POŠTNINA PLÄCANA PRI POSTI 3102 CELJE 8000032 Osrednja Kni Muzejski trg 3000 Celje ŠTEVILKA 16 LETO XLI 17. APRIL 2009 CENA 1.35 EUR Po tiskarski barvi dišeče Savinjske novice Tema meseca: Najina poroka Mi vaše počitnice jemljemo resno POTEPUHOVA POTOVANJA 2009 - ZAGOTOVLJENI ODHODI!!! Dunaj - Bratislava z ladjo po Donavi, 26.-27.4., 2D, 115€ Korzika - Sardinija, 28.4.-3.5., 6D, bus-ladja, 438€ Cinque Terre - Parma - Mantova, 5.-7.6., 149€*Orlovo gnezdo, 27.6., 1D, 55€ ODDIHI ZA 1. MAJ - 2.3.5.7 dni: Umag, h. Sipar 3*. 3 dni, pol, od 108€ Poreč, h.Parentium, 3 dni pol, od 94€*Krk, h. Corinthia, 3 dni pol, od 99€* Pag, h.Luna, 3 dni polpen, od 110€*Petrčane, h.Pinija, 3 dni pol., od 96€ SHARM EL SHEIK, odhod 24.4. Iz LJ, h. Sunset 3*, polpenzion, samo 639€ POLETJE 09: PAKOŠTANE.all inclusive, otrok do 6. let GRATIS, od 193€ KRANJSKA GORA, apartmaji Potepuh, 7 dni najem že od 359€ dalje Poreč, h.Parentium, 7 dni, 13.6.-4.7., pol, otrok do 7 let GRATIS, od 315€ otok Pag, zasebni app 1/4, 7 dni najem, termin do 4.7., že od 445€ dalje ČRNA GORA, Budva, h. Aleksander, 7D, pol. V GLAVNI SEZONI SAMO 366€ Zadruga mozlrje biogrcna ( konjski gnoj biodrganik / -jagode -borovnice ^okrasno trato pjSmdatdriim -horteniije^ -vrtnice 70D&W Tutela ' 0 Iftltnr Kokoši rjave, grahastc in črne naročite do torka, 21. aprila. Dobava bo v četrtek, 23. aprila. Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 20.4. ob 17.00 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šo CIRCOTOP 12,5 kg 42,30 € CIRCOTIP 12,5 kg 37,70 6 ANTI-GERM TOP S PRAŠEK 5 kg 20,00 € ANTI-GERM ALUCIN PRAŠEK 5 kg 16,00 f lika itor ►RO 12.200 € MOLZQ9 ČISTILA za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje ki motocikle Najboljša 5-slojna folija za ovijanje bal Silotite, 750 mm KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža 75,30 € ' SEMENSKA KORUZA (Pioneer, Agrosaat, BC) PIONEEI poms A MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@sioi.net, www.marn.informacija.net MOTOKULTTVATOR MUTA Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051.317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si fstcvilKoj www.avtosola-relax.si vrti SjKJ OSREDNJA KNJIŽNICA---------------------------------------------------------------~----------- CELJE Tretja stran Elektrika trese Slovenski trg električne energije se je po dolgem času krepko stresel. Družba GEN-I, kije v polovični lasti GEN energije in Istrabenza Gorenja, gospodinjstvom ponuja deset odstotkov cenejšo električno energijo od preostalih elektrodistribuci-jskih podjetij. Elektriko bodo prodajali po 54 evrov za megavatno uro, takšno ceno pa jamčijo do konca leta 2010. GEN-I, ki je sicer tretji največji dobavitelj električne energije poslovnim odjemalcem, je tako vstopil tudi na trg gospodinjskih odjemalcev. Letos namerava pridobiti vsaj desettisoč gospodinjstev, v treh letih pa doseči desetodstotni tržni delež, kar pomeni, da bi elektriko dobavljal 80 tisoč gospodinjstvom. V prvih desetih dneh od objave ponudbe »Poceni elektrika« je podjetje GEN-I prejelo več kot 1.800 vlog za zamenjavo dobavitelja, več kot 500 gospodinjstev pa je že prejelo v podpis pogodbe. Ostali elektrodistrlbuterji ob tem seveda niso mogli ostati ravnodušni in so nemudoma začeli z različnimi aktivnostmi, s katerimi poskušajo zadržati odjemalce oziroma pridobiti nove. In kaj pravzaprav pomeni obljubljenih 10 odstotkov nižja cena za električno energijo? V podjetju GEN-I pojasnjujejo, da gre za povprečno 10 odstotkov stroška za električno energijo, medtem ko so v zneskih na položnicah všteti še drugi stroški, kot sta omrežnina in trošarina. Teh je približno polovica. Distributertorej lahko vpliva le na ceno električne energije, ne pa tudi na druge stroške. 10 odstotkov nižja cena električne energije bo torej za nekatere pomenila več prihranka kot za druge, odvisno pač od mesečne porabe. Tisti, ki porabijo več električne energije, bodo privarčevali več in obratno. Razlika bo vsekakor opazna v večjih objektih z več stanovanji in enim odjemnim mestom. Energetika tudi po tej plati postaja ena od strateških tem prihodnosti. To že dolgo vedo strokovnjaki, vse bolj pa se tega zaveda tudi politika, kjer so se začela lomiti kopja v povezavi z nadaljnjim razvojem slovenske energetike. Slednje vprašan-je je tudi za našo regijo življenjskega pomena, saj je brez pravočasne in dovolj obsežne investicije v novi blok Termoelektrarne Šoštanj ogrožena predvidena eksploatacija Premogovnika Velenje do leta 2040. Upajmo, da bo strateška konferenca Holdinga Slovenske elektrarne prinesla pozitiven odgovor na omenjeno vprašanje. IZ VSEBINE: Tema tedna: Tektonski premiki na trgu električne energije.................4 Pri Delejevih na Trnovcu: Velikonočni prazniki še v stari hiši.5 KD Gornji Grad: Večer z Nežo Maurer.:................9 Tone Mlačnik iz Luč: Pesnik, komponist in ljudski umetnik.10 Velika noč v naši dolini: Krščanska vera in ljudski običaji.13 Zlati Cicido v Nazarjah Nepozabna pesem govorice srca... Kotiček za voznike: Bitka za preživetje na naših cestah...22 Kolesar Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji: Letošnji cilj dirka preko Amerike.25 ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 16,17. april 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in taks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330006000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. /7 N 3 V____/ ELEKTRODISTRIBUTERJI SO SE ODZVALI NA PONUDBO GEN-I Tektonski premiki na trgu električne energije Od leta 1991 dalje seje električna energija za gospodinjstva dražila. Zaradi specifičnosti trga elektrike za gospodinjstva elektrodistributerji naj ne bi imeli možnosti nižati cene končnim odjemalcem. Z vstopom novinca GEN-I na ta trg so se začele spremembe na tem pa tudi na trgu za manjše poslovne odjemalce. Slovenski trg elektrike se je uradno odprl julija 2007. Na njem je bilo sprva pet distributerjev elektrike za gospodinjstva in čeprav so imeli odjemalci možnost izbire ponudni- kupile električno energijo za celo leto vnaprej po relativno visokih cenah. S tem so si omejili manevrski prostor pri oblikovanju cen končnim odjemalcem. p' n 'v v n ka, je bila ta zgolj na papirju. Cena elektrike za gospodinjstva je bila oblikovana kartelno in zaradi tega so bili distributerji oglobljeni s strani Urada RS za varstvo konkurence. Kljub globi so bili distributerji iznajdljivi in so našli različne načine za dvig cen. Lanskega decembra so te družbe Marca se je na trgu elektrike za gospodinjstva pojavil nov igralec in sicer družba GEN-I. Ta družba je izkoristila gospodarsko krizo, saj mnoga evropska podjetja ne obratujejo, zaradi česar nastajajo viški električne energije, ki je zdaj poceni. Zato je lahko gospodinjskim odjemalcem ponudila 10 odstotkov nižjo ceno elektrike do konca naslednjega leta in prvi mesec dobave elektrike zastonj. To je bila dobra novica za odjemalce, saj se je na trgu pojavila prava konkurenca. Zdaj so se zganili tudi pri ostalih distributerjih, ki pripravljajo pocen-itvene pakete za gospodinjske odjemalce. Ti paketi se razlikujejo, vendar jim je skupno dejstvo, da bodo na voljo od junija letos naprej. Sicer v teh družbah zavračajo očitke, da gre pri tem za odgovor na ponudbo konkurence, vendar se le-ta časovno ujema s prihodom novega igralca na trg. Nedavno je družba GEN-I pripravila ponudbo za obrtnike in samostojne podjetnike, po kateri naj bi bila elektrika cenejša tudi do 30 odstotk- ov. Poleg nižje cene družba manjšim poslovnim odjemalcem ponuja možnost nespremenjene cene do konca naslednjega leta. Na zadnjo potezo te družbe so se odzvali v družbi Elektro Celje, kjer trdijo, da konkurenca izkrivlja dejstva in populistično zavaja potrošnike. Kljub tem odzivom je dejsh/o, daje nov ponudnik zamajal trg električne energije in spodbudil pravo konkurenco. Nekateri ob tem opozarjajo, daje to dobra novica za končne odjemalce v času, ko je elektrika poceni, vendar ko se bo le-ta začela dražiti, odjemalci ne bodo več deležni »subvencionirane« elektrike. Cene se bodo po teh napovedih bistveno višale. Roman Mežnar Odziv družbe Elektro Celje d.d. V družbi Elektro Celje d.d. so se odzvali na navedbe konkurence glede ponudbe električne energije manjšim poslovnim odjemalcem. Prepričani so, da družba GEN-I izkrivlja dejstva in populistično zavaja potrošnike. Sami podpirajo konkurenčnost trga z električno energijo pod enakimi pogoji za vse trgovce. Po njihovih informacijah je na tem trgu družba GEN-I privilegirana. Neresnične so tudi navedbe, da odjemalcem še nihče ni ponujal možnosti, da bi sami aktivno odločali, kdaj bodo podpisovali pogodbe za vnaprej, in da jim nihče ni ponudil, da bi sami lahko vplivali na izkoriščanje tržnih priložnosti. Vsi manjši poslovni odjemalci s fiksnimi cenami med leti 2006 in 2009 so prihranili do 50 odstotkov spričo dejstva, daje cena strmo rasla. Svojim odjemalcem sproti svetujejo glede gibanja cen in o pravem trenutku sklepanja pogodb. Želijo jih opozoriti, da če razmišljajo o zamenjavi dobavitelja električne energije, naj predhodno kontaktirajo obstoječega dobavitelja in si zagotovijo ponudbo, kije bila s strani Elektra Celje vedno konkurenčna. OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Dopolnitve osnutka prostorskega načrta Na zadnji seji je župan Vinko Jeraj občinske svetnike seznanil z dopisom skupine krajanov glede sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Svetniki so se strinjali, daje v občini in kraju razvoj možen samo ob zagotovitvi zazidljivih zemljišč. Občinski svet je na eni minulih sej podal usmeritve za nadaljnje postopke pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Imenovana je bila tudi skupina predstavnikov občine za nadaljnje pogovore na ustreznih ministrstvih. Po navodilih, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podalo na sestanku z občinskimi predstavniki, je bilo potrebno pripraviti dodatne mape, ki označujejo načrtovane posege glede na dejansko rabo zemljišč. Skladno s tem so na občini potekale nadaljnje aktivnosti. Pripravljen osnutek občinskega prostorskega načrta bo v kratkem posredovan na pristojna ministrstva. Med tem je na občino skupina krajanov naslovila dopis, v katerem izraža svoje nestrinjanje z občin- skem prostorskem načrtu v delu, ki predvideva gradnjo najužnem robu naselja Rečica. Aleš Janžovnik, direktor podjetja Archi.ka, ki pripravlja prostorski načrt, je obrazložil posege v prostor. Izpostavil je dejstvo, da pripravljavec presoja vse variantne rešitve načrtovanih posegov v prostor, torej tudi vse možnosti nameravane širitve rečiškega trga. Pri tem je prišel do spoznanja, da je zaradi številnih omejitev, kot so poplavna varnost, varovanje kulturne dediščine in geo- loške lastnosti, na katere so naleteli na ostalih delih, najustrezneje načrtovati gradnjo najužnem robu trga. V zvezi s tem so svetniki menili, da je zaradi zagotavljanja razvoja samega trga kot občine treba zagotoviti možnost širjenja in gradnje. Potrebno je počakati na mnenje kmetijskega ministrstva glede na dopolnjen osnutek prostorskega načrta. Ta bo nato šel v javno razgrnitev, takrat pa bo tudi čas, da občani podajo pripombe in predloge na osnutek. Marija Lebar Ljudje in dogodki, Politika PRI DELEJEVIH NA TRNOVCU Velikonočni prazniki še v stari hiši ... ■ pa je začela pokati hiša in nam jo je v nekaj urah del podrlo,« pravi Angela Deleja. Prvi so na pomoč priskočili sosedje, sokrajani in sorodniki. Takoj pa so se na stisko družine odzvali tudi na Občini Rečica ob Savinji. Župan Vinko Jeraj seje angažiral kot koordinator in nato kot vodja gradbenega odbora za postavitev nove hiše. Adaptacije dotedanje hiše stroka ni dovolila, saj je zgradbi grozila tudi Savinja, ki je v poplavah leta 1990 spremenila strugo in se zajedla v breg na Trnovcu. Tako so lani spomladi pričeli z izkopom jame za novogradnjo. Rdeči križ Slovenije, kije uradni investitorje zagotovil 175.000 evrov solidarnostnih sredstev. Ogromno so tako v denarju kot v materialu in delu prispevali prebivalci Zgornje Savinjske doline, posamezni izvajalci del, pa tudi oba takratna državnozborska poslanca Jakob Presečnik in Mirko Zamernik. Pomoč pa pričakujejo tudi še od Karitas Celje, tako da bodo sredstva zadostovala. »Ne bi želeli omenjati nikogar posebej,« pravijo pri Delejevih. »Prav vsaka pomoč je bila dobrodošla in prispeval je marsikdo, ki bi tudi sam potreboval pomoč. Zato smo vsem zelo hvaležni. Še posebej pa se zahvaljujemo županu Jeraju, saj nam ni bilo treba iskati niti papirjev za gradnjo, vse so uredili v našem imenu. Nekaj sredstev, ki so nam jih neposredno darovali sorodniki, smo prihranili, nekaj pa bomo primaknili še sami, da bomo lahko novo hišo opremili s pohištvom.« »Hiša je gotova do pete faze. V tem tednu je prispel material za izdelavo fasade. Sledi še zunanja ureditev,«je ob obisku Delejevih pred velikonočnimi prazniki povedal župan Vinko Jeraj. »Računamo, da se bo družina v novo hišo lahko vselila v začetku maja,« je še dodal rečiški župan. Marija Lebar Delejevim je v veliko pomoč rečiški župan Vinko Jeraj (desno), ki pravi, da se bodo verjetno lahko v novo hišo vselili v začetku maja (foto: Marija Lebar) Delejevi na Trnovcu so bili v poplavah leta 2007 med najbolj prizadetimi. Voda je stanovanjsko hišo poškodovala do te mere, da ta ni več varna za bivanje. Iz solidarnostnih sredstev je zrasla nova hiša, ki pa bo vseljiva v maju. Delejevi se sedaj soočajo tudi s precejšnjo prostorsko stisko. Od vode poškodovani del hiše je bilo treba podreti. Tako so izgubili štiri bivalne prostore in veliko garažo. Pomanjkanje prostora pa ni vse, kar sedaj pesti družino. »Ob nesreči se ni porušil samo del hiše, pač pa seje zamaknilo tudi celotno ostrešje in kritina,« pravi Franc Deleja. »Zato zdaj ob dežju streha pušča. V ostrešju pa tudi poka in škriplje, tako daje včasih kar grozno poslušati!« »Resje najhuje ob večjih nalivih, ko še zmeraj s strahom opazujemo vode in prisluškujemo, ali nam spet grozi nevarnost. Čas dogodke sicer malo omili, povsem znebiti groze iz časa poplave pa se najbrž ne bo mogoče nikoli. Ni mogoče pozabiti, kako smo gledali in poslušali, koje voda odnašala stvari iz gospodarskega poslopja, nato POKOJNINSKA REFORMA Podaljšanja starostne meje zaenkrat ne bo V tednu pred veliko nočjo je vlada predstavila nov paket protikriznih ukrepov, med katerimi presenetljivo ni podaljšanja delovne dobe. Kakšne spremembe lahko torej pričakujemo z modernizacijo pokojninskega sistema, ki naj bi bila pripravljena do letošnje jeseni, v javnosti še ni znano. Vlada je v novem paketu omenila vrsto novih zakonov, s katerimi bo poskušala omiliti posledice krize. Predlagani ukrepi naj bi posegli na številna področja, in sicer na področje zagotavljanja socialne varnosti, v politiko zaposlovanja, ohranjanja delovnih mest, investicijsko politiko ter v izboljšanje poslovanja tako javnega kot zasebnega sektorja. Vlada želi sprejeti vrsto novih za- konov, med katerimi izstopajo trije. Najprej naj bi bili sprejeti zakon o zagotavljanju subvencij za zaposlene, ki so napoteni na čakanje na delo, zakon o enkratni solidarnostni pomoči socialno ogroženim in zakon o uveljavljanju pravic izjavnih sredstev. Letošnjo jesen naj bi se sprejemala tudi izhodišča za modernizacijo pokojninske reforme, ki pa po novem ne bodo posegala v že določeno starostno mejo za upokojevanje. Kot kaže, je prevladalo mnenje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in vseh tistih, ki menijo, da bi podaljšanje starostne meje prineslo dodatne makroekonomske stroške zaradi povečanja invalidskega upokojevanja in bolniških izostankov. Predsednik ZSSS Dušan Semolič poleg tega opozarja, da bi resna napoved podaljšanja starostne meje imela takojšen negativen učinek, saj bi se ljudje množično odločali za takojšen odhod v pokoj. Podatki kažejo, da seje število prejemnikov starostne pokojnine od leta 2000 povečalo za več kot 60.000, samo od februarja lani za dobrih 10.000. Poleg tega naj bi se delež prebivalcev, starih od 15 do 59 let, kije lani znašal 65 odstotkov, do leta 2050 zmanjšal pod polovico, delež starejših od 60 let pa naj bi se z dobrih 20 odstotkov do leta 2050 skoraj podvojil. Koliko bo torej še ostalo delavcev, ki bodo delali zase, za svoje zanamce in seveda za upokojence? Tatiana Golob 0 ODLOČBA 0 ZAPORI OBMOČJA V naši dolini huda gniloba čebelje zalege Celjska območna enota Veterinarske uprave Republike Slovenije je v začetku aprila izdala odločbo o zapori območja v občini Rečica ob Savinji. Kot je rečeno v obrazložitvi, je bila v čebelnjaku v Poljanah po pregledu veterinarske inšpektorice ugotovljena bolezen huda gniloba čebelje zalege. Ker je ta bolezen izredno nalezljiva, je na območju med Poljanam, Spodnjo Rečico, Varpoljaml in Šentjanžem prepovedan prometali premik čebeljih družin, matic, satovja čebelarskega orodja in pribora iz tega območja ali vanj. Odrejen je pregled vseh čebelnjakov na preletnem območju v polmeru treh kilometrov od okuženega čebelnjaka. Odvzeti in pregledani so bili vzorci medu, kije neoporečen. Bolezen se prenaša le na čebele, za ljudi nevarnosti ni. Marija Lebar OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dodano vrednost dela predstavljajo nenačrtovane dejavnosti V začetku aprila so v Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline pripravili skupščino, na kateri so ovrednotili delo v lanskem letu. Tako pri izvajanju javnih pooblastil kotv izobraževalni in socialni dejavnosti so z doseženimi rezultati lanskoletnega dela zadovoljni. V skladu z organizacijo so delo uspešno opravljali tudi krajevni odbori Rdečega križa. V lanskem letuje območno združenje organiziralo devet krvodajalskih akcij, katerim se je pridružilo skoraj 20 odstotkov več krvodajalcev kot leta 2007. Pozitivna razlika v letu 2008je med drugim tudi posledica organizacije dveh novih krvodajalskih akcij, in sicer lani januarja v Nazarjah in decembra na Ljubnem ob Savinji. Tudi v izobraževalni dejavnosti združenje postaja vedno bolj aktivno. Že vrsto letzapored organizira izvajanje tečajev prve pomoči, ki so vsako leto vse bolj kompleksni. O svoji dejavnosti in prostovoljstvu nasploh izobražujejo šolarje, izvajajo delavnice, seminarje in predavanja o kakovostnejšem načinu življenja (CINDI delavnice). V Centru starejših občanov Gornji Grad vsakteden redno deluje skupina za samopomoč in med drugim izvajajo učno pomoč za učence. Rdeči križ prioritetno izvaja tudi socialno dejavnost za in v korist ljudi, ki so se znašli v socialni stiski ali težavi. Združenje redno izvaja zbiranje, skladiščenje in oddajanje materialne pomoči, decembra so pričeli z obveščanjem uporabnikov o materialnih donacijah. Veliko izredne pomoči je združenje izvedlo tudi zaradi lanskoletne julijske ujme, ki je zajela predvsem višje predele naše doline. TG \ Pravi blagoslov, ki ga pomenijo stari prijatelji, je to, da si v njihovi družbi lahko privoščiš, da si bedast. Ralph Waldo Emerson UPRAVNA ENOTA MOZIRJE REPUBLIKA SLOVENIJA http://upravneenote.gov.si/moziije/ e: ue.moziije@gov.si Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje t: 03 839 34 00,03 839 33 00, f: 03 839 34 02 OBVESTILA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE 1. Cenjene stranke obveščamo, da s 4. majem 2009 spreminjamo uradne ure krajevnih uradov. Ti bodo po novem odprti za stranke: t. Krajevni urad Rečica ob Savinji ob ponedeljkih od 10. do 12. ure 2. Krajevni urad Gornji Grad ob torkih od 7. do 16. ure (vmes med 10. in 10.30 odmor za malico) 3. Krajevni urad Nazarje ob sredah od 15. do 17. ure 4. Krajevni urad Luče ob četrtkih od 7. do 11. ure 5. Krajevni urad Solčava ob četrtkih od 12. do 14. ure 6. Krajevni urad Ljubno ob Savinji ob petkih od 7. do 13. ure (vmes med 10. in 10.30 odmor za malico) V času dopustov od 20. julija do 15. avgusta 2009 na krajevnih uradih ne bomo poslovali. 2. Upravna enota Mozirje bo v maju 2009, zaradi praznikov, poslovala namesto prvo, drugo soboto v mesecu, to je 9. maja, od 8. do 12. ure. 3. V Upravni enoti Mozirje želimo izvedeti, kako ste stranke zadovoljne z našimi storitvami. Zato bomo tudi letos na sedežu Upravne enote Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje izvajali anketiranje strank, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Anketiranje bomo izvajali v času od 20.4.2009 do predvidoma 8.5.2009. Želimo, da se v čim večjem številu odzovete našemu anketiranju in izrazite svoje mnenje ter nam tudi na ta način pomagate k boljši in učinkovitejši upravi. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Organizacije C DRUŠTVO LASTNIKOV GOZDOV GORNJI GRAD Organizirani so močnejši jo« v gozdu, dosegajo visoke uvrstitve in imajo v svojih vitrinah kar nekaj lovorik s tega tekmovanja, nenazadnje imajo v svojih vrstah aktualno državno prvakinjo, ki na tekmi poseka marsikaterega tekmovalca iz drugih območij. Zavedajo se, da je motorna žaga »nevarna zver«, kije krotka in koristna le v veščih rokah, zato skrbijo za varnost pri deiu in se v velikem številu udeležujejo tečajev za varno delo v gozdu, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije. Dobro sodelovanje z zavodom so postavili v vrh prioritet svojega dela, saj cenijo strokovnost svojih revirnih gozdarjev in zavoda kot celote. Veliko škode v gozdovih jim povzroči jelenjad, še več pa na travnikih divji prašiči. Zato je bila to ena od osnovnih tem njihovega občnega zbora. Zavedajo se, da je divjad sestavni del narave, vendar mora biti številčnosttaka, da ne povzroča gospodarske škode. V smernice za svoje delo so zapisali; da se bodo včlanili v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, od katere pričakujejo organizacijsko in strokovno podporo, da bodo stalno skrbeli za izobraževanje ter izpopolnjevanje svojih članov, zlasti za varno delo, da se bodo povezali z Društvom lastnikov gozdov Tisa iz Solčave in da bodo sodelovali z drugimi društvi v občini ter z njimi usklajevali svoje aktivnosti. Načrtujejo organizirano prodajo svojega lesa na naslednji licitaciji vrednega lesa v Slovenj Gradcu in nenazadnje, organizirali bodo sekaško tekmovanje ter poskrbeli za druženje svojih članov. Marijan Denša Člani Društva lastnikov gozdov Gornji Grad so imeli zadnjo sredo v marcu redni občni zbor, na katerem so pregledali svoje minulo delo in si postavili smernice za prihodnje delovanje. Društvo je mlado,'saj je bilo ustanovljeno šele lanskega maja, predvsem z namenom, da bi lažje in uspešnejše organizirali tekmovanje lastnikov gozdov v gozdarskih veščinah v spomin na tragično preminulega prijatelja Marka Podkrižnika. Ob katastrofalnih posledicah lanskoletne ujme so hitro ugotovili prednosti organiziranih lastnikov. Ko so izvajalci del in kupci v vetrolomu poškodovanega lesa na sestanku o sanaciji ujme iz- vedeli, da so lastniki gozdov organizirani v društvo, so hitro popravili svoje ponudbe za delo in odkup lesa, seveda na bolje. Videli so, da imajo opraviti z lastniki gozdov, ki se na delo v gozdu spoznajo in vedo, koliko je njihov les vreden. Organiziran nastop članov društva je imel zagotovo pozitiven učinek. Ob ustanovitvi je bilo članov 17, danes jih je že 53, računajo, da se bo članstvo še povečalo. Poleg ustanovnega cilja, organizacije »domačega« sekaškega tekmovanja, sodelujejo tudi na izbirni tekmi lastnikov gozdov nazorskega območja za državno tekmovanje. Ker pridno »trenira- Ob ustanovitvi društva je bilo 17 članov, danes jih je že 53 in računajo, da se jim bodo pridružili Še novi (foto: Marijan Denša) RADIOKLUB MOZIRJE Javljanja z lokacije v Borseki ne bo več Radioamaterji umikajo bivak v Borseki nad Rečico ob Savinji. Tako bodo na željo domačih z letošnjim letom zaključili večletno gostovanje na zemljišču, ki je last Petra Brezovnika. Gospodar Peter je odpovedal gostoljubje članom Radiokluba Mozirje, kot se je izrazil, »zaradi prihodnosti svojih potomcev«. Zaradi te zahteve bo moral upravni odbor radiokluba, kljub temu da imajo dokumente o dogovoru, pripraviti načrt vseh aktivnosti za odstranitev brunarice, saj je, kot so se izrazili številni člani, »nesmiselno vztrajati tam, kjer nisi dobrodošel«. Po besedah predsednika Mira Prašnikarja je Petrov dedek prostor za objekt dal takratnemu vodslvu kluba za postavitev bivaka. Da bi projekt lažje realizirali, so se povezali z oddelkom za ljudsko obrambo občine Mozirje in skupno zgradili obstoječi bivak, ki je služil takratnim vojaškim strukturam in Civilni zaščiti. Uporabljali so ga tako za vojaške vaje kot za klubsko dejavnost, v letu 1989 pa so ga prej omenjeni predali radioamaterjem. Marija Sukalo Bivak, ki ga sedaj umikajo, so radioamaterji zgradili skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo občine Mozirje (foto: Marija Šukalo) GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Sprejeli nov statut in potrdili nadomestna imenovanja V soboto, 4. aprila, so v prostorih gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti člani Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline organizirali 54. občni zbor. Zbrali so se predstavniki vseh petnajstih gasilskih društev v dolini. Zgornjesavinjski gasilci so zaradi spremembe zakonodaje sprejeli nov statut, ki bo začel veljati, ko ga overi pristojni organ na Upravni enoti Mozirje. Predsednik zveze Janko Žuntar je v poročilu za preteklo leto povedal, da so se člani v okviru občinske zveze in Gasilske zveze Slovenije predvsem veliko izobraževali. Poleg tega dajejo največji poudarek še opremljanju gasilskih enot in ureditvi statusa gasilca. Zahvalil seje tudi vsem občinam v dolini za podpis tripartitnih pogodb o izvajanju javne gasilske službe. Poveljnik Slavko Bric je pohvalil sodelovanje društev, zveze in štabov Civilne zaščite, kar seje najbolj pokazalo v lanskoletnem julijskem neurju. Prav tako je omenil, da imajo župani v dolini razumevanje in posluh za delovanje gasilskih društev. V preteklem letu so našteli 59 intervencij, največje bilo požarov na objektih in požarov v naravi. V teh intervencijah je sodelovalo skoraj 90 gasilcev iz vseh društev v dolini. Gasilci so potrdili še nadomestna imenovanja v zvezi. Pokojnega Franca Terbovška je na mestu predsednika komisije za delo z veterani zamenjal Franc Matjaž, Darja Fale je od Marine Jurič prevzela vodenje komisije za delo z ženami. Predsednik komisije za odlikovanjeje postal Anton Blatnik, nov poveljnik gasilske enote na Rečici pa je Matjaž Goličnik. Pred dnevi je bil na mesto predsednika PGD Gornji Grad izvoljen Drago Fale. Štefi Sem Poveljnik Slavko Bric je pohvalil sodelovanje društev, zveze in štabov Civilne zaščite (foto: Štefi Sem) NOAH CHARNEY: Tut umetnin Knjiga Tat umetnin je kriminalka z močnim umetnostnozgodovinskim ozadjem. V treh evropskih mestih: Rimu, Parizu in Londonu izginejo dragocene slike znanih avtorjev. V vseh treh mestih kriminalistični inšpektorji začnejo s preiskavami in kmalu ugotovijo, da imajo kraje veliko več skupnega, kot so si sprva predstavljali. V Rimu priskoči na pomoč sloviti strokovnjak za kraje umetnin, asket in izjemen intelektualec, v Parizu policijski inšpektor, ki najlažje misli ob dobri hrani in pijači, ter v Londonu ostareli, malo zanemarjeni inšpektor Scotland Yarda. Vsi se trudijo, tempo je vse hitrejši, odkupnine dosegajo vrtoglave vsote, skrivnost pa se le še poglablja. TAT UMETNIN N OAH CHARNEY OBČINA NAZARJE N > N > 3 J E IMI ' HA- Ifa Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Delu na izgradnji industrijsko poslovne cone (IOC) Prihova se nadaljujejo Na regionalni cesti Mozirje-Rad-mirjeje vteh dneh izbrani izvajalec Direkcije RS za ceste na območju IOC Prihova pričel z izgradnjo para avtobusnih postajališč. Občina Nazarje je na območju cone že izvedla pripravljalna dela, objavila pa je tudi javni razpis za izbor izvajalca del. Razpis je objavljen na portalu javnih naročil in na spletni strani Občine Nazarje. Predmet razpisa je izgradnja infrastrukturnega omrežja v IOC Prihova v I. fazi. To predstavlja izgradnjo komunalne infrastrukture ceste A s priključki notranjih cest in gradnjo kanalizacijskega, vodovodnega ter vročevodnega omrežja, visoko in nizko napetostnega elektro omrežja, telekomunikacijskega omrežja, javne razsvetljave in ureditev vodotoka - potoka 3. Ocenjena vrednotjavnega naročila brez DDV znaša 1.300.000 evrov. Ponudbe bodo na Občini Nazarje zbirali do 18. maja, nato bo sledil izbor izvajalca. Če ne bo pritožb ostalih ponudnikov na izbor izvajalca, bo sledil podpis pogodbe in izvedba del. Rok za dokončanje izgradnje I. faze IOC je 30. september 2009, o čemer govori pogodba, ki jo je Občina Nazarje podpisala s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko že septembra 2007. Gre za pogodbo o sofinanciranju operacije izgradnje IOC Prihova, po kateri so bila občini Nazarje dodeljena sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. V letu 2008 so dopolnili dokumentacijo, sprejeli so dopolnjen odlok o zazidalnem načrtu IOC, pri- dobili še zadnja zemljišča in uredili služnosti, potrebne za izgradnjo. Do sedaj je občina že tudi izvedla pripravljalna dela, ko so območje očistili dreves in grmovja ter izravnali površine. V sklop same ureditve IOC Prihova pa ne sodi ureditev krožišča v cono. Za to je Občina Nazarje naročila poseben projekt. Tega bo posredovala na Direkcijo RS za ceste, ki ga bo lahko nato uvrstila na seznam svojih načrtovanih projektov. PR 'n 8 v____/ na obrt, urednikovanje - življenjska želja, pisateljevanje pa njena izpoved in strast. Skozi vse svoje življenje je vneto pisala literaturo za otroke, mladino in odrasle. Veliko je prevajala iz slovanskih jezikov ter iz nemščine. Okrog 450njenih pesmi je uglasbenih, največ otroških. Za odrasle je pisala največ ljubezenske pesmi. Tudi njena zadnja zbirka z naslovom: Na tvojo kožo pišem svoje verze, je takšna. Za aktivno delovanje na različnih področjihje prejemala veliko nagrad in priznanj. Nazadnje je prejela še naziv Slovenka leta 2008.0 dogodku razglasitve za ta naziv sama pravi, da je bil izjemen in nepozaben. Nepozaben večer pa bo ostal tudi vsem udeležencem srečanja z Nežo Maurer v Gornjem Gradu. Fanika Strašek KULTURNO DRUŠTVO GORNJI Gornjegrajski kulturniki so medse povabili Nežo Maurer, slovensko pesnico, pisateljico, novinarko, publicistko, urednico in pedagoginjo, ki je bila 22.januarja letos razglašena za Slovenko leta 2008. Prijetna gospa z neizmerno življenjsko energijo je govorila o tem nazivu, svojih pesmih, otrocih, življenju in še o marsičem. Z njo se je pogovarjala slavistka Marija Pilko, odlomke iz njenih pesmi je prebirala Vika Ven-išnik, glasbene točke pa je prispevala mlada pianistka, Kristina Golob. Neža Maurer se je rodila leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Na Polzeli je obiskovala slovensko in med drugo svetovno vojno nemško osnovno šolo. Po končani vojni je končala srednjo šolo in učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je v Črnem Vrhu nad GRAD Večer z Nežo Maurer Idrijo in v Ilirski Bistrici. Pozneje je končala pedagoško akademijo in diplomirala še iz slavistike. O svojih poklicih pravi, da je bilo učiteljstvo njen prvi klic k študiju in otrokom, novinarstvo-njena priljubije- KNJIŽNICA MOZIRJE Kemikalije v vsakdanjem v« • življenju Neža (levo): »Vsak človek naj se zaveda, da je dragocen in ceni samega sebe.« (foto: Fanika Strašek) V mozirski knjižnici so zadnji petek v marcu pripravili poučno predavanje o kemikalijah, ki so kljub svoji potencialni strupenosti del našega vsakdana tako doma kot na delovnem mestu. Ekološko-izobra-ževalno predavanje Kemikalije v vsakdanjem življenju je izvedla Tatjana Kruder, zunanja strokovna sodelavka Urada RS za kemikalije, ministrstva za zdravje. Kruderjeva predavanje pripravlja v sklopu mednarodnega projekta Kemijska varnost 3, s katerim želi ministrslvo osveščati javnost o tem, kaj lahko sami naredimo za zmanjšanje prisotnosti kemikalij v našem življenju. V okviru omenjenega projekta si strokovnjaki prizadevajo za novo, boljšo zakonodajo na tem področju, izvajajo izobraževanja po šolah in drugih institucijah ter kemijsko varnost uvajajo kot predmet na nekaterih študijskih smereh. Predavateljica je predstavila številne pasti za zdravje, ki si jih ljudje sami postavljamo in posledično uničujemo svoje zdravje in okolje. Spregovorila je o kemikalijah, katerim smo ljudje izpostavljeni na tisoč in en način. Kemikalije so v naših Tatjana Kruder je predstavila številne pasti za zdravje (foto: TG) oblačilih, v strojih, s katerimi delamo, v napravah, kijih imamo doma in seveda v hrani, ki jo kupujemo. Kruderjeva kljub temu da se vplivu kemikalij pravzaprav ne moremo več popolnoma izogniti, zagovarja tezo, da se lahko s pravilnim ravnanjem in načinom življenja izognemo marsikateremu negativnemu vplivu tovrstnih, škodljivih snovi. Tatiana Golob ROČNA AVTOPRALNICA R28 V GORNJEM GRADU Vsako deseto pranje avtomobila gratis Od aprila dalje je na bencinskem servisu v Gornjem Gradu ponovno odprta ročna avtopralnica. Branko Kopriva vam v svoji avtopralnici nudi klasično pranje avtomobilov, pranje avtomobila z voskom, klasično notranje čiščenje, kemično čiščenje notranjosti avtomobila in poliranje avtomobilov. 10. in 19. uro, v sobotah med 8. in 18. uro, v nedeljo pa med 8. in 13. uro. Za poliranje in globinsko čiščenje avtomobila je zaželeno, da pokličete na številko 070/813-540 ter se naročite. Stranke bodo ob obisku prejele tudi kartico ugodnosti, kajti pri R28 je vsako deseto pranje avtomobila brez- TONE MLAČNIK IZ LUČ PRAZNUJE 60-LETNIC0 DELOVANJA Pesnik, komponist in ljudski umetnik Toneta Mlačnika ali po domače Gričarjevega Tonča poznajo vsi Lučani, saj že šestdeset let deluje na kulturnem in glasbenem področju. Zaradi svoje nadarjenosti pa je ponesel glas o Lučanih kot dobrih pevcih in muzikantih po vsej Sloveniji. NESREČA MU JE SPREMENILA ŽIVLJENJE Ko seje kot mlad fant vrnil s služenja vojaškega roka, ga je pri delu v gozdu doletela nesreča in zaradi zloma hrbtenice se mu je življenje dodobra spremenilo. Namesto, da bi delal, je mesece preživel v mavcu. Toda to mu ni vzelo volje do življenja in namesto drugemu deluje svoj čas posvetil glasbi. Pravi, daje dobre glasbene gene podedoval po babici in po Habrovih, tako daje nekaj pač moralo nastati iz tega »testa«. GLASBA JE PRI GRIČARJEVIH DOMA Pri Gričarjevih so muzicirali že oče in ded ter bratje in Tonetovi strici. Oče gaje naučil prvih prijemov na citrah, kontrabas pa seje naučil igrati kar sam, koje gledal druge. Oče Tone in stric Franc Mlačnik - Sabodin sta bila tista, ki sta Gričarjevih pet otrok navdušila nad igranjem in prepevanjem. Kar nekaj časa po nesreči je trajalo, daje Tonč zopet poprijel za kontrabas in odigral kakšno v družinskem krogu. A kaj kmalu je skupaj z sestro Pavlo, bratoma Jožetom in Ivom ters še enim prijateljem pričel igrati v zasedbi Veseli planinci. DRUŽINSKI ANSAMBEL Kar marsikomu ni bilo jasno, zakaj se skoraj vsi v skupini pišejo Mlačnik, dokler ni dobil prejšnje razlage. Veseli planinci so igrali na raznih prireditvah, na plesih po gostilnah in veselicah ter porokah. Ker je po nesreči Tončev kontrabas zgorel v eni od gostiln, je velik in okoren instrument pač zamenjal s citrami. UMETNIK NA CITRAH Mojster citer, kot ga mnogi imenujejo, je tudi skladatelj mnogih pesmi, napisanih prav za citre. Kot dolgoletni član Citrarskega društva Slovenije je zelo cenjen in spoštovan. Niso pa skladbe za citre njegove edine. Napisal je tudi ogromno pesmi in napevov za moški zbor, večkrat napiše še glasbo za cerkvene napeve in pesmi za druge ansamble. PETJE »NA ČREZ« Z moškim pevskim zborom nastopa že leta, aktiven je tudi v cerkvenem zboru. Obvlada pa še eno lučko posebnost, petje »na črez«. Ker je najstarejši in najbolj izkušen med pevci, poje vedno naprej. Tonče, ki pesmi najbolje pozna, tako po besedilu kot glasbeni plati začne s prepevanjem, medtem ko mu drugi sledijo. Za tako imenovano — petje »na črez« je potrebnih štiri ali šest pevcev. Ta način petja je dobro poznal znani lučki skladatelj Blaž Arnič, ki je bil Tončev sorodnik. NEŠTETO NASTOPOV Tonče ima za sabo mnogo radijskih in televizijskih nastopov. Prvega že leta 1959, koje v oddaji Pokaži kaj znaš predstavil pesmi Ob Savinji in Pogled na Ljubljano. Pozneje je nastopal v raznih oddajah na televiziji in radiu. Nekoč se mu je Mojster citer Gričarjev Tonč je tudi skladatelj mnogih pesmi, napisanih prav za ta instrument (foto: Štefi Sem) primerilo, daje ravno pred njim nastopal zbor z njegovo pesmijo, kar gaje silno presenetilo. Tudi sedaj še velikokrat napiše pesmi za druge skupine. Toda na vprašanje, koliko zasluži s pisanjem, se namuzne in odgovori, da ne ve, ker še nikoli ni dobil plačano. NJEGOV NAVDIH JE NARAVA Njegove pesmi so največkrat posvečene naravi, planinam in drugim stvarem, ki so mu blizu. Največ pesmi je napisal, ko seje sprehodil po naravi in občudoval lepoto planin in Savinje. Sedaj so ti sprehodi zaradi bolezni vse bolj redki, toda kakšna pesem še vseeno nastane. Letos bi rad še sodeloval z Branetom Klavžarjem, ki bi napisal glasbo za eno njegovih pesmi. Je tudi član društva Slap in društva invalidov, katerim prav rad zaigra na vsakoletnem srečanju v Logarski dolini. ZNANJE PRENAŠA NA MLAJŠE Tonče si zaradi nesreče nikoli ni ustvaril svoje družine. Živi sam v hišici v vasi, toda osamljen ni nikoli. Prav vesel je, da lahko svoje znanje in izkušnje deli z mladimi ter ponosno pove, kako vnu- ki njegove sestre Pavle igrajo na razne instrumente. Torej bo že res, da se glasba v Lučah prenaša iz roda v rod. Pravi tudi, da ga sem in tja kdo pride vprašat, če bi ga naučil igranja na citre, a je premalo pogumnih, ki bi se tega lotili. 60 LET DELOVANJA Ob častitljivi obletnici delovanja bodo v Kulturnem društvu Luče pripravili glasbeni večer posvečen Gričarjevemu Tonču. Prav gotovo se bo ob tej priložnosti slišalo veliko njegovih pesmi, ki jih je ustvaril v tem času. Koliko jih je, ne ve niti sam. Prireditev ob 60. obletnici delovanja bo v nedeljo, 26. aprila, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Lučah. Štefi Sem MOZIRJE Plezalci, vabljeni na mlaj Mozirski mlajevci bodo v okviru praznika občine Mozirje jurjevega na sejmišču tudi letos organizirali tradicionalno tekmovanje plezanja na mlaj. Želijo si, da bi se tokrat najpogumnejšim domačinom pri plezanju pridružili tudi mladci iz drugih zgornjesavinjskih občin. Plezanje bo potekalo v soboto, 25. aprila, ob 17. uri. Poziv mlajevcev gre tokrat tudi izven občinskih meja. Za udeležbo je potrebno zbrati veliko mero poguma, prepričani pa so, da tega zgornje-savinjskim mladcem ne manjka, kakor ne veselja po dokazovanju. Mozirski plezalci so se zadnja leta dobro izkazali, saj trakovi z vrha mlaja niso ostali še nikoli nedotaknjeni. Prav bi zato bilo, da se jim pridruži še kdo in dokaže, daje iz pravega testa. Že pred tekmovanjem bo Franc Marolt zbiral prijave. Kdor se bo odločil, da se preizkusi v tovrstnem plezanju, ga lahko pokliče na mobilno številko 041 753 387. L__________________________________________PRj RAZSTAVA AKVARELOV ALENKE GERLOVIČ V GALERIJI MOZIRJE Njene stvaritve so hvalnica naravi Slikarka Alenka Gerlovič se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi njene razstave (foto: Štefi Sem) Alenka Gerlovič je cenjena in spoštovana slikarka. Pri svojih častitljivih 90 letih naredi nepozaben vtis na človeka, tako s svojo osebnostjo kots svojimi akvareli. V akvarelih upodablja predvsem naravo in njene lepote. »Njene stvaritve so hvalnica naravi,« je bistvo njenih del z enim stavkom opisala akademska slikarka Terezija Bastelj. Gerlovičeva se je pred drugo svetovno vojno vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je študij tudi dokončala. Vojna je spremenila potek njenega dela in življenja. Kot ilegalka je delovala v Ljubljani, leto pred koncem vojne pa seje umaknila na osvobojeno ozemlje, kjer je skrbela za likovno opremo partizanskega tiska. Po vojni je vse do upokojitve kot likovna pedagoginja poučevala na raznih ljubljanskih šolah. Od takrat se povsem posveča slikarstvu. Razstavljala je na številnih samostojnih razstavah inje prejemnica mnogih priznanj ter nagrad. Razstavo akvarelov v mozirski galeriji je odprla Ana Lamut. Zahvalila se je slikarki, da je lepote narave, kotjih prikaže v svojih akvarelih, predstavila tudi obiskovalcem v Mozirju. Omenila je tudi Vido Prušnik, ki je bila pomembna vez in je pomagala, da so akvareli Alenke Gerlovič na ogled tudi v naši dolini. Slikarka, zadovoljna z odzivom obiskovalcev, seje še posebej zahvalila vsem, ki so pri pripravi njene razstave sodelovali. Ob otvoritvi sta nastopili učenki Glasbene šole Nazarje Polona Lamprečnik na kitari in Nika Zgo-jznik s flavto ob spremljavi Tonija Acmana. Razstavo si je moč ogledati do 23. aprila. Štefi Sem RAZSTAVA DEL SLIKARJA TUGA SUŠNIKA V JAKIJEVI HIŠI Umetnik, ki se rad vrača k okraševanju Od 3. aprila gosti Galerija Nazarje v Jakijevi hiši razstavo Tuga Šušnika. Ob otvoritvi razstave sta slikarja predstavila umetnostni zgodovinar Robert Inhof in Vladimira Planovšek. Umetnostni zgodovinarje za umetnikova dela povedal, da se njegova ogromna platna z velike razdalje kažejo kot slikovno polje, vendar je potreben tudi pogled od blizu. Omenil je, da se slikarji in seveda tudi Šušnik radi vračajo k okraševanju kot v paleolitiku. Temu bi lahko rekli tudi jamska umetnost. Slike slikarja Šušnika ga tudi spominjajo na množico elektronskih oči-ekranov in njihove fosforne barvne odtenke. Tugo Šušnik seje rodil v Ljubljani, kjer je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost. Mladostje preživel ob študiju slikarstva v Londonu in New Yorku. Imel je že 49 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 150 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoja delaje prejel tudi veliko nagrad. Poslanec Jakob Presečnik, kije razstavo odprl, je izrazil veselje, da v naši dolini razstavljajo tudi priznani umetniki, kot je Tugo Šušnik. Kultura in umetnost morata biti po njegovem dosegljiva vsem ljudem, tudi na podeželju. Spremljajoč glasbeni program je izvajal Drago Šilih, ki je obiskovalce z igranjem šansona na harmoniko popeljal v pariški svet umetnosti. Razstava bo na ogled do T junija. Štefi Sem Tugo Šušnik je imel že 49 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 150 skupinskih razstavah doma in po svetu (foto: Štefi Sem) OKONINA Večer z duhovno in telesno hrano Članice Društva podeželskih žena Toplica iz Okonine se redno družijo ob petkih. Prvi petek v aprilu so medse povabile amaterske pesnike in pisatelje naše doline, ki se združujejo v Kulturnem drušh/u Slap. Gostje so se predstavili s svojimi deli, v katerih so predstavili različno tematiko. V njih so izražali čush/a, opisovali naravo, govorili o različnih razmerjih. Njihove stvaritve pa je z igranjem na harmoniko dopolnil Robi Weiss. O delu in vztrajnosti top- ličankje spregovorila njihova predsednica Margareta Atelšek ter poudarila, da v društvu sledijo praksi prenašanja znanja druga na drugo, saj se zavedajo, da bodo le tako kvalitetnejše pripravile vse projekte, ki sijih zadajo. O njihovem kvalitetnem deluje pričala stalna razstava ročnih del in bogato obložena miza kulinaričnih dobrot, ki so nastale v drušlvu. Tako so udeleženci srečanja dobili duhovno kot telesno hrano. Marija Šukalo Slapovci so pripravili večer poezije članicam društva Toplica iz Okonine (foto: Marija Šukalo) Bavarska etnologinja o ljubenskih policah Piše: Aleksander Videčnik Leta 1981 je bila na cvetno nedeljo na Ljubnem ob Savinji tudi etnologinja Elisabeth Katschnig-Fasch iz Munchena. V strokovni reviji Volkskunst (ljudska umetnost) št. 2/1981 je napisala dolg članek o edinstvenem cvetnonedeljskem običaju v tem delu Evrope. Na kratko rečeno je lepo opisala ljubenske potice in se pri tem sklicevala na vrsto uglednih slovenskih in avstrijskih naro-dopiscev. Navedimo nekaj dobesednih prevodov njenega pisanja: »Raba cvetnonedeljskih butar v Zgornji Savinjski dolini (Savinjatal, prejšnja Spodnje Štajerska) je neka posebnost, tako rekoč edinstvenost znotraj širšega prostora tega dela Evrope. Namreč, butare so po obliki v svojstveni podobi, žal pa v slovenski strokovni literaturi še premalo opisani in utemeljeni. Posebnost je ohranjena v malem trgu Ljubno (nekoč Laufen) in opisana tudi v kraju Luče. Tu namreč ne nosijo enostavno povezane butare k blagoslovu v cerkev, ampak umetniško oblikovane predmete vseh vrst, kijih ljudje uporabljajo vsakodnevno: kose, sode, grablje, vrče za vino, nosila za panje pa tudi za orodje, omenjam le kot primer. Vsi predmeti so narejeni iz raznega šibja večno zelenih rastlin. Nikakor ne gre za trenutno razpoloženjsko narejene primerke, ampak za ukoreninjene oblike, kar priča o izredni domiselnosti tukajšnjega prebivalstva, ki potrjuje kulturno-zgodovinsko vrednost običaja samega. Gre za to, da so predmeti tako vsebinsko kot funkcionalno razumljivi. Čeje bilo "pečenje" potic v Lučah in na Ljubnem v izključni domeni moških, je sedaj to tudi delo žensk in otrok. Tako se ohranja iz roda v rod. Odločno je treba zatrditi, da ne gre za kakršenkoli "kič", ampak za izvirno ljudsko iznajdljivost. Dekleta nosijo razne košare, torbice in neka šolarka je snovala bolj sodobno šolsko torbico. Moški se lotevajo izdelovanj dnevno rabljenega orodja, raznih glasbil, pri katerih je značilno, daje še celo nosilna vrv izdelana iz upogljive vrbe. Celo štor z zapičeno sekiro je bil med videnimi poticami. Skratka vse, kar ljudje uporabljajo pri svojem delu ali za predelavo - tudi mlini in vodne žage. Seveda je opaziti tudi izrazito moške atribute, kot so lovske puške, lovske trofeje, tobačne pipe, sprehajalne palice in posode za priročno nošenje žganja, zanimivo, taka posoda je nosila na dnu znamenje IHS.« Zelo zanimivo je, daje gospa Katschnig-Fasch temeljito preštudirala tudi knjigo Avguština Stegenška Dekanija Gornjegrajska, tam je našla ! 12 v___y navedbo, ki priča, zakaj so v Lučah prenehali z izdelavo potic. »V Lučah so domačini izdelovali potice pretežno z vsakodnevnimi motivi. Tako je Janez Pečovski, znan po duhovitih primerkih predmetov, prinesel k blagoslovu banjo narejeno iz šibja in zatesnjeno z mahom, napolnjeno z vodo in v njej polno postrvi. To naj bi baje povzročilo pri župniku zgražanje, da gre za bogoskrunstvo. Zato je očitno sledila cerkvena odredba iz sredine 18. stoletja, kije prepovedala "protiverska" in druga "pohujš-Ijiva" izdelovanja potic. Temu je pripisati, da so v Lučah prenehali z izdelovanjem potic.« V zaključku članka Katschnigova zapiše, da so butare v obliki raznih cerkvenih posod in pripomočkov znane tudi drugod po Sloveniji, predvsem na Koroškem, onkraj Olševe. In še nekaj navedb etnologinje Katschnigove: »Razvoj teh butar, cvetnonedeljskih posebnosti,je seveda odvisen od ustvarjalne sposobnosti tukajšnjega prebivalstva. Jedro tega razvoja pa je pripisati prizadevanju Jezuitov, ki so iz Ljubljane v okviru protireformacije vplivali na prebivalstvo za tovrstno versko dejavnost v Lučah in na Ljubnem. Tako so moški pripravljali tudi celo procesijo iz potic. Iz šibja so naredili nebo in razna bandera ter uprizarjali procesijo in potem krenili v cerkev po blagoslov.« Ta trditev Katschnigove temelji na virih iz knjige Augusta Dimitza: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf dasJahr 1813(Zgodovina Kranjske iz starejšega časa do leta 1813. Knjiga je izšla v Ljubljani leta 1878). Zelo odmevna razstava ljubenskih potic v Celju je dokazala posebnost teh stvaritev naših ljudi. Muzej novejše zgodovine je ob tej priliki pripravil ugleden katalog, v katerem najdemo tudi tele misli zapisane s strani prof. dr. Janeza Bogataja: »Ta obredna dejanja na cvetno nedeljo so spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko so po evangelijskem poročilu v Jeruzalemu lomili palmove veje in jih nastiljali pred prihajajočim Kristusom. Blagoslavljanje pomladnega zelenja ima seveda starejše ozadje. Šega je namreč izpričana od 9. stoletja, nadomestila pa naj bi neki starejši pomladni ritual iz predkrščanskega obdobja, torej iz časov, ko so ljudje verovali v skrivnostno moč "svetega" rastlinja, grmov, dreves, zelišč in cvetlic. Te naj bi v prebujajoči se naravi pospeševale plodnost, odganjale zle duhove, varovale pred strelo in drugimi nezgodami tako ljudi kot živino.« Če torej govorimo o ljubenskih poticah, ki da so se pojavile v 18. stoletju, potem so ugotovitve bavarske etnologinje Katschnigove drugačne. Opisuje dogodek iz Luč, ki pomeni, da seje to zgodilo že pred tem. Tudi njene navedbe, da so ljubljanski jezuiti v okviru protireformatorskih prizadevanj pospeševali prirejanje večjih, vpadljive-jših in obsežnejših dogajanj na cvetno nedeljo, govorijo drugače. Celo nebo za procesijo in cerkvena bandera so izdelali iz zelenja. To je bilo nedvomno v 17. stoletju, zato bo treba zagotoviti proučevanju nastanka "potic" v sedanji podobi obsežnejšo in znanstveno raziskavo. Tudi v pogledu verovanja v oblikovane butare, ki denimo ponazarjajo orodje, s katerim seje naš človek dnevno soočal, daje slutiti, da so z blagoslavljanjem tega, iz zelenja narejenega orodja želeli blagoslov prenesti na ostra orodja, ki so včasih pri napornem delu pomenila tudi nevarnost za uporabnika. To je sicer domneva, ki pa ni iz trte izvita, če pomislimo, kako skrbno so ravnali s poticami - prav obredniško. Vse seje odvijalo po nenapisanih pravilih! Pa še to, pred tridesetimi leti, ko sem prvič pisal o ljubenskih poticah, sem spraševal stare ljudi o pojmovanju tega cerkvenega obreda. Govorili so mi o tem, kako so pazili, da so uporabljali določene zelene sestavine in da se v tednu, ko so "pekli" potice ni spodobilo prihajati na obisk, saj je vsakdo skrival, kar je ustvaril, in šele pred cerkvijo seje videla domiselnost izdelovalcev ljubenskih potic. Alojz Atelšek je zelo znan izdelovalec ljubenskih potic (foto: Franjo Atelšek) VELIKA NOČ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Krščanska vera in ljudski običaji Na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni verniki po vsem svetu praznujejo največji krščanski praznik, veliko noč. Praznovanje je povezano z obhajanjem svečanih maš, obredov in običajev, ki so se skozi stoletja med ljudmi dodobra ukoreninili. Meso, hren, kruh in pirhi so simboli, ki jih ljudje nosijo k blagoslovu, zaužijejo pa po slovesni vstajenski jutranji maši (foto: Ciril M. Sem) jajo dobre želje in odidejo na domove na praznični zajtrk. Velikonočna nedelja in ponedeljek sta povezani z mnogimi običaji. Vsi so namenjeni druženju med sosedi in prijatelji. V mnogih krajih Zgornje Savinjske doline je med drugim še aktualno fucanje. Pri njem se manjši kovanec z drugimi kovanci spravlja na določeno mesto ali pa se kovanci mečejo v klobuk. Tisti, ki ga zadene, lahko pobere kovance, ki so klobuk zgrešili. Benjamin Kanjir Praznovanje se pričenja že na nedeljo pred veliko nočjo, ko verniki prineso v cerkve na blagoslov zelenje, obhajajo cvetno nedeljo in se spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Na veliki četrtek se po cerkvah obuja spomin na Kristusovo zadnjo večerjo. Mnogi duhovniki ob tem vernikom umivajo noge in s tem simbolično ponazarjajo služenje ljudem, ki so ga obljubili pri prejemu zakramenta maš-niškega posvečenja. Na veliko soboto fantje in možje od blizu in daleč prinesejo k blagoslovu lesne gobe (foto: Ciril M. Sem) Na veliki petek ni maš, ob večerih so v cerkvah obredi velikega petka, s katerimi se verni spominjajo dogodkov okoli Jezusove smrti. Na sobotno jutro fantje in možje od blizu in daleč prinesejo k blagoslovu lesne gobe. Poleg cerkveje prižgan ogenj, v katerem se razžarijo, po blagoslovu pa jih poneso po domovih. Z njimi gospodinje prižgejo ogenj, na katerem se nato skuha meso. Velika sobota je tudi v znamenju blagoslova jedil. Meso, hren, kruh in pirhi so simboli, kijih ljudje nosijo k blagoslovu, zaužijejo pa po slovesni vstajenski jutranji maši. Po hribih in dolinah na ta in naslednji dan odmevajo poki iz možnarjev, sodov in pločevink. Nedeljska jutranja maša se prične s trikrat peto alelujo, ko mašnik vernikom oznani Kristusovo vstajenje. Nadaljuje se s slovesno procesijo po ulicah in nadalje z mašo. Po njej si sodelujoči izmen- V mnogih krajih Zgornje Savinjske doline je še vedno aktualno fucanje kovancev (foto: Ciril M. Sem) 50. PEVSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV CICIDO V NAZARJAH Nepozabna pesem govorite srca Glasovi preko 600 mladih pevcev so ob visokem jubileju napolnili športno dvorano v Nazarjah (foto: Marija Šukalo) Prvo aprilsko soboto so v nazorski športni dvorani zadoneli glasovi več kot 600 pevcev. Mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z osnovno šolo in občino pripravila tradicionalno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov naše doline. Na jubilejnem, 50. Cicidoju, je za povezovanje programa tokrat poskrbel znani napovedovalec Anžej Dežan. Pozdravne besede je tako nastopajočim kot gostom in drugim obiskovalcem namenil predsednik sveta mozirske izpostave Anton Venek. Zahvalil se je zborovodjem in pevcem, ki svoj čas preživljajo ob vajah in tako poskrbijo, da se glasovi zlijejo v harmonijo. »Petje je naša radost, ta pa naj izzveni v pesmi. Z njo bo današnji dan lepši, kajti pesem je govorica srca,« je med drugim poudaril. Govorico svojih src so predstavili otroški in mladinski pevski zbori vseh osnovnih šol v Zgornji Savinjski dolini. Dirigentske palice so držali pred nazorskimi pevci Katja Gruber, mozirskimi Lijana Blagovič, rečiškimi Karmen Kočevar in Darja Golt-nik, gornjegrajskimi Marija Pustoslemšek in Martina Štiftar ter lučklmi in ljubenskimi Mitja Venin-šek. Slednji je vodil tudi pevce projektnega pevskega zbora. Njihov glasbeni program je obsegal narodne, ponarodele in umetne pesmi domačih ter tujih avtorjev. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli Lucija Hrastnik, Petra Krajnc in Toni Acman. Pevce in pevke je letos v revialno zastavljenem srečanju poslušala strokovna sodelavka Mihaela Pihler, kije izrazila navdušenost in pozdravila en-tuziazem vseh zborovodij. Presenečena je bila nad tako velikimi številom pevcev na enem mestu, ki so v drugem delu revije zapeli v združenem pevskem zboru. Pihlerjeva je pohvalila dober izbor pesmi. Kljub temu da so bile nekatere med njimi težavne za izvedbo, pa so prevladovali lahkotnejši ritmi, vendar nič manj kvalitetno izvedeni. Tudi nivo zborov je ocenila visoko. Podrobnejše ocene je podala na pogovoru z zborovodji po končanem glasbenem spektaklu, ki so ga v drugem delu z glasbeno spremljavo obogatili člani Mladinskega pihalnega orkestra nazorske glasbene šole pod vodstvom Tomaža Podlesnika, pevsko pa dopolnili osnovnošolski pevci z venčki mladinskih filmskih uspešnic in ljudskih pesmi. Krstno je bila uprizorjena himna zlatega Cicidoja Glasba, jezik sveta, za katero je besedilo prispevala Vanja Rajter, glasbo pa Jani Šuligoj. Med številnim občinstvom je bilo opaziti župane zgornjesavinjskih občin in ravnatelje nastopajočih šol, prav tako tudi številne zborovodje, ki so svoje delo opravljali v Zgornji Savinjski dolini. Marija Šukalo DIKTATOR IMA VEDNO PRAV NA REČIŠKEM ODRU Ljubezensko življenje kot osebni poraz ali zmaga v vojni Na rečiški oder so po nekajletnem premoru prvi petek v aprilu postavili novo predstavo. Za gledališko igro Diktator ima vedno prav (dolgega) je režiser Franc Bider navdih dobil ob napevu pesmi Lili Marleen in filmu Veliki diktator. Da pa je tragična farsa, skoraj burka, v bistvu mehak porno, zaživela v pravi luči, so poskrbeli Adolf Hitler, njegova bodoča zaročenka Kristina in psihoanalitik, doktor Sigmund Freud. Dogajanje je postavljeno na Dunaj, kjer Hitlerzaradi svoje spolne nemoči obišče Freuda. Adolf, ki za vse svoje neuspehe v življenju krivi druge, tudi za svoj posteljni poraz okrivi bodočo zaročenko Kristino. Pri tem se poslužuje laži in poveličuje samega sebe. Freud v pogovoru kmalu spozna, da Hitler ljubezensko življenje jemlje kot osebni poraz ali zmago v vojni. Ob pogovoru pod hip- Dr. Sigmund Freud (Bert Savodnik - desno) je svetoval diktatorju (Brano Moličnik) in Kristini (Tanja Bezovšek), kako premagati ovire V postelji (foto: Marija Šukalo) nozo diktator razkrije vse svoje travne iz otroštva in mladosti. Na osnovi tega zdravnik zaljubljencema svetuje, kako naj se končno v osemnajstem poskusu predata vsem sladkostim hotelske sobe. Vse to pri gledalcih ob nazornem igranju Branka Moličnika v vlogi Dik- tatorja, ki se sprehodi skozi vse faze njegovega življenja, izzove smeh. Obenem publika spozna, da se veliki bojevnik v tridesetem letu starosti sooča z ljubezenskimi težavami zaradi neizkušenosti. Daje zagata še večja, poskrbi Tatjana Bezovšek, ki želi kot vdova po šestih letih končno ponovno okusiti posteljne užitke, zato zapeljuje diktatorja in koketira s Freudom, ki je kljub letom še vedno pri moči za tovrstno dejavnost, kar Kristini tudi dokaže. V vlogi psihoanalitika seje odlično znašel Bert Savodnik in tako delovno zaokrožil šest desetletij igranja na različnih odrih. Zgodbo dodobra začinijo tudi odlomki iz filma Veliki diktator in napevi pesmi Lili Marleen. Piko na i k igri rečiških akterjev pa doda likovna oprema Fani Pahovnik in projekcija Sandija Moličnika. Marija Šukalo GRAFIKA GRACER CELJE Po tiskarski barvi dišeče Savinjske novice Vodstvo našega časopisa se vsekakor zaveda, daje dobro, če smo sodelavci Savinjskih novic dobro seznanjeni s celotnim postopkom nastajanja časopisa. Tako smo bili v četrtek, 2. aprila, vabljeni. na obisk Grafike Gracer v Celje, podjetja, ki med drugim tiska tudi Savinjske novice. so se skozi tiskarske naprave za oči skoraj prehitro premikale pole našega časopisa. Seveda pa je bil najlepši del našega obiska v uspešnem celjskem podjetju, ki ima korenine v daljnem letu 1976, tisti, ko smo v roke dobili še povsem sveže, po tiskarski barvi dišeče Savinjske novice. Naš oblikovalec Uroš je bil zadovoljen s tiskom naslovnice (foto: Igor Solar) Naš izlet pa ni obsegal le ogleda grafičnega podjetja. V Celju smo si ogledali tudi ljubenske potice. V tistih dneh so bile ljubenske umetnine, ki se svetu pokažejo navadno le na cvetno nedeljo, na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. Razstava je bila vsekakor vredna ogleda, pravzaprav je ogleda vreden celoten muzej, ki obiskovalca popelje skozi zgodovino različnih dejavnosti Aleš Kos (desno) nam je razložil, kako poteka sodobna priprava za tisk (foto: Igor Solar) Nastanek časopisa ni mačji kašelj. Gre za proces, ki vključuje vrsto ljudi in postopkov, konec koncev časopisa tudi brez njegovih zvestih bralcev ne bi bilo. Tistim, ki ga gledamo skozi oči zapisovalcev dogodkov, pa je bil obisk Grafike Gracer še toliko bolj zanimiv, saj smo si pod vodstvom lastnika podjetja Mirana Gracerja lahko vsaj delno ogledali, kako se naše delo prenese na papir in v obliko, ki jo dobite v roke tudi naši bralci. Impresiven je bil ogled računalniško vodenega procesa priprave tiska, ki ga v Grafiki Gracer obvladujejo z naprednimi stroji. Tudi delo v proizvodnji smo si z zanimanjem ogledali, še posebej, ko Od desne: direktor Miran Gracer, komercialist Miran Gracer ml., Aleš Kos in Duška Cokan so nas seznanili s podjetjem (foto: Ciril M. Sem) in dogodkov. Tako smo si po prelepih ljubenskih poticah najprej malce sumničavo, nato pa z navdušenjem ogledali razstavo zobotehniških pripomočkov, se spoznali z mestom Celje in njegovo zgodovino, se sprehodili skozi zgodovinsko obrtniško ulico in se dodobra sprostili v otroškem muzeju Hermanov brlog. Tatiana Golob V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali tudi ljubenske potice (foto: Igor Solar) oA/mlna Aoyo/oa W^rt/i ya/)>i/a: STa/uina cSj/0/06 Načrtovanje poroke je za bodoča mladoporočenca vznemirljivo, a hkrati stresno in naporno opravilo. Potrebno je veliko izvirnosti in kreativnosti, da je poročni dan res takšen, kot si ga mladi par želi. Ne samo njune želje, potrebno je upoštevati tudi številne povabljence in nekatera nujna opravila, ki ne smejo biti izpuščena. Nasveti mladoporočencema so zato dobrodošli, najlažje pa je, če jih sama črpata iz številnih revij in spletnih strani ter jih prilagajata svojim željam. Nekaj nasvetov, informacij in zanimivosti o postopkih ter poročnih običajih smo v tokratni prilogi Savinjskih novic za mladoporočence pripravili tudi mi. Poroka je tudi uradni postopek Poroka žal ni le romantičen dogodek, opraviti je potrebno tudi precej birokratskih postopkov, ki pa jih zaljubljenca navadno uredita z veseljem, saj sta stem korak bližje svojemu velikemu dnevu. Poroka je tudi upravni postopek, na kratko opisani koraki v postopku naj bodo v pomoč pri urejanju papirnatega dela poročnega postopka. 4* GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf POROČNA PAPIRNA GALANTERIJA Šrailtelste cesta 2, Mozirje DatoV/rt čas: Ml p'j/.'afk'Jjird ids patka iJiMim Di.'MMSJ® vabila zahvale konfetki naprsni so Tel.: 839-50-80 Gsm.: 040-766-803 info@unigraf.si f www.unigraf.si Toto Seni - studio klasične in digitalne fotografije NA TR6U 53-TUŠ CENTER 3330 MOZIRJE Največja ponudba fotomateriala v Savinjski dolini. - izdelava fotografij iz filmov, vseh digitalnih medijev, interneta... - fotografiranje za dokumente - fotografiranje na terenu - studijsko fotografiranje - POROČNA FOTOGRAFIJ Vse za dobro fotografijo FOTO SENI MOZIRJE Delovni čas: vsak dan od 8 - 19 sobota od 8 - 12 Tel: 03 839 50 03 www.fotoseni.com f otoseni@amis. net PRIJAVA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE Zakonsko določenega roka za prijavo sklenitve zakonske zveze ni, priporočljivo pa je, da se bodoča mladoporočenca prijavita vsaj nekaj tednov pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze, kadar gre za sklenitev zakonske zveze v uradnih prostorih. Kadar pa si želita sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov, je v Pravilniku o sklepanju zakonske zveze določen rok za prijavo 45 dni pred nameravano sklenitvijo zakonske zveze, ker je potrebno izpeljati celoten upravni postopek. DOKUMENTI, POTREBNI ZA PRIJAVO SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE Bodoča mladoporočenca potrebujeta osebni dokument in navedeta podatke o pričah (osebno ime, datum rojstva, stalno prebivališče). V primeru, da je bil kateri od njiju že poročen, predloži tudi dokazilo o prenehanju prejšnje zakonske zveze. SPREMEMBE PRIIMKOV ZAKONCEV Zakonca se seveda že pred obredom dogovorita za skupni priimek enega ali drugega, lahko obdržita vsak svoj priimek, svojemu priimku dodata priimek zakonca ali izbereta priimek zakonca in temu priimku dodata svoj priimek. BESEDILO ALI POSEBNOSTI CIVILNEGA OBREDA Marsikdaj mladoporočenca želita civilni obred obarvati s kakšno posebnostjo, ki se tiče njune ljubezni. Navadno seje za takšne manjše spremembe možno dogovoriti, vendar vsi ti dodatki ne smejo podaljšati obreda preko 30 minut, ker bi s tem ovirali ostale mladoporočence. Obred sklenitve zakonske zveze izvede pooblaščenec upravne enote, kije s strani načelnika UE pooblaščen za sklepanje zakonskih zvez, matičar pa pri tem sodeluje. Običajen poročni scenarij Poročnih pravil je veliko, koliko se jih nameravata mladoporočenca držati, je njuna odločitev. Vsekakor pa je dobro vedeti, da so se določena poročna pravila tako dobro »prijela« ravno zato, ker so smiselna in včasih tudi potrebna. Dobro pa je, da mladoporočenca o kakšnih posebnih pravilih svoje goste obvestita, da ne bo kasneje med njimi kakšne nejevolje. Poroka v Hotelu Paka Poroka je nekaj posebnega. Je dan, ko mora biti vse lepo. Zelo pomemben del poročnega dne je prav gotovo poročno slavje. Izbira prostora ni lahka, saj primernih restavracij ni ravno na pretek. Na poročni danje še posebej pomembno, daje prostor urejen, osebje prijazno in hrana okusna. V Hotelu Paka v Velenju vsako leto pripravijo nekaj porok, ki so po pravilu odlično organizirane, pros- tori so lepi, postrežba vrhunska, hrana pa odlična. Poleg tega v hotelski slaščičarni pripravijo poročno torto, ki dopolnjuje celotno gostinsko ponudbo. V teh dneh so v avli Hotela Paka pripravili razstavo poročnih tort, predlog poročnega pogrinjka in menija, v podjetju PUP Velenje-enota Vrtnarstvo pa so okrasili torte in gostinsko mizo. PR Da kw fcmi fat ftudnjc c) foictjMfa! Mm studijska fotografija portretna' poročim reprodukcije, restavriranje starih fotografij reportažna fotografija poroke; cerkveni obredi, družinska slavja modna in komercialna fotografija prodajna galerija, foto material, svetovanje grafično oblikovanje logotipi, celostne grafične podobe, označevalni in propagandni material tiskani mediji papirnati mediji: vizitke, prospekti, letaki, plakati, priznanja, vabila, razglednice, nalepke, koledarji, brošure, knjige,... tekstil: majice, zastave, dotisk označevalni sistemi in označevanje reklamni napisi, table, svetlobne kasete, transparenti, poslovni objekti in prostori, prevozna sredstva, predmeti in izdelki štampiljke ) Bernard Bastl s.p. Andreja Golob s. p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 58 44 590 031/65-87-84 Drage neveste! Vabimo vas v naš salon, kjer vam bomo svetovali IN VAS UREDILI, DA BOSTE NA SVOJ POROČNI DAN NAJLEPŠE. Pri nas se zavedamo, kako pomembna STA TA DAN FRIZURA, MAKE UP IN LEPI NOHTI, Za predhodna naročila pokličite na TELEFONSKO ŠTEVILKO 58 44 590. Spoštovani mladoporočenci! v Restavraciji Gaj v Mozirju vam nudimo naslednje storitve - sprejem mladoporočencev in svatov z aperitivom - slavnostno poročno kosilo ati večerjo z našimi kuharskimi mojstri - hladno topli bife - poročno slavje do jutranjih ur - klimatizirani prostori - aranžiranje prostora po vaših željah - postrežba pijače in kanapejev po poročnem obredu Zadruga moztrj e Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke 7, 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56, 051/682-32 1 Kontaktni osebi: Anica Potočnik in Darinka Pečnik Faks. 03 837 07 60 e-mail: gaj@zkz-mozirje.si Kapaciteta: Število sediSC znotraj: 180 Število sediSC zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 130 oseb PREVOZ Navadno se do kraja poroke mladoporočenca pripeljeta v ločenih avtomobilih. Nevesta se lahko pripelje s svojim očetom, če jo bo ta pospremil pred oltar ali pa s svojo pričo. Ženin se lahko pripelje skupaj s svojimi starši in pričo, po obredu pa se odpelje skupaj z nevesto. Dobro je, če natančno določimo tudi prevoz najbližjih, predvsem družic in spremljevalcev, sploh če ti sodelujejo pri poroki. Z okrasjem na vozilih pokažemo, kje se vozijo najpomembnejši akterji poroke. Avtomobil, v katerem se pelje nevesta, mora biti med vsemi najbolj okrašen. SEDEŽNI RED NA SLAVJU Če se na poroki odločimo za sedežni red, je prav in najmanj zamere, da upoštevamo določen protokol. Pomembna je predvsem razporeditev za slavnostnim omizjem. Kar se tiče ostalih gostov, imajo starejši gostje prednost pred mlajšimi, tuji gostje pa pred domačimi. Če sestava gostov to omogoča, lahko pri mizi sedijo izmenoma moški in ženske. Majhni otroci seveda sedijo poleg svojih staršev. Pri sedežnem redu poskušamo upoštevati tudi to, da sorodstvo in prijatelje posedimo tako, da poznani sedijo skupaj ali v bližini. POSKRBIMO ZA DOBRO POSTREŽBO Postrežba je v veliki meri odvisna od izbranega jedilnika. Če je le-ta sestavljen iz več predjedi in glavnih jedi, bo pogrinjek sestavljalo več kosov pribora. Prav je, da se vsaj mladi par kot gostitelj večera, prej dobro pouči, kako pribor pravilno uporabljati. Običajno se uporablja za vsako jed svoj pribor, zložen pa mora biti tako, da pri prvi jedi uporabite pribor, kije na zunanjem robu od krožnika in tako navznoter. Za sladice običajno postrežejo pribor posebej ali pa je že nameščen nad krožnikom. Postopek je lažji pri klasični izbiri jedilnika, ki je tudi največkrat izbrana s strani mladoporočencev. S takšno izbiro je navadno poskrbljeno za vse okuse, izognemo se tudi številnim nevšečnostim. Seveda pri tem ne pozabimo na tiste povabljence, ki mesa ne jedo. Mnogim je všečna tudi postrežba bifejskega tipa, kar pomeni, da si lahko vsak postreže jedi, ki mu ugajajo. Turistična kmetija Dobrovc Alojz Potočnik, Poljane 13 3332 Rečica ob Savinji 041 269 103 03 5 835 259 info@turisticna-kmetija-