MhHm plačana v tolartal HHH to abbanameni« postale jH Kfli Slovenski Irezzo • Cena Ur Q>50 Štev. 260 V Ljubljani, v petek, 13. novembra 1942-XXI Leto VII Izključna pooblaščenka ea oglaševanje tlalilanskega Id tujega icvorai Dnione PnbbliciU Itaiiana & A_ Milana UredolStvo to oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione Ammlnistrazione: Kopllarjeva 6. Lubtana Concessionaria eeclasiva por la pnbbUciti dl proviolenza l la liana ed estarai Union e PubblicitS Itaiiana S. A. Milana Bollettino no. 900 Le truppe italiane sni Ro-dano. Sbarchi in Corsica Nuovi successi di aerosiluranti nelle acque nordafricane II Quartier Generale delle Forze Armate co-ttunica: Per difcnderc la costa della Francia meridio-nale da tentativi di sbarco anglo-americani, icri le truppe della quarta armata hanno iniziato il morimento nella Francia non occupata e, oltrepas-sata Nizza, hanno raggiunto il Rodano. II contegno della popolazione e calmo. Nello stesso tempo reparti moto-corazzati, do-pn aver effettuato duc contemporanei sbarchi a nord e a sud della Corsica procedevano alla occu-pazione delllsola. Anche in Corsica massiina calma da parte della popolazione. Sulla linea del confine libico egiziano il ne-mico ha violentcmentc attaccato con iniporlanti forze corazzate: duri combattimenti sono in corso. Cinque velivoli sono stati abbattuti dalla cac-cia tedesca. Forntazioni aeree italiane hanno agito con rinnova,to successo contro le forze navali avver-sarie sulle coste deU’Africa settentrionale fran-cese: una nave portaaerei e due piroscafi di gros-so tonnellaggio risultano colpiti da siluri. A nord di capo Bon un nostro ricognitore in duello con due cacciatori' ne abbatteva uno. Nel Mediterraneo orientale un grosso caccia-torpediniere britannico veniva centrato da nostri aerosiluranti e visto in procinto di affondare. Azioni notturne di bonibardainento sono State condotte contro gli aeroporti di Malta. Dalle operazioni degli ultinii due giorni due oostri apparecchi non hanno fatto ritomo. Izkrcanje na Korziki Italijanske čet« dosegle Rodan Italijanska vojska dosegla reko Rodan — Siloviti boji na meji Egipta in Libije — Novi uspehi letalskih torpednikov ob obali severne Afrike Italijansko uradno vojno poročilo št. 900 pravi: Za obrambo južnotrancoske obale pred angle-ško-ameriškim poskusom za izkrcanje so čete 4. armade včeraj začele premike v nezasedeno Francijo. Ko so prešle Nizzo. so dosegle Rodan. Vedenje prebivalstva je mirno. Istočasno so sc motorizirani oklepni oddelki hkrati izkrcali na dveh krajih na severu in jugu Korzike ter krenili zasedat otok. Tudi na Korziki vlada pri prebivalstvu kar največji mir. Na mejni črti med Libijo in Egiptom je sovražnik napadel s pomembnimi oklepnimi silami. Potekajo zagrizeni boji. Nemški lovci so zbili pet letal. Italijanski letalski oddelki so s ponovnim uspehom nastopali zoper nasprotnikove pomorske Nov napad italijanskih torpednih letai na ameriške ladje v zahodnem Sredozemlju Vojni odsek. 13. novembra, s. Oddelki itali- , je z ladje dvignil visok steber dima. Ker se je janskih letal, ki nastopajo na zahodnem Sredo- J medtem zmračilo, niso letalci mogli ugotoviti ce- zemlju, so tudi včeraj nadaljevala uspešno delo proti nasprotnim silam v Severni francoski Afriki ter spet dosegla nove uspehe. Ogledna letala so stalno nadzorovala gibanja ameriških enot tako na morju kakor na kopnem. Ker je bilo mnogo parnikov v spremstvu vojnih ladij na morju pri Bougieju, so italijanska torpedna letala tja usmerila napad. Kakor v prejšnjih dneh so italijanska letala spet priletela ob mraku, da bi nasprotnika čim bolj presenetila. Ladje so ravno plule, ko so bile napadene in čeprav je bila protiletalska obramba precej huda, so se torpedi natančno približevali svojim tarčam. Neka ameriška letalonosilka, ki je z dvema križarkama vred spemljala nekaj parnikov, je bila zadeta; drug torpedo pa j, je zadel še natovorjen parnik. Opazili so, kako sc Boji na Kavkazu so znova vzplamteli V Stalingradu zavzete nove postojanke — Težki boji ob libijski meji Uspešni letalski napadi na brodovje pred Alžirom in v zalivu Bugie Nemške čete ob južni francoski obali Hitlerjev glavni stan, 13. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkazu so pri Alagirju v teku boji večjega obsega. V od«eku pri Tuapseju so nemške čete v napadu zavzele več važnih višinskih postojank. Bojna letala so bombardirala sovjetske postojanke, železniške naprave in letališča ob obali. V Stalingradu so nemški oddelki vrgli v ostrih napadalnih bojih Sovjete iz nadaljnjih skupin hiš in oporišč. Kokno topništvo in protiletalsko topništvo sta na Volgi potopila-pet večjih prevoznih čolnov, topniške postojanke iti prometne zveze v zaledju vzhodno od Volge je letalstvo močno bombardiralo. Na bojišču ob Donu so bili na odseku romunskih čet Sovjeti v krajevnih obrambnih bojih vrženi nazaj, deloma v borbah moža proti možu. Drugod na vzhodnem bojišču nič posebnega, razen močnih letalskih napadov na sovjetske prevoze, vojaška taborišča in oskrbovalne zveze. Pri tem so bili doseženi veliki uspehi. Nočni letaJski napadi na kolodvor v Tor-žoku so povzročili velike požare. V Kronštatskeiu zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva z več zadetki uničila sovjetsko podmornico. V Severni Afriki so nemško-itulijanske čete ob libijsko-egiptski meji v težki borbi z lhoč-nimi a.ngleškimi oklepnimi silami. Nemška lovska letala so sestrelila pet angleških letal. V dnevnih in nočnih jetailskih napadih proti ameriško-angleškemu izkrcevalnemu brodo-vju preti Alžirom so bile s težkimi bombami čadete ena nosilka letal, ena križarka in velika trgovska ladja. Pristanišče v Alžiru in ne-Jto letališče v bližini mesta, ki je bilo gosto pokrito z letali, sta bi'la prav tako napadeni. V zalivu Bugie sta bili v zaporednih letalskih napadih potopljeni dve vojaški prevozni ladji s skupno 16.000 tonami, več drugih večjih ladij m prevoznih čolnov je bilo hudo poškodovanih. Istotam so bile z bombami zadete tudi ena nosilka letal, ena križarka in dva rušilca. Vsa letala so se od teh napadov vrnila na svoja oporišča. Nemške podmornice so potopile v napadih na ameriško-angleško brodovje v zahodnem Sredozemlju vojaško prevozno ladjo z 19.600 tonami, prevozno ladjo družbe Bine Fanell z 1-000 tonami in tovorno ladjo s 4000 tonami, l/med spremljajočih vojnih ladij, med katerimi je bila tudi ena nosilk« letal, sta bili s torpedi zadeti dve vojni 'ladji, med njimi en rušilec razreda »Tribal«. Pred Alžirjein je bila torpedirana ena zaščitna ladja. N.a morju pred Casablanco so podmornice torpedirale neko tovorno ladjo jn dve drugi edinici v zavarovanem konvoju. Dne 11. novembra v vojnem poročilu omenjena ladja, ki jo je torpedirala nemška pod-mornioa na Severnem morju, ni bila oklepnica razreda »Queen Elisabeth«, temveč, kakor je bilo ugotovljeno iz naknadnih poročil, potniški parnik >Queen Elisabeth« 6 85.000 tonami. Angleške izgube pri letalskem napadu na Sardinijo Lishona, 13. nov. s. Reuter poroča iz Londona: V noči na torek so bili izvedeni letalski poleli proti letališčem na Sardiniji. 19 naših slro-iev se ni vrnilo na ooorišče. Nemški oklepni in motorizirani oddelki so v današnjih zgodnjih jutranjih urah dosegli južno francosko obalo. Pohod skozi južno Francijo je potekel gladko. lotnega uspeha toga napada, ni pa izključeno, da zadete trgovske enote sploh niso mogle več pluti dalje. Pomen sedanjih bojev v Afriki in na Sredozemskem morju Bim, 13. nov. s. Predsednik južnoafriške vla-Smuts je včeraj govoril v Londonu in zlasti poudarjal pomen sedanjih bojev v Afriki in na Sredozemskem morju. Dejal je: »Tisti, ki ima oblast na Sredozemskem morju, ima tudi ključ do Evrope.« de Ameriški nastop v Afriki za Italijo nobeno presenečenje | Madrid, 13. novembra, s. List sPuebloc razpravlja o drugem bojišču v Afriki in o vedrosti italijanskega ljudstva ter pravi, da so »varstveni ukrepi in primerni ukrepi za odgovor bili takojšnji in nagli«. Člankar v španskem listu zanikuje, da bi ameriški poraz v Severni Afriki pomenil kako presenečenje, zakaj italijanski tisk ni nikdar zanemaril objavljanja novic in razprav glede ameriških načrtov za vdor v Afriko in glede angleških načrtov za odprtje novih bojišč. Nemška sodba o delu italijanskega letalstva >Italijanski orel je svoje kremplje zasadil angleškemu kitu v hrbet ter ga premagal« Rim. 13. novembra, s. Delovanje italijanskih torpednih letal na Sredozemlju in njihovi veliki uspehi so v nemških krogih naleteli na velik odmev. Tako je leipziška radijska postaja poročala:. »Delovanje italijanske letalske sile v napadu proti angleškemu brodovju je bilo odlično in je rodilo mnogo stvarnih uspehov v vseh dobah vojne prav do danes. Posebno torpedna letala so dajala angleškemu mornariškemu poveljstvu čedalje večje skrbi, zakaj vselej kadar so angleške spremljave skušale prodreti skozi zaporo sredozemskih voda, so jih napadala v vedno večjem številu. Od 15. avg. 1940, ko je prvo torpedno letalo priletelo do aleksandrijskega pristanišča, pa prav do danes je torpedno letalstvo čedalje bolj napredovalo v številu in uspešni napadalni sili. Najprej so nastopila samo posamezna letala ,potem pa že razne manjše skupine in v posebno pomembnih primerih celo večji oddelki. Tako so posadke dobile potrebne izkušnje, izdelava novih torpednih letal pa se je tudi toliko zboljšala, da so 27. septembra 1941 že lahko nastopili s samimi oddelki torpednih letal proti veliki angleški ladijski spremljavi, ki je bila močno zavarovana. Italijanska letalska sila je ta dan prizadejala angleškim pomorskim enotam zelo hud udarec. Italijanski orel je svoje krem- I pije zasadil angleškemu kitu v hrbet ter ga premagal. Torpedna letala so tedaj potopila tri križarke ter s 15 torpedi bolj ali manj poškodovala še 9 drugih angleških enot. Februarja leta 1942 so italijanski in nemški bombniki ter italijanska torpedna letala potopila eno križarko, enega rušilca, neko manjšo enoto in sedem parnikov. Vrh tega so bili poškodovani: štiri križarke, en rušilec ter osem parnikov. Meseca marca je od 19 italijanskih torpedov zadelo nasprotno brodovje 17, tako da so se morali Angleži vrniti v oporišče, medtem ko so jih italijanska letala zasledovala. Junija ter avgusta istega leta je nasprotnik znova skušal z dvema velikima ladijskima skupinama prodreti skozi sicilski preliv. V spremstvu so imeli poleg znatnega števila križark še bojne ladje in letalonosilke. Obakrat pa so se morali Angleži po zelo hudih izgubah vrniti v Gibraltar, ker so jih bombe in torpedi preveč hudo zdelali. Vredno je omeniti, da so avgusta imeli v spremstvu že štiri letalonosilke, dočim sta poprej bili samo dve, kar nedvomno dokazuje, kako važno vlogo so imele italijanske sile, posebno še torpedna letala, v boju proti nasprotnemu brodovju.« Francoska vlada zapoveduje v Afriki odpor do skrajnosti Vichjr, 13. novembra, s. Francoska vlada se je sešla pod predsedstvom maršala Petaina. Zlasti so razpravljali o vojaškem položaju v Severni Afriki. Maršal Petain in vlada, pravi uradno poročilo, so izkazali spoštovanje zvestobi in hrabrosti vojske v Afriki, kateri naročajo, naj nadaljuje boj do konca svojih sil, to pa zaradi koristi Francije in imperija. Angleško-ameriška obvestila skušajo dopovedati, da naj bi bil v nasprotju s tem naročilom admiral Darlan, ki je ob zasedbi bil v Alžiru, povabil francosko vojsko v Maroku in Alžiru, naj neha z odporom. V Vich.vju niso objavili novih uradnih obvestil o nadaljnjem poteku odpora. V Turčijo je dopotovalo okoli 300 nemških državljanov iz Palestine in sicer v okviru akcije nemškega zunanjega ministrstva za vrnitev nemških državljanov iz tujine. Poslanica regenta Horthyja o načelih madžarske politike v sedanji vojni Budimpešta, 13. nov. g. V madžarski poslanski zbornici v senatu je predsednik vlade de Kal-lay prebral važno poslanico di*žavnega upravitelja. V njej se regent zahvaljuje za vse, kar je madžarska zbornica storila v dostojno počastitev spomina Štefana Horth.vja, ki je junaško padel na vzhodnem bojišču. Poslanica vsebuje nekaj pro-gramatičnih točk za madžarsko politiko. Madžarska je stopila v odločilno razdobje svoje zgodovine. V tej vojni, poudarja regent, je potrebno, da določata stališče Madžarske časi ... zvfestoba madžarskega ljudstva, to pa zaradi Koristi madžarskega plemena in domovine. »Ne želim drugega kakor dobro narodu. Pri vsakem vprašanju in v vsaki okoliščini se mi- slim ravnati po koristih države. Potrebno je, da bodi madžarska vojska vedno močnejša, da bi lahko bila kos vsakemu položaju. Sleherni Madžar mora vedno bolj zaposlovati svoje sile in svoj denar zaradi službe madžarski stvari.« Regent trdi v svoji poslanici tudi, da zahteva doba, v kateri živimo, preosnove, ki bodo izvedene v blagor ljudstva. Poudarja dalje nujnost, da bodi vse ljudstvo zdaj bolj kot kdaj zedinjeno v boju, ki bo za stoletje odločil usodo Madžarske. »Prepričan sem,« končuje regent, »da bodo vsi Madžari izpolnili svojo dolžnost, tako da bo domovini in madžarskemu ljudstvu zagotovljena srečnejša bodočnost.« Branje spomenice je sprožilo mogočne in goreče minifestacije za regenta. sile oh obalah francoske Severne Afrike. Kaže. da so torpedi zadeli neko letalonosilko ter dva velika parnika. Severno od rta Bon je neki naš oglednik v boju z dvema lovcema sestrelil enega izmed njiju. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naši letalski torpedniki zadeli velik angleški rušilec in videli, kako je na tem, da se potopi. Nočni hombniški poleti so bili izvedeni proti letališčem na Malti. Z nastopom v zadnjih dveh dneh sc dve naši letali nista vrnili. Grško priznanje dobroti italijanskih oblasti Aene, 13 nov. s. Ob koncu prvega grškega kmetijskega kongresa je prefekt pokrajine Arka« dije imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Vedenje italijanskih oblasti in italijanskih zasedbenih čet v Grčiji dokazuje, da smo imeli prav, ko smo sodelovali z njimi in si prizadevali, da bi ljudstvo odprlo svoje srce čustvom prijateljstva in sodelovanja z zastopniki velike sredozemske so. ode, ki je vedno tako pripravljena olajšati naš težavni položaj. Japonski letalski uspehi pri Aleutskih otokih Tokio, 13, novembra, s. Pri Aleutskih otokih so Japonci od 1. julija do 31. oktobra sestrelili 32 ameriških letal. V istem času so sami izgubili dva prevozna parnika, ki sla bila hudo poškodovana ter 15 vodnih letal. Japonsko zanimanje za položaj v francoski Afriki Tokio, 13. nov. s. Japonski ministrski predsednik Tojo in zunanji minister sta izjavila včeraj, da Japonska z živim zanimanjem spremlja razvoj položaja, ki je nastal v francoski Severni Afriki zaradi angleškega in ameriškega napada. Matematiki pri papežu Vatikansko mesto, 13. nov. s. Včeraj je papež sprejel v^ konzistorialni dvorani v zasebno avdienco udeležence kongresa za višjo matematiko. Navzoče je sv. očetu predstavil akademik Severi. Papež, ki je sedel na stolu, jih je toplo pozdravil. Izrazil je veselje, da se nahaja sredi tolikih gojilcev znanosti in rekel glede vrednosti njihovih študij, da je razglabljanje matematičnih vprašanj, temelječe na neoporečni resnici, tista panoga, ki je najbližja božji znanosti. V tem vprašanju se lahko združijo vsi matematiki najrazličnejših narodov. Za zaključek je izrazil željo, da bi učenjaki dali svoj prispevek k bodočnosti vseh narodov, da bi se jim izpolnila vsa njihova pravična stremljenja. Po govoru se je papež zelo prisrčno razgovarjal z vsakim od navzočih in jim dal poljubiti prstan. Kongresniki so nato odšli v Sikstinsko kapelo, potem pa v hišico Pija IV., na sedež papeške akademije, in se zbrali v zborovalni dvorani, kjer jih je sprejel akademik profesor Lombardi skupaj s kancelarjem dr. Salviuccijem. Akademik Lombardi je pozdravil matematike v svojem imenu in v imenu predsednika Gamellija in rekel, da je vesel, da je mogel sprejeti toliko svojih odličnih tovarišev. Akademik Severi se je Lombardijo zahvalil, posebno pa še patru Gatnelliju, ki je hotel sprejeti kongresnike kot goste, da bi svoje delo zaključili s sejo na papeški akademiji. Prebral je potem udanostno brzojavko papežu, drugo pa patru Gamelliju. Nato je imel kongres svojo sejo pod predsedstvom akademika Lombardija. Govoril je član papeške akademije, profesor matematike na vseučilišču v Miinchenu, Theodor Carre, ki ie predaval o sedanjem stanju teorije analitičnih funkcij. Vesti 13. novembra V Sofiji potekajo poganjanja za novo trgovsko po- godbo med Bolgarijo in Nemčijo. Pogajanja se bodo končala v nekaj dneh. Nato se bodo začela podobna pogajanja s Švico. Ameriško mornariško ministrstvo poroča, da je ameriška mornarica v drugi polovici oktobra zgubila 729 mož. Bolgarski listi ugodno razlagajo sklep osnih sil, da bodo vojaško zavarovale francosko sredozemsko obalo in Korziko pred jjoskusi angleškega in ameriškega napada. Listi poudarjajo, da bo ta na prav, ko je tega človeka imenoval matematični veleum « »Kaj se je vendar zgodilo?« je spregovoril z drobnim in nek^ni tresočim glasom. »So ti gospodje vsi tvoji prijatelji, Bella?« Dekle je že nameravalo odgovoriti, pa jo je Vanče z roko ustavil. »Gospod Drucker, tu ▼ bližini ee je odigrala žaloigra. Tukaj vara predstavljam okrožnega upravnika Mark-liama in narednika Ileatha s policij skega ravnateljstva. Prosili smo go- Kriminalni romon spodično Dillardovo, naj nas pospremi sem, ker bi radi zvedeli, če je gospa videla, kaj se je dogajalo danes dopoldne na strelišču pri Dillardo-vih.« »Žaloigra,... Kakšna žaloigra?« se je začudil Drucker. »Neki gospod Robin je bil s puščico ustreljen!« Druckerjev obraz se je krčevito zgrbančil. »Robin, umorjen, umorjen?... Kdaj?« »Med enajsto in dvanajsto uro.« Med enajsto in dvanajsto.« V hipu se je grbec vrgel proti materi. Videti je bilo, dn vznemirjenje v njem vedno l>olj narašča. Z dolgimi prsti je nemirno svaljkal rob svojega jopiča. »Mama. kaj si videla zunaj?« »Kaj hočeš reči, sinko?« je mrmrala gospa, kot bi bila vsa uničena. »Kaj hočeijrt reči? Hočem reči. da sem približno ob tistpm času slišal krik od tukaj.« »Saj ni re6, ni res! Motiš se! Danes dopoldne nisem niti enkrat zakričala.« »No, dobro potem ... potem je mo- ralo biti kaj drugega.« Grbec v hipu ni bil nič več razourjen, namesto tega vznemirjenja pa se je na njegovem obrazu pojavila očitna resnost. »Toda dejstvo je. da sem takoj, ko sem zaslišal krik, stekel po stopnicah navzdol in nekoliko prisluhnil pri tvojih vratih. A vse se mi je zdelo mirno in tiho. Slišal sem le, kako si hodila po sobi som in tja ter tiho .pela neko pesmico. Nato sera se vrnil na svoje delo.« Gospa Druckerjeva si je z robcem zakrila oči. »Si ti med enajsto in dvanajsto uro deilal?« Njen glas je znova postal nemiren. »Večkrat sem te klicala...« »Sem slišal, a nisem odgovoril, ker sem imel preveč dela.« »Torej je bilo vendar tako!...« Počasi je obrnila glavo proti oknu. »Mislila sem, da si odšel z doma. Pa mi nisi nič povedal...?« Povedal sem ti, da bom še! k Di'l-lardovim. Sigurda pa ni bilo doma in sem se vrnil malo pred enjj.sto.« »Nisem te videla, da bi hi! prišel domov.« Stara gospa je bila očitno izčrpana. Nekaj časa je kakor brez moči ležala v naslonjaču, njen pogled pa se je zgubljal na ^teni ,p>x*d njo. »Ko sem te klicala,« je še pripomnila, »in nisem dobila nobenega odgovora, sem upravičeno mislila, da te ni do ma.< »Od Dillardovib sem odšel skozi železna mrežasta vrata, ki drže no Riverside, da se po parku malo sprehodim ...« Ob teh besedah se je go spa Druckerjeva oči vidno spet tuzPu-rila. »Potem sem se vrnil domov in sicer skozi glavna vrata.« »In ti praviš, da si me slišal za- kričati... I oda. za božjo voljo, čemu naj bi bila vendar kričala, dragi moj sinko? Danes dopoldne nisem čutila nobenih bolečin v hrbtu, kakor jih čutim običajno...« Drucker je namrši'1 obrvi in ves nemiren pogledal najprej Vanceja, nato pa Markhama. »Nekdo je zakričal tu. Dobro sem slišal. Bil je ženski glu«... in tista ženska je bila tu v tej sobi.« Za. trenutek je počakal, potem pa še pri- pomnil: »Bilo je približno ob pol dvanajstih.« Nato je umolknil, sedel v enega izmed naslonjačev, sklonil glavo in gledal v tla. Ob takšnem čudnem razgovoru med materjo in sinom smo bili vsli kakor okameneli. Vanče pa je bil zatopljen v oljnato sliko, ki je visela na steni. A dobro sem vedel, da mu ni ušla niti črka, niti kak odtenek glasu. V hipu se je obrnil, pomignil Mark-hamu, naj se ne vmešava, ter se nato približaj gospej Druckerjevi. »Zelo nam je žal, gospa,« se je opravičil, »da “ino vas vznemirjali. Oprostite nam, če vam je mogoče.« Nalahno se ie priklonil in se obrnil k gospodični Dillardovi. »A'li nas hočete pospremiti, oli pa bomo morali sami poiskati izhod?« »Grem z vami,« je odgovorilo dekle: nato ,je še stopila k gospej Dru-ckerjcvi in jo objda okrog vratu. »Ali nam boste oprostili, lady Mae?« je vprašala ljubeznivo. In potem jo je spet prisrčno poljubila na čelo. Ko smo odhajali, «e je Vanče kakor po nekem notranjem ukazu obrnil in zapovedovalno dejal Drnckerju: »Bolje bo, če greste z nami. Utegnilo bi nas zanimati, kaj veste o gospodu Robinu.« »Ne hodi z njimi!« je zavpila gospa Druckerjeva in sc spet vzdignila v naslonjaču. »Ne hodi! Hočejo ti storiti zi!o!...< Grbec je vstal. »Čemu nc bi smel iti?« jo je korajžno zavrnil. »Hočem priti stvari do dna. Po vsem tem utegne biti res, da jim lahko še kaj koristim...« In s kretnjo, ki je razodevala neko nestrpnost, se nam je pridružil. VI. poglavje. ;Jaz,« dejal je vrabec... Sobota, 2. aprila ob 15-Ko smo se vrnili k Dillardoviin v salon ter se poslovili od Belle, ki je odšla k stricu, je Vanče brez kakšnega posebnega uvoda nadaljeval z zasliševanjem. , . »Nisem hotel še naprej vznemirjati vaše matere, gospod Drucker, in vas .zasliševati v njeni navzočnosti. Ker pa vidim, da ste bili danes dopoldne malo prej, preden ie bil umorjen gospod Robin, tu n« obisku, je nujno potrebno, pa čeprav samo zaradi uradne dolžnosti, kakršno imamo pri takšnem postopku, da odgovorite na nekatera naša vprašanja.« Tudi med je treba znati pravilno shranjevati Ljubljana, 13. novembra. V zadnji številki »Slovenskega čebelarja« je napisal Fr. L. jfcučen članek o shranjevanju medu. Zaradi zanimivosti ga v celoti ponatis-kujemo: Zdi se mi, da na to zadevo tudi čebelarji sami premalo pazimo. Tako sem videl na primer pri znancu čebelarju, da je imel med v odprti posodi v shrambi za jedila tik kuhinje, ces da je bolj pri rokah. Pri shranjevanju medu moramo paziti zlasti na dve stvari: na posodo za med in na prostor, kjer ga hranimo. Kdor ima manjše količine medu, ga navadno hrani v steklenih posodah, ki pa morajo biti zgoraj enake širine kot spodaj. Če so zgoraj ožje, se mu lahko pripeti, da mu med steklenice ob kristaliziranjn razžene. Kdor pa si le ne more pomagati z drugačno posodo, naj pri polnjenju takih steklenic dene v sredino medil palčico, ki jo odstrani šele, ko bo ined že nekoliko strjen. Pri nastali luknji dobi sedaj med toliko prostora, da se lahko razteza v to smer. Vsaka posoda pa mora biti trdno zaprta ali zavezana s pergamentnim papirjem- Običajno pločevinasto posodo vseh velikosti pa dobi vsak v Društveni čebelami. Te so prav primerne za med, dobro zapirajo in so varne za prenašanje ter prestavljanje, kar o steklenicah ne moremo reči. V prejšnjih časih so bile bolj v navadi lesene čebrice, škafci in sodčki. Ce so v dobrem stanju, so tudi te posode prav primerne. Le pomivati jih ne smemo, sicer ne bodo več držale medu. Očistiti jih damo čebelam in nato skrbno zbrišemo ter shranimo na popolnoma suhem kraju do prihodnje rabe. Vendar se lesene posode prav rade navzamejo kakega duha, kar je pri pločevinastih izključeno, če jih le temeljito pomijemo in zbrišemo po rabi in osušene hranimo na zračnem in suhem prostoru. Tudi v posodah z neokrušenim loščem (glazuro) se med prav dobro shrani. V starih časih so ga hranili v kamnitih vrčih, ki so bili znotraj dobro zglajeni. To so bile prav dobre posode, a dandanes ne pridejo vec v poštev. Celo dobro žgane in znotraj temeljito zglajene lončene posode niso bile za polpreteklo dobo slabe. Tak lonec je moral lepo in polno zazvoniti, če smo ga postavili na prste leve roke in po njem trkali s sredincem desnice. V notranjosti ni smel imeti napak, to je pik ali raz. Taka okrušenja »k« P*la med, ki je predrl tudi steno posode. Tudi take lonce med ob kristalizaciji rad razžene, posebno cvetlični, ki trdo kristalizira. Zato moramo tudi v taki posodi napraviti luknjo v med. ^ Danes seveda teh posod ne rabimo vec. Pač pa imamo manjše množine medu lahko tudi v porcelanastih posodah. Pri vsem tem pa mo; ramo paziti, da ni bila v dotični posodi že prej kaka druga tekočina ali jed, zlasti ne maščoba. Od te ostane vedno še nekaj sledu in med se navzame tega d,uha, kar mu kvari prijetni okus. Še posebno pa opozarjam, da mora biti lončena posoda dobro z žico zvezana, sicer jo strd še prej razžene kakor steklo. Italijanski tečaj na magistratu Županstvo je pri mestnih uslužbencih lahko naglo ugotovilo prav dobro voljo za učenje italijanskega jezika, saj je celo zvedelo, da precej uslužbencev za učenje italijanščine žrtvuje dosti časa in razmeroma tudi precej denarja za učenje v raznih tečajih. Da pa to prizadevanje uslužben-stvu čim najbolj olajša, namerava županstvo uvesti za mestne uslužbence reden tečaj italijanskega jezika na magistratu. Po sedanjem načrtu bodo uslužbenci razdeljeni v 6kupine, da 6e bodo mogli vsaj enkrat na teden udeleževati P<>uka. . Da se pa preprečijo morebitne težkoee, ki bi kakorkoli lahko nastale, bo ta pouk med utadnimi urami, tako da bodo uslužbenci lahko za eno uro zapustili urad zaradi udeležbe v tečaju. Županstvo je namreč popolnoma prepričano, da ta olajšava ne bo vplilavala na redno uradno poslovanje, ker bo usluzbenstvo, ki je že v mnogih primerih pokazalo čut dolžnosti in posebno navezanost na urad, samo znalo tako urediti _ in ravnati, da obisk tečaja ne bo mogel postati vzrok zaostankom pri uradnem poslovanju. Tako torej tudi občani in stranke niefcakor en bodo občutili t« kratke zamude. Saj bo znanje italijanščini 6amo pospešilo obravnavanje spisov ter bo tako posredno koristilo vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Po takem načrtu torej mestne usluzbenstvo za vsem koristni obisk italijanskega tečaja ne bo izgubilo prav nič svojega prostegr časa ter tudi ne bo prav nič obremenjeno s stroški, zato bo pa tudi svoje priznanje teh otajšav pokazalo s čim večjim obiskom tečaja in s čim marljivejšim učenjem jezika. Glede prostora je treba vedeti, da mora biti popolnoma suh in zračen. Zato niso dobre shrambe, ki so poleg kuhinje ali sob, kjer kurimo. Med nateguje zelo rad vlago in te je vedno nekaj v ozračju kuhinje in v prostorih, ki so v zvezi s kuhinjo. Tudi v ostalih sobah, kjer kurimo, se nabira vlaga. Njej ne moremo popolnoma zabraniti dostopa do medil, čeprav so posode zaprte s pergamentnim papirjem. Tak med začne vreti in se kolikor toliko pokvari. Najbolje se ohrani v suhih in zračnih shrambah z enakomerno toploto, in ki v njih nihče ne prebiva. Rado se zgodi, da zavohajo mravlje shrambo za med. Zato postavimo posodo na večji papir, okrog nje pa nasujemo na debelo presejanega pepela. S kakimi mazili zoper mravlje ni varno šariti, ker se med hitro navzame duha dotičnega mazila. Paziti moramo tudi, da ne pridejo do medu miši, ki tudi te slaščice ne zametavajo. Svež med v shrambi še nekaj časa dozoreva, ker izhlapeva iz njega odvisna voda. Zato ga sprva samo nalahno pokrijemo s jrapirjem, ali pa naredimo v papirju nekaj luknjic. Pozneje ga pa trdno zavežemo ali zapremo s pokrovom. Ko se med strdi in ga moramo rabiti, je najbolj primerno, ako uporabljamo pri odjema-nju lesene ali roženaste žlice, ne pa kovinastih. Otvoritev jezikovnega tečaja na poštnem ravnateljstvu Nad osemnajst tečajev za italijanščino, za konverzacijo in za italijansko kulturo bo letos delovalo na sedežu Zavoda jia italijansko kulturo, po naklonjenosti Eksc. Vis. komisarja pa so različni tečaji na raznih zavodih in uradih, podrejenih Visokemu komisariatu. Zavod za italijansko kulturo, ki ima nalogo skrbeti za take tečaje in jih organizirati, tudi na ta način izvršuje svojo dolžnost, ki mu jo je poverila Stranka, da vsestransko ureja in vodi izven-šolsko kulturno življenje v pokrajini. Najvažnejša skupina jezikovnih tečajev, ki jih vodi Zavod za italijansko kulturo izven svojega sedeža, so jezikovni tečaji na poštnih in brzojavnih uradih. V sredo se je na poštnem ravnateljstvu začel ob ib ob navzočnosti vodje Zavoda ia italijansko kulturo prof. Attilija Budrovicha in pokrajinskega inšpektorja pošte in brzojava dr. Maurija tečaj za izpopolnjevanje, ki ga bo vodil prof. Ferraris. Najprej je v kratkih besedah dr. Mauri izrekel svoje veselje, da je Eksc. Vis. komisar poveril vodstvo jezikovnih tečajev Zavodu za italijansko kulturo. Hkrati se je zahvalil ravnatelju zavoda za ljubeznivost, da je osebno prišel k otvoritvi in ga prosil, da se še naprej zanima za te tečaje in jih podpira s svojo izkušenostjo. Ravnatelj Zavoda za italijansko kulturo se je prisrčno zahvalil dr. Mauriju za ljubeznive besede in za tovariško sodelovanje. Ko je ob otvoritvi naslovil svoj pozdrav vsem tistim, ki so se združili v študiju italijanskega jezika in italijansl^e kulture, je v zaključek. dejal: »Vi pripadate prvemu tečaju, ki,j£..b'l ustanovljen v vaših uradih, toda vašemu zgledu bodo sledile stotine in stotine vaših tovarišev. Preden začnemo s temi tečaji, bi rad povedal vsem tistim, ki so se zbrali v tečaju, morda samo zato, ker jim bo znanje jezika služilo v uradu in ker je sploh dobro poznati kateri koli jezik, da je italijanski jezik v resnici vreden študija z ljubeznijo, saj ni kakršen koli jezik kakor kitajščina, bantuščina ali kaka druga govorica, italijanski jezik je najlepši in najbolj harmonični jezik sveta in ga govorijo v deželi, iz katere je izšlo več luci civilizacije kot iz katere koli druge. Govori ga narod, ki ima veliko zgodovino v davnini in tudi v sodobnosti.« Nato je vodja Zavoda z najlepšimi željami za uspeh tečaja odprl tečaj italijanščine na poštnem ravnateljstvu. , nanovo« •pMIIA • * * . » tfe Itn’*®' revem koledar1 ^ ^8Vi v,,Slovenj a-cUnpteie'. ''o8te ,U3 - *ar° za Velo IV«- Važna knjižna izdaja Zveze Bojevniških Fašijev Zveza bojevniških fašijev je te dni izdala brošuro, ki prinaša na 80 straneh v dvojezičnem besedilu Statut Narodne Fašistične Stranke, Listino o delu in Listino o šoli. Uvod v to knjižno izdajo poudarja, da je Zveza borbenih fašijev v Ljubljani hotela s to knjižno izdajo dati boljšemu delu slovenskega prebivalstva možnost, spoznati revolucionarne dokumente Fašizma v teku njegovega 20 letnega življenja. V slovenskem prevodu in italijanskem besedilu objavljeni dokumenti sestavljajo potrebne osnove za vsakega, ki hoče priti do dna dogodkom, ki so dozoreli v Italiji od leta 1922 naprej, torej dogodkom, ki so bili predpogoj za ustvaritev korporativne države Benita Mussolinija. Statut Narodne Fašistične Stranke predstavlja disciplinsko ureditev Stranke in je zanjo osnova moralne trdnosti kakor je vojaška disciplina osnova sleherne vojske. Pravilnik PNF je tako oporišče glavnega stroja italijanske države v njenih posameznih in skupnih manifestacijah. Statut obravnava osnovna načela fašistične organizacije, vso hierarhijo od najmanjših do najvišjih edinic in daje navodila za organizatorno delo. Listina o delu je skladno uresničila socialne principe Revolucije in je spravila v sklad pravice in dolžnosti delodajalca in delavca, tako je bilo v najvišjem interesu naroda s pomočjo razrednega sodelovanja praktično uresničeno to. Kar se je včasih in drugod doseglo samo z divjo in neplodno razredno borbo. Listina o delu je zaščita socialne pravičnosti, ki prinaša v sedanji vojni, ki jo biie Italija za utrditev v svetu, najlepše sadove. Listina o šoli je bila sestavljena zato. da usmeri državljana že od prve mladosti — preko tesnega sodelovanja med šolo in družino — proti temu. kar ho njegova bodoča delavnost v območju narodnega življenja. Tudi v tem se korporativna država uresničuje. Knjiga bo postala nad vse koristna in dobrodošla tistemu, ki si hoče v Ljubljanski pokrajini nekega dne pridobiti pravice italijanskega državljana preko dolžnosti, ki jih nalaga fašistična država. Kdor se bo poglobil v knjigo, bo lahko ugotovil, da si je s tem pridobil snov, ki vsebuje glavna dejanja socialne pravičnosti Fašizma. Predpisi o igranju narodnih himen v javnih lokalih . Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno urediti sviranje narodnih himen v prostorih javnih zabavišč in v gostinskih obratih: Čl. 1. — V prostorih za javne prireditve in javnih zabaviščih ter v gostinskih obratih se smeta svirati kraljeva koračnica »Marcia Reale« in himna »Giovinezza« samo ob naslednjih dneh: 8. januarja: rojstni dan Njenega Veličanstva Kraljice Cesarice; 23. marca: ustanovitev italijanskih bojevniških fašijev; 21. aprila: ustanovitev Rima in proslava dela; 24. maja: obletnica napovedi vojne 1915—1918; prvo nedeljo v juniju: praznik ustave; 15. septembra: rojstni dan Nj. Vis. Prestolonaslednika; 20. septembra: obletnica vhoda italijanske vojske v Rim; 28. oktobra: obletnica pohoda na Rim; 4. novembra: rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja. Čl. 2. — Poleg v prednjem členu naštetih dni se sineta svirati »Marcia Reale« in »Giovinezza« v omenjenih prostorih in .obratih samo, če pokrajinsko vladno oblastvo to posebej odredi. Čl. 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 3000 lir. Čl. 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 30. oktobra 1942-XXI. Visoki komisar: Emilio Grazioli. Antiča Casa Ortlcala Stara zelenjadna tvrdka F. VAN DENB0RRE-TREVIS0 Pl ANTE - SEMENTI RASTLINE • SEMENA Cataloco gratis a richiesta. Na zahtevo katalog brezplačno. S Hrvaškega Pri modelarskih tekmah, ki so bile predzadnjo nedeljo pri Sv. Nedelji, so bili doseženi tile rezultati: modeli, zgrajeni po mednarodnih predpisih: 1. Mladen Prevolčič, katerega model je vzdržal v zraku 5 minut, 12 sek. in 2 deset. sek. Pri modelih svobodne gradnje pa je zasedel prvo mesto Fetnan iz Varaždina, katerega model je bil v zraku 3:37 sek. V moštvih, v katerih so bili lahko po trije tekmovalci jioedinih mest, je Varaždin zasedel prvo mesto. Zbralo je vsega skupaj 2455 točk. Na drugem mestu je bil Zagreb. Ljubljana Obvestila Petek, 13. novembra: Stanislav Kostka, spo-znavalec; Didak, spoznavalec; Nikolaj I., papež; Brikcij, škof; Abo, opat. liftivitfir Lekarne: Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Bleiweisova cesta 34;,mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Šelenburgova ulica 7. Pojdite po drva k trgovcem, ki imajo za vas nakazila za prvo razdobje od 1. oktobra do 31. decembra. Vreme je sedaj ugodno in zato mestni preskrbovalni urad prijvoroea upravičencem, naj ne odlašajo ter čim prej gredo po drva k trgovcu, kjer so se prijavili. Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino jx>ziva zainteresirana jx>djetja, ki so naročila tiskovine za novi register prejema in oddaje in za inventar zalog racioniranih predmetov, da jih nujno dvignejo v pisarni Združenja, Beethovnova ulica 1(J. Podjetja izven Ljubljane prejmejo tiskovine po pošti. Najlepša knjiga letošnjega leta bo »Slovenčev koledar« Slovenski čebelar. Pravkar je izšla 11. in 12. številka kot poslednja v tekočem letu. — V uvodnem članku razpravlja Metod Klemen o treh vrstah kranjiča, to je o Janševem panju, o trgovskem in navadnem kranjiču. Urednik Bukovec nadaljuje svojo zgodovinsko poučno razpravo o »Naših panjskih končnicah«. Članek krasijo slike. Fr. L. piše o pravilnem shranjevanju medu in o svojem prašilčku-negovančku. Dalje prinaša list poročilo o občnem zboru, kotiček za radovedneže in drobiž kjer najde bralec marsikatero zanimivo in poučno drobtinico. Iz sejnih zapisnikov povzemamo, da Čebelarsko društvo še ni prejelo obljubljenega sladkorja za krmljenje čebel, čeprav je že v juliju napravilo vse jiotrebne korake na pristojnih mestih. List bo izhajal v letu 1943 v istem obsegu in nakladi kot doslej. Repo, zelje za ribanje, rumeno kolerabo, krmilno peso prodaja Gosjrodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ulici 10 in v mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu. Izložbena okna, ki zaslužijp ogleda Med okusno urejenimi izložbami Ljudske knjigarne Pred Škofijo prednjači zlasti izložbeno okno v katerem so razstavljene vezane knjige, danes gotovo naše najboljše družinske zbirke knjig »Slovenčeve knjižnice«. Oprema v celoplatno in v pot-platno vezanih knjig imenovane zbirke, jx> zamisli g. arh. Gajška Vladimirja; je neka; izrednega, nenavadno lepa in bo ugajala še tako razvajenemu okusu. — Barvnim kombinacijam v polplatno vezanih knjig bi dali celo prednost pred v rdeče platno vezanimi knjigami, ki so tiskane na boljšem papirju. Te vezane knjige zaslužijo vso pozornost bralcev in kar vabijo, da si jih vsak omisli za svojo lastno knjižnico, kateri bodo gotovo v poseben okras. Ljudska knjigarna sprejema naročila za »Slovenčevo knjižnico!« Po uspeli ureditvi se istotam odlikuje izložba »Naše knjige«, v kateri je razstavljena knjiga Salvaneschija: Pa-ganini-Chopin. — Prav tako opozarjamo na razstavo knjig »Slovenčeve knjižnice« v podružnici na Miklošičevi cesti 3. — Iščimo razvedrila in znanja iz dobrih knjig. Ljubljansko gledat išče Drama. Petek, 13 novembra ob (3: »Oče naš«. Izven. Znižane cene od t» lir navzdol. Sobota, 14. novembra ob 16.30: »Gradbenik Sol-nes«. Red B Nedelja. 15. novembra ob 10.30- »Princeska in pastirček*. Otroška predstava. Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 15- »Oče naš*. Izven. Ponedeljek, 16. novembra: Zaprto. Opera. Petek, 13. novembra: Zaprto. Sobota. 14 novembra ob 16: »Traviata«. Izven. Nedelja, 15. novembra ob 15: »Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 16. novembra: Zaprto. G. Verdi »Traviata«, opera v treh dejanjih (štirih slikah). Osebe: Violetta — Ribičeva, Fio-ra — Potičeva, Anina —- Polajnarjeva, Alfred — Čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Ižouphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Gren-vil. — T. Petrovčič k. g., sluga Violette — Gregorin. Dirigent D. Zebre, režija in scena C.^ Debevca, zborovodja R Simoniti, koreograf inž. P. Golovin. Solo pleše Silva Japljeva. A TVFNNRRTi DVE SIROTI —— m Ne to pa ne!« mu je odvrnila Mari- jana. Frochard 6e ji je približal, jo srepo jvogledal v oči, jo prijel za roko tako trdo, da jo je zabolelo, potem pa ji rekel z naglasom, ki m dovoljeval ugovora: »Moraš! Tako hočem jaz!« Tedaj je odšel in pustil nesrečnico, ki jo je začela grizti vest. Iz oči so ji drle solze. Za hip se je v njeni glavi nekaj jrosvetilo: z grozo je videla vso svojo preteklost in zločin, ki ga je sedaj zagrešila natn malin nedolžnim otrokom, ko je ukradla nabrane solde, In videla je z grozo in 6trahoni, da je njeno življenje odslej priklenjeno na tega zločinca, ki jo je pahnil tako globoko. Samo ena stvar jo lahko osvobodi njegovega vpliva: smrt! X. Lafleur se je s svojim novim prijateljem vsedel za mizo in jooklical natakarja. »Igralne karte ir. steklenico dobrega vouvrayca,« je ukazal. Ko sta dobila karte, jih je premešal. Odprl je še steklenico, nato pa sta začela igratL Lafleur je bil dober igralec, toda da j bi dosegel 6voj namen, je moral namenoma izgubljati. In res je igra potekala iv korist gosftoda Martina. Ohrabren cd dobrih kart, ki jih je 'mel v rokah, je pogosto srknil to g06to vince, ki ga je spravilo v zelo dobro voljo. Lalleur je izgubil prvo partijo pa tudi jirvo butiljko. Sledila je druga in prija-itelj je srkal požirek za požirkom. I Edino, kar je strežaja vznemirjalo, je bila lahkotnost, 6 katero je 6tari gospod pil to vino, ki je bilo močne alkoholske stopnje. Razlaga za to uganko pa se je pojavila ob četrti steklenici, ko je gospod Martin, ki je dobil prvi dve partiji, želel igro ponoviti, med igro pa ni pozabil na svoje suho grlo. »Moj dragi gosfiod. zame so štiri ali pet steklenic tega vina prava nivla. Vedite, da 6em, odnosno sem bil trgovec z vinom in ga med prijatelji in vrstniki nisem našel takšnega, ki se mogel z menoj meriti.« Lafleurja bi kmalu zadela 6rčna kap. . Prišel je do spoznanja, da bo treba uporabiti =krajna sredstva, kajti če bo šlo tako naprej bo pijan on sam, potem pa zbogom vsi načrti, zbogom markizove I nagrade! I Začela se je nova igra, ki pa se je ! razvijala v dobro slugu, ki je zmagal. I Tedaj se je od vrat izza miz zaslišal ropot. Mnogoteri so se bili dvignili in začeli jroravnavati svoje račune natakarju in začeli obračati 6voje oči na cesto. Martin, ki ga je ta vrvež zdramil, je odložil karte in se začel dvigati. »Mislim, da je prispela kočija, in zato bo boljše, če gremo.« Lafleur. ki ga je obšla trpka misel, se je grenko nasmehnil, potegnil uro ter začel kazati prijatelju, da je še vedno dovolj časa. Na vsak način pa bo treba prositi lastnika, da ju bo poklical o pravem trenutku. Ko je to izrekel, 6e je dvignil in 'se usmeril proti vratom. Njegov prijatelj je imel prav: na trgu se je gnetlo ljudstva in vedel je, da se bliža čas jrrihoda poštne kočije. Vrnil se je k mizi v trenutku, ko je gospod Martin naročal natakarju novo steklenico. Tedaj se je domislil, da je nastopil trenutek za uporabo uspavalnega sredstva, ki ga je nosil v žepu. Medtem ko je toiariš nalival kozarca, je mešal karte. Nenadoma pa mu je polovica kart zdrsnila iz rok in padla jx>d mizo. »Nikar se ne trudite, jih bom že jaz pobral,« je hitro dejal Lafleur. toda starec se je že 6 težavo nagnil navzdol, da b’ pobral karte. Ne da bi izgubljal čas, je strežaj vzel iz žepa sfekleničico, jo fiofresel in zli! ekoro vso vsebino v kozarec gosjioda Martina. »Pijte, prijatelj,« je naglo dejal La- fleur in mu ponudil kozarec, zraven pa prijel za svojega. Gospod Martin je v hipu izpraznil ves kozarec, pvotem pa se namrdnil. »Kakšna sopara!« »Res, tudi jaz jo občutim.« Lojjov je začel mešati karte in jih začel počasi delili, da bi videl učinek uspavalnega sredstva. Vmes pa je skrivaj opazoval obraz svojega tovariša in z radostjo gledal očitno muko, 6 katero je dobri mož skušal držati svoje oči odrte. »Zdi se mi, da ste malce zaspani, ali ne?« »No.,. Na.,, to zlodjevo vino... Kar dajte karte!« Lafieur je razdelil karte, zraven pa se obotavljal. Začel je igrati, ko jo je nenadoma zapazil, da je starcu glava klonila na mizo in da je mož. obsedel negiben. Takoj mu je rezko smrčanje povedalo, da je bil gospod Martin že na jroti v svet Ipili sanj. Strežaj se je dvignil in poklical natakarja. ».Moj prijatelj je zadremal. Np budite ga,« mu je dejal in mu stisnil v roko denar za popite 6tekienice, jvovrh pa še dobro napitnino. -»Bodite brez skrbi! Nihče ga ne bo vznemirjal!« Tisti hip se je vse obrnilo ven iz gostilne in takoj se je zaslišalo pokanje biča, znak, da je prispela poštna kočija. Lafleur je stekel proti izhodu in prispel ravno o pravem času, da je videl poštno kočijo iz Normandije, ki se ie ustavila pred poštnim uradom. XI. Medtem ko je Lafleur dirjal proti sredini trga, 6e je večja skupina ljudi gnetla krog poštne kočije. Pred vsemi pa je stala 6fara beračica Frochardova. Oči je imela obrnjene na drugi konec ceste, jx> kateri je videla prihajati mladeniča, ki je nosil v rokah zabojček z brusilnim orodjem. Nesrečnik je bil še-pa6t. »Srečo ima, da prihaja pred mojim kerubom ...« je mrmrala zlobnica, »sicer bi dobil batine... ti jx>stopač!« Ta postopač je bil Peter, čeprav sin stare rrochardove in brat Jakoba, keru-ba, kakor ga je nazivala njegova mati. Slednji je bil visok, čeden in razbrzdan, v vsem kot izreden oče. Starka ga je kar malikovala. Drugi sin je bi! majhen jjo postavi, njegovo čelo pa so rezaic globoke gube. ki so mu jih zorale strahote tn trpljenje, ki ga je moral prestajati doma od 6voje matere. Z vsega reveževega stasa je dihala sama dobrota in poštenost, ki bi ju za- man iskali na Jakobu in njegovi materi. Brusač ki |e delal čast svoji obrti, se je približal starki, ki se je delala, kakor da ga sploh ne vidi. »Mama, zakaj me ne pogledate? Vam ni všeč, da pošteno delam in zato sovražite tole mojo skrinjico z orodjem? Zakaj? Vsakdo ima nekaj svojega veselja in jaz nočem beračiti, rajši bi se vrgel v Seino « »Zgubi se, ti kruljavec, zmerom si bil ničla... < Kakšno vojsko premorejo Angleži za obrambo Indije Ta vojska je zrcalo vse pestrosti in raznolikosti, ki jih je Indija prepolna HENRIK SIENKIEWIČŽ ROMAN V SLIKAH Zadnja poročila iz Daljnega vzhoda so vedela povedati, da so se na meji med Indijo in Burmo že začela številna ogledniška delovanja japonskih in britanskih čet. To kratko naznanilo bi pomenilo* da je treba na tem bojnem terišču, kjer že dobrega pol leta ni bilo nobenih večjih vojnih dogodkov, pričakovati poživljene delavnosti ali celo japonskega napada. Pojavlja se s tem v zvezi vprašanje, kakšne sile imajo na razpolago Britanci z obrambo Indije, ki je živec imperija. Nadzorstvo nad vso oboroženo silo v Indiji ima podkralj, ki v tem svojstvu ni odvisen ali odgovoren indijskemu parlamentu. Njegov namestnik je armadni poveljnik, ki ima stike z glavnim imperialnim stanom v Londonu, odgovoren pa je tudi za varnost države in za izvežbanje, opremo in stanje vojske. Pisana in pestra vojska Ko so Angleži sredi 18. stoletja zasedli Indijo, so si tam uredili vojsko, v kateri so bili najemniki. Pohlep po dobrem zaslužku je premamil marsikoga, da je stopil v to službo. Danes šteje indijska redna vojska okroglo 160.000 mož, ki so večinoma domačini prostovoljci, medtem ko imajo Angleži tudi svojo redno vojsko, ki šteje 60.000 mož, v njej pa služijo le ljudje angleške krvi. Tretja enola v Indiji je tako imenovana gorska in gozdna vojska, ki šteje okroglo 40.000 mož in so jo Angleži izurili in opremili čisto po svoje. Ta vojska je dodeljena okrog 40 indijskim maharadžam za razne častne službe in za paradne nastope. Angleži imajo nad njo popolno nadzorstvo. Precej manj je vredna armada tako imenovanih pomožnih čet, ki je imela nedavno okrog 20.000 mož, samih domačinov iz vseh indijskih pokrajin, ter okrog 30.000 mož, ki so pa večinoma sinovi britanskih naseljencev in mešancev iz angleško indijske krvi. Te mešance nazivljejo Angloindijce, svoj čas pa so jih klicali za Evrazijce. Nazadnje pa je treba k tem skupinam vojska prišteti še 45.000 mož iz Nepala, ki imajo pa izključno le to nalogo, da varujejo in ščitijo važne ceste na severnem delu države. To so ljudje iz države Nepala, ki leži na južnem robu Himalaje. Nepal je sicer neodvisna in svobodna država, je pa zvest angleški zaveznik in ima s svojim mogočnim sosedom tudi posebno pogodbo, ki določa, da smejo Angleži v deželi nabirati vojake za varstvo strategično pre-važnih cesta. Seveda imajo Angleži tudi nad to vojsko popolno nadzorstvo in ji dajejo večino čast-uiškega zbora. Za zračno obrambo Indije so Angleži pred desetimi leti ustanovili posebno letalsko skupino, ki ji poveljuje letalski maršal. Pred tremi leti je imela ta vrsta orožja v službi 2215 Britancev in okrog 2000 domačinov, toda slednji so spadali le v pomožne delavske čete. Zadnja leta je Anglija namenila Indiji tudi manjšo mornarico za zaščito obrežij, vendar se ta'vrsta orožja ni mogla dosti Odkod je štafeta? Po vsem svetu je razširjeno mnenje, da je prišla štafeta — najlepša in najbolj priljubljena oblika tekmovanja — iz Anglije. To je zmota. V resnici je bila štafeta rojena v Nemčiji, kjer se je tudi najbolj razširila. Ne moremo pa z gotovostjo trditi, v katerem kraju so prvič tekli štafeto. Domnevajo, da so jo že 1. 1890 uvajali v športnih krogih, in sicer v obliki, ki je bila tedaj v navadi; ne v ograjenih prostorih, ampak na ravni progi, ki so jo večkrat pretekli gor in dol. Ta vreta štafete je bila do prve svetovne vojne povsod najbolj običajna. Pri predajanju so namesto današnjih paličic uporabljali zastavice. Dandanes a j bolj običajna. Pri predajanju so namesto da-ašnjin paličic uporabljali zastavice. Dandan uporabljajo to štafeto samo še pri prireditvah v zaprtih prostorih zaradi pomanjkanja prostora. Prve štafete na pro6tem v ograjenih prostorih so bile na progi 5X100 m, 4X100 m in 3X100 m. Pozneje so uvedli štafeto na 10X100 m. Od leta 1903. je prišla v navado štafeta na 3X1000 m, medtem ko so tzv. švedsko štafeto uvedli precej pozneje. Kmalu fx> Olimpiadi I. 1908. je bila uvedena olimpijska štafeta na 1600 m. Zadnja, ki je bila uradno priznana je ona na 4X400 m 'dolgi progi. Ta je danes na sporedu 6koraj pri V6eh večjih šp>ortnih prireditvah. Tudi velike cestne razviti. Nedavno je štela v celem okrog 2000 mož posadke. Gre za manjše bojne čolne in druge nadzorstvene enote, ki imajo bolj obrambni kakor napadalni značaj. Gurkhi in Sikhi so edini dobri vojaki Med domačinskimi plemeni, ki dajejo Angležem najboljši vojaški material, sta plemeni Gur-khov in Sikhov. Gurkhi so Evropi znani že iz prejšnje svetovne -vojne, kajti odlikovali so se po tem, da so znali z dolgimi noži rezati vralove. Po njihovih plemenskih lastnostih jih uvrščajo med Mongole. Večinoma so doma iz Nepala in Pand-žaba in iz bližnjih indijskih pokrajin. Na zunaj se spoznajo po tem, da nosijo dolge lase in dolge brade. Sikhi so predstavniki vojaške kaste plemena, ki se je odlikovalo po tem, da je hotelo preobraziti hindujsko vero in odpraviti češčenje ne-številnih bogov in razne božje poti kakor tudi poenostaviti bučno bramansko versko obredje. Na splošno Angleži pravih Indijcev ne štejejo za dobre vojake. Pravijo, da vera in podnebje močno vplivata nanje, posebno je ta vpliv kvaren, kar se tiče bojnega duha in orožja. Okrog 85% vseli indijskih vojakov je doma iz Nepala, obrobnih pokrajin in iz mohamedanskih predelov, ostanek pa se zbira iz vseh najrazličnejših krajev. Vodstvo je seveda v angleških rokah Nad vso organizacijo in vsemi četami imajo Angleži strogo nadzorstvo. V britanskih oddelkih so častniki izključno le Britanci, v domačinskih oddelkih pa so britanski častniki v ogromni večini. Indijci so večinoma le na nižjih častniških stopnjah. Občevalni in poveljevalni jezik je indijski, toda zaradi pisanosti in raznolikosti jezikov se morajo mnogi novinci vojaki tega jezika šele naučiti, da sploh morejo izpolnjevati svoje dolžnosti. Celotna vojska v Indiji, je vštevši pomožne čete štela nekako 300.000 mož, za lansko leto pa so dejala poročila^ da se je ta vojska dvignila na pol milijona mož, zraven pa je tam še okrog 70.000 Angležev. Letos se je število najbrže še povečalo. ker je tudi nevarnost, ki preti temu delu britanskega imperija, mnogo večja kakor pa leto obsorej. Vojaški strokovnjaki so pa mnenja, da se indijski pisani vojski ne smejo pripisovati posebne kakovosti, kakor na primer odločnost, disciplina in vztrajnost. Pač je ta vojska doslej zadostovala za to, da so si Britanci držali oblast in obvladali deželo. Kako pa bo z disciplino in zvestobo teh čet, če bi prišlo do resnega spopada za Indijo in v koliko se je propaganda za indijsko neodvisnost vgnezdila tudi med te vojake, pa bo pokazala bodočnost. Ni verjetno, da bi indijski vojaki streljali na svoje sorojake, če bi borba za neodvisnost prišla na ostrino. štafete so nemškega izvora. Najvažnejša nemška štafeta te vrste, Potsdam—Berlin, na progi 25 km, obstoja že več kot tri .desetletja. Njen ustanovitelj je bil dr. Karl Diem, glavni tajnik olimpijskih tekem v Berlinu in ravnatelj., olimpijskega instituta v prestolnici Nemčije. (I.) Padanje rojstev na švedskem Švedska ima danes najmanjše število rojstev v Evropi. Kakor poročajo, je vlada uslanovila neko posebno družbo, ki naj preuči ta )K)jav. V kratke! času so poslali vladi porodilo, v katerem pravijo, da je pravi vzrok vidnega padanja rojstev v nebrzdani želji po uživanju in po materialnih koristih, v zadrževanju zakonov in v skoraj pof>olnem pomanjkanju verskega čuta pri mladini. Če se bo upadanje rojstev nadaljevalo v današnjih izmerah, se bo število prebivalcev skrčilo na tri milijone. Tako bo Švedska, ki šteje danes približno 6,250.000 ljudi, imela 1. 2042 samo še tri milijone prebivalcev. Žal pa danes še ni nobenega upanja, da bi se na Švedskem ta nezdravi pojav kaj* izboljšal. (I) 1 ft 1 93. Vinicija tri dni ni bilo na spregled. Sužnji so živeli v smrtnem strahu, ker so bili prepričani, da premišlja, kakšno novo strašno muko bi jim pripravil. Toda on po tistem, kar je videl in slišal med kristjani, ni mogel več tako ravnati s sužnji kakor nekdaj. Tretji dan jih je sklical v knjižnico, kamor so se priplazili kot preganjane živali, ter jim dejal: »Odpuščam vam, toda glejte, da boste z vestno službo popravili krivdo!« ■' Vsi presenečeni so popadali na kolena, stezali k njemu roke, ga klicali za očeta, da so še njemu silile solze v oči. Zde-' lo se mu je, da vidi sladko Ligijo, kako se mu zahvaljuje za to ravnanje. Potem jihff‘je pustil ter šel pisat pismo Petroniju.. 1 ■im ■ C--- ' ^ V« s z-o' pasesa*** „ cAyz* _ f. \ v Dve novi nemški družbi za vzhodne pokrajine Pod okriljem družbe »Elbrus Filmgemein-schaft G. m. b. H.c je bila te dni v glavnem nemškem mestu ustanovljena nova filmska druž-. ba, ki naj bi začela z najpotrebnejšimi deli za razvoj kinematografije v vzhodnih pokrajinah, ki so jih zasedle nemške čete. Kol svetovalca sta bila imenovana gospoda Siegfried Kyser in Hans Lorenz. Istočasno je bila ustanovljena tudi družba »Deutsche Kaukasus Film G. m. b. 11. (Nemška filmska družba za Kavkaz), ki naj oskrbuje vsa filmska podjetja na Kavkazu. Nemčija je za lo družbo izdala že več kot 200.000 mark. ' Naročajte Slovenski dom! Skrivnostna Kitajska Prvi dnevi na K ta skem 24 Amoy (Južna Kitajska). Tri ure so zadostovale, da smo se znebili vreč s kavo, ki jo je odložn naš holandski parnik iz skladišča v Amoyu. Amoy je samo majhno pristanišče velike Kitajske obale in parniki ga opravijo mimogrede (če se sploh ustavijo tam). Toda neodločen tajfun se je mudil v bližini in mi naj bi jiočakaii v pristanišču toliko časa, dokler se ne bi trdno odločil, kam se bo obrnil. To je trajalo dva dni. Nato smo ga pa še vedno ujeli za rep. Vsekakor v Amoyu smo šli lahko na kopno, in ker je bil to prvi resnični del Kitajske, ki sem ga videl, sem bil tajfunu hvaležen za navzočnost (čeprav mi je kasneje poškodoval kovčeg). Majhna mesta dajo preglednejšo sliko svoje dežele, kakor pre-sitolnice. In kaj naj bi želel oni, ki je prvič prišel na Kitajsko, bolj kakor poenostavljanje tako različnih, težko razumljivih in med seboj nasprotujočih si poročil, na podlagi katerih se je poučil o uajobljudenejši državi na svetu. Visok nraven nauk Konfucija, meStin z barbarstvom ropajočih generalov (katerih imena so si tako rafinirano podobna in pri tem spet zvene tako' tuje in jih neprestano med seboj zamenjavaš); miroljubna republika, ki se ne more rešiti meščanske vojne. Študentje, ki delajo svetovno politiko; roparji, ki postanejo generali, in generali, ki gredo v samostan. Resnično ni lahko znajti se v tem, pa jo žal potrebno. Vsak četrti človek je Kitajec, in za usodo vsega človeštva ne more biti vseeno, kaj počne petindvajset odstotkov njegovih članov. Toda komaj kje je pregled tako otežkočen, kakor tukaj. Kot Evropejec je nas eden navajen opazovati dejstva, jih opredeliti in iz njih napravljati zaključke. Kadar se pa la dejstva neprestano izpreminjajo, in če na primer ena glavnih kitajskih osebnosti, kakor je general Feng, zmore biti eno za drugim »krščanski« general, »rdeči« general in »nacionalni« general, potem se lahko mirno odjx>ve tudi oni, ki se pošteno trudi, da bi vse razumel. Dobri tajfun, ki mi je omogočil žabjo perspektivo iz Amoya! V Amoyu se marsikaj poenostavi. Tu prihaja nek kitajski carinski častnik v sveže oprani beli uniformi po angleškem kroju. Niti dvajset let še ni star, toda dela se na krovu tako važnega, kakor da je lastnoročno preobrnil zmajev prestol. Neprestano je izražal svoje mišljenje in je to delal v taki angleščini, ki je nedvomno kazala na amerikansko vzgojo. Družbeni agent je kazal s palcem za njim in šepetal: »Poglejte si ga! V treh letih ne bomo imeli tukaj nič več ugovarjati.« In pri tem je bil Amoy še pred enim letom »pogodbeno pristanišče« belih, v katerem Kitajci niso imeli nič govoriti... Sedaj pa tu že carinijo. Lepo, (o je spodbudno. Da, in potem je prišel še ladijski »komprador« in je tarnaje vpraševal, ali je zares treba tako dolgo ostati v Amoyu. »Komprador« je Kitajec, ki nadzira kulije na krovu, skrbi aa prehrano potnikov, ter je |K>rok za tatvine prtljage. Naš »komprador« je spreten mož. To je razvidno že iz tega, da je v Singapooru, v Saigonu in Hongkongu uredil svojini zakonskim ženam trgovinice in jo med vožnjo že dvigal svoj dobiček. Toda tako spreten vendar ni, da bi mogel preprečiti kulijem iz Amoya tatvine. Dve vreči kave sta že izginili. »Dobil jih bom nazaj,« je stokal v svoji polomljeni angleščini, toda stalo • me bo petdeset dolarjev.« »Kako?« »Ce plačani tajniku delavskega društva »Stauer« petdeset dolarjev, jih bom dobil nazaj in mi ne bo nič več ukradeno.« S tem je potrdil zmoto primerjati kitajska delavska društva z našimi. Zapadli im družabnim oblikam ter vzhodni Aziji se godi tako, kakor naši zgodnji zelenjavi. Nekaj čisto drugega postane iz nje. Komaj je mogoče spoznati. Prav s tem se dajo razlagati pre-nekatera naša nesporazumljenja. Mesto Amoy mi je pojasnilo nadaljnje zmote. V njegovih vijugastih ulicah sem srečal množico raztrganih ubogih Kitajcev (otroke, ki so bili neprijetno suhi), medtem ko se na drugi strani pristanišča na čistem otoku Kulangsu sprehaja na ducale dobrooble-čenih in dobro rejenih metodističnih misijonarjev. Tam imajo bolnišnico in šolo, ki jo imenujejo »amerikansko vseučlišče«, stanujejo v belih vilah, ki so podobne dvorcem in ki so zidane sredi lepih vrtov; s seboj vodijo svoje čedne žene in svoje zdrave plavolase otroke. Eden, ki sem ga ravno gledal, je pri kupčiji odtegnil Kitajcu deset centov. Druga misijonarska družina se je kopala na obali m nek misijonski zakonski par je vodil na sprehod tri kitajske otroke. Domnevam, da je bil to vladni podmladek, kajti nosili so ameriško baseball obleko in so bili po videzu že skoro tako samozavestni, kakor carinski častnik na našem parniku. Kar mi je zlasti padlo v oči, je dejstvo, da je ostal ves ta blagoslov na amerikanskem otoku, namesto, da bi dosegel tudi gla-den kitajski breg, za katerega je bil očitno določen. Misijonski otok leži sredi Amoya kakor simbol zapadnega vpliva na Kitajsko. Bogat in osamljen. Verjetno tudi nerazumljiv. Obstal sem daleč od kitajskega brega. Neverjetno, kako so Rumeni stisnjeni skupaj. Vsekakor razumljivo, če pomislimo, da ima Kitajska četrtino vsega človeštva, da pa ima samo Det milijonov kilometrov zemlje, kar predstavlja samo trideseti del zemeljske površine. Problem prehrane je gotovo nujnejši kakor politika. Krči revolucije meščanskih vojn in plenjenje, ki Kitajsko vedno bolj slabi, so manj pogojeni po političnih programih, kakor p oobupni borbi za pretesne vire za prehrano. Iz lačnih postanejo vojaki, ki sledijo kateremu koli političnemu geslu, zato da si naropajo hrane. Narod jih prenaša kot prirodno i nneizogibno zlo. V srednjem veku so to balo plenili .Japonci, f>otem so se n\ njej ugnezdili kitajski mandarini, nato so jo požigali kitajski generali, da so spet napravili prostor Japoncem. Ubogi narod! Pri tem pa je ostal (vsaj v Amoyu) vljuden in pripravljen pomagati. Ne bom pozabil berača, kateremu sem hotel odkupiti škatlico vžigalic. Dal mi je svojo na pol polno in odklonil plačilo. Vprašal sem za pojasnilo nekega Angleža, ki je živel kot trgovec v Amoyu. »To je čisto priprosto,« je rekel, »mož ne trguje z vžigalicami in mu zato njegova trgovska morala prepoveduje prodati Vam škatlico. Ker pa Vam je hotel ugajati, Vam jo je podaril.« »Toda mislil sem,« sem izrazil svoje pomisleke, »da so postali Kitajci samozavestni in da odklanjajo ugajati tujcem.« »Ali veste, koliko prebivalcev ima Kitajska?« »štiristoštirideset milijonov, mislim.« »Da, od teh štiristostrideset milijonov je stiristotrideset takih, kot ta berač: vljudnih, poštenih in pridnih. Kakih deset milijonov je postopačev, tatov, roparjev; malo manjši odstotek, kakor pri nas doma, toda če se teh deset milijonov oboroži proti ostalini štiristo-tridesetim milijonom, pa boste dobili Kitajsko iz zadnjih dvajsetih let 'i nekaj milijoni roparjev, ščuvalcev in verižnikov na eni strani, in stotine milijonov onih, ki trpe lakoto na drugi strani.« »In ti verižniki in ščuvalci? Od kje prihajajo?« Anglež je pokazal na opasen otok amerikanskih misijonarjev z lepimi rdeči mi ploščicami na strehah: »Nekatere vzgoje v lakih šolah, drugi pa se na uče sami od sebe...« Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna naročnina II lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava; Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon štev. it 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mesto