poštnina Plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V nedeljo, dne 23. januarja 1927 St. 18. Posamezna Številka 3 Din Naročnina Dnevno Itdaja jea državo SHS meteCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsfvo meteCno 35 Din nedeHekn Izdal« celote no vJugo* •lovili SO Din, za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. petli-vTsto mali oglasi po 130 ln 2 D.večft oglasi nad 45 mm vl&lne po Din 2"50, veliki po 3 ln 4 Din, v ursdnfSkemdelu vrstica po IO Dir O Pn veCiem o naročilu popust Izide ob 4 z|utraj razen pondeltKa ln dneva po prazniku Ljubljančani! D^nes gremo k volivnim skrinjicam, da izvolimo svoje kandidate v oblastno skupščino. Kdor se še sedaj ni odločil ali pa ni dobro premislil, katera stranka je vredna zaupa.ija ljubljanskih meščanov, ta naj za'nji trenutek pred volitvijo pomisli: Samostojna demokratska stranka je tista, ki je naliujskaïa vlado v Belgradu, da je razpustila od ljubljanskih meščanov svobodno izvoljerfi občinski svet in odstavila dr. Periča, najboljšega župana kar smo jih v Ljubljani sploh imeli. Namesto cd ljudstva izvoljenih zastopnikov nam zdaj že tretje leto komandirajo gerenti in komisarji, v kojih delovanje nimamo nobenega vpogleda. In enega od teh gerentov, dr. Puca, nam zdaj demokrati vsiljujejo ?a zastopnika Ljubljane v oblastni skupščini! Pod demokratskim gospodarstvom se za Ljubljano ni ničesar naredilo, ampak samo mizerija je rastla in pa Slavenska banka je šla v konkurz, z njo pa milijoni in milijoni trdo prisluženih prihrankov ljubljanskih meščanov. Število brezposelnih raste, stanovanjska beda se ni nič c milila, podjetniki in delavci trpe pod sedanjim gospodarstvom, katerega so krivi demokrati, ki so podpirali protislovensko centralistično politiko. Splošna revščina: to je rezultat demokratske politike v Ljubljani in v Sloveniji. Če pa Ljubljančani niso ubogali, so pošiljali nanje Orjirno. Ali more tedaj pošten Ljubljančan voliti zastopnike stranke, ki nam je odžrla mestno avtonomijo, nas krotila z nasiljem in koje vzorno gospodarstvo se pozna v samih kon-kurzih, kcrupcijskih aferah in zvišanih davkih?! Ki se nikoli ni brigala niti zia revne stanove in delavce, niti za poštene trgovce in obrtnike, ampak samo za peščico Žerjavovih protežirancev ! Ki je skrbela samo za svojo strankarsko kaso in kako bi svoje klikarje spravila na dcbičkanosna mesta, splošne koristi mesta in njega prebivalstva pa so ji bile deveta briga! Drugi, ki bi radi vlovili mandat, so takozvani »združenk socialisti. To pa niso nobeni združeni socialisti, ampak peščica ljudi, ki jih ima ped komando vele-kapita ist Anton Kristan, največji prijatelj dr. Žerjava in samostojnih demokratov. Ti nam ponujajo 16 točk samih praznih socialističnih obljub, izpolnili pa ne bodo niti ene, kakor jih sploh nikoli niso. Kadar je delavstvo tem voditeljem zaupalo, je bilo vedno opeharjeno. Za mestno delavstvo Ljubljane se je zavzela in mu priborila pravice samo Slovenska ljudska stranka v bivši Zvezi delovnega ljudstva v ljubljanskem občinskem svetu, ki so jo pa pomagali razbiti ravno tisti ^komunistični^ generali, ki se vam danes ponujajo za poslance v oblastno skupščino. Škoda za v?ak glas, ki bi ga kdo iz nevednosti oddal za --združene :, ki bodo v oblastni skupščini itak brez vsakega vpliva in pomena, če bo sploh kateri iz njih prišel vanjo. Pravi socialist in komunist ue more dati svoje kroglico ljudem, ki so podpirali v naši državi ves čas centralizem in so tako sokrivi današnje reakcije. Meščani! Ljubljpni je mesto samo v Slovenski ljudski stranki. Samo Slovenska ljudska stranka more zopet Ljubljani, ki so jo cenlralisti degradirali v obmejno provinci-jalno mesto, priboriti nazaj položaj narodnega in kulturnega središča zedinjene Slovenije. Ji vrniti avtonomijo, katero so uničili samostojni batinaši. Samo v avtonomni Sloveniji, ki se ne bo dala izžemati od centra izma, kateri od nas na leto pobira 400 miljonov dinarjev davkov, ne da bi nam vrnil eno samo paro, bc Ljubljana zopet gospodarsko vzcvetela. Samo Slovenska ljudska stranka, ki ue-omadeževano drži prapor slovenstva, more nekdanjo prestolico Slovenije zopet vstoličiti na njeno ponosno mesto. Samo Slovenska ljudska stranka, ki edina izmed vseh strank ne pozna nobene korupcije, ima resno voljo in na celo slovensko ljudstvo opirajočo se moč ozdraviti obupne razmere, v katerih se po krivdi nepoštenih političnih metod centralistov nahajamo. Ljubliana! Stopi danes na čelo cele Slovenije, obsodi hlapce centralizma, povej Beî* gradu, da hočeš biti voditeljica slovenskega naroda v boju za avtonomijo, za njegovo politično in gospodarsko eksistenco! Vsak pošien, zaveden in naroden Ljubljančan voli slranko slovenskega naroda, Slovensko ljudsko stranko! Skrinjica SL Kje volimo v I.fu.Mjari.11 I. VOLIŠČE — Šolski okraj (od Kodeljevega do Strossmayerjeve ulice) — v II. drlavni gimnaziji, Strossmayerjeva ulica 1: Ambrožev trg — Baraka pri mestni klavnici — Ciril Metodova ulica — Delamska ulica (sedaj Potočnikova ulica) — Domobranska cesta — Za gradom St. 9 in 11 — Cesta na Kodeljevo (sedaj 1'ovšetova cesta) — Ku-manovska ulica — Mesarska cesta — Vojvode Mi-šiča cesta (sedaj Mišičeva cesta) — Mišičeva cesta (prej Vojvode Mišica cesla) — Poljr.nska cesla od št. 14 do konca — Poljanski nasip od št. 16 do konca — Poočnikova ulica (prej Delamska ulica) — Pov"eiova cesla (prej Cesta na Kodeljevo) — Stara pravda — Stros mayerjeva «lica — Tomšičeva ulica — Dr. Valentin Zarnikova ulicn (sedaj Zarnikova ulica) — Zarnikova ulica prej dr. Valentin Zarnikova ulica) — Zrinjskega ces.a — Ži-vinozdravska ulica. II VOLIŠČE — Šolski okraj (ostali del) in magistralni okoliš do Tranče — v Mestnem domu: Barvarska steza — Cankarjevo nabrežje — Kapiteljska ulica — Ključavničarska ulica — Kopitarjeva ulica — Krekov trg — Krojaška ulica — Lin-garjeva ulica — Lončarska steza — Mestni trg — Ozka ulica — Pogačarjev trg — Poljanska cesta od š1. 2 do 13 — Poljanski nasip od št 2 do 14 — Ribja ulica — Semeniška uli'-a — Na Stolbi — Streliška ulica — Stritarjevo ulica — Strmi pot — Pred Škofijo — Šolski drevored — Študentovska ulica — Pod trančo — Vodnikov trg. III. VOLIŠČE — Št. Jakobeki okraj, I. del do FLorjanske cerkve — v Šentjakobski šoli: Sv. Florjana ulica do št. 18 na desni ter do št. 25 na lovi strani — Gallusovo nabrežje (prej Sv. Jakoba nabrežje) — Grajska planota — Grudnovo nabrežje (prej Pred prulami) — Sv. Jakoba nabrežje (sedaj Gallusovo nabrežje) — Sv. Jakoba trg — Merosodna ulica — Reber — Rožna ulica — Stari trg — StiSka ulica (prej Zaitškn ulicn) — Trubarjeva ulica — Vodna steza — Zaiška ulica (sedaj Stiška ulica) — Zve/xiarska ulica — Žabja k. IV. VOLIŠČE — Št. Jakobski okraj - II. del, do Gruberjevega kanala — v mestni osnovni š«Ii na Prulah: Baraka na Prulah — Sv. Florjana ulica od Št 20 na desni 1er od št. 27 na levi do konca — Ulicn na Grad — Za gradom št. 1, 8 in 4 — Grubarjevo nabrežje — Hrenova ulica — Janoži-čeva cesa — Karlovška cesta — Osojna pot — Pra-protnikova ulica — Privoz — Prule — So 'arska steza — Sredina — Tesarska ulice — Vožarski |4)t — Zvonarska ulica. V. VOLIŠČE — Trnovo — v mes'nom otroškem vrtcu, Cerkvena ullra 21: Pri brvi — Cerkvena ulica — C's'a dveh cesarjev Maki čolnarska ulica — Velika, čolnarska ulica — Gerbičeva ulica (prej Pot nn pasji hrod) — Jelovškova ulicn — Jeranova ulicn — Karadžičeva ulica — Karu-nova ulica — Kolezijska ulica, novn (prei Kopališka ulica) — Kolezijska ulic«, stura (sedaj Raola- gova uliica) — Pred konjušnico — Koujušna ulica (sedaj Švabičeva ulica) — Kopališka ulica (f:ed::j Kolezijska ulica, nova) — Kcseskega ulica — Lam-petova ulica — Cesta v mes.ni log — Cesta na loko —- Mencingerjeva ulica — Mlivka (prej Mivka, Na Mivki) — Opekarska cesta — Pot na pasii bred (sedaj Gerbičeva ulica) — Pot na Rakovo jelšo — Razlagova rlica (prej Kolezijska ulica, stara) — Razpotna ulica — Riharjeva ulica — Veliki str.i-dou — Starclova ulica — Stranska pot — Švabičeva ulica (prej Koujušna ntica) — Trnovska ulica — Trnovski pristan — Valjavčeva ulica — Vogelna ulica — Zelena pot — Zeljarska ulica. VI. VOLIŠČE — Krnkovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske ce:te — volivci A—L — v mestni šoli na Cojzovcm grabnu: . VI a VOLIŠČE — K rakovo in I. del Dvorskega okraja do Cojzove in Rimske cesle volivci M—Ž — v mestni šoli na Cojzorem grabnu: Aškerčeva cesta — Baraka ob Aškerčevi cesti — Bi-čevje (prej Na bičevji) — Bogišičeva ulica — Coj-zova cesla — Dobri lova ulica — Kmonska cesta — Glinška ulica — Gorupova ulica — Gradaškn ulica — Groharjeva cesta — Kladezua ulica — Krakovska ulica — Krakovski nasip — Langusova ulica (prej Tobačna ulica) — Lepi pot — Marmon-tova ulica — Mirje — Murnikova ulica — Rečna ulica — Rimska cesta — Tobačna ulica (sedaj Langusova ulica) — Tržaška cesta — Vcrslovškova ulica — Vrtna ulica, VII. VOLIŠČE — Dvorski okraj, II dol med Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga — v državni realki: Bleiweisova cesta š'. 1 do 15 nn desni ter od št. 4 do 12 na levi strani — Borš'uikov trg (prej Pred igriščem) — Erjavčeva cesta -- Gosposka ulica — Gradišče — Gregorčičeva ulica (prej Simon Gregorčičeva in Hilšerjeva ulica (sedaj Gregorčičeva ulica) — Pred igriščem (sedaj Borštnikov trg) — Igriška ulica — Križevniška ulicn — Levstikovo ulica št. 19 in 21 — Mnrksov trg (prej Turjaški trg) — Silon-drova ulica — So'eska — Turjaški trg (sedai Mar-ksov trg) — Vnlvnzorjev trg — Vegova ulica — Vrtača — Zagata — Ziljskegn ulica. VIII. VOLIŠČE — Dvorski okraj, III. del. med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do A e-ksandrove cesto — v mestnem dekliškem lireju: Aleksandrova cesta, leva stran — Ažbetova u'ica — Beehovnova ulica brez št. 15 in 16 — Bleiweisova cesla od 5t. 16 do 27 — Breg — Čevl'arsVa ulica — Dvomi trg — Gledališka stolba — Gledališka ulica St. 1. 2 in 4 — Jurčičev trg — Knaflje-va ulica — Kocenova ulic« — Kongresni trg — Lcvčeva ulica — Levstikova ulica, brez št. 19 in 21 — Marijin trg št. 1, 2 in 3 — Muzej ki Irg — Nunska ulica — Orožnova ulica — Prešernova ulica, leva stran " ;ta na Rožnik — Cesta v Rožno dolino v Rožno dolino) — Rutarjeva ulica — ulica = Šelenburgova ulica — Škrabčeva ulica — ŠubiČeva ulica — Večna pot — Viška ulica — Wolfova ulica — Zadružna uli a (sedaj Zitoikova ulica) — Židovska steia — Židovska ulica — Ži.nikova ulica (prej Zadružna ulica). IX. VOLIŠČE — Kolizejski okoliš med Aleksandrovo in Dunajsko ces o — volivci A—L — t I. državni gimnaziji v Toinanovi ulici 10. IX. a volišče — Kolizejski oko'iS — med Ale-ksahdrovo in Dunajsko cesto — volivci M—Ž — v I državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10: Ale- J ksandrova cesta, desna stran — Baraka ob vele-I sejmišču — Bee hovnova ulica š1. 15 'n 16 — Beži-! grad — Bleiv.eiscva cesta cd št. 28 do konca — Dunajska cesla, leva stran — Dvoiakova ulica — Einspielerjeva ulica — Gajeva ulica — Gledališka ulica brez š'. 1, 2 in 4 — Gledališka u'ica, podaljšana (prej An:on Knezova ulica) — Cesta na gorenjsko železnico (sedaj Vohijakova ulica) — Go-sposvetska cesta — Anton Knezova ul'ca (sedaj podaljšana Gledališka ulica) — Kobaridska ulica — KoLizejska ulica (sedaj Puharjeva ulica) — Kersnikova ulica — Maliničeva ulica — Puharjeva ulica (prej Kolizejska ulica) — Tomairova ulica — Pod turnom — Vošnjakova ulica (prej Cesta na gorenjsko železnico). X. VOLIŠČE — Kolodvorski okraj. I. d -1-me Ledini: Ahacljeva cesla, leva stran (sedaj Jegličeva ces.a) Baraka na Fri-škovcu — Baraka ob Sv. Martina (sedaj Ke' e-Murnovi) ces i — Friškovec — Med hmeljniki — Hrvaški trg — Ilirska илса — Jegličeva ccsla (piej Ahacl;eva cesla) leva stran — Ke.te-Murno-va ulica, leva st;an do želez, podvoza (prej Sv. Martina cesta) — Lipičeva ces a — Maistrova ulica (prej Vojaška ulica) — Sv. Martina ces'a. leva stran do želez, podvoza (sedaj Kelle-Murnova cesta) — Sv. Petra cesta od št. 50 na desni ter od št. 55 do konca — Sv. Pe'ra nasip od št. 49 do konca — Prisojna ulica — Škofja ulica — Tabor brez št. 12 — Usnjarska ulica — Vagoni pri Sv. Križu — Vojaška ulica (sedaj Maistrova ulica) — Vrhovče-va ulica — Vrazov Irg (prej Strnko Vrazov trg) — S anko Vrazov (sedaj Vrazov) trg — Župnijska ulica. XIV. VOLIŠČE — Vodmatski okraj — v mestnem zaveti sen za onemogle v Japljevi ulici 2: Ahacljeva ces'a, desna stran (seoiaj Jegličeva ce a, desna stran) — Baraka ob Kolin ski tovarni — Bohoričeva ulica — C gnarjevo ulic? — Ciglarjeva ulica — Grablovičeva ulica — llolzapflcva ulicii — Hrovatova ulica — Japljev aulica — Jegličeva cesta. desna s! ran (prej Ahacljeva cesta desna stran) — Jenkova ulica — Koryakova ulicn — Ket e-Murnova cesta, desna s1 ran do želez podvoza (prej Sv. Martina cesta, desna stran do želez, polvoza) — Sv. Martina cesta od želez, podvoza do konca — Močnikova ulica — Poljska ces a — Ravnikareva ulica — Stara pot — Vodmatski trg — Za vrti — Zaloknrjeva ulica — Zaloška cesta. XV. VOLIŠČE — Predkraji - v vrtnem nn gnst i I nn pri Češnovarju nn Drlonj.ki c sli 3: črna vas — Dolenjska cesta — Galjevica — Haupt-niancn — Itradeckega vas — Ibvica — Ižanska cesta — Orlova ulica —KakovniSka ulica. XVI. VOLIŠČE - šiška z Vodovodno in Hra-nilnično ces o — volivci A—J — y šišenski šoli. XVII VOLIŠČE — Šišku z Vodovodno iu Ilranilničtio ceslo — volivci K—P — v šišenski šoli. XVIII. VOLIŠČE — šiška z Vodovodno in llranllnično cesto — volivci R - Ž — ^ s šenski šoli: AleSevčeva ulica (prej Slovrn ka cesta) — APaieva ulica (prej Planinska ulicn) — Cel vška cesta — Dermotova ulicn (prej Poljd n ulica) — Dolinska ste-ia — Dreuikuv vrh — Franko-nanskn ulita — Gasilsko ccs'a — Brani'nična cest« — Janševa ulica (prej Kavškova ulica, vzhodnji del) — Sv. Jerneja ces'a — Kamniška ulica — Kav-fikova ces a. zahod nji del — Kav.skcva cesta, vzhodnji del (sedaj Janševa ulica) — Kmetijska ulica (sedaj Verovškovu rlica) — Knezova ulica — Kolodvorska cesta (sedaj Medvedova cesta) — Ko-slerjeva ulica (sedaj Ma gajeva ulica) > — Lepo-dvorska ulica — Malgajeva ulica (prej Koslerjeva ulica) — Maurerjeva ulica — Medvedova cesta (prej Kolodvorska cesta) — Nova ulica — Planinska ulica (sedaj Aljaževa ulica) — Poomilščakova ulica (prej Vodovodna cesta v Sp. Šiški) — Pola-kova ulica (prej Železni!ka ulica) — Poljska ulica (sedaj Dermotova ulica) — Savska ulica — Slovenska cesta (sedaj Alešovčeva uldca) — Šolska ulica (sedaj železnikarjevn ulica) — Stajw& v grič Tržna ulica — Verovškova ulica (prej Kmetijska ulica) — Vodnikova ces'a — Vodovodna cesia v Ljubljani — Vodovodna cesta v Sp. Šiški (sedaj Podmilščakova ulica) — Železni kar jeva ulica (prej šolska ulica) — Železniška ulica (sedaj Poiakova ulica) — Žibertovn ulica. Volitve se vršs danes nwetrqoma od 7 zjutraj do 6 zrner! Agitadjske pisarne SLS za Ljubljano. I. volišče: I. Realna gimnazija na Poljan- ski cesti (pisarna: Alojzijcvišče, Poljanska c. 4.) II. vo išSe: Mestni dom (pisarna: Alojzi-jeviš>;e, Poljanska e. 4). III. volišče: št jakobska šola (pisarna: Florjunska ulica 11, liiSa g. Šorjaka). IV. volišče: Šola na Prul h, (pisarna: Florjanska ulica 11, hiša g. Šerjaka). V. volišče: Cerkvena ulica 21. Otrrški vrtec: (pisarna: Prosvetni dom, Karu-nova 14). VI. in VI. a volišče: II. deška šola na Cojzovem erabnu; (pisarna: Klet kon-sumnega društva, Kongresni trg 2). VII. volišče: Realka; (pisarna: Klet kon-sumnega društva, Kongresni trg 2). VIII. volišče :L/i • j ; (pisarna: Klet Kon-sumnoga društva, Kongresni trg 2). IX in IX. a volišče: I. drž. gimnaziia; (pisar a: Vzajemna zavarovalnica na Dunajski cesti, Med jalova hiša). X. vo išče: JustiCna palača; (pisarna Aka- demski dom, Miklošičeva ulica 5). XI. volišče: Žensko učiteljišče (pisarna: Rokodelski dom, Komcnskega ulica). XII. volišče: Moško učiteljišče (pisarna: Rokodelski dam, Komenskega ulica). XIII. volišče: Šola na Ledini (pisarna: Rokodelski dom, Komenskega ulica). XIV. volišče: Ubožniea, XV. volišče: Pri Češnovarju (pisarna: Gostilna pri Ribiču). XVI. vo'išče: Sp. šiška. Šola (pisarna: Gostilna Bevc, Celovška c.) XVII. volišče: Sp. šiška, Šola (pisarna: Gostilna pri Bevcu, Celovška c.). XVIII. volišče: Sp. šiška. Šola (pisarna: Gostilna pri Bevcu, Celovška c.). Vclivci! Oglasite se v volivnih pisarnah, r re 'no greste na volišče. Za vse tiste, ki ne bi vedeli, kje volijo, bo poslovala na verandi Uniona glavna volivna pisarna SLS, kj^r bo lahko vsak izvedel je-li vpi-?an v vol. imenik in kje voli. De'ajte, da bo zmaga čim sijajnejša. Zvečer se bo izvedel volivni rezuHat za IJub'jano ob 7 zvečer v veliki dvorani Uniona. Gospodarstvo prentov na ljubljanskem magistratu. Da je ljub'junska elektrika draga, je znana stvar. Zlasti vsled dragega toka trpita obrt, ki rabi elektriko za motorje, iu trgovina, ki mora plačevali visoke zneske za neobhodno potrebno razsvetljavo. Zvedeli smo. da je bivši gerentski svet v tem oziru gotove institucije protežiral Znani Kino-Matica, ki je last Zveze kulturnih društev SDS, je že izza maja 1925 užival električni tok po izredno nizki ceni 6 dinarjev od kilovatne ure. Vsa druga kino-podjelja v Ljubljani, ki dobivajo električni tok od mestne občine, so morala med tem časom plačevati tok po 9 Din od kilovalre ure. Trgovine so morale plačevali tok po 7 Din od kilovatne ure. Edino izjemo je torej delalo podjetje Samostojne demokratske stranke na škodo mestne blagajne in mestnih davkoplačevalcev. Kakor smo zvedeli, je vladni komisar mestne občine, či m je zaznal za to protekcijo, da se drugače ne izrazimo, takoj ukinil to znižano ceno ter odločil, da mora Kino Matica plačevati tok po tisti ceni, kakor vsa druga zabavišča. Vladni komisar je tudi z, veljavnostjo od 1. januarja t. 1. znižal ceno električnemu toku za motorje od 4 Din no 3 Din, za kilovatno uro in za poslovne prostore (trgovine) od 7 dinarjev na 6 Din od kilovatne ure. Lumpirija. Stara praksa SDS je, da na dan pred kakimi volitvami napiše v svojih glasilih največje laži o svojih političnih nasprotnikih, zavedajoč se, da se ti v zadnjem trenutku ne bodo mogli braniti. Pri tem lo reptilno časopisje mirno riskira tožBo, češ saj se bo ta cloži'a po volitvah, laž je pa le učinkovala. Tako so izrabili Slavensko banko proti slovenskim radikalom, češ da je tudi NRS v Sloveniji prejemala denar od Slavenske banke. Drži se pri tem znanega trika bežečega tatu, ki je kričal: Primite tatu! Oni sami so prejemali milijonske zneske od Slavenske banke ter s tein oškodovali vlagatelje, velike in mata te banke ter so torej sokrivi ua polomu banke. Da bi to zakrili, pa obrekufejo druge češ da so tudi prejemali denar od Sla-venske ianke. Včerajšnji Narodni Dnevnik je prinesel izjavo Mestnega odbora NRS v Ljubljani, 9 katero ta lojalno izjavlja, da si gospod Pra-protnik ni pridržal denarja, ki ga je baje Sla-venska banka naklonila za radikalni tisk v Sloveniji. Niti z besedico ne omenja izjava, da je denar prejela Naro !na radikalna stranka. »Slovenski Narod«« pa je iz tega skoval članek z napisom »Lumpar je slovenskih radikalov« iu navaja v tem članku, da je Mestni odbor priznal, da je dobila NRS denar od Slavenske banke. Pooblaščeni smo od merodajne «trani izjaviti, da je laž, na prostem izmišljena laž, da bi bila Narodna radikalna stranka predela kak denar od Slavenske banke. Pooblaščeni smo nadalje izjaviti, da bodo slovenski radikali proti Slovenskemu Narodu zaradi omenjenega članka vložili tožbo. Obrtnikom, trgovcem! Ali Puc ali Breeelj? Gospod dr. Dinko Puc si je privošč 1 v Ka ini našega kandidata dr. Breclja. Povedal ee eda ni ničesar, kar bi govorilo proti njemu, ampak malo oselmega napada je pač manira vseh liberalcev pravega svobc.domi-•eliioga k libra. Mi smo zato dolžni spomniti g. dr. Puca, da je en na Goriškem sijajno delal. Trgor-ska-obrtna zadruga v Gorici, kjer je imel dr. Puc eno prvih besed, jo šla r njegovi goriški dobi v konkurz. Še danee trpe naši bratje na Goriškem na posledicah tega »gospodarjenja«. Kdor želi takega »dobrega« gospodarstva v novih oblastnih skupščinah, naj voli torej dr. Puca. Ali ni zanimivo, da so se našli okoli dr. Žerjava, ki je imel toliko — rcclmo — sitn sti s propadlim Agro-Merkur-jem, ravno g spodje, ki se razumejo na kon-kurze in ki so torej ravno v Ljubljani sila priporočljivi? »Slavenska banka« je naravno moiala pod demokratskimi gospodarji v pro- past. Čemu se temu čudimo? Dajmo jim sami še kaj v roke. da uničijo. Na ртч)1по pa vemo, da je ravno dr. Breeelj v Gorici ustanovil in vod.l zadrugo »Svoj dom«. Kolikim .je ta zadruga postavila lastne hiše in koliki so radi tega še danes dr. Brec-lju hvaležni! Zadruga je šla vedno dobro. Nolenega demokrata namreč ni bilo zraven, da bi jo spravil — v konkurz. Zato vprašajte Gorlôane, ali ne vživa med preprostim ljudstvom v Gorici in po vsem Goriškem najboljšega slovesa dr. Brec-ljevo ime kot pri naših invalidih. Kdo med preprostimi ljudmi v Gorici pa pozna dr. Puca? Pač oni, ki so bili deležni polomije Trgovsko-obrtne zadruge. Med delom in delom je namreč razloček. Ljubljančani bodo danes odločali kakega delavca žele, Puca ali Breclja, ali moža od >Trgovske zadruge izgubili slovenski pricl^bi'ni krogi svoje dobro Ime. Kdo bo vol i stranko, ki je osramotila naše poštenje, ki je po svojih sleparskih metodah pri volitvah kriva nedelavnosti našega gospodarskega parlamenta? Kateri trgovec bo volil pristaše dr. Žerjava, ki je šikaniral v letu 1920. našo trgovino? Takrat, ko je imel kot pokrajinski predsednik vso moč v rokah, takrat naj bi pokazal svojo ljubezen do pridobitnih krogov. Id komu je s tem šikaniranjem koristil? Nikomur razen judovskim prekupcem. Ker se je na ta način ubijala realna trgovina, so cene vsem stvarem rasile. Kdo je un čil avtonomijo Ljubljane, kdo nastavljal gerente na magistratu, kdo preklical ïe napovedane občinske vclMve? Gospodje iz vlade, v kateri je sedel dr. Gregor Žerjav. Nacionalizacij Trbovelj. KAKO SO »GOSPODARILI« DEMOKRATJE IN KAKO SO SLEPA1ULI JAVNOST. ZAKAJ JE SLA VENSKA BANKA PROPADLA? SLOVENSKO Kdo se ne spominja, kako je »Jutro* leta 1922 (n. pr. 21 6. in 6. 8. 1922) proslavljalo nacionalizacijo Trboveljske preinogokop-ne družbe. Proslavljalo je g. Praprotnika, da je vodil prgajanja tako uspešno, da je nacionalizacija dejansko in zelo povoljn izvršena«. »Dosegel je.< pravi »Jutro« j odločujoč vpliv jugoslo-anskega kapitala na Trboveljsko družbo pod vodstvom Slavenske banke.« In kakšna je bila v resnici ta nacionali- lae'ja? Ali je res prešla večina delnic te družbe v jugoslovanske roke? Kaj še! Komaj ena petina. Štiri petine so ostale v rokah tujcev. Slovenski javnosti pa so nasipali peska ч oči, da bi živela v veri, da je Trboveljska od leta 1C22 naprej jugoslovanska stvar. Dosegli so na ta način, da je javnost mislila, da so demokratje res izvršili veliko nacionalno delo. V resnici pa so le slepili javnost, da so mogli pritiskati nemoteno na delavstvo in da so mogli spravljati v žep mastne dobičke. Pri nacionalizaciji, ki jo je »Jutro« proslavljalo je treba pripomniti: Pri 180.000 ko-madih delnic Trboveljske družbe bi morala imeti Slavonska banka radi kurzne razlike med etnisi sko ceno in borznim tečajem 46.575.(100 Din dobička. »Slavenska bankat pa ne izkazuje nikjer lega dobička, ampak je še našla kot ve vsa javnost v propast Kje so ti milijoni? Prav v tem času je bil štrajk trboveljskih rudarjev, ki je tako žalostno končal. Tedaj je bil m nisfer za socialno politiko dr. Žerjav kot zaupnik vlade poobhSčcn. da nastopi kot покго loralee međ delavstvom in Trboveljsko družbo. In dr. Žerjav je bil takrat predsednik večinskega sindikata pri Slarenski banki, pri bank», katere ravnatelj je bil g. Praprotaik, ki je po »Jutru« izpeljal nacionalizacijo Trbovelj. Kdor hoče lahko razume. Kje so narodnjaki — kažejo Trbovlje. Kje so gospodarji — kaže Slavenske banka. Kje so prijatelji delavstva — kaže trboveljski štrajk. Kje so socialno čuteči možje - kažejo cene premoga. Kdor je za take narodnjake in gospodarje. naj voli za dr. Žerjava! Radié in Pucelj bi rada dobila nekaj glasov tudi v Ljubljani. Kdo bo volil SKS, ki je izdala po deželi letak, v katerem huj-ska naše pošteno kmetsko ljudstvo proti mestu? Radičevci in Pucelj so glasovali za narrdbe, s katerimi se uradnikom pri-kralšujejo njihove pravice in se jim je odtisnilo za poplavljence, kateri pa niso dobili ničesar. Kdor hnjska kmeta proti meščana. ni prijatelj ne meščana ne kmeta. Taka stranka ne bo dobila niti enega glasu v Ljubljani. Kdaj je bilo v Sloveniji največ konkur« zov, kdaj je prikipela gospodarska kriza do vrhunca? Pod vlado Narodnega bloka, v katerem so sedeli pribičevičijanci, žerjavovci in radikali. Kdo se ne spominja zadnje vlade dr. Žerjava v letu 1925.? Slovenski pridobitni krogi vsega tega niso pozabili. Kdaj je zrastel državui proračun na trinajst milijard dinarjev? Pod demokratskimi in radikalnimi vladami! Kje so krediti za našo trgovino obrt in industrijo? Denar teče v Belgrad. doli se zida in trguje, doli se dobe krediti iz Narodne banke. Naše gospodarsko življenje pa hira, ker mora prispevati za olepšavo Belgrade.' In kdo je glasoval za ta centralizem? G. idr. Gro-gor Žerjav. Komur ni dovolj dosedanjih davkov in drugih bremen, naj le voli dr. Žerjavovo stranko. Kdor je m take »gospodarje«, za kakršne so se izkazali pri Slaveuski banki, naj pošlje v oblastno skupščino SDS, da bo gospodarila tam po svojem znanem receptu Trezni volivci poznajo to družbo okrog »Naprednega bloka' preveč natanko. Slovenski pridobitni krogi volijo Slovensko ljudsko stranko. trm Kmotski list r.merja v posebni izdaji Ljubljančane s »pokvarjeno gospodo«. Sa-mostojnoži mislijo, da bodo pridobili slovensko ljudstvo zase po Rndičevem načinu. Toda tako dežela kakor Ljubljana jih ho danes pončila. dn za hrvatske radicev-ske manire pri nas ai prostora. Ljubljanskemu mestnemu delavstvu. Vse vaše dosedanje pravice vam je dala SLS v Zve i delovnega ljudstva. Zvezo delovnega ljudstva so razbili voditelji komunistov, narodni socialisti in samostojni demokrati. Ko so prišli komisarji in gerenti, se je začel z rotovža boj proti vašim pravicam. Sedaj vam hočejo vzeti draginjske do-klade, ukiniti praznike, doklade za nočno delo iu ruš'jo osemurni delavnik. Volimo lako, da zmaga stranka, ki nas edina spoštuje in brani! Vse naše kroglice v tretjo skrinjico! Hišni posest^ki. Sp nmite se, kako so orjunaši z revolverji rokah ud.rali v hiše in tirjali z najgršL mi grožnjami od vas. da na komando teh paglavcev razobešate zastave. Pomisl te, da je orjunaše organizirala SDS in volite tretjo skrinjico. Državni uslužbenci. Zerjavovski teror proti urailništvu je strt. Grožnje demokratskih agitatorjev so puhle in brez vrednosti. Volitve so tajne. Vsak volivec lahko zahteva. da tudi predstavniki ne sede neposredno i» r i skrinjicah. Žerjavovci so sedaj izključoni i j, vsake ! vladne kombinacije. Zato se ni treba nikomur več bati njihovega in..šfevanja. Ali b(«te poljuhovali šil>o SDS. ki vas je poniževala in tepla? Ali boste glasovali za stranko, ki je vaše tovariše metala na cesto iu jih pošiljala ▼ Maeedonijo? Ali ni vaše mesto v vrstah ostalega naroda ? l'oidite in volite SLSl Kdo je kriv davkov? Starna »Narod« pravi, da dr. Korošec. Zato, ker je Korošec že od leta 1921. gla. eoval proti vsein proračunom, proti vsem dvanajstinam in proti vsem davčnim zakonom, kar jih imamo. Zato, ker .so za vse dav-ке glasov: 1. samostojni demokrati in pucljev-ci in sicer ne samo enkrat, ampak po večkrat Zato, ker je dr Kramer podpisal zameno kron 1 : 4 in ne dr. Korošec. Zato, ker so carine zviševali radikali in samostojni demokratje m ne SLS. Zato, ker so dobro-mišljeni zakon proti ■ ojniin dobičkarjem zlorab li samostojni demokratje. da so krili svojo strankarske epi-gorpu preganjali poštene trgovce. Z: to, ker je davek na poslovni promet uzakonila vlada, v kateri sta sedela dr. Ku-lovec in Svetozar Pribičevič. Zato, ker je vlada s Kukovcem in Pn-bičevičem U'akonla invalidski davek, povišala priilohnino in trošarino. Zato, ker je d-. Žerjav kot predsednik deželne vlade odpravil linancc. Zato, ker je pod homogenim radikalnim režimom SLS ve.lito glasovala proti in zato tudi ue odgovarja z.a nikako njegovo de.arje. Zato, ker so poslanci SLS glasovali proti davku na ročne delavce in proti temu davku ostro nastopili, samostojni demokratje pa so molčali. Zabi, ker se poslanci SLS pri vsaki priliki že šest let neprestano bore zn znižanje davčnih bremen v Sloveniji. SDS in SKS pa central.zom podpirata in z. njim na račun Slovenije vi data. Zato ker se je davčni vijak v Sloveniji privijal pod delegatom dr. šavnikom. prišla šem SDS. Trgovci in obrtniki, SDS vas je zapirala in vlačila nred sodišče ! Poslanec Smodej dosegel amandemente «lede vseh potrebnih kreditov za slovensko vseučilišče in gledališče. Belgrad, 22. jan. (Izv.) Na snočnji seji finančnega odbora, ki je trajala do pol 1., je minister prosvele Miša Trifunovič kot poslednji govornik odgovarjal predgovornikom. Glede zahtev poslanca Sinodeja je izjavil, da bo stavil v amandemente vse kredite, ki jih je zahteval poslanec Smodej za ljubljansko vseučilišče in za gledališče, in da bo vpošteval tudi druge njegove zahteve. SDS ho pri volitvah po vsej držav! propadla. Bolgrad, 22. jan. (Izv.) Danes so vsi Radi-čevi ministri odpotovali v Vojvodino, da kontrolirajo tamkaj potek volitev. V Belgradu samem je volivna agitacija izredno živahna in borba z letaki se je že pričela. V glavnem se borita samo dve stranki za prvenstvo, iu sicer Davidovičevi demokrati in radikali. SDS, ki je tudi postavila svojo kandidatno listo, je z Belgrad, 22. januarja. (Izv.) Finančni odbor se je danes sestal že ob treh popoldne k seji, da razpravlja o proračđnu ministra za trgovino in industrijo. Tudi ta proračun je znatno okrnjen in so vsi govorniki naglasili 1er obenem tudi poudarili, da to ministrstvo ni dobro organizirano in da njegov delokrog ni dovolj določen. POSLANEC VESENJAK je med drugim ostro obsodil postopanje vladne večine, ki za to važno debato kaže skrajno malo zanimanja. V svojem govoru je naglas"!, da je minister za trgovino iu industrijo brez moči napram finančnemu ministru. Trgovinskih pegedb nimamo z nekaterimi važnimi državami. Pač pa imamo tako-zvano borbeno in fiskalno tarifo, ki povzroča širokim sijem ogromno škodo. V nadaljnjem zahle^a pojasnila, kaj je s trgovinsko pogodbo s Francijo, ker so se raznesle govorice, da je naša država pri teh pogajanjih popustila glede carine na vino. Minister za trgovino je takoj pri tem vstal in decidirano izjavil, da ni dojal nobenih koncesij, da so te vesti popolnoma, brez podlage in da bi samostojni demokrati pač lahko imeli informacije od g. Šmida, glavnega ravnatelja za carine, ki je v delegaciji in ki je znan njihov pristaš. On nima nobenega nameno, da bi tudi v bodočo dajal kako koncesijo v tem ožim in da jih gotovo tudi ne ho. Glede proračuna samega naglaša g. poslanec Vcsenjak, da so ni skrbelo za dovoljni kredit obrtnim Koga na] volim? >Naro'!ni dnevn'k<; daje tele smernice: 1. Vedi s'ranko, ki je s svcjini delom do-kaza'a, da je res slovenska stranka. 2. Voli stranko, ki je poštena in neko-mptna. 3. Kdor gre danes na volišče, mora iti za 'zorago samoupravne in združene Slovenije. Podpišemo! ZATO BOMO VOLILI SLS. Zabaven »shod« SDS na šali pri žalni. Z ozirom na našo notico pod gornjim naslovom v št. 13. našega lisla od 18. januarja 1927 smo prejeli: Ni res, da sem prišel jaz iz Ljubljane na ta shod poročat in ui res, da so me pristaši SLS prekinjali, ni res, da sem shod po nekaj minutah zaključil, ni res, največjo gotovostjo obsojena na popoln neuspeh. Delajo se tudi volivne prognoze. V splošnem prevladuje mnenje, da bodo radikali obdržali svoje pozicije, v kolikor bi ne utegnili nazadovali v prid Davidovičevim demokratom, ki se jim obeta v splošnem lep uspeh. O SDS se pa sploh ne govori, ker njeni uspehi sploh ne pridejo v poštev. zadrugam ter za podporo sejmom in da ni predviden kredit za gospodarski svet, ki se nam že tako dolgo obljublja. Administracija v Sloveniji je nezadostna. Posebno mačehovsko pa se postopa s trgovskim in obrtnim šolstvom. Govornik navaja potrebo trgovske akademjie v Mariboru, trgovsko akademije v Ljubljani, obrtne šolo v Ljubljani, trgnvsko šole v Ljubljani, obrtno-nadaljevalnih Šol ter plotarsko solo v ptujskem okraju ter v Radovljici. Zahteva zvišanje sistemiziranih honorarjev ne", a'erim brezpogojno potrebnim uslužbencem in zvišanje postavk za kredite. Končno slavi g. poslance Vesenjak tozadevne predloge ni zahteva od ministra, da sprejme v vseh teh ozirih potrelne amandemente. M nis'.er za trgovino in industrijo dr. Krajač je glede predkgov g. Vesenjaka izjavil, da bo vse te njegove zahteve upošteval in da bo stavil tozadevne kredite v amandemente. Nato je bil proračun sprejet in seja zaključena. Prihodnja seja vrši v pondeljek. Razpravljalo se bo o proračunu ministrstva za pošto in telegraf. Nato pa pride na vrsto pro-ra"un vojnega ministrstva. 25. t. in. bo razpravljal finančni odbor o proračunu notranjega ministrstva, 26. t. m. o proračunu zunanjega, 27. t. m. o proračunu finančnega ministrstva 1er o izrednih kreditih, 28. t. m. o državnih dohodkih, 29. t. m. o finančnem zakonu, 30. in 31. t. m. pa o poročilu, ki se naj predloži narodni skupščini. da sem na shodu ostal sam s kandidatom ali da bi se bil vsedel na neki tovorni avto, da greni poročat v »Jutro« o prekrasnem shodu, marveč je nasprolno res, da sem dotlč-nega dne bil v Ljabljan; in se shoda v Žalni sploh nisem udeležil in tudi »Jutru« nisem ničesar poročal o tem shodu. — Z odličnim spoštovanjem dr. Josip Klepec. Zavedni !fisti!|aiiski delavci ! Pred orjimaskimi nasilji vas je branil fjr. Mm Adlešič. Njegova skrinjica je tretja? Marx sprejel novi mandat. v Berlin, 22. januarja (Izv.). Dr. Marx je danes posetil državnega predsednika Hinden-burga, ki mu je poročal o včerajšnjih sklepih frakcije centruma. Na podlagi teh sklepov je izjavil dr. Marx, da je pripravljen sprejeti mandat za sestavo nove vlade. Resnost položaja na Kitajskem v London, 22. jan. (Izv) Položaj v Kini povzroča tukaj veliko skrb. Nervoznost se je še povečala radi izredne seje ministrskega sveta. W. Churchill bo prekinil svoje potovanje po Sredozemskem morju, ker je dobil poziv, da se takoj vrne v London. v Pariz, 22. jan. (Izv.) Indo-Pacifiška agentura poroča iz Fučanga, da je tamošnja sirotišnica popolnoma opustošena. 300 sirot .je bilo odvedenih, deloma na ceste, kjer so jih prodajali po 13 dolarjev ali pa v javne hiše. v London, 22. jan. (Izv.) Ministrski svet je imel danes izredno sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju na Kitajskem. V uradnih krogih se z ozirom na zadržanje vlade napram dogodkom na Kitajskem povdarja, da so vse vojaške odredbe na Kitajskem samo varnostne odredbe. Vlada pa upa, da se bodo vsa sporna vprašanja s kitajskim jugom in severom rešila na miroljuben način. v London, 22- januarja (Izv.). >Daily Te-legraph« poroča, da so Čangsolinove čete porazile kantonske čete; pri tem je bilo mnogo ujetih in so bile zaplenjene velike množine municije. Anglija in Kitajska. London, 22. jan. Foreign Office objavlja izjavo, ki znova poudarja, da Anglija svojega stališča nasproti Kitajski ni izpremenila in da imajo vojaške odredbe zgolj namen, da se zavaruje življenje in imetje angleških državljanov. AngFja hoče priznati vse zakonite težnje kitajskega narodnega gibanja. V Han-kovu so v teku pogajanja, od katerih upa angleška vlada, da bodo dovedla do prijateljske ureditve vseh spornih vprašanj. ZAKLJUČEK POGAJANJ S KONTROLNO Berlin, 22. jan. Pogajanja z medzavezni-ško vojaško kontrolno komisijo glede polfa-brikatov se je včeraj zaključila. Za osnovo pogajanj je služil nemški zakonski načrt, ki natančno določa, katero blago se sme v bodoče izvažati in katero ne. Vojaška kontrolna komisija je načrtu pritrdila. Zakon se takoj predloži državnemu zboru. AMERIŠKI SENAT SKLENIL ARBITRAŽNO PORAVNAVO SPORA Z MEHIKO. Newyork, 22. jan. Senatni zunanji odsek je s 13 proli 3 glasovom sprejel rezolucijo, ki zahteva, da se spor z Mehiko reši po razsodišču. — Sen. Frazier je v senatu vložil re-zoluc jo, ki odreka predsedniku pravico, da bi brez dovoljenja kongresa razpolagal z oboroženimi silami države. RAZSODBA V KATALONSKI AFERI. v Pariz, 22. jan. (Izv.) Danes se je pre>-glasila razsodba v katalonski aferi. Macia in Garibaldi sta bila obsojena na dva meseca ječe in na 100 frankov globe. Ostali so bili obsojeni na en mesec ječe in 50 frankov. Razen-tega morajo obtoženci poravnati sodne stroške. SHODI HPS V HERCEGOVINI. Mostar, 22. januarja. (Izv.) Naši agilni rg'tatorjj in odlični vodje gibanja HPS v Hercegovini dr. M a n d i č, dr. N u i č in Žarko V 1 a h o so priredili zadnje dni okoli 15 dobro uspelih shodov in sestankov v okrajih Sto lac in Ljubuška. Sanse za HPS v Hercegovini steje dobro. POGREB CESARICE CHARLOTTE. v Bruselj, 22. jan. (Izv.) Danes prodpoldne je bila pokopana bivša mehikanska cesarica Charlotte. Pokopali so jo v kraljevein grobišču v Laekeu. MADJARSKI PARLAMENT. v Budimpešta, 22. januarja. (Izv ) No"o i» voljeni parlament se sestane dne 29. t m. Svečana otvoritev se vrši ob 10. uri. OMEJITEV RUDNIŠKIH OBRATOV NA MO RAVSKEM. v Moravska Ostrovu, 22. jan. (Izv.) V mnogih rudniških revirjih se je pričelo delo opuščati. Ponekod delajo le štiri dni v tednu- Tudi so se pričele redukcije rudarjev. Jesenice VELIČASTEN SHOD SLS NA JESENICAH. Ze davno prtid napovedano uro v petek zvečer so se pričeli polniti vsi prostori KatoL delavskega doma ua Savi. Prišlo je tudi nekaj socialiste>v in Zerjavovih zaslepljencev. Par minut po osmi uri je kandidat Arnež otvoril shod ter podal besdo poslancu g. Sušniku, ki je v dve uri trajajočem govoru obdelal vse, kar je danes perečega. Demokrati so hoteli v početku nekaj motiti; toda, ko jim je dokazoval škodljivost SDS za celokupni slovenski narod, ko jim je zabrusil, kako znajo ti ljudje skrbeli le za se, za svoje žepe in časopisje, so jo prišla na vrsto Slavenska banka in ko je sramovali, da so pristaši tako slabih gospodarjev. Padalo je po njih kot bi jih bičal. Ko je prišlt na vrsto Slavenska banka iu ko je g. poslanec povedal, da so višje esdeesarske glave pravočasno dvignile svoje vloge iz banke, ko so slutile nevarnost in pustile le male vlagatelje, da so prišli ob svoje prihranke, je pa nastala med SDSarji prava pravcata potrtost in osramočeni so strmeli v tla. Bojno razpoloženje, s kakršnim so prišli na shod, jih je popolnoma zapustilo in opustili so vsake med» klice. Ti so imeli zadosti; kar so iskali, so prejeli. Socialistom pa še ni pustila žilica mirovati; zato so tudi ti prišli na vrsto. Ko jim je g. poslanec povedal, kako bogato plačilo sla prejela oba Kristana za svoj »trud«, eden na Belju drugi v Ameriki, in ko jim je še povedal, da je A. Kristan prišel pred leti v Idrjo s culico v roki, danes pa je miljonar, jet udi ined rdečimi bratci (ki so bili ta večer vsi edini, dasi imajo dve skrinjici), nastal popolen mir, tako, da jih je bilo kar zabavno opazovati. Sklepnim besedam g. poslan., da ne maramo diktature od nobene strani, pač pa krščansko solidarnost in sporazum, je sledilo burno pritrjevanje. Nato je dobil besedo kandidatni namestnik g. Mikelj iz Kamnegorice, ki se je slučajno nahajal na Jesenicah. V zabavno poljudnem govoru je orisal prazne obljube, s kakršnimi cen-tralisti danes obsipavajo volivce. Končno pa je naš delavski kandidat in tovariš Peter Arnež pojasnil pomen teh volitev in bedoče naloge oblastnih skupščin ter k sklepu povabil vse, ki trezno prevdarjajo, da v nedeljo volijo kandidate SLS. Na nekatera vprašanja, tičoča se davka na ročno delo in trditve dr. Žerjava na nedeljskem shodu pri »Mesarju«, da ni glasoval za ta davek, je g. poslanec dal popolnoma zadovoljiva pojasnila. H koncu se je oglasil k besedi komunist Wergel, ki pa je lake klobasal, da mu je predsednik shoda vzel besdo ter shod z pozivom na polno udeležbo pri volitvah v nedeljo ob 11. uri zaključil. Jeseničani so ua tem shodu pokazali, da bodo v nedeljo v ogromni večini volili SLS. Podpirajte naše dijake! Razprava o proračunu trgovinskega ministra. MINISTER RAZKRINKAL LAŽI GLEDE FRANCOSKIH VIN. — POSL. VESENJAK PROTI ZANEMARJANJU SLOVENIJE, ZLASTI TRGOVSKEGA IN OBRTNEGA ŠOLSTVA Amerlkanske navede. Kakor bralcem »Slovenca« znano, se je mednarodnega Evliarističnega kongresa v Čikagu udeležil tudi monakovski kardinal von Faulhaber. V uglednem ameriškem listu sedaj opisuje svoje utise za časa svojega bivanja med Amerikanci. Kardiual najpreje opisuje svetle strani kongresa, globoko vernost, ki se je javila v nastopih množic, njega ogromen mednaroden pomen in učinek za poglobitev verskega življenja. Za tem pa preide na senčne strani. Kardinal piše tako-le: »Kjer je veliko luči, je tudi mnogo sence. Najbolj žalostna senca kongresa je bilo zadržanje zastopnikov časopisja in filma. Voditelji ameriškega časopisnega trusta so polagali mnogo vee'jo važnost na opremo časopisja s slikami kot pa na priobčevanje tako važnih razprav in govorov, ki so se čuli za časa evharističnega kongresa. Posamezne številke so bile kakor knjige s slikami, kakršne dajemo otrokom za Miklavža. V času kongresa se je časopisom najbolj važno zdelo, da so od vsakega govornika prinesli po šest ali več slik, vsebino njegovega govora pa ne. Mučno je bilo za opazovalca gledali, kako se je tisk trudil, da je celo iz izključno verske manifestacije napravil dnevno senzacijo in dobiček. Pri tem so bili nekateri celo tako netaktni, da niti katoliškega poročevalca niso poslali na kongres, kateri bi imel vsaj nekaj razumevanja za katoliški ini- sterij in so v svojih listih priobčili n. pr. poleg slike lega ali onega škofa ali kardinala sliko kake na pol oblečene plesalke. Popolnoma v redu je, da se je hotel ohraniti v slikah spomin na tako veličastno prireditev, toda to bi se bilo lahko vršilo brez motenja božje službe iz. kakih skritih kotov, ne pa ua tak surov način kot se je godilo, tako da so se verniki povpraševali, da-li se ves kongres vrši le za fotografe, ali so ga folografje priredili in aH so zalo prišli v Čil ago. da jih bodo vsak dan po dvajsetkrat fotografirali? Mi smo vendar prišli, da molimo Njega,« pravi kardinal Faulhaber. Pri pontifikalni sveti masi v katedrali je bilo vse pohio fotografov. Ko se je pel slovesen evangelij iu je vse pobožno poslušalo, so planili fotografi ua sredo cerkve in šli gori do obhajilne mize in vrtili svoje filmske aparate, tako da je glas dijakona zamrl v tem splošnem ropotanju in svetlikanju žarometov. »Moj sosed, pariški kardinal Dubois, je poln nevolje rekel: ,C'est une profanation' (»To je bogoskrunstvol«. In ni ga bilo čuvarja svetišča, ki bi bil vzel korobač ter skrunilce izgnal iz templja. Mnogo smo čitali o slovesnih službah božjih v stadionu. Predstavljajmo si sliko: Ob straneh oltarja kardinali v škrlatnih oblačilih, na prestolu legat svetega Očeta, sredi oltarja škof célébrant — med ollarjetn, kardinali in prestolom pa se plazi 12, 15, da celo 20 ljudi s filmskimi aoarati, mnogi izmed njih v navadni delavni obleki, prihuljeni kakor Indijanci pred napadom, hrbet obrnjen zdaj papeževemu delegatu, zdaj oltarju. Ko je slovesnost dosegla višek pri povzdigovanju in so kardinali stopili raz prestolov ter pokleknili, da se poklonijo svojemu evharističnemu Kralju, so na navjvišjih stopnjicah fotografi vrtili svoje aparate ter skakali sem in tja. Ravno tako pri blagoslovu papeževega odposlanca. Svetovni škandal na takem kraju! Ko so bili v štadijonu zbrani sami moški pri nočnem češčenju in se jim je podelil blagoslov z Najsvetejšim, je naenkrat z močnimi detonacijami v zraku eksplodiralo okolu 20 svetlobnih bomb, kar je zelo motilo nočno tišino in pobožnost mož. Naj se nikar ne reče: to je amerikanska navada, ne, kajti tudi duševno visoko stoječi Amerikanci so to brezobzirno motenje verske slovesnosti obsojali. To je naravnost diktatura tiska in se nikakor ne da opravičiti, češ da je to v Ameriki običaj. Zal, da se to tudi že v Evropi polagoma udomačuje in se neredko pripeti, da se pri procesijah pojavi tak filmski fotograf in sicer navadno, ne da bi za lo imel dovei-ljenje. Kardinal nada'je pripoveduje, da se mu je tudi že pri prejšnjih obiskih Amerike pripetilo, da je prišel k njemu v kabino človek z filmskim aparatom ne da bi potrkal, ter niti posebno vljudno zahteval, da se da fil-mnti. To je suženjstvo, ki ga udejstvuio velesila tisk. Dom In svet v ganskem letu. 7. lanskim letom jo F)S zaključil svojo 391etnfl plorlonosno pot; letos bomo obhajali jubilej. Pred 40. leti ga je poklical v življenje tihi dr. F. Lainpe ln oJutra«, jih debelo ponabsnil in pravi, da so to zgodovinski dokumenti. Kar se >Jutro« zlaže, to je za »Slov. Nrirod« zgodovinski dokument. In na podlagi t^h zgodovinskih dokumentov dokazuje, da je SLS »krivec visokih davkov«, in da bi sploh v Sloveniji danes ne bilo ta'ko-rekoč nobenih davkov, ko bi ne bilo SLS. Tn piše: ■»Kadar so imeli v vladah demokrati vpliv, se ni prebivalstvu nalagalo nobenih težkih bremen. Zgodilo se je to vse le takrat, kadar so sodelovali klerikalci!« — Tako je! Ker pa poznrjo Slovenci samo ta zgodovinski dokument, da se je doba najtežjih bremen za Slovence začela z režimom Pasić-Pribičevifr-Zer'av, se zgodovinski dokumenti starine Naroda« ne dajo drugače tolmačiti, kakor da je bil ta režim klerikalen. In ko se je častitljivemu stsrini tako posrečilo v zadnji uri volivne borbe samega ministra Gregorja štemplira'.j za klerikalca, bo šel /daj z lažjim srcem spet za peč sedet. Л Med separatiste in antidržavne elemente sta se zdaj skupno podala jutrovski irai, Moric in ata Narod, samo da bi mogla b; lj uspešno agitirati za klerikaloe. Tako udrihnta po centralističnih zakonih in uredbah. ki so vendar temelj »državnega in narodnega edinstva«, da se morajo vsem nacionalnim borcem jeziti lasje na glavi, tudi plešastim. — Mi te idealne požrtvovalnosti malega M rica in ate Naroda za Slovensko ljudsko stranko ne moremo dovolj oceniti in predlagamo, da se ta za klerikalno stvar tako zaslužna junaka takoj po teh volitvah proglasita za klerikalna heroja. Dnevne novice ljudsko ir Žrtev demokratov! Katera sočutna ose- ! ba bi posodila drž. uradniku za dobo enega leta proti obrestim in mesečnemu odplačilu Din 50C0.—. Vsled dolgotrajnega preganjanja in premeščanja od strani SDS trenutno v denarni stiski! Pojasnila na zahtevo. Ponudbo na upravo lista pod »Popolnoma vam o«. ir »Narodna Enciklopedija« — ie enkrat in poslednjič. K notici v 14. štev. »Slovenca« (»Centralizem in Slovenija«) moramo še dostaviti, da smo prejeli od vseh strani ljubljanske oblasti vprašanja, kako naj se ubran;jo občine in šole tako ogromnih izdatkov za nepotrebno »Narodno Enciklopedijo«, ki jo jim hoče po vsej sili vsiliti ljubljanski veliki župan. (Mariborski je bil baje previdnejši.) Mi smo o tem v »Slovencu« že temeljito, stvarno in sploh tako pisali ter dali že taka pravna navodila, da je vsako nadaljnje pisanje odveč. Cbčine naj enostavno ničesar ne naroče, a če sc jim posije »Nar. Ene.«, naj jo nedctal'njcno vrnejo — retour! Samo razrezati je ne smejo. S tem bo stvar kar na kratko rešena in odpravljena, pa naj Baltič in okrajni glavarji pišejo županom še tako dolge in energične okrožnice! Je res preneumno, da bi morali zu vsak -šmir< naši denarji iz obubožane Slovenije. Ponovne zapovedi velikega župana torej ni treba jemati preveč tragično. Velja prav toliko kakor prva. To se nravi: Ker nima prav nobene podlage v zakonu, drži toliko kekor nič. Občine in druge avtonomne korporacije bodo dobile še dosti takih papirnatih fc.rma-nov za razne publikacije dvom'jive vrednosti, za naročanje vseh mogočih slik, za prispevanje k razn:m >domom« itd. Take stvari lahko kar mirnim srcem polože k večnemu počitku med druge rešene spise. Siliti jih ne more neben krst, da bi morale sprejemati zoper lastno voljo stvari, ki jih ne marajo in jih sploh niso naročile. Vsi naši javni avtonomni zastopi imajo svojih skrbi čez glavo in izdatkov za prepotrebne stvari čez mero, denarja pa za vse to premalo. Pa naj bi pitale lačne vrane site? In bi pošiljali mi denar za nepotrebne stvari čez naše meje? Quoti non! S tem je pa rečena zadnja beseda. — Pika. ir Cenjenim ca.očnikom! Opoz.jrjamo one p. . naročnike, ki še niso obnovili naročnine za januar ozir. letošnje I. četrtletje, da to store čim preje, ker jim sicer prve dni prihodnjega tedna ustavimo nadaljnje pošiljanje lista. Isto velja za vse one, ki so prejemali list na ogled in že tudi prejeli položnice za pošiljatev naročnine. Kdor torej želi, da se mu list še nadalje v redu pošilja, naj nemudoma pošlje naročnino vsaj za mesec' dni. ir Za »Dr. Rybarev lond« so nadalje da-rovail Jugoslovanski Matici gg. RudolI Juvan Din 50.—. Riko Jug Din 50.—, Ivan Tavčar Din 50.—, Pavel Debevec Din 20.—, Josip Sluga Din 50.—. Iskrena hvala! ir Umrla je v Škalskih Cirkovcah pri Velenju gdč. učiteljica Olga Čok, iz velenjske rodovine Čokove. Podlegla je pljučnici. Bila je doma v Trstu. Službovala je štiri leta v zasedenem ozemlju. Vsled razmer je bila odpuščena in si je prišla iskat kruha v Jugoslavijo, kakor toliko drugih. Po komaj 10 tedenskem službovanju v Cirkovcah je nepričakovano preminula. Prepeljali so jo v Trst, kjer je bila v Obrtniki in trmm ! TRETJA skrinjica zbira qla^ove za ED1NLGA vašega stanovskega tovariša med kandidati ANTONA ROJIM! petek pokopana. Bog ji daj večni pokoj, njenim sorodnikom pa naše globoko sožaljel •k Umrl je v petek zvečer ob 8. uri po daljši, mučni bolezni v 75. letu starosti posestnik g. Ivan Meden v Bezuljaku nad Cerknico. Pokojni »Tonkov oče« je bil splošno znan in obče priljubljen ne samo po Menišiji marveč tudi po velikem delu Notranjske. Kot skrbni oče in vesten gospodar je užival rajni med socbčani velik ugled. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4. uri na domačem pokopališču v Bezuljaku. Svetila mu večna luč! Preostalim naše sožalje! ir Vpokojeni duhovniki ne dobivajo legitimacij za polovično vožnjo po državnih železnicah. Tako malo jih je, pa še za te naj bi veliila izjema. Prosimo državne poslance, da intervenirajo v tej zadevi. k Kai je s katehetskimi potninami, ki so bile že v dvanajstinah? Letos nismo dobili nobenih remuneracij za verski pouk v šoli, ln sedaj nam še onih ne izplačajo, ki so v proračunu. Tako ne bagatelizira verskega pouka v šoli, ki je gotovo eno najtežavnejših duhovniških opravil, nobena druga država. ir Nova b/emena. Pod le tem napisom se je v štev. 295 z dne 30. dec. nek urad pritoževal. da zahteva okrajni glavar od vsakega nabornika družinski lisi, in je p.osil pojasnila v zadevi. V odgovor sledeče: Na predlog ministrstva ver je g. minister vojne in mornarice uredil zadevo z odlokom štev. 31.743 z dne 19. sept. 1924 in je veliki župan mariborske oblasti tozadevno izdal sledeči razglas: 1. Po členu 6. pravil za rekrutovanje so drušni pastirji vseh v državi priznanih veroizpovedovanj dolžni, vsako leto do 1. aprila občinski oblasti vročiti seznam vseh mladeničev - nabornikov istega leta, živih, pa tudi umrlih. 2. Če umrje vojak-obveznik, ki jc odslužil svoj rok v kadru, naj pristojni župnijski urad to brž naznani dotični občini, ki to obvestilo javi vojnemu okraju, da se njegovo ime črta iz seznama vojakov. 3. V prihodnje se nc terja več donašanje župnijskih knjig k rekrutnim komisijam. 4. Duhovniki se ne zovejo k rekrutnim komisijam niti niso dolžni, istim prisostvovali. 5. Rekruti ozir. njihovi starši si naj v svrho pravilnega vpisa v seznam nabornikov brezplačno pri pristojnem župnem uradu oskrbijo obiteljske krstne liste, ki jim služijo sicer v zasebno uporabo kolko-vane, pa so tudi občinski oblasti na vpogled pri sestavljanju rekrutnih spiskov. 6. Župniki eo dolžni, brezplačno dostaviti le zgoraj pod točko 1. in 2. omenjeni seznam ozir. mrliški list, za vse druge dokumente, ki se rabijo v zasebne svrhe imajo stranke plačati državno (kolek) in pisarniško takso. 7. Vsled tega komande in druge vojne oblasti nimajo pravice, od župnih uradov terjati listov ozir. obiteljskih rojstnih izpiskov v uporabo poedinih vojakov, ako ne plačajo nobene takse. — Tako se glasi razglas. Iz njega sledi: 1 Nabornikom ni neobhodno potreben družinski izkaz; svetuje se jim samo, da si ga preskrbijo od župnega urada v svrho pravilnega vpisa v seznam nabornikov, Večkrat se je povdarjalo, da se naj vsak nabornik oglasi pri svojem županstvu in se prepriča, je li vpisan pravilno v seznani nabornikov ali ne. Ako je pravilno vpisan, mu ni treba družinskega lista; ako pa njegova družina ni pravilno vpisana, bo moral predložili Županstvu družinski list kot dokaz za svoje ugovore in zahtevati na podlagi lista, da se popravi seznam. 2. Druž. lLst za pravilni vpis v seznam nabornikov mora župni urad po razglasu izstaviti »brezplačno«; iz daljniega besedila in iz 6. točke sledi, da pomeni beseda »brezplačno« toliko kot »brez kolka«; župni urad mu tedaj izstavi na nicgovo prošnjo družinski list brez dižavne takse ali brez kolka; ako ga hoče nabornik pozneje porabili v zasebne namene, ga mora pravilno kolkovati in osmero naivno-gorkih ljubezenskih idil, ki jih doživlja stari šolnik. Zdi se mi, da je povest delana po šolski shemi klasične idile, ki v hladni mirnosti dogajanj in malo omembn-stt dogodke ogreva b komično naivnostjo, in tragiko s prikrito romantično ironijo spremeni v farso. Tako pa vprav radi osnovno zamišljene kompliciranosti ne vpliva idilično, ker sila te je v široki preprostosti in tehnični prozornosti. A kljub temu je živ njegov šolnik Orešec. profesor, ki je padel iz svojega tradicijskega, negibnega in brezživljenjskega reda ter iele ob takem stanovskem pjgrešku zadel ob življenje, ki je pestro živelo ob njem in njegovih knjigah. Neposredncjše je občutena Bevkova novela, ki nas zajame s finostjo psihološkega opazovanja. z realistiko dogodkov in drznostjo seci-ranj, kar ga pa tehnično zaveja v dotgoveznoet in ohlapnost, v nestrnjenost anekdot, ki ostane prečesto le material. Vsa sila Bevkova je v čutnem občitju človeških gest i nih podajanja, v psihološkem razvijanju, v analizi čutnega dojemanja, dočim je .1 a r č e v a moč v možganskem vrednotenju življenj, kar like njegovih ljudi prestavi iz telesnosti, ki je pri Bevku sama vredna opazovanja. v simbol. Poudar duhovnosti je pri njem tako silen, dn občutimo vso materijo le kot brutalnost, n njegove oproščenosti od nje nas je mraz. Bolj sveži kontakt z življenjem ima M a ga j na, èignr .S I i v a r i c a* je prelepa socialna črtica Iz Primorja. In je »Senca Eatere*. psihološka študija, sirer v Sivih harvah podana, a ie le preveč zatopljena v liriko, kar plastiko realistične snovi le zabriše In ostanemo vse preveč le pri občuiju. Malešii. ki ie sicer ie znan novelist iz med- vojnega časa, iz DS in Mladike, pa z. : O o s p o z rdečim nagerlinonu ne vpliva posrečeno, vse preveč je alegorije, ker simbol ni zlit s snovjo in stoji zase. Drugače je to storil V el i konja s »Pismom«, r. vizijo o slovanskem Krištofu — narodu bogonoscu, — o Mojzesu, ki ga ho pribijal v obljubljeno deželo. Majhen je nas narod, on je Izrael izvoljeni in težak kot sam Bog In mož, kj ga bo rešil, bo sinteza vsega našega kulturnega dela in bo sin Pastirice, ki govori z Bogoin. To jo vera naša, radi katere smo veseli rojstev otrok, ki prevzamejo Izpolnitev poslanstva. To vizijo podaja v preroško svetopisemskem slogu in dasi zamisel in imenska označba spominja na Preglja (Slovenska legenda), je vsekakor »Pismom svojevrstno občuteno, simbolno poglobljeno in vpliva kot monumentalen evangelij, veselo oznanilo. Še to: »Pismo* je uvod v sodobni roman »Slovenija?, ki ga tako pogrešamo in ki naj našim potomcem pokaže povojna leta, kakor Finžgarjevi romani vojna in kakor jih Levstikovi romani ne Da ga Velikonja napiše, upam, ker on je epik kot je morda le še Finžgar, ki je v tem letu priobčil dva odlomka iz novega romana »M a t i in sin», pisanega v idealističnem realizmu in s fino psihologijo bojev maturanta, ki se odloča /л poklic. J a 1 e n pa je »Zrna*, to kratko pesem zemlji in grudi in življenju, poda! tako preprosto elementarno, da se mi zdi sploh njegova najboljša stvar, vredna, da pride v čitanke, kot zglod do-mačinstva. Pesniki, ki jih je to leto zbral DS v svoj krog, so bili: Debel iak T., Jnrc, Ocvirk Pogačnik. Sardenko. Seliškar in Vodnik K. Vidimo da vlada še vedno v večini duhovni ekspresionizem, hotenje poiskati v sebi človeka, poiskati v sebi tišino, v kateri se očituje Bog J are ga išče v tihoti s samim seboj, izven okamenetosti Življenja, pod vejami narave, v t r enot ju najpopolnejšega harmoničnega zlitja z božjo na turo; Seliškar išče skrivnost življenja v njem samem, v njoga se irlni pravičnosti, odnosu človeka do človeka iu iz sočutja do trpečega deželana poje slavospev mestu — pozabi; Pogačnik skuži i. refleksijo posvetiti realnost; gleda svet in ga sodi, dočim se Vodnik uda brez sodbe počasnemu doživetju, se čisti ob individualni erotiki in po njej, kot po beli cesti hoče k Jezusu, v prijateljstvo vseh ljudi, od svojega srca hoče dati vsem — in so njegove pesmi elementarno religiozne, dočim so Pogačni-kove (S polja) in Sardenkove miselno in Ocvirkov a zgolj impresionistično. — Epi-č n o pesem je prispeval Iv. Robida (Pesem o mladi mlinarici), ki je dohra imitacija narodne pesmi, bolj psihološko utemeljena, kar ji odvzame poetično naivnost — in je v bistvu vendar'e nesodobna. Kot drama je to leto izhajal A. Debelja-kov prevod CIaudelovega »Marijinega Oznanjenja«, najbolj priznanega katoliškega umetniškega dela zadnjega časa. Ni to realistična drama, ampak pravi kat m i s t e r i j (mysterium in ministerium liturgični obred), postavljen v érs najintenzivnejše zveze življenja s Cerkvijo — v srednji vek, v čas doživetja čudežev. Resnično: to že ni več drnma, to je služba božja, ki je >nt mogoče igrati, le celebriratl«, kot se je Izrazil enkdn Tako preprosto grandi i/лцелш prizoru kot je tretje dejanje ob polnočnicl, ne more ugovarjati niti brezverec: tolika vera v svetniško trpljenje Violanino, ko moli z vesoljno cerkvijo sveto j mašo, mora obudili mrlička: iu rodila je devica človeka ne iz volje moža in ne iz volje mesa -iz Boga. 'I o je mistika, ki pričuje Boga, oznanjenega po angelu Mariji! — Potrebni bi bili vsekakor posebne študije o tej drami, obširnejše kot je A. Debeljrkova, iu: ali je ne kaže vprav radi sodobnosti prevzeti v naš repertoar? O prevodu ne morem trditi, a zdi se ml mestoma prereali-stičen. Tako sem v širokih potezah skušal označit) leposlovne prinose, kar naj se ne smatra bolj ocena kot informacija. Jako bogat je bil Prosvetni del, ki je bil to leto v kultu Prešernovega in Cankarjevega imena, se bav'1 z likovno umetnostjo, vestno beležil tudi vsak umetnostni pojav pri Slovencih in drugod in posredoval tudi med inozemskimi kulturami. Tudi v ilustrativnem oziru je bil Dom in Svet v preteklem letu izredno bogat. Tako je Dom in Svet v svojem 89. letu vršil svoje kulturno poslanstvo, in če je bilo nepopolno, je to le znak dobe. v kateri smo. Težko pa že pričakujemo novega letnika, kt naj otvori jubilejno leto. Podpora slovenske inteligence ki z.na cenili duhovno delo in ljubi svojo slovensko besedo, mu je zagotovljena 'Г. D. Ing. Gvidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. luuosiovanska knjiqcrna v Oubliant sicer če se navajajo podatki samo za 3 osebe ali manj, za vsako osebo z 10 Din, čc sc navajajo podatki za več kakor 3 osebe, za vsako nadaljnjo osebo s 5 Din, 3, V vsakem slučaja jc nabornik dolžan pri župnem uradu poravnati pisarniško takso, ako jo zahteva; navadno pa* za nabornike delamo za Bog plati. 4. Iz razglasa je jasno, da okrajni glavar ni ravnal pravilno, če je zahteval splošno od vseh nabornikov obiteljske izkaze, in da jih tudi občinska oblast ne more splošno zahtevati. Župnik F. P. •k Jugoslovansko-angleško društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da jc preselilo svojo knjižnico iz Gospo.svetske ceste št. 5 v hišo Jadransko-podunavskc banke, I. nadstr. Obenem naznanja odbor vsem članom, da je sobni red počenši s torkom 25. t. m. sledeči: Soba je za čitanjc časopisov, publikacij itd. na razpolago vsak torek, petek in soboto od 18. do 20. ure; knjižnica bo poslovala vsak torek in petek od 18. do 19. ure; vsako sredo od pol 21 ure dalje sc bodo pa vršili običajni k o nv e r z a c i j s k i večeri. Prvi lak večer bo v sredo 26. t. m. v novi društveni sobi. Člani se vabijo k obilni udeležbi. — Odbor. ~k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatcte«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. •k Potrtim, onemoglim, za delo nesposobnim da naravna »Franz Josef« grcnčica prosto kroženje kr"i in zviša telesno in duševno dcla-zmožnost. Vodilni kliniki dokazujejo, da jc »Franz-Josef« voda tudi za duševne delavce, nervozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ~k Zidanimost. Staroznana Sulčičcva gostilna v Zidanem mostu št. 44 se zopet otvori v torek 25. t. m. Dobila se bo vedno jako dobra in cena pijača. Priporoča se za obilen obisk Avgust Kovačič, gostilničar. •k Klub esperantistov v Ljubljani ima šc v zalogi slovensko - csperanlske slovnice in sporoča vsem interesentom, da je ccno knjigi znižal na 15 Din. —Naroča sc neposredno pri klubu — Narodna kavarna. ir Pozor krojači, šivilje, nešivilje, krznarji! Diplomirano krojno učilišče Stari trg 19, Ljubljana, prične 7. febr. 1927 s podukom pomladanske mode. Poleg splošnega krojenja poučevalo sc bo krojače, šivilje, nešivilje, mojstrice in pomočnice o splošni pomladanski modi za sezono 1927. Za krznarje poseben poduk o izdelovanju kožuhiiotih jopic in plaščev. Za nešivilje, ki sc želijo izobraziti za samoupravo poseben praktičen poduk krojenja in šivanja. Kroj je lahko razumljiv in preizkušen, da sc ga lahko vsak krojač, šivilja, nešivilja z dežele brez velike muke privadi. Ker ima krojno učilišče svoj lasten darnski in moški salon ima vsaka šivilja priliko videti kako sc izdeluje kostume in plašče po takozvanem angleškem krojaškem načinu. (Fazonirarje in rezanje ovratnikov po najnovejših fazonah.) Isto ima vsaki krojač priliko kroj, ki se ga nauči praktično preizkusiti, da vidi kako se s krojem ravna in ga preizkusi. Vsak učenec, ki je delal v imenovani šoli tečaj, dobi na željo cenejši šivalni stroj in ima vsako leto pravico obiskovati 8 dni krojni tečaj in sc poučiti o izpremembi mode. Revnejšim učencem tečaj cencjc. Zunanjim učencem sc preskrbi hrana in stanovanje. Učcnci, ki sc vozijo domov, imajo zveze z vlaki. Onim, ki sc tečaia nc morejo udeležiti, krojni poduk po pošti. Izdelovanje krojev no meri. Informacijo daje F. Potočnik, za svoj kroj in modele imenovan na internacionalni razstavi v Rimu pro-fesoriem in odlikovan z zlato medaljo, lastnik modnega salona za dame in gospode. k Kosta Novaković, voditelj srbijanskih komunisfov, ki je zbežal iz bel^rajskih zaporov, jo srečno prišel na Dunaj. Javil se je policiji in prosil za! dovoljenje, da sme v mestu prebivati. Dovoljenje jc dobil pod pogojem, da se ne bavi s politiko. •k SloTensko planinsko društvo opozarja cenjeno občinstvo na svoje tretje predavanje s skioptičnimi slikami o »Velcbitu«, katero se vrši v četrtek, dne 27. t. m., ob 20. (8.) uri zvečer v dvorani Mestnega doma. Predava naš gost, podpredsednik Hrvatskega planinskega društva iz Zagreba g. prof. dr. Poljak, ki je eden najboljših poznavalcev Velcbita, Predavanje bo jako zanimivo. — Začetkom prihodnjega meseca pride v Ljubljano g. dr. Kugy, ter bo na našem četrtem predavanju predaval o Julijskih alpah, na kar naše članstvo že danes opozarjamo. •k F. S. Finžgarja Izbrane spise mora imeti vsak resničen prijatelj lepe knjige. IV. zvezek prinaša mojstrsko novelo Dekla Ančka. V. zvezek ogromne podobe iz svetovne vevjne, pod skupnim naslovom Boji. Za izbrano obliko jamči ime Nove Založbe. Spisi se v kratkem nadaljujejo. it Stare poštne znamke iz področja ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Slovenski filatelist nam piše iz Maribora: Dne 28. januarja 1927 sc bode vršila v Belgradu dražba starih frankovnih in portovnih znamk. Slovenski filatelisti pa čakamo in čakamo, na licitacijo starih pr»štnih znamk v Ljubljani. Velika množina jih mora biti, saj sc ni dražba vršila žc več let. Zakaj neki nc dovoli poštno ministrstvo, da bi se te znamke prodale pri ljubljanskem poštnem ravnateljstvu? Zadnji čas jc že, da se znamke spravijo v denar. V znamkah je znaten kapital, ki pa na ta način leži mrtev, kar je vsekako državni blagajni v škodo. Pripomnili jc še ludi treba, da je prostor, kjer so znamke shranjene, jako vlažen. Tako vsaj zatrjujejo očividci. V interesu države in nas filatelistov jc, da se stare poštne znamke prodajajo slednje leto na sedežu slehernega poštnega ravnateljstva, kakor je bilo to običajno v rajni Avstriji in jc šc dandanes v navadi v vseh evropskih državah. *k Izkušnje poštnih pripravnikov za II. in III. kategorijo se bodo vršile bržkone že prihodnji mesec. k Učni tečaj za poštne kandidate III. uradniške kategorije sc otvori prejkonc v mc-secu aprilu. Kakor se čuje, bo učni tečaj jako številno obiskan. Žc doslej se je oglasilo toliko prosilcev, da ne bo mogoče vsem prošnjam ugoditi. k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka iu Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. •k ITO — zobna pasta najboljša. Cjufolfana 0 Ali je Ljubljana bela ali črna? Tako vprašuje : Jutro< Ljubljančane in jih poziva: »Rešimo čast bele Ljubljane s tem, da dobi ogromno večino Narodni blok.« — Na lo bodo ljubljanski volivci Slovenci danes pri vo-livnih skrinjicah tako-lc odgovorili: Ljubljana, naša slovenska Ljubljana, ta je bila, je in ostane bela; lista Ljubljana pa, ki je vi SDSarji nc po/.navate in nc priznavate kot slovensko, ampak samo kot narodno, tista Ljubljana pa jc črna. In s tiste Ljubljane moramo ta črni inadež oprati. In zato vržemo svojo krogljico v skrinjico SLS, edine stranke, ki nam je garancija, da Ljubljana oslunc bela — slovenska. 0 Glavna volivna komisija, ki ima končno ugotovili izid volitev v oblastno skupščino, bo . poslovala za volitve v mestu Ljubljani v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 9 dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Istočasno bo poslovala v dvorani mestnega magistrata glavna komisija za volitve v ljubijauski okolici. © Najbolj bedaste čenče si izmišljuje »Jutro«, da bi koga pripravilo do tega, da bi vrgel krogljico v skrinjico SDS. Pravi, da je g. Terseglav na nekem shodu rekel, da jc, kdor ob teh volitvah ljudsWu kaj obljublja, navaden slepar, to pa da meri na — dr. Korošca! Kdor »Jutru« to verjame, da jc namreč to merilo na dr. Korošca, ta jc navaden — osel. 0 Anketnemu odboru invalidov, ki nas v »Narodu« in »Jutru« vprašuje, zakaj da »Slo-vencc« ni objavil nekih njegovih sklepov ter sumniči SI.S, »da ima mogoče na Združenju vojnih invalidov v sedanji obliki njegovega delovanja kak interes«, kratko odgovarjamo: Da nismo objavili dotičnega komunikeja anketnega odbora, za lo prevzemamo odgovornost edinole mi in sc cela stvar SLS nič ne tiče, ker o tem ni nič vedela. Naš glavni .urednik je svojčas že eni in drugi strani povedal, da se v ta spor noče vtikati, ker smatra to izključno za interno zadevo invalidske organizacije, ki naj jo rešijo invalidi sami med seboj, če pa tega niso v stanu, pa sodišče. »Slovenec pa ni za take preklarije, ki jih lahko invalidi poravnajo sami, ne da bi se vlačila vmes javnost, kar invalidski organizaciji čisto gotovo ni nc v čast ne v korist. Zato nismo priobčili ne izjav anketnega odbora, ne izjav krajevnega odbora UVI. Lastno kašo naj mešajo gospodje sami. — Uredništvo »Slovenca . 0 Gg. Kolerja in Hitija od anketnega odbora UVI uljudno vprašamo, čemu v vprašanju na »Slovenca < mešata vmes g. dr. B r e c e 1 j a, pri čemer trdita neresnico, da je na svojih agitacijskih shodih poln obljub za vojne žrtve, dasi vsak, kdor jc na njegovih shodih bil, ve, da invalidom vobče nič ni obljubljal, ker invalidom kot bodoči član oblastne skupščine sploh nič obljubljati nc more!? Invalidi spadajo, kakor znano, pod državno zakonodajo in ne pod oblastne naredbe. In ker gg. Kolcr in Hiti v cclo zadevo vpletata tudi SLS, vzbujata upravičeno sunmjo, da jima njuneg., vprašanja »Slovencu« ni diktirala to'iko skrb za vojne žrtve, kakor skrb za SDS. © G. vladnemu komisarju Mencingerju. Včeraj zjutraj je paznik Orehek na magistratu sklical mestne delavce pometače 1er jim držal političen govor. Jezil se je nad shodom mestnih delavcev v Konzumu, ki je bil popolnoma strokovnega zuačaja, hvalil geren-le češ. kako so skrbeli za mestno delavstvo in vprašal, kaj da je dr. Korošec naredil zanje? Nič, je slovesno zaklical! Na koncu jih je pozval, da vsi volijo 2. skrinjico. G. komisarja, ki jo znan po svoji objektivnosti, na to opozarjamo in prosimo, naj g. Orehka vpraša, kako da se strinja njegov agitacijeki govor za 2. skrinjico v delovnih urah v magistratnem poslopju z njegovim službenim zvanjem? In naj se tudi sicer informira o tem gospodu in o pritoibuh, ki jih iinajo mestni delavci proli njemu. To Ik) bržčas nekoliko ohladilo preveliko navdušenost g. Orehka za 2. skrinjico. Priče: mestni delavci, ki jih je sklical okoli sebe g. Orehek dne 22. t. m. zjutraj. VI mestu Ljubljani je siaša skrinjica iS I © Kje sc vlagajo prošnje za sprejem na učiteljišče? V tajništvu SDS. Kje pa drugje? Generalni tajnik SDS. g. dr. Stane Kape pravi v včerajšnjem »Jutru :, da sc obračajo na tajništvo razne stranke s prošnjami, o katerih pa da so potrebne poizvedbe. To je žc v redu. To mora storiti vsak, kdor dobi kako prošnjo in mora odločati o njej Nikakor pa ni v redu, da poizveduje tajništvo samostojno demokratske stranke o prositeljicuh za sprejem na učiteljišče. Odkod ima vendar legitimacijo za to? In kako sploh pride do takih prošenj? Soj se morajo vendar vlagati na ravnateljstvo, ne pa na tajništvo SDS! Potem je psihologično razumljivo, če so mnogi v strahu govorili, da ne bo sprejeta nobena gojenka. ki nima sokolske ali orjunske legitimacijo z znakom. Da bi bile prizadete pri tem zlasti hčerke raznih državnih uslužbencev, je jasno. »Slovenec« jo torej prav dobro meril iu strel ni šel preko cilja, marveč je zadel v črno piko, čeprav je g. dr. Rape drugačnega mnenja. Pač pa je on ustrelil z bezgovo pištolo, nabasano z bezgovim stržeuom, ter uavrial samo luknjo v zrak. Jaz bi pa le rad vedel, kako pride tajništvo SDS do prošenj za sprejem na učiteljišče? Prosim, pojasnite! Sicer pa utegnemo o teh stvareh še temeljilo govoriti, ko se bo obravnavalo ua pristojnem mestu o persekueiji dljaštva za PP vlade v Sloveniji. Mogoče bo kdo še tako predrzen, da bi se o teh rečeh informiral na učiteljišču pri ravnatelju g. dr. Orlu ? Vse je mogoče, g. Rapé, tudi to, da resnica že po dveh letih pride na dan. Le malo bolj previdni bodite! — Državni uradnik. © Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 27. t. m., G. Haupbmannovo igro »Hanice pot v nebesa«. Začetek ob 3. uri popoldne. 0 Finančni delegat dr. šavnik je na poziv finančnega ministrstva odpotoval v Belgrad radi pretresa budgeta lega ministrstva v finančnem odboru. O Seja Kršč. žen. društva bo v torek |xv-poldno ob 5 v Jugoslovanski tiskarni. © 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so dne 20. in 21. t. m. podpisali: Mara Amalija, zasebnw ca, Din 1000; neimenovani Diu 25.000; Brc-slcvar Rudolf, delovod. v tohač. tovarni, Din 20.000; Trost Karel, mestni učitelj v pok.. Din 1000; neimenovani Din 15.000; dr. Ujčič Josip, uni v. profesor, Din 1000; Zelenik Fr. Din 2000; neimenovani Din 30.000; neimenovani Diu 10.000; Kollman Fran, veletrgovec, Din 100.000; neimenovani Din 25.000. © Šiški» rje m! Ker mi jo nedostajalo časa, se ob odhodu na svoje novo mesto nisem utegnil posloviti od Vas, Vam tem polom kličem prisrčni »ZbogonK. — Prosim Vas, da me ohranite v dobrem spominu, kakor ohranim tudi jaz Vas vso skupaj. Bog Vas živi! — P. Ernest Jenko, franč. prefekt Novo mesto. 0 I. literarni večer v Mestnem domu. V torek, 25. t. m., ob osmih zvečer sc bo vršil v ljubljanskem Mestnem domu I. literarni večer pesnika Antona Podbevška. Spored obsega eseje: »Bistvo naše narodne duše »Idejna struktura Mladine- , Križa na gori io Kritike« ter «Gledališka sezona 1526/27«. Pc sporedu sodeč obeta biti večer zelo zanimiv, © Tatjanin večer. Dne 25. januarja t. 1. ob 20 zvečer priredi Zveza ruskih akademikov v Ljubljani v veliki dvorani hotela .Union« svo Tatjanin večer. Obiskovalcem tega večeri se bo nudila redka prilik:; resnega umetni-škega užitka. Na sporedu so umetniški ples gg. Margcritc in Valentina Froraanov, člano\ nekd. moskovske in sedaj zagrebške opere t«:i njih učenk sester Zore in Mike Markcvič. Zagrebški balet uživa zasluženo slavo. Pri gla-sovirju je g. Krešimir Buranovič, dirigent zagrebške opere in znani skladatelj, katereg,-balet »Srce i/ lecta« se je prikupil vse. Ljubljani. Tudi ostali spored tvorijo odlična umetniške točke. Priljubljeni g. Holodkov bc izvajal po celem svetu uvaževano rusko klasično glasbo. Gcfspa Nablocka bo nastopila s slovensko, gospa Saričeva pa z rusko dekla, macijo, kar je lop dokaz vzajemnega razume, vanja in zbliževanja slovenske in ruske kulture. Poje tudi g. Kovač, stari, zaslužni veteran ljubljanske opere. S plesnimi točkami nastopijo ludi člani ljubljanskega baleta: prva balerina gdč. Tuljakova ter g. Golovin ir gdč. Mohor. Pri klavirju jc operni dirigent g. Balatka. Režijo vodi g. prof. Šest. Vstopnice Moji mami ob njenem Tam na gričku stoji cerkev, ki sc jo vidi daleč naokrog; lam se vrstijo grob za grobom in tam jo zasuto zlalo srce moje ljubljene, dobro mamice... * » i* Tz. svojega rojstnega kraja — sanjave pravljične doline, jo je kot dekle zanesla usoda življenja v la kraj, ki ga je vzljubila in postala vestna, skrbna gospodinja našega doma na solnčncm gričku. Tu mi je dala življenje, me v bolečinah rodila in bila vzorua mati nam otrokom. Koliko noči je vstajala in bedela nad sinko-tom, ki jo jc jokajoč prebudil iz sna! Kako ine jc negovala, učila prvih korakov — prvih besed, ki so jili izgovarjala usteca: mama! Kako jo trepetala nad mano, ko som bil kot Štirileten dečko nevarno bolan. Kasneje a mo bolele oči; zdravnik ni imel pomoči. Zaobljubila se je ua Žalostno goro in me nesla. Tam je stal kip trpečo matere s pajčolanom, ki jo segal do škro-pilnika. Dvignila me je, da sem z ročicami dosegel blagoslovljeno vodo, iKimočil zalepljene učke 1er jih pajčolanom obrisal, kakor mi jc narekovala. Ko sva so vračala z gore v dolino in jo zvonilo poldne, jo njen sinko gledal ln se veselil cvetk, ki jih je budila pomlad ... Zaupala jo ln verovala... Učila me je z vzgledi, da io jc »ičece vzljubili in spoštovalo. Z njenim podukom se mi je razodel j svet... Prišel je Miklavžev večer in me obdaril z i darili. Dečko je dorastel, Miklavž se postarat in še v poznih letih bodo bridki spomini. .. ln božični prazniki! Jaslice so bile gotove, drevešček prižgan, mamica jo pripovedovala iu srečni srčki krog nje so utripali in se utapljali v tajnosti praznikov. Bilo je ob zimskih nedeljah /..i a t raj, ko sva z mamo hodila pol ure daleč k prvi maši. Z desnico sem jo držal, v levici pa sem imel lučico in svetil. Ko sva prišla do znamenja pri cerkvi, eem jo ugasnil in skril lalernieo za svetnika, ki jo je čuval, da sva so vračala... Srečevalo s« naju ženice in hvalilo i|ečkota. :.Najbolj sva prijatelja in najraje ga imam; zame bo osla) on vedno tak , je odgovorila sre ш. Tako mi jo naštela (i let v skrbnem varstvu in ljubezni. Prišel jo čas učenja in usoda je odločila itn no bova več dolgu skupaj. £et bom v mesto v šolo. Kako je umiralo za njo srce, ko sem jeseni zapustil dom! Od tedaj tudi ona ni bila mirna. Njen strah in trepet za ljubljenčka v mestu jo jo spremljal podnevi in ponoči: -la bo priden, zdrav, da ne bo lačen ... Ob četrtkih sem imel prosto iu vsakokrat so je pripeljala k meni in mi kaj prinesla... Vesele so bilo srede, žalostni petki. Bilo je poleti pred dvema praznikoma. — Obiskala mo je in pri odhodu sem jo spremil do voza. Debele in vroče solzice so se mi valile iz oči; držal sem sc, ko ie bilo napreženo za voz iu šepetajo prosil: Mama ali smem z Vami domov? . — Ne. Ostani tu, priden bodi in uči se« — jc rekla in [»gnala. Jludo je bilo, ko sem zrl za vozom, dokler ni zavil za vogalom... Tudi njo so trle bolečine, ali odločna kakor je bila, ni hotela, da bi jo prevladovalo ljubeče srce. Leto za letom som hodil na počitnice in postajal sem ji v vedno večji ponos. Začela se je svelovna vojna in česar so jo najhuje hala, jo jo z.adelo — njen osmošolec je moral k vojakom. . Izročila sem te v varstvo in nc bo dopuščeno, da bi se ne vrnil. Od daleč jo grmelo in bobnelo s fronto ter napolnjevalo materno srce z grozo in obujom. Nekoč sem so peljal ponoči službeno skozi domači kraj. Sklenil sem, naj so z.godi karkoli — obPčem mamo. l)vo postaji prejo sem izstopil in šel daleč okrog, da me ne bi prijele straže, ker som bil brez dovoljenja. Ob dveh ponoči sem narahlo |Xitrkal na njeno tiho okno... -Mama, jaz sem.»: A li! Zdelo so mi je, da boš prišel... Končala jo vojna. Srečen, neranjen in zdrav sem so vrnil. Kmalu poleni sem stopit v svet in ona jo dočakala, da sem dosegel svoj (»klic. Bila io zadovoljna, mo še vedno učila, svetovala in mi ostala mamica, ki je samo ena. Hodil sem domov in ji o svojem življenju poročal v pismih. Težko je pričakovala pismonošo, sama jo tirala pisma, ker sem ji pisal razločno jti jih je znala na pamet, лVedno mi je hudo. kadar uri kaj potožiš,*: jo rekla; zato sem ii duuuiivul o sreči, bridkosti pa seui ji zamolčal Ko sem bil poleti doinn in si želel sobica mi jo rekla: .Letos še ostani pri meni, saj drug« leto mo ne boš imel več .. Nikar se ne veži preve-na ta svet, ki mine kakor sanjo... ALi ti bo ka hudo zu mano?...'. Prikimal sem ji, stisnilo nvi je grlo in mora sem ven. Odkar sem so zavedal, mi je bila misel n; trenotek, ko se bo ustavilo to ljubeče srce. groz.ii; in nepreboljivn ... in ko sem prejšnji teden zjutraj lKiIn sluteni in strašnih sanj vstajal, dobim sporo čilo: Mama zelo slabi, pridi še danes domov. Zmanjkalo mi jo zraka iu ure do prihoda st bile neskončno. Čakala mo jo težko in vprašal) me živo, čo sem prost, koliko časa ostanem pri ni in če mi jo bilo težko. Ko sem ji povedal da gorij« zanjo sveče v mestu pred podot». h kateri so д zatekala v življenju za pomoč — se jo razjokala lnnalu utihnila in onemela... Nočilo so je in sov jc skovikala krog hiše... šel som ven. Mrzla almska noč Mesec je sijal in zvezdice so trepetale visoko gori... Od severa so sc trgali oblaki" m z.agrinjali nebo. kakor njenr življenje... In ko je udarila ura — ona čez |>ohioč —- je obstalo sito. .. V jutru so so oglasili zvonovi in sc razlegali turobno jo okolici... Mamica, z lk>goin! Težko sva se ločila ti morala. Vse jo minulo, spomin je oetal. Hvala Vatn tisočera 1 Dali slo mi življenj« in v «н* ц.јЈд živi v mojem srcu. se dobijo v Matični knjigarni in na dan prireditve v »Unionu« od 9 naprej. — Zveza ruskih akademikov vabi vse prijatelje ruske umetnosti in ruske mladine, da se vsi udelc-tijo te proslave ruske kulture. 0 Gorski čevlji so v tem vremenu zelo priporočljivi, na letošnji veliki lovski prireditvi 1. februarja je pa nujno potrebno, da jih vsi lovci in lovski prijatelji, ki posetijo to letošnjo najlepšo in največjo zabavo, pustijo doma, ker če hodiš po »Cvetličnem gaju«, nimaš gorskih čevljev, četudi se povzpneš do »Rjave peči« ali celo do »Zelenega roba«. Vse te ture boš lahko absolviral v lahkih, prome-nadnili čevljih, v katerih se dvigneš brez strahu tudi na »Rdečo steno«. Na »Pobelini« se ti ni treba bati, da si obutev kakorkoli zmočiš ali zamažeš, četudi zdrčiš koj na to v »Sivo dolino«. Pridi ta večer k nam in veseli se z nami zelenimi suknjami in prijetno li bo. O Tehnični tečaj v Rokodelskem domu nadaljuje v ponedpljek zvečer velezanimivo predavanje o Fordu. S pomočjo krasnih filmov nam bo predavatelj pokazal tovarno za avtomobile in praktično uporabo traktorjev. Zato opozarjamo obiskovalce, naj nikar ne zamude tega zanimivega predavanja. Prometna sredstva sedanjega časa je naslov predavanju na tehničnem lečaju v sredo zvečer oh S zvečer v Rokodelskem domu. Številne slike bodo pokazale vse mogoče prometnih sredstev zlasti pa najnovejše aéroplane in zrakoplove. 0 Nabiralnik na glavni pošti. Prejeli smo: Na glavni pošti so zazidali nabiralnik v Prešernovi ulici in ga premestili v Šelenbur-govo ulico. Ker vsak dau oddajam pisma na glavni pošti, vidim, kako je to ueprikladno, da ni nabiralnika v Prešernovi ulici. Marsikdo, ki bi lahko pisma oddal mimogrede, ko se pelje s tramvajem proti kolodvoru, tega sedaj ne more storiti, dasi so preje vedno to delali. Če pa stopi iz tramvaja, mora čakati na prihodnjega, ker v istem času, ko tramvaj postoji, ne more oddati pisem v nabiralnik. To bi vedeli povedati tudi tramvajski sprevodniki. Najbolje bi bilo. da bi se napravil sedaj, ko je v Šelenburgovi idici nov nabiralnik, podoben tudi v Prešernovi ulici, s čemer bi bilo vsem ustreženo. © Prevažanje gnoja. Mestni magistrat opaža, da razni posestniki prevažajo po mestu gnoj v odprtih, nezakritih in nezadostno zavarovanih vozovih. Zatorej opozarja vse posestnike in voznike na določilo § 105 cestno policijskega reda, ki se plaši : Vozovi za gnoj morajo biti na vseh straneh z deskami dobro obiti in imeti pokrov, da ee zabrani raztro-šenje gnoja. Vsako nasprotno ravnanje je kazniva © ISleino Tatjano Gundrainovo je ugriznil na Jernejev) cesti pes posestnika B. F, in ji raztrgal obleko. Gundramova trpi 300 Din škode. — Mizarskemu vajencu Svetliču Miroslavu je neki zlikovec razbil pred delavnico mizarja Vinka Zorca v Rožni dolini kolo, last njegovega mojstra Zcmeroka. Svellič je moral plačati za popravilo kolesa 300 Din. Dejanja je osumil -nekatere svoje tovariše, vendar ni mogla policijska preiskava ničesar pozitivnega ugotoviti. © Napad na cesti. Na cesti na Brdo pri Viču jc neki P. J. ustrelil z revolverjem šiviljo Ano Janežičevo, ki je šla po poti nič hudega sluteč mimo njega. Kroglja je švignila mimo njene glave in je le slučaj, da Janežičeva ni bila zadeta. Janežičeva je spoznala napadal-čevo spremljevalko, ki je policiji izdala njegovo ime. , © Tatvine v Ljubljani. V stanovanje čevljarskega mojstra Josipa Breskvarja v Škofji ulici se je splazil skozi okno tat in mu ukradel iz omare 10 bankovcev po 100 Din. Tatu »o morale biti razmere dobro znane. — Trgovcu Čenčiču Štefanu na Starem trgu je neznanec odnesel v petek zvečer moder gumijast plašč, vreden 400 Din. Plašč je bil obešen na vrata trgovine na prodaj. — Neki B. V. je ovaden, ker si je prilastil za 1500 Din naplav-Ijenega lesa. — V kavarni »Union« sta bila ukradena g. Pesku Vladimirju črna suknja ter liv klobuk v skupni vrednosti 2500 Din. MarЉ ar MARIBORČANI! SDS se nam ponuja s plakati in v listih kot nosilka narodnega, gospodarskega in kulturnega napredka! Mi pa vemo, da je SDS morilka narodnega, gospodarskega in kulturnega napredka. Zato naj danes dokonča svoje »delo«. Nihče naj je ne voli! Vsi volimo v drugo! Socialisti — največja ovira vsega napredka v Mariboru, hočejo, da jih volimo! Nikdar nc! Danes naj izprevidijo, da Mariborčani niso pozabili na njihovo triletno l e -n a r j e n j e na magistratu! Mariborčani smo za pošteno delo in za pravično politiko. Zato danes zavračamo tako samostojne demokrate kot socialpatriote. Zato danes volimo vsi le ▼ drugo skri nji co ! NAŠE VOLIVNE PISARNE SO v nedeljo, dne 23. januarja sledeče: Za I. okraj (I. in II. volišče) v društveni sobi. Koroška ccsta 1 (pritličje), uprava »Slovenca«). 4 Za II. okraj (III. in IV. volišče) v gostilni g. Emeršič (prej Hoisl), Aleksandrova c. 18. Za III. okrai (V. voliiče) v gostilni g. L). Vlahovič na voglu Aleksandrove, Meljske cc-ste in Mlinske ulice. Za IV. okraj (VI. volišče) v gostilni A. Woch na Koroški cesti. Za V. okraj (VII., VIII. in IX. volišče) v gostilni gospe Vollgruber (prej Bcrnkopf ali »Korotan«) v Frankopanovi ulici. Izjava. ïJutroc je v svoji številki dne 22. t. m. prineslo pod jiaslovoni »Tudi med radikali vre«, natolcevanja, da narodno radikalna stranka v Mariboru, g. dr. Graselli, dr. Pfei-fer, dr. Millier, kritizirajo strankino vodstvo in njegovo politiko, zlasti pa njega nastop s Slovensko ljudsko stranko in Nemci. Imenovani so pooblastili odbor, da izjavi pred celokupno javnostjo, da je trditev »Jutra« prosta izmišljotina, katere edini namen je begati radikalne volivce v mestu Mariboru. Obenem ugotavljamo, da ni v stranki sploh nobenega nesoglasja, temveč da vlada v vseh njenih vrstah popolna disciplina in solidarnost. Maribor, dne 22. januarja 1927. 3Iestni odbor Nar. radikalne stranke. II mestu lirim beda ivsi vrg.i 19 Ј1ЦГС9 □ Iziti volitev v mariborski oblasti se iKido drevi od 19. lire naprej objavljali na deski na naši hiši Koroška cesla št. 1, kjer je uprava Slovenca«. □ Volivna nervoznost je bila v Mariboru včeraj na vrhuncu. Povsod se je ugibalo o rezultatu volitev, največje zanimanje pa se kaže za izid v mestu samem. Tudi med demokrati je že prodrlo prepričanje, da v Mariboru ne pridejo do mandata, dasi so v začetku sigurno na njega računali. Po izjavi neke vodilne osebnosti v stranki ne računajo v mestu niti s tisoč glasovi. Potrl jih je zlasti shod v petek v Narodnem domu, kjer je bilo zbranih kljub intenzivni agitaciji od moža do moža le nekaj oseb, med temi pa veliko število pris^šev drugih strank, ki so prišli na shod iz radovednosti. Zanimivo je, da računajo demokratje, da dobe k večjemu 5 mandatov, med temi enega v Mariboru, enega v Celju in enega v ptujskem okraju. SLS prisojajo sigurno 40 mandatov. Če je tak proračun izdelalo tajništvo stranke v Mariboru, ki je do^edaj upalo vedno na sijajno zmago »napredne« ideje, potem je umljivo, da bo rezultat v resnici za demokrate še mnogo poraznejši. □ Glavni volivni odbor. V ponedeljek, dne 24. t. m., ob 9. uri dopoldne se sestanejo v Mariboru trije glavni volivni odbori, in si-cer: Glavni volivni odbor za volivni okraj 1. Maribor mesto v mestni posvetovalnici na rotovžu; 2. Maribor levi breg v telovadnici šole v Cankarjevi ulici 5; 3. Maribor desni breg v telovadnici šole na Slomškovem trgu (Mestna hranilnica). □ Se bo moralo nekaj ukreniti. Cesta med Pokojninskim zavodom in novo Hohnje-čevo hišo je vsled mokrote in velikega vo-zovnega prometa tako na globoko razruvana, da bi človek lahko utonil, ako bi padel v noči v tak blatni tolmun. Res je, da se misli ta kos ceste popraviti na spomlad, ko bo dogotov-ljena Hohnječeva hiša, a na vsak način se bo morala cesta posipati na debelo z gramozom že sedaj, sicer bo onemogočen osebni in vo-zovni promet. Upamo, da bo upošteval mestni gradbeni urad naš klic in zasul vsaj glavne kotanje. □ Za povzdigo Maribora. Kakor že znano, bo zgradila mestna občina pred glavnim kolodvorom podzemeljska in moderna stranišča. Nad temi bo lep paviljon, v katerem se bodo prodajale cvetlice. Poleg cvetličarne bo zgradila Tujska prometna zveza še en paviljon, v katerem se bodo prodajale potn kom železniške karte, kakor je že to vpeljano po vseh večjih in modernih mestih. □ Nova pekarna. Hišo v Splavarski ulici, kjer je bila nekaj let nastanjena tiskarna in litografija Lco Slanic, je kupil Franc Glajn-šak. Tiskarna se bo opustila in ti prostori ue bodo uporabili za pekarno, □ Mestni vodovod na parni pogon, Mestni vodovod je ie precej let elektrificiran in poleg motorjev so še tudi parni stroji za slučaj, da bi falska električna moč odrekla. V ponedeljek bo 14 dni, odkar so v vodovodu v pogonu parni stroji, ker električne motorje popravljajo in čistijo. □ Mestno kopališče se bo znalno povečalo. Koj začetkom letošnje spomladi bo začela občina z znatnim razširjenjem mestnega kopališča. Opustil sc bo dosedanji parni pogon in se bo kopališče elektrificiralo. Kopališče bo prirejeno tudi za revnejše sloje in bo k povečanju nekaj prispeval Okrožni urad za zavarovanje delavcev. O Novo sejmišče za seno ter slamo in nova tehtnica. Doslej ie bil Irg za prodaio se- na ter slame na trgu Svobode in je bila tamkaj v gradu mestna tehtnica. Lastnik gradil g. Berdajs zahteva za najemnino za oni kot, kjer je tehtnica, mesečno 1500 Din. Ker je najemnina tako visoka in tehtnica že vsa raz-klopotana radi starosti, bo občina premestila trg za seno in slamo v bližino živinskega sejmišča pri klavnici, kjer bo bolj primeren prostor za to, nego je trg Svobode. Na novem prostoru bo zgradila občina posebne barake, ki bodo služile kot skladišča za seno ter slamo in tjakaj pride tudi nova mestna tehtnica. □ Avtomobilizacija Maribora. Ker so mestni avtoomnibusi tako dobro, in to dnevno zasedeni, se je začelo resno misliti na av-tomobilizacijo mesta samega. Ponudil se je že mestu neki Frankovič, ki bi naročil za avto-mobilizacijo potrebne vozove. Frankovič je pripravljen po petih letih avtoomnibuse prepustiti mestu. Občina je v pogajanjih s Fran-kovičem in bo sama prosila za tozadevno koncesijo. □ Hlevov v palači Pokojninskega zavoda ne bo. Prvotno se je nameravalo, da bodo od zadaj v palači Pokojninskega zavoda hlevi za konje. Ker bo v palači otvorjena gostilna in prenočišča za tujce, bi se v konjskih hlevih v poletnem času zbiralo preveč muh, radi tega se bodo za hleve določeni prostori pretvorili v avtogaraže. □ Napredovanje avtoprometa med Mariborom in okolico. Avtoomnibuspromet, katerega je uvedla mariborska občina na progah Maribor-Celje in Maribor-Dravograd, se nepričakovano ugodno razvija. Zlasti proga Ma-ribor-Cclje je zelo rentabilna in računajo, da bo občina na tej progi imela letno 300.000 dinarjev dobička. V kratkem se nabavi še en avto, ki bo vozil na omenjeni progi, tako da bo promet brezhibno funkcioniral. Manj se izkaže proga Maribor-Dravograd, vendar tudi tu ni izgube. Radi silno ledene in nevarne ceste ob Dravi vozi sedaj omnibus samo do Selnice, oziroma, če je dovolj potnikov, do Stunnove Grabe, kjer se odcepi pot k Sv, Duhu. Avio vozi na progi trikrat na dan. V načrtu pa je, da se podaljša proga do Št. Ilja, tako da bi vozil avto med Št. lijem in Selnico skozi Maribor. Mariborski občini bodo dona-šali njeni avtomobili še lep dobiček ter bodo v doglednem času znatno razbremenili njen proračun. Celje LAŽ NA LAŽ. Demokrati so v svojem obupu razširili danes po mestu vesli, da so se pristaši SLS sprli s pristaši NItS in da ne pojdejo skupno na volišče. Te vesti so čisto navadna podla demokratska laž. Vsi volivci SLS in NRS pojdejo v strnjenih vrstah na volišče, da dajo tam glasove možem-poštenjakom, ki kandidirajo na naši listi. DEMOKRATI SO ŽE POPOLNOMA OBUPALI NAD ZMAGO. Oni računajo, da bodo dobile stranke, ki so nastopile proti korupcionistični SDS, najmanj 100 do 120 glasov večine. Zalo pozivamo vse naše poštene volivce, da se polno-številno udeleže volitev, da bo naša zmaga še mnogo veličastnejša kakor sami demokrati mislijo! V mestu Celju ie naša skrinjica i. ■& Glavni volivni odbor ima svoj lokal v posebni sobi hotela Žumer. Vsakdo, ki je opravil svojo volivno dolžnost, naj se oglasi v tem prostoru. Opozarjamo volivce, da se kolikor mogoče udeleže volitev že v prvih jutranjih urah. £r Volivni odbor SLS ima svoj lokal v tajništvu SLS, kamor naj se vsi pristaši SLS obračajo po informacije. Istolam naj se tudi oglasijo po izvršeni volivni dolžnosti. & »Jutro« bo sigurno jutri poročalo, da izjava, ki jo je v sobotnem »Slovencu«; dal naš poročevalec, ne odgovarja resnici. Da bodo naši volivci že vnaprej vedeli, sporočamo, da je naš poročevalec v posesti še drugih kompromitujočih dokazov o raznih samostojnih demokratih, ki so vedno iu povsod škodovali slovenskim interesom. Zato ostane nas poročevalec pri tem, kar je priobči) v sobotni številki »Slovenca«. & Občni zbor državne krajevne zaščite otrok in mladine v Celju se je vršil v četrtek 20. t. m. v Narodnem domu ob prav pičli udeležbi. Predsednik Ljudovik Černej je v svojem nagovoru omenjal, da pokrajinska uprava tudi v preteklem poslovnem letu ni podpirala društva, zaščita pa je vendar razvila veliko delavnost ki je prinesla prav lepe uspehe. Potrebna pa so »Zaščiti« ogromna materijalna sredstva, da lx) mogla svoje delo organizirati tako, da bo čim več ubogih otrok uživalo blagodejno pomoč »Zaščlle«, zato je prosil vsestranske podpore Po poročilu tajnika, g. učitelja Krumerja in blagaj-ničarke Ivanke Zupančič se je izvolil sledeči odbor: predsednik Joško Bizjak, šol. upravitelj; podpredsednica: «a. dr. Kalanova; taj- nik g. učitelj Janko Kramer, blagajnica gdč. I. Zupančič, šol. upraviteljica; odborniki: gospa dr. Božičeva, g. učitelj R. Pestevšek in g. J. Jagodič, trgovec; preglednika računov: gg. Franc Voglar, šol. uprav, in mag. svetnik Ka-lan. G. Joško Bizjak se je v prav prisrčnih besedah zahvalil dosedanjemu predsedniku za njegovo uspešno delovanje kot predsednik in je nato zaključil občni zbor. Kamnite Sejem sv. Boštjana je bil precej slabo obiskan. Pač znamenje slabega gospodarskega stanja v našem okraju. Živine so pripeljali precej naprodaj, posebno prešičev, ker kmetje nimajo klaje iu krme, po povodnji in moči uničene; a cene so bile zelo nizke in so posebno pri prešičih precej zaostajale za dosedajnimi. Društvo :?Kainnik« je prošlo nedeljo ponovilo pred polno dvorano veseloigro »Stric v toplicah«. Igralci so se še bolje odrezali kot prvič. Na splošno željo bo društvo igro ponovilo v nedeljo vdrugič. Ker vsled prepovedi alkoholnih pijač na dan volitev ljudje itak ne morejo v gostilne, bo igra marsikomu dobro došla. Z blatom so ometali pretekle noči enkrat neznani zlikovci hišo ravnatelja Mestne hranilnice. Obsojamo tako početje; pač pa beležimo kot kronisti. Kranf Д Radič o duhovnikih. Zagreška »Riječc poroča, da je Stjepau Radié 20. januarja na shodu v Zlataru napadel »pope«, ker »služijo hudiču« in ker so »v družbi gospode in lopovov«. In je nadaljeval: »Kad je grof i ba-run prestao, kad je njegovo kmetstvo crknu-lo, neka crkne i popovsko.« — Sporočam»* g. dekanu Koblarju v Kranju. Prispevki za Ribarev sklad. Vse v Kranju in kranjskem okraju prebivajoče Primorce pozivam, da v počaščenje dr. Ribera prispevajo, v >Ri-bafev sklad« Jugoslovanske Matice. Seveda so tudi prispevki ostalih rodoljubov povsem dobrodošli. Prispevke sprejema in jih objavi v časopisju Josip Znidarčič, predsednik podružnice Jugoslovanske Malico v Kranju. ŠRoffa £otca Popravi! Janeza Zakotnika nam je v sredo tiskarski škrat prekrstil v Jakoba Zakotnika. K nedeljski nesreči Lastnik avtobusa Eržen, ki se je v nedeljo pri popravljanju motorja močno opekel po rokah, vozi že sjiet sam in s svojim avtom; torej: oba zopet zdrava. Predstava v »Domu«. Drevi ob pol osmih uprizori dramatski odsek Katol. prosv. društva >Kajnat, Bevkovo dramo iz življenja zasužnjenih bratov. Obeta se zopet obilna udeležba. VrSnilca Uodbeno drnštvo na Vrhniki priredi dane« popoldne ob 3. uri Ln zvečer ob pol 8. uri v dvorani Rokodelskega doma igro »Mah Parižan«. Pri predstavi svira celokupni orkester pod vodstvom g. kapelnika Petroviča. — Vsled simpatij, ki jih uživa pri občinstvu to mlado, a z velikim razmahom se razvijajoče društvo, se je nadejati tako obilne udeležbe, da ne ostane noben kotiček nezaseden. To prireditev toplo priporočamo. Knjižnica Izobraževalnega društva na Vrhniki si je nabavila mnogo lepih in novih knjig. Člani so vabijo, da se pridno poslužujejo ugodne prilike ter si krajšajo dolge zimske večere z lepim čtivom. muf KJE VOLIMO? Volilci cd A—N volijo na volišču I., ki je na mestnem magistratu, od O—Ž pa na volišču II., ki je v ljudski šoli pri okrajnem glavarstvu. * it * Mestno gledališče. Dne 18. t. m. so uprizorili Cerkvenikov .Greli:. Dne 23. popoldne, 24. zvečer in 30. jan. popoldne pa bo Dramatično društvo uprizorijo v režiji g. V. Bratine Finžgarjevega »Divjega lovca<. Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 18. januarja 1927 so prignali 105 volov, prodali 42 po Din 8.25—7,— kg žive teže; 283 krav, prodali 88 po I)in 6.50—2 (po 2 Din klobasarice); teleta po 11—10 Din; 80 juncev, prodali 26 po Din 7 do 4.50; 115 junic, prodali 40 po Din 8—5; 19 bikov, prodali 13 po Din 8—4.75; 27 konj in 52 kobil, prodali 10 konj in 15 kobil; konji od 4000—500 dinarjev, kobilo 3500—1150 Din. Na svinjski sejem dne 19. januarja so pripeljali 121 svinj in prašičev, prodali so jih 48 po Din 12.50—9.50 po kakovosti in debelosti. TrlbGvlfe î£e Nos otl zgoraj. Kakor smo poročali, se je na Doberni premog nakladal kar z bagarjem. Predvčerajšnjim se je mudil tu centralni ravnatelj Heinrich in je bilo videti ,kako je brskal s palico po premogu, med katerim .ie bilo dovolj raznih drugih snovi še isti dan jo bilo nakladanje z bagarji prepovedano. •0; Praznovanje in razvrstitev. Po 1. februarju so začne splošno delali na dve izmeni, I. j. podnevi in ponoči. Z razvrstitvijo na ta način je v zvezi tudi še. večjo število praznovanili šihlov. Mrežice olb Savi Osebna vosi. Vojaški referent pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu g. kapetan Karel Ha lik je premeščen v Ljubljano. Smrtna kosa v Pišeoali 15. januarja jc ob pol 11 ponoči v Gospodu zaspal v tukajšnjem gradu g. Alfred baron Moscou v 88 letu svoje starosti, odlikovan ml božje previdnosti z zlato- in biserno-jtoročnim vencem, kot zadnji potomec starodavno rodbino Moscou. H ai nI jo kot dolgoletni državni in deželni poslanec nn Dunaju rad pomagal našemu ljudstvu. Ob propadanju vinogradov po tri (ii uši ga jo učil gojiti amerikansko trto. Okraju Brežice jc kot načelnik komisar okrajnega zastopa preskrbel rolo vrsto novih cest. Z mira j je bi! dobrotnik cer kve ,šole in občine, a zlasti pu revežev. Znlo so na 18. januarja hvaležni Pišečani v velikem š'evilu spremljali pod vodstvom štirili duhovnikov nje govo telesne ostanke na tukajšnje pokopališče 1 večnemu počitku. Počiva i v mirul Gospodarstvo Pivovarstvo v Sloveniji. V pivovarski industriji v Sloveniji je koncentracija izmed vseh industrijskih panog najpopolnejša. Pred vojno smo imeli v Sloveniji celo vrsto pivovaren, ki so pa vedno bolj pešale zaradi konkurenco velikih pivovaren na Štajerskem, okoli Dunaja in Trsta. Delniška družba pivovarne »Union« je postala lastnica vseh manjših tovaren na Kranjskem že pred vojno. Po vojni je prišla v njeno posest tudi pivovarna v Laškem in lani :>Gotzova« pivovarna v Mariboru. Sedaj obratujejo v Sloveniji tri pivovarre »Uniona« in ena samostojna manjša v Mariboru, od katere kljub večkratnim vprašanjem nismo mogli dobiti podatkov. Kapaciteta treh pivovaren »Uniona« v Ljubljani, Laškem in Mariboru znaša letno okoli 235.000 hI. Vendar pa pivovarne zaradi neugodnih , pri'ik izkoriščajo komaj polovico svoje kapacitete. Dobili cmo podatke o produkciji v poslovnem letu 1925-26, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta. Produkcija je znašala (v tisočih hektolitrih); 1924 24 1924 25 1925 26 Ljubljana 75 60 48 Maribor .48 44 33 Laško 32 21 16 Skupaj 155 125 97 Najbolj je terej nazadovala produkcija v Laškem, ki je padla na polovico. Iz teh podrtkov jc nadalje razvidno, da produkcija v vseh pivovarnah konstartno pada; v zad j-*m letu jc prdla v primci s prejšnjim za 23;'«, v predzad-jem pa za 19,"». Toda tudi to zmarjšaro p-odukcijo ni bilo mogoče oddati, kajti oddaja jc vk'iub zmi-i-šani produkciji zaostajala za s'e^njo za 6CCQ hektolitrov, posebno pri mariborski '-ivovarni. Konzum piva je torej v povri ih 'etih ze'o padci, r: " olj pa v zadnjih letih. Ni nikakih izg'edov, da bi sc konzum povečal v zad jih časih. Tudi za se/oro 1926-27 ni meječe postaviti progrorc, ker jc korrum odvisen v prvi vrsti od poletji, o krtccm še ničesar ne vemo. O poslovnih rezultatih nimamo nobenih podatkov, ker se o^č'i zbori podjetij za leto 1925-26 še niso vršili in se seveda ludi niso objavile bilance. Sos'iwk konferenco za dolnč'tev načrta bodoče železniške mreže. Plenarna seja železniške konference za določitev žo'ez.niš'-e mreže je sklicana za 3. februar v IV'gradu. 31. januarja pa se vrši sestanek ožjega odbora te konference, na katerem se bodo še enkrat pretresala nekatera vprašanja in se bo izdelalo poročilo za plénum konference. Rezultati vpisa delnic Obrtne barke SHS. 15. t. in. se je zaključilo vpisovanje delnic Obrtne banke. Rezultat vpisovanja je, v kolikor so podatki znani, zelo ugoden. Vpisalo se ie približno 20.000 delnic več, kakor pa se je pričakovalo. V celoti je bilo obrtnikom rezervlrr.ni'' 95.625 delnic, vp snni'' pa je bi'o približno 115 0C0. Ka'or znano odpade 75.COO delnic na državo in 16.875 delnic na prijatelje obrtniSiva. Na'več delnic se je upisalo v Srbiji in sicer preko 60CXX) komadov. Obrtniki iz. Hrvaške, Slavonije in Dalmacije so vpisali ?5.0T!0 komadov. V Vojvodini je bilo vpisanih 15.0C0 delnic, ravnotoliko v Besni in Hercegovini,' medlem ko je bil usiie'» v Sloveniji manje zadovoljiv. Vpisalo se je prib'ižno 5—6 de'n'c. Število delničarjev se ceni na 7.000. — Prvi obč'i zbor Obrtne banke se bo vršil 20. februarja t. 1. v posvetovalnici betgra'sve borze. Ta občni zbor, na katerem bo morala hiti zastopana po'.ovira delniške glavnice bo izvolil 20 članov upravnega odbora in 2 člana nadzorstvenega odbora (ostale 3 člane določi vlada). V upravnem odboru morajo bili zrslopani obrtniki iz celo države. Občni zbor bo ludi izvolil poslovni odbor zagrebške glavne podružnice. Konferenca gospodarskih zbornic. Včeraj se je vršila v Be'gradu konferenca gospodarskih zbornic, na kateri so z stopniki belgrajskih zbornic izjavili, da stojijo odločno na stališču ločenih zbornic, med tem, ko so bili zastopniki prečanskih zbornic za sistem enotnih zbornic. Po daljši debati je izjavil pomočnik trg. minstra dr. Kosič, da je pripravljen pristati na kompromis. V Srbiji naj bi ostal začasno v veljavi še sistem ločenih zbornic, dokler ne bodo srbski gospodarski krogi sami spoznali, da je sistem enotni1! zbornic ugodnejši. Karte! jugoslovanskih tvornic vijakov. Kakor smo poročali dne 16. t. d., se nameravajo kartelirati tvornice vijakov v Jugoslaviji zaradi vedno bolj občutne inozemske konkurence. Sedaj nam pa poročajo iz inten siranih krogov v Sloveniii, da se tak karlel tvornic, ki zdelujejo vijake in podobno blago v resnici snuje, toda tozadevna pogajanja so ostala na mrtvi ločki, ker je pri nekaterih tvornicah v d rži v i udelež na ravno inozemska 1-onkurenca v prvi vrsti madžirska konkurenca, ne samo s kapitalom. ampak tu li z Inventarjem. Korkurz. Rizg'ašen je konkurz o imovini firme Inž I & H. BU'-1, livarna zvonov in strojna stavbena delavnica v Mariboru (roki 27. jan., 26. febr. in 12. nuirca 19271. (Krik» Namdna babica plačuje dividende v zlatu C:»'i dob;č"V ogrske Narodne banke z"aša za leto 1926 11, 258 000 pergov (112 mitjonov Din), zdo je upravni svet sklpnlt predlagati občnemu zboru izp'icilo 10.5% dividende. Po s4,tuti'' s? bo tn dividenda rrorn'a p'ačati v z'"lu. I'er pi Ocr-sVa še nima rovi' zlatnikov, s" bo izn'ači'o Izvrši o v s' iri'' avstroogrskih zlatnikih oziroma v napole-ondovi' . r îi'viim' ifnl'hnsko trgovinske !>il>"ce fi'i- soin ur statistike je Ttn'iia v letu 1ftnG izvoz"'*» 74 18.607 m"'n' ov lir. uvoii'n p-i zi 25.761 mUj. lir. Tr,vo7. p "o 'slnvlin fore j pn vredpos'i »e 7'.S'* uvozi. P.-o'voost zonanie trgovine znaša za I. 1020 7.Î57 milj. lir. П orsza DFN «R januarja Prosvetna zzvesza Sveta gora Athos je v petek zvečer privabila obilno ljubljansko publiko na VIII. prosve ni večer. Za uvod je zaigral »Jazz bandc ti i sk adbe tako mojstrsko, du se smelo trdi, da ie mali orkes er prvovrstno zaseden po svojih močeh. V zanimivem predavanju je vs uč prof. dr. Ehrlich pripovedoval u'ise svojerra potovanja po Athoški gori. Men'a jo to edini Slovenec, ka eri ie obi-kal šlevi'ne s mo-stane na gori Athos. Predavatelj nam je s tem predavanjem odkril globoko verno slovansko dušo v athoškil» menihih. Nismo občudovali le njihove gtanovilnes i v molitvi, s.me'i smo tudi rad esk zo katera je doma po slovanskih samostanih. Da so romanski narodi asketično n.iobraïeni nam je znano. Da se pa oobi ludi med prav s avni:r,i ruskimi, bolgarskimi in srbskimi redovniki taka askeza, o tem pa na"a javnost prav nič ne ve. Zt!o nam Slovencem athoški menihi s svojo aske-.o kažejo pu1, po kateri bi se zapaîni in vzhodni Slovani ujedinili tudi na verskem polju. Nad vse zanimivo predavanje, ki je tvorilo uvod v prcel.ivo sv. Cirila i:i Metoda, je spremljevalo 32 lepih skiop-ličnih slik. Prihodnje preda vi, ne ra IX prosvet-iiem večeru bo brezdvoma zanimalo v?e ene, ki so šludirnli grške k'asike kajti vseuč. prof dr. Jjnko Polec na'-, bo peljal v stare in nove Aten?. Predavanje bo v petek 4. febr. SKUPNA ROMANJA V L. 1927. BODO SLEDEČA: 1. RomanJe v Lurđ od 19. do 30. aprila 1927. S'a Velikonočni 'orek se odpe jemo iz Ljubljane preko Itn I'je, Južne Francke v Lurd m se vrrč.uno nazaj preko Lična, Elnsiedelna v L'ubljauo. Stroški za tu romanie so proračuneni za 3 razre I brze-vlaka s brano in stanovanjem na 3.2,-.0 D n. Oglase sprejem« do 1. marca Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 2. Romanje na Trsa! ud 5. do 7 junija 1927. Го roman'e je namenjeno za raše inože in fante. Odhod na binko'lno nedeljo zvečer, vrnitev na bin-košni "torek. Obiskali hotno ob tej prtlikj ludi otok Krk. Prome na sreds'va sedanjega čnsa je naslov avgusta 1927. To je na nedeljo in na Veliki Štnaren. lo romanie ic namenjeno za uaše žene in dekleta. CfubljansKo aledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelja, 23. januarja ob 15: UGRABLJENE SA-HINKE. Ljudska preds.ava pri znižanih cenah. Izven. Ot) 20: PRI LEPI KRCMARICI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedel;ok. 2-1. januarja: PAHLJAČA LADY W1N- DEHMERE. lied E. Torok, 25. januarja: Zaprto. Ste la, 26. januarja: PRI LEPI KRCMARICI. Red D. Četrlek, 27. januarja: Zaprto. Peek, 28 januarja: UGRABLJENE SABINKE. Rel B. Sobota. 29 januarja: SLABA VLf.T Delavska predstava po znižanih cenah. Izveu. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 23. januarja ob 15: CARMEN. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Gostuje g. Rnuclf liukšek. Ponedeljek, 24. januarja: Zaprto. Torok 25. janrarja: NIŽAVA. Red A. Gostuje g. Rudolf Kukšek. Sreda. 20 januarja: FIGAROVA SVATBA. Red C. Cetrlek. 27. jnnuarja: Zapr o. Petek, 28. januarja: PLES V MASKAH Red E. Maribor&lso Gledišče Nedelja, 23. januarja ob 15: VESELI KMETIC. Znižane cene. Ob 20: ORLOV. Kuponi. Navadne operne cene. Ponelel ek, 24. jmuarja: Zaprti. Torek, 25. januarja ob 20: VECN1 MLADENIČ. Ab. B. kuponi. Zadnjič v sezoni. Glatslba '/nneb. V danršnjem svobodnem prometu -.-o bili zal-eleženi sle'eči tečaji: Berlin 13.50 (13.48 , do 13.51). Italija 2-16 (244.75 -240 75). Loti Ion 27610 (275 7) 276 59), New-Yrrk 56 82 (56.704—56 904), Dun.j 8.01 (7X95 —8.025), Curih 10.955 (10 94 do 10.97 . Curih. Pchrađ 0.1.4 (9.14) Bidimpešta 9').83 (99.80), Beri hi 12310 (12-311). Italija 22.59 (22.45 blago). London 25.20 C5.H625), New-York 519 (519.25). Pariz 20 60 (20 585). l'raia 15S7 (15.Г85), Dunij 73.20 (73.15), Bukarešt 2.75 (2.76), Varšava 57.50 (57.50), Amsterdam 207.70 (207 66). Dvnni. Devize: Bel"rad 12 14. Kodanj 188 6), London 84 35, Mil 11 30.67. New-York 707.55, Paris 28.02. Var.Šna 78.44 — Valute: dola-ji 705 10 nirrl-1 "nI ?4 3159, francoski frank 27.94 lira 30.52, dinar 12.44. češkoslovaška ltr 11a 20.9Г59. P non. Devize: Lira 146r5, Zagreb £9 2159, Pariz 133.2759, London 163.25, New-York S3.6153. VREDNOSTNI PAIMR.fl Dim-4. Drn.-savskvjidr. 87 70. Živno 81 Г0, Alpine 47.90, Greinilz 6.39. Kranjska indnstri'ska 46.03, Trbovlje 44.25, Hrv.esk. 16.10 Leykam 13.49, Jugobanka 13.30, Ilip. banka 8.60, Gutmann 40.09, Mundns 145.00. Vrrša P. ihoda je danes eno nsjslavneiših imen kar se jih imenuje v svetovnih časopis h Fvrape in Amerike. Vaša Prihovzročimo najhujše komplikacije. Pri količkaj opasnejšl bolezni je poklicali zdravnika, ki ugotovi stanje bolezni, oziroma komplikacij ter tako vodi potek bolezni do mirne reko»»-Valescence in ozdravljenja. Naše difaštvo J. k. a. d. >Danica< ima v torek, 25 f. m. ob 20. (8._ uri) zvečer v dvorani Akademskega doma izredni občni zbor, združen s sprejemom novincev. — Gg. starešine in tovariše bratskih društev vabi k udeležbi — odbor. Polsvedovanfa Doličnega gospoda, ki je dne 18. t. in. ofc priliki Debevčevega predavanja v Mestnem domu pomotomu vzel angleški učni knjigi, prosim, da jih izroči univerzitetnem vratarju. Ni VEC BOLEZNI NOG! DOVOLI JE BILO TRPLJENJA! ker Vam bo sol „Svetega Roka" ozdravila vse bolečine. Ta preparat, ki se v inozemstvu že davno z odličnim uspehom uporablja, sestoji iz esence, ki se v topli vodi razstopi. Na ta način dobimo z oksigenom nasičeno vodo, ki je čudovito dobra za bolne nogo in lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozke obutve, izleči otekle noge in pekoče podplate. Dovolj je, da se mala količina soli ^Svetega Rokac za noge razstopi v lavoarju, ki jo napolnjen s toplo vodo. V fo raz-stopino denemo noge in jih clržitno 10 do 15 minut v njej. V tem času prestanejo vse bolečine, ki jih povzročajo ožuljene in utrujeno noge. da se več ne povrnejo. Namakanje nor? v daljši dobi omelifn žulje in otiske tako, da jih lahko tudi brez. noža in britve odstranimo. Najtrdoviatnej.'e bolezni nag, ozebline, pe-koline se lahko odstran Iz uporabo soli „Svetega Roka" za noge. Lahko se prepričate, ker je sigurno, da se pri uporabi soli »Svetega Roka: za nogo popolnoma osvobodite vseh različnih bolezni in bolečin, pa Vam bodo tudi novi čevlji ravno tako udobni, kakor da ste jih nosili skozi celo .leto. Na ta način Vam ne bode naporno niti najdaljše potovanje peš, kakor ludi daljšo stanje skozi več ur in ne boste čutili nobeno utrujenosti. Cena za posamezni zavitek soli rSvo-tega Rokar za nogo 16 Din. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, ako pa ne dobite, se obrnite na droger fa 5ДШ5 Ljubljana, Prešernova ulica 5 in Celje. SamoprodajaKc n* ojpmlju Kraljevina SHS Kolar I Gabrlč, drogtrlla „Nada". Subotka, tilcfon 6-37. Zanimivosti i StrrhoviL viharji na Ruskem. ]'o vsej Rusiji je divjal sredi tega meseca stra.-uvjt sn< eni metež, ki ga Rusi imenuje;'.) ourân. Osebni vlak kursk—Moskva je trčil blizu prestolice skupaj s tovornim vlakom, ker ni bilo videti v snegu signalov. V iak je bil polr dijakov, ki so se vračali pu počitnicah v Moi-'vvo. Šlevilo ubitih znaša 16, število ranjenih skoro 100. Na Kavkazu je bil velik potres v okolici Aleksandropol ja, in sicer tudi sredi snežene burje. Morje pljuska kakor besno in je ogroženo na stotine bark ter parnil.ov. Vihar je podrl 140 petrolejskih svedrov in črpalnic v Baku ter vrgel v prepad ves vlak ua progi blizu Tifli. a. Število ubifh znaša 40, izgubljenih in ranjenih je ча stotine. V istem času je popolnoipa sametel sneg Primorje ob Tihem oceanu. Mesto Nikolajevsk ob Amurju je odrezano od sveta. Pošta iz Habarovska je šla 17 namesto 8 dni. Ocean je vrgel na obrežje velikanske do 2 m debele kese ledu, ki je podiral hiše in ubijal ljudstvo V neki šoli je bilo ubitih več otrok. Iz Nikolajevska poslani smučarji so ugotovili, da je izginilo več vasi ob us-.ju Aniuia. Burja ne pu. li vlake okoli jezer Bajkala, ker niso 1 lannotive kos vetru. Vse prebivalstvo odnaša sneg na progi. Radi burje je letos onemogočen lov na stfbolje. kar pomeni težke izgube. Velikanski ledeni hrib je priplazil iz Bajkala v irkutsk in odnesel po Ar.gori mest z vsemi ljudmi in vozovi, ki so bil' na mostu. l)o 30 ljudi se je rešilo s čoln'. Bo i \ue žice so povsod strgahe in ne deluje tudi brezž čni brzojav. Radi lega še nima;o v Moskvi spi šiie slike grozne burje, ki jo dr j ia od 6. do 12. januarja po vsej Ru-iii Vel'komestni olroci si nii mislili ne morejo, kaj p meni na dtiJi aii v malih mestih klic: :... u žarijh gre.« V velikih mestih so zveri ' i ali tako zvani zoologlčni vrtov v kal< re j.' tovo vsak otrok zaide in pozna i a. -de» " t! mm že nra go pri je, preden prld^ v Sol . D.ugače pa je v malih mestih ali cCiO \ vaseh, lam kažejo otrokom v oli slike, ki niso nič i-aj podobne pravim zver. m. flora si la otr k navadno predstavlja a kot pa je v resnici. :>Tudi mi smo stanovali v malem mestu,c lako pri| o.eduje neka Angležinja v velikem angleškem listu. »Nekega dne se nam je reklo, da pride menežarija. To je bilo iznena-denje! Več dni smo hodili ogledovat prostor, kjer bodo s'oie kletke z divjimi zvermi, kuii-čno je bilo težko pričakovana menežarija lu. \,)/. za vozem je prihajal, zveri so rjovele, strah nas jo spreletoval. Kaj je tole tam? Vol ka siva žival je potiskala težak voz. Aha, to Je torej slon! Delal se je kot bi re igral z vozom, to smo . bčudovali njegovo silno moč! Ko so bili vi vozovi na svojem mestu so prostor ogradili ter zaprli. Drugi dau je bi a otvoritev- V šoli smo bili nem mi. samo menežarija nam je hodile, po glavi. Sicer pa smo bili bjemoma zelo pridni, da ne bi bil kdo kaznovan, kajti popoldne gremo v menežarijo. Samo »reumnk-at, kakor smo ji radi nj-ne bojaz.ij v osti splošno rekali, je slala sama zase kot ( o navadi ter sa-javo gledala predse.. Učenje ji je bilo težavno in zasmehovanja soš lk in neprestani op m'ni učitelja, so jo še bolj begali. Tudi ta dan se n; nikdo raz-govnr.ial z njo o divjih zverinah, kajti kdo bi si bil mislil, da se ta sploh zanima za take Btvaril Toda, ko smo ob treh popoldne prišli pred menežar jo, smo se zelo začudili, ko smo tam našli ?neunmicot. Učitelj ras je skupn vodil v notranjosti menežarije. Za že-leznii ograjami smo videli tigre, leve. medvede, panterje in mnrgo drugih roparic, pred katerimi smo imeli pravi pravcati strah. Ko nam je učitelj razlagal krvoločnost tigra, naenkrat zadoni grozen klic: :>Lev je ušel iz kletke k Vse je planilo k izhodu in še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da ni bil nihče pomandran in pohojen. Uslužbenci so pomirili obiskovalce, češ, da je lev krolak. Ko se je strah polegel, nas je učitelj preštel in pri tem ugotovil, da manjka — :>neumnica;;! V tem trenutku nevarnosti smo jo naenkrat vsi vzljubili. Vpili smo, jo klicali, pa vse zaman! Ko smo šc stali tam vsi prestrašeni, se vrata odpro in eden služabnikov je »neumnicoc pripeljal za roko. »To vam je navihanka in pa pogumna je/', pravi sluga. :> Veste, kje je bila? V levji kletki!« Pojasnil nam je nato, da je neumnica« ravno pred kletko stala, ko -o e ta nenadoma odprla in 'o je lev veu primabal. V splošni zmedenosti je skočila v kletko ter vrala za seboj zaprla, tako jo bila izven vsake nevarnosti. «мгчнвашаашшиин Kot obrambno sigurno sredstvo proti hripi «o uporabliajo neštetokrat z najboljšim uspehom preizkušene НШИШЕЈВГ Dobivajo se v vsaki lekarni in drogeriji. Od sedaj pa smo neumnicoc gledali z ! drugimi očmi in našega pridevniku« nikakor ni več zaslužila. Postala je vesela, živahna deklica, vendar pa skromna, kakršna je bila vedno.c Zibelka človeštva. Doktor Royes Chapman Andrews, načelnik srednje - azijske ekspedicije amerikan-skega naravoslovskega muzeja, je poročal te dni o svojMi raziskovanjih v londonski geografski družbi. Ekspedicija je imela nalogo preizkusiti pravilnost paleontološke teorije znanega prof. Osborna, ki je trdil že pred 26. leti, da so srednjeazijske planine izhodišče prvolnega življenja. Odtod so se razširile po zemlji najrazličnejše živali. Razkopavanja dr. Cl apniana so popolnoma potrdile te zaključke. Našle so se številne prvotne in prehodne oblike plezalcev ter izumrlih sesalcev. Med najbolj zanimive najdbe spada celo pokopališče orjaških dinozavrov. V želodcih so imeli velike kamne: požirali so jih, da si olajšajo prebavo prav tako, kakor storijo naše ■viiie. Našla so se tudi jajca dinozavrov. Ekspedicija je ugotovila, da je doživela v teku zadnjih 200 tisoč let osrednja Azija velikanske izpremembe podnebja. nežela se vedno bolj suši. Na mestu sedanje puščave so se razprost'rale nekoč neskončne travnate stepe s številnimi jezeri in gozdovi. Tukaj so živeli jamski ljudje ki so zapustili veliko 100 tisoč j let starega kremenastega orožja neandertal- | ske dobe- Pesek, ki je pokrival pozneje ste- t pe, je končno pregnal ljudi iz puščave Oobi. ' Zad je naselbine so nastale pred kakimi | 20 ti oč leti v obliki velikanskega satoyja, J katero tvori neštevilno v pesku in kamnu izkopanih lukenj. Pokopan? na redenîku. Ob vznožju ledenika des Bossons, ki ima svoj izvir na Mont Blancu, so pred nekaj časom vodniki našli gorsko palico z vdolbenim imenom »I)r. I. Bean-. Ta najdba je v krogih hribolazcev vzbudila spomin na eno izmed največjih alpskih nezgod, ko je enajst plezalcev v strašnem snežnem viharju, ki je trajal ves leden, našlo svoj ledeni grob. Septembra meseca leta 1870. so se namreč Mac Corkindale iz Glasgow« in dva Amerikanca dr. Bean in Mr. Randall, v spremstvu z osmimi vodniki podali na Mont Blanc. Ko so odhajali iz Cbamonixa, je vladalo najlepše vreme, loda ko so dospeli na vrhunec, se je pričelo obračati ua grdo. Kmalu so zašli v strašen snežen metež in nihče jih ni vider \eč živih. Pozneje je skupina vodnikov našla irnpla petih žrtev med katerimi je bil tudi dr. Bean, drugih šest pa ni nihče nikjer zasledil, dasi je od takrat preteklo že 56 let. Mogoče je, da bodo sledili gorski palici. Pro-računjeno je, da se ledenik premakne vsako loto za 500 čevljev oanrej- Najdaljša perijoda, da je ledon k ali ledena reka držala človeško truplo, je bi'a do sedaj 41 let v slučaju rmesrečbe dr. Kamela in vodnikov, ki so na Mont Blancu ponesrečili 1. 1820. Našli so jih šele loia 1861. Zannr.va zbirka angleškega pisatelj. Kako znajo Angleži biti nevljudni, jc razvidno iz nastopnih vrstic, ki jih je neki angleški pisatelj napisal \ večjem angleškem 1'stu o tem predmetu. Ko je i/vel roman »šušteča galerija;:, katerega je napisal Pe-artion, je vzbudila toliko nezadovoljstva in javne kritike, cla je bilo nje nadaljnje razširjenje ustavljeno. Nekdo je piral avlorju: ~ Dragi čvekač! Ravnokar sem j.ro.'ital Vašo knjigo. Načrt je gnjil, slog umazan. Vsevkup je žalostno čvekanje. Pismu prilagam konec vrvi. Pojdite iu obesite selc Ta vrv visi danes nad pisateljevo jo solno mizo. Takoj poleg pa je stekleničica z napisom strup. Strup je bil poslan s sledečim pismom: »V predgovoru Vaše novele — lia. ha, novele! — pravile, da je Vaša resna želja, da bi bila knjiga sp lomnosti v korist. Ker pnvuo slamo mlatiti ni nikomur v korisi. upam, cla se bo-I ste poslužili. priloženega. Par kapljic bo zadostovalo, kajti na slabotne možgane zelo hitro učinkuje.:' Toda, da ne bi kdo mislil, da je bila dotična knjiga res tako slaba, naj povem, da je pisatelj pre jel tudi celo kopico priznalnih pisem- Poleg sirupa visi v sobi tega pisatelja v okviru knjižica z naslovom: »Kako postanem pisatelj? Vodnik za začetnike.-,: Temu je bilo priloženo pisemce: Prepričan sem, da Vam bo knjižica v korist k: V ali urnu pa ima ta pisatelj prilepljenih par sto pisem najraznovrstneje vsebine. Priznanja, čestitke k uspehu in celo ljubiniska. Eno teb zadnjih se trlasi: : V ponedeljek ob ii pop. bom stala ob Nelsonovem spomeniku. V eni roki bom držala šopek vijolic, v drogi pa Vašo zadnjo knjigo. Pros'm pridite gotovo.:: Nekdo drugi pa mu je oisal: »Izvrstne so Vaše kniige, prav rad jih čitam. V petek se prostovoljno ločim od tega sveta Ako rabite gradivo za prihodnji roman, prosim poslužite se priloženega listka kolodvorske garderobe, kovčeg jo Vaš.- V kovčegu pa ni bilo drugega kot velik šop ovenelih rož ter par rokavic Seveda pisatelj iz tega ni mogel na-praviti novega romana. Nenavaden muzej. Mnogo je muzejev, ali vsaj gotovi oddelki, ki splošno niso zanimivi, razun za dijaštvo itd., ki študira starine. Ne more .se pa reči, : da bi bil najn vejši londonski muzej, Ivi se imenuje Wellcome Historical Médical Muséum , dolgočasen. Nikjer na svetu ni zbranih loliko raznovrstnih zdravstven.h predmetov kot tu. Zdravila, instrumenti, kamenje, ainu-, leti, čarovniški predmeti, kratkomalo vse je j tukaj zbrano, kar se je sploh kdaj rabilo v \ zdravstvene s vrhe, najsibo že kot posledica ' pia nover.a ali drugače, ln ako se pri pogledu na te predmete nasmehnemo, se bodo tudi naši potomci nain smejali, kajti v teh zbirkaiî I so tudi čarovniška sredstva iz 19., da celo iz. I 20. stoletja! Tisočo Angležev, med njimi tudi visoki j aristvkrati, nosijo pri sebi — krompir, ki naj bi jim odgnal revmatizem. Proli krču je najboljša zajčja nogi. Pojdi med angleške kmete leta 1 £27, pa boš našel, da nosijo v vrečicah posušene žabe in vejice jelše. To je dobro pr li vsakovrstnim napadom. Proti boleznim spi )h pa imajo znotraj ali zunaj hiše obešene nagačene kole. Za dobro srečo, ki vsebuje seveda tudi dobro zdravje, je pri vsakem zlatar u mogoče dobiti srebrne ali zlate ptičje krom, eljce v obliki breže. In ni brez роше-! ra tako pravijo Angleži, da dajejo otrokom n'eee čeveljčke. Rdeč čevelj pomeni srečo. Vse te stvari je mogoče videti v tem muzeju, k i najhrž ninm primere. Na stotne je raznih obeskov, amuletov po tisoč let starih in prinesenih iz vseh delov sveta. Tudi krokodilova je.ra so med temi. Prav namen lega muzeja pa je, pokazali i na"-ine. kako in s čim so se zdravili razni lia-i-i di v ra nih dobah človeške zgodovine. Tu je videti razvoj stethosccpa od prvega početka pa do danes. Najrazličnejše orodje za zdravljenje zob cd kovaških klešč pa do današnjih orodij je tu razstavljeno Zelo so zanimivi ki-rurgičiii instrumenti. Tu vidimo prazgodovinsko kamenito orodje, stekleno, kovinsko do danatnjh dovršenih aparatov. Mraz sprele-ta\a človeka pri pogledu na različne žage, ka-•tere so zdravniki rabili svojčas pri operacijah. A tudi smeh uide marsikomu pri pogledu na tako orodje. Smešno izgleda sprehodna palica, ki ima za držaj izrezljano roko, s ka-I tero so se lastniki — po hrbtu praskali. Brez-števJa je raznih pomad in mazil. So pa lepo spravi ena v srebrnih, da celo zlatih lončkih. Dišave so uporabljali proti kugi iti smradu kanalov. Potem pa razno drago kamenje za zdravljenje. Meso, v katerem so se kuhali biseri, je bilo dobro proti mrzlici. Za histerijo je bila najboljša sopara žgane smole. Alhemija je bogato zastopana. Vse mogoče spise in recepte, kakor tudi aparate je tu videti. Popoln brlog alhiinista! Iz Turčije je bila pripeljana pojwlna turška lekarna, kot kontrast pa jo takoj poleg te postavljena londonska le; a ma iz leta 1625 z vsemi takratnimi zdravili. V muzeju je shranjena tudi omarica domače lekarne Nelsona, kakršno je imel na morju. Po :g te pa stoji omarica egiptovske kraljice Mentu-Hotep, ki je živela 2200 let pred Kr. Matere sc po-selmo zanimajo za norveški i stol, v katerega so .delani : mlečnk zobje. To uaj bi bilo kot piip-mioček otrokom proti zobohdu. W -Hrome Historical Médical Mu-» stuiuc torej nikakor ni dolgočasen. Komedije podobnosti. V Londonu je izšla knjiga pod naslovom »Lističi iz zapisnika podkralja«, ki jo je lord Curzon spisal pred svojo smrtjo. Tam pripoveduje, da je imol lakaja, ki je bil njemu samemu na las podoben in so ju zelo pogostokrat zamenjali, kar je imelo mnogo komičnih, pa tudi včasih nerodnih posledic. Lakaj jc bil finih manir in vedno po najnovejši modi opravljen, zato ni čuda, da so ga radi njegove podobnosti večkrat zamenjavali za podkralja, kakršen je bil lord Curzon. Prezident Roosevclt je imel prijatelja, ki je bil njemu tako podoben, da ga je jemal seboj na potovanja po državi in da je v manjših krajih, kjer so predsednika pozdravljali, ta izstopil in mesto njega odgovarjal, kadar jc bil Roosevclt že preveč utrujen. Roosevclt pa je imel še enega sodržavljana, ki mu jc bil šc bolj podoben. To jo1 bil neki Fosctr Huddlc-ston iz Los Angelos. Ta mu jo bil podoben po obrazu, postavi, velikosti, starosti, glasu in vsem vedenju. Pravijo, da sta si bila ta dva bolj podobna kot pa dva dvojčka. Španski' kralj Alfonz, ima svojega vrstnika v Parizu, M je žurnalist. Podobnost jc tako popolna, da so ga novinarji žc pogostokrat fotografirali in v časopisih objavili, da }e predstavlja! španskega kralja. Kralj Alfonz je videl nekoč take sliko in ko je prišel v Pariz, si jO dal tega moža predstaviti. Za marsikoga jo sličnost tudi vir dohodkov. Anglež Mr. Grovcs jc bil namreč zelo podoben angleškemu kralju Edvardu. Izbrali so ga, da je predstavljal kralja v velikanskem filmu »Šestdeset let kraljica :, nri čemer je mož zaslužil lope novce in pa slaven jc postal, kar mu tudi ni bilo v škodo. James Gray, ki je pa že umrl, je bil silno podoben Lloyd Georgu. Nekoč je Gray prišel v mesto Lcods in ker so bila vsa prenočišča zasedena, je sklenil, da bo kar n: kolodvoru v čakalnici prenočil. Ko je ž o- skoraj zaspal, ga jc noki uslužbenec opazil in ves presenečen vzkliknil: »Pa Lloyd George v čakalnici prenočuje?« Hitel jc, da mu kar mogoče ustre-že io napravi udobno prenočišče in nič ni pomagalo zatrjevanje Graya, da r Lloyd George in da mu je le podoben. »2e vem, že vom,« pravi nato uslužbenec, som žc večkrat slišal o tem, toda jaz ne morem tega verjeti.« Tudi Wilson je imel sebi podobnega, ki se je pisal Farnham, in tudi lomu so je pripetilo, da so ga tu pa tam zamenjali in mu prirejali časti, katerih ni bil zaslužil. Sedanji angleški finančni miniser ima svojega vrstnika v osebi nekega natakarja v Plymouthu. Neka gospa v Londonu pa je lako podobna angleški kraljici Mary, da so jo Londončanjc žo dostikrat zamenjali ter jo aklamirali. — Nek: londonski borzijanoc pa je povsem podober angleškemu kralju Juriju. Pridobivajte nnvih naročnikov ! Sport GEORGE YOUNG, NAJNOVEJŠI JUNAK AMERIKE. Vsa Amerika je polna navduSenja nad najnovejšim junakom, žele 17 let star m Jur jem Youngom. Po pravici se piše Young, kajii young je jung ali mlad. Poznamo ga, di.bil je plavalni Catalina-tekmo in 25.000 dolarjev za lo. Živel je v kanadskem mestu Toronto pri svoji materi vdovi; ona jo bila kuharica v Jiotelu, on pa v istem hotelu titt-boy (uslužbenec pri dvigalu). Ameriški listi obširno poričajo, kako sta se mali in sin rada Imela, kako je v ho'.elu nastal požar in je George po lestvi gor plezal, da bi mater rešil, kako je ona iz tretjega nadstropja dol skočila in si pokvarila noge in kako je on potem skrbel zanjo, ki si ni mogla veï služiti kruha. Edina njegova s"rasi je bilo plavanje. Ko je slišal o 25.000 dolarjih, si je kupil s svojimi in svoje matere prihranki za 130 dolarjev staro motorno kolo, s sedežem zraven, in se je podal s prijateljem na pot skoz Ameriko, da plava za razpisano nagrado. V Little Hocku (Ar-kantas) se jima je polomilo kolo in nista mogla naprej. Mladoporočen par ju je vzel s seboj v avtomobil, in so se skupaj peljali do San Pedro ob ožini Catalina. K 25.000 dolarjem bodo prišli sedaj še vse drugi dohodki. Znani manager Pyle mu ponuja sijajne ponudbe, variété in film se trgata zanj. Posvetcval se bo z materjo Svoj uspeh pripisuje poleg abstinence vztrajnemu trpningu. NASTANITVENO VPRAŠANJE V AMSTERDAMU. Glede nastanitve na olimpijadi 1928 imajo prireditelji velike skrbi; sicer Imajo v Amsterdamu poseben stanovanjski odbor a kljub največjim naporom ne more spraviti zadostnega števila postelj skupaj. Predsednik omenjenega odbora je dejal, da pesimizem ni na mestu, da pa stvar tudi ni lahka. Na noben način ne bodo mogli stanovati vsi atleti v Amsterdamu samem; v okolici je pa vse polno krajev, ki imajo izborno zvezo z glavnim mestom in kjer bi atlete lahko nastanTi. Odbor se je začel pogajati ludi s hoteli, a je zelo težko kaj ukreniti, preden ne pošljejo deželni odbori potrebnih informacij. In deželni odbori niso pridni in slabo poročajo, lako da olimpijski odbor ne ve prav, kaj bi ukrenil. Za inozemske športne zveze je torej zelo važno, da se kmalu odločijo, ali, bodo delale na svojo roko ali bedo pa prepustile skrb za nastanitev amsterdamskemu odboru. Glede nastanitve na ladjah tudi ni tako lahko; po mnenju lloland-cev bodo imeli v tem vpr&šanju samo tisti narodi uspeh, ki bodo z lastnimi ladjami prišli v Amsterdam. Kajti v mesecu avgustu so holan-,oke 1а<'је skoraj vse oddane brez ovira na to, da bi bila nastanitev na parniku pra* zelo draga. Zelo radovedni smo. če ie naš jugoslovanski odbor v tem oziru že kaj sklenil. Bojimo se, da še prav nič. Spari ш .ifecFeo Francoski s; ortni list »I.'Auto< je vprašal bravke in brave-, katerega športnika imajo najrajši. Če misliš, da so se izrekli *za Suza. o. se zelo motiš; Suzana je šele na čelrlem mostu ha prvem je sabljač Gaudin, na drugem Carpentier, na tretjem kolesar Graaein, nato Suzana, kole s iv Peliseior, Rigoulot, l.ncoste, ko' sar Michard, Ba-raton In nogometaš Nicolas; torej med desetimi trije kolesarji in dva od tenisa Italijn,ni se za zimsko olimpiado zelo pripravljajo; najeli so Norvežana Olavsena, ki bo smu-ïarje pceebej trenira1. Za sp'ošno olimpiado so pa naieli kar šest trenerjev, država je dala za to 900 000 lir podpore. Za evropsko prvenstvo v hockeyu na ledu jih bo pa nazadnje kaj malo ostalo; doslci so odpovedali udeležbo Švedi, Italijani, Španci in Francozi. — O drsanju smo pisali t9. t. m. — 30 km jo s smučmi prevozil aH presmučal Finec Ritola v 2:25:23(1. — Veliko so pisali ta teden o skoku Norvežana Cprlsena; v Pontresini je skočil s skakalnice na smučih (15 m daleč. Morda je to srednjeevropski rekord; evropski gotovo ni, kakor so to nekateri poročali. Lani je skočil Stroenislad 69.5 m daleč, T'a ms, Fund in še en Norvežan pa celo 70.5 m. Brali smo tudi o skoku nekega Kanadca 73.5 m, pa ne vemo, ali so skok priznali ali ne. O važnih nogometnih tekmah smo poročali 19. I. m. Pridenemo še: Milano-Getiova 1:1, Torino : Bologna 2:1. Red Star Olimpique : Stade Olimpique 1:4, na Angleškem ima Newcastle sedaj 33 točk, Burii'ev 31, Sunderland 31, Hudders-fiedd 30, Bolton Wanderers 29 itd. Rvanova igra sedaj v Cannes ob Rivieri. — Angleži so preklicali vse prepovedi, tičoče se star-tanja igravcev tenisa v inozemstvu. V februarju se bodo vršile v Kalkuti izbirne Indijske lahko atletske tekme za panazij-sko olimpiado. Vršila se bo v avgustu v Šangb.iju, če bodo politično razmere to dopustile. — Ameri-kanec William Cox i«1 preteke! 1 miljo v 4:20.8; dosedanji ameriški rekord je imel Uoy s 4:29. Dunajčani so se kosali v Parizu s Francozi v dviganju težkih uteži. Ma vsaki strani so bili štirje; zmagali so Francozi v razmerju 3:1. Dunajčam so imeli smolo; pravilno razmerje je 2:2. Haas. la^ka teža, je na prsi dejal in kvišku лилН 128.5 kg. Paolino je v Havan/1 na Kubi podrl ta-mošnjega prvaka Friera že v 10 sekundi k. o. O plavanju čez ožino Catalina smo pisali 19. t. m. Ponovimo, da je preplaval ožino Še. dnevno kolesarsko dirko v Berlinu sta dobila Tonani-I.orenz, V Buenos Aire« bodo zgradili prvi južnoameriški avloilrom. — Anglež Campbejl poskuša z avtomobilom tvrdke Sunbeam z novimi rekordi; prevozil je na uro že 248 Indiciranih kilometrov in pravi, da bo prišel že pri drugem poskusu na '.'90 km. — Avlomobilov je sedaj na svetu ololi 20 milijonov; v Ameriki pride 1 avto na 5.7 ljudi, v Angliji na 49, na Francoskrm 54, Švedskem 74, v Belgiji 82, Švici 104, Holandski 121, Nemčiji 193. Italiji 260 itd. Pri nemški aviatični družbi Lufthansa sta v službi aviatika Doerz in Polte, ki sta prevozila lani 400.000 km, deset ekvatorjev. Protest akademikov proti uk niivi honorarnega staža. Pred kratkim so listi brez komentarja zabelež'li vest, da je finančni odbor narodne skupščine v budžetu ministrstva za zdravstvo črtal peslavko za honorarje zdravnikom — pripravnikom. Ta vest je v krogih mladih zdravnikov in medicincev izzvala upravičeni razburjenje; zdravniki - stažisti pripravljajo svojo akcijo proti temu sklepu, medic nci za- J grebške in Oelgrajske univer.. so, kalev ču- j jemo, na protestnih zborovanjih proglasili dvodneven štrajk, te dni so zborovali tudi | medicinci slovenske univerze. Zborovanje je otvoril predsednik ^Društva medicincev« tov. Pavšič; prisotni so bili tudi nekateri gg. staž!sti in pa dekan medicinske fakultete g. prof. dr. Šerko- Govoril je medi inec Mrzel, ki je naglnšal, da je ta sklep linnnčnega odbora v tesni zvezi z redukcijami, ki j h belgrajska vlada stalno vrši nad na-ni in našimi kulturnimi napravami. Kriti- ziral je sistem štedenja, ki jemlje pri vseh kulturnih i ostavkah, kar jasno кн/.e,.da smisel tega štedenja ni kultura. Socialni položaj zdra\nikov-slaž,stov je bil že doslej silno težak, zdaj pa je naravnost obupen. — Ukinitev h noriranega staža ima brez dvoma tudi namen, da del medicincev zuradi nad-produkcije zdravnikov odvrne od študija. Toda v trj stari pesmi o nndprodukciji je nekaj zmote: zdravstvene razmere na deželi in po industrijnb so take, dn bo treba še mnogo mladih, žilavih delavcev. Dr. Slavko Urum je v imenu stažistov izjavil, da staž sploh ni v soglasju z zakonom, kajti že dokkrska dipluir.h daje zdravniku — artis medicinae un i v» rsnlis exercendi et praclicandi legem. Izrazil je siinpat;je zdrav-nikov-stažistov z akcijo medicincev in napovedal, da bodo tudi st ž sli cele države v kratkem organizirano nastopili zn svojo shar. Nato prečita predsednik brzojavko zagrebškim in belgrajskim tovarišem: >Prote-stiramo solidarno proti ukiirtvi. Ona je samo majhna epizoda v sistematičnem reduciranju kulturnih naprav iti gospodarskem zapostavljanju- Protestiramo proti takemu sistemu, proti nezadostni dotaciji naše univerze, posel,no med!cinske fakultete, reduciranju kre-ditev za našo bolnico, gledališče. Ape-bramo, da se našemu protestu pridružite. Društvo medicincev. Svet slušateljev.« Hrznjavka je bila sprejeta z navdušenjem. Zborovanje medicincev so pozdravili s solidarnostno brzojavko tudi mariborski zdravniki-stažisti. 17 letni Kanadec Young v 15 urah In 42 minutah ter da je dobil za to 25.000 dolarjev ali 1,400.(4)0 dinarjev. Popravimo pa. da bi bil on wlini, ki je prišel na cilj; kajti raz* ,i njega sta prišla na cilj tudi še Miles NValker in Norman Rore. Plavalkama Houser in Slager je dal Wrigley posebno nagrado po 2COO dolarjev. — Borg bo prišel na Holandsko in dalje po Evropi okoli; amsUrdam-s'vi klub, ki ga je povabil, ga je zavuroviU za 100. m K) holandsklh goldinarjev, to je okoli 2 milijona 800.000 dinarjev; Borgu uspehi Charltona ne dajo miru, sedaj l oči' prekositi njegov zadnji rekord na 880 yardov. Povedali smo, da je Ckarlton v plavanju na 440 yardov pusti! Japonca Takat-šija 11 yardov za seboj. Nasprotno ,e pa Takaiši pustil na 220 y Avstralca M• ora z novim avstralskim rekordom 2:17 neon yardov za ■seboj (i so-pisi napačno poročajo in govorijo o Carttonu, dočim je lil tO Charles Moore). — Havnjka Lovot je plavala 440 y v 6:04.8. ■ uni» ШИ.ЈШ» .«i—.mi : rez^lacise vzorce kolikor toliko le tuji blagu in obleki. Vsr.kršno blago, če le ni predebelo, moremo piisirati. Zatorej plisiramo navadne, pa tudi dragocenejše in svilene biagove. Razumljivo je. da so ti zgibki tudi pri snkrenih kostimih in plaščih velikega pomena. Ko odložimo zimski plašč in oblečemo lažjega, ki je plisiran, ga obšijemo za prehodno dobo še e krznom; ko je že (»onilad, кг/no odstranimo in imamo prav lep in čisto pomladanski plašč (Takega vidiš na sliki na 4. nieslu.) — Zgornji del je pri oblekah še zmeraj ohla'>en, bluzast in ima na-plečnik. Od ozkega pasu dalje je plašč ravno ure-zan, le ob straneh je plisiran in tako tudi rokava. Tak plašč je vedno lep, pa bodisi, da ie iz snkna^ volne ali spomladi in poleti iz svile. Sprednji del je gladek, in plašč se zapenja na levi ženim samim gumbom. — Dalje vidiš na sliki (poleg plašča) celotno obleko iz su k na, ki ima vse plisirano krilo, zgornji del je ohlapen, rokava sta ozka in imata zavihane zapestnice, ovratnik je ozek in plisiran 1er s |>entljo. Obleka je primerna za pomladanske in tudi /л poletne dneve. — Kot prvo vidiš svileno obleko, ki je rad! zeib-kov zelo lepa in živahna. Dalje vidiš drugo obleko (v sre.li iz tako zvaiie črne georgetle (džordžet) svile, ki jo krasi crèji-satin. Obleko urežeš ravno, krilo je okrašeno s satinom in tako tudi rokava. I/epo je, če je ta obleka črne ali temnomodr« barve. Suho rože (umetne rože) so letos zelo modeme, da že dolgo niso bile tako. Skoraj je nI le|>še oblike in ne kostima ne plašča, ki bi ga ne krasila taka suha roža. Pa je res, da taka roža izredno poži' i sleherno obleko in pristoj9 tudi obrazu. Na različne načine uporub;š take ro/.e, tli jo imaš na rami na levi strani, ali v sredi ali na desni strani — Priljubljeni so majhni, nežni šopki koncem prisiljenega izrezka na obleki, kar je najbolj moderno. šal (jiahovka) iz tenčire prav zelo izpopolni kako večerno, slavnoslno obleko. Ker taka svilena tenči.-a (gaze) ni draga, more biti šal zelo širok, da ti popolnoma pokrije vrat in p!eča. Navadno bodi šal iste ali »lične barve kot obleka. Lepi so tudi pisani šali, vendar so lepši enobarvni, šal si pripneš s kovinasto za|>onko, s kako suho rožo tli ga pa kar ogrneš krog vratu Dijaške in športne* čepice kupite najceneje pri tvrdki Anton Presker - Ljubljana Sv. Petra cesta št. 14. mmm pasi 2 za čevlje danite v vsaki trgovini PLISIKANE OBLEKE. Mođ. €& Za uvod v spomladansko modo dol iiro vedno piisirane obleke. Letos je nastopila ta moda še prej kakor oruga leta, kar je dokaz, da bodo plisirauo obleke posebno moderne za prehodno dobo. Plisirane obleke so zmeraj priljubljene In /.aieraj moderne. Ti drobni in o?ki zgibki so najlepši okras vsakrši.e obleke, ker tako rekoč zra-I stejo z njo vrea in niso kakor drugi okraski, ki so Za 1.500 kg tovorni mu „Cljmolet" je zaitestjivo, davka prosto motorno vozilo za brzi in thmomifon transport vseh tovoioc. Posebno pr.kmden za omnibuse do /6 oseb Mali .CHEVROLET« Vodei 1927, 4-5 sedeien Din 5I.0G0-- Edino zastopstvo: ZtZm v.&m.mem&co. referenca/ Bmbljana, Dunajske cesta 12, tel. 292 v-«..«.-- *it .у-"->|- •'• i «j. даг-vvži' Vsi nedmestni Čeli v lasini nalogi t ИПЖСђ potrebščine J§LJP JH. ^J' v naJveCJi Izbiri stalno v zalogi pri E?,ftANC BAR, Lfubljana, Cankartevonabr.5 Tple.4Q7 Cene našim časopisom. Naročnina našim časopisom ostaue za leto 1927 nespremenjena. >SL0VENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v J u g o s la v i j i : za en mesec Djn 20.— ; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.-. Za inozemstvo: a) Argli;a s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mesec Din 35.— ; b) ostalo inozemstvo Din 30 Din. Nedeljska izdaja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno D.n 100.—. DOMOLJUB.: /.a Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. -BOGOLJUB«: za Jugoslavijo celoletno Din 20. — ; za inozemstvo celoletno Din 24.—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti Ha-račun oziroma vpiše za krajšo dobo. PROGRAMI. Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankturt a. M. 428.6, Brno 441.2 Kim ШЛ l.an-genberg I68.S, Berlin 183.9, Dunaj 517.2, Varšava 1015. Nedelja 2:1. januarja: Zagreb. 17.. 20.30 lfchka glasba. — Breslau. 12. Beethovénov koncert. 20.30 Mozartov in We-brov večer. 22.30—24. lahka glasba. — Praga. !». orgelski koncert iz Brna. 11. in ob 17. koncert. 19. prenos iz gledališča. — Frankturt. 12. operna glasba. 19.30 simfonični koncert. — Brno. 9. orgelski koncert. 10.30, 19. koncert. — Lar.geuberg. 12.15. 16.30 kohcert. 1H.30 poročilo o tekmi za nemško boksarsko prvenstvo težke teže v Dort-riiundu (Rosentann in Rreitenstriiter, Samson Kiiruer in Rudi Wagner). 20. iz Kotna: Beetbo-venova opera Fidelio . 22.30 koncert. -- Dunaj. 11 16. koncert. 18.30 Wagnerjeva opera - Gčitter-oamrnerun;- . — Varšava. 15., 17.30. 20.30, 22.30 do 23.30 koncert. Ponedeljek 21. januarja: Za;rrcb. 17. koncert. — Brentau. 16.30 koncert. 19. o iznajdbah in odkritjih. 20.10 Jrkoh Schaflner bere svoja dela — Praga. 12.15, 16.30, 20.02 koncert. 21. recitacija. 21.20, 22.15 lahka glasba. — Brno. 19. koncert. 20. Kda Ceneh bere iz svojega romana -Tajnost gospoda Svobodi. . — Berlin. 16. recitacija. 19.15 Verdijeva opera •Othello — Dunaj. 11., 16.15 koncert. 18.40 predavanje: Svetovni zračni promet tez polarno ozemlje 20 05 iz pozabljenih oper. — Varšava. 18., 20.30—22. koncert. Torek 25. januarja: Zagreb 20. esperentski tečaj. 20.30 komorna glasba. — Bres-lau. 16.20 koncert (Daiibor). — Praga. 1215, 16 SO, 20., 21.20 koncert. — Franklin-;. 17.45 'th. Mann: Die Buddenbrooks-. 21.1b "oncert. — Bïno. 19. komorna glasba. — L.-R.-jm-berg. 16.30 koncert. 22.15 komedija »Wibbels Auf-ers'.ehung» (lbuis iViiller-Sihlosser). — Berlin. 18.15 iz lcnjig. 20.30 Jakob Wassermann bere svoja dela. 21.30 lahka glasba. — Dunaj. 11., 16.15 kon- cert. 19.10 esperantski, 19.30 angleški tečaj. 20.05 vesel večer. — Varšava. 17.15, 20.30—22. koncert. Sreda 26. januarja: Zagreb. 20. francoski tečaj. 20.15 o zgodovini glasbe. 2030 pesmi in arije — Breslau. 18. iz knjig. 20.15 nemška romantika. — Praga. 12.15, 16 30, 20. koncert. — Frankfurt. 20.15 vijolinski koncert. — Brno. 19., 20., 21. koncert. — I.angen-herfr. 20.30 koncert. — Berlin. 20. (20.30) prav-ljična igra :>Der Versclnvenderc (F. Raimuad). — Dunaj. 11., 16.15 koncert. 19.05 francoski, 19.20 angleški tečaj. 20.05 dve Grillparzerjevi. 21.10 nemške narodne pesmi. — Varšava. 17.15, 20.30 do 22., 22.30—23.30 koncert. Odprto pismo gospodu ministru saobračaja. Gospod minister! Odbili ste z odlokom štev. 32.421 ex 1926 mojo prošnjo za povračilo škode, ki mi jo je povzročila poplava 27. sept. 1925, čisto po krivdi železniške uprave zaradi nezadostnih propustov med km 91.7 in 91.8 med postajama Medno in Medvode. Sklicujetc se na višjo silo. Ali bi se pa ta vis iraior nc bila a priori lahko izprcmenila v vis minor, če bi bili propusti tehnično zadostni? Tedaj nc bi bilo niti prve niti druge sile. Še enkrat apeliram na Vas, g. minister, storiti moram pa to tudi z javnim vprašanjem: 1. Ali ste pripravljeni priznati krivdo železniške uprave, da je bi) odtok vode nemogoč? 2. Ali ste pripravljeni priznati in likvidirati mi vsled tega povzročeno škodo? Prosim, odgovorit;! Sprejmite, gospod minister, izraz mojega vele-spoštovanja. Senitica, obč. Medvode, 20. januarja 1927. Jcs, šusteršič. VALENTIN BERNIK trgovec M IN K A EEKNiK roj. KAM poroccna Ljubljana, 20. januarja 1927, SLAVNEMU OBČINSTVU sporočam, da sem s 1. januarjem t. 1. prevzela Pozor ! Znižane cene. Znižane cene. Raiti opustit)e svoje zaloge pohištva na Gos-posvetu'i resi! 13 (Kolizf j) se vrši dne 24, 25. in 26. januarju 1927 prosiovolina ra rprouala vsega pohPtva ln tapetniških Izdelkov. Cene гпЛпо «ližane pod isbaitr.o ceno. Usodna pri.lka i a naVup' Peter Ko t» al, It ran'. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Novosti: Bruder Hehvich. Das Biichlein von den giittlichen Wohltaten. 75 str. vez. Din 26.50. Catlirein, Die liissliciie SUnde und die Mittel zu zu iiirer Verinituug. 66 str. vez. Din. 54.—. Fabnenbruch F., Der Gottesdienst des Kincles. Anspracben iiber das religiose und sitttichc Leben des Kindes. 104 str. vez. 36.—. Ilelbling P. M., Ein BlUinlein aus dem Garten der hI. Clara. Kurze t.ebcnsbe.schreibung der Sctiwester Maria Celine von der Opfe-rung. 99 str. nevezano Din 28.—, vezano Din 50-50. llerr Dr. Vereinseelsorgc nebst Einfiihrung in die Volkswirtschaft u. Gesellschaftslehre. 378 str., vez Din 108.—. Huysmans K. J., Voiii Freidenkertum zum Katho-liz.isnnis. Selbstbekenntnisse. 380 str. vez. Din 114.—. Lux J. A., Wandreung zu Gott. Dic Geschichte cmer Heimkebr. 266 str., vez. Din 96.—. MKder R., lrn Angesiclitc des AllerhOchsten. 95 str. nevez. Din 27.50. Malfatti Dr. H., Mensclienseele und Okultismue. Eine biologische Studie. 219 str- vez. Din 108.—. Menge P. G., Der heilige Gcist, das Liebes-geechenk des Vaters und des Sohnes. 220 str., nevez. Din 53.—, vez. Din 75.50. 1'oggel - Degenhardl M., Wenn deine Seele in Giite stelit. 55. str., nevez.. Din 20.75, vet. Din 43.—. Iteeg L., Voni festlichen Warten. 80 str., vez. Din 47.50. Scharsch P. Ph., Die Dcvotionsbeichte. 229 str., vez. Din 78.—. Wickl H. S. J., Ein Biichlein vom heiligen Gcist. 105 str., nevez. Din 20.75. Wolpert L., Unterwegs zur Iieimat. Sonntags-lesungen. 216 str., vez. Din 68.—. Manfestacija SLS na Vačah. Dlnfilio vajena vseh rlUdljd pletilskih del «prejme delo na dom. -Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod St. 416. Novi avto podjetnik. Naznanjam ccnj. občinstvu, da sprejemam po najniž. cenah avto-vožnje v Rajhcnburgu pri gostil. Šveiger. Se priporočam J. Rolar. 15ШЈШ Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewsr za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOGA UAM, LiD li, SEitNBuKGovft ицса 6/1 Teletnp Htvv «80. POROČITI želi poštena, izobražena gospodična srcdnj.h let istotakega, dobro situira. nega gospoda ali vdovca. - Resne ponudbe upravi lista pod: »Feb.uar 478«. NAŠEL se ie belorujav, velik lovski p:s. Dobi sc na Klancu 13, p. Kranj. Zaloga pohištva modernih spalnic, jedilnic in drugega pohištva po najnižjih cenah. MATIJA ANDLOVIC, Vidovdanska cesta 2, Ljubljana. 481 Prekl CPrcklicujera • vse žaljivke, katere ssm govoril na obč. zboru v gostilni pri g. Erbežniku proti gg, A. Zupančiru, F. Urban-cu, J. Grdiču, ter se zahvaljujem, da so odsto-1 pili od tožbe. L. Somrak. внаавааавгаавввввБввааивв Ceni- obiskovalcem bom lahko postregla s prvo-vr-.lnimi mt: nimi izdelki vsake vrste, finim in vedno svežim pecivom (znanega bivšega Union-skega slaščičarskega mojstra g. Galle ta), s pristnimi Štajerskimi, dolenjskimi in dalmatinskimi vini, prima likerji, kakor tudi vsakovrstnimi drugimi jestvili in pijačami. Za čim obibiejši obisk se najtopleje priporoča Menija Mrak gcstilničarka in trgovka — Ljubljana, !в гз E sa zt s s 9 99 SPECTRUM" d. d. INZ. KOPISTA. UDBSHY IN URST1Č tvornica ogledal ln brušenega slekla LJUBLJANA VII Medvedova ul ca 38, lolcron 343 Zagreb, Beograd, OsHek SredišnJ ca: ZAGREB Zrca'no steklo, cortalno steklo, maštnsko steklo 6-6 mm. îxtedala. brušena v vsoh vollKOstlh In oblikah, kakor tudi brušeno pro'.or.io šipe, i/.boeone plošče, vstoklevanje v med. Fma.navadnaogledaia а Gorske tevlje, navadne ievlie na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov in šport Znamke „FAVORIT" izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah Domača tvornica remena i hozne obuče d d. ZAGREB, Za vrtnica Poštni predal 286. Telefon šL 20-54. samo iz I a materijala po najnižjih cenah. Олеила hapaci.efa 330 da 400 parno Zahtevajte cenik! naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje u. ¥ вввавЕЗЈаввввизвввваагшвввва Kadar nujno rabite lepo pregledno, po lastui želji črtano POSLOVNO KNJIGO Vam najbolje postreže: & JANEllt. ЦгГгЦакш t.ortonska ul. 14. Knjigovez sen m frttinica poslovnih hiifig Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakiadi ca. 10,000.000 Din км&ж . £(ulilIanaL^ Dunaf ska cesta podružnice: Brežice, CeE{e, Črnomelj, Gor!ca, Krani, Maribor, Metković, Nov» Sad, PUsf. Sa ajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec. Se pripcroCci ïa vse v htntno široko »padaioie pusîe Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Teleton štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 Sir 11. RiHer Haggard: , 94 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Otcmi'ci so častili to goro kot boga, ji darovali človeške žrtve, kar ni bilo nič čueinega, saj jc nekoč lava, ki se je razlila jz njenega telesa, naredila pot skozi Mesto smrek. Menijo iudi, da je gora sveta in da strašijo duhovi na njej, in živa duša si ne upa s'.opiïi na njene višave. Meni je bilo usojeno, da sem lezel po njih — in z menoj nekomu drugemu. V naročju tega gorskega obroča in v zavetju mogočne gore Hal a, oblečene v snežno oblačilo, s čepico dima in krono ognja na vrhu, leži, ali bolje je ležu'o Mesto smrek. Sedaj je namreč v razvalinah, vsaj v takem stanju sem ga jaz zapustil. Mesto samo ni bilo tako veliko kakor druga mesta, katera sem bil videl v anahuaški deželi, in je štelo samo kakih petinštirideset tisoč duš. Otomiji kot gorjansko ljudstvo namreč ne bivajo raeli po mestih. Ako pa ni bilo tal o veliko, je bilo najlepše med vsemi indijanskimi mesti. Cesle so bile ravne in so se stekale na trgu, ležečem sredi mesta. Ob teh cestah so stale hiše, vsaka v svojem vrtu; bile so izvečine zgrajene iz striene lave in so imele strehe iz nekakega cementa iz belega apna. Sredi trga je stala piramida, venčana s templji, 11a katerih so visele vrvi z lobanjami; za piramido, oziroma njej nasproti pa je stala palača, dom prednikov moje žene, dolgo, nizko, jako »turu poslopje z mnogimi dvorišči, vsepovsod okrašeno s kačami in režečimi se maliki. Palača in piramida sta bili zgrajeni iz finega belega kamna, Id se je svetil na solncu kakor srebro in se čudno razločeval od temnih hiš, ki so bile zidane iz lave. Tako je bilo Mesto smrek, ko sem ga bil prvikrat videl. Ko sem ga poslednjikrat videl, je bilo le kup kadečih se razvalin, in je sedaj brez dvoma dom šakalov in netopirjev; sedaj je ^dvor sove, sedaj se je zmeda zgrnila čezenj in kamenje praznote, polni njegove ceste::. Ko sva zapustila sotesko, sva potovala nekoliko nii!j po ravnini, kjer je bila vsaka ped zemlje obdelana in je rasllo žito, aloa in drugi sadeži, dokler nisva dospela do enih izmed štirih mestnih vrat. Ko sva stopila v mesto, so bile ravne strehe na obeh straneh široke ceste natlačeno polne žensk in otrok, ki so metali na naju cvetlice in vpili: Dobrodošla, kneginjal Dobrodošla, Otomi, kneginja Otomijev! In ko sva naposled dospela do velikega trga, je bilo videti, kakor da bi se vsi moški otomijske deželo zbrali na tem kraju; tudi oni so povzeli pozdrav žensk in vpili: Dobrodošla, Otomi, kneginja Olo-mijev!« da se je zemlja tresla. Tudi mene so pozdravljali s tem, da so se z desnico dotaknili zemlje in jo pol^m vzdignili nad glavo; mislim pa, da je konj, na katerem sem jezdil, vzbujal večje občudovanje kot jaz; saj večina njih še nikdar ni bila videla konja in ga je gledala, kakor da bi bil kak zledej ali pešast. Tako sva se premikala skozi pozdravlja-jočo množico, spredaj in za nama pa tisoči vojnikov, nine>gi iz med njih pokriti z blestečim oklepom in s prapori v rokah. Naposled sva prišla mimo pira- mide, kjer sem visoko zgoraj videl duhovne pri njihovem krvavem poslu, in takoj polem do vrat palače. In tukaj sva v čudni sobani, polni izrezljanih podob ležečih se malikov našla za nekoliko časa počitek. Drugi dan se je vršil v veliki dvorani palače zbor glavarjev in načelnikov otomijskih rodov; bilo jih je kakih sto ali še več. Ko so bili vsi zbrani, sva stopila v dvorano Otomi in ,a'; e>na je nosila kraljevska oblačila, v katerih je bila videli nad vse krasna, jaz pa sem bil oblečen kot azteški velikaš prve vrste. Zbor je vstal v pozdrav. Otcmi jim je velela, naj posedejo, in jih je talco-le nagovorila: ^Poslušajte me, glavarji in poveljniki ljudstva moje matere, mene, ki se hipo krvi vaša vladarica, poslednja vaših starodavnih vladarjev, hčf anahu. a-škega cesarja Montezume, ki je sedaj mrtev za nas, ki pa živi večno življenje v palačah solnca. Predvsem vam predstavim svojega soproga, velikega plemeni-taša Tjula, kateremu sem bila dana v zakon, ko je v njem bival duh Tezkatlipoke; ko je prišel živ z oltarja tega boga in ga je nebo izvolilo, da nam pomaga v našem boju, sem se iznova poročila ž njim po običaju naše dežele in z voljo mojih kraljevskih bratov. Vedite pa, glavarji in poveljniki, da ta plemeniti gospod moj mož, ni naše indijanske krvi, tudi ni po-poinoma krvi Tjulov, s katerimi imamo vojsko, temveč je iz krvi pravih otrok Kvecalkotla, ki bivajo ob daljnem morju na severu in ki so sovražniki Tjulov. I11 kakor so oni njihovi sovražniki, je tudi ta moj gospod njihov sovražnik; gotovo ste slišali noči zmage nad Tjuli, ampak nobeno junašlvo ni bilo večje od njegovega in on je bil tudi tisti, ki je prvi spoznal, da se Tjuli umikajo. m e- "t 0 O- -, o > ? - o O u < c c 4 " r- 3 o £ - S M 0 jj CL 3 n » И F o » «Ч N Г^ • u a t- 1 L S K s g L c 2- « 5 = o; o O c: ro O « Sr — t Q. o f - r o s d — u a) » 0 s S TJ "3 o. o ?!s 0 OS I -,70, - _ 1 o o 1 ?w3 ÏÏ. a 2 — u o S. n w ui a c У " , -r 5 * P 1 »P = § šF a f s » s a « £ B M ° t- r. 0 a s. 5 ~ S 2 15.. 'à B t! I jo 3 Sri — o n 0 >c B S CL N W < < e" O. I» MALI OGLASI VaaUn drobna vrst'ca 1-30 iHn ali vaaka besedi JO »ar Na|mnn|£l og as 3 a'l 3 > in. C'glaal uai Acvet vrstic ac računu|o vlic. Za odflovcr sram o Na vpraianla brcs zuomke ne odgovorili mo! Boljše dekle vajeno kuhe in vseh del, išče službe, najraje v Ljubljani. - Ponudbe na upravo lista pod »Polteno in pridno dekle«. Trgovski pomočn'k 18 let, z dobrimi spričevali, izučen v mešani stroki v večji trgovini na deželi (slov. Stajer), išče llužbe enake stroke ali v manufakturi, v trgu ali v mestu. - Naslov pove uprava lista pod it. 410. trgovecïu^lJ Vežban, želi mesta zastopnika ali potnika pri kaki tovarni ali veletrgovini. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: .AGILEN« štev. 409. 17 let. mladenič krepak, z dobrimi priporočili, želi primer, službe. — Ponudb? upravi lista pod »Zanesljiv«. DekHca stara 16 let, s 3 meščan, loi. išče mesta uč~nkc v trgovini, kjer bi imela tudi hrano in stanovanje — Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Poštena in pridna«. 471 KONTOMSTINJA z znanjem knjigovodstva, stenogra'iie, strojepisja in dobra računaric«, išče službe; gre tudi na de-želo. - Ponudbe upravi lista pod »Poštena 450«. Mesto HIŠNIKA Išče trezen in soliden krojač, v kaki boljši hiši ali vili v Ljubljani za takoj ali pozneje, kjer bi postal saicost. obrtnik. Oženjen brez otrok. Cenj. ponudbe upravi pod »London«. ŠIVILJA dobro izurjena, z večletno prakso na deželi, BI SPREJELA VEČJO MNOŽINO DELA po zelo nizki ceni. Zmožna vsega finega in navadnega. - Dopise je posl-iti na upravo lista pod: 421. ISCE SP poštenega praktlkanta tiaio> 10.000 Dio na sigurno mesto posodim tistzmu, kdor mi da z boljšo izobrazbo, za ' stanovanje v Ljubljani, elektrotehnično stroko — Novem mestu ali lCočev-popolnoma veščega slo- ju. — Naslov se izve v venskega jezika v govoru upravi lista pod it. 348. in pisavi in deloma tudi | *" " nemškega jezika. — Re- i fiektirn sc lc ra resne j ponudba, ki naj se jih odda v upravnišlvu lista pod: »Praktikant« št. 475. \9rcstes'u№e\ Iščem več potnikov za nov, že vpeljan patent. Dober zaslužek zagotovljen Posebna izobrazba ni pot-ebna. — Ponudbe pod »S oveiec« na podružnico »Slovenca« t Celju. 387 Korespondenta iščem, nemščine in slovenščine, popol. veščega v lesni stroki zmožnega, zanes'jivega, treznega, samskega, z dobrimi spričevali, na deželo. V začetku na po-sluišnjo. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod šifro: »Lesni trgovec« itev. 359«, "KUHARICA popoln, zdrava in čvrsta, katsra bi samostojno opravljala i tudi vsa druga gospodinjska dela, se išče 1 proti dobri plači k tričlanski obitelji z 1 šol, otrukom. Službodajalec je akad. inteligent v lepem slov. trgu ob železnici. V slučaju sluibene-• g.-ч zadovoljstva postane i višina plače postranska 'stvar. Starost 30—40 let. 1 Priporočljivo je tudi пг-I kaj soznanja nemščine. Ponudbe z začetnimi zahtevami na upravo lista pod: »Hiina pomoč« 360. Tvorrica zrcal in brušenje stekla išče učenca. Ljubljana - Za gradom 9. P«|Spodar|l, (Jo-podinie! "" Kadar potrebujete kakega POSLA za hišuo-gc podinjska dela, obrnite se na »Posel ko zvezo« - Ljubljana Stari trg 2/1 Za odgovor znamkol Oddam stanovanje sobo ln kuhinjo, polog tega še eno prazno sobo takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 482 VALJČNI MLIN dobičkanosen, v prometnem kraju tik železnic.-, s stalno vodno močjo, kakor več drugih objektov, proda poceni Lovro Čre-možnik Celje — Kralia Petra 28. 380 Klavir dobro ohranjen, ccno naprodaj. - Naslov v upravi »S!ovcnca<- pod it. 417. PRODAM P3a volčje pasmo, У'A leta starega, zelo dobrega čuvaja — zajoe-bclgljce in blev 1er kepir. prešo. JANČIGAI, Zg. Šilko. 468 HLODE VAJENEC v trgovino i manufakturo in špecerijo, s potrebno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. - Hrana in stanovanje v hiši proti primer, plačilu. Poizve sc v trgovini Ivana KrošMj, Lj. " * v večjem promet, kraju Dolenjske, ob ž' leznici, s stalno vodno močio — sc pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Naslov v upravi lista pod itev. 8. STROJARNA malim posestvom v * "k'e11 e*-Mu r n ov à" 15 ! • več'cnlJ k,a'u Doleniske. NAPRODAJ LEPO POSESTVO — ki _ ___________ meri 42 oralov z lepo i ' „„„^.„Л,., hosto, njivami in trav-i 117 POSESTEV niki, na krterem stoji hiš, vil, gostiln, trgovin, dobro ohranj. hiša, dve gin čin, žag in posestev proda po ugodnih cennh posrc'ovnl. ZAGORSKI, Maribor, Tatenbahova 19. KURIVO Iščem mlajšega, samskega slikarja in pleskarja-POMOČNIKA za stalno, za vsa v to stroko spadajoča dela. - Fr. Erjsutz — Rogp.ška Slatina. 425 Ključav, pomočnik pošten, vesten, vojaščine prost in v Icj stroki do-. bro izvežban, dobi takoj službo. Hrana in stanovanje v lastni oskrbi. --.Ponudbe, pi;.in. ali ose'u-! пг, na .îaslov: K. Albrecht — Kamnik. se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 9. Prodam več hrastovih, orehovih in mehkih ipalnih in ku-hmfskih OPRAV. Јоч1;ј Ku. nik, Z g. Šiška št il. Delo solid. Cene nizke. gospodar, poslopji in ko zolec; leži blizu Zidan.:, ga mosta, 15 minut od glavne ceste. Živine se lahko redi do 6 glav. Cona 35.000 Din in pre-vžitek za 63 let staro °TS',hl p,oizv,e pri, POGAČNIK, Eohori- Jakob Drsksleriu, župa- ! ' nu na Dolu p. Hrastniku.1 čeva ulica 5 (Tabor). I Telefon 406. Мопш* za hrmo oilda.ia nit'ccnejo vplrtrRiiv'iin Ша ln moke A, VOLK. Lit nifmiu itesljeva cesin M. 24. HRASTOVF. in BUKOVE, k u p u i e parna ž a (! a ' V.SCAGNETT1, Ljubljana Pes naprodaj zanesljiv čuvaj, velik, 2 leti ttar, uporaben za verigo ali dobro ograjen dvor. - IVAN UHL, Št. Iij v Slov. goricah. Učenca sprejmem za čevljarsko obrt. - Več po dogovoru. Anton Lnmpič, čevljarski mojster, Dorfarje it. 24, p. Škoija Loka. Sobico svetlo, oddam event. j s hrano. - Domobranska cesta 5, pritličje, desno. Naprodaj hiša na prostovoljni javni dražbi 6. februarja 1927 ob 2. uri popoldne. Hiša je v sredini mesta Mala Subotica s 4 sobami in pritiklinami ter z gostiln, pravico. Vsa gcspod.ir. poslopja v dobr. stanju. Vrta je en crol. V mestu je želez, postaja, župnija, župr.nstvo itd. Prikladno za gostilno, trgovino in rocsnico. Lastnik mestna občina Me'a Otava sladka, fina krma - zn molzne kravu - se prodn. — A. REMEC, Zgornja Šiška. 448 Ujčn z vrtom kupim v IIloU sredini ali na periferiji Maribcia. - Natančne ponudbe s skrajno ceno na F.anc Papež, Ljubljana, Kolizej 60. Medjimnije, informacije Prodan kredenco Su' elico, i stovega les.i z modernim 200 hektolitrov hrvaškega vina lastnega pridelk.-\ dobre kakovosti, razpošiljam v malih množinah in posodi kupčevi. ličen prov. zastopnika. Em. Schreiber, Martijanec p. Varaždinu. Vsakovrstno zlato tfupufc po najvišjih cennh erna, .uvellr, Ljubljane VVollovn ulica štev. i novo, noderno iz masivnega hra- j DÂRAKA (ogrodje), 12 m dolga in 4 m ši: oka, poceni naprodaj. Ing. Rudolf TREO, !Gosposvetska 12, %l—2. Restavracija »Zvezda« v Ljutljani pod novo upravo se priporoča ceni občinstvu za obiL-n obisk Sprejemajo se abonenti Dobra hrana in izborna pijača - Naj-boliša postrežba. 210 Lisičje, zajčja in druge kože od divjačlre knpuie po najvišji ceni P. SEMKO, I rznar, Ljubljana, Turjaški tri t. Potnik in zastopnik najboljše muzikal. tvrdke iz Italije za godbene instrumente .los. Petrovič, Ljubljana, Pod Trančo 2. štampilje S. PETAN. Maribor. Nasproti glav kolodvora. izdelovalni» Uur.c vy priporoči) kot «ta-~V ru mli-lovalnica H -»t svoje na Umljši! tnniburlce vseh vrst. — Cenik' u« r.izpoluiio. Plefitoi stroji patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi iival. strofi za pletenine, naviialni in krtačni aparati železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS. L|ub-ljana. Židovska ulica 5 Žeicznoto vino iz ležerne dr. G. Ficcoii Ljubljana, Dunajska cesti C keopin malokrvnf, l ervn/ne osla ele, o .rus o In otroke. Naroàlla se toino Izvriujeio. Slselc prKrtt« k(l|l». rUir.hur Cf rl| tltur«. ttrun«. In II* nUtbldr« t» nt ■■asbila Žimnke .»5Л», Oaiuotta M pirlikl Cen Ici Iranho. rm.nl ki daje vse 195 2e rabljeni godbeni instrumenti naprodaj. Godbeno dru-itvo Vrhnika. Premog - Orva samski gospod, li je cel ' IT IĐT T . „ ,. _ dan odsoten. - Ponudbe 1LIKIJA, Kra |a Petra pod it. 400 upravi lista. I trg 8. - Telefon 220. Sobo t električ. razsvetljavo išče v sredini mesta, najraje blizu frančišk cerkve, rolid. okovjem in z modrim ornamenialnim steklom -naravno polirana. Cena po dogovoru. Na zahtevo dostavim risbo. - Ivan terac, umetno mizarstvo, Gotonica 40, p. Reka Koč modroce. posteljne mreže, želez postihe (zIoA jivc). otomane. divane m druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri Rl'DOLFU tapetnikn. tri metre dolžine naprti, j Krekov trg it. 7 Ipuleg čim večjega premera, ku- ' Mestnega doma) pimo. — Ponudbe pod: »Hlodi« štev. 455 upravi. Hrastove ali lipove HLODE lepo, zdravo blago, od i RADOVANU, TEČ A. J za PRIKROJE-VANJE vseh vrst oblačil se prične v Trbovljah— Vode v šoli 27. januar|a L I. ob 18. uri. Vsak lo ima pristop. 407 Snežne čevlje j Vam popravi tpkoj mj-! bolje Lovro BRECE'JNIK Ljubljana, Vidovdanska 2. HiČ« n0va' s1;îna VlV' Dobro ohranjen enovprež. ■ ■Iv 1.1 z vsemi pritikb- . . nami, v predmestju ljub- ТјП^ПГП! Vffl7 ljanc, ugodno naprodaj. «J» Ш III W t» X. — Več pri F. JERKO — se kuoi z diro. Ponudbe Č1DUČ2, Jcžica. 473 upravi lista pod »DIRA«. GLftSilUžfUE IK n ; Rdi JrtiJE uKlašulem. popravij m strokovno lu ccno! Tuai potujem ; Narooftjlu podoolsuio iа G. Ju &uk, L ubljana Wol.ova ulica U ČTRMPILjE E раЕшаоашав^вшаанвнншншЕшвд.^ E Zastopstva v vseh večjih mtstih Evrope in Amerike. i BI m m H H fraSISBIvrtni 75 parnikov, 36.000 km železnic, 200.000 uslužbencev, hoteli, brzoiavi, banke, farme in zenJjišča. BI m a a и a a a 23 a E B 13 - Najkrajša pot v zapadne Zedinjene države preko Kanade. Tedenska odpotovanja znamenitih »Empress«- parnikov iz mest HRSIlËUglG - HNIViJERPEH, СПШШШп - ШЖЕ. Samo 4 dni odprto morje. Največje ugodnosti tudi v III. razredu na vseh brzoparnikih. Izvrstna in točna postrežba. Natančnejše podatke o potovanjih in njih predpisih daje najhitrejše zastopstvo za Slovenijo: J. 0. ZIĐHR ml., Liu&ipu!, Dasnafska cesia š!. 31 U Prekmnrjp pa daje informacije g. SUZVl Г0ГјЗП9 trgovec, LIpODCl. □ B ca LJ ЕЛ a m m m n B m a R m p n m a вш иаввввааававвБВИЈБЕ&аабш^ ^^ЕЗБзгзнШ^^^г^ва^^аашваввшавввввввввввпта «»ШМ1ГСД MEHANIČNA РЕШ1Ч1СА UID.BARAGA Kostanjev les .r 0(11 MO tp GRIT2NER in HIER zn dom, obrt In ln1lu.4trl.lo v vseh oiircMiiali Istntam švicarski pletilni stroj D^BLD za moške, žene In otroke, volna v raznih barva'>, rokavice, nopavlce. doko- l*n ce. nahrbtnik) za šo!arie in lovce, dežniki, kloti, šifoui žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce in t. d. edino Ie pr! tvrdkl LJUBLJANA. blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene t Na veliko In malo t ViSîc lehnlSke šladifc Vabilo k red. obč. zboru usnjarske in čevljarske zadruge ,Bruno' v Tržiču, r. z. z o. z. ki se vrši dne 30. januarja 1927 ob 9. nri dopoldne na galeriji »Našega doma«. Spored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev račun, zaključka za leto 1926. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. ODBOR. svn istcRii mnenia ')) tudi Vi buste stnn<>l', v'doôi кдло postu;н Vh5h lice nilndHtiiSko sv že. Vaš» ko/.u K I k • in hnržuiasto mehka, in Vus Ing jo « svo.im izgledom vedno liol.i v«-e p, fp bos'« Vi kakor tudi ■ni dnevno rabili: Fellerjera mila zdravja in lo o te c marko F.LSA. naj-pl menitpjSe kakovosti vtu-bu telo medicinsko preizkušene dobro delujoče sest ivine, ki se \ pi j jo v kozo in jo oniemenju ejo. - Го zkusite enkrat: Ef.SA-Hlijino t »/(«"no milo - £ /.S A-nt til rnjaktt vtt milo - FhSA-glicerinsko m I<> - KLHA-hot ak*ovu milo — Kl.SA-kalraitfk • milo - EI.SA-ntilu zn liritjc, in niiulnr v 6 ne linste h teli unorabljuti druzegu li.ilil. 7,a poizkus ft kosov ELSA-mi a že 7. -/.nvojniuo in poštnino vred 52'— dinarjev. Felterjeva prava karkatka popada ohraz in zaščito kole r. znamko „ELSA". Dna Vam obrani niltitlnpr in lepoto, c'iidi Kubo nn koži in jo (le n si I ko in har-žunasto. Strmeli tioste, kako li tro V.'iu «in jo pege, mozolci. sojedci, razpoknna iu rdo:'a mestu, Fcllerieva modna „ELSA" nomada za raet las, za-branju c izpadanje Ins. nroruno osive'ost, odst rail Ju le prh'jai.dela krhke lase mulike. к iiko in p. spo-Snje rast las. Z» poizkusi lončka ene ali pa pol lonček od obeh pouiad z /avojnino in poštnino vred l)in. Te cen ■ se razumejo le, če se pošlje denar vnaprej, ker se proti povzetju /viša poštnina za JO-- Din ■ Naročila naslov.tu to no takole: EUSSN V. F£LL£R, lekarnar Dolnja Stubica, Elsatrg 134, Hrvatska v Belgiji. In'.enerska d ploma v letih Otdel,i za: elektronu hantko, gradnjo strojev. kemijo industrijo, izdelavo avtomobilov, i >/.. trgovine nž. koloni i. Pripravljalni oddelek (.isto tudi za nacionalne univerze). Počeiek semestra IS. marca. Prospekte brezplačno. P.srna v vseh jezikih: Institut Supérieur Technique & Co'onial. 2x lini. do la Constitution Liege, (Belgija). швт Genera'ro ras'oostvo za kraljev no ŠH3< Xzgreb, Trf I. Stev. 17 Ked.n potniški promet: Hamburg — Cherbourfi—-outhampton v Novi York ln Kanado Cherbourg — Ltverpool—Southampton v Južna Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires San Paolo Odprava potnikov l„ !.. П. razreda. - Kahinu 3. razreda r. a in 4 posteljami. Udobnost - Sigurnost. — Brzina. fodzaslopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91 — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Vera a. — Split. Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bećkerek, Princese Jelene obala št. 7, — Sombor, Kosta Dodič, Kraljeviča Giortlia št. 3. Brzoi. naslov na vsa gornja podzastopstva „KOYMAILKAC" Za Bosno. Hercegovino. Dalmacijo mčrno goro: iirpska Prometna banka v Sara'evu tn Gružu. Nas.ov za brzojavke: Prometna banka. Specfjalno ličanje avtomobilov in vseli vrst vozov z najboljšimi laki. Tapeciranje karoserij in vozov. Delo solidno in hitra postrežba. Cene po dogovoru. FRANC ISKRA, Vić 16 lapetnik in sedlar. I Poravnaite naročnino! prvo domače sredstvo, preizkušeno na Interni kliniki beograjske univerze, in priporočeno od najboljših zdravnikov Kraljevine. Prodaja se v obliki paste, koja naročito služi kot rcdilno sredstvo, in v obliki einalzije, koja ima specialno zdravilno svojstvo. Josip nusar. mesar stojnica v Soîskem drevoredu, priporoča cenj. občinstvu najboljše meso vseh vrst. Prosimo da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo KNJIGOVEZNICA K.T.Đ. črtalnlca In tvornica poslovnih kn g V LJUBLJANI. Kopit: r.eva ul c » 6iL Prostovoljna prodaja oziroma parcelacija posestva »Prenuš dvor«, Zhelovo pri Poljčanah. Radi preselitve se prostovoljno proda ali v celoti, ali pa po parcelah posestvo »Prenuš dvor« v občini Zbelovo, oddaljeno tri četrt ure od Poljčan, v bližini glavne ceste v smeri Poljčane-Konjice. Posestvo meri okroglo 45 oralov in obstoji iz 16 oralov lepega gozda, dalje vinograda, sadonosnika, njiv in travnikov. Na posestvu sloji lepa enonadstropna hiša z mlinom in več gospodarskih poslopij. S parcelacijo jc mogoče doseči štiri samostojna manjša gospodarstva. Pismene ponudbe sprejema in daje' pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevco., odvetnika v Ptuju, Pojasnila na licu mesta se dobijo pri upravi /Prenuš dvor«, ali pri posestniku g. Jor-ipu Groscku, Zbelovo št. 43. j Prodaja, oz. parcelacija na licu mesta v Zbelovem se vrsi ca Svečnico, 2. fsbni-arja t. 1. in v nedeljo, 6, februarja« Začetek ! vsakokrat ob 1 popoldne, î Interesenti sc vabijo k tej prodaji! \ Gasilna dr^«va llotome brizgalna en nr na uro do 60 in visočine. Mo'or : 4 cilindre r 22/36 HP. Cena brez cevi frmiko tu : I 4 Din 38.000 do 40.00!!. > J Vse auto-brizgaiue 30 - 40"/,, ce рвамжк nejc kot konkurenčni izdelki dobavlja zastopstvo Renault jj fl.Lsmpre!, Dunajska c.22 okiol-avtolaki POSESTNIKI MOTORNIH KOLES IN EICIKLOV ! V vašem interesu vas prosim za ccnjcni obisk. — Strokovno in no tovarniški ceni bodete postrežem le pri tvrdki »MAGNETO«, Kari Dadieu, mehanik, Maribor, Dravs'ca ul, 10 Zaloga raznovrstnih »Bosch«- predmetov, kakor: magnetov, strojnilt rarsvctljav, starterjev, kakor tudi nadomestkov, kol: nažigalcev itd. — »Dinamo razsvetljava za kolesa«. — Akumulatorji in na-orr.estki kakor tudi popra.vila in napolnjenje. — Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo strokovno in vestno po specialni delavnici naglo in solidno. stanemo pri starem sistemu er je boljši kot ličanje s kompresorjem stočasno cenejši in hitrejši ton barve Zahvala. Tem potem izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, so našo nepozabno mamo, staro mamo itd., gospo tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin iu sirupov Maribor, Pležis&t« c. 3 izdeluje in žgo vse vrste likerjev : Veruiout-vino, Marsaleta. konjak, punč. Maršala, rna-linov sok, rum, žganje in druge. Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. - Zahtevajte cenik! ičanje novih in starih karoserij Zahtevajte brezobvezen ofert! Biuno Beležile, sedlar Uu&Uana Vil — Isrneleva 29 Tokiol-laki — prvi na severnem tečaju na letalih Amundsenove ekspedicije. spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 22, januarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI Srzngy. nas'ov: Gospobanka LJllblfaLraa, Miklošičeva cesta lO Telefon Stev. 57, 470 In 979 Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Cel e, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nnd liin £6,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000- Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direk ne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srrčk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Izdajatelj: dr. fr. Kulotec. Urednik: Frane Tcrscdlav.