V slovenski politiki vlada zmeda
Papežev pozdrav beneškim Slovencem
V	področnih komisijah parlamenta so se minuli teden nadaljevale predstavitve ministrskih kandidatov, čeprav se je izkazalo, da po obstoječem poslovniku komisije lahko oblikujejo le mnenja, ne morejo pa preprečiti glasovanja o ministru. Drnovšek je zapolnil še nezasedena mesta v vladi: Janez Kopač iz Liberalno-demokratske stranke kandidira za finančnega ministra, Miha Kozinc iz iste stranke za pravosod-. nega, Davorin Kračun z Ekonomske fakultete v Mariboru pa za ministra za planiranje. Izvedelo se je, da naj bi nesojeni mandatar in možni kandidat za ministra Marko Voljč, za prevzem mesta v vladi zahteval 5000 dolarjev plače in stanovanje. Tako sta poročala Delo in Slovenec, ki je od ponedeljka v novi, privlačnejši zunanji podobi.
Ustavna komisija skupščine je odločila, da bo parlament to sredo o novi vladi sklepal v svežnju, posamično pa le o treh podpredsednikih. To bo sicer olajšalo delo Drnovšku, ki namiguje, da bo po izvolitvi tako ali tako veliko lažje zamenjaval ministre. Zanimive dogodke na slovenskem političnem prizorišču napoveduje odstop Ivana Omana z mesta predsednika Slovenske kmečke zveze - Slovenske ljudske stranke.
V	pogovoru za »Slovenca« je dejal, da se je »že pred časom odločil ostati predsednik stranke samo pod pogojem, če bi prišlo do združitve s SKD in morda narodnimi demokrati. Ker do tega ni prišlo, sem svoj sklep o odstopu uresničil«. Po njegovem mnenju nima nobenega smisla, da obstajata dve tako sorodni stranki.
Konec tedna se je na Bledu odvijal Slovenski gospodarski forum, ki je zbral številne tuje gospodarstvenike, med udeleženci pa je bil tudi De Michelis. Karl Schwab, predsednik Svetovnega gospodarskega foruma (ki se zbere vsako leto v Davosu) je dejal, da ne ve, katera vlada pravzaprav vlada v Sloveniji, in da ima vtis, da vlada zmeda. »Slovenec« je nanizal več negativnih odmevov tujih gospodarstvenikov na novo vlado v Sloveniji, kar pa Drnovšek vztrajno zanika.
Zunanji minister dr. Rupel se je vrnil z obiska v Avstraliji in na Novi Zelandiji. V Canberri naj bi bil deležen precejšnjih neprijetnosti s strani tamkajšnjih Slovencev, saj ni želel odgovarjati na nekatera provokativna vprašanja v zvezi z novo vlado, ki mu jih je zastavil predsednik Slovenskega narodnega sveta Cvetko Falež. Po vrnitvi v Evropo je Rupel obiskal še Dunaj, kjer so ga slovesno sprejeli, pogovori pa so tekli zlasti o gospodarskem sodelovanju s Slovenijo. Kot se je izvedelo, naj bi na neuradnih pogovorih nekateri avstrijski sogovorniki izrazili določene pomisleke glede pluralizma nove vlade.
Slovenijo je priznala Kitajska in tudi Indija.
Leon Marc
Pri sveti maši na nogometnem stadionu v Vidmu je sveti oče takole pozdravil slovenske vernike iz beneških dolin:
»Pozdravim prisrčno vse slovien-ske viernike videnske nadškofije. Veseli me, da ste ohranili v vaših srcih viero, ki vam je bila oznanjena v starih časih oglejskega patriarhata.« — Kot vidimo, je pozdrav v beneškem narečju.
Prijazna zahvala pevcem
Voditelj stolnega zbora pri Sv. Ju-stu v Trstu M. Sofianopulo, kije vodil priprave in petje na Velikem trgu pri papeževi maši, je poslal pismo s prijazno zahvalo tudi slovenskim zborom. Izraža zadovoljstvo, da se je med pevci ustvarila lepa harmonija, da bo še kdaj priložnost za podobno sodelovanje.
Delavec iz tovarne orožja
Ne vplivam na usodo zemeljske oble, ne izzivam vojn.
Ali grem s Tabo, ali proti Tebi — ne vem.
Ne grešim.
Prav to me muči, da jaz ne vplivam in ne grešim, da stružim drobne zavoje in izdelujem delčke za uničevanje, vendar ne vidim celote, ne vidim človeške usode.
Jaz bi rad delal drugačno celoto (toda kako brez delčkov?), saj bi bil prav tako jaz, kot je vsak drugi človek tista poštena in sveta stvar, ki nihče ne izbriše iz spomina njenih del in ne govori o njej lažnih besed. Svet, ki ga ustvarjam, ni dober —
vendar jaz ne ustvarjam zlega sveta! Ali je to dovolj?
Karol Woytila
Beograd razglašen za agresorja
Po aferi z ugrabitvijo Alije Izetbe-goviča in pritiskih na Srbijo je predsedstvo nove Zvezne republike Jugoslavije ukazalo, naj se vsi pripadniki JA iz te države umaknejo iz Bosne do 18. maja. Manever se je izkazal za zelo prozornega. Večino, 80% armadnih enot namreč predstavljajo Srbi iz Bosne in ti bodo tu, dobro oboroženi, tudi ostali. Podobno je z razrešitvijo oz. upokojitvijo nekaterih generalov, med njimi Ad-žiča, Kukanjca in Aksentijeviča. Kot vedo povedati vojaški analitiki, odločba o upokojitvi stopi v veljavo šele s 1. januarjem, novi poveljnik vojske Panič, pa naj tudi ne bi bil kaj prida boljši od svojih predhodnikov.
Spopadi so se nadaljevali skoraj po vsej Bosni, proti Hrvaški in Sloveniji pa se vali reka beguncev. (V Sloveniji nastajajo velike materialne težave z 38.000 beguncev, kar je za Slovenijo toliko, kot če bi Italija morala sprejeti en milijon beguncev). Pod najhujšim udarom sta Sarajevo in Mostar. Granate so padale celo na predsedstvo BiH, uničile Baščaršijo, srbski skrajneži pa ropajo in trpinčijo ljudi, ki se skrivajo po hišah in kleteh. Zaradi oviranih poti v Sara-
jevu primanjkuje hrane, humanitarno pomoč pa je na letališču Butmir blokirala Armada.
Na zasedanju KEVS-a v Helsinkih je bosanski zunanji minister Silajd-žič zahteval vojaško pomoč. Vendar se KEVS zaradi nasprotovanja Rusije ni mogel odločiti ne za izključitev Jugoslavije iz Konference, ne o prepovedi sodelovanja Jugoslavije v razpravi o BiH. V ponedeljek je Si-lajdžič odpotoval v ZDA, kjer je tudi zaprosil za vojaško pomoč, do pomembnejšega premika v stališčih Zahoda pa je prišlo isti dan na zasedanju ministrov dvanajsterice v Bruslju. Ti so JA in Beograd razglasili za agresorja na BiH in zahtevali od srbskih oblasti, da do 18. maja umakne svoje enote iz te nove balkanske države. »Začasno« bodo odpoklicali svoje veleposlanike v Beogradu in na KEVS-u zahtevali zamrznitev članstva Jugoslavije.
Medtem pa so predstavniki bosanskih Hrvatov in Srbov na tajnih pogajanjih dosegli dogovor o razdelitvi BiH, zdi pa se, da na škodo muslimanov, ki jim je odmerjen le manjši del ozemlja.
Leon Marc
Na sliki del slovenskih pevcev, ki so sodelovali pri sv. maši na Travniku ob obisku sv. očeta v Gorici. Tristo slovenskih pevcev je vodil Zdravko Klanjšček, medtem ko je združene vodil prof. Stanko Jericijo. Goriški slovenski pevci so peli tudi v baziliki v Ogleju ob prihodu sv. očeta v našo deželo, v goriški stolnici pa so spremljali molitev rožnega venca pevci štandreškega zbora.
KATOLIŠKI
Papež Janez Pavel II. blagoslavlja množico na Velikem trgu v Trstu (foto E. Bogateč)
LETO XLIV. - Štev. 20 (2194) - Četrtek, 14. maja 1992 - Posamezna številka 1000 lir
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 ■ 28-01-1949
RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 /533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
TAXE PERQUE
TASSA RISCOSSA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE
PODUREDNIŠTVO:
Po obisku sv. očeta Luči in sence
Obisk sv. očeta Janeza Pavla II. je za nami. Trajal je skoro štiri dni in v teh dneh je sv. oče obiskal vse štiri škofije dežele Furlanije-Julijske krajine. Srečal seje z vsemi sloji prebivalcev od delavcev do intelektualcev, od mladine do handikapiranih in do bolnikov, od škofov in duhovnikov do civilnih in vojaških oblasti. Obračun je gotovo pozitiven, toda ni brez senc in kritik.
Kritiki so se oglasili pred obiskom in po obisku. Že pred obiskom so se nekateri ustavili ob stroških. Pravijo, da je bilo stroškov tri milijarde. Z Judom Iškarjotom so rekli: Cernu ta potrata? Ob raznih športnih prireditvah se pa nikoli ne vprašajo, čemu ta potrata. In stroški so neprimerno večji.
Potem so bili kritiki iz vrst politikov, tako italijanskih kot slovenskih. Mišini in drugi z njimi so kuhali jezo, ker je bilo določeno, da bo med mašo na Velikem trgu v Trstu slišati tudi slovensko besedo in pesem. Pa so rekli, da je oskrunitev Trsta, ki da je »citta italianis-sima«. A oglasili so se tudi nekateri Slovenci, češ daje bilo slovenščine premalo, da smo bili Slovenci premalo upoštevani.
Ne gre za to, ali smo bili premalo ali preveč upoštevani, Papežev obisk je imel pastoralni značaj. Pri tem ne gre za to, kdo je dobil večji kos in kdo manjšega, kdo je bil bolj upoštevan in kdo manj, upoštevani smo bili vsi, saj je sv. oče vsaj pozdravil v vseh jezikih prebivalcev naše dežele: v italijanščini, slovenščini, furlanščini, nemščini in celo v hrvaščini. S tem je tudi papež potrdil, da smo. In sicer da smo sestavni del deželne skupnosti, saj nas je pozval, da ostanimo zvesti svojim koreninam, tradicijam, jeziku.
V	Gorici je še posebej pozval k strpnosti in dialogu. »Gorica je postavljena na križišče številnih narodov in tradicij, zato je posebej poklicana za vidno znamenje strpnosti in dialoga...« Kar velja za Gorico, velja za Trst in vse ostale kraje v deželi: dialog in strpnost.
In še to: V Trstu je sv. oče zaklical delavcem: »Na poti napredka je potrebno stopiti tudi na pot evangeljske solidarnosti, to je krščanske ljubezni in vzajemnosti.
Pa še ena kritika se je oglasila in sicer v Katoliškem glasu. Očita se neka zaprtost in konservativnost »saj se sami pevski zbori niso uspeli (kljub dobri volji nekaterih izjem) združiti za skupen trojezični nastop (kjer bi vsi peli v treh jezikih).«
Ko je padel ta predlog, ja nastal dvojen pomislek: Ali bodo zbori zmogli v razmeroma kratkem času naštudirati vse določene pesmi v vseh treh jezikih? Se latinske so težko naštudirali, kaj šele da bi slovenski zbori naštudirali še vse italijanske in italijanski vse slovenske.
Drugi pomislek je bil načelne narave. Zakaj bi slovenski zbori ne smeli pred sv. očetom nastopiti kot glasniki svojega ljudstva in njegove identitete? Če nas je sv. oče pozdravil v našem jeziku, zakaj bi ga naši zbori ne smeli pozdraviti z našo slovensko pesmijo? Oba pomisleka združena skupaj sta potem odločila, da so slovenski zbori peli samo slovenske pesmi, italijanski zbori pa samo italijanske, latinske pa skupno«. V tem ne vidim nobene konservativnosti in zaprtosti, temveč le udejstvitev svetopisemskega vabila: »Slavite Gospoda vsi narodi, pojte mu vsi jeziki!«
K. Humar
Volitve v tržaški občinski svet:
Pogovor z dr. Petrom Močnikom
DUHOVNA MISEL ZA 5. VELIKONOČNO NEDELJO
— Usmiljeni Oče, posinovil si nas in rešil.
V svoji ljubezni nam dobrohotno pomagaj, da bomo dosegli resnično svobodo in večno dediščino saj verujemo v tvojega Sina...
Po Svetem Duhu, ki smo ga prejeli pri krstu, nas je Oče sprejel za svoje otroke: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo božji otroci. Če smo pa otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani« (Rim 8, 16-17).
Božji otroci smo že v življenju na tem svetu. Že tukaj uživamo dobrote, ki nam jih Oče daje na razpolago v svoji ljubezni; milost, odpuščanje grehov in Evharistijo, v kateri lahko uživamo, kot duhovno hrano in pijačo, Jezusovo telo in kri. To nam daje zadosti moči, da v resnici zaživimo, v vsej polnosti, svoje človeško dostojanstvo in bi bili vredni otroci nebeškega Očeta.
Kljub temu pa najvišje dobro ne prejemamo v življenju na tem svetu, ampak v življenju, ki sledi naši telesni smrti. Takrat bomo namreč prejeli v posest polnost življenja v nebesih. Zemeljski oče zapusti svojim otrokom, ko umre, vse svoje imetje. Bog, naš nebeški Oče, pa je večen. Mi moramo sicer umreti, vendar postanemo istočasno, če smo tega vredni, deležni večne dediščine, ki jo je Bog določil za svoje posinovljene otroke. Bog Oče nas vodi po svojem Svetem Duhu, da bi bili vedno in povsod zvesti evangeliju njegovega Sina in našega odrešenika Jezusa Kristusa. Z naše strani je potrebna vera in veliko dobre volje.
MILAN NEMAC
Praznik Frtalje v Rupi. Na otvoritvenem programu 25. aprila so nastopili člani dramske skupine Prosvetnega društva »Štandrež« z vedro igro Dolžnost je dolžnost. Na sliki Marko Brajnik (levo) in Božidar Tabaj.
Voda, voda ...
Tržaški volilci bomo 7. junija ponovno šli na volišča. Volili bomo za tržaško občino in pokrajino ter za rajonske svete. Slovenci bomo skušali v teh predstavniških telesih potrditi in, po možnosti, še ojačiti našo prisotnost.
Dr. Peter Močnik, šolnik in odvetnik v Trstu, je nosilec liste Slovenske skupnosti za tržaško občino. Obenem pa je dr. Močnik že več let sourednik »Katoliškega glasa«, zato je naravno, da smo se takoj obrnili nanj z nekaj vprašanji.
Pravzaprav si, Peter, prvo volilno preizkušnjo že uspešno prestal, saj si na nedavnih parlamentarnih volitvah dosegel kar 1524 preferenc.
Da, zato bi se rad osebno in prisrčno zahvalil vsem volilcem, ki so mi pri tem zaupali.
Pred nekaj tedni si dosegel pri Deželnem upravnem sodišču lep uspeh, ko je bila sprejeta vloga nabrežinskih občanov o obveznem znanju slovenščine občinskega tajnika. S kakšnimi sredstvi se zavzema za pravice manjšine pravnik, s kakšnimi pa politik?
Povedal bi takole: ne morem razcepiti lastne osebnosti, zato se tudi moj politični boj večkrat istoveti s pravnim. Mislim, da imamo v državi, v kateri živimo, dovolj pravnih sredstev, da si priborimo pravice, ki nam že pripadajo po italijanski ustavi. Ako nam bo sodstvo dalo prav, tudi politiki tega ne bodo mogli osporavati.
Delo politika pa je lahko tudi bolj demagoško. Politični boj spominja bolj na zagovor odvetnika pri kazenski razpravi, kjer se pravna utemeljitev druži z nagovarjanjem srca in duše sodnika.
Kaj meniš o sedanjem vzdušju v Trstu. Pred dobrim tednom nas je obiskal sv. oče. Misliš, da bodo njegove besede kaj zalegle?
Trst je še vedno zavrt in zazrt vase in v svojo »svetlo« preteklost. A zgodovina gre naprej. Mesto je pred velikim izzivom: Evropa se spreminja in Trstu se ponovno vrača vloga, ki jo je imel v stoletjih, ko je bil srednjeevropsko središče. Toda takrat je mesto spoštovalo bogastvo različnih kultur in narodov, ki so predstavljali največji zaklad tega prostora. Danes smo tukaj ujeti v prekletstvo najhujše narodnostne mržnje in sovrašta — seveda v prvi vrsti do slovenske narodne manjšine —, v katero so krajane pahnili oblastniki, v glavnem desničarski prostozidarji in podobno, ki s tem »divide et impera« v bistvu ohranjajo svojo oblast. Gre pa za najhujši greh proti človeku in papež je prav nanj pokazal s prstom, da bi se ga znebili.
Na vseh dosedanjih volilnih preizkušnjah je Slovenska skupnost utemeljevala glas zanjo z geslom »Slovenec voli za slovensko stranko«. Je to geslo še aktualno?
Dejstvo je, da danes Slovenci ne volimo vsi iste stranke, ker so se v preteklosti naši rojaki pod raznimi pritiski vključili v italijanske levičarske stranke, medtem ko se ostale manjšine v Evropi uspešno povezujejo v eno samo politično stranko. Slovenci pa ostajamo razkropljeni in volimo vse prej kot naše predstavnike. Zato je geslo po mojem še vedno aktualno, čeprav se ne sme spremeniti v nacionalistično geslo.
V	italijanskih strankah je sloven-
ska problematika le ena od tolikih, medtem ko je za slovensko stranko to vprašanje osrednje.
Lista Slovenske skupnosti za tržaško občino je letos zelo raznolika in vključuje osebnosti, ki izhajajo iz zelo različnih izkušenj in načinov političnega delovanja. Mar to pomeni, da se je strategija stranke spremenila?
Slovenska skupnost ni ideološko obarvana in spadajo zato vanjo vsi, ki jim je pri srcu razvoj in ohranitev slovenskega življa v Italiji. Seveda smo Slovenci tudi različni med seboj in je zato prav, da vsak podpre kandidata, ki mu je bližji.
Zato vabim vse naše zveste tržaške volivce, da podprejo poleg stranke tudi njenega nosilca, ki se obvezuje, da bo nadaljeval tradicionalno usmeritev stranke.
Pogovarjal se je Tomaž Simčič
Spet eno priznanje Lojzetu Peterletu
Doma od mnogih nepriljubljen, v tujini pa cenjen in spoštovan zaradi svoje pokočne drže, v delu za socialno pomoč, strpnost in razvoj demokracije, je prof. Lojze Peterle v Beljaku na Koroškem od avstrijsko-nemškega kluba bil izbran za moža leta. V svoji skromnosti se je odrekel tudi denarni nagradi, ki jo je namenil beguncem iz Bosne.
v
Sprava med Judi in Španijo
Prav v letu, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko (1492), je španska vlada izdala odlok o izgonu Judov iz države. Španijo je moralo takrat zapustiti okoli 200.000 Judov.
Letos 31. marca je bila spominska svečanost na ta dogodek v judovski sinagogi v Madridu. Prisotna sta bila španski kralj Juan Carlos in izraelski državni predsednik Herzog. Slovesnost ocenjujejo kot dejanje sprave med Judi in Španijo. Kralj Juan Carlos je dejal, da je njegova goreča želja, da bi nikoli več sovraštvo ne sililo ljudi v izgnanstvo.
Prof. Emidij Susič, novi ravnatelj SLORIja
Pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) so bile dne 4. maja volitve. Za predsednika je bil izvoljen prof. Darko Bratina, novoizvoljeni senator v goriškem okrožju , za podpredsednika pa prof. Emidij Susič. Na seji so vzeli na znanje, da je prof. Pavle Merku odstopil kot član inštituta, prav tako arh. Marko Poz-zetto, ki sta oba pripravljena še naprej sodelovati z inštitutom.
Na isti seji je bil imenovan za ravnatelja inštituta SLORI prof. Emidij Susič, ki je redni profesor na tržaški univerzi. Ravzpravljali so tudi o težkem finančnem stanju inštituta. Za rešitev iz krize bo potrebna sanacija v doglednem času.
Evropsko zasedanje v Bruslju
V	prostorih evropskega parlamenta v Bruslju je potekalo pred dnevi zborovanje Evropske svobodne zveze (Alliance Libre Europeenne), ki povezuje manjšinske stranke Evropske gospodarske skupnosti. Med temi so stranke liste Federalizem iz Italije in tudi Slovenska skupnost.
Zborovalci so obravnavali vrsto zanimivih in pomembnih vprašanj. Tako pregled volilnih izidov v raznih državah EGS, nato notranja organizacijska vprašanja. Prav tako je bi-
lo	na dnevnem redu zasedanja delovanje evropskih poslancev teh skupin in zlasti še Evropa po Maastrichtu. Na koncu je dnevni red obsegal še razpravo o nacionalizmu v Evropi in njegovih odrazih v državnem in regionalističnem smislu.
Duhovniška smrt
Zadnjega aprila je v Železni Kapli, kjer je živel zadnje leto svojega življenja, umrl upok. župnik, duhovni svetnik g. Avguštin Čebul.
Rojen leta 1909 v Šmihelu nad Pliberkom je poleg številnih dušnopa-stirskih postojank izkusil tudi izseljenstvo. Najdlje, od leta 1953 do 1990, je »pasel ovce« v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Bil je predsednik Sodalitete, vodil je referat za može, deloval je v gibanju Cursillo, nad trideset let pa je bil tudi zelo delaven odbornik celovške Mohorjeve družbe.
Na tretjo velikonočno nedeljo se je pogreba v rojstni fari poleg krškega škofa Kapellarija udeležilo okrog 50 duhovnikov (med njimi nečak, župnik Stanko Trap) in velika množica vernikov od vsepovsod. Ljubljanski nadškof je bil zadržan, zato je poslal brzojav, ki so ga pri pogrebu tudi prebrali.
R.B.
Voda je neprecenljiv dar božji. Tisti, ki trpijo na njenem pomanjkanju, jo znajo najbolj ceniti. Prerokujejo, da bo v tem tretjem tisočletju dražja od nafte. Morda bo res, ker v zadnjih letih so se padavine zmanjšale, uporaba vode na kmečkem in industrijskem polju pa zvišala zaradi tehničnega razvoja. Viri vode, reke in jezera, zaradi velike uporabe, ne zadostujejo več.
Tako bo morda v bodoče tudi vzrok nesoglasij in celo vojn. Poglejmo malo na Srednji Vzhod, kako je v tej zadevi. Irak, Sirija in Turčija so odvisne druga od druge. Reka Evfrat
Slomškova razstava v Mariboru
V okviru pobud Slomškovega triletja, ki se letos izteka, pripravljajo v Mariboru Slomškovo razstavo, ki naj prikaže ne samo delo A.M. Slomška, temveč tudi dobo in razmere, v katerih je živel in delal. Razstavo bodo odprli 20. maja in bo odprta do 28. novembra.
I.V.
v
Mostarski škof Zanič v Rimu
V ponedeljek 11.5. smo iz večernih radijskih poročilih zvedeli, da se je mostarski škof msgr. Žanič moral umakniti. Prišel je v Rim. Srbska vojska je dejansko zasedla Mostar in prizadeto je tudi Medjugorje. Življenje je zgubil neki italijanski romar.
izvira v Turčiji in se izliva v morje v Perzijskem zalivu, potem ko je tekla skozi Sirijo in Irak. Turčija je zgradila velik jez, da namaka Ana-tolijo, kar spravlja v veliko nevoljo sosedne dežele. Tudi Sirija je zgradila umetno jezero in zato dobi Irak malo vode iz Evfrata.
Ob reki Jordan živita državi Izrael in Jordanija, kisi delita njegovo vodo skupno s pritoki Yarmuk in Yar-kon. Potrebe so velike, vode pa malo. Tako je poljedelsko ministrstvo v Jeruzalemu prepovedalo zalivanje vrtov in gojenje rastlin, ki rabijo več vode.
Reka Nil je edini vir vode za egiptovsko deželo. Nil nastaja v Karthu-mu v Sudanu, kjer se združita Modri Nil, ki izvira v Etiopiji, in Beli Nil, ki izvira v Kenyi - Ugandi. To pomeni, da je vir egiptovske vode v rokah sosedov, ki s Kairom niso v najboljših od noša j ih.
Ob takem položaju je edini pogoj za mir v teh delih Azije in Afrike, da se medseboj dogovorijo in sklenejo primerne vodne pogodbe. To bo edina možnost, da utešijo to »žejo vode«, drugače bodo lahko zavrele v še hujše vojne, kot smo jih doživljali dozdaj. Kralj Jordanije Hussein, ki ga vodijo bolj miroljubne misli, je izjavit: »Edini razlog, ki bi me lahko zavedel v vojno s sosedi, je voda.«
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
2. kongres Slovenskih krščanskih demokratov
... demokracija in pluralizem mnenj sta bili gesli slovenske pomladi pred dvema letoma. Ne eno, ne drugo se ne more uresničiti brez priznavanja in upoštevanja krščanskih elementov, katerih nosilec smo slovenski krščanski demokrati.
S svojim umirjenim in načelnim delovanjem se trudimo spremeniti politiko iz zmerljivke v skrb za javno dobro, predvsem pa ne v institucijo oblasti, ampak v institucijo služenja.
Ni nam vseeno, kako gre v slovenskem demokratičnem kotlu. Jed, ki jo kuhamo, bomo jedli še dolgo časa, zato hočemo biti tudi sol. Kako bomo solili, pa naj spregovori drugi kongres...
Dragi prijatelji!
Tri leta so minila od ustanovitve stranke, ki ji s ponosom predsedujem. Vendar pa pride čas, ko mora vsak dober mornar izmeriti »... daljo in nebeško stran«, če hoče pripluti v varni pristan.
Zato vas res prisrčno vabim, da se udeležite 2. kongresa in nam pomagate določiti sever in naravnati smer k našim skupnim ciljem.
Tako se glasi vabilo prof. Lojzeta Peterleta. Kongres se je začel v nedeljo, 12. maja in se bo zaključil v soboto, 16. maja.
KP V	PROTITOKuQ
Primorska poje na Goriškem
Meje in mostovi
Pred kratkim je pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga tržaškega škofa Lorenza Bellomija Meje in mostovi. Knjiga je doživela ostro reakcijo s strani italijanskih nacionalističnih krogov, na čelu z neofašistično stranko MSI, ki je zahtevala škofovo odstranitev.
Kaj pa je škof tako hudega napisal? Misli, ki se v tej knjigi nahajajo, so za kristjana povsem samoumevne: ljubezen, pravičnost, pozornost predvsem do ogroženih itd. Rdeča nit, ki povezuje vse, pa je edinost Cerkve v spoštovanju in ovrednotenju različnosti, ki to edinost tvorijo. Edinost, ki si jo zamišlja škof, pa je bisvetno drugačna od tiste, ki si jo zamišljajo nekateri — žal ne samo laični — tržaški krogi: slednji namreč zagovarjajo tako edinost, v kateri bi bila ena stran bolj enaka kot druge, to je, da bi si bili vsi bratje, vendar pod določenimi pogoji. Ni težko uganiti, kateri so ti pogoji: že ker vsi razumemo italijanščino, naj bo slednja edini sporazumevalni jezik; če Slovenci hočejo govoriti svoj jezik, naj ga govorijo doma itd.
Misli škofa Bellomija so torej izzivalne, saj on zagovarja edinost, v kateri naj ne bi nihče prevladoval nad drugimi. Različne stvarnosti
Tvoj podpis
Kmalu bomo italijanski davkoplačevalci poklicani, da izpolnimo prijavo dohodkov v letu 1991. Na podlagi te prijave nam bo država odmerila davek, ki ga bomo plačali v dveh obrokih, en obrok ob prijavi, drugega v novembru. Z davki država vzdržuje ves državni aparat, od vojske in šol do zdravstvene oskrbe. Toda državljanu dopušča možnost, da sam odloči, kam naj gre osem od tisoč njegovega davka, ali za namene države ali za katoliško Cerkev oz. za kako drugo versko skupnost.
Kot člani katoliške Cerkve smo poklicani, da skrbimo za svojo Cerkev in njene ustanove. Potrebe katoliške Cerkve so: vzdrževanje duhovnikov, dobrodelnost, obnova liturgičnih središč. Država kot taka v te namene ne prispeva nič, prispevati morajo verniki.Toda kam gredo ti prispevki?
Leta 1991 je Italijanska škofovska konferenca določila šest milijard za pomoč prizadetim, ostarelim, zapuščenim otrokom; eno milijardo in 200 milijonov za oskrbo drogiran-cev, dve milijardi in pol za pomoč Priseljencem iz dežel Tretjega sveta. Za nove cerkve in vzgojna središča za mladino je Cerkev določila 45 mi-
tržaškega mesta tvorijo eno celoto. Tako tudi slovenski in italijanski katoličani tvorijo eno Cerkev. Če odmislimo na nekatere — za Slovence — nepopularne odločitve tržaške škofije, so bila pri delovanju škofa Bellomija ta načela vedno prisotna. Dokaz za to je gonja proti njemu, ki traja že precej časa.
Ta gonja je izraz neke miselnosti, ki se je v Trstu žal globoko zakoreninila in ki zagovarja najčistejšo ita-lijanskost mesta, v katerem so prisotne različne narodnosti. Po tej logiki naj bi tržaška Cerkev postala branik italijanstva pred t.i. »slovansko nevarnostjo«. Mariskdo je tako prepričan, da je naloga Cerkve braniti italijanske interese v našem mestu; pastorala je za take ljudi torej nekaj povem obrobnega.
Zato je razumljivo, da že več mesecev nacionalistični del Trsta napada škofa Bellomija, saj on te miselnosti ne sprejema. Knjiga »Meje in mostovi« je ponoven dokaz za to. Vprašanje pa je, koliko se tega Slovenci zavedamo. Razne polemike, predvsem ob pripravah na papežev obisk, so v nekaterih ustvarile vtis, da škof eno govori, drugo pa dela.
V	resnici pa je bil — kljub nekaterim nevšečnostim — njegov načrt vedno jasen: utrditi edinost tržaške Cerkve v njeni mnogoterosti in različnosti.	nj
za bližnjega
lijard. Italijanska Caritas s prispevkom osem od tisoč pomaga tudi drugod po svetu, sedaj tudi beguncem v bivši Jugoslaviji in drugim beguncem. Cerkev lahko pomaga, če ji verniki pomagajo. Izkušnja uči, da pri cerkveni dobrodelnosti ni »odstotkov, ni ovojnic, ni napitnin pod roko«.
V	naši državi skoro ni več materialnih revežev, kot včasih; vsaj socialno pokojnino ima vsakdo, je pa dosti druge mizerje; osamelost posebno starejših oseb, mladina brez prave vzgoje pri starših; razbite družine in mladi prepuščeni cesti; pa mamila, aids, alkoholizem in marsikaka druga revščina, ki je javne ustanove ne poznajo ali ji niso vedno kos. Tukaj prihaja na pomoč Cerkev s svojo Caritas, s središči za prizadete, z Vincencijevimi konferencami, z delom prostovoljcev, ki se trudijo brezplačno, ne morejo pa nositi vseh finančnih izdtakov. Vsemu temu pomagaš tudi s svojim podpisom na davčni prijavi.
* * *
Novi red, ki ga ves svet pričakuje, bo obrnjen proti nam, če ga ne bomo gradili mi katoličani.
Drugo soboto in nedeljo v maju se je revija zborov Primorska poje odvijala tudi na Goriškem, in sicer v soboto, 9. maja, v Katoliškem domu v Gorici, naslednjega dne pa v telovadnici v Sovodnjah.
Letošnjo Primorsko poje prvič prapravljajo vse slovenske kulturne organizacije z obeh strani meje. Prireditelje, ki so skrbeli za to revijo v prejšnjih letih, sta se letos pridružili še Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
Letošnjo 23. revijo posvečajo primorski pevci Vinku Vodopivcu ob 40 letnici smrti.
Na reviji v Gorici je sodelovalo šest zborov; dekliški Vesela pomlad, ki jo vodi Franc Pohajač, mešani zbor Jože Srebrnič iz Deskel pod vodstvom Adele Jerončič, moški zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, za katerega skrbi Evgen Prinčič, vokalna skupina Karst Brothers iz Trsta, goriški moški zbor Mirko Fi-lej pod taktirko Zdravka Klanjščka in mešani zbor Vrtojba z zborovod-
jem Zdravkom Lebanom. Na koncertu, ki je lepo uspel, je uvodoma spregovorila podpredsednica ZSKP Franka Padovan, napovedovala pa je Fanika Klanjšček.
Lepo pevsko doživetje je predstavljal tudi nastop zborov v Sovodnjah, kjer so sodelovali: vokalna skupina iz Portoroža, ženski pevski zbor društva upokojencev iz Nove Gorice, moški zbor Fantje izpod Grmade, dekliški Vesna iz Sv. Križa, moški zbor Franc Zgonik iz Branika in tržaški zbor Jacobus Gallus. Primorska poje se bo zaključila v nedeljo, 17. maja. V mesecu maju bodo goriški zbori še prepevali v soboto, 16. maja, v Marezigah (mešani zbor iz Štandreža, ki ga vodi Valentina Pavio), v nedeljo pa Sovodenjska dekleta (zborovodja Sonja Pelicon) v Reziji, moški zbor Jezero (zborovodja Marij Pavlica), mešani F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Tomaž Tozon) in zbor Lojze Bratuž iz Gorice v Ilirski Bistrici, v Renčah pa zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček) in Podgora (Mirko Špacapan).
Sinoda žena v Milanu
Skupina katoliških žena v Milanu namerava v tem letu organizirati neke vrste sinodo, da bi skupno proučile, kakšno mesto imajo ali naj bi ga imele žene v Cerkvi. Ugotavljajo namreč, da se mnoge načelne trditve o enakosti moških in žensk v Cerkvi in družbi težko uveljavljajo.
»500 let Latinske Amerike -nobenega razloga za praznovanje«
Ervvin Krautler iz Avstrije je škof v Braziliji. V več krajih Avstrije je imel predavanje na gornjo temo.
Prepričan je, da se zgodovinsko dejstvo rodomora nad Indijanci ne sme tajiti. Prosil je avstrijske kristjane, naj se še naprej zanimajo za skrb tistih ljudi, ki se jim še vedno odreka človeka vredno življenje.
7.	aprila je predaval na Dunaju v mestni hiši. Prišlo je do množične udeležbe. Že pol ure pred začetkom predavanja je dvorano napolnilo
2.000	ljudi, ki ima prostora le za 1.200 ljudi. Nad tisoč ljudi je zaman čakalo na vstop.
Kard. Suchard
Dekliški zbor DEVIN - zborovodja Herman Antonič
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB MJ
vabi cenjene stranke na odprtje novega sedeža v Doberdobu
SPORED:
Petek, 15. maja 1992
Ob 20.00: Sv. maša.
Ob 20.30: Župnijska dvorana
Predstavitev brošure »Iz preteklosti v bodočnost«.
Recital tenorista Luca Dordola ob klavirski spremljavi Hilarija Lavrenčiča.
Sobota, 16. maja 1992
Ob 16.30: Zbiranje pred novim sedežem.
Ob 17.00: Pozdrav predsednika Kmečko obrtne hranilnice Doberdob.
Pozdravi prisotnih oblasti.
Blagoslov in prerez traka.
Ogled prostorov.
Ob slavnostnem odprtju novega sedeža bodo sodelovali zbora Hrast in Jezero ter godba na pihala Kras, na večerni družabnosti pa bo igral ansambel Lojzeta Slaka.
Gorica vedno bolj revna?
Sv. oče se pripelje na Travnik
Tuja mi je misel, da bi kakor koli podcenjeval veliki pomen obiska sv. očeta, vendar so se ob obisku pojavila dejstva, ki jih ne kaže z molkom prezreti.
Tu bi priklical pozornost na »podobo« Gorice, kakor odseva iz članka Gabrielle Fortuna, ki ga je dnevnik »II Giornale« objavil 30. aprila, to je ravno na dan, ko je Janez Pavel II, prihajal k nam. Članek se uvršča v niz člankov, ki jih je Fortunova napisala z namenom, da se sistematično izpostavi, kar pri nas ne od govor j a neki aprioristični, »italijanski viziji«. V tem ključu primerja Fortunova Gorico s Trstom. In če priznava, daje v Trstu nacionalizem bolj razvnet kakor v Gorici, vendar
je šele v Gorici, tako pravi, občutila, daje vstopila v Italijo po razo čarajočem potovanju po tujini (v Trstu).
Navajajo se sodbe in trditve, ki so, milo rečeno, vsaj vprašljive, kakor npr. da Slovenci (in seveda tudi Furlani) poznajo italijanski jezik in zato bi ne smeli zahtevati kake posebne pomoči ali zaščite. Ne bi rad nadaljeval s citati in povzetki. Dejstvo je, da se v članku »riše podoba«, ki bi se je morali samo sramovati, in se odražajo drže, ki so bile v ospredju v 20. in 30. letih našega stoletja. Vtis imam, da je v teku postopek, ki se je reaktiviral zadnje desetletje in bi hotel ponovno premisliti in zanikati, kar se je v teku zadnjih 30 let odk-
Misel ob letošnjem jurjevanju
Letošnje jurjevanje, ki je potekalo v Jamljah 1. maja, je bilo za SZSO-SGS posebno bogato zaradi spodbudnega števila novih skavtov in skavtinj, kateri so se z obljubo odločili, da bodo sledili skavtizmu in se znotraj tega vzgojnega predloga spoznavali ter rastli v zrele osebe.
Voditelji smo zaradi tega veseli, kajti to je dokaz, da skavtizem nosi v sebi nove izzive, ki mladino navdušujejo in bogatijo. Po drugi strani pa nosimo v sebi precejšnjo skrb zaradi odgovornosti glede rasti vsakega novega skavta/inje.
Danes veliko število novih članov še ne pomeni uspeh. Sploh uspeha znotraj take vzgojne metode, kot je skavtizem, ni mogoče preveriti, dokler se sam skavt ali skavtinja ne sooča s tem, kar je samostojno in aktivno življenje znotraj družbene skupnosti, to se pravi znotraj življenjske odločitve posameznika, znotraj njegove zaposlitve, prosvetnega udejstvovanja itd.
Mirno lahko rečemo, da so obljube novih članov le začetek neke poti, za katero še ne vemo, če ji bomo kos, zlasti zaradi stanja današnje družbe, ki ne ponuja mladini tistih vrednot, katere lahko nudijo trdno oporo za celotni življenjski ciklus človeka.
Toda izziv, ki ga tako čutimo, nam ne spodbija nog, temveč nas spodbuja k ustvarjalnemu in vztrajnemu delu pri samovzgoji mladih, kakršno si je ustanovitelj skavtizma Baden-Powell zamislil in tudi udej-stvil. Znotraj Skupnosti voditeljev je živa najprej zavest o poklicanosti, da darujemo mladim v skavtskih skupinah vse darove, ki jih je nam daroval skavtizem. Skavtizem čutimo kot božji dar, katerega bistvo je rast v celostno osebo, ki je sposobna svobodnih odločitev glede na izzive časa in prostora. V tem nam je zgled Jezus Kristus. Od njega črpamo moči, da
vztrajamo pri dejstvu sredinjskosti osebnega odnosa med Bogom in človekom. Ta odnos nas spodbuja, da na vprašanja družbe odgovarjamo.
Naš odgovor je zmeraj odraz zgledov tistih, ki so pred nami znali sprejeti poklicanost k delu za pravičnost in mir, in to najprej v človeku samem.
Zavest nas po vsem tem spodbuja, da gojimo našo stalno formacijo kot vzgojitelji, kakršne se tudi čutimo, in da širimo naša obzorja. Stvarna poteza v to smer je odločitev, da se voditelji udeležimo tabornih šol italijanske skavtske organizacije AGESCI v FJK. S tem korakom smo znotraj našega skavtizma dosegli napredek v dveh smereh. Prvi napredek je viden v kakovosti vzgojnih predlogov, ki smo jih danes sposobni nuditi mladini v naših skupinah. Ti predlogi so usmerjeni v gradnjo mladega, ki zna svoje življenje načrtovati s tem, da si zastavi določene cilje glede na čas in prostor, v katerem živi. Pri tem pa izbira primerna sredstva, ki mu omogočijo, da cilje doseže s tem, da ostane zvest vrednotam, ki jih nosi v sebi in ki ga označujejo kot enkratnega in neponovljivega.
Drugi napredek se kaže v odprtosti, ki jo naša organizacija dosega z udeležbo na taki šoli. Odprtost, ki je predvsem zavedanje, da nosimo v sebi skupne vrednote, kot so krščanstvo, skavtizem, poklicanost k vzgoji mladine, in da je različnost, ki nas označuje, bogastvo. S tem dosega naš skavtizem predvsem usmerjenost v univerzalnost z ovrednotenjem medsebojnih dragocenosti, kot so jezik, tradicija, zgodovina itd. Skupno z italijanskimi in furlanskimi skavti skušamo tako graditi tudi mi Evropo narodov v naši deželi, kakršno oznanja papež Janez Pavel 11., ki je bil v tem času med nami.
Prizadevni gams
rivalo in gradilo. Gre za postopek, ki bi semantično zamenjal besedo »sobivanje« oz. »sodeleženje« z besedo »strpnost« (toleranca). Le-ta »strpnost« pa naj bi bila nekaka koncesija, ki jo domnevno višja gosposka milostno poklanja. V ozadju je težnja (z vrsto raznih tajnih povezav in misli, pa tudi neizrečenih interesov), da se, kot usodni predpogoj, akritično in emotivno uveljavi »neko italijanstvo«. Le-to naj bi izhajalo iz nekake etničnorasne osnove, ne pa iz spoznanja samega sebe in drugih oz. iz medsebojnega spoznanja, ki sloni na etičnih in kulturnih osnovah, torej na imenitno krščanskih tleh.
Prav Janez Pave! II, nas je, začenši v Ogleju, spomnil na duhovno bogastvo dežele, ki se zavzema za priznavanje domovinske pravice različnim tu živečim narodnim skupnostnim in njihovim kulturam. Žal pa je samo Slovencem iz videmske škofije uspelo, da so se posebej srečali s sv. očetom, ne pa Slovencem v Gorici in v Trstu. In vendar je sv. oče prav Gorici odkazal svojstveno poslanstvo: ne le gojiti medsebojno sprejemanje in razumevanje z zanikanjem vseh odklonov, marveč narediti iz škofijskega občestva pravcati »zakrament božje prisotnosti« v tej
Seja Zveze slovenske katoliške prosvete
V Katoliškem domu je bila v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 prva seja ZSKP po njenem zadnjem občnem zboru.
Kot je po pravilniku določeno, so se na prvi seji zbrali predsednik, člani nadzorstva in razsodišča, izvoljeni na občnem zboru, ter predstavniki društev - članic. Predsednik dr. Damjan Paulin je po uvodnih besedah prešel na prvo točko dnevnega reda.
— Izvolitev ožjega odbora ZSKP. Novi odbor sestavljajo poleg predsednika dr. Damjana Paulina še Franka Padovan (podpredsednik), prof. Franka Žgavec (tajnik), Anka Černič (zapisnikar), Stanko Ferfol-ja (gospodar), Marko Terčič (ref. za organizacijo), Marilka Koršič (ref. za stike z javnostjo).Sledil je obračun občnega zbora.
deželi. Koristno in zanimivo bo brati in med seboj primerjati razne govore, ki jih je sv. oče izgovoril v Furlaniji-Julijski krajini, če se bodo skupaj priobčili.
S.T.
Opomba: Članek je naš prevod članka, ki ga je v italijanščini napisal S.T.in je izšel v tedniku Voce Isontina 9.5.1992.
— Vedno bolj zahtevno postaja urejanje in plačevanje državnih dajatev, zato so se odborniki odločili, da pripravijo srečanje s strokovnjakom na tem področju. Društva bodo o sestanku pravočasno obveščena.
— Štirideseta obletnica smrti skladatelja Vinka Vodopivca. Zveza hoče pri proslavah, ki bodo v septembru, aktivno sodelovati. V okviru Zveze bi izvedli Vodopivčevo spevoigro s posvetno vsebino, pri kateri bi sodelovali pevci raznih pevskih zborov. Pripraviti bi morali tudi skupen program, ki bi povezoval vse prireditve, ki jih nameravajo društva prirediti v spomin tega priljubljenega skladatelja. V načrtu je tudi izdaja Vodopivčevega opusa. Prav z zvezi s to pobudo bo sestanek med nekaterimi odborniki Zveze in predstavniki ZKO Nova Gorica.
— Primorska poje. Kot vsako leto se bodo te revije udeležili pevski zbori, včlanjeni v Zvezo, ki je letos tudi eden od soprirediteljev.
Zadnja seja Zveze pred poletnim oddihom bo 25. maja v Števerjanu. * * *
Časi so taki, kakršni smo mi.
Sv. Avguštin
CE RAČUNAŠ DOBRO, SE TI IZPLAČA !
Hranilna pisma Kmečke banke iz Gorice so najugodnejši način zavarovanja tvojega kapitala pred morebitnimi nevarnostmi in nudijo zajamčen prihranek z zagotovljenim dohodkom, ki je precej višji od letne inflacijske stopnje. Med bogato ponudbo boš gotovo našel rešitev, ki je najbolj primerna tvojim potrebam :	od kratko-
ročne, trimesečne investicije do donosne, srednjeročne naložbe, ki ti zagotovi čisti letni dohodek v višini polnih 11,37	%. Tem izredno
ugodnim pogojem, ki sodijo med najboljše kar jih tržišče premore, pripomoreta letna kapitalizacija obresti in posebna pozornost, s katero Kmečka banka iz Gorice vedno sledi potrebam in zahtevam njenih klientov.
| Hranilna pisma
tna kapitalizacija obisti Davčni odtegljaj ( \2,s»/0 j
Čisti letni dohodek
11,75 % +	1,47	%
■ 1
: 11,37%
Hranilna pisma. Če računaš dobro ... dobiš ena
Vzorčna lestvica :
Vzorčna lestvica :
Časovna Najnižja Bruto letna Neto letna doba vsota obrestna mera obrestna mera
3 meseci 100,000,000 6 mesecev 5,000,000
5.000.000
5.000.000
5.000.000
5.000.000
5.000.000
10.50	%	7,55	%
10.50	%	7,49	%
10.75	%	7,63	%
10.75	%	7,70	%
11.25%	10,20%
11,50%	10,57%
11,75%	11,37%
Siopnjj davčnega odtegljaja, trenutno v veljavi je .Inza hranilna pisma do 12 mesecev in 12,jza hranilna pisma i zapadlostjo nad 19 mesecev. Fiksni strošek je 2.500 lir. Stopnje v veljavi dne 30. M. '792 se spreminjajo upoštevajoč finančno tržišče.
9 mesecev 12 mesecev 19 mesecev 24 mesecev 36 mesecev
n Banca Agricola Corizia 9 Kmečka banka Gorica
čimveč, na najbolj enostaven način
vietofu
Prof. Ernest Tomec — 50-letnica njegove smrti
Leto 1942 bo v slovenski zgodovini ostalo zapisano kot tisto strahotno leto, ko je komunistično partijsko vodstvo OF po svoji morilski roki VOS začelo z načrtnim ustrahovanjem slovenskega naroda. Vrstile so se likvidacije-umori tistih vplivnih ljudi, ki niso hoteli vstopiti ali soglašati z OF (n. pr. Praprotnik, Pollak, Emmer idr.). Začeli pa so padati tudi komunizmu nasprotni ljudje predvsem iz katoliških vrst (Župec, Peršuh, Majdič, dr. L. Ehrlich idr.), zlasti pa člani Katoliške akcije (KA), tako inteligenti kot tudi preprosti kmečki in delavski ljudje. Kot prvi je padel od morilske krogle predsednik Dijaške K A vseučiliščnik Jaro Kikelj dne 18. marca - o njem bomo še pisali - za njim Vinko Mravlje, Janko Novak, Ivan Pavčič idr.; leta 1943 je bil mučn in umorjen Lojze Grozde. V letošnjem letu - ob 50. obletnici ustanovitve VOS-OF - potekajo torej premnoge prežalostne obletnice nasilnih smrti, žrtev komunistične revolucije in državljanske vojne.
Dne 26. aprila pa je preteklo 50 let od smrti prof. Ernesta Tomca, duhovnega vodje slovenske Dijaške KA ter neustrašenega idejnega borca proti komunistični nevarnosti.
Umrl je v bolnišnici v Ljubljani po sicer težki pa dobro prestani operaciji na želodcu, torej ne nasilne smrti. Toda že tedaj so mnogi domnevali, da je bila napričakovana hitra smrt posledila podaljšane roke komunistične partije, ki je imela svoje somišljenike in pripadnike med zdravniškim osebjem. Prof. Janez Grum, ki je sodeloval pri nastanjan-ju knjige Stalinistična revolucija na Slovenskem, je o Tomčevi smrti takole zapisal: »...Ob njegovi smrti je obveščevalna služba DOS odkrila, da je prof. Tomec umrl po volji medi-kov, kot mi je povedal pred leti član te službe, pok. Marjan Zovič. Ker nisem bil član te službe, naj glede imen, ki jih je Zovič navedel, rečem: sint nomina odiosa...«
KDO JE BIL PROF. ERNEST TOMEC?
Rodil se je dne 25. decembra 1885 v Fari na Blokah. Po maturi na klasični gimanziji v Ljubljani je na univerzi na Dunaju doktoriral iz klasičnih jezikov. Na Dunaju je bil član slov. kat. akademskega društva Danica. Že kot akademik »se je odlikoval po svoji katoliški odločnosti in silni delavnosti, ki jo je razvil v borbi za katoliška načela.«. Bil je prepričan in zvest učenec dr. Mahniča, na čigar pobudo se je Danica ustanovila. Po Tomčevi zaslugi je Danica postala in ostala katoliško društvo z jasno »ločitvijo duhov«.
Med prvo svetovno vojno je moral k vojakom in na soško fronto in ob koncu vojne padel v angleško ujetništvo, od koder se je vrnil šele leta 1920. Po vojni je začel poučevati najprej v Kranju, nato pa v Ljubljani na klasični gimnaziji. Pod diktaturo kralja Aleksandra 1929 je bil predčasno »kazensko« upokojen in šele v šol. letu 1936/37 je spet začel poučevati na klasični gimnaziji v Ljubljani.
PRI ORLIH
V	času prisilne upokojitve je gmotno veliko trpel, toda to ga ni potrlo, temveč se je še bolj posvetil delu za katoliško mladino in za uveljavljan-Je katoliških načel v javnem in zaseb-nem življenju. »Predčasna uPokojitev prof. Tomca se je izkazala zanj in za KA pri nas previdno-
stna (S. Kocmur v spominih na Tomca). Nesrečo je izkoristil kot dano mu priložnost, da se z vsem svojim razpoložljivim časom posveti izgradnji organizacije, ki naj bi pri-preljala slovenski narod do katoliškega preporoda« (isti Komcur). Prof. Tomec je samo nadaljeval delo, ki ga je začel po prvi vojni za preosnovo katoliške športno vzgojne organizacije »Zveze orlov«. Bil je duša te preosnove in obnove in njegovo ime in osebnost sta postala pomemben dejavnik v zgodovini slovenskega katoliškega gibanja; postal je najpomembnejša moč v orlovskem vodstvu. Z vso silo se je vrgel na delo proti razkrojevalnemu delu privržencev mladinskega gibanja (t.i. križarjev) in krščanskih socialistov ter za izgraditev prave katoliške smeri in trdne organizacije. Že takrat se je vrgel predvsem na delo med mladimi, med naraščajem, ki jih je imenoval »mladci«.	„
M.K..
(Konec prihodnjič)
65 let organist
Pred 65 leti je naš oče Just Lavrenčič prvič sedel za orgle domače kati-narske cerkve in od takrat neprekinjeno, z vso vnemo in vdanostjo, opravlja organistovsko delo.
Te lepe obletnice so se prejšnjo nedeljo, 10. maja, spomnili farani ka-tinarske župnije in našega očeta med mašo prisrčno počastili. Za ta, zanj nepozabni dan, najlepša hvala gospodu župniku Žužku, g. Jožkotu Gerdolu za nagovor in vsem članicam župnijskega sveta za skrbno pripravljeno zakusko.
Očetu pa — še premnogo zdravih ur za njegovimi orglami!
Otroci z družinami
Podkupovanje v Milanu
Veliko se v italijanskem političnem življenju piše o ne prav zglednih navadah podkupovanja, korupcije itd. Posamezne stranke ali njih predstavniki naj bi za določene usluge prejemali visoke vsote denarja (tangenti), preko katerih naj bi si »klijenti« pridobili razne usluge. Da je to precej v modi na jugu je več kot znano. Ni pa bilo pričakovati, da bi se to — in v tako veliki meri — dogajalo tudi v Milanu, ki je simbol dela, marljivosti in še nekakega reda v državi. Nedavno so prijavili sodnim oblastem predstavnika socialistične stranke, ki so ga zasačili, ko je prejemal take »nagrade« za narejene usluge. Sedaj pa je spet prišlo še do bolj bučnih razpletov. V vrtincu so se pojavile visoske politične osebnosti.
Res, začelo se je pri socialistih, toda kmalu se je zadeva razširila na druge stranke, na KD in na PDS (Ochettovi bivši komunisti). V godljo sta zapletena tudi oba bivša župana, Pillitteri in Tognoli, ki sedaj oba sedita v rimskem parlamentu. Vsak dan aretirajo kako novo osebo. Politična vodstva v Rimu so reagirala tako, da so socialisti poslali v Milan kot posebnega komisarja podtajnika Amata, demokristjani pa bivšega ministra Bodrata.
Nasvet mladim
Na vprašanje, kaj svetuje mladini, da bo v življenju dosegla uspehe, je sloveči amerikanski milijarder in človekoljub Carnegie odgovoril:
Naprej poštenost, potem marljivost in zbranost. Skrivnost uspeha je
v	tem, da veruješ, da ga boš končno dosegel, in da vidiš v vsaki oviri, v vsakem neuspehu pobudo za novo borbo.
Občni zbor openske hranilnice
Kot določajo predpisi, so se člani openske hranilnice tudi letos, in sicer v nedeljo 10. maja, zbrali na rednem občnem zboru, ki je bil že 85. po vrsti. Po branju poročil in razpra-
vi	so soglasno odobrili obračun, ki med drugim izkazuje 3 milijarde in 257 milijonov lir poslovnega prebitka. Pa tudi drugače je bilo delovanje HPO uspešno. Člani so odobrili še ostale točke dnevnega reda ter z volitvani potrdili vse štiri dosedanje člane Upravnega sveta, ki jim je letos zapadel triletni mandat. To so Karlo Guštin, Silvano Čok, Dragotin Danev in dr. Vladimir Vremec.
Občni zbor je v imenu odbora pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju pozdravil predsednik na-brežinske posojilnice Gvido Zidarič. Za Deželno zvezo kmečkih in obrtniških posojilnic pa je pozdravne besede spregovoril član upravnega sveta omenjene zveze Dal Zin. (mab)
Počitnice v Dragi
Šola se bliža zaključku. Otroci so močno zaposleni in ne utegnejo misliti še na počitnice. Misliti moramo starši in organizatorji. Že 27 let imajo naši slovenski otroci (od 5. do 16. leta starosti) možnost, da preživijo tri tedne v zdravem, mirnem kraju v Dragi.
Lansko leto smo imeli v Dragi odlične goste iz Belorusije (dekliški pevski zbor, ki je nastopal po naših krajih). Pred 4 leti tudi najboljši zbor iz Budimpešte. Lansko leto je dvojezična šola iz Špetra ob Nadiži preživela dva tedna v Dragi, ravno tako tudi osnovna šola iz Codroipa.
Starše opozarjamo, da otroke (od 5. do 16. leta) lahko še vpišejo. Uradi tržaške občine ne sprejemajo več. Starši lahko javijo tudi otroke iz tržaške pokrajine: v Dolini na občini ob sredah 9. do 11. ure (tel. 2281107), v Nabrežini ob četrtkih ob
8.	uri (tel. 200429), v Zgoniku ob četrtkih ob 9. uri (tel. 229447). Tudi v Miljah po tel. 273812. Pohitite. Prostih mest je še nekaj. Za pojasnila tel. 226117.
Misijonar Ludvik Zabret iz Indije
»Kot vidite, imam nov naslov. Radi težav s hrbtenico mislim, da je moje delo v kmetijstvu v glavnem končano. Šmenatana reč je tudi ta, ker je v Indiji zemlja za obdelovanje kar na tleh, a jaz se sedaj težko pripognem. Bodo že mladi indijski sobratje prijeli za delo, saj Evropejcev ni več v republiki Goa — samo dva sva — italijanski duhovnik star 83 let in jaz, gorenjski mladenič.
V	predmestju Margao imamo veliko obrtno šolo s pravico javnosti. Imamo tudi posebne oddelke za fante s ceste, ki se pri nas privatno izučijo obrti in se lahko zaposlijo.
Okoliška mladina se zvečer zbere pri nas za športno udejstvovanje in je prva v nogometu v republiki Goa. Predno gredo domov, pa imajo katekizem in rožni venec. Na razpolago imajo tudi učilnico, kjer študirajo in delajo domače naloge, ker doma v »slumu« nimajo primernega prostora in razsvetljave.
Zavod je obdan s kokosovimi palmami in tropskim sadjem. Zelo pa primanjkuje vode, zato malo rodi. Mene so poslali sem za administratorja, kar je vedno težka služba. Zame še posebej, ker od Evropejcev veliko več pričakujejo, celo zahtevajo.
Vsem prav lepe velikonočne praznike, polne veselja ob Jezusovem vstajenju. Spomin v molitvi. Vedno hvaležni Ludvik.«
Petrov naslednik je prispel iz Pordenona na malo vojaško letališče v naši župniji. Od tam je poromal k Materi in Kraljici na Vejno (bivši Parkljev hrib).
Ko smo zvedeli, da bo sveti oče šel preko naše vasi, se je g. župniku dekanu Rudiju Bogatcu in nam prose-škim župljanom zdelo primerno, da ga počastimo. Zato smo se odločili, da bomo v naši cerkvi, posvečeni sv.
Mladinski dan
V	soboto, 16. maja 1992, bo srečanje mladih iz naših župnij. Srečanje bo v okviru Šole za oblikovanje župnijskih sodelavcev. Tema srečanja: Kaj lahko mladi nudijo župniji? Ta druga tema v nizu mladinskih srečanj bo oblikovana s pričevanjem različnih glasbenih skupin iz Slovenije, ki so se dejavno vključile v župnije. Srečanje se začne ob 16. uri na Repentabru. Organizirajo ga župnije: Opčine, Repentabor in Trebče. Po srečanju bo prigrizek.
Bazovica
Otroški zbor »Slomšek« in starši malih pevcev so bili zelo veseli lepega nastopa pod vodstvom Bojane Kralj na prazniku Pastirčka v Katoliškem domu v Gorici. Veseli so bili tudi, ker so se ponovno srečali s tremi slepimi dekleti iz Škofije Loke, ki so že nastopile v Bazovici in na Pa-dričah in so nastopile z velikim uspehom in zadoščenjem vseh prisotnih v Gorici.
Hvaležni so bili vodstvu praznika, ki jih je tako lepo pogostil s slaščicami in pijačo.
Sedaj se pridno pripravljajo, da bodo razveselili našo župnijsko skupnost na dan prvega sv. obhajila.
Zaključili bodo z lepim izletom v Slovenijo.
Primorska poje
Bazovica - kinodvorana:
v sobota, 16. maja ob 20.30 Nastopajo
MePZ KUD »Tabor«, Vojščica MePZ »Kraški bori«, Štanjel MePZ »Košana«
Oktet »Simon Gregorčič, Kobarid MePZ »Ciril Silič«, Vrtojba MePZ »Razpotje«, Col
Organizacija:
ZCPZ, ZSKD, ZPZP, ZSKP, ZKO PRIMORSKE
Slovenci smo torej lahko hvaležni svetemu očetu, da nam je podelil svoj blagoslov in da nas je naslednjega dne med sv. mašo, ki jo je daroval na Velikem trgu, pozdravil v našem materinem jeziku.
Matejka Bukavec
Ob 20.30 bo sledil koncert glasbene skupine, Šalom iz Ptuja. Skupina je ravnokar izdala svojo drugo kaseto. Koncert bo na prostem, na Repentabru. Vsi udeleženci in gostje srečanja bodo v nedeljo, 17. maja, ob
9.	uri na Opčinah peli mladinsko glasbeno mašo: Pesem tisočerih zvonov.
Po maši bo skupen nedeljski izlet v dolino Glinščice. Ob štirih popoldne se bo srečanje sklenilo s tradicionalno mašo v Marijini cerkvici na Pečah. Vabljeni vsi mladi, ki vas to srečanje zanima.
Gostje iz Ljubljane na Repentabru
V. nedeljo 17.5. ob 5 popoldne bodo v župniji Repentabor gostovali pevci cerkvenega zbora župnije Rakovnik iz Ljubljane. Poleg petja se posvečajo tudi ljubiteljski gledališki dejavnosti, še posebno delom s pevskimi vložki ali operetami.
V	nedeljo se torej v Kulturnem domu na Colu - Repentabor obeta prijetno popoldne polno sproščenega smeha. Nekateri pravijo tej opereti pri Belem konjičku kar seminar za zdravje.
Ob začetku bodo goste pozdravili s pesmijo domači pevci - Ob zaključku pa bodo gostje zapeli še dve pesmi iz svojega pevskega programa.
T.B.
PRAZNOVANJE SV. BOGDANA LEOPOLDA MANDIČA
Domjo, v nedeljo, 17. maja ob 50. obletnici smrti priljubljenega svetnika
ob 9.30: redna nedeljska sv. maša; ob 16 uri: praznična sv. maša; sodelujeta: cerkvena pevska zbora iz Ric-manj in Doline
ob 17. uri: kulturni spored; sodelujejo: šolski otroci, moški pevski zbor p.d. Fran Venturini, harmonikaša Marchesich
Vljudno vabi Cerkvena skupnost Domjo
Prosek
Še nekaj o papeževem obisku
Martinu, izpostavili njegovo podobo. Tako smo postavili sliko našega papeža na prižnico, na kateri je upodobljen sveti Pavel, po katerem se sveti oče tudi imenuje. Sliko smo okrasili z rožmarinom in nageljni, slovenskim simbolom. Slika je torej pričala o tem edinstvenem dogodku, s katerim je bila počeščena naša vas.
Svetega očeta je na Vejni toplo sprejelo mnogo ljudi. Vendar prvi, ki ga je tam pozdravil v imenu naše vasi in našega naroda, je bil g. Franc Husu. G. Husu. je doma s Proseka, vendar vrši svoj duhovniški poklic v Altamuri pri Bariju. Osebno pa pozna tudi sv. očeta, kajti večkrat je bil sprejet v avdienci. G. Husu je pristopil k njemu, ga pozdravil in ga prosil, naj podeli svoj blagoslov naši vasi in Slovencem nasploh. Sveti oče se je nasmehnil in odvrnil, da bo podelil poseben blagoslov naši vasi in našemu narodu.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ«
Praznik špargljev
N/
v Standrežu
Sobota, 23. maja ob 20. uri otvoritev in prosta zabava z ansamblom Happy Day.
Nedelja 24. maja:
ob 16. uri slikarski ex tempore;
ob 19. uri nastop štandreške ritmične skupine in plesne iz Nove Gorice. Sledi ples z ansamblom Prijatelji.
Sobota, 30. maja, prosta zabava
Nedelja, 31. maja, ob 19. uri, nastop zbora »Rupa-Peč« in štandreškega mladinskega, društvo »Podgora« uprizori spevoigro Za prazen nič, dramska skupina »Štandrež« pa vesel prizor Obravnava. Sledi ples.
Bogat srečolov ter domača pijača in jedača.
Pastirček je slavil
V	maju vse cveti, v maju vse se veseli, pravi pesem. Tako nekako je bilo v nedeljo 10.5. popoldne v Katol. domu v Gorici. Tu se je zbralo veliko število mladih bralcev, sodelavcev in prijateljev mladinske revije Pastirček. Že po utrjeni tradiciji je bil letos trinajsti praznik. To slavje je vsako leto na drugo nedeljo v maju izmenično med Tržaško in Goriško. Lani smo bili na Repentabru, letos pa v Gorici.
Bili smo torej v Gorici, zato so pričeli najmlajši, otroci Glasbene šole E. Komel iz glasbenega tečaja DO-MI-SOL. S svojimi inštrumenti in petjem so dokazali, da so kar uglašeni. Tem so sledili mladi pevci iz Rupe in Peči. Vse prisotne je zabavala Dramska skupina župnije sv. Roka iz Nabrežine. S prizorom Sestrin varuh so dokazali, da so Nabrežinci pridni igralci.
Sledil je govor Jelke Cvelbar, ki je tudi v imenu Sklada Mitja Čuk, prikazala srečo zdravih otrok v družini, šoli, v življenju. Vedno pa ni tako, veliko je manj srečnih, saj jim manjka osnovna sreča-zdravje. Njenemu govoru je sledil nastop mladih pevk Vesela pomlad z Opčin, ki so pod vodstvom g. Pohajača umetniško zapele tri pesmi.
Tudi goriški skavti so s skečem Koza Rozamunda spravili vse prisotne v dobro voljo. Otroški pevski zbor z Bazovice je zapel tri pesmi. Zbor je številen in uglašen, izkazali so se.
Vsi prisotni pa prav gotovo ne bomo pozabili trenutka sreče ob srečanju s tremi slabovidnimi dekleti iz Centra slepih iz Škofje Loke. Vse je utihnilo in prisluhnilo... Sonja, Jana in Suzana so vse pritegnile s svojimi čudovitimi mislimi in pesmijo. Spoznali smo, da tudi slepi delajo mnoge stvari, prav tako kot tisti, ki vidijo, ali pa še boljše. Prof. Svolj-šak, ki vodi skupino, je prikazal razne pripomočke, ki služijo slepim pri delu in tudi v življenju nasploh. Pred tem nastopom so dekleta v dopoldanskih urah sodelovala pri mašni daritvi v Sovodnjah in pri Sv. Ivanu v Gorici.
Tudi za lačne želodčke je bilo poskrbljeno z bogato malico. Da pa je prireditev tako lepo uspela, ima velike zasluge glavni urednik revije g. Marjan Markežič s svojimi sodelavci.
Prihodnje leto pa Nasvidenje na Tržaškem.
Draga Lupine
Jurjevanje na Goriškem
Letos smo se goriški skavti in skavtinje skupaj s starši in prijatelji zbrali 1. maja v Jamljah na tradicionalnem Jurjevanju. Jurjevanje je najvažnejši skavtski praznik, ko sprejemamo v organizacijo nove člane, obenem pa je tudi slovesnost, ki hoče povezati vse skavte. Posebno smo bili veseli, ker smo imeli med nami naše brate iz Slovenije.
Za novince in novinke se je vse začelo že v četrtek. Ko se je zvečerilo, sta se dve ekipi pomerili v nočni igri. Cilj vsake ekipe je bil ugasniti sovražnikovo luč, ki jo je ta varoval. Po skoraj dveurni igri smo se utrujeni, a veseli, odpravili spat. Zaradi slabega vremena nismo prenočili na prostem v šotorih, ampak v prostorih jameljske osnovne šole. Naslednji dan smo po zajtrku nadaljevali s skupinskimi igrami. Ob enajsti uri seje začela slovesna sveta maša v domači cerkvi. Pri bogoslužju smo sodelova-
li	s prošnjami in zahvalami. Po pridigi so bile obljube, najprej so bili na
Jabolko spora je bilo tudi 5. maja na občinski seji slovenščina, ki se, po mnenju Branka Černiča, zapostavlja v zapisnikih. Odbor je brez pojasnila umaknil z dnevnega reda dve točki glede načrta lotizacije zemljišča na Vrhu sv. Mihaela.
V	poročilih je župan seznanil svetovalce z vrsto upravnih zadev: iz Rima je prišla pozitivna rešitev posojila za javno razsetljavo (73 milijonov lir), 30. milijonov prispevka Kraške gorske skupnosti za dograditev športnega objekta na Peči, ponovno odprtje upepeljevalnika in odvažan-
Skavtske obljube 1. maja 1992 v Jamljah
vrsti novinci in novinke iz veje V, nato pa iz IV. Po končani maši bi se morala slovesnost zaključiti; na predlog vikarja Oskarja Simčiča, ki je tudi maševal, smo se odpravili v Gorico. V stolnici smo se poklonili sve-togorski Materi Božji, ki so jo namenoma pripeljali s Svete Gore ob obisku svetega očeta. Gospod Simčič nam je na kratko opisal zgodovinsko ozadje svetogorske ikone in njen simbolični pomen.
Na trgu pred cerkvijo je sledila pesem slovesa, po kateri smo se razšli.
je smeti, škofov obisk na občini 22. maja.
Černič je postavil vprašanje še vedno stoječe jugoslovanske zastave na tablah pred vhodom v vas. Prav tako ga je zanimalo za razloge zakasnitve izterjanja davkov na odvoz smeti in kako je z napeljavo plina za gospodinjstva.
Podžupan Petejan je sprožil misel, da bi ob škofovem obisku na občini razčistili tudi protislovenske članke, ki so izhajali v »II Giornale«.
Remo Devetak
Rupa
Tudi letos je društvo Rupa-Peč pripravilo tradicionalni štiridnevni Praznik frtalje. 25. aprila je izvedla kulturni program dramska skupina iz Štandreža z igro Dolžnost je dolžnost v režiji Mire Štrukelj.
26. aprila sta nastopila domači otroški zbor in mladinski zbor iz Štmavra pod vodstvom Tanje in Nadje Kovic ob spremljavi Damjane Čevdek. Sledilo je tekmovanje za najbolšo frtaljo. Prvo nagrado je osvojila Majda Valentinčič iz Štmavra, drugo Ivan Valentinčič iz Nove Gorice, tretjo pa Anamarija Valentinčič iz Štmavra. Ostali tekmovalci (22 jih je bilo) pa so prejeli plakete, dar društva. Komisijo so sestavljali: župan Vito Primožič, Renco Češčut, Tereza Devetak in Milka Černič. Tekmovanje je s svojim humorjem »začinil« Igor Malalan.
1. maja sta se občinstvu predstavila MePZ Bilje-Orehovlje-Miren (vodi ga Andrej Budin) in MePZ Štandrež, ki ga vodi Valentina Pavio. Slavnostni govornik je bil deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar.
3. maja sta kulturni program oblikovala Gianfranco Passoni in Valter Ferfolja s starimi in novimi vižami. Programe je vse štiri dni povezovala Valentina Pahor. Večerne ure pa so potekale ob zvokih ansambla Hap-py Days. Organizatorje je udeležba zadovoljila in spodbudila za nadalnje delo.
Remo Devetak
Ob priliki 30. obletnice »Praznika češenj« P.D. Mačkolje pripravi, 24. maja ’92, ob 16.30 kulturno prireditev na prostoru praznika. Z namenom, da se kulturnost praznika ovrednoti tako kot nekdaj, bo društvo predstavilo v programu domače in tuje izvajalce.
Toplo vabljeni!
Počitniška gorska kolonija v Comegliansu
Letovanje v kraju Comeglians (Karnija), ki ga organizirata Slov. Vicencijeva konferenca iz Gorice in Trsta za otroke in dijake od 5. do 16. leta starosti (osnovna in nižja srednja šola), se bo predvidoma začelo 5. julija in bo trajalo 20 dni. Formularji za vpis za otroke in dijake iz občine Gorica so na voljo v Katoliški knjigarni na Travniku, v pisarni Katoliškega glasa na Placuti in v tajništvu Nižje srednje šole IvanTrinko. Prošnji je treba priložiti potrdilo svojega družinskega zdravnika in kopijo davčne prijave od lanskega leta (leto 1990). Prošnje naj se oddajo na prej omenjenih mestih, in to čimprej, kajti rok za vpis zapade 15. maja.
Otroci iz podeželskih občin naj se vpišejo kar direktno na svojih občinah (ali pa v šoli pri socialnih asistentkah).
Za pojasnilo se morete obrniti na tel. št. 530924 (prof. Kranner) vsak dan razen sobote od 14. do 15. ure.
Člani Odra 90 se pridno pripravljajo na novo premiero, ki bo 24. maja v Katol. domu. Na sliki prizor iz vaj: Dušan Kobal vadi z mladimi igralci
KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN IZ ŠT. MAVRA priredi v soboto, dne 16. maja ob
20.30	kulturni večer z veseloigro
»Doktor«
v postavitvi ODRA 90.
Priznanje koroškemu delavcu
Janko Messner, 70-letni koroški kulturni delavec, je na Dunaju za svoje delo v prid slov. narodne skupnosti prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost. Priznanje mu je podelil minister Scholten.
CAMBIO ISONTINO Menjalnica
Gorica - Corso Verdi, 56
Menjalnica in prodaja tujih valut: slov. tolar, hrv. dinar, madžar. flo-rint, travel cheques, eurocheques.
Urnik od ponedeljka do sobote:
8.30	- 13.30 - 14.30 - 18.
Tel.: 0481/531551 Fax: 0481/531210
Listnica uprave
»Že dolga leta sem naročena na Katoliški glas, a ga le redkokdaj dobim pravočasno; dostikrat mi ga poštar prinese tudi z desetdnevno zamudo, »piše naročnica V.N. iz Trsta. Podobne pritožbe prejemamo tudi iz drugih krajev v Italiji in tudi v Avstraliji. Neki naročnik iz Pevme npr. toži: »Šele v ponedeljek dobim Katoliški glas po pošti.« Na vse te in slične pritožbe odgovarjamo:
Naš list oddajamo na centralni pošti v Gorici vsak četrtek ob 11. uri. Kaj se potem dogaja, ve pošta. Iz pritožb naročnikov je razvidno, da je italijanska pošta pri dostavljanju tednikov zelo počasna, če rabi od Gorice do Pevme (onstran Soče) tudi štiri dni. (Uprava)
Ali že mislite na počitnice?
Preden se odločite, oglejte si premiero spevoigre
Svojeglavček
ki jo za vas pripravlja ODER 90.
V razvedrilo vam bo in premislek!
Premiera bo v nedeljo, 24.5.1992, ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici.
Sovodnje
DAROVI
Za cerkev v Ricmanjih: J.Lipovec-Kante, Trst 100.000; pok. Ersilija Čok, Trst 50.000; dobrotnik s Krasa 200.000; M.B., Trst 200.000; N.N., Ricmanje v spomin pok. Albine Berdon 20.000
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča pri Domju: J.Lipovec-Kante, Trst 100.000; pok. Ersilija Čok, Trst 50.000; Marija Jakomin, Krmenka ob prazniku sv. Leopolda 50.000 lir.; Breda Teuerschuch, Nemčija 200 DM
Za Katoliški Glas: Župnija Ricmanje-Domjo v zahvalo za objavljanje darov
50.000 lir.
Za pevski zbor Rupa-Peč: ob spominu prve obletnice smrti Jožeta Gorkiča daruje njegova žena Elica 100.000 lir.
Za slovensko Karitas za begunce iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji: Zveza slovenske katoliške prosvete 500.000; v isti namen so darovali na Primorska poje v Gorici lir 149.000; L.L. namesto cvetja na grob pok. Marije Ozebek 100.000; v spomin na Betino Kristančič vdovoe Obl-jubek daruje Bizjak Irma, Trst 100.000 lir.
Za bagunce v Sloveniji: v spomin na Slavo Pisk in Ladkota Pahorja daruje družina Cotič, Lignano 100.000 lir.
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: N.N Sv. Ivan Trst 100.000 lir.
Za Slovenik: v hvaležen spomin mame Marije Terčon por. Lupine, Edi in Nadja Košuta 50.000 lir.
Za Katoliški glas: ob smrti drage mame Marije Ozebek daruje hči Mari 100.000; za Sveto goro pa 100.000 (skupaj 200.000 lir).
Za cerkev sv. Ivana Gorica: D.P.
25.000 lir.
Za beatifikacijo A.M. Slomška, Pavlina Drašček 20.000 lir.
Za Katoliški glas: družina Corva v spomin na dragega Walterja 50.000 lir.
Ob smrti drage mame Albine Lozej daruje hčerka Livija za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu 100.000, sestra Livija z družino pa po 50.000 za cerkveni zbor, za cerkev in za Marijin dom.
Za barvna okna v Bazovici: Karel Mezgec v spomin na mater Marijo 40.000, N.N. 15.000, Nada Debenjak v spomin staršev in brata 40.000, srebrna poroka Muhr 40.000, družina Furlani-Bole
50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Pomoč beguncem
Svet slovenskih organizacij apelira za pomoč beguncem iz od vojne prizadetih področij v bivši Jugoslaviji, ki so v Sloveniji že presegli število 30.000. Denarna sredstva zbirata knjigarna Fortunato v Trstu in Katoliški glas v Gorici. Hrano za dojenčke in otroke (mleko v prahu, tudi »Humana 9», marmelade, sadni sokovi in drugo) in higienske potrebščine (plenice, milo, pralni praški, zobne ščetke in paste) pa zbirajo sedeži Karitas v Gorici in Trstu.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.L 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19°/o IVA