215. številka. Ljubljana, v četrtek 21. septembra XX. leto, 1887. I«haja vsak dan tv«cer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstri jsko-og erske dežele za vb« leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hifti, „Oledaliska stolbau. D p ra v u i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vladno obotavljanje. Novo šolsko leto se je pričelo in nižje gim nazije na Slovenskem ostanejo nemške še nadalje, kakor so bile doslej. Nič neso pomagala glasovanja slovenskih državnih poslancev za velike skupne državne potrebe; nič niso pomagale resolucije, nič ni konečno pomagala rainisterstvu izročena spomenica slovenske delegacije. Kaj je uzrok vladnemu obotavljanju? Recimo da bi bili tehtni razlogi, vsi cd katerih so razpustili Kranjsko gimnazijo; ali se dajo pa navesti odlo čni razlogi zato, da se neso osnovale nižje gimnazije s slovenskim poučnim jezikom? Ze to bi moralo vlado odločiti, da bi nemudoma uvela slovenske nižje gimnazije, da imajo Čehi že zdavna popolnem Češke srednje šole. Jezik, nepopolnost jezika ne more tu določevati. Kajti slovanska narečja so vsa jednako sposobna za nadaljnji tudi znanstveni razvoj najvišje stopinje. Kar je torej doseči s Češkim jezikom v šoli, je možno tudi slovenščini, če tudi poslednja ne more kvanti-tivno nikdar meriti se s književnostjo večjih narodov. Glede na zmožnost ne odločuje kolikost, ampak kakovost. Jezik slovenski pa je že toli razvit, da utegne prav lepo obsezati vso znanost, ki se predava v srednjih šolah. Saj, če Slovenci zahtevajo v srednje šole poleg nemščine tudi ruščino kot obvezni jezik, se ne godi to zaradi nesposobnosti slovenščine, ampak zaradi razlogov, ki so z večine in bistveno zunaj jezika in njegove sposobnosti. Nad jezikom se torej vlada ne more spodtikati. Vsled tega je tudi nečastno izgovarjati se s tem, da se mora vlada še prepričati, kako n. pr. napreduje novejša predrugačba Ljub ljanske gimnazije. Tak izgovor, ako bi ga bilo po-števati zaresno, je najbolj razžaljiv, ki ga doživi v obče kak narod. Recimo, da bi dal Bog za moment sloven skemu majhnemu narodu toliko moč ali pa srečo, da bi se čutil popolnem svojeoblastnega, od drugih sil vsestransko nezavisnega: ali bi vprašal ta narod v takem položaji, kako se mu najprej obnese kaka srednja šola glede na jezik? Ali bi ne uvel takoj slovenščine v vse svoje šole? Ali bi ga morda zaviral jezik? Ali bi ne skrbel slovenski narod, da po svoje napreduje v jeziku in drugih po njem predavanih predmetih? Slovenski narod bi se vedel pač pomagati, in on ve tudi zdaj, kaj mu je pametno iu neizogibno zahtevati glede na šolo. Ako se Slovenec omejuje na srednje in še celo samo na spodnje oddelke srednjih šol, pošteva on pač dovolj državne in njegov razvoj omejujoče zunanje činitelje. Vladi ni torej biti toliko skrbna za blagor slovenskega naroda; on bo skrbel satn najbolje, kaj njemu basni. Ako pa vlada meni, da njemu niso določeni državni zakoni, ki drugače zagotavljajo v XIX členu vsem narodom jednake pravice in jednako svobodo za narodnost in je/.ik, potetn n.j pove svoje razloge očitno, in narod se bo vedel potem ravnati tudi ob volitvah poslancev, katere pošilja v razne obče zastope. Vladi ni dala ustava pravic, da bi ona skrbela za nemščino v toliki meri, da bi se /»stran tega preziral člen XIX. Dokler nema nemščina ustavno utrjene veljave kot državni jezik, je vladi kot izvrševalki drž. zakonov prva naloga, da najprej zadosti zahtevam teh zakonov. Državni interes pač ni, da se narodi razburjajo, v razvoji zanemarjajo jedino zaradi tega, da je jedna stranka, ki straši vlmlo celo z zunanjimi državami, ko bi ne šlo vse po mislih te psevdo-državne stranke. Državni interes lil, da se državno gospodarstvo zanemarja jedino zaradi narodnostnih bojev, ki so v pogledu na pomen narodnosti, na pomen Avstrije in na prežanje zunanjih držav na Avstrijo ne samo nezmisel, ampak naravnost po guba. Da vlade ostajajo v takem nezmislu, je žalostno, ali za prave patrijotične poslance vseh na rodov neizogiben opomin, da se postavijo odločno za rešitev narodnostnega vprašanja , ali pa krenejo druge poti. Konservativni Nemci imajo v zvezi s slovanskimi državnimi poslanci prevažno aktuvalno nalogo, da se odločno oglase nasproti vladi z „aut — aut." Pogubno bi bilo še dalje gledati, da se vlada obotavlja, prevažni so momenti zunanje politike, da bi bilo možno mirno gledati, kako je vlada neod ločna v tem, kar si je postavila začetkom v svoj program. Politika, ki pospešuje neosnovano razburjenost liberalnega in po tem zunanjega nemštva, ne more koristiti državi. Avstrijske vlade imajo odločene poti, in one bi morale izvrš ti narodnostno spravo, tudi ko bi pojedini narodi in pojedine stranke kljubovale takemu početju. Će pa so na sedanji desnici državnega zbora pojedini klubi uzrok, da se narodnosti neso zadovoljile v prav tolniačeuem zmislu Čl. XIX., potem je vsaj slovanskim oddelkom zapustiti take klube in tirati svojo politiko, nuj bo ta politika potem opo-zicijonalna ali kakeršna Bi bodi. Slovanski poslanci morejo z odločnostjo pokazati, da je v Avstriji treba najprej zagotoviti narodom obstanek in nadaljnje razvijanje. Vse drugo je dotlej za te narode v drugi vrsti. Kajti življenje gre pred vsem drugim, kakor v zasobnem, tako tudi v narodnostnem življenji. Nečastno živeti pa ne mara ne pojedinec, ne posamičen narod. Tudi za narode glede na življenje „aut — aut!" Nadejati se je ravno mej češkimi in slovenskimi poslanci odločnega, se ve da vedno skupnega postopanja v letošnjem zasedanji državnega zbora. Čehi že kažejo, da ne marajo več podpirati vladnih Cincinnatov, kateri že poroštva več ne dajo, da privedejo Avstrijo in njene narode do srečne zmage v mejsebojni zmagi. In če Poljaki nečejo hoditi slovanske politike v avstrijskem pravem interesu, potem Čehi, Slovenci in Srbohrvati itak nič in nikdar ne dosežejo ničesar v sedanji obliki državnozborske desnee. Vlada ima konečno Poljake v rokah; torej če je vlade zaresna volja, pritisne tudi na Poljake v zmislu narodnostne politike. Ako pa vlada tega ne stori in ueče storiti, potem se pa tudi od te vlade ni nadejati ničesar, kar bi bilo za slovanske in v obče avstrijske narode odločilno za bodočnost. Iz vsega tega je razvidno, da so zdaj slovanski državni poslanci na razpotji: vlado jim je odločiti, ali pa se morajo odločiti sami! Politični razgled. \olraiije dežele. V Ljubljani 22. septembra. Predsednik državnega zboru dr. Smolka baje še ni dovolil nikakega naznanilu, na kateri dan naj določi prvo sejo državnega zbora. Najprej pride v državnem zboru, ko se zopet snide, na vrsto nov LISTEK. Mabel Vaughan. Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—aki.) :Di»U£»1 del. (Konec ) To uro sladkih nad in srečnih mislij je živa vobraznost pač lebko s krasnimi bojami slikala bodočnost; a ukljubu temu se ni imela izpolniti nada, katero je Mabel v zadnjem stavku svojega lista izrazila. Malo tednov po sprejemu tega ljubega poročila od svoje ljubljene učenke je sledila gospa Herbertova imenitnemu klicu, ki vseh ljudij čaka; in ko je Mabtl sledkar obiskala domovino svojih otročjih let, jokala se je le na gomili stare pri jateljice. Zaman tudi je bila nje prisrčna nada, da bi premenjeno podnebje in bivališče častitljivemu očetu podaljšali življenje. Gospoda Vaughana zdravje je bilo preveč oslabi lo, da bi se bilo drugače nego le začasno, poboljšalo. Akopram se je poleti precej okrepčal ter se je tudi, kolikor se je videlo, veselil bivanja v "VVashingtonn, vender ga je spomladi prijela neka skrivna bolezen ; ko je napočilo poletje, razoril se je popolnem kot snop žita. Pa veselo, tiho iu mirno je hitelo dolgo njegovo življenje h koncu. V zahodu v lepi hiši svoje hčere sredi onih, katere je toli ljubil, strežen po njeni srčni skrblji-vosti ter okrepčevan in osrčevan od mirne nebeške nade ločil se je mirno iz pozenieljskega življenja. „Henrik", rekel je Parcival neki večer, ko sta oba prijatelja na verandi v Jezerišči Bedela, „zdi se mi, da sem te slišal praviti, da si Linkolna Dudleva nekdaj poznal." „Da poznal sem ga prav dobro", odvrnil je Henrik. „Kaj je ž njim?" „Ko sem danes pregledal zapisek potnikov, zasledil sem, da se je z ladijo odpeljal v Liverponl v Kanadi. Ubogi človek! Brez počitka in pokoja še vedno skuša ubežati najhujšemu svojemu sovražniku —- sebi samemu" BKot bilo bi mogoče", odvrnil je Henrik, „na-posled odtrgati se od tega, kar smo štirideset let neprestano božkali! Ali kobi .se to mu posrečilo, kako prazen in ničev moral bi se svet dozdevati možu, ki nikdar ni imel niti nade niti smotra , da ne bi končno bil sklenen z njegovim lastnim jaz." „Itedkoma sem videl toli popolen izgled po-tratenih ali napačno rabljenih sil, nego je bil Dudlev", rekel je Parcival. „Ivanovič, star hišni tovariš njegov, je pripovedoval Mabeli in meni zadnjo zimo zares žalostno povest o njegovem stanji. Podoba je, da silno boleha v želodci: hrano m odmerja in telita s pretenko natančnostjo, odmerja si gibanje in sveži zrak ter z bolehno vestnostjo preiskuje vsa znamenja svojega života. Njegova nekdaj res bliščeča bistroumnost je baje v resnici močno trpela; vsa znuinenja kažejo, da se popolnem domišljuje, da je bolan." „Zares!" vskliknil je Henrik, „kako otožna podoba! Kako je vreden obžalovanja ! Kako svarilen izgled!" „Da", odvrnil je Parcival, „dobtti ni bolj živega izgleda, da naobraženost, osebna olika in zbrisana spretnost so huj.še nego nič, če jih živa vera, možata pogumuost in plemenito srce ne spremljajo. Du-lley je bil nekdaj varovanec mojega očeta in prilično je bival v njegosi hiši. Še prav dobro se zakon o poštnih hranilnicah, potem bode pa prvo branje nekaterih predlogov, katere so stavili pmti-seniiti. — Državni poslanci grof II nrik Ciam, zastopnik češkega vHeposestvn, D/vvonkovski. zastopnik gališkega voleposestva, dr. Ofner. zastopnik St. Poltenskega mestnega volilnega okraja, Zavadcki, zastopni, mesta Ta i nov, so umrli odkar seje raz-šel državni zbor. Svoie mandate so odložili tast o p nika gališkega vele posestva Daiedusiveki in S/ynia novski, zastopniki mestnih volilnih okrajev Pfitoam, Krumlov in Pisek, Jireček, Nitsche in Tonner, zastopnik volilnega, okraja kmetskih občni Jaslo, Ja-sinski, in zastopnik Levovske trgovske zbornice Mochnacki. Na novo so vobeni v drlavni zbor iz češkega veleposestva grof Wcdkenstein, iz gaKškega veleposestva Mniszek in iz mestnega volilnega okraja Krumlovskega dr. Kraus nadalje je voljen Blažek v Pragi, in Bulic v Sinjskem volilnem okraji kmetskih občin. Naredbe nalivnega ministarstva proti srednjim šolam so se povsod izvele, izvzemši mesta, kjer so kake pogodbe bile sklenjene z občinami. O premembi teh pogodb se vrše še vedno pogajanja, samo v Krami se na pogodbo ni jemal ozir. Ker nečejo oblastva na 4['e&keiu več dovo ljevati taborov, na katerih hi se razgovarjalo o Gau-Čevih naredbah proti srednjim šolam, hočejo češki poslanci sklicati več volilnih shodov, pri katerih se bode o tem razgovarjalo. — Pokoini Praški župan Vališ je bil pivovar. Pohajal je realko in Praško politehniko. Leta 1872. bil je voljen v mestni zbor. Leta 18S2. izbrali so ga za podžupana, predlanskim pa za župana. Star je bil Še le 44 let. Bil ie Čist značaj, hvalijo ga celo nasprotni listi. M Nemški poslanci češkega deželnega zbor..-' snidejo se pred začetkom zborovanja v Pragi. Sestavili bodo manifest na nemški narod na Češkem, v katerem bodo razložili svoje nazore in naveli uzroke, zakaj ne pojdejo v zbor. OgcrNki državni zbor sklican je s kraljevim re8kriptom na 26. dan t. m. V zmialu zborničnega reda bode prva seja zbornice poslancev še le dne 28. t. m., to je dva dni pozneje. V prvi seji se bode nastavilo provi/.oričuo predsedstvo, starostni predsednik in perovodje, — potem se bode pa prečita! dopis ministersk« ga predsednika, s katerim se bode naznanilo, da bode kralj vsprejel obe zbornici 29. dne t. m. in državni zbor otvoril s prestolnim govorom. Kaj sta se dogovorila nvinski kancelar in avstrijski minister vnanjih zadev, ko sta se bila 8ešla, ugibljejo razni listi. Sodi se, da sta govorila tudi o bolgarskem vprašanji. Morda bomo kaj zvedeli Iz prestnlnega govora, s katerim se otvori ogerski državni zbor. Ker se bolgarska opozicija zaradi ostrega postopanja policije ne more svobodno gibati, se baje ne bode udeležila volitev za malo sebrauje. Po listih ne more opoz cija delati zase, ker se je uvela cenzura, agitovati pa tudi ne, ker so policisti in ovaduhi njenim vodjam vedno za petami. V nekaterih krajih bodo seveda vzlic temu voljeni opozi cijonalci, ker jih bode volil narod, če se tudi sami ne bodo za kandidate ponujali. Saj je pri volitvah v veliko sebranje tudi bilo voljenih nekaj opozici-jonaieev, če tudi je ruska stranka poprej sklenila, da se ne udeleži volitve. S 1. dnem januvarja 18is9. leta uvel se bode v Itiisiji tobačni monopol. Že v juliji prihodnjega leta imenovali so bodo uradniki, kateri imajo skleniti pogodbe s tobačnimi tovHrnami in pridelovalci tobaka. Na Poljskem se bodeta sezidali dve veliki državni tobačni tovarni. Privatnim tobačnra tovarnam, ki bi se ne mogle sporazumeti z državo, se bode še nekaj let pustilo delati, če bodo kupovale tobak le od države. ]\rinšku policija je zaprla šestnajstletnega sina francoskega policijskega komisarja Schnae- spominjam, kako zelo sem kot deček občudoval nje govo nadarjenost in njegove izdelke. Često sem tudi slišal mater, kako močno je obžalovala sebičnost in ošabnost, kateri sta se v njem že prejšnja leta bili porodili; tudi pozneje so ji toli uspešno gojili, da je bil popolnem ojeklenil nasproti blagim nasvetom moje matere in mojega očeta. Dudby je izgled na nesrečo le premnogobrojne vrste ljudij, ki se ukljubu svojej krasnej zunanjosti ponesrečijo ter zelonosno in osudopolno uplivajo na druge, ker jih lokavo v svoje zanjke zapeljujejo." „Kako bil bi nekdaj smešil tako podobo človeka, kot jo sedaj sam predočuje!", rekel je Henrik ves zamišljen. „Du", rekel je Bayard, ra kjer se norci smi-jajo, tam se modri ljudje le jokajo." M •H- * Res čudne so prevare človeških nad in skrivnostna so pota božje previdnosti. Minulo še ni bilo leto po smrti gospoda Vaughana,ko je mnogokrat ob-ravnana in premerjena železnica, na katero je stari mož zaman mislil in čakal (kot na železno vez mej svojim starim in bodočim bogastvom, kot na stezo bele in ga izro'-il.i okrajni sodniji v Metzu 14 t. m je bil prišel čez nen ško mejo in na drevo poleg ceste obesil revotuciionarni plakat n francoskimi nn-rodnimi barvami. 11). r. m. je pa zopet prišel na nemška tla in policija ga je priiela zaradi omenjenega čina Tako izvemo in nemškega vira, počakati pa treba, če to [»otrdijo i/vestja s francoske strani Dopisi. S 1*1 n.ja 18 septembra [Izv. dop.] (Konec) A tudi drugo je/''"popolnoma opravičeno, da ima Hohenvvartov klufr1 pobiriiti vse neljube reči ter jih v poslaniški zbornici zagovarjati. Naj se le pomisli: Po tej velikanski zaušnici, pri nastavljenji koroškega knezoškofa, predlaga naš poslanec, naj se ministru proti volji budgetnega odseka dovoli drugi sekcijski šef. Noben drug klub ni hotel prevzeti te nehvaležne naloge, in v Hohenvvarthovem klubu se tudi ni našel nobeden drug, ko Slovenec, da bi to neljubo stvar pobral ter je v poslaniški zbornici zagovarjal. Smo pač dobri kristjani, ako dobimo udarec na jedno stran, molimo sovražniku še drugo, kakor zahteva sveto pismo. Na konci svojega govora razvije g. poslanec svoje misli o tem, zakaj da še Slovenci neso ničesar dosegli, kajti to, s čemer se kranjski poslanci ponašajo, ni skoro vredno, da se omenja, posebno, če se pomisli, da še more slaba volja jednega ministra odpraviti to, kar se je pod ministerstvi, nam sovražnimi, dovolilo. Najprej je kriva razdeljenost na našej strani. Slovenci se še veliko preveč čutimo kot udje posameznih dežel in smo še zadovoljni, če za posamezne dežele kaj dosežemo. Oživiti se mor>» zopet ideja z jedi njene Slovenije. Vsak poslanec mora biti najpoprej slovansk in sloveusk poslanec, potem še le zastopnik dežele, v katerej je bil izvoljen. Nemški volk ne bode zadovoljen, če bode koroške in štajerske dežele pogoltnil; segal bode tudi čez Savo, če ne bodo naši bratje na Kranjskem imeli več na štajerski strani zavetnikov, ki se bodo proti oholemu Nemcu boje\ali. Da se obvarujemo pretečemu ponemčenju, motamo delati na to, da se Slovenci zjedinimo v jedno upravno skupino, z jedi njena Slovenija mora postati zopet naše gaslo. Tega starega slovenskega programa se moramo zopet poprijeti, vse drugo nam je v pogubo. Da pa ravno zadnjih sedem let nesmo ničesar dosegli, da smo le hlapčevali ter da še krvavo zasluženega plačila dobili nesmo, temu kriv je po mnenji poslančevem največ Hohenvvarthov klub. Vtsak klub ima svojega predsednika, ki je od vlade po polnoma neodvisen. Vae drugače je to pri Hohenvvarthovem klubu Hohenvvarth je jeden najvišjih uradnikov v Avstriji in kot tak je primoran tirati tako politiko, ki je ugodna ministrom. Ker pa ministri nam Slovencem neso nakloujeui, ker dalje Hohenvvarth sam, kot Nemec, za slovenske težnje srca nema, zato tudi ni politika Hohemvarthovega kluba na korist nam Slovencem. Treba torej osnovati drug klub, kar sledi tudi iz naročil, katere nalagajo kranjski volilci svojim poslancem, namreč naj stopijo v opozicijo proti Gauču in če treba proti celemu ministerstvu. Hohenvvarth, kot jeden najvišjih uradnikov temu nikoli ne bode pritrdil, ne ostaje torej druzega, kot izstopiti boljših dnij, kot na jedino nado svojo in svojih otrok boljše bodočnosti), nehala biti san visokoplavajoče vobraznosti ter se je dejansko uresničila. Naposled so se načrti, ki so bili možgane neugnanega starčka toli mučili, da mu je skoro srce pokalo, ko so mu spodleteli, izvršili brez njegovega posredovanja; širne poljane so 8 časoma postale blaga dedščina Henriku, mladima Leroyevcema in Mabeli. Bogata dedščina so postale stoprv, ko so bili Henrikovi dobri sklepi in njegova potrpežljiva pridnost v dolgih letih pomanjkanja in dela izkušeni; bogata dedščina so postale stoprv, ko sta se Alik in Murray popolnoma izučila, vsem izkušnjavam mladosti se srčno branila ter delala iskrenostjo, katero jima sta bili sila in zavest, da si morata sama pomagati, užgali; bogata dedščina so postale stoprv, ko se je bila Mabel v skrbeh zakonske žene in v odgovornosti novega življenja izkazala vredna moža, čegar smotri so bili toli vzvišeni, kolikor koristno je bilo vse 'njegovo življenje; bogata dedščina so postale stoprv, ko je nje plemeniti mož v zmerni premožnosti našel srečo, katero bogastvo ni lehko povečalo, in ko je v človeški družbi zasedal imenitno in častno mesto, kateremu denar ni večje veljave podeloval. iz tega kluba — posledek torej pa je nov klub, in to bi bil jugoslovanski ali sploh slovanski klub Poslanec je uverjen, da še tako hitro ta ideja ne bode meso postala, ter da še gremo časom nasproti, ki bodo še žalostnejši. A vzlic temu, bode poslanec stal na braniku, ter bode se vsekdar potegoval za pravice celega slovenstva in svojih volil-cev posebe. S tem je končal svoje poročilo, ki je trajalo dve uri: Burno odobravanje sledilo je tem besedam in izrekla se je poslancu, po predlogu velečastitega župnika, gosp. Jak. Trstenjaka, zahvala in popolno zaupanje s pristavkom, naj še nadalje tako postopa, kakor se mu bode zdelo najbolje in. naj si bode svest, da mu bodejo njegovi volilci vedno hvaležni in bodo stali za njim kot skala. SJ Pivke dne 19. septembra. [Izv. dop.] (Veselica bralnega društva v Zagorji dne 11. t. m.) Že program veselice je bil srečno izbran. Pričakovala se je polna dvorana, saj so Zagorski pevci in deklamatorji pohvalno znani po obširni Pivki. Nič novega torej, če je bila dvorana prenapolnjena. Da je prišlo rodoljubne Zagorce obiskat in podpirat v njih podjetji mnogo odlične gospode iz vseh Pivških kotov, zopet nič aovega. Saj je to bila le njih dolžnost. Komu ni znana požrtovalnost zavednih Zagorcev? Se li vrši kaka narodna veselica ali beseda v kakem Pivškem selu ali trgu brez njih podpore? Smelo trdim, da ne. Kakor vselej prej, tako in še lepše okrasili so veselične prostore, tako in še izvrstneje izvrševali so točko za točko svojega obširnega programa. Ne bodem opisoval posamičnih točk, omenjam le, da se je neki gospod strokovnjak, ki je pazljivo sledil celi program konečno izrazil: Dobro, vse prav dobro! vse izvrstno! Če v poštev jemljemo, da se je komaj teden dnij prej sklenilo veselico napraviti, čuditi se nam je zopet nepresegljivi pridnosti častitih pevcev in ljubkih pevkinj, kakor tudi gospodu pevovodji. Tukaj bi se zopet reklo: „ Kolikor manj časa, toliko več marljivosti je bilo". Slava spoštovanemu odboru, ki je veselico priredil in s tem blagajnice društveno za nekaj desetakov obogatil; ob jednem pa utrdil in okrepčal društveno življenje v Zagorji! Živeli vrli pevci in ljubke pevkinjJ! Še nekaj, česar se ne najde v sanjarskih knjigah in česar ne pogodi sam prof. Orlice. Kako se pogodi vseh pet Številk? se ve — dva dni prepozno. Škoda! Veselica je bila 1. (prva) v letu 87, dne 11. t. m., šaljivih dobitkov je bilo 30, čvrstih plesalk pa 39. Če sem prav zvedel, bile so ravno te številke predvčerajšnjim vzdignjene. Škoda, da nesmo imeli na veselici, kacega sanjača, lehko nas bi bil poučil, katere številke pridejo za prvo stavo in trna bi bila gotova. Naj se pa s to opazko nikdo ne zapelje. Na zdar ! —c. Iz Vipave 21. septembra. [Izv. dop.] (O vinski letini.) V svoji seji dne 19. aprila skle nil je odbor tukajšnje kmetijske podružnice vsako leto pravočasno sporočati v domačem časopisji o vinskem pridelku v Vipavskem okraji, da, kolikor mogoče, pospešuje vinsko trgovino ter tako koristi Mabeli v poznejše življenje slediti, bilo bi segati v bodočnost. Nje osoda je osoda človeštva. Dočim čas dozarja in popolnuje njeno veselje, mora jej prinašati tudi razne premembe, skrbi in žalosti; naj že hodi po prijetnih cvetličnih stezah, ali naj premaguje kupe težav ter grenko vodo bridkosti pije. Ali ne bi gojili vere, da jej bodeta vsaka okoliščina in vsaka prememba naposled le mir pii-našali iu da kratka pozemeljska božja pot bode le pot k večnemu pokoju? Da, Mabeli kot vsem, ki se rano tega življenja najsvetejšega nauka priuče, je odslej veselje posvečeno in bolečina in prevara sta oropani najgrenkejšega žela. Očiščeno srce gleda Boga o solnčnem svitu in o viharji, gleda ga ne samo kot vsemogočnega sodnika, ampak tudi kot neskončnega očeta, kot izvor vseh onih sladkih ob« čutkov, ki svet razsvetljavajo in okrepčavajo in reša-vajo. Ko očiščeno srce gleda Boga, veruje, da so vse toli različne naredbe njegove previdnosti jednako dobre, ker vse prihajajo iz rok onega, ki le ran', da bi lečil, in ki v toli različnem življenji očesu vernega človeka vedno dokazuje, da njega zastava nad nami je ljubezen. zunanjim vinskim kupovalcem in tukajšnjim prodajalcem. Spolnovaje ta svoj ukrep, sporoča za tekoče leto, kogar zadeva in zanima, pričakovani pobližni resultat bližajoče se trgatve, katera se prične dne 26. t. m., vestno in popolnem nepristransko, kakor sledi: Količina bode dobre srednje letine; kakovost prav dobra, deloma izvrstna; presegala bo vino od leta 1875 in se približala onemu od leta 1834. Cena zna se sukati, sodeč po kupčiji z grozdjem od 9 do 12 gld. per hktl. Žalibog, da so naši rojaki onostran Nanosa za Vipavsko, nekdaj tako čislano vino skoro popolnem okus izgubili. Kaj je temu krivo? Marsikaj, največ pa slabeji pridelki zadnjih 11 let. In iz te naše nezgode so se pretkani židovski agentje iz Ogerske in Hrvatske jako okoristili na vštrb tukajšnjih pro-ducentov in raznih kranjskih konsumentov. Preplavili so 8 svojo, se ve da jako ceno brozgo, malo ne vso Kranjsko, posebno ob železnici, tako, da se je tržišče za vipavca vedno bolj krčilo in slednjič skoro popolnem izgubilo. Dragi rojaki! vsi zdravi elementi narodne ekonomije začeli so odrivati od sebe raznovrstne židovske zagrljaje, kateri stiskajo in gonobe ljudsko blagostanje. Kranjska morebiti ni še do sedaj čutila te židovske more v tolikem pritisku, kakor nekatere druge dežele našega cesarstva. Toda s svojimi polipskimi pritegljeji se nam židovstvo vidno in čutno približuje, da oklene osrčje narodovega imetja. Na odpor rojaki 1 Svoji k svojim! Po bratovsko in pošteno mej soboj! Mi po vaša goveda in po druge potrebščine, vi, dragi rojaki, po naša vina. Slednjič še dober svet in prošnja! Kdor žeti dobrega vina po ugodni ceni, naj sam osobno pride kupovat in naj se kani pri vozačev in prekupcev, ako jih kot zanesljive osobno ne pozna. Po privozačih in prekupcih je tukajšnje vino že mnogo kredita izgubilo. Jako hvaležen bode podpisani odbor, ako ve-ljavnejši možje v svojih krogih dotične interesente na predstoječo izjavo blagovoljno opozori. Kmetijska podružnica Vipavska, Matija Erjavec, prvomestutk. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 20. septembra. (Konec.) V imenu finančnega odseka poroča podžupan Vaso Petričič o nakupu Andrej Trškanovega posestva Karolinški dvorec na barji za mestno ljudsko šolo. Poročevalec nasvetuje, da se poročilo magistratu vrne, naj poizve so se li izknjižili uknjiženi dolgovi, in ali je Trškanu drugače mogoče pogoditi se z upniki, da bode posestvo čisto prodal. Sploh pa naj se popraša vodstvo mestne šole na barji ali je to poslopje v obče pripravno za ljudsko šolo. Predlogi se brez razgovora odobre. V imenu finančnega odseka poroča dr. Stare o premembi prodajnih pogojev za mestno zemljišče okolu deželne prisilne delavnice. Poročevalec nasvetuje, da se zahtevi deželnega odbora v tem ustreže, da se cesta od Poljanskega nasipa do prisilne delavnice na mestne stroške vzdržava in nasipa, da pa nikakor ne more pritrditi drugi terjatvi deželnega odbora, da bi se poti ob levi in desni strani javnemu prometu zaprli. Predlogi obveljajo brez razgovora. Podžupan Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka o prodaji mestne parcele št. 77. obsezajoče 400□ metrov, tukajšnjemu mesarju g. Janezu Črnetu. Kupna ponudba je ugodna, torej nasvetuje, naj se ta svet proda po dva gld. štir-jaški seženj. Brez razgovora obvelja. Podžupan Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka o nakupu jednega dela Josip Bo-kalovega vrta na sv. Petra nasipu za razširjenje ceste. Poročevalec pravi, da se bode po tem nakupu cesta na sv. Petra nasipu lepo razširila, in ker je cena 500 gld za nakup tega posestva primerna, naj mestni zbor kup odobri. Obvelja. V imenu stavbinskega odseka poroča cesarski svetnik Murni k o razdelitvi parcele št. 196. v ka-tastralni občini Poljanski na stavišča in o stavbin-ski črti za novo otroško bolnico. Poročovalec pravi, da razdelitve dotične parcele doslej ni potreba, torej naj se vrne prošnja v rešitev mestnemu magistratu. Obvelja. V imenu policijskega odseka poroča dr. vitez Bleiweis-Trsteniški o računih za zdravila mestnim ubogim 1886 1. Manjša vsota, ki se je izdala za zdravila, (872 gld.) ne kaže sicer ugodnejega zdravstvenega stanja v mestu, pač pa bo 8e zdravniki strožje ;po predpisih ravnali, ter neso predpisavali zdravil v tako dragi obliki kakor doslej. Račun se odobri in sklem , da se lekarniku ostala vsota izplača, magistratnemu uradniku BradaŠki pa izplača nagrada za pregledovanje receptov. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški poroča o udeležbi mestne občine Ljubljanske pri II. mej-narodnom kongresu za higenijo in demografijo, ozi roma pri zboru za statistiko avstrijskih mest. Mestni magistrat oglasil se je že kot ud dotičnega kongresa in se zavezal, da bode plačal ustopnino 10 gld. Kot pooblaščenca svojega imenuje mestna občina Ljub ljanska mestnega odbornika g. dr. Stareta, ki se udeleži kongresa na svoje troške. Mestnemu magistratu se naroči, da gosp. dr. Staretu izroči pooblastilo. Predlogi obveljajo. V imenu odseka za olepšavo mesta poroča mestni odbornik Karol Žagar o prošnji drsalskega društva za dovoljenje gradnje paviljona na drsališči pod Tivoli. Poročevalec po jako obširno utemeljenem poročilu nasvetuje, naj mestna občina dovoli zgradbo paviljona na prostoru, kjer želi drsalsko društvo in naj se dovoli podaljšanje zakupa drsalskega prostora Še za 7 let, da bode drsalskemu društvu mogoče pokriti troške za gradnjo pavilijoua v letnih obrokih. Odbornik dr. vitez B le i \v ei s-T r a te n i š ki misli, ako se bode po sklepu mestnega zbora napraviti hotel po letu na tem prostoru ribnik, okolu njega pa nasadi bi vender drsalsko društvo utegnilo ovirati namenjeno olepšavo. Odbornik dr. Stare meni, da dokler bode imelo drsalsko društvo prostor v najemu, se ne bode moglo ničesar storiti. Poročevalec odbornik Žagar pa meni, da bode paviljon sezidan na prostoru po predloženem načrtu, da ne bode oviral olepšave prostora, ki bode društvu in mestu v kras. Ako se res napravi ribnjak, okolu ribnjaka pa nasadi, bode gotovo drsalsko društvo to z veseljem pozdravljalo m vse delovanje mestnega magistrata v tej zadevi radovoljno podpiralo Predlog potem obvelja in drsalskega društva prošnji se ustreže. Domače stvari. — („Pannonica.") Po cerkvenih postavah mora vsak duhovnik vsak spis ali knjigo, ki jo je izdelal, svojemu škofu predložiti, da se škof prepriča, da v spisu ali knjigi ni nič pisanega zoper verske in nravne nauke sv. katol. cerkve. Gospod Davorin Trstenjak je torej, kakor do slej, tudi zdaj svoj najnovejši spis: „Pannonica" svojemu svet-lomu škofu predložil. Knezoškof Jabob M. Stepisch-negg je poslano knjižico kot „jako drag spomin na 50letnico Trstenjakovega literarnega delovanja" z zahvalo vsprej el in g. Trstenjaku to zahvalo v posebnem pismu prav laskavo izrazil. — (Imenovanje.) Gosp. Fran Dočkal, okrajni živinozdravnik v Kranji, imenovan je okrajnim živinozdravnikom v Prerovi na Moravskem. — (Učiteljišče Ljubljansko) je dobro obiskano. V moškega učiteljišča prvi razred oglasilo se je bilo 28 pripravnikov, obiskuje jih pa prvi razred 26, drugi razred 24, tretji razred 26, Četrti razred pa 12. Na ženskem učiteljišči oglasilo se jih je v prvi razred 70, od katerih je vsprejetih 42. Tretji razred obiskuje 33 pripravnic. Otroško zaba višče obiskuje jih 9, tečaj za ročna dela 6. — (E Ido rade za časnikarje) — vsaj za nemške — je vsekako Beljak. Ondu izhajajoča „Deutsche Allgemeine Zeitung" v svoji 75. štev. z dne 18. t m. tudi kar veselja vriska, ker se jej tako dobro godi. V svoji 74. štev. priobčila je namreč jako strastno resolucijo mestnega zbora Beljaškega proti knezoškofu dr. Kabnu, kateremu se očita, da podpira „die bekannte sloveniseh-elc-ricale Hetzpartei", da se poslužuje nepoštenih sredstev in moti mir mej Slovenci in Nemci, za kar mu mestni zbor izraža najglobokeje pomilovanje, protestujoč »gegen diese oberhirtlichen Verirrungen" i. t. d. Okrajno glavarstvo je dotično številko zaplenilo, zaradi česar je bil baje ves Beljak po konci in mestni zbor hotel je že sklicati izredno sejo, da bi protestoval proti zaplenbi. A „durch die vveise Einsicht des Staatsamvaltes" ni prišlo do tega, kajti državni pravdnik v Celovei je izjavil, da zaplenbe „pred zakonom ne more zastopati" in konfiskacija bila je razveljavljena pre Ino je preteklo 24 ur. Zares, vsega priznanja vredna nitrost! — V drugem slučaji bila je „Deutsche Allgemeine Zeitung" jednako si očna. Glede konfiskacije 10. št spoznali sta deželna sodnija v Celovei in potem še nadsodišče v Gradci, da ni osnovana in deželno sodišče v Celovei pri poznalo je omenjenemu listu za zaplenjeno številko ."> I glđ. odškodnine, ki se je usled naredbe justič-nega ministerstva izplačala iz zaloge za kazenske troške. To je poštena sreča, nam se vidi. kakor znani „strijc iz Amerike!" — (Gosp. J. Z adn i kar,) trgovec s steklovino v Gradci, sin Ljubljanskega pasarja g. Zadni-karja, dobil je na obrtni razstavi v Linci za razstavljene akvarije in vodomete veliko srebrno častno svetinjo. — (Jesen) v besede pravem pomenu je nastopila. V torek deževalo je precej na šimko in dež ohladil je vzduh tako močno, da se je takoj včeraj zjutraj čutil jesenski dih. Danes /jutra, imeli smo že prvo, prav močno slano. — (Službo vrtarice) v otroškem vrtu v Ljubljani oddal je mestni zbor v seji dne 20. t. m. gospodičnu I. Lav riče vi iz Ljubljane, kije imela mej vsemi prosilkami najizvrstneja spričevala. — (V Š m ar ti n u pod Šmarno goro) razpisana je služba učitelja na tamošnji jednoraz-rednici. Plača 450 gld. na leto, opravilnina 30 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 9. dne oktobra t. I. — (Razpisani) sta v kamniškem okraji dve službi: 1. služba učitelja-voditelja na jednorazred-nici n* Brdu z letno plačo 450 gld., opravijnirio 30 gld. in prostim stanovanjem; 2 služba učiteljice na dvorazrednici v Komendi z letno plačo 400 gld. in z jedno sobo za stanovanje. Prošnje na c. kr. okr. šolski s vet v Kamniku do 6. oktobra t. 1 — (Prej mira nje konj na Gorenjskem) 1. t. m. bilo je premiranje konj v Radovljici. Prignalo se je 14 kobil z žrebeti, 14 štiriletnih kobil, in 7 žrebet. Za kobile z žrebeti dobili so premije: Anton Prešern iz Brega 40 gld.; Janez Gogola iz Studeučič 25 gld.; Fran Stroj iz Dvorske vasi 20 gld.; Josip Kolmann iz Zapuš 20 gld.; Vincencij Jan iz Spodnjih Gorjan 15 gld.; Miha Verovc iz Brega srebrno svetinjo; Janez Walland iz Hlepč srebrno svetinjo; za kobile brez žrebet pa: Janez Bretoar iz Nož 30 gld.; Janez Legat iz Zabreznice 20 gld.; Janez Mihelič iz Nož 15 gld.; Anton Iskra iz Pol6 srebrno svetinjo; Fran Dežman iz Hraš srebrno svetinjo; za žrebeta: Tomaž Preširen iz Lesc 10 gld.; Franja Rozman z Otoka 10 gld.; Janez Babic z Brezja 10 gld.; Simon Mlakar iz Pirašice srebrno državno svetinjo; Janez Prajs iz Nove vasi srebrno državno svetinjo. — V Mengši bilo je premiranje 2. septembra. Prignalo se je 12 kobil z žrebeti, 5 kobil brez žrebet in 10 žrebet. Premije so dobili: za kobile z žrebeti: Matija Sršen iz Skaručne 40 gld.; Andrej Bohinc iz Zapog 25 gld ; Janez Leveč iz Mengša 20 gld.; Jakob Bazaj iz Suhorja 20 gld.; Andrej Tepič iz Zgornjega Brnika 15 gld.; baron Lichtenberg iz Abaha srebrno svetinjo; Matija Golob iz Št. Jurija srebrno svetinjo; za kobile brez žrebet: Janez Moli 30 gld.; Janez Likozar iz Voklega 20 gld.; Andrej Mejač iz Komende 15 gld.; Fran Pavlic 8 Klanca sreberno svetinjo; Janez Čebul iz Komende srebrno svetinjo; za žrebeta: Jakob Goljat iz Polja 10 gld.; Aleksander Bergant iz Št. Jurija 10 gld.; Josip Sršen iz Dopale vasi 10 gld. ; baron Lichtenberg Iz Abaha srebrno svetinjo in Josip Debevec iz Polja srebrno svetinjo. Telegrami »Slovenskemu Narodu'1: Piski 22. septembra. Po včerajšnjih končnih manevrih zahvalil se cesar toplimi besedami nadvojvodi Albrechtu, vsem poveljnikom in vsem oddelkom za sijajne dokaze izvežba-nosti. Sploh se čuje, da je bil cesar jako zadovoljen. Veliki Varadin 22. septembra. Tisza govoril pred svojimi volilci kazoč na ogromni napredek Ogerske. Obljubil je zboljšanje finančnega stanja, katero nikakor ni kritično, na-glašal, da vse evropske države želć miru, torej je upanje osnovano, da se mir ne bode tako hitro rušil. Berolin 21. septembra. „Kreuzzeitung" francosko mobilizacijo jako ugodno presoja. Vse je šlo gladko. Nedostatki, ki so se pokazali, so le Francozom v pouk in korist. Mobilizacija je pokazala, da se Francoska ravna po Nemčiji in da more ravno tako hitro mobili-zovati. „LJUBLJANSKI ZTON" ■itoji (1B2—134) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Umrli so t I JulHJanl -. V deželne} bolnici: 20. septembra: Neža Majer, gostija, 70 let, za Bta- rostjo. Meteorologično poročilo. 1 Cm opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v ' mm. o. m (M 7. zj utra i 2. pop. 9. sveder 733*81 mg. 735 08 mm. 738-26 mm. 10 8° C 16 2" C 9*0° C al. vzh. al. vzh. al. vzh. Jaa. jaa. ja». 000 mm. Srednja temperatura 12-0°, za 1*8° pod normalom IDia.iiajsl^a borza dne 22. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papima renta.....gld. 81-25 — gld. 81-30 Srebrna renta.....a 8255 — „ 8260 Zlata renta......„ 11245 — „ 11255 5°/0 marčna renta.....9610 — „ *»6'lf> Akcije narodne banke . . n 882-— — „ 882-— Kreditne akcije....., 28190 — „ 282 76 London........„ 126 — — „ 12590 Srebro........„ — ■— — , —— Napol......... „ 9-95V, — , 9 94'/, C kr. cekini....... 595 - „ 5 95 Nemške marke....., 61-52'/, — , H152'/, 4A/» državne srećke iz I. 1854 25" gld. 130 gld. 75 Kr Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 16* , — Ogerska zlat« renta 4%......100 „ 15 „ Ogerska papirna renta 6" n.....87 „ 20 „ f>° p štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „50 „ Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 120 „ — B Zemlj. obć. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . 125 , 75 „ Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „25 „ Kreditne srećke......100 gld. 178 „50 Rndolfove srečke..... 10 20 „ 50 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 111 „ — „ Trammway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . 233 „90 Zahvala. Živo ginjeni po brezštevilnih dokazih toli odkritosrčnega sočutja o prebritki in nenadomestljivi izgubi naše neizmerno ljubljene, nepo-zabljive matere, oziroma soproge in sestre, gospe MARJETE P0DG0RNIK, izrekamo vsem, ki so jo v tako mnogobrojnom številu spremili k poslednjemu počitku, darovalcem mnogih prekrasnih vencev in sploh vsem, kateri so na kakeršni koli način svoje sočutje skazali, našo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 22. septembra 1887. (684\ Žalujoča rodbina. 1'oslano. (7- 3 >) GLAVNO SKLADIŠTE IJEV^---~TZjQ najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kes Izkusan llek proti trajnom kašlju plueevine I leludoa bolesti grkljana I proti mćhiTnlm kataru, H INKE MATTOiVIJV m Karlovi vari i Widn. Mlad kanarček odletel. Kdor ga najde, dobi lepo nagrado: Sv. Petra ce»ta *tev. 1«.__( ^ foii listi n vožnjo po železnici ie po morji v AMERIKO pri c kr. konc. Anchor Line, Dnunj. I., KoIowrMtring 4. Krojaški poslovodja, ki nme prlrezavati ter Krojili in je slovenskega in n< mrkega jezika zmožen, dobi dobro mesto. Ponudbe pod ..Krojaški poslovodja" na upravništvo ^Slovenskega Naroda". (663—3) v Mallnerjevem hQtelu na Bledu, kamor naj pošljejo svoja spričevala, katere fcelč te službe. («81-2) M- It B It Fin med v satovji «1 kilo 60 kr. dobiva se pri (672—2) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke ulice it. 10. WkT~ Pošilja tudi po poitl od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu. Za pouk na glasovirji priporoča se temeljito zvežbana, že mnogo let v tem delu joča, v harmoniji in teoriji popolnem vešča učiteljica na Emonski cesti št. 8. Pouk v hiši pa tudi izven doma upravništvu „Slovenskega Naroda" Ura 50 kr. — Več pri (656—3) Vsprejmem takoj v z dobrimi spričevali in lepega obnašanja, ki zna slovenski in nemški. Josip IVIatii«-, trgovina za speoerlje, delikateso Itd. (680—2) tt Oelji. Cvet zoper trganje po tir. Hitlioii A kr., izoper prolin ter revmatiieui, trganje po \{f\%\ adih, MMIlt v križi ter živcih, oteklino, / 11 V11 otrple živce in Vite itd. V svojem učinku / j^ljj^je nepresegljiv m hitro tt-r radikalno t^S^S—zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj Srhutjmarfr. \z najrazličnejših krogov. Prodaja IJItAKVA I ICVIiOi Z>1 ■i zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pot v. ( (605-5) * CZY4 i ošti. jjj a na priporočam razen eksportnoga piva 1 (Jako krepko ) pivo) • (Doppelbier) t iz pivovarne bratov Koslerjev v stekle- * ni ta h po b/10 litra. (462—30) j 'MMhtwa.fi* naj se ceniki. J A. Mayer-jeVa zaloga v Ljubljani. £ Tovarna za kostne pridelke in Um Liickmann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoča svojti zeh'i VMpesno učinkujoča umetna gnojiva, kostne moke in supertosfate po najnižjih cenah. Na zadevanje se vpoilje cenilnik in prospekt. (151—33) Tufci i 19. Beptembra. P: i HI..HD1 Gntter iz Lyona. — Dr. Mayerhofer, Danzer, Weiner z Dunaja. — Treutler iz Nove vasf. — vit. Musiline iz Zagreba. — Palma iz Sol onlindna. — Friegrich iz Eberstadta. — Goli iz Idrije. — Greinwalder iz Slavonije. — Faber iz Karlshiiitcna. — Perdan, Fofholzer iz Kočevja. — Jereli, Mahoic iz Trst*. — Fertnič iz Gor.ce. Pri T«<-.»« »t Togno z Dunaja. — Hanak Is Brna. — Purgieitner iz Judeuburga. — Dr. Ilonig iz Zagreba. — Dr. llauaer \i Celovca. — Pfeiflvr iz Trsta. — Konstantini z Reke. — De!sctimn iz Postoj i ne. Pri Hvrtiri jakera «e-nar|l: Ći-rnigai iz Trsta. — Wulz iz Trbiža. Pri juineni kolodvoru: Koritzer z Dunaja. — Eberl iz Gradca. — Na< el z Reke. — Grass iz K umika. ZUPMCIC v Selenburgovih ulicah št. 6 priporočata p. n. občinstvu svojo novo ustanovljeno, dobro preskrbljeno zalogo perila za moško, kravat, ruohea za dame, predpasnikov, ženskih, moških in otročjih nogo vio, dokolenk, tersa talilo, nedreoov v vseh velikostih in najboljš« baze, svilnato in glaoe rokovice za gospode in dame, vezenin, sukanca belega in barvastega, trakov, gumbov i t. d. Naroobe na vsakovrstno perilo in oele opreme (Ani-■tatungen) se lepo in točno izvrše. Proseč p. n. občinstvo za blagovoljni obiBk, usojava si zagotavljati, da se ne bodeva strašila niti truda niti stroškov, da K- postreževa cenjenemu občinstvu z dobrim in trdnim blagom. (667—2) Z velespoštovanjem ZUPANČIČ & ČRNE. t1 § I (D O i o MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač. PV" Jedina ln največja krisl i.j.'inskii krojač niča in zaloga V'J vsakovrstnega sukna ter Zimsku obleka...... od g'd. 9.— naprej Zimski tiakot....... „ j, 5.— ZiniHko liluče....... „ 2.50 „ Zimsk;t HUknJH...... „ 9.— „ .Sulonakn obleka..... „ „ 25.— „ Obleka aa dečke..... , „ 1.75 ;1 V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročbe ne hitro in Učno izvršujejo po niKJnovejšein kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele/.nikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1