?о!1я1ш pMsn т pifortnL Leto XVI, št 222 Ljubljana, sreda 25. septembra 193S Cena 2 Din optttvuiatvo; ujubij&Q&. Knafljeva ulica — reiefon ŠL 8122, 8128, 3124. 3120, 812& Lnseratm jddeieK: Ljubljana, Selen« Durgova tU. 3. — Tet 8492, 2492. Роогигшсе Maribor: Gosposka ulica «t. U. — Telefon it. 24S&. Podružnica Celje: Косе nova ulica ŠL 2._ Telefon St- 19а Računi pn poŠt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien «t 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 25*— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 8128. 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon iL 244а Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. __4— Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Sankcije Mednarodni položaj, ustvarjen po abesinskem vprašanju z vsemi njegovimi evropskimi komplikacijami, je postavil v ospredje političnega interesa problem takozvanih sankcij. Kaj so sankcije ali sankcija? Besedo imajo danes na ustih vsi, ki čitajo časopisje, vendar pa narsikomu ni dovolj jasna. 'V ožjem smislu znači sankcija zaključno posvetitev ali potrditev kakega sklepa, zakona ali sporazuma, dalje pa pomeni ukrepe, ki dajejo sankdonirane-mu sklepu, zakonu ali sporazumu učinkovitost, to je jamstvo za njega izvedbo. V tem pomenu pravimo, da za to ali ono zakonsko določbo ni sankcije, da ostane torej le na papirju in se njena izvedba ne da izsiliti. Take vrste so tudi ženevske sankcije, M so jih danes polni vsi listi. Izkušnja dolgih let, kar obstoji mednarodna institucija Društva narodov, je pokazala, «da zgolj moralna avtoriteta ženevske imstance ne more dati dovolj močnega poudarka sklepom, M naj preprečijo reševanje meddržavnih interesnih konfliktov z oboroženo silo. Dokler je šlo ;za spore, ki niso neposredno tangšrali ■evropskega kontinenta in tudi v svojih skrajnih posledicah niso motili političnega ravnovesja v Evropi, ta nedosta-tek v funkciji ženevske instance ni zadel tako v živo. Zato se je pač kritično presojala nemoč Društva narodov in so ee v teku javnih diskusij pojavljali predlogi in nasveti, kako naj se prevedejo v prakso one določbe ženevskega pakta, M predvidevajo stvarno izvršljivost načelnih sklepov; toda vise to se ie gfbalo v širokem, splošnem okvirju, ne da bi se v Ženevi sami ali na drugih merodaj-niih mestih pokazala volja, preiti preko teoretskega, akademskega razglabljanja k praktičnemu dejanju. Šele ko se je opasnost motenja miru prikazala v neposredni bližini, je bilo postavljeno na dnevni red v Ženevi vprašanje stvarnih sankcij. Neposredni povod temu obratu je dala Nemčija z enostransko vzpostavitvijo svoje vojske, s činom, ki je pomenial flagrantno kršitev versa jske pogodbe, temelja, na [katerem je zgrajen mednarodni mir. Države, M so v Ženevi povzročile moralno obsodbo Nemčije, so se obenem spomnile, da je treba misliti na uspešno ohrambo vsaj proti bodočim kršitvam mednarodnih pogodb in dati njihovi ženevski čuvarici na razpolago izvršilna sredstva. Aktualen je postal problem praktičnih sankcij, torej problem, kako naj se neposlušna država rprisili, da spoštuje in izvaja prevzete jnednaredne obveznosti, a tudi sklepe Društva narodov. Kakor že rečeno predvideva pakt o Društvu narodov možnost stvarnega postopanja proti včlanjeni državi, ki bi kršila določbe tega pakta in s tem ogra-žala mir. Ölen 16. pakta govori o vojaških, gospodarskih in finančnih ukrepih proti takim državam. Vendar se je že pokazalo, da so te določbe presplo-šne, da bi se mogle učinkovito izvajati. Zadostovale so pač, kadar je bilo treba likvidirati spore med manjšimi državami, n. pr. grško-bolgarski konflikt ali sspor aa Alandsko otočje. Takrat je Ženeva poslovala točno in uspešno. Tak blagodejni nastop pa je bü popolnoma nemogoč, kadar je šlo za kako velesilo, n. pr. za Japonsko ali Nemčijo. V teh primerih tudi Anglijia, Iti danes najbolj kliče po sankcijah, za sankcije ni bila nič kaj posebno vaeta ali "pa je celo naravnost izjavljala, da so nemogoče. Seveda pa takrat niso bili neposredno prizadeti interesi britskega imperija, kakor je to sedaj pri abesinski aferi. Glede uporabe sankcij po Društvu narodov so zelo deljena nebe mnenja in-teresiranih dtržav, marveč tudi mnenja pravnih strokovnjakov. Vsa se strinjajo v tem, da priznavajo Društvu narodov nesporno upravičenost poseči po sankcijah, ako se ograža mir ali se kršijo mednarodne pogodbe, katerih čuvar je Društvo narodov. Nesoglasja pa so pri tolmačenju 5. člena pakta o DN, Iti zahteva soglasnost sklepov v svetu DN. Po enem nazoru je potrebno tudi soglasje prizadete države, kar bi seveda v stvari izključilo vsako možnost sankcij in napravilo ves problem nerazrešljiv. Po drugem mnenju pristanka prizadete države ni potreba, marveč samo soglasje ostalih članic sveta DN. še težavnejša so vprašanja tehnične ■prirede. V načelu vlada edinost, da je proti državi, ki ji veljajo sankcije, ukreniti zaporo za dobavo orožja in vojnega materiala, pa tudi sirovin, ki so potrebne za vojno industrijo. Kako naj se tar ka zapora učinkovito izvede, pa je še odprto vprašanje. Opozarja se na to, da bi se z njo mogla državam dobaviteljicam povzročiti večja škod* kakor pa kršitelji« pogodbe, katero edino ^ naj bi zadela vsa teža sankcij. Nadaljnje sankcije predvidevajo prekinjenie diplomatskih stikov ter odpoved vseh trgovskih, finančnih in družabnih zvez, ki n?j doseže svoj višek v popolni blokadi. Dočim so ti ukrepi obvezni za vse člane Društva narodov, ni obvezen na-dalinii ukrep, ki bi mogel bti najbolj učinkovit, to je oborožčn nastop proti državi, ki je proglašena za rušil ca miru. Italija računa s sankcijami Italijanski ministrski svet je razpravljal včeraj o možnosti sankcij in izstopu Italije iz Društva narodov Rim, 24. septembra. w. Ministrski svet je imel danes pod Mussolinijevim predsedstvom sejo, po kateri je bil objavljen naslednji komunike: »Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Mussolini poročal o razvoju političnega položaja od sobote do danes. Pri tem je ugotovil, da v Ženevi Italija ni predložila nobenih protipredlogov, temveč je samo obširno obrazložila vzroke, zaradi katerih so predlogi odbora petih zanjo nesprejemljivi. Vse, kar se je dogodilo od sobote naprej, je samo dokaz, da stališče italijanske vlade ni moglo biti drugačno. Mussolini se je nato bavil z možnostmi nadaljnjega razvoja položaja na podlagi nekaterih členov ženevskega pakta ter je razpravljal o stališčih, ki jih bo Italija po raznih okoliščinah zavzela.« Iz komunikeja je razvidno, da se je italijanski ministrski svet bavil danes tudi že z možnostjo sankcij proti Italiji v primeru vojne, kakor tudi z vprašanjem izstopa Italije iz Društva narodov, ako bi se sankcije proti Italiji dejanski pri- čele izvajati. Kratko sporočilo o seji ministrskega sveta pa dopušča ob enem tudi domnevo, da se bodo kljub resnosti položaja vendarle še nadaljevala diplomatska pogajanja o abesinskem problemu bodisi v Ženevi ali pa po direktnem potu, da bi se našla za ItaJijo sprejemljiva ureditev. Ženeva, 24. septembra, g. Komunike o današnji seji italijanskega ministrskega sveta potrjuje vtis, da italijanska vlada noče predložiti sprejemljivih protipredlogov in da je bila od vsega začetka odločena, da ne bo trpela vmešavanja sveta Društva narodov. Poročilo odbora petih je samo zgodovinske-značaja, praktične, politične in pravne posledice mora svet Društva narodov sam izvajati in zastopniki posameznih držav v njem bodo morali v okviru javne razprave obrazložiti stališča in namere svojih vlad. Izredni italijanski kredit za vojsko Rim, 24. septembra, k. »Gazzetta Uffiei-ale je objavil aodlok o izrednih proračun- Hillens sprave samo izguba časa Odbor petih sestavlja sedaj svoje poročilo za svet DN — Anglija za prekinjen je pogajanj Ženeva, 24. septembra, d. Italijansko-abesinski spor je prišel v novo fazo, vendar še ne v odločilno. Nadaljnje postopanje ni niti najmanj določeno s sklepom poravnalnega odbora petih, ki je izjavil, da je njegova naloga končana in ki ima samo izdelati poročilo o stanju stvari za svet Društva narodov. Današnji dan je odbor petih porabil za sestavo svojega poročila, s katerim se bo pričel baviti svet Društva narodov morda že jutri. Svet Društva narodov ima samo tri pota. Obnoviti bi mogel nalogo odbora petih, da poišče novo podlago za pogajanja, toda za obnovo prizadevanj poravnalnega odbora ni za enkrat nobene podlage. Baron Alois! je mogel včeraj predsedniku odbora petih Madariagi samo ponovno utemeljiti odklonilno stališče Italije, obenem pa je moral Izjaviti, da ni prejel nobenih novih navodil iz Rima za kake pozitivne predloge. Svet Društva narodov more nadalje na lastno pobudo opozoriti na nove možnosti za nadaljnja pogajanja. Med raz-orožitveno konferenco so pogosto, če je zašla v zagato, započeli posebna pogajanja med velesilami. Na ta način bi se poslužili italijanskega predloga, da bi se zastopniki držav, ki so podpisale afriško pogodbo iz 1. 1906, še enkrat sestali k posvetovanju, na katerem naj bd poiskali izhod iz sedanjega položaja. To bi se to pot ne moglo zgoditi izven Ženeve, temveč samo v njenem okviru, ker vztrajajo Angleži z vso trdovratnostjo na zahtevi po postopku Društva narodov. Pogoji za tak sestanek pa za sedaj še niso podani, ker bi moralo najprej priti do omilienja napetosti med Italijo in Anglijo, ki se je zadnje dni ponovno povečala. Angleži so za zakljnčitev pogajanj. Pravijo, da se Mussolini očividno ne namerava pogajati še nadalje, ker tudi od novih pogajanj ničesar ne pričakuje. Prav tako je AngHia proti n jim, ker ne morejo prinesti ničesar druerega kakor zgolj pridobitev časa za Italijo, ne то-гею pa preprečiti vome v vzhodni Afriki. Saj so italijanski listi namignili, da bo Italija ostaia v vzhodni Afriki še ■i Predvideno je le, da lahko svet DN pozove »lojalne države«, naj prispevajo z oboroženo silo k skupnemu nastopu, da se uveljavi skupna volja DN. Vsem državam je dano na prosto aili se takemu pozivu odzovejo ali ne. Ako pa pride do takega oboroženega nastopa, so vse države obvezane, da prispevajo svoj del k stroškom in žrtvam, ki bi jih sankcije zahtevale. Odločitev o tem, katera izmed sankcij se ima izvesti in kdaj, je v rokah sveta DN, ki po svoji uvidevnosti določa, kateri ukrep je primeren za posamezne faze spora. Kakor je iz vsega tega razvidno, vprašanje sankcij nikakor še ni povsem razjasnjeno, zato je razumljivo, da se jih zlasti velike in močne države ne bojijo posebno, kar smo videli na japonskem in nemškem primeru. Razumljivo T>a ie tudi, da grožnja s sankcijami na Italiio ni učinkovala tako, kakor so ponekod pričakovali. nekaj časa mirna, med tem pa se bodo pošiljatve čet in vojaških potrebščin nadaljevale brez ogrožanja s sankcijami. Po angleškem mnenju obstoja za sedaj prevelika razlika med pobudami odbora petih, na katere je pristala Abesinija, in italijanskimi željami. Svet Društva narodov more sedaj po prejemu poročila svojega odbora izdelati lastno poročilo s priporočili, ki so določena v čl. 15 pakta Društva narodov. Ta priporočila moreta sprti stranki bodisi sprejeti ali pa odkloniti. Nobenega dvoma ni, da jih bo Abesini ja sprejela. Čeprav pa bi jih Italija odklonila^ bi se celotni položa j za enkrat še prav nič ne izpremenil. Šele, če bi kaka članica Društva narodov v primeru, da bi svet Društva narodov sklenil svoja priporočila soglasno, započela vojno proti drugi državi, ki hi se podvrgla tem priporočilom, bi prišlo do uporabe čl. 16 pakta Društva narodov, ki govori o sankcijah proti napadalcu, pa tudi v tem primeru bi prišlo najprej zgolj do sankcij gospodarskega značaja. Seja odbora petih Ženeva, 24. septembra, n. Ob 11 dopoldne se je sestal odbor petih, da pripravi poročilo, h kateremu bo priložil službeni odgovor abesinske vlade in pojasnila italijanskega delegata Aloisija k svojim predlogom. Splošno sodijo, da postala položaj vedno bolj resen. Rim ni nič več zainteresiran pri morebitnih sklepih Društva narodov. Italijanski delegat se seie sveta DN sploh ne namerava udeležiti, če bo za isto mizo sedel tudi abesinski delegat. Da se izkoristijo poslednje možnosti za dosego sprave, je bila seja sveta DN, ki je bila napovedala za jutri, odgodena za 24 ur. Med tem se bodo intenzivno nadaljevala diplomatska pogajanja. Zbliževanje Anglije in Francije Ženeva, 24. septembra. AA. Po s nočni seji sveta Društva narodov sta imela Laval in Eden poldrugoumi razgovor o abesin-sko - i tali jamskem sporu. Angleški diplomatski krogi naglasa jo, da je ia razgovor vnovič okrepil te-ino sodelovanje med Anglijo in Francijo v sedanjem nevarnem položaju. Glede na včerajšnji razgovor Lavaia z Edаг от pariški Ksti posebno neglašajo, da sta državnika iz črpno razpravljala, kakšno stališče bi zavzela Anglija, če bi prišlo v Evropi 6o vojne nevarnosti. »Jour« pravi, da sta Eden m Lava! mnogo razpravljala tudi o sklenitvi letalskega pakta med Francijo in Anglijo in o avstrijski neodvisnosti. Eden je pri tej priliki dejal, da je njegova vlada pripravljena skleniti s Francijo celo vrsto dogovorov, ki bi jamčili trajno m aktivno francosko-britansko sodelovanje v Evropi. Velika Britanija, je izjavil Eden, je sicer dolgo potrebovala, preden je spoznala pomen kolektivne varnosti, toda najnovejši dogodki 90 ji vendarle odprli oči. Sedaj vidijo potrebo takšne politike tako v Afriki kakor v Evropi. Zato je AngHje voljna prevzeti v tem pogledu dalekosežne obveznosti. skih kreditih, ki se imajo ротаЬШ za vojaške namene v vzhodni Afriki. Vlada je dala ministrstvu za vojsko za službene potrebe 1,050,000.000, ministrstvu za mornarice 150.000 in ministrstvu z« letalstva 300.000 m' li jo nov, skupno torej 2 in pol milijarde lir. Nevarnost splošne vojne London, 24. septembra, č. Politična javnost posveča vso svojo pozornost sedaj sejam angleške vlade, ki so posvečene v prvi vrsti presojanju položaja, ki je nastal zaradi koncentracije domačega angleškega vojnega b rodov j a v Sredozemskem morju v zvezi z italijansko - ab es i nekim sporom. Tako včerajšnje kakor tudi današnje teje ministerskega sveta so se udeležili vsi ministri razen Edena, ki se mudi v Ženevi. Zunanji minister Hoare je danes poročal o splošnem položaju in naglašal, da italijansko - abesinski spor že ogroža svetovni mir. Anglija mora zato zastaviti vse svoje eile TA р(ГврТ©6СПЈ© vojoe, ki postane lahko katastrofalna za ves svet Angleška javnost pričakuje mirno razvoja nadaljnjih dogodkov. Tudi tisk kaže veliko razumevanja za sedanji položaj m ne objavlja ničesar, kar bi lahko LüjvhIo polemiko z Italijo. »Times« so objavile zelo zmeren članek, v katerem pravijo, oa Anglija popolnoma razumeva nerazpoiože-nje Italije in Nemčije napram Društvu narodov, ker se ženevska ustanova smatra kot sredstvo za ohranitev status quo. Italija ima gotovo prav, če ni zadovoljna s sedanjim teritorialnim sistemom, čim pa oo mirno premotrila položaj, bo spoznala, da Anglija doslej ni postopala nepošteno :n sebično. Splošna mobilizacija v Abesiniji London, 24. septembra g. Poeebnri poročevalec »Daily Maila« v Addis Abebi javlja, da je abesinski cesar včeraj dopoldne podpisal ukaz o splošnn mobilizaciji abesinske vojske. Objava ukaza bo izvršena takoj po postnem času, ki se konča obenem z deževjem. CesaT je podpisal ukaz na seji ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi člani vlade ter vThovnr cerkveni dostojanstvenik Abesinije, nadškof Lebu-na. Povelje o mobilizaciji, ki je sestavljeno ne več v običajnem cerkvenem ježku, poziva vse moške in ženske naj se zberejo okoli svojega voditelja. Novi incidenti Aretacija italijanskega konzula in diplomatskega kurirja — Razorožitev italijanskih Somali j cev Rim, 24 septembra, k. Kakor poročajo listi, sta se italijanskim diplomatskim organom v Abesiniji pripetila dva nova incidenta, ki bi po njihovem mnenju lahko samo še poslabšala že itak napeto atmosfero. V Gondaru so abesinske oblasti zadržale italijanskega konzula, ki je nameraval odpotovati v Sudan, pri Adui pa so prijele italijanskega diplomatskega sla in mu odvzele vso diplomatsko pošto. Po zatrjevanju abesinskih oblasti pa v obeh primerih ne gre za nikak incident. Italijanski konzul v Gondaru je nameraval Ž6 pred dvema tednoma odpotovati v As-maro. Abesinske oblasti mu tedaj niso izdale potrebnega dovoljenja, češ, da nikomur ne dovolijo potovati preko abesinskega obmejnega ozemlja. Konzulu bi dale na razpolago abesinsko spremstvo le, Če bi iz Gon-dara odpotoval v Addis Atebo, od tam pa z železnico v Džibuti. Ko je konzul hotel potovati v Sudan, mu iz enakih vzrokov niso hoteli dati dovoljenja, ker je znano, da italijanski agentje vplivajo na posamezna plemena, da bi se uprla cesarju. Iz povsem vojaških razlogov so ustavili tudi diplomatskega sla, čim se je pojavil na obmejnem ozemlju, čegar središče je Aduä. Pariz, 24. septembra. AA. Agencija Havas poroča iz Addis Abebe: Snoči so po mestu krožile vesti, da je na meji abesinske pokrajine Ogadena in italijanske Somalije prišlo do novega incidenta. Tamkaj so domače čete prišle čez mejo pod pretvezo, da se bodo predale abesinski m oblastem. Ko so Abesinci videli, da gre za vojno prevaro, so začeli na Somalijce streljati in so jih prisilili, da so odložili orožje. Anglija je zasedla francoski otok Pariz, 24. septembra, g. Ženevski poročevalec »Oeuvra« doznava, da je Anglija, ne da bi obvestila francoeko vlado, zasedla mali francoski otok Chey-el-Said, severno od Adena. Čeprav gre le za majhen pust in peščen otok, ima ta vendarle strateg -čno važnost, ker se morejo od tam obstreljevati italijanske ladje, ki prihajajo iz italijanske vzhodne Afrike. Grški obrambni ukrepi Atene 24. septembra. AA. Zadnje dni je imel vrhovni svet za državno obrambo, v katerem so predsednik vlade, ministri za vojsko, mornarico in letalstvo, finance in zunanje zadeve, kakor tudi načelnika glavnega generalnega štaba in štaba letalskega poveljništva, več sej. Vrhovni svet je med drugim sklenil naročiti 75 novih letal in vodnih letal, nekaj rušilcev in podmornic in večjo količino municije. Razen tega so sklenili skrajšati dobavni rok za že oddana naročila za državno otrambo. Uradno zanikajo vest, ki je izšla v tujih listih, po kateri naj bi bilo grško brodovje zbrano pri Salamini. Grško brodovje se bo zbralo šele 1. oktobra, kakor je bilo že prej določeno. Abesinski cesar S povzdignjanism glasom je nato cesar nadaljeval: Abesinija ni nikoli mislila in nikoli ne bo mislila na io, da bi kogarkoli napadla, toda znala bo z vsemi sredstvi braniti nedotakljivost svojega ozemlja in svojo neodvisnost. V preteklosti je že imela priložnost braniti se in je imela na svoji strani nedelj ene simpatije francoskega naroda. Karkoli bi se govorilo in zgodilo, naša vlada ne bo nikoli opustila te svoje smeri. Povejte Francoskemu narodu, da hočemo mir in da je naša vera v njegove simpatije neomajna«. francoskemu narodu Abesinija bo znala z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost in upa v simpatije francoskega naroda Pariz, 24. septembra. AA. Abesinski cesar je podal poročevalcu lista »Itransi-geanta naslednjo izjavo, ki naj bi bila nekaka posebna poslanica francoskemu narodu: Vedno smo visoko cenüi vsa prizadevanja Društva narodov, da se seoanji spor uredi na miren način. Enaka stremljenja 90 vedno vodila tudi Francijo in Anglijo. Predlogi odbora petih lahko služijo za temelj bodočih razgovorov. V primeru vojne bom prevzel vrhovno poveljstvo nad atbesimsko vojsko, kakor določa abesinska us>tava. To sem formalno izjavil tudi pred parlamentom. Ce nas bodo napadli, se bodo Abesinci borili do poslednjega moža zo svojo domovino in neodvisnost. Morda bodo dogodki v kratkem potrdili te moje besede. O vlogi Francije v sedanjih razmerah mislim, da so bila čustva abesinskega naroda do Francije vedno najboljša. Ko so se vršili razgovori med predsednikom La valom in šefom italijanske vlade, so k nam prihajali glasovi iz Francije, ki so na veliko žalost Abesinije govorili, da je Francija odločena ostati v abesinskem vprašanju imdiferentna. Tega takrat nismo verjeli in res se je pozneje pokazalo, da so brli ti glasovi lažni. To se je zlasti videlo v DN, ko je Francija po svojem predsedniku Pierru Lavalu izjavila, da hoče spoštovati pakt DN. da se ohrani mir. Francija je bila naklonjena našemu vstopu v Društvo narodov in nam je povedala, kako moramo spoštovati pakt. Zdaj nam je dokazala. da to ni bila z njene strani samo navadna formula, ker vidimo njeno delovanje pri perečem sporu. Titulescu pojde v Moskvo Pariz, 24. septembra. AA »Information« poroča iz Ženeve, da se Titulescu pogaja s sovjetskimi delegati o sklenitvi rusko -rum umske pogodbe, ki bi bila podobna pogodbi med Moskvo in Prago. Pogajanja še niso končana, pomenijo pa nov korak k razširjenju pogodbenega omrežja v vzhodni Evropi. Razen tega so ta pogajanja uvod k obisku Titulesca v Moskvi prihodnji mesec. španska vladna kriza Madrid, 24. septembra w. Ker se je Sen tiazu Altri ponesrečila «estava nove vlade, je predsednik republike poveril sestavo nove vlade b'vsemu finančnemu ministru Chapaprieti, vendar politični krogi dvomijo, da bi mu uspelo sestaviti vlado, ki bo zmožna življenja. Razpravljajo tudi že o možnosti razpusta parlamenta. Društvo narodov spominu Voje Marfnkovlča Topel spominski nagovor dr. Beneša na plenarni fl skupščini DN — Zahvala našega delegata Ženeva, 24. septembra. AA. Na današnji plenarni seji 16. skupščine Dru-ätva narodov je predsednik dr. Beneš imel govor, posvečen spominu dr. Voje Marinkoviča. Rekel je: »Ko otvarjam današnjo sejo, sem gotov vašega pristanka, če v tem trenutku v imenu vas vseh izkažem iskreno čast velikemu prijatelju DN, ki je pred kratkim umrl v Beogradu, dr. Vojislavu Ma-rinkoviču, bivšemu predsedniku ministrskega sveta in bivšemu zunanjemu ministru kraljevine Jugoslavije. Dr. Marinkovič je bil velik jugoslovenski državnik, večkrat minister v raznih vladah in to v posebno vznemirljivih dobah jugoslovenskega narodnega življenja, za vojne in po vojni, za dobe nastajanja jugoslovenskega zedinjenja in težkih bojev tega naroda na polju njegovih velikih narodnih ciljev. G. Marinkovič je storil svoji domovini nepozabne usluge. V dobi več let je prihajal v Ženevo in kot naš tovariš aktivno sodeloval v naši skupščini pri vseh naših delih, v splošnih debatah in v odborih. Tri leta je zastopal svojo državo tudi v svetu DN. Njegove velike osebne vrline, njegova svetla inteligenca, njegova modrost in energija so vsem znane. Bil je zvest prijatelj Društva narodov in njegovega prizadevanja za pravo mednarodno sodelovanje, državnik, ki je s svojimi napori mnogo koristil ciljem ženevske ustanove. Jugoslavija je z njim izgubila enega izmed svojih velikih sinov, ki ga ne bo nikoli pozabila, Dru- štvo narodov pa enega izmed svojih velikih voditeljev, ki ga prav tako ne bo lahko pozabilo. Dovolite mi, gospoda, da z žalostjo na te velike zasluge dodam še to, da sem jaz z njim izgubil osebnega prijatelja, ki se je pokazal velikega v vseh izkustvih.« Nato je govoril delegat kraljevine Jugoslavije v Društvu narodov dr. Božidar Purič. Izvajal je: »Gospod predsednik! Gospoda! Smatram za dolžnost, da se vam v imenu jugoslovenske vlade zahvalim za čast, ki ste io izkazali spominu Vojislava Marinkoviča, bivšega predsednika vlade in bivšega zunanjega ministra, ki je imel čast biti tudi predsednik sveta DN. Izrabljam to priložnost, da se zahvalim vsem članom sveta DN, ki so izkazali čast spominu dr. Marinkoviča. Dr. Marinkovič je zmerom globoko veroval v Društvo narodov in njegovo koristnost ter trajni uspeh. Pri vsem je bil zvest tolmač čuvstev in miroljubnih teženj jugoslovenskega naroda. Naš narod ve, kaj je vojna, prestal je njeno gorje, čeprav se ga ne boji. V ženevski ustanovi je zmerom videl naš narod možnost izpolnitve svojih miroljubnih idealov in upov v organizirano in disciplinirano mednarodno življenje. Zato naj mi bo dovoljeno, da smatram čast, H ste jo izkazali spominu dr. Marinkoviča, kot čast, namenjeno iugosloven-skemu narodu, ki je dal toliko dokaaov zvestobe Društvu narodov. Konferenca Jugoslovenske nacionalne fronte V petek bo v Ilidži pri Sarajevu konferenca pristašev pohorske deklaracije. V soboto pa sledi sestanek v Teslieu, tudi v Bosni. Obe konferenci se vršita na željo številnih jugoslovenskih nacionalistov iz Bosne in Hercegovine ter se-verozapadne Srbije. Obe imata zaupen značaj in sta omejeni na razmeroma ozek delokrog povabljenih, ki pripadajo raznim političnim grupacijam. Beograjski radikalski listi skušajo sarajevski sestanek, ker se ga bo udeležil poleg drugih tudi bivši minister Ignjat Stefanovič v imenu svoje parlamentarne grupe, ki šteje 23 poslancev, prikazati kot akcijo taktičnega značaja v zvezi s previranjem, ki se sedaj vrši v Narodni skupščini Vse te vesti so brez osnove. Jugoslovenski pohorski pokret nima ničesar opraviti s parlamentarnimi kombinacijami, ki so očividno edina stvar, na katero se gotovi listi in politiki razumejo. Na konferencah bodo poleg konkretnih programskih stvari razpravljali tudi o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. V zadnjem času so se odlični javni delavci iz Beograda, ki do sedaj niso pripadali nobeni politični organizaciji, pridružili programu pohorske deklaracije. Ravno tako je akcijski odbor pohorskega pokreta dobil iz notranjosti Srbije mnogo izjav soglasja in pripravljenosti za sodelovanje. Otvoritev nove gorske ceste v Sandžaku žabljak, 24. septembra. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je na svojem potovanju бег Sandžak v Črno goro, danes prisostvoval posvetitvi nove ceste Plevije —Nikšič. Nova cesta je dolga 78 km in drži po najromantičnejših krajih naše države. Po serpentinah se vzpenja do 1400 m visoko, potem pa pelje skozi goste gozdove, porasle z brezami in borovci, in skozi skalnate predele, ki zbujajo ponekod vtis mrtvih kanjonov. Posvetitev so izvršili na začasnem mostu čez reko Taro, ki bo v kratkem zamenjan z veličastnim mostom dolgim 150 m. Poleg velikega gospodarskega pomena bo ta cesta, ki spaja Sandžak s Črno go.ro prinesla tudi ogromne tujskoprometne koristi. K današnji svečam otvoritvi ceste ni prišlo samo mnogo prebivalstva iz okolice, temveč so prišli tudi delegati iz vseh krajev örne gore, ki so s svojimi pestrimi narodnimi nošami podelili svečanosti še posebno dostojanstven in slikovit značaj. Odposlanec Nj. Vel. kralja je bil polkovnik Sava Kontič, ministra za vojsko in mornarico je zastopal polkovnik Dušan Jorgovič, delegacije naroda so pa vodili narodni poslanci iz Nikšiča, Danilovega grada ia Cetinja ter dva senatorja. Narodno skupščino so zastopali trije poslanci. V imenu zeteke banovine je prišel podban Vladimir Jeftič. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je s svojo gospo zapustil okoli 8. zjutraj Plevije, prisrčno pozdravljam od zbranega prebivalstva. Pred odhodom je poklonil dar pleveljskemu pevskemu društvu «Bratstvo» in daroval za pleveljske siromake 6.000 Din. Med vso vožnjo od Plevi ja do Tare so prihajale pred predsednika vlade mnogoštevilne delegacije z župani. Povsod so stali slavoloki, okrašeni z zelenjem zastavami in z napisi; «živel kralj Peter П!» Kmečka uredba gotova Beograd, 24. septembra n. »Vreme« Poroča, da je bil na zadnji seji ekonomsko, finančnega odbora ministrov, ki mu je predsedoval dr. Stojadinovič, dosežen sporazum o osnovnih načelih nove uredbe za likvidacijo kmete k ih dolgov. Nova ured. ba, ki je v glavnih linijah gotova, bo skoraj predložena ministrskemu svetu, ki bo razpravljal o njej po povratku predsed. nika dir. Stojadinoviča iz črne gore. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo nova uredba neke vrste kombinacija starih določb e principom individualne zaščite. Odlikovanja Beograd, 24. septembra AA. Na predlog trgovinskega ministra so bil odlikovani z redom sv Save II. stopnje: Vojo Kopriv-ntik, načelnik ministrstva za gozdove in rud nike v. р., 7 redom Sv. Save IV. stcjpnje Franjo Londin, glavni ravnatelj tovarne za salame Gavrilovič & sinovi v Petrinji, 'Filip Herc, industrijalec in lastnik tovarne za salame in suho mesnato robo v Karlov-cilh. Milutin Žan, ravnatelj tovarne za salame Rabus & sin v Zagrebu; z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje Josip Ben-ko lastnik tvrdke Benko v Murski Soboti. Trgovinski sporazum z Madžarsko Be0grad, 24. septembra. AA. Mešana jugoslovensko-madžarska komisija, ki jo odreja trgovinska poSodlba od 11. septembra 1934, se je sestala 19. tjn. v prosto, rih našega ministrstva za trgovino in industrijo k svoji prvi seji. Proučila je vse težkoče, ki so se doslej pojavljale pri izmenjavi blaga med našo državo in Madžarsko in je bila soglasno mnenja, da je treba najti primernejši način za pospeševanje izmenjave blaga in da je v tem pogledu treba vzpostaviti Iiberalnej-ši režim plačilnega prometa na obeh straneh. Povečati bo treba nadaljnje kontingente. zlasti izvoz lesnih proizvodov, ki je dovoljen z madžarske strani. Razen tega so naši delegati predlagali, naj nam Madžarska dovoli posebne kontingente za izvoz svežih in konserviranih rib. Komisija je končala svoje delo 23. tjn. Včeraj ob 12.30 so bili v ministrstvu za trgovino in industrijo podpisani protokoli o sklepih. V imenu madžarske delegacije je Protokol podpisal Alfred Nickl, pooblaščeni minister, za našo delegacijo dr. Juraj Tomičič, šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. SREČKE ZA NOVO KOLO DR2. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE Prvo žrebanje se bo vršilo 9. m 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči. Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19. Beležke Minister dr. Krek o redukciji doklad V ponedeljek je bil v Ljubljani sesta. nek funkcionarjev krajevnih odborov JRZ za erez Ljubljano in okolico- Sestaneka se je udeležil tudj minister dr. Miha Krek, ki je Po poročilu »Slovenca« obrazložil tudi vprašanje redukcije plaič državnim uslužbencem. »SLovenec« pravi potem: »Med prisotnimi je biLo lepo število dr žavnih uslužbencev, ki so z razumevanjem sledili ministrovi besedi. G. mini. ster je obljubil, da se bo z vso avtoriteto zavzel za zboljšanje položaja, ki je z no. vo uredbo nastal za nižje uslužbence.« „Hrvatska straža44 in Kleklove „Novine" »Hrvatska Straža« objavlja izvleček iz Kleklovih »Novin«, ki so napisale, da je vstopila >naša SLS« v JRZ in ck bo JRZ s svojim programom omogočila, da bo v bodoče Slovenija lahko malo tolj sama gospodarila s svojim denarjem. Dalje so napisale »Novine«: »Z Mačkom je ta nesreča, da še vedno ni sestavil svojega programa. Nam se zavoljo tega resnično smili hrvatski narod. Vsi njegovi voditelji že od nekdaj, tako sedaj tudi dr. Maček, sestavljajo vse svoje življenje program, ki še pa sploh ni nikdar sestavljen. Posledica tega je, da so Hrvati brez programa, brez stranke in brez prave poti«. »Hrvatska Straža« ostro odgovarja prekmurskemu glasilu JRZ in pravi, da je še pred mesec dni zagovarjalo slogo med Slovenci in Hrvati ter zelo slabo pozna Hrvate, katere s takimi obžalovanji samo žali. Hrvati, ki so pristaši dr. Mačka, prav dobro poznajo hrvatski program, dosti bolje kakor pa čitatelji »Novin« njihovega, lo je radikalski program. „Pazimo"! Med »raznim« v zadnjem »Domoljubu« čitamo tudi sledeče ugotovitve: »Jože Plut je naredil sam harmoniko. evo: v ne. daljo se je Po naši vasi in še daleč na. okrog razlegal glas novih harmonik. (Saj je v zadnjem času tako žalostno in dolgočasno po naših vaseh. Nič veselja, nič petja, nič več onih nedeljskih popoldne-vov. V nedeljo bo ljudski tabor na Smu_ ku, kjer bo govoril g. minister dT. Krek. Belokranjci! Pomnimo, da smo Slovenci in da nam to nikakor ne sme biti deveta briga. In še! Pazimo, da bomo svobodo, ki nam je bila pod novo Vlado vrnjena, pravilno razumeli im prav usmerili svoj korak v bodočnost Naš program je sreč na Slovenija v močni Jugoslaviji.« Tako je, starina »Domoljub«! »Srečna Slovenija v močni Jugoslaviji!« Za to emo mi vsi, kar nas je Slovencev. Zakaj pa se potem razburjaš in deliš Slovence na »Poštene« in »nepoštene« ter v »iskrene« in »neiskrene« ? Gospod Kocmur daje izjave V priliki obiska slovenskih mačkovcev v Zagrebu je dal g. Janez Kocmur, urednik »Slovenske Zemlje«, zagrebškim novinarjem naslednjo izjavo: »Dr. Maček пае je sprejel zelo prijazno-Takoj je naglasil, da ga zelo veseli, ker obstoji tudi v Sloveniji močan opozicijski pokret, ki se vedno bolj širi v pravilnem razumevanju položaja. Popolnoma ee strinja s pisanjem »Slovenske Zemlje«, ki na-glaša potrebo kmetsko- delavske sloge. Predstavniki združene opozicije te Slovenije eo se obširno razgovarjali z dr. Mačkom o dosedanjih sporih med posameznimi opozicijskimi skupinami v Slo. venijS, ki so se vsaka zase poeebno obračale na dr. Mačka Vsi ta spori so popolnoma likvidirani, odkar je bil dosežen sporazum med temi skupinami. Ni pa res, da so bili sprejeti v eloven. sko združeno opozicijo bivši bojevniki. Oni sploh ne obstojajo kot Politična skupina, ker jim je to Po zakonu prepovedano- (Isto velja, če je g Kocmur že tako strog, seveda tudi za njega in njegovo »skupino«, dokler ni registrirana kot stranka. Op. ur.) Nikomur pa ni prepovedano horiti se za stvar opozicije, ka. teri se lahko priključi vsakdo, kdor ima dobre namene, pa tudi bojevniki, ki v ostalem kot politična skupina niso obstojali, niiti ne obstojajo-« Gg. Davidovič in Jovanovič pišeta dr. Mačku Beograjski razgovori g. Večeslava VÜ-derja so še vedno predmet velike pažnje političnih krogov v Beogradu in Zagrebu. Tako poroča «Obzor» da se bo v kratkem času vršil v Zagrebu sestanek delegatov posameznih skupin združene opozicije, (ko srno to vest objavili mi, jo je «Obzor» proglasil za intrigo. Op. ur.). Beograjska «Politika» objavlja razgovor z g. Vilder-jem, ki pravi, da so bffle vse vesti o njegovih sestankih v Beogradu lansirane preko gotovega tiska z namenom, da se vzbudi nezaupanje med posameznimi skupinami opozicije. Vse, kar je delal v Beogradu, je bilo javno ter zlasti ni imel prav nobenega namena, na kakršenkoli način paktirati z JRZ. Odnošaji v združeni opoziciji so zelo -dobri. Najboljši dokaz za to je pismo, ki ga je prinesel od Davidoviča in Joče Jovanoviča dr. Mačku tn v katerem je rečeno: «v želji ,da se delo za sestavo programa za naše nadaljnje sodelovanje čim bolj pospeši v duhu naših razgovorov ob priliki Vašega obiska, smatrava, da bi bilo najkoristneje, da se sestane v kratkem odbor naših predstavnikov.» Zagrebški «Jutarnji Last» pa objavflja daljši odgovor g. Vilderja «Vremenu» ▼ katerem pravi na kraju: «Imel sem v resnici dva službena sestanka s predstavniki združene opozicije in sicer 13. t. m. popoldne in 14. t. m. popoldne. Rezultat obeh sestankov je bilo pismo, naslovljeno na dr. Mačka; pismu bodo sledili stvarni razgovori o nadaljnjem ožjem sodelovanju združene opozicije. Potem sem ostal v Beogradu še dva in pol dneva V tem Času sem se sestal z javnimi delavci, politiki raznih struj in tudi z g. А со Stano-jevičem. Do teh sestankov pa ni prišlo niiti po moii iniciativi, niti na mojo zahtevo.» Nemčija se oborožuje tudi v Porenju Francija obtožuje Nemčijo, da se oborožuje tudi v demilitariziranem Porenju Pariz, 24. septembra, d. V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da je francoska vlada na podlagi posebnega poročila strokovnjakov opozorila angleško vlado na nemško oboroževanje v demilitariziranem porenskem pasu in da se je zavzela za akcijo sveta Društva narodov v tem pogledu. Francoski poslanik v Berlinu je baje o tej etvar že razpravljal z zastopnikom nemškega zunanjega ministrstva, razen tega pa domnevajo, da je Franci ja, ko je v Londonu zahtevala pojasnilo glede angleškega stališča v evropskih zadevah, opozorila angleško vlado tudi ne postopanje Nemčije v demilitariziranem Porenju. Kakor trdijo, je Društvo narodov že рте-jelo dokumentarne dokaze, ki se tičejo nemške kršitve pogodbenih določb o Porenju. Tudi Belgija in Italija sta b,:,li kot podpisnici locaimeke pogodbe o tem obveščeni. Začeli so se že važni razgovori vojaškega značaja med Parizom in Brusljem. I tal janški maršal Badoglio je za svojega bivanja v Franciji razpravljal s francoskimi zastopniki zelo podrobno o nemškem oboroževanju v Роггпти. V načrtu proračuna za 1. 1936 doiočend francoski izdatki za vojaške potrebe n nedavno načeti kredit za povečanje oborožitve v zreku eo v tesni zvezi z nemško kršitvijo pogodbenih določb o Porenju. Za sedaj še ni znano, a& bo smatrala angleška vlada za potrebno, da se razpre v-lja še na sedanjem zasedanju Društva narodov o kršiitvi pogodbe, ki jo je po francoski trdtvi zakrivila Nemčija V francoskih političnih krogih pričakujejo zato z napetostjo izjave angleškega zunanjega ministra Hoareja, ki jih ima podati o tem vprašanju bodisi po diplomatskem poru ali pa v kakem razgovoru z La valom v Ženevi. Iz Londona .poročajo, da j« postalo vprašanje povečanja angleške oborožitve na kopnem zaradi nemškega oboroževanja v Porenju zelo nujno. Splošno se poudarja potreba tesnejšega sodelovanja med Anglijo, Francijo in BelgSjo na čisto defenzivni podlagi Prehodne odredbe za izvršitev ukaza o priključitvi okolice k mestu Ljubljani Za izvršitev kraljevega ukaza o priključitvi okoliških občin k mestni občini ljubljanski je izdala banska uprava odlok, s katerim odreja: 1) Mestni svet ljubljanski tn občinski odbori priključenih občin Most, šiške tn Viča poelnjejo dalje do svoje razrešitve in postavitve novega mestnega sveta po § 147 zakona o mestnih občinah, ki se bo v kratkem postavil 2) Občinski odbori delno priključenih občin Ježice, Polja in Dobrunj poslujejo dalje, dokler se ne izvršijo nove volitve po § 9 zakona o občinah v zvezi s § 32 finančnega zakona za leto 1934-35. 3) Občinske uprave v Mostah, šiSki in na iVöu pripravijo takoj likvidacijo svojih občin. Občinski uradi poslujejo do končne likvidacije dalje, toda z omejitvijo na tekoče upravne posle in na posle, ki so v zvezi z likvidacijo občine. 4) Enako pripravijo likvidacijo tudi občinske uprave na Ježi cd, v Polju in Dobru-njah. Občinski uradi poslujejo dalje do likvidacije kakor tudi po izvršeni likvidaciji v novi občini. 5) Za občine Moste, Šiško in Vič m za priključene dele občin Ježice, Polja in Dobrunj veljavne občinske uredbe, pravilniki in ostali obče obvezni predpisi razen fi- nančnih ostanejo v veljavi do nadaljne odredbe kr. banske uprave, odnosno do njih spremembe po novem mestnem svebu. 6) Proračuni in finančne odredbe ▼ celoti in delno priključenih občin ostanejo v veljavi do 31. marca 1936. Občinske davščine, ki se pobirajo na ozemlju teh občin, ostanejo do omenjenega roka nespremenjene; sploh se vrši gospodarstvo sa to ozemlje do konca tekočega proračunskega leta še v okviru za posamezne občine veljavnih proračunov. Davščine občin Most, šiške in Viča se odvajajo mestni občini, toda ločeno od mestnih. Da. Sestanek zavezniških delegacij v ženevi Ženeva. 24. septembra. AA. Danes je naš prvi delegat dr. Božidar Purič priredil v prostorih jugoslovenske delgacije pri DN svečano kosilo francoski, češkoslovaški, ru-munski, grški in turški delegaciji. Kosila 90 se udeležili predsednik francoske vlade in zunanji minister g. Laval z g. Legerjem, dalje g. Paul Boneour, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s pariškim poslanikom g. Osuskim, rumunski zunanji minister "nihlescu z državnim podtejnikom Ra-dulescom, grški zunanji minister Maximos i ravnateljem zunanjega ministrstva Pipi-nelisom, grški poslanik v Parizu Politis in turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. V imenu jugoslovenske delegacije so bili prisotni poleg domačina še delegata dr. Go-sar, in dr. Šubotič ter načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Kandič. Narodno obrambna razstava CMD Ljubljana, 23. septembra Da informira čim širšo javnost o položaju našega naroda izven mej Jugoslavije, je CMD ob svoji petdesetletnici priredila stalno razstavo v Ljubljani in organizirala potujočo razstavo, ki naj poglotd zanimanje Slovencev za narodno obrambno delo. Stalno razstavo, ki je dobila prostore v bivši Auerspergovi palači na Napoleonovem trgu, je obiskalo že več uglednih mož, pa tudi med širšo javnostjo, zlasti med akademiki, vlada zanjo razumljivo zanimanje. Vsi obiskovalci so izrazili svoje priznanje lepi zamisli in načinu podajanja perečih narodnih problemov, ki kaže veliko ljubezen m trud prireditelja Ne le politiki, tudi narod sam mora z ljubeznijo in tihim delom pripravljati pot lepši bodočnosti svojih bratov. V štirih sobah je razstavljeno gradivo, ki nam nazorno prikazuje življenje naših manjšin. Seznanja nas z žitjem našega ljudstva izven meja Jugoslavije. Razveseliti mora dejstvo, da je lepo uspela razstava urejena po zamisli naših akademikov, ki so s tem znova pokazali svoj čut ze resno narodno delo. Vso razstavo je namreč css-vrstil stud. arch. Blaganje Dušan, ki ga poznamo že po prejšnjih delih. Pri delu, ki je zahtevalo mnogo truda in časa, mu je bilo v- pomoč več tovarišev, od katerih naj omenimo le cand. arch. Brnčiča Hrvoja. Vsem lahko v delu le čestitamo z željo, da bi razstave čimpreje dosegla svoj namen, kar je tudi edini smoter idealnih delavcev. Iz prometne službe Beograd, 24. septembra. A A. Imenovana sta za višjega kontrolorja 6. skupine na postaji Ljubljane glavni kolodvor Valentin Brence, višji kontrolor na postaja Celje, m za kontrolorje 7. skupine na postaji Ljiib-ljena gL kolodvor Fran Robida, kontrolor ne postaji Maribor gL k. IVi direkciji državnih žedezme v Ljubljani, je napredoval Ferdinand Kladnik ▼ 9. položajno skupino. — Poštna uradnica Ana Prvamovič je bila premeščena z Zadanega mosta v Ljubljane Imenovanje poljskih senatorjev Varšav®, 24. septembra AA. Predsednik republike je imenoval 32 senatorjev. Med njiimi sta dva Nemca, dva Ukrajinca in dva Žida. Med imenovanimi senatorji so mnoge ugledne osebnosti, tako bivši mar šal Sejme Bininski, bivši protikandidat predsednika Moscickega pri voMitvah L 1926. Switajski, poljski poslanik v Rigri Bečkovič, bivši predsednik vlade SKiwin-ski, eden izmed utemeljiteljev ljudskega pokrete Malinowski, bivši sooielistrioni voditelj Bobrovvski. predsednik znanstvene akademije Sieroszeweki. Imenovane eo tudi tri ženske itd. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za Sredo: Zelo hifcre izpremembe vremena. Najprej prehodno zboljšanje z dvigom temperature, najbrže nato zopet poslabšanje. 7 SARCOV/ zdravniško preizkušen KALO D D NT PROTI ZOBNEMU KAMNU Maši krap in ljudje Zdravniki poročajo o raku Važni referati In Izsledki na zdravniškem tečaju Ljubljana, 24. septembra. V predavalnici ženske bolnišnice so se včeraj in danes nadaljevala predavanja uglednih in izkušenih zdravnikov o raku pred avditorijem tridesetih tovarišev iz vse Slovenije. Objavljamo v naslednjem izvlečke iz treh referatov Eksperimentalno proučavanje raka O eksperimentalnem proučavanjn raka je predaval primarij dr. Josip Cholewa. Pojasnil je v uvodu, kakšno podlago so imeli raziskovalci za eksperimentalno pro. učevanje problema raka. Razna epidemi-čno nastopajoča rakasta obolenja pri nekaterih poklicih (pri rudarjih, ki so kopali rudo, v kateri se je nahajal arsen, pri rokodelcih, ki so imeli dosti opraviti Ш katranom, parafinom, amilinom itd.) so do vedi a znanstvenika na idejo, da so s temi snovmi sami umetno рол'ar očali pri živalih obolenja z vdrgavanjem im drugimi aplikacijami zgoraj omenjenih snovi. Ta tehnika se je od leta 1915. pri katranu tako izpopolnila, da je mogoče z aplikacijo katrana pridobivati dosti enakomerna rakasta obolenja in jih študirati. Spoznali so, da so v katranu gotove učinkovite snovi, ki v prvi vrsti povzročajo rakasta obolenja in ki imajo neke encima. tičme lastnosti. Te se dajo pod gotovimi pogoji; po obsevanju, z arsenom in z drugimi sredstvi aktivirati. Kakor pri človeku, tako se je tudi pri eksperimentu pokazalo zelo važno dejstvo, dispozicija, ki je lahko prirojena dedna ali pridobljena Taka dispozicija rakastih obolenj je lahko splošna ali lokalna Dalje kažejo rase, plemena in posamezniki veliko razliko v percantualnem pojavljanju dispozicije. številna opazovanja na živalih, ki so jäh izvršili predvsem ameriški raziskovalci, kažejo zelo veliko važnost tudi za človeško patologijo. Tako so nam pokazali eksperimenti na živalih važna dejstva, da je namreč za nastanek rakastega obolenja potrebna razen vpliva kroničnega dražljaja še posebna dispozicija (individualna in organska), hormoni endoklinih žlez in dednost. Kožna obolenja Primarij dr. Jernej Demšar je predaval o raku na koži. Koža je organ, ki je vedno izpostavljen zunanjim vplivom in na drugi strani je pa odvisen vedno od normalnega funkcioniranja notranjih organov. Z leti koža zgubi na odporni sili in radi tega, kakor tudi po familiarni dispoziciji in po zunanjih kemičnih ali drugovrstnih okvarah se začenjajo spremembe v strukturi kože, lz katerih se izcimi naposled raik. Tako nastane rak na mestih, kl so izpostavljena dolgotrajnemu draženju, npr. na prsni bradavici, sredi dolgotrajnega Й-šaja, pri. fimozi ali na ustnicah (od pipe). Trda koža na podplatih, bradavice ее radi dolgotrajnega obstoja lahko pretvarjajo v rakaste izrastke. Pri kožni jetiki na obrazu, M obstoja navadno leta in leta, se kaj rad vzcimi radi vednega in vednega zdravljenja z mazili ali z obsevanjem z Römtgemam ali radijem nastane pogosto rak. Ne tako redko dobimo rake na starih opeklinah ali ranah na nogi. Jako pogosto vidimo, da se starostne bradavice ali matetrna znamenja pretvarjajo v rake. Na obrazu, na čedu, okrog oči nastopa j ako rad površni kožni rak, ki trpi lahko leta in leta, ne dela pacientu nobenih tež. koč, pacient ne oslabi in rak se ne prestavlja v druge organe. Nasprotno je pa rak, ki ga tuintam vidimo pri. starih ljudeh, ki nastopa z močnimi gobastimi iz rastki, jako nevaren, ker leze nepretrgoma dalje v globino, v širimo, in ki ne pozna nobene ovire v svoji rasti. Navadno se končno odpre in nastanejo gnojne rane. Rak na dojki O raku na dojki je podal obširen referat dr. Robert Blumauer, šef oddelka Splošna razdelitev novotvorb prane žleze je relativno najsigumejša, ako jo naslonimo na mikroskopske ugotovitve, ki nam nudijo jasno sliko notranjega ustroja novotvorb z ozirom na njih značaj in 'bodoči potek. Izmed vseh obolenj prsne žleze, katere spremlja oteklima, smatramo kot najbolj zločeste: Carcinom (rak) in Sarcom. Rak prsne žleze je eno najpogostejših in najnevarnejših obolenj tega organa, stavimo ga na tretje mesto rakastega obolenja človeškega telesa sploh. Največkrat oboli na prsnem raku ženski spol, moški je zastopan z 1 do 2%, vse ostalo odpade na ženske. Kako nastane ta oblika raka nam je prej ko slej zavito v temo; znano nam je, da se časih pojavlja rakovina dojke dedno, vendar statistično dokazano to ni. Dalje vemo, da obolijo bele žene na tej bolezni dvakrat tako pogosto kakor črne — torej obstoja nekaka plemenska dispozicija. V koliko vpliva nosečnost in dojenje na razvoj tega obolenja, ni povsem jasno, vendar pa prevladuje mnenje, da obolijo ma- tere bolj pogosto na karcinomu, kot ostale. Tudi mehanični vplivi na dojki aii pa dolgotrajni vnetljivi procesi niso brez vpliva na razvoj rakovine. Po katerih potih se razširja rakovina na dojki? Najobičamejši način razširjenja je pač mezgovno ožilje, s katerim je dojka, tako kakor njeno okolišje jako bogato opremljena. Ker ima to ožije tudi zvezo v globino s prsno votlino in odtod v nižje dele človekove površine, nas ne začudi, da se rakovo obolenje iz dojke lahko razširi malone po vsem telesu. Redkeje se dogaja, da uberejo rakove celice pot po krvnem ožilju, in sicer se naselijo prvotno v najmanjših žilicah tkzv. kapilarah, odkoder zaidejo v pljuča in odtod jim je odprta pot po vsem telesu, zlasti po kosteh. Kako dolgo traja rakovo obolenje ? V splošnem danes lahko trdimo, da je življenjska doba na prsnem raku obolelih jako različna. Odvisna je predvsem od tega, ali je bila nudena operativna pomoč, ali ne. Tako vemo, na podlagi dosedanjih opazovanj, da traja življenjska doba tako operiranih nad osemnajst let. V katerem predelu prsne žleze se naseli rak? Na to vprašanje lahko odgovorimo, da povsod, vendar pa najpogosteje v gornjem zunanjem predelu in šele nato v spodnjem ter slednjič v sredini; večkrat na desni dojki kakor na levi, V splošnem se opazuje, da prihajajo žene, na prsnem raku obolele, po navadi v poznih, da celo večkrat, prepoznih Stadijih do zdravnika. Kaj je temu vzrok? Prvi in morda glavni vzrok je ta, da tovrstno obolenje v svojih zgodnjih štadijih ponajvečkrat ne povzroča nikakih bolečin; ko se bolečine pojavijo, je bolezen že v najmanj poznem štadiju. Drugič je vzrok zanemarjanja tudi dejstvo, ker se večkrat pri ženi že za časa normalne krvavi- tve pojavlja nabreklost prstne žleze, časih tudi grčasta oteklina, spremljana z bolečino, tako da ni čudno, če je slučajno odkrit vozel v žlezi ne vznemirja in ne žene k zdravniku. Tretjič, in morda ne prav redko, je neumestna sramežljivost, ali pa strah prepoznega štadija rakastega razvoja. Pri vsakem obolenju prsne žleze moramo takoj misliti, če ne tiči v ozadju morda rakasto obolenje ali vsaj njegov pred-štadij. Da se to vsaj relativno sigurno dožene, je nemudno potrebna stroga sistematična preiskava prsne žleze po zdrav, niku, kajti staro izskušeno pravilo je, da je vsaka zadebeljina prsne žleze pri ženi, ki je stara nad štirideset let, sumljiva na raka. Pri preiskavi sumljivo obolele dojke je paziti posebno na to, če najdemo na njeni kožni površini prav majhne pikičaste udrtiniee in gubice, če ni njena bradavica vdrta in trda in če sumljiva dojka z ozirom na zdravo ne visi previsoko. Tudi je važno ugotoviti, ali je novotvorba v dojki premakljiva na svoji podlagi in če je zra-ščena s pokrivajočo kožo, ali ne. Ako sta ti ugotovitvi pozitivni, je to vsekakor jako sumljivo na zl oče sto obolenje. V svrho sigurnosti je v takih primerih potrebna še mikroskopska preiskava. Te ugotovitve pa nas ne smejo zadovoljiti, temveč moramo iti še dalje ter se prepričati, če ne obstojajo povečane tudi v pazdušni in nadključ-nični votlini, bezgavke. Tudi zdrave dojke ne smemo izključiti od preiskave. Zdravljenje prsnega raka je izključno operativnega značaja! Le v soslednem !e-čenju in pri zakasnelih primerih prihaja v poštev zdravljenje z obsevanjem z Roent-genovimi žarki. Najboljši operativni uspehi so v zgodnjih štadijih obolenja, kjer dosegamo do 75% ozdravljenj. Iz navedenega sledi, da treba ženo podučiti o nevarnosti vsakega obolenja prsne žleze im zavlačevanja njenega zdravljenja Treba je vedeti, da je prsni rak, v zgodnjem štadiju operiran, ozdravljiv. so se v črne revirje Zbrani pred hotelom Metropol za v mi te v v črne revirje Naši rojaki, ki so so ЫИ v četrtek 11. septembra pripeljali s tremi veUkimi avtobusi iz Westfalije v domovino, so na svojih domovih in na obisku med znanci in sorodniki preživeli lepe solnčne dni. Posebna de- Deputacija na Upiencu legacija pa se je pod vodstvom predsednika Pavla Bolhe odpeljala na Oplenac, kjer so se poklonili na grobu Viteškega kralja in položili lep venec. V ponedeljek zvečer so se vsi izletniki spet zbrali v Ljubljani in se sestali k poslovilnemu večeru v salonu kolodvorske restavracije. Predsednik Narodne odbrane dr. Josip Cepuder je rojake iz tujine toplo pozdravil in jim poželel, da ponesejo nazaj na tuje samo dobre spomine. Ostanejo naj zanesljiva in zvesta vez dveh svežih narodov, ki sta si bila v vojni viteška nasprotnika, ki pa hočeta v mirni doti gojiti iskreno prijateljstvo. Predsednik zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji Pavle Bolha se je toplo zahvalil za sprejem, za naklonjenost Narodni odbrani, Sokolu. Ciril Metodovi družbi in naprednemu tisku, še prav posebno pa prof. Proeencut ki je bil delegaciji zvest vodnik v Beograd in na Oplenac. Novinar Gerhard Kill iz Gelsen-kirchena je v lepem, iskrenem govoru poudaril v imenu Nemcev, ki so se udeležili izleta: Mnogo smo si obetali in pričakovali od Jugoslavije, še posebej od Slovenije. Ali to, kar smo v tako kratkih dneh preživeli, obilje vtisov in dokazi brezprimerne gosto- že čriček prepeva • • • Öujete klopotce iz Cubra? öujete jäh iz Nunske graibe? Iz Jeruzalema in doli od Lendave?.. Klop-klop-Mop... S hriba na hriib, počasi in hitro in še hitreje: klop-iklop-Mp-klklkL.. Čez vse gorice za Ljutomerom, za Razkrižjem in Kapelo kiopočejo klopotci. Bele zidanice po hribih se smejejo. Glejte, kaj se mi je zdelo: naše dobre zelene gorice so v smehu pokazale svo-se danes muzajo. Razrovana lica, glo-je bele zobe — bele zidanice — in se glasno, razposajeno smejo, da gre odmev od hriba do hriba: klklkl!... Poglejte «venerlije» ob zidanicah — še te se danes muzajo. Razrovana lica, Globoke gube, a v gubah smeh. To dela grozdje. Debele, sočne jagode rizlinga in šmarnice. ★ — Puta-a-ar! — — Ho-oj! — Veste kaj so «pütarji» na trgatvi ? Za vsako «püto» — zarezo na svoji gorjači — hočejo po eno cigareto ali kozarec močnega — to so pütar ji! Pri vsaki «püti,» ki jo odnesejo v prešo, za-vriskajo, da odmeva po hribih — to so pütarji. Vsaka deseta «püta» se zaznamuje na gorjači s križcem. Tudi moj oče je dober stari pütar in ima tako gorjačo, ргепарсЉпјепо zarez, med vsako deseto zarezo kriz. ★ — Kaj delaš, Neža? — Pomislite: Neža dela «gibojce.» V veliki izbi, kjer so tla ilovnata in na stropu črna bruna, stoja, v kotu velika miza in nad njo plava sv. Duh v obliki goloba. In na tej mira dela Neža prave gibanice. Tako bela je v obraz kakor so stene sotoe in tako suha kakor ena pütarjcvih gorjač. Ampak danes dela «gibojce» in se smeje. S svojima poibsle-pimi očmi in z ubogimi prsti in z vsem svojim starim telesom se smeje. Kakšne «gibojce» ve speči Neža!.. ★ Od trsa do trsa gredo ljudje in režejo grozde in jifh mečejo v škafe. Kakšno veselo pobiranje! — Ne trositi jagod, ljudje!- — Č ©scena si Marija— Poznate to pesem naših deklet! O pa saj tudi drugačne poznajo in jih že pojejo, tam na drugem koncu: — Pisani štampet je visoko postlan... — Le včista glete, ljudje! — Gospodar hodi mimo, se sklanja za jagodami na tleh, brska po trsih in pristavlja: ljubnosti so nas tako osvežili, da se prerojeni vračamo v Nemčijo«... Oglasila se je tudi prelepa domača pesem, potem pa so se izletniki podali k počitku, da se odpočijejo pred naporno dolgo vožnjo. Včeraj pred 9. uro je bilo živahno pred Mikličevim hotelom. Zbralo se je vseh 96 izletnikov, pridružili so se še sorodniki in znanci, prišli so tudi nekateri predstavniki. Slovo je bilo presrčno. Še enkrat je novinar Kili zagotovil iskreno hvaležnost, stisnile so se roke v slovo, zamigotali so robci in trije orjaški rdeči avtobusi so ob grmeči pesmi motorjev krenili iz Ljubljane. Izletnike vodi pot na povratku čez Trojane in čez Maribor proti Gradcu, od tam proti Solno-gradu in potem po prvotni poti skozi Nemčijo. Dolgotrajna vožnja z avtobusi je sicer utrudljiva, toda vsi izletniki se počutijo kakor ena družina in poleg lepih spominov lz domovine naberejo po vsej dolgi poti tudi kopico vtisov iz različnih krajev in mest, skozi katere se peljejo. Preden эо zapustili Ljubljano, so Westfalci odposlali vdanostjo brzojavko Nj. Vel. kralju Petru Й. z zagotovilom globoke ljubezni. Hajduk Vajda 70-letnik Naši Gorjanci eo polni skrivnosti in za. nimivosti. Zgodovina tamošnjih ljudä je pi sana s krvjo. Svet ne živi mirnega, enoličnega življenja, kakor marsikje drugod v domovini. Večna borba za obstanek je na dnevnem redu in ekop je pridelek, ki ga daje našemu 6rčno dobremu belemu rojaku plitka kraška zemlja. Vojna grami, ca je bila ščit pr0ti Turkom in izmed vseh slovenskih pokrajin je trpela pred turškimi napadi največ Bela Krajina. Ko je Ьй narod docela izčrpan, so pozvali ljudi od drugod, da okrepe razredčene vrste borcev v vojni granioi. Prihajale so stotine junakov e svojimi družinami, preizkušene v hudih borbah, na nove položaje. Praded našega jubilanta Janka Ogulina si je v teb borbah pridobil tolik ugled, da je postal sdobodmjak in je gospodar Smuka, grof Lichtenstemski popustil celo pri kupni ceni zemiljišča, na katerem stoji danes prijazen gradič Vrtača. O tem priča originalna zgodovinska listine. Med tisoči, mi naših najboljših, ki so se odselili za negotovo bodočnostjo v Ameriko, je bil tudi Janko Ogulin. Njegova prirodna inteligenca in pridnost sta mu odprli na široko vrata v tujini, ljubezen do rodne grude je etvarjala v njem silo, da je premagal vee težave in ее naposled vrnil v domo, vinok poln življenjskih izkustev. Ni ее umiri!; temveč delal od zore do mraka in daje še zdaj e svojo delavnostjo najboljše zglede Sorojakom brez hrupa in časti, hlepnostt Značilne so besede, ki jih je nekoč izrekel odličen go«t: Med slovenskimi Amerikanci poznam eamo enega gentlemana in to je m ister Ogulin! Te dni praznuje svojo 70_letnico tako mflaidenifiko čil v svojem lepem in gostoljubnem gradiču, da mu nihče ne prisodi teh let. Svoj gradič na Vrtači si je pre. uredil kar ее higiene in praktičnosti tiče popolnoma po ameriško, vendar diha iz njega tisti nepopisni skrivnostni starinski duh, ki te талота opozora, ua je to naj. beflje ohranjen starinski dom junaštah. prednikov, ki človeka kakor dobrohotni duhovi spremljajo povsod. Na svoje po-koljenje je Janko Ogiulin ponosen kakor stari plemSBl na evoje mesto- Hajdrak Vajda je pravnuk vojvode Vajde, junaka Bele Krajine. Kot napreden človek sodeluje pri semiških društvih, zlasti pa pri Sokolu kot starosta. Velik manever pri Brčkem Začetek zanimivih vojnih operacij bo v soboto Brčko, 24. septembra. Nedavno smo poročali o velikih pripravah, k se vršijo v brčki okolici za vojaške manevre vzdolž ceste Vmkovci-Brčko-Tuzla. Brčko samo dobiva vedno bolj vojaško lice in dioslej tak» mala garniizija je naenkrat oživela zaradi velikega števila konjenikov, avtoandbilov im težkih vozov z raznovrstnim orodjem in materialom. V Brčko je že prispel vodja manevra divizi jski general g. Ra-dislav Krstic, vršilec dolžnosti komandanta П. armijsike oblasti, z načelnikom štaba artiljerijskim brigadmim generalom za generalštabne posle g. Velizarjem Antičem. Štab z vsem svojim osebjem se je nastavil v pontanir-ski vojašnici V štabu se vršijo vse priprave in rekognosciranja in pripravljajo se naredibe glede nastanitve in prehrane čet. . _ Ljubeznivo sprejet od vodje manevra je dioznal naš dopisnik, da se bodo zaini-mive operacije razvijale takole: številno močnejši sovražnik bo po zavzetju Vinkovcev prodiral proti Brčkemu. Pri tem kraju bo moral pod ognjem preko Save in dalje po glavni cesti proti Tuzli, da bi zavzel greben planine Majevice, od koder bi potem mogel naglo prodirati proti reki Drini ali v dolino reke Spreče. Tem trupam, ki tvorijo severno maneversko stran m dosežejo moč približno do ene divizije, bo poveljeval komandant osiješke divi-zijiske oblasti, divizi jski general g. Živko Standsavljevič. Ulogo branitelja prevzamejo šSbkejše moči južne strani, tvoreč manjši odred, ki то bo poveljeval pehotni brigadni general g. DragSsa Pandurovic. Čete tega odreda se bodo polagoma pomikale od Tuzle, da bi pravočasno dosegle črto vasi Celica ter laihko na severnem pobočju planine Majevice dale svoj najmočnejši odpor, potem pa v pripravnem trenutku izvršile proti-ofenzivo ter potisnile sovražnika do Save, da M se moral v neredu in z velikimi žrtvami umikati preko svojih mostov. Seveda se bo avantgarda tega odreda upirala že m levi obaE Save, potem pa zlasti na svojem, že prej pripravljenem in utrjenem položaju okrog Bnčkega branila prehod preko Save, da bi se povzročile napadalcu čimvečje izgube. Tako je v splošnih črtah zamišljena maneverska operacija, ki se bo izvedla v vseh detajlih od 28. t. m. dalje, ko bodo čete severne divizije polagoma prispele do Brčbega in tam izvrŠBie priprave za prehod preko Save. Predvideno je, da se bodo odredi na južni strani malo zamudili in morali tako s forsiranimi marši prodirati od Tuzle, da bi se lahko na severnem pobočju Majevice postavili v bran. Potreben čas za to bodo oskrbele že prej pripravljene zaščitne čete. Do 28. t. m. bodlo čete iz raznih gar-nizij severno in južno od Save polagoma zavzemale določena mesta ter se pripravile na operacije. Kakor smo mogli doznati, bodo manevru prisostvovali g. minister vojske itn mornarice, člani vojnega sveta, načelnik glavnega generalštaba, poveljnik zrakoplovstva, vsi poveljniki armijskih oblasti, poveljnik inženjerije, inšpektorji vseh vrst orožja, večje število poveljnikov divizij ter zastopniki tujih armad. Rezervni oficirju, ki želijo motriti manever, naj prosijo za dovoljenje pri vodji manevra v Brčkem- Prebivalstvu področja, kjer bo manever izveden, bo dana priložnost, da laihko opazuje potek .manevra na določenih krajih, ki ne bodo ovirali kretanja čet. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30 Najlepši film Schubertove nesmrtne glasbe HREPENENJE Marta Eggerth, Hans Jaray, Louise Ulrich i. d. Ob 16., 19.15 in 21.15. Predprodaja vstopnic od 11—1/213 in od 15. ure _dalje._ — Pa ne preveč zobati! — In mislite, da ga kdo posluša? Kakšna trgatev bi to bila, če človek ne bi bi do gria sit grozdja— ★ — Hej ljudje, k večerja! — In fcaj mislite, da so та m.iw samo «gibojce?» Saj je vendar Neža ves dan delala v kuhinji in zdaj se na mizi praži pravi mali «prolink.» In ženske že vedo pravo pesem in jo pojejo: — Le pridi k nam še repti dam boš dober med želodec— Po večerji pa Kličejo putorji v prešo. Možje si zavihajo hlače čez kolena, ženske pa podveze jo krila. In zdaj se preša, vrti, prelaga, poje. Samo gospodar hodi resen po preši in računa: Bo-imeäo ceno?.. — Greva malo dol po bregu, Ančka? — Mesec je na sredini neba. Kostanji dremijejo in mečejo dolge sence na hrib. Nekdo hodi med n^md. Nalahko in previdno, kakor bi iskal že zrelih kostanjev. Saj sta dva, pa öe iščeta kostanjev ampak si nekaj pošepetavata — Le hitro, dokler spet ne zakličejo na prelaganje!.. Le hitro, Ančka, saj so krivi klopotci, ki človeku nikakor ne dajo zadremati... Katarina Spor Domače vesti * Poljski zadrugarji v Dalmaciji. Iz Zagreba je prispela na Sušak skupina poljskih zadrugarjev, ki so v Ljubljani začeli svojo turnejo po Jugoslaviji. Ekskurzija odpotuje najprej na Rab, potem pa bo obiskala vse važnejše kraje Dalmacije. ♦ Priznanje gasilcem v Grahovem. Poročilo o požaru v Grahovem, ki je 15. t.m. uničil štiri kmetije, ni bilo točno, ker ni bila omenjena domača gasilska četa. Ni res, da bi se ogenj tako močno razširil, ker ni bilo gasilcev, nego se je razširil zaradi tega, ker &o bila vea poslopja krita s slamo ter povezana med seboj ali pa oddaljena samo po nekaj metrov. Hude Posledice je imelo tuidi pomanjkanje vode. Gasilci, člani čete, ki deluje v Grahovem že od začetka februarja 19*24, pa eo v Polni meri 6torili svojo dolžnost. Takoj so prihiteli na pomoč in eo bili na mestu požara še pred vojaštvom. Gasilska četa v Grahovem je sploh zelo delavna. Ima lasten dom. dve brizgalni in 400 m konopljenih vrvi. Z velikim uspehom je četa pomagala že pri mnogih drugih požarnih nesrečah ter zasluži častno priznanje. • Lep jubilej Alojza ЯаЫба. Iz Noveg* mesta nam pišejo: V krogu svoje družine je slavil 60 letnico rojstva g. Alojzij Ra-bič, orožniški postajevodja v pokoju. Slavij enec, ki je doma iz Stare Fužine pri Bohinju, je stopil v orožniško službo leta 1899. Služboval je v Ljubljani, Novem mestu. Radečah, med svetovno vojno v Zagorju pri Postojni in nato spet v Novem mestu, kjer je pred рат leti stopil po vestnem službovanju v pokoj. Po osmih let h službe pri orožništvu je vzel v zakon gdč. Frančfiško Vozljevo, katere oče je bil oskrbnik posestev graščaka LangeTja v Bršlji-nu. V srečnem zakonu se mu je rodiilo 9 otrok, ki jih je kot skrben družinski oče dobro vzgojil in j№ preskrbel za bodočnost. Mož, pristna gorenjska korenii-na, jc bil vedno zaveden narodnjak in naročnik naprednih Iristov, zlasti še »Jutra«, ki ga vestno prebira od vsega njegovega početka. Slavljencu, ki je vedno svežega duha in trdnega zdravja, želimo, da bi dočakal v enakem stanju še mnogo obletnic! v nežni mladosti je umrla v Novem mestu po daljšem trpljenju Daš i ca, hčerka edinka uglednega novomeškega hotelirja in svetnika zbornice za TOI v Ljubljani g. Josipa Windischerja ml. Pogreb bo jutri ob 16. izpred hiše žalosti na šmihei-sko pokopališče. Bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje I ZAKAJ RAVNO „PERION« zato ker je cenejši, boljši in ker je domač izdelek. Z njim brez truda operete Vaše perilo. PERION ne kvari Vašega perila, ker ne vsebuje škodljivih snovi. SVOJI K SVOJIM! * Smrt staroste bosanskih uradnikov. V Sarajevu je umrl v visoki starosti upokojeni veterinarski inšpektor Ivan Stru-hal, ki je bil menda najstarejši uradnik Herceg-Bosne. Iz svoje češke domovine se je Siruhai že pred 50 leti preselil v Bosno ter je potem dolga desetletja kot veterinar zaslužno služboval v raznih krajih. Kot upokojenec je živel ves čas v Sarajevu. + Vpisovanja na zagrebškem vseučilišču so se začela 25. t. m. in se pričakuje letos še večji naval slušateljev, kakor je bil lani Lani je bilo okrog 5.000 slušateljev, med njimi ena petina žensk. Največ jih je bilo na filozofski fakulteti. Z zimskim semestrom, ki se začne 1. oktobra, bo imelo zagrebško vseučilišče 109 rednih profesorjev. + S težavami osnovnega šolstva v Severni Dalmaciji se mnogo bavijo razni listi. Kakor znano, so morale nekatere šole ostati neotvorjene, ker nimajo strehe. Zadolžile so se pri najemninah in lastniki poslopij, v katerih so bile nameščene šole, so odpovedali prostore. V šibeniškem srezu je samo ena šola nameščena v državnem poslopju, 10 jih je v občinskih, 21 pa v privatnih poslopjih. Bna šola sreza pride povprečno na 1.650 prebivalcev. Brez šol je ostalo 25 vasi, ki imajo okrog 11.000 prebivalcev. V šolah, ki poslujejo, pa bi bilo zaradi večjega števila otrok treba otvoriti najmanj še 15 novih razredov. Večina dosedanjih razredov ima po 100 do 150 učencev. ♦ Nov odvetnik. V imenik odvetniške zbornice je vpisan odvetnik rir. Josip Voršič, ki je bil hkratii postavljen za prevzemnika pisarne bana dr Marka Na. točena. + Tajnik tipografske internaciomale v Beogradu. Na povratku s kongresa madžarskih tipografov je prispel v Beograd tajnik mednarodne zveze tipografov v Bernu g. Hans Grundbacher. Organizacija grafičnih delavcev v Beogradu je sklicala v Delavski zbornici izredno skupščino da pozdravi tajnika mednarodne zveze. + Za avtonomijo muslimanskih verskih ustanov. V Tuzli se je vršila skupščina združenja uslužbencev muslimanskih verskih ustanov. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva avtonomijo muslimanskih verskih ustanov v onem obsegu, kakor je bilo leta 1909 predvideno v ustavi islamske verske zajednice. Resolucija tudi predlaga, naj se vrhovni verski poglavar muslimanov v naši državi ne imenuje kakor doslej reds-ul-ulema, temveč šeif-ul-islam. Zahtevajo эе tudi nove muftijske ustanove v Bihaču in Travniku. * Razpis dr. Fr. Rapoёeve ustanove. Posojilnica v Mariboru r. z. z o. p. razpisuje 6 štipendij po Din 1.200.- za slovenske viso-košolce V poštev" pridejo v prvi vrsti prosilci iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje naj se vložijo do 15. oktobra pri posojilnici v Mariboru, Narodni dom. ♦ Izlet v München na oktobersko razstavo organizira Putnik v Ljubljani v času od 2. do 6. oktobra. Cena tega pet. dnevnega izleta, t.j. železniška vožnja in vsa oskrba, v KI. razredu 975 Din, v II. razredu 1.463 Din. Prijave do 26. t.m. ♦ O gledališču sploh, o repertoarju, o gledališkem jeziku in govoru, o režiji in režiserjih, o igranju in igralcih, o tasce-naciji, o kritiki, o publiki, o naraščaju, o propagandi, reklami in drugem. Tako ae glase naslovi »Gledaliških zapiskov«, ki jih je iadal Ciril Debevec v zbirki »Slovenske poti«, izdanje Tiskovne zadruge v Ljubljani AH si morete misliti tistega, ki dela z odrom in sploh vsa naša društva na deželi in v mestu, ki ee posvečajo gedališki kulturi, Ьгея te temeljite knji. ge nauka o gledališču? Naročite jo takoj naravnost pri razpečevalnici Tiskovne zadruge, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16 /I. Opozarjamo Vas na izdanja te založbe, ki Vam daje pri direktnem prev. zemu njenih zbirk in knjig znatne popuste in plačilne olajšave. ♦ številčni pregled radijskih naročnikov v evropskih državah z ozirom na število prebivalstva prinaša nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport ta modo »Naš Val«. Dalje so za novo številko prispevali Gustav Strniša »Viničarja«, Josip Ribičič satiro »Problem«, Danfilo Gorinšek bogato ilustrirani članek o mariborskem narodnem gledališču v pretekli in novi sezoni, nadaljuje ee Vukov roman iz naših krajev »Gospa Mica«, Re~allyjeva potopisna reportaža »Pokrajina, ki umira in vstaja v novo življenje« in v prilogi za ljudske odre slovita ruska drama »Tuji kruh«. Bogata, kakor vedno, je modna priloga in zabavni del, v katerem je izšla Zoščen. kova duhovita črtica »Grozna zadeva«, križanke, nagradna vprašanja in zabavne zgodbice. Na posebni, 12 strani obsegajoči prilogi najdemo smotreno urejene in pregledno razvrščene sporede vseh važnih oddajnih postaj in seznam oper, operet, zvočnih iger in koncertov, ki jih prenašajo naše in tuje postaje. Pomnite: ».Naš Val« je edina slovenska bogato ilustrirana revija za radio, gledališče, film, s-port in modo. »Naš Val« je najcenejša slovenska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte tudi vi brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Ra. dijeka revija »Naš Val«, Ljubljana. • Počastitev spomina skladatelja narodne himne »Lepa naša domovina«. V Novem Sadu je v nedeljo pevska župa Sajids z lepo prireditvijo počastila spomin skladatelja Josipa Runjanina, ki je uglas-bil hrvatsko himno »Lepo našo domovino«. Na prireditvi so se spominjali tudi stoletnice izida Mihanovičeve himne v »Danici«. Sladatelj Runjanin je bil graniearski častnik, pokopan pa je v Novem Sadu. Pevci so se zbrali tudi ob njegovem grobu ter položili nanj lep venec. • Delavstvo o socialnih nradih. V nedeljo se je vršilo v Zagrebu veliko zborovanje, ki ga je sklical akcijski odbor delavskih strokovnih organizacij. V veliki dvorani Zbora se je zbralo okrog 4000 delavcev, ki so razpravljali o razmerah v uradih socialnega zavarovanja. Zborovalci so nosili tudi table z napisi: Zahtevamo svobodne volitve v okrožnih uradih, proč z birokrati, nočemo komisarjev itd. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, naj po svobodnem in tajnem glasovanju Čimprej padejo na vodstvo samouprav delavskih zavarovanj ljudje, ki uživajo zatipanje najširših mas delavc©v in privatnih nameščencev. Naj se čimprej razpišejo in izvršijo svobodne volitve za vodstvo uradov za zavarovanje delavcev in nameščencev. Mala skupina je ob zaključku zborovanja skušala izzvati nerede, kar pa so varnostni organi takoj preprečili. SOLA ZA MODERNO PLESNO UMETNOST METE VIDMARJE VE za poklicne — za lajike Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, Gajeva 9, Ljubljana. • Dobrovoljci v borbah za osvoboditev severnih krajev so v nedeljo ustanovili svoje udruženje s sedežem v Zagrebu. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo preko 300 bivših dobrovoljcev, ki so se borili na Koroškem, Štajerskem, v Prek-murju in Medmurju. Društvo hoče varovati interese svojih članov in rodbin onih dobrovoljcev, ki so padli v bojih za osvoboditev naših severnih krajev. Tajnik zveze jugoslovanskih dobrovoljcev v Zagrebu g. Kiš Šaulovečki je zborovalcem predaval o našem dobrovoljskem pokretu. Izrazil je prepričanje, da bo ves narod «videl upravičenost ustanovitve novega združenja, čigar člani se po pravici imenujejo dobrovoljci. Ob sklepu lepe skupščine je bil izvoljen odbor, kateremu je načelu g. Viktor Miler. V odboru je tudi vpokojeni polkovnik g. Vladimir Uzorinac, ki se je kot podpolkovnik boril najprej v Medmurju, potem v Prekmurju ter je naposled postal kot poveljnik nekdanjega štajerskega obmejnega poveljstva naslednik generala Maistra. G. polkovnik Uzorinac je vzorno in zaslužno vodil štajersko obmejno poveljstvo do njegove razpustitve, o novoustanovljeni organizaciji daje vse informacije njen podpredsednik, kapetan g. Grga Cu-kon v Zagrebu. Šenoina ulica 21. * Eongres Jugoslovanske pevske zveze. Po sklepu zvezne uprave se bo vršil letošnji kongres Jugoslovenske pevske zveze 20. oktobra v Šabcu povodom proslave 70-letnice tamošnjega pevskega društva. Vsi delegati kongresa morajo priti v Šabac že v soboto 19. oktobra zaradi konferenc, ki se bodo vršile pred otvoritvijo kongresa. Tajništva pevskih žup pa morajo svoja poročila poslati tajništvu zveze najpozneje do 10. oktobra, da bodo poročila lahko objavljena v zveznem glasilu. * Važne ceste na srbskem jogo. Te dni so na slovesen način izročili prometu cesto, ki vodi skozi Bistriško Klisuro in ki predstavlja zadnji del nove ceste med Metohijo in Prizrenom. Otvoritve nove ceste se je nde-iežil tudi odposlanec ministrstva za zgradbe, največ gostov pa je bilo iz Prizrena. Nova cesta predstavlja koristno pridobitev za gospodarstvo in turizem na srbskem jugu. * Prva prometna zveza na kopnem med našo državo in Albanijo je tedni otvorjena avtobusne proga Bitolj — Korča. Avtobusi bodo znatno «krajšali pot in zvezo srednje in južne Albanije z našimi kraji. Ta proga pa bo skrajšala znatno tudi pot iz Albanije v srednjo in vzhodno Evropo. Potniki, ki eo doslej potovali preko Drača in Soluna, t odo lahko že v 24 urah v Beogradu in od tam so jim odprte prometne zveze aa vse stra- ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes ob 4, 7% to 9Ы zvečer premiera godbe, petja in zabave ČAROBNI BAR Največja glasbena revija sezone. BOGATO DOPOLNILO ni. V začetku prihodnjega leta bo začela obratovati tudi železniška proga med Vele-som in Bitoljem in bo meja od te proge oddaljena 56, sama Korča pa 10o km. Turisti bodo potem lahko obiskali Prespansko jezero na meji Jugoslavije in Albanije. Na pto gi Bitolj — Korča vozijo avtobusi za začetek trikrat na teden, pozneje pa bodo urejene redne dnevne zveze. ♦ Dva kilograma težak krompir je izkopal posestnik g. Alojz Klavs na svoji njivi na Malem Osovniku pri Turjaku. Letos je pridelal dosti lepega krompirja, ta orjak pa je bil nekaj nenavadnega tu. di po obliki. Iz velikega krompirja je iz-raščenih pet malih kakor roke in noge in ima vsa skupina prav čudnoobliko. + Krvava bitka pijanih kmetov in delavcev. V Grabovcu v Baranji se je iz nič razvila krvava bitka med okoliškimi kmeti in med nekimi delavci državnega posestva Belja, ki so pili v neki gostilni. Delavci, sami Dalmatinci in Ličani, so se v pijanosti skregali z okoliškimi kmeti in nekdo je raznesel vest, da so delavci grozili, kako bodo ponoči požgali vso vas. Kmetje so se zaradi tega zbrali, napadli gostilno in začel se je strašen pretep. Kmetje so bili oboroženi z gorjačami in motikami ter so besno mlatili po delavcih. Zaključek bitke je bil ta, da sta dva obležala mrtva, mnogo pa jih je poškodovanih. Sresko načelstvo v Dardi je takoj uvedlo preiskavo. + Poneverbe občinskega blagajnika v Ozlju so večje, kakor je ugotovil prvi pregled blagajne in občinskega gospodarstva. Blagajnik Nikola Golešič je poneveril preko 50.000 Din in to največ od denarja, M so ga občani plačevali na račun raznih davkov. Občani so silno ogorčeni, ker je bil Golešič najstrožji izterjevalec davkov. Preiskavo o veliki poneverbi vodi še vedno sresko načelstvo v Karlovcu. * Abiturientski tečaj Zbornice TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturientski tečaj se vrši vsak dan do vštevši 30. t. m. od 8. do 12. ure v ravna-teljevi pisarni trgovske akademije. Istotam se dobi vse potrebne pismene ali ustmene informacije in prospekt. Predavanja prično dne 1 oktobra ob 8. zjutraj. «Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane Za marsejsko obletnico V ponedljek zvečer so se zbrali v sejni dvorani ljubljanskega magistrata predstavniki naših društev in korporacij v svrho dogovora glede skupnega nastopa pri počastitvi spomina kralja mučenika ob priliki obletnice njegove tragične smrti 9. oktobra. Sestanku je predsedoval predsednik Narodne odbrane dr. Cepuder in je bil h koncu debate izvoljen ožji odbor, ki bo vse pripravil, da bo ta pietetna svečanost čim do-stojnejša. Viški Sokol je sklical v ponedeljek ob 20. v Sokolekem domu sestanek, ki so se ga po svojih, zastopnikih poleg Sokola udeleži še Prostovoljna gasilska četa, Olepševalno društvo v Rožni dolini, Narodna Odbrana« SK Reka, zastopnik občine in Narodne šole. Starosta br. Pavle Borštnik je pojasnil namen sestanka n predložil naičrt žalne svečanosti 9. oktobra. Po krajši debati, v katero so Posegli navzoči zastopniki je bilo soglasno sklenjeno, da priredijo omenjene organizacije in društva žalno svečanost na dan tragične smrti ob 19. uri pred spomenikom Magopokojn©ga kralja Mučenika. Spored: godba zaigra žalno koračnico, sledi pet. minutni molk, nakar bo imel spominski govor starosta br. Borštnik. Po govoru bodo ev. deklamacije in petje šolske mladine, nakar bo razhod. V primeru slabega vremena bo žalna svečanost ob isti uri v dvorani Sokolskega doma. Gornje organizacije in društva prosijo vse občane, da na dam prve obletnice tragične smrti kralja razobesijo žalne zastave ali državne trobojnice na pol droga ter raasvetijo okna in jih okrasijo s elikami pokojnega kralja. Vabimo že danes vso viško javnost da se pridruži naši žalni svečanosti in' tako pokaže svoje veliko spoštovanje do našega nepozabnega Viteškega kralja Mučenika. čuvajmo Jugoslavijo! Zdravo! u— Družinski jubilej uglednega prosvetnega pionirja. Krepak kakor hrast, je praznoval te dni v krogu svoje družinice, ki se je zbrala ta dan v Ljubljani, učitelj g. Ivan Kocijančič, v Tavčarjevi ulici, 301etnico svoje poroke. Malokateri učitelj je najširšim vrstam našega učiteljstva tako poznan kakor baš g. Kocijančič. Zaradi njegove gospodarske aktivnosti, ki se kaže skoro na prav vseh popriščih stanovskih gospodarskih ustanov. Predvsem pa sta mu pri srcu učiteljska tiskarna, katere član v upravnem odboru je in pa Učiteljska Samopomoč, socialna institucija prvega reda, ki se je prav pod predsedstvom g. jubilanta razvila do tako visoke stopnje, da jo jemlje učiteljstvo vse Jugoslavije za vzgled. Mimo tega g. Kocijančič rad poprime za pero in z vzpodbudnimi članki budi tovariše k stanovsko-go* spodarski osamosvojitvi. G. Kocijančič je Gorenjec, prav kakor gospa soproga Albina, upokojena učiteljica in jima je dala zakonska zveza, ki sta jo sklenila v Kropi, troje dece, sina in dve hčeri, ki so že vsi doštu-dirali. Ugledni rodbini želimo v Ljubljani, ali na domačiji v Lipnici, še mnogo srečnih let u— Spremembe v prosvetni službi. Dosedanja vršilca službe banovinskega šolskega nadzornika Fran Dernovšek in Andrej škulj sta razrešena. Na njuno mesto je imenovan kot vršilec službe banovin, ekega nadzornika Ivan Štrukelj, upravitelj manjšinjske šole v Ljubljani. G«. Fran Dernovšek in Andrej Skulj prevzameta kot sreska šolska nadzornika mesti pri sreskem načelstvu Ljubljana-cko-Иса. u_ Da je film »Čarobni bar« največji in najpestrejši, kar amo Jih zadnje leto videli v Ljubljani, bo pač potrdil sleherni gledalec. Z največjim razkošjem, z neštetimi domisleki režije ln s čudovito igro slavnih igralcev so ustvarili delo, ki je čez noč zaslovelo po vsemu svetn. Dolores del Rio, Ricardo Cortez, Al Jolson in Kay Francis so dali svoje najboljše. Očarljivi so pevski in baletni nastopi. To je film, ki zares ne potrebuje pompozne reklame. Da je zanj tudi v Ljubljani veliko zanimanje, govori že samo povpraševanje Po vstopnicah. Elitni kino Matica bo s tem sijajnim filmom ustregel tisočem gledalcev. u— Predavanje angleške partamentar-ke. Angleško društvo objavlja, da se bo vršilo danes ob 18.15 javno predavanje Miss Irene Wardove, članice angleškega parlamenta, v prostorih. Avto-kluba, Kazina, I. nadstropje desno- Miss Ward, ki je na študijskem potovanju po Jugoslaviji, je ena najznačilnejših članic angleškega parlamenta in znana socialna delavka Predavala bo o britanskih parlamentarnih institucijah, ki So kakor znano vzor vsem sličnim organizacijam v Evropi. Društvo vljudno vabi vse prijatelje angleškega naroda in jezika, da se čim števil-neje udeleže tega zanimivega in vseskozi aktualnega predavanja. Vstopnine ni. u— Obrtniki se opozarjajo, da bo zasedanje davčnega odibora za odmero pridob. nine za letos od 30. t.m dalje za davčni okoliš Ljubljana-okolica. Obrtniki, ki žele kake informacije ali pojasnila, naj se obračajo na člana davčnega odbora g. Matijo Perka, mizarskega mojstra v šiški, in na g. Jakoba Dimnika, mesarja in gostilničarja v D. M. v Polju. VOSKOVEC—WERICH slavna komike v HOHRUK u— Razprodaja sladkovodnih rib na velesejmu bo jutri od 8. do 18. u— Operna pevka Prof- Jarmlla Llly Gerbičeva, ki je ab&olvirala konzervatorij v Pragi z odliko, prične 1. oktobra s pri. vatnim poukom. Poučuje klavir, soLope-tje, teorijo in deklamacijo od prvih začet-kov do poPolne izobrazbe, šolnina nižja kakor v drugih glasbenih šolah. Pojasni. Ia m vpisvanja od 25. tm. do nedelje 29. tm. od četrt na 13. do četrt na 14. in od 17. do 18. v Čevljarski uL 1 /H. n— Jngoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« obvešča vse cenjene plesalke in plesalce, da prične v četrtek 3. oktobra ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine s svojimi rednimi plesnimi vajami. Igral bo priznani in priljubljeni »Ronny-jazz«. Vabila so že razposlana, zato prosimo, da eyen-tuelne reklamacije javite društvu: Tomano-va ul 3, št. telefona 2974 u_ T KD Atena otvarja svojo mladinsko knjižnico in čitalnico v sredo 25. t. m. ob 17. v prostorih Šolske kuhinje kraljice Marije in vabi vse, ki se zanimajo za novo kulturno institucijo in za našo mladino. Knjižnica in čitalnica bo poslovala takoj po otvoritvi. == Zvočni kino Ideal Danes ob 4, 7. on 9%. uri SVETISLAV PETROVIČ v Mm« Hišica v Grinzingu Godba LANNER—STRAU5S Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din posestnici Mariji Benedičičevl in ji odnesel 410 Din, drugič pa je prav tam 25. ju. lija pri posestniku Andreju Bemiku pobral 1460 Din. Ko je izvršil drugi vlom, So ga kmalu zalotili, v gostilnah je popival Bernik je doibfl večino gotovine vrnjeno- Razberger je prvi vlom zanikal in dokazal alibi po pričah. Drugi vlom je priznal, saj so pri njem dobili šop ban. kovcev, kd jih je skušal pred orožniki skriti. Razberger je bil zaradi drugega vloma obsojen na 1 leto in 3 mesece ro-bije ter v izigubo častnih dTžavljanskih pravic za 3 leta. Iz Maribora a— Podprite Narodno gledališče. Oto polnem odzivu narodno tn kulturno zavednih (gledaliških obiskovalcev je güedalL šču lažje vršiti svoje poslanstvo, kä je baš ob naši severni meji toliko važno-In le od razumevanja gmotno močnejših slojev, ki jih je baš med abonenti najmanj", zavisi procvit gledališča in njegovo redno neovirano delovanje! — Zato ee abcmirajte v gledališču, boljših sedežev je še dovolj na razpolago, zlasti v ložah. Pa tudi cenejših sedežev, ki se dobe že Od mesečnih 9 Din naprej (zato prejme abonent tri predstave!) je še dokaj na razpolago- Kdor želi, lahko poravna prvi obrok šele L oktobra! ~al_ Odličen gost v Mariboru. Danes pri_ spe iz Zagreba v Maribor odposlanec bi •tajnik zunanjega ministrstva Velike Britanije. g. Kenoth Jonnstone. Ljubitelji angleškega jezika in angleške kulture v Mariboru ш pripravljajo prisrčen ssprejem. a— Nov grob. Umrl je upokojeni carinski revizor g. Ljudomil Naher до j. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri ob pol K. na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Spominska piramida na Pohorju bo odkrita 6. oktobra. Piramido so postavili četniki mariborske NO v bližini Mariborske koče. Na piramidi, ki bo visoka štiri metre, bo posebna baikrena plošča z oporoko kralja Uedinitelja »Čuvajte Jugoslavijo-« a— Gostilničarji s področja ljubljanske zveze, ki se vračajo pod vodstvom g. ravnatelja Petelina s poučne ekskurzije po Avstriji in Češkoslovaški prispejo v četrtek v Maribor. Stanovski tovariši jim pripravljajo prisrčen sprejemi. a— Vse je priznala. Dne 1. marca letos je v Vajgnu pri Jarenini ukradfla s ponarejenimi ključi 38-1 etoa Marija Brukmaj-ster iz Gačnika posestnici Alojziji Lonbe-kovi 17.000 dinarjev. Brukmajstrova je po izvršeni tatvini izginila in zapravljala denar na dalmatinski rivieri, v Zagrebu in se pojavila naposled v Mariboru, kjer pa jo je sreča zapustila. Pri zasliševanju so PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne Registrirano od ministrstva za soc. poHtfko ta grenSce zdravje 8. br. 15.485 od 25. V. Ю35. u— Plesni zavod Jenko v Kazini vpisuje v vse tečaje od 1. oktobra dalje. Informacije do 1. oktobra v kavarni *Emona«. u— Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani priredi letošnje jesenske tekme ptičarjev v Mariboru dne 13. oktobra ta vabi prijatelje lovce, da se teh tekem udeleže. u_ Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko šolo v Mostah se bo vršilo 29. tm od 8. do 10. ure na osnovni šoli v Mostah. u— Posvetovalnico za pranje finih oblačil je ustanovila tvrdka Schicht na Mestnem trgu št. 23 nasproti rotovža. V tej posvetovalnici, ki je neka vrsta poslovalnic za nego finih svilenih ta voL nenSh stvari, dobi vsakdo potrebno navodilo, kako se z njim ravna. Ako ima katera gospodinja kakšno obleko iz svile ali volne, pa ne ve, kako bi isto oprala, jo lahko prinese v posvetovalnico, kj©r jo bo Pod strokovnim nadzorstvom zastonj oprala ta zlikala. u— Na tehnično srednjo šolo je bilo letos vpisanih 280 dijakov ta sicer: na ar-hitektonsko-gradlbeni odsek 97 (32 v L raz. red), na strojni odsek 98 (52) ta na elektrotehnični odsek 85 (28). Mojstrskodelo-vodska šola šteje 114 učencev, tako gradbeni oddelek 30 (15), strojnomojstrski oddelek 44 (26), elektroinštalaterski 21 iil) in mizarskomojstrski 19. Moška obrtni šola ima 33 učencev, med temi 12 kiparski, 8 keramični in 13 graverski oddelek ženska obrtna šola šteje 142 učenk ta sicer: 57 oddelek za šivanje perila, 76 oddelek za izdelovanje oblek in 9 učenk oddelek za vezenje. Banovtaska &oia za glasbila Sieje 15 učencev. u— Na trgovsko akademijo je bil tudi letos velik naval. V I. razred se je prijavilo 126 kandidatov, e prejetih je bilo sa. mo 46. Lahko bi akadeni H sprejela več dijakov, toda ni mogoče otvoriti vzporednice zaradi pomanjkanja učnih meči. Treba bi bilo sistematizirati še nekaj profe. sorskih mest. V П. razred je bilo vpisanih 84, v H»L 39 ta v IV. 42 dijakov. Skupaj je vpisanih 211 dijakov. u— Vlomilee Maks pred malim senatom. Pred tri sodnike je včeraj stopil nepoboljšljivi vlomilec Ljubljančan Make Razberger, po poklicu kleparski pomočnik, ki pa noče živeti od poštenega rokodelstva. Bil je že večkrat kaznovan, prvič na 2 leti in Pol, dalje na 8 mesecev na eno leto in naposled 14 mesecev. Preživel je svoja mlada leta večjidel v zatohlih zaporih za rešetkami. To pot mu očita obtožnica, da je 22. julija na Martin vrhu pod Blegašem vlomil Pri швй pri njed od 17.000 dinarjev — celega kovača. Brukmajstrova je od začetka tajila, dla bi bila ona tatica, pozneje je priznala, da je sicer Lorbdkovi ukradla denar, toda samo 10.000 dinarjev. Včeraj do-poidne se je Brufcmajstrova zaigovarjsala ipred malim kazenskim senatom. Priznala je tatvino v celoti ter je bila obsojena na tri leta nabije ter triletno izgubo častnih državljanskih pmaväc. Bnäcmajstrova je bila zamaefi tatvine že večkrat koznavana. a — Kakšni so dohodki MP. V ravnokar izišli tromesečni bilanci MP januar— marec 1905 izkazuje seznam dohodkov tele postavke; oddaja vode, plina ta električnega toka vrže 2,459.683.98 Din, prodaja premoga, koksa, drv, ledu, žarnic ta drugega blaga 363.787.49, plinomerščina 94.602.50, elektrostevnina 132.015.75, klav-nina 170.994 oglednina 139.127.08, hlevnina 2.907.O0, trihonoskopski pregled 16.236, teht-пјпд 4.472, izdaja živinskih potn. listov 8.789.60, mes. odbir. vodomerov 6.480, podaljšanje posestne pravice za grobove 1373.50, prevoznim 592.839.50, vstopnina kopališč 43.021.00, pogrebnine 202.584.30, najemnine stanovanjskih hiš, hladilnic 602.578.66, dohodki gradb. uprave 497 tisoč 978.36, prispevki okoliških občin za električno omrežje 5.685.05, povračilo stroškov 30.503.09, obresti zaračunane dolžnikom 642.20, razni dohodki plinarne ta avtobusnega prometa 9.737, dohodek reklame pri avtobusnem prometu 360, razni dohodki kopališča 1666, razni dohodki elektropod-jetja 6368, skupno so torej znašali dohodki v imenovanem trom^sečju 5,324.426.56 Din. a— Iz tukajšnjih »reških načelster. Oba sreska načelnika sta, kakor znano premeščena, ta sicer g. dr. Senekovič v Gračac v Liki, g. Milan Makar pa v Rogatieo pri Sarajevu. Včeraj je sreskl načelnik dr. Senekovič izročil svoje posle podnačeihii-ku Modrijanu, sreski načelnik g. Makar pa ho izročil svoje Posle podnačetaiku EJiletzn v teku današnjega dne. Novi sreski načelnik za Maribor desni breg dr. Stanko šiška je že prispel v Maribor. a— Pri mestni godbi je namesto g. Ne raliča, ki je odšel iz Maribora, prevzel mesto blagajnika upravnik Narodnega gledališča dr. Brenčžč. a— čudni oblaki dima во ее vzpeli včeraj zjutraj preko južnega pobočja Pohorja. Pohorje je naličilo pravemu vulkanu. Verjetno je, da je nekje gorelo. a— Ceneno meso se bo prodajalo danes v sredo od 8. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici. Na prodaj bo 45 kg teletine po i Din. Iz Celja e— Starešinska organizacija ».Sloge« je imela prvi redni občni zbor v Celjskem domu. Številna udeležba je dokazala, da je bila ustanovitev starešinske organizacije koristna in potrebna. Ta organizacija združuje vse nekdanje člane dijaške organizacije »Sloge« na celjski gimnaziji. Doba prvega odbora ni ustvarila skoro nobenih stikov z javnostjo. Naloga novega odbora bo v veliki meri. da pokaže javnosti, da veje v vrstah omi; :e zdravejši duh. duh dela, tovarištva iu društvenosti. Predsednik novega odbora je jurist Savo Zužič, podpredsed nik je jurist Daniel Kostanjšek, tajnik jur. Karel Vengust, blagajnik jur. Otmar Bren-ce. e— Prijave za abonma v celjskem gledališču sprejema do 30 t. m, knjigarna >Do-movina« na Kralja Petra cesti. Interesentom priporočamo, da se takoj prijavijo, da si lahko izberejo sedeže. e— Požar v Dolenji vasi. у soboto okrog 20. se je vnel neki kozolec v Gorenji vasi v bližini Št. Pavla pri Preboldu. Devet gasilskih čet je hitelo na pomoč. Gasilcem je uspelo obvarovati sosednja poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Če bi ne bilo gasilcev, bi se bil ogenj 'katastrofalno razširil in povzročil milijonsko škodo. Kozolec, v katerem so bili shranjeni poljski pridelki in zaloga lesa, je pogorel do tal. Škode je okrog 50.000 Din. Pri gašenju so se ponesrečili štirje gasilci. Gregor Goropevšek, član gasilske čete v Dolenji vasi, je dobil tako hude opekline, da so ga morali prepeljati v celjsko br' lišnico. e— Pogreb Pepce Zupanfeve s Spodnje Hudinje, ki je postala v ponedeljek zjutraj zriev ljubavne tragedije bo danes ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Čas pogreba kaplarja Mirka Maksimoviča, ki je ustrelil Zupančevo in sebe, še ni določen. e _ Obsodba komunista. Pred velikim senatom se j.e včeraj zagovarjal 491etni brezposelni rudar Anton Omerza iz Trbovelj zaradi komunistične propagande. Obsojen je bil na 1 leto robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. e— Kino Union Danes ob Ю.ЗЭ in 20.30 velefilm ^Dolarski princ« in zvočni tednik. I2 Ptafa J— Ogenj, v nedeljo zvečer okoli 22. we je nastal ogenj пч gospodarskem ; o-elopju posestnika in ključavničarja llecht- baueijt ▼ Gornjem S.ivinjekem, občima Majeperk. Lastnik je ▼ Mariboru in je bi-'a domačija oddana v najem. Ker v bi.'fini ni vode in tudi gasilcev ni bflo, je poslopje pogorelo do taiL Uničena je tudi st tkalnica Skupna škoda z^aš; nad JU tisoč dinarjev. J— V izvrševanju službene dolžnosti smrtno nevarno ranjen. V Grabšincih ее je vršila v nedeljo gasilska veselica. Pri. šlo je tudi nekaj vročekrvnih fantov, ki so se, ko so se napili, med setooj zgrabili in je nekdo z nožem zabodel 22-letnega kočarjevega eina Murkoviča Franca iz Grabšincev v levo stegno- Orožniški kap. lar g. Ekart Miha iz Male Nedelje je po službeni' 'dolžnosti med anti posredoval in jih odpeljali v ptujsko bolnišnico- G. fantov ugasnil v gostilni luč, nakar eo navalili na orožnika 6 koli- Nekdo ga je udaril po glavi tako močno, da je orožnik obležal nezavesten s smrtno nevarno Poškodbo- Oba ranjenca so naložili na voz in jih odpeljali v Ptujsko bolnišnico- G. Ekart se je šele naslednjega dne zavedel. Napadalca so že izsledili. Iz Trbovelj t— Občinski odbor Rdečega križa v Trbovljah priredi trimesečni tečaj za dobro. voljne bolničarje in bolničarke. Tečaj se bo pričel 4. novembra. Predavanja bodo ob torkih, sredah, četrtkih in petkih о^ 18. do 20. ure zvečer na vodenski šoli. Predavali bodo v zvezi s praktičnimi vajami gg. dir. Pirčeva, dr. JegJičeva, dr. Jenšter-le in dr. Cizelj ter dva funkcionarja RK. Poleg vojnih obveznikov bo vodstvo te. čaja eprejelo v tečaj še 23 ženskih kandidatk, ki so dovršile vsaj oenovno šolo ter niso bile kaznovane. Prijave sprejema do 1. oktobra Rdeči križ v Trbovljah. t— Rudarska nadaljevalna šola otvori s 1. oktobrom na deški narodni šoli v Trbovljah 2 31. šolsko leto. V 1. letnik se sprejemajo mladeniči od 16. leta starosti dalje. V drugi letnik se sprejemajo tisti, ki so z dobrim uspehom abeolvirali 1. letnik in oni, ki položijo predpisani izpit. Pouk, ki je brezplačen, ее vrši dnevno razen sobote od pol 17- do pol 19. ure. Brezplačna so tudi vsa učila. "Vpisovanje bo od 26. do 28. tm. od 16. do 17. in v nedeljo od 9. do 11. Vsi. ki se zavedajo potrebe in važnosti splošne izobrazbe, naj čim preje priglase svoj vstop v rudarsko nadaljevalno šolo. daritvo Naša zunanja trgovina v avgustu Generalna drekcija carin objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu avgustu. V tem mesecu se je naš izvoz sicer nadalje sezonsko nekoliko dvignil, vendar je zaostajal v primeri z lanskim avgustom, dočim je bil v juliju še večji nego v lanskem juliju. V avgustu smo izvozili 297.250 ton blaga (lani 332.415) v vrednosti 310.4 тин°па D'n nasproti 366.6 milijona Din v lanskem avgustu, 2673 miijona Din v predlanskem Rvgustu in 216.4 v avgustu 1932, ko je bil naš izvoz najslabši. Nasproti lanskemu avgustu beležimo torej zmanjšanje izvoza za 15.3°/o, nasproti predlanskemu avgustu pa povečanje za 16.1°/o in nasproti avgustu 1932 povečanje za 43.5°/o. Naš uvoz se je v avgustu nasproti prejšnjemu mesecu nekoliko zmanjšal n je znašal vsega 276.9 milijone D]n nasproti 287.8 milijona Din v lanskem avgustu, tako da beležimo zmanjšanje za 3.8%. Seveda pa je številka vrednosti uvoza najbrž manjša, ker generalna direkcija carin, kakor znano, ne izkazuje ločeno, koliko znaša v posameznem mesecu uvoz zlata ki ne spada v čisti blagovni promet. Po gornjih podatkih torej je bila naša trgovinska bilanca v avgustu aktfvna za 33.5 mlijona Din, dočim je b la lani v avgustu aktivna za 78.8 milijona Din. Gibanje naše zunanje trgovine je bilo v zadnjih mesecih naslednje (v številkah glede uvoza je vpoštevana tudi vrednost uvoza zlata: vee v milijonih Di.n): ,:zvoz uvoz saldo april 368.2 326.5 -j- 42.7 maj 297.3 369.1 — 71.8 junij 242.2 282.0 — 39.8 julij 305.8 300.1 -f 5.7 avgust 310.4 276.9 -f- 33-5__ jan.-avg. 1935 2391.2 23234 +67.8 jan.-avg. 1934 2249.6 2302.6 — 53.0 jan.-avg. .1933 1971.8 .1816.5 +155.3 jan.-avg. 1932 1760.8 1822.8 — 62.0 V prv'h osmih mesecih letošnjega leta je naš izvoz dosegel vrednost 2391 milijonov. Navzlic temu, da smo v avgustu v primeri z lanskim avgustom zaostajali, je bil letošnji izvoz v prvih osmih mesecih za 142 miijonov Din ali za 6.3% večji nego lani, 420 m4i j°nov Din ali 21% več «i nego predlanskim in za 630 miP.j^nov a]j з^о/о večJi nego v istem razdobju leta 1932. Naš uvoz (skupaj z uvozom zlata) pa je v prvih osm'h mesec'h t.l. znašal 2323 milijonov Din in je bil za skoro 21 milijonov večji nego lani. To povečanje pa lahko prip'semo v celota uvozu zlata od strani Na rodne banke, ka iti samo v pr-vh šestih mesecih letošnjega leta smo uvozili za ртеко 65 milijonov D;n zlata. IZVOZ LESA Naš izvoz gradbenega lesa, ki je v prejšnjih mesecih v zvezi z italijanskimi nakup: za vojaške potrebe v Vzhodni Afriki zavzemal zelo velik obseg, je že v juniju in juliju zopet popustil na normalno višino. V avgustu smo izvozili le 6385 vagonov gradbenega lesa (lani v avgustu 7084 vagonov) v vrednosti 55.8 mil jona Din (lani 58.7). Nekoliko se je povečal izvoz drv od 858 vagonov v juliju na 1335 vagonov v avgustu, vendar še vedno zaostajamo za lanskim avgustom, ko je znašal izvoz drv 1789 vagonov. Razmeroma slab je tudi izvoz oglja, ki ga je šlo v inozemstvo ie 179 vagonov (lani 239), 'z-delkov iz lesa pa smo izvozili 55 vagonov (lani 376) v Vrednosti 3.6 milijona Din (5.4). OSTALI IZVOZ Izvoz pšenice je bil tudi v avg. malenkosten 'П smo izvozili le 8 vagonov pšenice. dočim smo lani v tem mesecu izvozili že 451 vagonov pšenice Ostalega žita smo izvozili 141 vagonov (lani 650) koruze pa 2800 vagonov (lani 6311) v vrednosti 22.5 milijona Din (lani 68.2). Fižola smo v avgustu izvozili 220 vagonov (leni 196). Izvoz svežega sadja je bil sicer živahen, toda manjši nego lam, kajti svežega sadja smo izvozili v tem mesecu 1236 vagonov, lani pa 1703 vagcnc. Izvoz tobaka je znašal 6.5 milijona Din, konoplje pa smo izvozni i 122 vagonov v vrednosti 8.7 milijona Dan. Pri izvozu živine vidimo nadaljnje poslabšanje glede konj in govede. Konj smo izvozili 3113 (lani 3493), govede pa 2032 glav (lani 4705). Prav občutno pa se je letos povečal izV°z svinj, ki smo jih v avgustu ^zvozili 25.709 glav nasproti 11.891 v lanskem avgustu. Večji je bil tudi izvoz drobnice, namreč 93.580 glav (lani 80.803). Žive perutnine smo izvozili le 77 vagonov za 8.5 milijona Dn (lani 106 vagonov za 9.0 milijona Din), zato pa je šlo v inozemstvo več zaklane perutnine, ki jo statistika upošteva med svežim mesom. Izvoz svežega mesa je namreč znašal 100 vagonov (lani 82) v vrednosti 13.2 mflijona Din (8.1). Povečal se je tudi izvoz jajc, ki smo jih izvozili 108 vagonov (77) v vrednosti 10.7 milijona Din (5.2). Omeniti je še povečanje izvoza cementa na 4286 vagonov (3144) v vrednosti 6.9 milijona Dm (5.1). Izvoz balcra je bil v primeri s prejšnjimi meseci slab in je znašal samo 180 vagonov (218) odnosno 16.1 milijona Dn (18.6). Večji pa je bil izvoz rud. ki je znašal 9791 vagonov (7062) v vrednosti 14.0 milijona Din (11.3). Gospodarske vesti = Članstvo Suz°rja v juliju. Osrednji urad za zavarovanje delavcev с Zagrebu (Suzor) objavlja podatke o gibanju članstva pri vseh krajevnih organih v mesecu juliju. V tem mesecu je bilo zavarovano v vsej državi 576.573 delavcev in nameščencev to je za 8557 članov več nego v .juniju. V primeri z lansk'm julijem je bilo števMo zavarovanih članov za 20.653 ali z» 2.7°/» večje, v prime1 u s predlanskim jn-lijem pa celo za 55.396 ali z* 10.5% Največji odstotni prirastek nasproti lanskemu letu beležijo okrožni uradi v Nišu (13.4%) in v Sarajevu (12.6%) zmanjšanje članstva pa belez'ta samo dva okrožna urada, in sicer v Banialnki (za 7.6%) in Ljubljana (za 0.8%). Od privatno društvenih blagajn zaznamujejo vse tri prirastek nasproti lanskemu letu, predvsem Trgovsko bolniško in podoorno društvo v Ljubljani za 512 članov. Povprečno dnevna zavarovana mezda je znašala v juliju 21.72 Din. to je za 0.55 Din manj nego lani Navzlic povečanju števila članov za 3.7% nasproti lanskemu lotu je bil skupni zavarovani zaslužek članov zaradi nižjih mezd le za 1.1% večji i„ je znašal 313 milijonov nasproti 309.5 milijona Din v lanskem juliju. = Kredit za k lir bika izplačila nem-škim turistom, iz Beograda poročajo, da je dosežen sporaaum glede novega kon_ tingenta dinarjev za nemške izletnike. Kakor znano je naša Narodna banka, ko je bil izčrpan prvotni kontingent 10 milijonov dinarjev za potrebe nemških izlet ni. kov pri nas, na pobudo odseka za tujski promet pri trgovinskem ministrstvu in društvu Putnika, ponudila v začetku avgusta tJ. nemški obračunski blagajni v Berlinu nov kredit nadaljnih 10 milijonov dinarjev. Kakor ее zdaj doznava, je nem. šfca obračunska blagajna sporočila naši Narodni banki, da se strinja s tem novim kreditom dinarjev za izplačilo nemškim izletnikom, ki prihajajo у našo državo-Ker zavzemajo nemški izletniki zelo odlično mesto v našem tujskem prometu z inozemstvom, smemo zdaj pričakovati večji dotok izletnikov v jesenski iizletni. ški sezni, to bo pa brez dvoma pripomog- lo k ugodnemu razvoju todekega proeme. ta ▼ primorskih letoviščih Ы alpskih zdraviliščih. = Pi^poved privatnega dela v državnih in samoupravnih astanovah In delavnicah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo odlok, ki najstrožje prepoveduje mojstrom državnih in samoupravnih ustanov in delavnic prevzemanje privatnih del in naročil. Ta prepoved ministrstva velja za mojstre državnih in samoupravnih ustanov bodisi za naročila, ki bi jih prevzeli po končanem delu v službi ali pa med službo. Kdor bo to prepoved kršil, bo kaznovan, = Ustanovitev tvornice za fino usnje a šv1carskim kapitalom. Iz Vršca poročajo, da se tam vršijo priprave za ustanovitev tvornice, ki bi izdelovala predvsem fino usnje. Tvornice se ustanavlja s pomočjo švicarskega kapitala, namreč znane švicarske tvrdke Chemische Industrie, Basel, odnosno njenega jugosloven-kega zastopa ka g. Pavlovi ča, ki že dolgo časa živ* v Švici. - Hmelj = Hmeljarski kongres v Pragi. V Pragi se je vršil 23. t m. kongres srednjeevropskih produkcijskih držav za žlahtni hmelj, ki ga je sklical srednjeevropski hmeljski urad V Münchenu. Na kongresu so bile vse srednjeevropske države zastopane po številnih delegatih. Predsedstvo je vodil nemški delegat Deininger. Po obširni debati o ureditvi hmeljske površine v Srednji Evropi je bila soglasno sprejeta resolucija glede izvajanja zakonite ureditve površine hmeljskih nasadov, glede prodaje hmelja in glede medsebojnega priznanja prove-nienčnih zakonov. = Žalec, 24 sept. Dan ее so bili v Žalcu veliki prevzemi hmelja. Povpraševanje je bilo zaradi tega po slabših kvalitetah mirnejše. Za neko! ko drugovrstnega hmelja, ki je bil pred osmimi dnevi po 23 in 24 Din, so danes plačali 26 Din. Za dve ali tri partije prvovrstnega, gladko-ze lenega blaga je bila sinoči v Žalcu zaključena kupčija po 29 Din. — Hmeljski tržni nadzornik. + Žatec, 24. sept. Pri mirni tendenci se nakupovanje nadaljuje pri nespremenjenih cenah 1500 — 1750 Kč za 50 kg. Borze 24. SEPTEMBRA Na ljubljanski borzi so devize Newyork, London in Trst ponovno nekoliko popustile. Avstriski šilingi so po včerajšnji okrepitvi zopet za malenkost popustili iti notirajo sedaj 8.57—8.67. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5235, v angleških funtih po 233.75, v grških bonih po 31.50, dočim so se španske pezete nudile po 5-63. Na efektnem tržišču v Zagrebu je Vojna škoda ponovno popustila na 362 zaključek, pozneje pa je bil zabeležen zaključek zopet po 364 (v Beogradu je bil promet po 364—367). Nadalje so biM zaključki v 6% begluških obveznicah po 63.50 (v Beogradu po 66) in v 7% stabilizacijskem posojilu po 80.50 (v Beogradu po 81.50). Devize Ljubljana. Amsterdam 2960.30 _ 2974.90, Berlin 1756.08 — 1769.96, Bruselj 739.54 — 744..60, Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.83 — 216.89. Newyork 4345.72 — 4382.04, Pariz 288.75 — 290.19, Praga 180.91 — 182.02, Trst 355.95 — 359.04. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2750, London 15.1225, Newyork 307.625, Bruselj 51.9750, Milan 25.09, Madrid 42, Amsterdam 207.70, Berlin 123.75, Dunaj 57.40, Stockholm 77.9750, Oslo 75.9750, Kobenhavn 67.51, Praga 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.88. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 362 — 364, za dec. 365 bi., 7% invest 79 bl„ 7% Blair 67 — 71, 7% stabiliz. 80 — 81, 8% Blair 79 — 81.50, 6% begluške 63 — 64.50: delnice PAB 225 — 231, Beograd. Vojna škoda 364 — 365 (364 — 367), 7% stabiliz. 81 — 82 (81.50), 7% invest 81.50 — 82.50 (82), 6% begluške 65 — 66 (66). Nar. banka 6000 bL. PAB 231 — 232 (230 — 232). Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 24. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 96.125, za maj 98.625; koruza: za sept. 81, za dec. 58.25. + Ljubljanska borza (24 L m.). Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se (franko naklad, postaja): pšenica: baška, 79/80 kg po 150 — 155 prekmurska, 78 kg po 15230 — 155; oves: slavonski po 120 — 125; koruza: basfka po 100 — 102-50; banatska po 98 — 100; moka: baška in bamartska »Og« po 250 — 255; baška »2« po 230 — 240; »5« 210 — 200 otrobi: baski po 110 — 115. = Novosadska blagovna borza (24. t m.) Tendenca nespremenjena, promet srednji. Pšenica (78 kg ): baška 146—150; baška ladja Trsa 15230—155; ladja Begej 152—154; slavonska 14750 — 150; sremska 1*7.50 — 15150; banatska 146 — 150. Oves: baški sremski in slavonski 11250 — 115. Ječmen: baski in sremski, 64 kg 124 — 126. Ko-uza: baška in sremska 96 — 98; banatska 94 — 96. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 215 — 235; »2« 195 — 215; »5« 175 — 195; »6« 155 — 175; »7« 135 — 145; »8« 107 50 — 112.50. Otrobi: baski m banatski 85 — 87.50. Fižol: baški iji sremska, beli 275 — 285. BOMBAŽ + Liverpool, 2S. sept. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.89 (prejšnji dan 5.98). za dec. 5.79 (5.88). + ' Newyork 23. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaj: za september 10.48 (10.46), za dec. 10.53 (1051). KOŽ ABSKA TRGOVINA Spire T. Krstiča BEOGRAD — PARIŠKA 19 Telefon Br. 27-727. Telegram adresa »Bane«, kupuje in prodaja kože: goveje, junčje in telečje suhe in slane; kupuje hrastove šiške v zrnu in zmlete. • 7734 soglašajo: najboljše je riviera terpentinovo milo Vodopivčeva pustolovščina v Sleparil je kot komornik nadškofa dr« šariča Praga, 24. septembra. »Jutro« je že poročalo o pustolovščinah mladega Mariborčana, ki se je izdajal za inženjerja, ekonoma veleposestev sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Iz Ljubljane se je dal z avtomobilom potegniti na Gorenjsko, zapravljal je po Bledu in Bohinju, naposled pa izginil. Kakor so orožniki dognali, je to bil 361etni trgovski potnik Rudolf Vodopivec, ki je tudi ogradil« planinski dom na Korenskem sedlu... >Jutrova« poročila so poslužila tudi češkoslovaškim preiskovalnim organom, ki so zasledovali prav istega pustolovca. Bilo je v avgustu, ko je mladi mož tudi na Češkoslovaškem uganjal svoje sleparije. Tako se je lepega dne pojavil v kopališču Piešt^nih, v veliki avtomobilski garaži. Dokaj elegantni 301etni mož se je predstavil za Ivana Šariča, komornika sarajevskega nadškofa. Najel je avto ter velel popeljati v župnišče. Župnik ga je prijazno sprejel in mladi mož je sporočil, da ga je poslal nadškof dr. Ša-rič v Pieštane, da pripravi zanj in za nje- letovanje. O nadškofu dr. Šariču je navajal, da se še zadržuje v avstrijski republiki, da pa bo kmalu prišel v Piest^ne. Seveda komornik ni pozabil omeniti, da je trenutno zašel v denarno stisko. Župnik je spremil g. komornika k ravnateljstvu kopališča, kjer je lažni Sarič najel štirisobno stanovanje. Govoriti je znal tako prepričevalno, da mu je službujoči uradnik radevolje posodil 400 Kč. Kmalu nato si je pustolovec izposodil še od šoferja 100 Kč, razen tega mu je ostal dolžan za vožnje 140 Kč. V vili »Riviera«, kjer je izbral stanovanje, je obdeloval tudi vratarja, ki mu pa ni maral posoditi niti ficka. Nu, zato pa komornik nadškofa dr. Šariča ni maral iz župnišča oditi brez plena. Župnik mu je rade volje posodil dežni plašč. Lažni Šarič je še prenočil v župnišcu, a ponoči ob- 2. je izginil z osebnim vlakom proti Bratislavi. Seveda je takoj naslednji dan bilo jasno vsem, da so imeli opravka s pustolovcem. Izdana je bila tiralica, ali med tem je mož že pobegnil v Jugoslavijo, kjer ga bo dole- govo spremstvo vse potrebno za tritedensko i tela zaslužena kazen. Grd zločin na Sedlarjevem 7 let robije zaradi nasilja in telesne poškodbe Celje, 24. sesptembra Pred velikim senatom se je danes zagovarjal kmečki fant France Glon ari č s Sedlarjevega pri Podčetrtku, v noči od 11. na 12. avgusta je napadel 49-letno posestnico Marijo Premelčevo. Udaril jo je s pestjo po glavi. Marija je opazila na postelji bosega in razoglavega moškega, ki je imel na sebi srajco in suknjič. Tespe! jo je. Posestni ca je začela kričati, on pa je veno. mer ponavljal: «šuti, šuti!» Ko ji je storil silo, je stopil proti vratom, pobral s kredence litrsko steklenico in ukazal Mariji, naj prižge luč. Ona je prižgala vžigalico, tisti trenutek pa jo je moški udaril s tako silo s steklenico po glavi, da se je steklenica razbila. Vlila se je kri. Potem je mladi nasilnik stopil v vežo, se vrnil s kolom in vprašal Premelčevo, kje ima denar. Odgovorila mu je, da v omari in naj si ga sam vzame. On pa je zahteval, naj mu ona izroči denar. Dala mu je dva kovanca po 10 Din. Nato je stopil k oknu, da bi pri svetlobi ugotovil vrednost dobljenega denarja. Premelčeva je izrabila priliko in skočila v vežo, odrinila zapah na hišnih vratih, zbežala iz hiše in začela kričati. Zločinec je pritekel za njo, je dohitel kakih 50 korakov od hiše, jo podrl na tla, pričel tolči po njej s kamnom in jo je sunil z nožem. Ranjena od steklenice na glavi je Marija še krvavela, a zdaj jo je poškodoval Se po desnem boku, po desni strani prsi in po levem ra- menu. V tem se je pripeljal mimo neki voz in napadalec je pobegnil v noč. Premelčeva je naslednji dan povedala orožnikom, da je zločinec bil France Glo-narič in da se je splazil v njeno sobo skozi podstrešje. Orožniki so našli na njegovem domu okrvavljeno srajco. Navzlic vsemu pa je Glooarič danes tajil očitana dejanja, zagotavljajoč, da je bil usodno noč doma. Vendar se mu dokaz alibija ni posrečil. Obsojen je bil na 7 let robije, v plačilo 1000 Din povprečnime, na plačilo stroškov sodnega postopanja ter zasebne odškodnine v znesku 20 Din in še na 2000 Din za prestani strah. Vremensko poročilo 24. septembra. Ljubljana 7. 763.3, 16.8, 78, SW2, 10, —,— Ljubljana 14. 762.8, 18.7, NNW1, 10, dež,-Maribor 7. 763A 15.0, 80, O, 8, —, — Zagreb 7. 763.8, 17.0, 70, E3, 6 —, — Beograd 7. 761.8, 16.0, 80, W4, 3, —,— Sarajevo 7. 764.0, 10.0, 90, O, 0, —, — Skoplje 7. 76-2.4, 13.0, 94, O, a, —, — Kumbor 7. 760.3, 19.0, 70, NE1, 3, —, — Split 7. 759.9, 21.0, 50, NEB, 1, —, -Rab 7. 760.4, 21.0, 60, ESEL, 0, —, • Rog. Slatina: Ni depeše. Temperature: Ljubljana 20.0, 16.4; Ma. ribor 22.0, 14.0; Zagreb 27.0, 16.0; Beograd 29.0, 15.0; Sarajevo 28.0, 10.0; Sko®-Ije 26.0, 11.0; Kumhor —, 18.0; Split 29.0, 19.0; Rab —, 19.0. f Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical med nebeSke krilatce našo nepozabno miljenko edinko D A $ IC 0 po dolgem in mučnem trpljenju dne 24. septembra 1935. Pogreb naše predrage hčerkice se bo vršil ▼ četrtek, dne 26. septembra 1935 iz hiše žalosti v Kandiji, Zagrebška cesta, ob 16. uri na Smihelsko pokopališče. NOVO MESTO, dne 24. septembra 1935. Žalujoča rodbina WINDISCHUrt. Novosti v sodobni znanosti Spremenljive bakterije — Tomografija — Prameter bodočnosti Premikanje celin Kakor med rastlinami in živalmi, je tudi med bakterijami nešteto vrst. Znanost je v novejšem času ugotovila, da se morejo bakterije spreminjati, kar ie za naše zdravje največjega pomena. Že pred leti so dognali, da se morejo glive plesni spremeniti v bacile jetike, zdaj pa se jim je pridružil drugače nedolžen bacil, ki proizvaja normalno neko barvilo in ki ga znanost imenuje >rumeno klico«. Ta klica je zmožna spremeniti se preko različnih stopenj v bacil — legarja. Takšne ugotovitve so tem bolj zanimive, ker kažejo, da se spreminjajo v življensko nevarne mikroorganizme samo takšne klice, ki povzročajo nevarne bolezni človeku, ne pa rastlinam in živalim. * Dolgoletna želja kirurgije je bila, da ti mogla z röntgensko sliko natančno določiti lego kakšnega tujega telesa ali bolezenskega ognjišča v človeškem telesu, Ta želja se je izpolnila sedaj z izumitvijo »tomografije«, postopka, ki omogoča snemati telesne plasti poljubne debelosti in globine v notranjosti našega telesa s plastično nazornostjo. šele s tem je postalo mogoče označiti z absolutno gotovostjo kako bolno mesto ki se ga potem kirurg lahko z operacijo loti, ne da bi mu bilo treba poškodovati zdrava mesta v okolici. Postopek temelji na matematičnih pomislekih, po katerih se komplicirana rentgenska aparatura točno ustanovi za posnetek. ★ V novejšem času uporabljajo neko novo merilo za osnovo merjenja, nekakšno novo, nespremenljivo svetovno merilo, in sicer je to valovna dolžina svetlobe, oziroma točneje rdeča kadmijeva črta v spektru. Tej svrhi je rabil doslej tako zvan pariški prameter, fino poli rana platinova palica, o kateri pa se je po dvesto natančnih primerjavah izkazalo, da daje različne dolžine. Diference znašajo sicer le tisočinke milimetra, kar je za prakso brez pomena, toda te minimalne dolžine imajo v današnji znanosti in tehniki vendale velik pomen. Težnja gre torej za tem, da bi razstoličili pariški prameter in dл bi postavili na njegovo mesto kot trdno, nespremenljivo merilno enoto poldrugo valovno dolžino kadmija. Praktično bi imelo to tudi zategadelj neki pomen, ker v bodoče ne bo treba več hraniti brez haska znatne množine platina za pre- merila, množine, ki stanejo tudi do 400.000 Din. * Po vsem svetu določajo na več nego sedemdesetih točkah v rednih presledkih natančne meritve zemljepisne dolžine z namenom, da bi ugotovili, da-li je znana teorije o premikanju zemeljskih celin točna, Po dosedanjih izsledkih lahko rečemo, da je točna, kajti astronomske določitve dolžine so n. pr. pokazale, da se razdalje med Washingtonom in Parizom stalno veča. Ameriška celina se od Evrope oddaljuje letno za okroglo 30 cm. V geodetskem zavodu v Potsdamu, kjer se vršijo takšne meritve za Nemčijo, so pravkar postavili kot najnatančnejše merilo za čas in dolžino takozvano kremenčevo uro, ki deluje z nihanjem kremenčeve plošče pod vplivom enakomernega električnega toka. Ta ura se na leto »zmoti« kvečjemu za nekoliko tisočink sekunde. Razdaljo med Berlinom in Honolulujem je mogoče ž njo določiti n. pr. z natančnostjo enega metra in pri tem lahko opazovalec v Honoluluju ugotovi, ob katerem izmed obeh »pasažnih« aparatov v nekem trenutku njegov tovariš v Pote-damu dela. % Angleška mornarica v Gibraltarju T Abesinski topovi Korupcija v državi črnega cesarja Madžarski novinar Farago pripoveduje v svoji pravkar izišli knjgi »(Abesinija na predvečer vojne« zanimivo anekdoto. Vozili smo se, pravi, z motornim avtomobilom iz D'redave proti Hararju. Vozilo ее je kmalu ustavilo. Bili smo pri tako-zvani »š tangi«, kjer je carinik olajšal vsakega potnika za en tolar. Nato это od-drdrali naprej in smo kmalu prispeli v vojni pas. Videl! smo dolge vrste topov, ki bi jih drugod imeli spravljene v muzejih. To so bili stari, zarjaveli topovi iz tridesetletne vojne. Tolmač nam je pojjasneval zgodovino teh topov: To so relikvije iz dobrih starih časov cesarja Menelika. Po bitki pri Adui je hotel Menelik reorganizirati svojo armado zelo velikopotezno. Naročil je tedanjemu avstrijskemu konzulu v Addis Abebi, naj ее odpelje na Dunaj in mu tam kupi nekaj modernih topov. Dodelil mu je za spremstvo dva Abesrinca. Komisija je bila dobro založena z denarjem, toda ko je prispela na Dunaj, si je dovolila toliko zabave, da je porabila ves denar za lahko-ž ve ženske, nameetu za težko artiierijo. Na koncu se je izkazalo, da nima komisija dovolj denarja niti za en top najnovejšega kalibra. AHesince sta že začela misliti na samomor, konzulu pa je šrnla v glavo rešilna misel. »Menelik«, je dejal, »gotovo ne pozna razlike med starimi in novimi topovi. Toliko denarja nam je le še ostalo, da lahko kupimo pri kakšnem starinarju nekaj stare topovske šare!« Rečeno storjeno. V Abesimjo so pripeljali namestil novh modernih topov stare topove iz ropotarnice. Menelik si jih je ogledal in je silno dvomil da bi bilo to tisto orožje, ki ga je hotel imeti. Odredil je zato, da se morajo člani njegove komisije takoj poslati v kazensko kolonijo na neki otok. Novo leto v abesinski prestolnici Pred 14. dnevi so obhajali Abesinci svoje novo leto, ki je za njih L 1928. SBha prikazuje katedralo sv. Jurija v Addis Abebi in množice, ki se zlivajo v cerkev! k novoletni slovesnosti Na vse eventualno»ti pripravljeni Angleži so poslali v gibraltarsko pristanišče veliko število vojnih ladij, ki bodo v primeru sile branile interese britske posesti Tisoč žrel smrti Spominska kapela za belgij' sko kraljico Goljufija iz groba Namesto pisem — dve prazni zalepki Bred dnevi je izvršil ввтопкхг mted dunajski advokat dr. Otto Schindler. Šol je v prostovoljno smrt zaradi finančnih težav, katerih se ni upal razplesti drugače kakor e slovesom od življenja. Smrt dr. Schindler ja sama na sebi m bila nič senzacionalnega. Senzacionalno je postalo zdaj tat da je skušal pokojnik poitem, ko je ležal mrtev v zemlji, izsiliti večjo vsoto denarja. Ob advokatov« smrti eo naimreč nažbi dve pismu, o ketenh je pokojnik določil, da se morata odposlati na od njega napisani naslov, če se do gotovega datuma ne jaivi 'neki dunajski trgovec z 10 tisoč šilingi gotovine. In res, trgovec se je javil pri advokatih starših preden je minil določeni dan. Proti izročitvi 10 tisoč älngov je dobil dve pismi, ki pa sta ga silno raz- Obglavljen je s plugom Öeäkega kmeta Karla Koželja iz Zvo-neka je zadela te dni strašna nesreča. KožeflJ je tened doma star železen plug, ki je hfl potreben popravila. Zato se je odločil, da odpelje plug z volovsko -vprego h kovaču v sosednjo vas. Napregel je vola v jarem, živina pa ее je med potjo iz neznanega vzroka splašila plug ее je pre-vrafl in Koželj je tako nesrečno padel, da ga je prijel lemež га vrat tn ga vlekel dalje. Ker sta splašena vola bezljala, se ni mogel rediti pluga, ki ga je na svoji strašni vlaki obgdavil. Ko ao kmetje na cesti z veliko muko ustavili vola, ее je držala Koželjeva glava vratu samo бе e tenko kožico. Ne-srečni kmet, ki je zaradi plašne živine izdaravei, je bil star komaj 25 let. I očarali, ko ju je odpri. Bffi sta namreč prazni Trgovec je spoznal, da je postal žrtev prevare, zato je pohitel brž k staršem pokojnega advokata in je zahteval nazaj izročena denar. Starši so po kratkem obotavljanju trgovcu vrnili vsoto, prizadeti pa se je kljub temu odločil, da bo proti njim vložil tožbo. ANEKDOTA Angleškemu dramatiku Johnsonu, avtorju »Volpona«, je predložila neka angleška pisateljica svojo najnovejšo pesem v presojo. Da ti se zdela bolj duhovita, je pristavila besede: »Imam še več želez v ognju'« Johnson je prečital pesem in zapisal pod njo: »Položite tudi te verze k Vašim železom«. VSAK DAN ENA »Ljubček, pokaži, da si gentleman in ponudi svoj prostor gospe, ki stoji!« / (»Everybodys weekly«) Usoda v diktatorjevi roki Pisatelj Josef Ranald, ki se med drugim bavi s čitanjem usode iz človeških rok, je imel v teku let priliko, da je bral usodo iz rok mnogih veličin. L. 1922. je napovedal na ta način bodočnost Mussoliniju. Tedaj mu je dejal, da bo učakal 54 let (italijanski diktator jih šteje danes 52), da to dosegel v Italiji absolutno moč v teku enega leta in jo držal v svojih rokah 15 let. Sest mesecev pozneje je postal Mussolini diktator, kar bo ostal po Ranaldovi napovedi do 1.1937. Zanimivo je, da je Ranald približno v istem času čital iz roke tudi abe-sinskemu cesarju. Deial mu je, da bo v svojem 45. letu prišel v velike nevarnosti (Haile Selasi jih šteje baš sedaj 45), toda te nevarnosti bo prebil brez velike škode in bo vladal še dolgo in srečno. K odstopu španske vlade L e r r o u x, dosedanji predsednik madridskega kabineta Cepivo zoper prehlad G-laeiAo Ameriške družbe za pospeševanje znanosti poroča o učinkih novega cepiva zoPer prehlad. Ta serum so uporabili najprvio pri 46 osebah, ki so bile skoraj stalno prehlajene. Samo prt treh poskusnih osebah cepivo ni pokazalo nobene ga гкНпка, druge pa se med zaiajo zimo nieo več prehladlle ali pa samo enkrat Nato «o cepiffi nadaljnjih 400 oeeb in tudi v tem primeru so bili uspehi kaj dobri. Prehlade eo pri njih znižali za 76 odstotkov. Serum pridelujejo iz bakterij, ki jih dotoe v hišah bolnikov e pljučnico, hiripo ali katarjem. šestdesetletnica prof. Jagica V nedeljo je obhajal Šestdesetletnico rojstva znani dunajski internist, univ. prof. dr. Nikolaj Jagič, sin znanega slavista Vatro-elava Jagiča. Jubilant se je rodil v Berlinu, L 1909 je postal zasebni docent za interno medicino na Dunaju, pozneje je prevzel na univerzi stolico prof. Ortnerja, kjer še danes predava z velikim uspehom. Proi. Jagič uživa na Dunaju splošen ugled kot učitelj. zdravnik in človek ter je kot izvrsten goedaž tudi velik prijatelj glasbe. Nemčiji primanjkuje kovin Društvo nemških časopisnih založnikov je pozvalo vse svoje člane, tiskarne in založnike, naj pregledajo svoje arhive. Poziv pravi, da ima gotovo vsaka tiskarna in vsako založništvo mnogo klišejev, ki jih ne potrebuje več in ki bi se dali preliti. Nemčiji namreč nedoetaje eina, svinca in bakra, pa bi ga lahko tudi na ta način dobila velike množine. Stari čini v rdeči vojski Rusija je uvedla v armado zopet stare čine od poročnika do generala, odnosno od kadeta do admirala. Poleg tega se bo podeljeval vrhovnemu poveljniku rdeče vojske naslov maršala. Strašna prometna nesreča Potniški avto je trčil na cestnem prelazu v brzi vlak V nedeljo se je primerila na železniškem prelazu v okolici Metza na Francoskem strahovita prometna nesreča. Neki tvor-ničar nogavic in njegov prokurist sta se peljala z lastnim avtomobilom v največjem diru po cesti in zavila čez železniški prehod ravno v trenutku, ko je privozil do ceste brzi vlak Basel-Strassburg-Ostende. Brzi vlak je vozil s 100 km na uro. Prišlo je do trčenja. Lokomotiva je z vso silo potegnila avto pod svoja kolesa ter raztrgala tvorničarje in prokurista na strašne kose. Avtomobil pa je imel jekleno ogrodje, ki ga kolesa niso mogla zmiefl kakor so storila a človeškimi trupli. Zato je skočile lokomotiva s t en d er jem, poštnim vozom in dvema vagonoma s tira. Pri tem sta se prevrnila lokomotiva in tender in riz odprtih vrat pod kotlom se je vsul kup žerjavice na strojevodjo in kurjača, ki sta zaradi občutnega sunka zletela iz vlaka Žareči premog je oba moža neusmiljeno opekel. Odpeljali eo ju sicer takoj v bolnišnico v Metz, toda nimajo nobenega upanja, da bi ozdravela. Potnrki in vse ostalo vlakospremno oeebje je celo in zdravo. Zamotana sorodstva Križarka „Renown" V New Yorku se Je neki 66-letni Thomas Deik er oženil z 22-letno Emo M es. enerjevo. Га je hči nekega Jožefa Mesen er ja, ki ее je v drugič poročil, in sicer z Deffikerjevo hčerjo. Na ta način Je Po-etal DeLker nenadoma zet svojega zeta, njegova hči pa je postala njegova tašča. Ce bo Imel Delker z Emo Meeenerjevo kaj otrok, tedaj e« bo to sorodstvo še komplicirano. Ga. Messnerjeva, Delker jeva hči, postane potem stara та/toi svojega lastnega brata oziroma sestra, otrok pa Postane svak oziroma svakinja svojih la*»t nih starih staršev &n stric oziroma teta svoje lastne matere. Možitev Zdenke Zikove Dunajski »Morgen« od 23. septembra poroča, da ее bo v kratkem vršila poroka Zdenke Zikove, članice Državne opere na Dunaju, 8 prof. Erikom Mellerjem, klavirskim virtuozom. Meiler je na glasu kot izvrsten pianist in je že dalj časa spremljal Zikovo na njenih koncertnih turnejah. Anglija je poslala v Sredozemsko morje veliko število svojih ladij. Križarka »Renownoc, ki jo vidimo na naši einriß je ena največjih Angleška blokada Sredozemskega morja Trdna volja Velike Britanije, izvajati iz abesinskega konflikta zadnje konsekvence» je povzročila, da so Angleži zadnje dni sistematično zbrali svoje ladje in letala v Sredozemskem in Rdečem morju ter na Indijskem oceanu. Zadnji teden so bila vsa angleška oporišča naknadno utrjena in p revi d ena z vsemi potrebnimi sredstvi za slučaj vojne. Pri O bnaltarju ее je začelo, pri Singaporu končalo. Samo v Gibraltarju so Angleži v zadnjem času izkrcali dva polka pehote in postavili dvesto najdalekosežnejšdh topov. Z dosedanjimi' o-emsito topovi imajo Angleži zdaj v Gibraltarju tisoč žrel za bruhanje smrti. Nič slabše kakor Gibraltar nista utrjena Malta in Ciper. V zadnjih dveh tednih so zgredli na Malti več novih dokov, obrambnih stolpov, letališč in molov. Angleškega vojaštva mrgoli povsod. Na Malti je stacionšrandh tristo vojnih letal, k; se v primeru potrebe lahko takoj dvignejo v zrak. A tudi v grškem morju so si Angleži zasigurali hrbet. Na Cipru je koncentriranih 25 ladij, poleg tega pa so zasedli grške luke ra Kxfu, v Argostolonu in v Navarinu. Adensko pristanišče je spremenjeno v pravcato trdnjavo. Dvajset velikih ladij manevrira v njegovi bližini, po Rdečem morju opazuje vrvenje pol tucata podmornic. Velika Britanija se je poleg tega v vojaškem pogledu prav krepko zasidrala tudi na palestinskem nabrežju. Pristan šče Haifa, ki je bilo še nedavno samo trgovinski emporij, je daneš utrjeno. Tudi pred njim kri žarijo angleške vojne ladje. V krogih angleške adm;ralitete se govori, da bodo Angleži v najkrajših dneh zaprli vse morske ožine Sredozemskega morja. Sueški prekop se bo zaprl na posebno odredbo egjptske vlade, ker spada to ozemlje pod njeno oblast Anglija ее trenutno pogaja tudi s Turčijo zaradi za-tvortve Bos pora. Na ta način bodo Angleži odrezali Italiji dovoz petroleja. Italija seveda tudi ne drži rok križem in mrzlično utrjuje nabrežje na drugi strani Malte. Pa tud; Francozi se gibljejo. Na Korziki so že odredili koncentracijo svojih čet Poslala so tja generala Aureje in precej vojnih ladij. S puško ob nogi gleda Franc ja dogodkom v Sredozemskem morju naravnost v obraz Vrhovne oblasti kantona Schwyz na Švicarskem so se začele pogajati z lastnikom travnika, na katerem se je smrtno ponesrečila belgijska kraljica Astrid, za odkup tega zemljišča, na katerem nameravajo zgraditi spominsko kapelo Pobuda za ta pogajanja je izšla iz zasebnega kroga in je naletela v Švici in v Belgiji na živahen odmev. Ce švicarski vladi ne ti bilo mogoče, da bi zemljišče podarila Belgiji, bodo denar zbrali z javno zbirko. Gospa Moda si je nabavila za jesenske družabne prireditve novo toaleto Kulturni pregled Umetnost olševskega pračlovekaf Najdbe prof- S. Brodarja v Potočki zi-jalki na Olševi vzbujajo že nekaj let pozor noet domačih in tujih znanstvenikov. Po s&nzacijonalneon odkritju krapinskega pračloveka (Gorja n0vič - Kramberger L 1899} je to druga največja najdba človeškega setošča iz paleolitske dobe na našem ozem. lju. Pri izkopavanju L 1928. in 1929. najdeni koščeni artefakti so pokazali nedvomne sledove di.uvijalnega človeka, ki «so bili tem presenetljivejši, ker leži Potočka zijalka v višini 1700 m Najnovejše najdbe prof. S. Brodarja, rezultat izkopavanj 1. 1933., &o vrgle novo, čeprav še vedno le medlo luč v zgodovino te paleo-iiitske postaje in doprinesle tehten done. :зек h gradivu o diluvijainem človeku v ;naših krajih. Človeških kosti tudi sedaj aiso našlii, pokazali pa so se prvi sledovi človeškega duha ,prvi odbleski kulturne zgodovine, ki se pričenja v teminah pozne kamene dobe. Prof. S. Brodajr je spisal za prihodnjo (8.) knjigo »Etnologa« (izdaja Etnografski тииеј v Ljubljani v redakciji dr. Ni. ke Zupaniča) razipravo »črteži na paleo-Mtskiih artefaktih iz Potočke zijalke na Olševi«, ki leži v separatnem odtisu pred nami. Uredništvo »Etnologa« je v Po-liiem umevanju pomena olševskiih najdb oPre-anilo razpravo s 16. risbami odnosno re_ produkcijami fotografskih posnetkov, ki izpopotnujejo besedilo, zlasti pa ponazoru-jejo sestavo diluvijalnih plasti v Potočki zijalki, ki kažejo prvo rahlo stopnjevanje kulturnega razvoja. Te kulturne plasti deli prof. Brodar v «gornje in spodnje. Koščeni artefakti na. prednejšega tipa pripadajo Po večini glav" ni kulturni plasti v spodnjem delu kulturne plasti. Tu je prof. Brodar odkril jurtefakte s črteži, katerim je posvečena njegova nova razprava. V celoti je ohranjenih 13 artefaktov s črteži^ ki so dvojevrs-tni: 1. visporedne ®areze na robovih artefaktov, 2. zavoj ite črte, ki se vi je jo okrog artefakta. Tradli na prvotno odkritih koščenih predmetih Eio bile Ponekod črte, med novimi odkrit. 3i pa je artefakt, ki že kaže izrazito ornamentalen značaj in s tem vidno sled prvega umetnostnega hotenja. Prof. Brodar podaja v svoji razpravi podroben opis tega umetnostnega pojava tv jami cffluvijalnega človeka. Po ugotovitvi, dia ni mogoče dtagnati, v kakšen namen so davnim prebivalcem naših krajev rabili artefakti, ki во jih na Olševi izdelovali tako rekoč industrij. &ko, pravi prof. Brodar: »Le eno je gotovo, da praktične vredno&ti črteži na teh artefaktih niso imeli. Mnogo preslabo so vidni, da bi jih mogli označiti kot last ninsko znamko, ki naj bi služila kot spoz. navadno sredstvo» čigav je artefakt. Vsa ko drugo tolmačenje o praktičnem smislu je še mnogo manj verjetno- Zato o«ta. neta le dve možnosti, ki ena druge ne izključujeta in se celo lahko strneta v eno. črteži svedočijo ali golo veselje do umetnostnega hotenja in udejstvovanja, ki se izraža v sistematski vzporednosti in grupaciji črt in v tvorbi za vojnih ure zov, ali pa so v zvezi s kultom olševskega človeka, z njegovim svetovnim naz0. rom, z verskim predstavami, ki so mu bile svojeke. Lahko bi rekli^ da predstavljajo črteži misli in naziranja, urezana v orodje. Od enega do drugega je samo en korak, zato je združitev obeh možno sti popolnoma verjetna Raziskovalec pa tudi ne izključuje, da je prva pobuda za način izražanja misli in kultnega udej. stvovanja izvirala vendarle iz praktične ga dela Naslanjajoč se na razi&kavanja H. Küh-na, ki je podrobno proučil paleolitsko ornamentiko, prihaja raziskovalec do skle. pa, da so črteži na olševskih artefaktih nastali v srednjem aurignacienu, morda v njegovi končni fazi. Po Kühnu je izvor tega ornamenta že estetski. Tu Sq najzgodnejši začetki človeške umetnosti. K sklepu svoje razprave ugotavlja prof. Brodar pomen Potočke zijalke za kronološko uvrstitev diluvijalnih kultur v ledno in medHedioo dobo in sicer v dveh točkah: 1. Potočka zijalika, ležeča v višini 1700 m nad morjem, obrobljena za časa pole-denitve od ledm ikov, je prva doslej odkrita visokoalpska postaja z mlajše paleo-litskim inventarjem, kar poleg mnogih drugih okolnosti in dejstev izpričujejo zlasti črteži na artefaktih. 2. Potočka zijalka pa vsebuje obenem, prav tako kot druge visokoalpske in ne. katere sutoalpinske postaje, primitivno kostno in kvarcitno industrijo. Tako torej izkopavanja prof. Brodarja, ki se vrše že šest let pod okriljem celjskega Muzejskega društva, prinašajo lepe znanstvene izsledke. _0 Rumunska glasba v Jugoslaviji Minule dni se je mudil v Ljubljani M. P. Miclea Uzdin, odposlanec pevskega zbo: rä »Carmen« iz Bukarešte, da naveže stike s slovenskimi glasbeniki in pripravi vse potrebno za turnejo po Jugoslaviji, ki jo namerava pevski zbor »Carmen« prirediti v novembru. Gospod Miclea me je naprosil, da bi obvestil našo javnost o tej turneji, ki ima v prvi vrsti namen, pokazati rumunsko glasbeno kulturo in tako poglobiti kulturne stike z narodom, ki živi že 15 let v najprisrčnejši politični zvezi z Jugoslavijo. Pri nas je to tembolj potrebno, saj ne poznamo in ne vemo skoraj ničesar o rumunski glasbi in o' rumun-skem glasbenem življenju sploh. Pevski zbor >Carmen«, ki šteje preko 200 članov, bo nastopil turnejo po Jugoslaviji s približno 150 pevci. Zbor je ustanovil 1. 1901. Dumitru Georgescu Chiriae» upoštevani rumunski skladatelj. Sedanji dirigent zbora je prof. Joan D. Cherescu, pri vokalno instrumentalnih nastopih pa gostujeta stalno poleg drugih tudi svetovno znana rumunska dirigenta Georgescu in Enescu. Če bo nastop rumunskega pevskega zbora zvezan s sodelovanjem Ljubljanske filharmonije, bi dirigiral koncert naj-fcrže Georgescu. Poleg zbora >Carmen« pa imajo v Bukarešti še štiri velike pevske zbore, ki so vsi na visoki umetniški stopnji (»Cantareo Ro-maniei« .-»iRomania«, Učiteljski zbor in moški zbor »Cantul Nostru«). Za glasbeni naraščaj skrbijo tri glasbene šole in sicer »Academia Rejala de musica si Arta Dra-matica«, Academia de Musica Religioasa« in privatni >Conservator E. Massini« s pravico javnosti. Instrumentalna glasba je po Easlugi velikih dirigentov na evropski višini, posebno ^Filharmonija«, ki jo vodi znameniti G. Georgescu. Poleg stalne filharmonije, ki prireja vsak petek simfonične orkestre, imajo v Bukarešti še velik operni orkester, (dirigenta: I. Perlea, A. Ales-eandrescu), Kraljevski orkester (dirigent E. Massini) in Radio orkester (dirigenta: T. Rogalski, C, Nottara.). Rumunska glasbena tvorba je precej bogata. Narodne opere so jim zložili Sabin V. ■ Dragoi, ki je avtor najbolj poljudne romunske opere sNapasta«, dalje Tiberiu Bredice-an, ki je zložil mnogo izvajano opero »Sea-ra Mare« in I. Nona Otescu, skladatelj opere »Dela Matek. Na koncertu, ki ga bo izvajal v Ljubljani pevski zbor »Carmen«, bodo v sporedu skladbe rumunskih skladateljev, da nam pokaže vsaj majhen drobec izvirne^ rumun-ske glasbe, ki je bogata, a žal pri nas še nepoznana. Odposlanec pevskega zbora g. M. P. Miclea .je prepričan, da bo ta nastop ol:enem tudi srečen začetek medsebojnega dela za poglobitev kulturnih stikov in spoznavanje glasbenih vrednosti slovenskega in rumunskega naroda. Pevski zbor »Carmen«, v katerem je strnjena elita rumunskih glasbenikov, bo že v najbližji bodočnosti priredil v Bukarešti več koncertov jugoslovenske glasbe. M. Bravničar. Zapiski Dve beograjski nagradi. Pred letom ustanovljena »Akademija Sedaim umetnosti« v Beogradu je pravkar podelila svoji dve nagradi. Z 10.000 diinarji — nagrado, ki jo je ustanovil znani založnik Kohn — je bil nagrajen član beograjske drame Fran Novakovič. Književna nagrada Aleksandra Popoviča v znesku 5.ООО Din je bila soglasno priznana gej Desan-ki Maksimovič Novakovič je po rodu Zagrebčan in že izza predvojne dobe de hi je v srbijanskih gledališčih. Maksimo. viičeva je pesnica in pisateljica, živi pa fc&t profesorica v Beogradu. Doslej je iz- PORT dala več knjig poezije in letos Zbirko Povesiti >Kako oni žive«. Bila je že poaiov-no vLjubljani. Naša giasba v Argentin1. Po prizadevanju jugoslovenske sekcije ISCM bo v kratkem času koncert slovenske komorne glasbe v Buenos Airesu. Koncert priredi argentinska sekcija v senji 9vojih rednih prireditev. Na programu so Lipov-šek, Leskovic, Osterc (2 skladbi), Sturm, Švara in Ž-еЬте. Skladbe so že skoraj na-študirane in je naša sekcija dobila obvestilo, da so izredno (extremely) zanimive in da so na one, ki so jih že slišali, naredile izvrsten dojem (excellent impressdon). Zanimivo in značilno je, da bo večina teh kompozicij imela tam svojo krstno izvedbo. »tPritomnost« v Pragi izvaja na svojem prvem koncertu v tej sezoni med drugiim Fr. Šturmov godalni kvartet. (Prva izvedba.). Gjura Radonjic je priredil kolektivno razstavo v pavijanu Cvijeta Zuaorič na Malem Kalemegdanu v Beogradu. Slikar se je izšolal v Parizu. Razstavo je otvo-ral slikar Milo Milunovič. Spisi prezidenta T. G. Masaryka. Praško založništvo »čin« pripravlja za bliž. -.<--, t tretjo knjig,o Masarykovih govorov in izjav po L 1918. Ta dokumen-tarična zbirka izhaja pod naslovom »Pot demokracije«. Pri istem. založniku izide četrta izdaja spisa »<5ešk0 vprašanje«, ki je imel pred viojno znaten vpliv na vsG masarykovsko generacijo, izhaja pa (v snopičih) nova izdaja Masarykove kritike marksizma z naslovom >Socialno vprašanje«. »čin« pripravlja skupaj z »Orbi. som« ljudsko izdajo vojnih spominov ministra dr. E. Bemeša »iSvetovna vojna in naša revolucija«. Naše politične kroge utegne zanimati memoarski spis Masary-kovega sodelovoa B. xxlavSča >Dunajski spomini«, ki izid® takisto pri praškem »činu«. V tej knjigi utegne biti kaj gradiva tuidä za našo politično zgodovino. Dvajsetminutna oP®ra. V praškem radiu je bila minule dni premiera dvajset minut trajajoče oPere »Antigona«, ki jo je uiglazbil z uporabo Sofoklovega besedila mfladi češki modernistični skladatelj Iša Krejči. Kritiki imajo o tem poizkusu dokaj ugodno sodbo. Sovjetska arhitektura Se vrača h klasi, cizmu. Praški mesečnik »Zemš sovetü« (Dežela sovjetov) je priobčil v najnovejšem zvezku članek hoiandskega arhitekta Marta Starma o arhitekturi v SSSR. Pisec ugotavlja presenetljivo dejstvo, da v Rusiji opuščajo tako zvanii konstruk. tivistični slog, ki ga svet smatra za najsodobnejša stilni izraz našega časa, in se očitno vračajo h klasicizmu. Pod vplivom starejših arhitektov ©o pričeli prevladova-ti vzori grške in rimske arhitekture in Corboussier izgublja svoje, še pred leti tako številne pristaše v Rusiji. Revolu. cija se torej umika tudi na Področjru arhitekture. Rudyard Kipling na indeksu v Nemgj. ji. V indeks prepovedanih knjig, ki jih je treba izločiti äz vseh javnih knjižnr.c so prišli spiel angleškega pisatelja Rud'yar-da Kiiplinga zagovornika in slovstvenega glasnika bratskega imperializma. 0 D°stojevskem in Vjačeslavu lvanovu razpravlja J. Golemiščev Kutuzov v naj. novejšem zvezku »Srpskega književnega glasnika«. Tam je izšla študija Jovana M. Jovanoviča o Lloydu Georgu. Slovenica je zastopana z daljšim člankom T. Potokar-ja o zbirki Monumenta artis slovenicae, ter s poročili o »Slovenskih novelah« in knjigah Mladinske Matice. Teden nemške knjige pripravljajo v Nemčiji. Zveza nemških knjigarnarjev je razpisala za uvod anketo s sledečim1 vprašanji: Kako ®te prišlj do knjige? Zakaj vam knjiga pomaga napredovati v življenju? Najboljše odgovore bodo nagra- j dili, Drugi razred in junior ji Močno prerivanje v drugem razredu. — Drobiž je ohranil vee stabilnosti. Tretje kolo je bilo v ljubljanskem drugem razredu burno. Ne po nevšečnih dogodkih na igriščih, tembolj po potekih iger. Rezultati so domala vsi krepko izraženi, nekateri so vsaj po svojem razmerju nepričakovani. Tako je malokdo pričakoval, da bodo Tr-novčani kar temeljito oprali madež, ki jim ga je minulo nedeljo pritisnil Slovan. Bitka Jadran-Mars se je splošno smatraia za odprto, pa so Jadranovci z visoko razliko odločili v svojo korist. Igrali so požrtvovalno, dva nova igralca so vstavili v moštvo, pa se je na vseh koncih in krajih vse dobro ujemalo. Nasprotno so bili Pol-janci deloma okrnjeni, deloma se jim pozna utrujenost povzročena z nesmiselno taktiko minulih nedelj, da bo isto moštvo odbilo po dve tekmi na en dan. Nedeljski 0:5 jih bo utegnil spametovati. Dvojna prireditev na Slovanu je v svojem prvem delu dala prav prognozi. Slovan je s 3:1 gladko odpravil Korotance, toda edini gol, ki so mu ga leti zabili ga je vsaj trenotno pripravil ob prestol na tablici. Druga tekma pa je ob polčasu že skoro obetala senzacijo sezone. Sicer se Rečanom niso odrekale vse šanse, toda da bodo prvaka do polčasa potolkli s 4:0 jim ne bi nihče prisodil. V drugem delu igre niso več mogli niti držati pridobljenega naskoka, tako da je sloga utegnila še zmanjšati na 4:2. Vendar jo je poraz potisnil s tretjega na peto mesto, pri čemer se ne sme pozabiti, da ima eno tekmo manj. Svoboda je Grafiko citirala na predtekmo k derbyju. Začela je mnogo obetajoče, po četrt ure pa so se pokazale slabosti moštva, ki so izključevale vsako nado na zmago. Svobodaši imajo nemogoč napad, ki v tem sestavu pač ne to nevaren nobeni obrambi. Tako so Grafičarji po sporedu s 3:0 pospravili obe točki, in ker nimajo še niti enega gola na zgubi, so se postavili za ta teden pred Slovana na prvo mesto. Po teh rezultatih ni ostalo nobeno mošt' vo na svojem mestu,uspeh nedeljskega prerivanja je trenotno ta: Grafika Slovan Jadran Reka Sloga Mars Korotan Svoboda 3 3 3 3 2 3 2 3 1 1 0 o o o o o o o "O- 4:0 6:1 10:3 6:4 4:4 2:7 1:8 0:6 5 5 4 4 2 2 0 0 Drobiž je v četrtem kolu napravil krepak korak naprej. Stvari so potekle mnogo bolj umerjeno ,rezultati so se precej zena-čili: trije so prav tesni, dva sta močnejša, pa še vedno znosna Marsovci so se že nekam vnesli, Trnovčane so komaj nadvla-dali s Зй. S tem rezultatom so se ohranili še nadalje v vodstvu. Mali Slavijaši so proti Mladiki dosegli najboljši rezultat dneva. 4:0, in so se povzpeli na tretje mesto prepustivsi dosedanje četrto Koro-tancem. Najmlajši črno-beli niso imeli v Korotancih prehudega nasprotnika in so z njimi dosegli drugi močnejši rezultat, 4:1; tako so se ohranili čvrsto na dosedanjem mestu. Svobodaši so odščipnili Siškar-jem eno piko in so avansirali s šestega na peto mesto, rezultat je bil 2:2. Belo-zele-ni so proti Reki zabeležili z 2:1 svojo prvo zmago,ostali pa so na dosedanjem mestu. Tablica se, kakor rečeno, ni bistveno spremenila in bo do petega kola taka: Mars 4 4 0 0 19:3 8 Primorje 5 4 0 1 17:4 8 Slavija 4 3 0 1 8:4 6 Korotan 4 2 0 2 9:9 4 Svoboda 4 1 2 1 7:12 4 Reka 4 1 1 2 6:7 3 Mladika 4 1 1 2 5:9 3 Hermes 4 0 2 2 4:10 2 Ilirija 4 1 0 3 3:17 2 Jadran 3 0 0 3 2:5 0 Prihodnji dogodki: II razred: Svoboda-Jadran, Mars-Slovan, Gnafika-Sloga, Korotan-Reka; težišče dneva bo v srečanjih Mars-Slovan in Grafika-Sloga. Junior ji: Korotan-Ilirija, Hermes-Primor* je - Mars, Svoboda * Mladika, Jadran -Reka, Slavija - Mars. O.C. Lep uspeh ljubljanskih kajakašev v Zagrebu V nedeljo se je vršila kajak regata za prvenstvo Zagreba na 15' km dolgi progi Podsused — Zagreb. Tekme se je poleg Kajak klubov Zagreb, Maraton in Hašk udeležil tudi ljubljanski Kajak klub in se častno odrezal. Skupno je startalo v vseh skupinah 25 čolnov. V skupim seniorjev v enojki je zmagal Kolb Albin (KK Ljubljana) v času 56, 2. dr. Weber (KK Zagreb) 1:04,28, 3. Kugli Ivo (Maraton) 1:06,11. Startalo je pet čolnov. Med juniorji je zmagal Zidarn (KK Zagreb) 59.23, 2. Vincenc (Maraton) 58.42, 3. Sabljič (KK Zagreb) 1=02.38. Startali so 4 čolni. V. dvosedežniku seniorji sta zmagala inž. Gabršček-Savnik (KK Ljubljana) 57.50, 2. Tinta — Banovec (KK Ljubljana) 1:14, 3. Lahar-Halambič (Maraton) 1:01.3. Borba med prvima ni bila realna, čoln državnega prvaka Tinte je bil 8 cm širši in 50 cm krajši, zaradi česar je čas, ki ga je dosegel z Banovcem, odličen. Startalo je osem čolnov. V dvosedežniku dam in gospodov rta zmagala Haškovca v času 1:37. Startalo je sedem čolnov. Akademsko prvenstvo Ljubljane v tenisu V soboto in nedeljo na ipiščih Ilirije Teniška sekcija Ilirije priredi v soboto popoldne in nedeljo ves dan prvenstvo akademikov za leto 1935. Prvenstva se lahko udeležijo vsi oni teniški igrači - akademiki, ki so bili letos, oziroma še bodo letos vpisani na katero izmed jueoslovenskih univerz. Tekmo valo se bo v singlu in doublu gospodov. Pri več kot 8 prijavah se igra po sistemu cup best of three, sicer pa po test of tree sistemu na točke. Za tekmovanje double gospodov se prijavijo pari. Prijave s točnim naslovom prijavljenca je treba poslati najkasneje do petka 27. t m. 19. na naslov: teniška sekcija SK Ilirije, Ljubljana, postni predal 175; prijave pa se sprejemajo tudi v garderobi na igriščih. Žrebanje se bo vršilo v soboto 28. t m. v garderobi, in sicer ob 14. Pričetek turnirja bo isti dan ob 16 Vodstvo turnirja si pridržuje pravico, da odbije posamezne prijave, ne da bi zato navedlo vzrok. Igrač, kateremu je bila odbita prijava, ima pravico pritožbe na teh. odbor JTS. Prijavnina znaša Din 5. Tekmuje se po pravilih jugoslovenskega teniškega sa-veza. Istočasno se bo vršilo v nedeljo teniško prvenstvo SK Ilirije za leto 1935. in sicer v singlu dam ter gospodov. Srednješolsko prvenstvo v table - tenisu. V soboto in v nedeljo 28. t. m. priredi 2.S.K. Hermes v salonu gostilne Keršič, v šiški srednješolsko prvenstvo v table -tenisu, in sicer v moštvih in singlu gospodov. Moštvo tvorijo 3 igralci istega zavoda. Turnir se bo pričel v soboto ob 19. in v nedeljo ob 9. Prijavnina je za moštvo 9 Din, za single pa 3 Din. Igra lahko vsak dijak. _ Službeno iz LNP. Drevi po seji poslovnega odbora ob 20. seja upravnega odbora. ASK Primorje (tajništvo). Občni ibor kluba bo v petek 11. oktobra t. L s običajnim dnevnim redom. Začetek in kraj bosta naknadno objavljena. Sokol Sok°l L LjubIjana-Tabor sporoča, da ее bo odslej vršila redna telovadba vseh oddelkov v telovadnici po temle razporedu: Torek in petek od 18. do 19. ženska de-ca, od 19. do 20. moški naraščaj, od 20 do 22. člani Ponedeljek in četrtek od 18. do 19. moška deca, od 19. do 20. ženski naraščaj, od 20. do pol 22. članice. Članstvo naraščaj in deco, kakor tudi n)'hove starše opozarjamo na sklep, da se bodo sprejemali deca, naraščaj in članstvo v telovadnici samo do 15. oktobra. Po tem datumu prednjački zbor ne bo sprejel v telovadnioo nobenega novega telovadca. Istotoko opozarjamo starše, da bomo sprejemali k moški in ženski decd le tiste, ki ее bodo vpisali v spremstvu staršev. Vpisovanje novih telovadcev in telovadk bo torej pri posameznih oddelkih pred telovadno uro samo do 15. oktobra. Godbeni odsek Sokola L v Ljubljani vzdržuje zdaj poleg znane svoje pihalne godbe, ki se je letos udeležila sofijskega zleta ш poziv saveza in tamkaj uspešno spremljala na javnem nastopu vse jugoslovenske sokol-ske nastope, tudi veliki orkester, kjer se pridno vežta okrog 24 bratov v orkestralni glasbi. Zastopani so skoro vsi za sinfo-ničen orkester predpisani instrumenti, kar daje upanje, da bo tudi ta oddelek pričel po temeljiti pripravi javno nastopati, seve predvsem v sokolske svrhe. Odsek naproša vse one brate Sokole, ki bi radi sodelovali, naj se zglase pri eni prihodnjih vaj na Taboru ob ponedeljkih ob 2o. uri pri vodniku orkestra in tako pomnožijo zbor sokolskih ljubiteljev glasbe. Tudi letos bo odsek vzdrževal svojo plesno godbo, kakor vsa leta doslej. Naše Sokolstvo na Olimpijadi v Berlinu. v primeru, da bi se posrečilo dobiti primerna denarna sredstva, bo jugoslovensko Sokolstvo v Berlinu na Olimpijadi zastopano z moško in žensko tekmovalno vrsto in okrog 200 članov broječo četo telovadcev, ki bi tamkaj na stadiju javno nastopili. Tako si zamišlja to stvar savezno načelništvo in bo seve pripravilo vse, da bo ta namera tudi izvedena. Savezna uprava se je v načelu popolnoma soglasila z načelništvom. Priporočamo! V splitski župi so nanesle razmere, da je smatralo župno starešinstvo za umestno, sklicati vse društvene staroste, načelnike in prosvetarje župe na enodnevno zborovanje v Split, kjer naj bi župni funkcionarji pojasnili zbranim društvenim odposlancem stanje dela v župi, izrekli kritiko o delu društev itd. Sestanek se je prav posrečil, saj je bila zastopana večina vseh župnih društev in čet. Referirali so br. župni starosta dr. Mirko Buič, načelnik br. Lhot-ski in prosvetar br. prof. Gamulin. Potem se je razvila temeljita razprava o vseh točkah dnevnega reda, ki je prinesla mnogo koristnega in marsikaj pojasnila, kar se da s pisano tesedo le težko storiti. Priporočamo tak postopek tudi našim župam, saj ni dovolj, da se samo enkrat letno sestanejo društveni delegati na župno glavno skupščino, pač pa mnogo koristneje, ako si pogledajo v oči večkrat na leto na sličnem delovnem sestanku. Tukaj se snidejo k skupnemu delu in pa razpravljanju glavni funkcionarji vseh edinic in utrde pri skupni mizi program bodočega delovanja. Skupno delovanje upravnih, strokovnih in prosvetnih organov pa je nujno potrebno za vsako so-kolsko društvo. Tekme za prvenstvo ČOS v igrah V vsakoletni delovni program češkoslovaškega Sokolstva spadajo v zadnjih letih tudi tekme za prvenstvo v igrah. Dosedaj se go-je na široki podlagi v sokolskih društvih: odbojka, košarka, hazena, zelo pa je z zgraditvijo letnih telovadišč naraslo zanimanje za tenis. Mnogo je že društev, tudi manjših, ki imajo vzorno urejena tenišča ter tako omogočajo, da se je ta zdrav in veder šport razširil tudi med širokimi slojL Saj je veljal dolgo kot domena bogatejših. Češkoslovaški telovadeči člani so letos tekmovali v igrah že 23. junija. Tedaj se je šlo za prvenstvo v košarki, kjer se je postavilo društvo Nimburk na čelu vseh zmagal-cev. Preostajajo torej tekme za prvenstvo v bazeni, odbojki in pa v tenisu. Izvršile se bodo že to nedeljo in deloma tudi že v soboto. Kot tekmovališče za hazeno je določeno društvo v Prostjejovu na Moravskem, za odbojko Košice na Slovaškem ter v tenisu Klatovi v Šumavi. Tekmujejo vrste oziroma družine poedinih društev in seve samo one, ki so pri župnih izbirnih tekmah dosegle predpisano -število točk za dokončne prvenstvene tekme Vsi tekmovalci poedinih društvenih družin se morajo pred nastopom izkazati s potrdilom svojega dru- . štvenega načelnika, da so redno obiskovali | društveno telovadbo. Teniške tekme obsegajo štiri igre v dvojicah in eno igro v če-tvorici. Vsako društvo sme dostaviti k teniški tekmi četvero tekmovalcev, brez nado-mestnikov. • Iz ukrajinskega sokolstra т Poljski. Iz njihovih »Sokilskih vistic se vidi, da je pričela organizacija delovati zopet tako, kakor velja to za vsalko Sokolstvo. Lansko leto je je imela zveza več dobro uspelih tečajev, jih posledice so vseskozi pozitivne. Društva so letos prirejala javne nastope in na marsikaterem je nastopilo z uspehom prav zadovoljivo število telovadečih, zlasti mladine. Prirejajo pa se tudi razne tekme, za katere se brigajo poedini odseki zveznega vodstva. Tako je imelo društvo Ternopil plavalne tekme, v Lvovu so se poskusili za prvenstvo najboljši lahkoatletiki ukrajinskega Sokolstva, v Stanislavovu je vežbalo na javnem nastopu okrog 400 oseb, pri društvu Galič je bilo na javni telovadbi okrog 600 sodelu jočih. Sokolsko društvo Remeniv šteje sedaj 18S članstva, med njimi 98 rednih, 53 podpornih in 37 ustanovnih. Postojna dobi gimnazijo Gorica, 22. septembra Pričetek šolskega leta je našim pet po. krajinam prinesel marsikaj novega. Vlada je na svoji seji 18. t_ m sprejela celo vrsto dekretov, ki ее nanašajo na nove srednje šole ter na šolske učne knjige. Za starše šolskih otrok pomeni uvedba novih knjig znatno obremenitev. Na ljudskih šolah se uvedejo nove čitanke za 3. in dekliški 5. ter deloma spremenjene čitanke za 4. in dečji 5. razredi. Podi ce. ne šolskih knjig so ее spremenile. V svrho cfeločb novih knjig za srednje šole pa s« je na odredbo vlade ustanovila posebna komisija strokovnjakov, ki bo revidi. rala tekste dosedanjih učbenikov. Nove srednje šole odnosno novi srednješolski tečaji so bili ustanovljeni v Goniči, Trstiu Puli, Poreču, Zadru, Tržiču, Piranu, Kopru, Opatiji, Postojni in na Reki Tefla tečajev je preko 30. Največ jih je bilo ustanovljenih na gimnazijah in učiteljiščih^ Posebno mnogo zanimanja pa. je na Krasu vzbudil dekret o ustanovitvi nižje gimnazije v Postojni. Baje se bo pričel Pouk in 6icer kar v vseh pet razredih hkrati letos. Za vso Pivko bo imela nova postojnska gimnazija nedvomno povsem enak kulturni pomen, kakor ga ima tolminska za Tolmin in njegovo okolico. Potrebo Po ustanovitvi gimnazije v Po" stojni pa utemeljujejo oblasti takole: V Postojni živi zadnja leta mnogo oficir, jev in uradnikov, ki morajo svoje otroke pošiljati na srednje šole v Trst ali Gorico. Otrok je toliko, da se lahko zanje v Postojni ustanovi posebna gimnazija. S tem bo nele olajšan študij otrokom italijanskih oficirjev, vojaških im civilnih uradnikov, nego ее njihovim staršem tadi v znatni meri olajšajo gmotna bremena. Drobne novice Nova taksa na tovorni promet Pred dnevi je vlada izdala uredbo o novi taksi na avtomobilski tovorni promet, ki znaša po 15 centezimov za prevoz 1 tone blaga na daljavo 10 km, če se prevaža tuje, 5 centezimov pa, če se prevaža lastno blago. "VTajda se nadeja, da bo z doneski te takse lahko v znatni meri krila, primanjkljaj v državnem proračunskem gospodarstvu. Obenem pa naj taksa pripomore železniški upravi k izdatnejši konkurenčni borbi proti privatnim prevoznim. podtfetjem. Na Goriškem so se v soboto роРкДОпе otvoriiM vsi splošni predvojaški tečaji, ki jih je skupno 33. Ob tej priliki во priredili v Gorici, Gradišču, Krminu, Rihem-berkn Kanalu, Komnu, Tolminu ia Aj. 16.05: Dunajska glasba. — 17.20 Plošče. — 19.30: Stare vojaške koračnice. — 20.30: Simfoničen koncert _ 22.10: Lahka in plesna muzi- ka. Berlin 20.45: Haydn Mozart3eethoven 22.30: Nočni koncert iz Kölsa. — München 19: Jesenske melodije. — 20.40: Prenos iz Berlina. — 23: Nočni koncert. — Stuttgart 20.45: Skladbe za kitaro. — 21: Veseloigra. — 22.40: Orkester in solisti__24: Plošče. — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Mešan program. H. E. Werner: 9 1Лг.Thorsten hoče bol! Roman «In — ?» je napeto vprašal poročevalec. Thorsten je odločno uprl roke v kolena. cOčividno skriva na tem izdajstvo najpodlajše vrste! Nekdo, ki spada vsekako k mojemu trustu, je izdal formulo Francozom. Drugače ne more biti!» «Ali si ne morete misliti, da bi se bilo konkurenci neodvisno od vas posrečilo isto odkritje?» «To je — milo rečeno — zelo neverjetno. Postopek je tako izviren, da я istočasnega odkritja skoraj ni moč: predstaviti. In razen tega vam zdaj še zaupam, da imam celo dokaze o tem izdajstvu!» «In — ti dokazi?» «Pokazal jih bom v Berlinu!» se je otresel Thorsten. «Na žalost me bo pravkaršnja tatvina nekoliko ovirala, zakaj večina mojih zapiskov o stvari je bila v listnici. A baš dokazila niso prišla nasprotnikom v roke — in to je glavno!» Thorstenu so se oči grozeče zabliskale. Roke so se mu skrčile, kakor da bi hotele zgrabiti nevidnega sovražnika. Nato se je njegovo razburjenje sprostilo v polglasnem vzdihu. »Boja bo še obilo — a zmagal bom jaz!« Tesnoben molk se je spustil na trojica Samo kolesa so drdrala svojo neutihljivo pesem, in poročevalčevo pero je zdaj pa zdaj »škripalo na papirju. Nato se je oddahnil in spravil zapisnico v žep. »Hvala vam, Mr. Thorsten! To smem torej sporočiti v Ameriko?« MALI O CiL A Službo dobi »Zastran mene! Samo v Berlinu naj za zdaj ničesar ne zvedo.« »Na mojo molčečnost se lahko zamesete! Prosim vas le za pro-tiuslugo . . .« »Za protiuslugo ?« Thorsten je nejevoljno nagrbanöl čelo. »Sporočite mi, prosom, če bi эе zgodilo v vaši zadevi kaj novega! Amerika se silno zanima za to!« »Mislite!« «Amerika se zanima za vse, kar prinaša newyorški «Star», je ponosno zatrdil Buzz. »Posebno S6y ce je izpod peresa njegovega najboljšega poročevalca.« Thorsten in Wessentin, ki je bil nema priča interviewa, sta ee nasmehnila. Potem sta se hitro spogledala. »Sicer pa, Wessentin — bržkone veste tudi vi, kdo je bil neznanec, ki jo je prijatelju Bruzzu tako grdo nagodil?« je nepričakovano vprašal Američan. Takoj nato je šinila mimo okna prva postaja berlinskega predmestja. «S svojo sobo si torej zadovoljna, Regina? In Miss Gloria tudi'? Prav! »Thorsten je pokimal, kakor da se ni nadejal drugega. Malce utrujen je stal med vrati svojega salona, še v potni obleki, kakršen je bil pred četrt ure prišel z železnice. »Vidimo se torej pri večerji spodaj v obednici, kaj? Prosim, povej to Miss Gloriji. Ob osmih vaju pričakujem, in ko boš govorila z Wessentinom, mu sporoči, naj pride pet minut prej pome. Dotlej imam še nekaj opravkov.« Thorsten je prijazno pokimal hčerki, se umaknil v svojo sobo in skrbno zaprl vrata za seboj. Nato je nekajkrat brez cilja prestopil po elegantno opravljenem prostoru, najdražjem salonu, kar jih je oddajal hotel »Imperial«. še dve uri je imel, preden se je bilo treba preobleči in zdaj je šlo za to, da dobro izrabi ta čas. Na pisalni mizi je stal telefon. Hitro je'vzdignil slušalo z vilic in zahteval hotelsko pisarno. »Spojite me z doktorjem Fabricrusom, v Cesarskem drevoreda! Trenutek, prosim —« Thorsten je nestrpno čakal. Njegove oči so odsotno spremljale nihalo izrezljane ure. Nazadnje je začul moški glas: »Tukaj doktor FabricLus —!« »Dober dam, doktor — tukaj Thorsten!« »Kdo, prosim?« se je začudeno, skoraj nejeverno oglasilo. »Douglas Thorsten! Gotovo se čudite, da vas kličem iz Berlina? Da, pravkar sem se pripeljal, saj menda slutite, zakaj.« >Res — M1"- Thorsten! To je presenečenje! A zakaj mi niste že prej napovedali svojega prihoda?« »Öujte, doktor,« se je Američan nestrpno otresel vprašanja, «nujno moram govoriti z vami, razumete? Kaj menite, ali ne bi večerjaili z nami? Hči me namreč spremlja na potovanju in razen nje še neka dobra znanka. Nu kako, ali vas smem pričakovati tu v Imperialu ?« «Rade volje!» je malce hripavo zatrdil glas na onem koncu race. »Torej velja! morda si uredite tako, da pridete že okoli sedmih. Potem bi se lahko še pred večerjo mirno pogovorila o vsem.« »Seveda — kakor želite, Mr. Thorsten!« »Torej dobro, do svidenja v hotelu!« Thorsten je odložil slušalo ca vilice, potem .je vzeä zapisnico iz žepa in jel obračati liste, kakor da bi nekaj iskal-- »Prosim — ?» Rahlo trkanje na vrata je splašilo Thonstena iz njegovih misli. Natakar je stopil v sobo in mu na srebrnem pladnju pedal po-setnico. Američan jo je pogledal in začudeno nagrbančM čelo. Nato, ko je še neodločno sukal posetnico med prsti, mu je zaigral okoli ust zmagoslaven nasmeh. ° »Torej vendar — !« je tiho rekel sam pri sebi, pobem pa f ne je, obrnjen proti natakarju: »Recite gospodu, da prosim!« Napeto je gledal proti vratom, dokler ni stopil prišiec v sobo. > >ь javeb üm. za šifro ali dajanje naslova 5 Diu. Najmanjši rnesek 17 Din Dobro kuharico periekt.no, z dolgoletnimi »pričevali, sprejmem. Na-6io v v vseli poslovalnicah Jutra. 21420-1 Mehanika Jägern. Naelov v alovalnkah Jutra. po- 21481-1 Vestnega hišnika (rokodelca) iščem. Ponudbe pod »Šiška« na ogl. odd. Jutra. 21405-4 Dva orodničarja (Werkzeugmacher) sprejme Hörkulee, Maistrova 10. 21459-1 Izvežbane šteparice za čevlje, za fini posel, sprejmem. Ponudbe na »Alta.«, Slov. Konjice. 3L15W Frizerko veščo v navadni in vodni oiidulaciji, sprejmem. Ofer-te s sliko na salon Kry-stek, Varaždin, kraj Grand Hcteia. 21453-1 Deklico x dežele, takoj sprejme šviilja. Vsa oskrba v hiši. Soklič, Pod Trančo. 2Ы0О-1 Pletilje iščem, z večjo prakso za stalno delo. K. Soss, Mestni ! ••.>.••• - - Vsak. beseda 30 par; davek Din. za dajanje nasluva 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Absolvent graverske šole z malo maturo meščanske šole, prost vojaščine, išče zapo-slenja v svoji stroki ali pisarni. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Graver - pisarniška m>č«. 21506-2 Gospa ki zna dobro kuhati, opravljati vsa druga dela, želi zaposlenja za dopol-d:in. ure. Govori tudi nemško. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra ln zanesljiva«. 21404-2 Brivski pomočnik vešč striženja in britja, išče službo, tudi na deželi. Vprašati pri g. Barag, Stari trg 9/31. nad. 21480-3 Kot pomoč kuharici iščem službo ali k otrokom. Šla bi tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dekle«. 21469-2 Brivski pomočnik prvovrsten v moški stroki m vešč v bubi striženju, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celje pod značko »Prvovrsten«. 1 21505-2 Mesto hišnega slnge ali kaj slifnega, ižčem. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. ____ 21)460-2 Dimnikarski pomočnik mlad, teeren, za/neisljiv, vaj er vseh del dimnikarske stroke, iž6e stalno službo nekje v mestu. Cenj. dopiee na ogl. oaa. Jutra pod »Dimnika!«. 21401-3 Slovenski fant želi službe h konjem, raz-našalca peciva ali pa za kako boljše delo. Zmožen kavcije. Naslov v vsetr poslovalnic; и Jutra, Dijak - privatist išče mesta za dopoldne. Naslon v vseh poslovalm- fah Jutra" 21484-3 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zopet smo cenejši i_ športni »uknjičt 96 Din. a-eneb coatb-i «20 Din. Speci jalna Ubira ршпр. modne hlače, perila »d. Presker, Sv. Petra e. 14. an-e Herrenzimmer črna hrastovima, usnjato garnitura, pripravno tudi za pisarno, prodam. Gledališka ul. 14/V, viata 1R 21514-6 Patent nov, neupeljan, za zamiranje vrat, prodam za 6.000 Kv Siguren zaslužek. Hodnik Viktor, Lo- gateC- 31460-6 Žagini odpadki bukovi, hrastovi im smrekovi, p-"> najnižjih cenah, v^fio aa г.'tgi pri Lav-renčiž & Со, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16. 21466-6 a Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova i Din. Najmanjii znesek 17 Din. Francoščino poučuje prof. J. Prezelj. Sprejema odrasle im mladino. Pišite radi osebnega dogovora; Knafljeva ul. 13. 21499-4 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanj}! znesek 17 Din. Gozdno steljo več vozov in slamoreznico, rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. F. Fani, Poljanska cesta 36. 21)503-7 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Kislo zelje refpo, sarmo, . prvovrstno po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino, Homan, Sv. Petra c. 81. telefon 3539. _______ЈЈЧ_____ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Slfro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Jabolka namizna, zlatorumenka, ka-nada, gambovci, boborec, viniki, ledrovke in drugih zimskih vrat, dobavlja v poljubnih količinah. Zech-ner Henrilk, trgovec, Libe-liče pri Dravogradu. 21175-34 Beseda 1 Din. lavek 3 Din, га Šifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. 20.000 Din potrebujem za tri mesece. Velik in siguren zaslužek. Popolna garancija. Ponudbe pod »Redka priložnost« na ogl. odd. Jutra. 21439-16 Knjižice vseh zavodov Kupim po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek t« ceno na naslov GRASEK J02E (zastopnik »Financier«) Ljubljana, Gledališka 4. Telefon 33-04. 80674-16 Kupim vlogo Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice v Ljubljani in plačam visoko ceno priti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Točnost«. 2Ш6-16 Zamenjam vlogo Kmetske posojilnice za vlogo Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »100.000«. 01476-16 V najem Beseda I Din, davek j Diu, za šifro ali dajanje naslo< ч S Din. NajmanjSi znet-fc 17 Din. Delavnica centrom Logatca, s Vljn-6avni£arskim, kleparskim in vodovodnjm orodjem, se odda takoj v najem. Hodnik Viktor. Logatec. 21461-17 ^i Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Knjižnico prodam, dobro idočo, ki ima koncesijo tudi za trgovino s papirjem in knjigarno, v večjem kraju Slovenije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 214Г74Ј9 Za november termin oddam na Krakovskem na-sipulO lokal s portalom in мгумтт Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. štirisobno stanovanje oddam, kopalnica, 2 kabineta, prvo nadstropje, skoraj v centru, možnost centralne kurjave, telefon. Nizka cena. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 21507-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah J utira. 21478-21 Stanovanje dvoeobno, lepo, s kopalnico, oddam za november v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21)496-21 Trisobno stanovanje ' Jedrno, svetlo, s kuhinjo tri velika okna, dodatno j щ pritiklinami, takoj od-stanovanje, obstoječe iz j d »m DJijši ciužini. Naslov treh sob. Emil Navinšek, v VH_h poslovalnicah Ju-Ljubljana, Selenburgova 1. tr» 21482-21 21488-19 ___ Družabnika išče dobro upe!jama tvrdka kemičnih izdelkov, ki bi prevzel prodajo. Ponudbe Avto, tfioto Beseda I Din, davek 3 L za šifro al) dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 "*ta. F. N. na ogl. odd. Jutra »od motorno kolo 360 com, šifro »Družabnik«. najnovejša tipa, po zelo 21467-16 povoljnih pogojih napro-_ j daj. Ivan Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 31502-10 Več hranilnih knjižic Mestne hr&nMnioe v Ljubljani, skupno 66.000 Din, prodam proti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21487-16 Beseda I Din, davek 3 Din, za Slfro ali dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Elektromotor rabljen, 4-5 KS ca izmenični toik 220x380 V. napetosti, kupimo. Ponudbe poslati: Opekarna Pavlin in Sraj, Radomlje. 21452-29 G. Th. Rotman: gMf enfe Jafcca Такса Ko je Jakec spet sedel na klopi, se je spomnil »prinašanja«. Rad bi bil vedel, ali 1ю pes tudi njega tako ubogaL Poiskal je čeden košček lesa, se zaletel in ga z vso močjo zalučil v ribnjak... Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Gramofon skoro nov »Hiemastere« z 30 izbranimi ploščami ter otroško belo emajlirano skoro novo posteljo ugodno prodam na Vodnikovi cesti št 12/L 21220-26 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro all dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Mlad jazbečar kratkodlak, rjav. se pogreša. Najditelj se naproša, da ga vrne lastniku. Ulica stare pravde 7. 21506-37 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Stavbena parcela vogalna, v strogem centru Ljubljane, v izmeri 600 m* in več stavbnih parcel v Mostah, v izmeri 41000 тг, se odproda po ugodnih pogojih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prilika«. 21466-30 Zamenjati se želi i® zdravstvenih ozl-Tcrv dobro idoče industrijsko podjetje s primarnim pnses'.vrm v bližini Mari-'>0'a ali hfao v Mariboru. Eventoelni predlogi pod »Zamenjava« na ogl. odd. Jutra. 21455-20 шэзшт Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje raslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Rabljena kolesa nepoškodovana, odvzeta strankam, poceni naprodaj. Samo malo časa. Nova trgovina, TyrSeva 36. 21496-1Ü Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo najugodneje. ADAMIČ, zastopnik» g tedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvetska a 31486-16 Družabnika sodelujočega, želi industrijsko podjetje na Štajerskem v svrho potrebne povečave obrata. Predlogi p.xi »iOP ШЧ'« aa Prometno pisarno, Maribor, Aleksandrovi cesta 3C. 21454-16 Hranilne knjižice kupim Kmetske posojilnice i cesti. Oddati proti nagradi ljubljanske okolice. Ponud- pri tvrdki »Ideal«, kem. b» os o?l -vid. Jutra pod pralnica in barvarna. Kon-»Plačilo takoj«. i grešni trg 3. 21449-16 21497-28 äeseda I Din, lavek 3 L .-, za šifro ali lajanje iaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Zaklopka avto-hladilnika se je zgubila med vožnjo v Flori-janski ulici in Karlovški Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi zneaek 17 Din. Dvosob. stanovanje lepo, sončno, ▼ oeotru (na Vrtači, Bleiweisovi) ali v bližini, išče za takoj manjša solidna obitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3177«. 214(72-21» Sobico oddam boljši osebi. Vodovodna 5/1., vogal Tyrševe. __21509-23 Parketirano sobo i razgledom na vrt, visoko pritličje, na novo urejena, z dobro hrano, oddam. Moste, Ribniška ulica 1Й/1. 21458-23 Opremljeno sobo oddam solidni gospodični. Sv. Petra c. 44. 21012-23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice oddam stalnemu gospode. Zore, Gledališka 12, pritličje. 21804-33 Opremljeno sobo sončno, s zajtrkom, oddam boljšemu, starejšemu gospodu. Marija Urbančič, Hrenova ul. št. 19. 21510-28 Sobo i lepo opremljeno, e strogo separiranim vhodom, pri Sokolskem domu v Spod. Šiški, oddam takoj 1 ali 2 gospod ičnama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ai470-33 Lepo sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu v centru. Na željo tudi s hrano. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 21471-28 Sončno sobico opremljeno, toplo in čisto, oddam miirni osebi. Poseben vhod, mansarda, blizu tramvaja. Cena 200.— Brandt. Rožna dolina, c. П., štev 14Д1. 21511-33 Opremlienc sobo v centru mesta, sončno, oddam boljši osebi. Res-ljeva с. 3/Ц. nad. levo. 21262-33 Opremljen kabinet s posebnim vbodom, oddam. Poleg sv. Krištofa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. агиб-гз Sobo v centru, oddam gospodičnam. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 31601-28 ! Sobo j opremljeno, sončno, takoj oddam. Naslov v vseh po- i slovalnicah Jutra. 215й0-33 Beseda 1 Din, davek 3 Did. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši zne.ek 17 Din. Osmošolec instruira za stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stan-cvajije«. 21473-33a Stanovanje in nadzorstvo za gledališče in plesne vaje pri dobri ob i tel ji, išče učenka trgovske šole. 2eH svojo sobo in kopalnico. Samo centrum. Plača do 800 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »800«. 31513 M Med mestom m deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din. га šifro ali dajanje naslovi S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vabijo se kupci gostilničarji, trgovci, me-»arji in peki na dražbe enonadstropne gostilničar-ske hiše v Ljubljani da Vidovdanski cesti 16. nasproti hiralnice. Dražba bo 1. oktobra ob 10 na sodišču, soba 16. Hiša bo s podaljšanjem Ilirske ulice postala vogalna m je /лto pripravna za vsako obrt. Gotovine potrebno vsaj 40.000 Din. Informacije Einspielerjeva 23, Вей-grad. Informacija GrafoJog m hirosof N. Sadlucki v Ljubljani. Cita: karakter, preteklost. sedanjost in bodoč-noet. Sprejem»: Veak daa oti 9-12 in 2—7. Našlo f: Ljubljana, hotel Slon. soba št. 64. 2K79-ai Ohranite svoje zobe mlade Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Dva boljša dijaka sprejmem na stanovanje event. s hrano. Naslov v v so'i poslovi Jbicak Jutra. 31482-28 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanUi znesek 17 Din. Sobo • poeebnim vbodom, opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Türk, Streliška ul. 22.1. 31446-23 Sobo opremljeoo. t wpartrantm vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/IL 80621-28 Ploščice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah in lokalih prodaja in polaga najceneje M A T 17 R I A f (t LJUBLJANA A 1 liniAL Tyrševa 36/a бе Celite dolgo nülvatJ dobro zdravje. Pomnite pa, da ohranite robe zdrave hi lepe, бе vsak