StVO h U08L1KW otovini LETO LIX V T ju bi ja ni, v petek 19. junija 1031 „ šip*. fl55ia ----——-—-—-—-Dfl J , • JL^JEl C^ Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Ček. račun: Ljubljana št. I0.65U in 10.34') za inscrnte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 30.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2W2 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliaja vsak duu zjutraj, razen ponc leljka in dneva po prazniku Nemško časopisje na Koroškem Dunaj, junija 1931. Vsi nemški listi so prinašali v prošlem tednu poročila o poteku in o obravnavi materiji kongresa društva založnikov nemških časopisov (Ve-trein deutscher Zeitungsverleger), ki se je vršil te dni na Dunaju in na katerem je bilo zastopanih preko dva tisoč nemških listov. Priznati je veličino in pomen nemške žui*nalistike, o koji tudi velja, da bi bilo sredstvo sprave, nacijonalnega in mednarodnega miru, misel, ki so jo izrazili skoroda vsi govori vodilnih in priznanih nemških osebnosti ob raznih oficljelnih prilikah kongresa. To priliko si dovolimo porabiti, da opozorimo javnost na nemški tisk, ki prihaja v poštev na slovenskem Koroškem. Da so se pridno in vestno udeležili imenovanega kongresa tudi zastopniki nemških listov na Koroškem in da bi se temeljito poglobili v misli in duha, ki se je izražal v govorili g. kanclerja Enderja, poslanika g. Kietha, prof. \Vollfa (Draždane) in drugih, to želimo. Da bi pa izražene visoke ideje o poslanstvu in nalogah časopisja gospodje okoli nemških listov dosledno in dejansko skušali uveljaviti v lokalni in oslali žurnalisliki, ki se junači kot obmejna lacijonalna prvoboriteljica za procvit nemške kulture na ogroženem jugu Koroške in Šlajerske, kdaj bi smeli pričeti upati? Metode širjenja, vsiljevanje, miselnost in resnicoljubnost tiska, pojmovanje tiskovnega zakona in tiskovne svobode in druge vrline, nemške žurnalistike izza časa stare monarhije, ko so se znašli v eni fronti napram Slovencem prilično vsi nemški listi, so zlasli nam Slovencem na Koroškem še v dobrem spominu. Pa bila je vojska in bilo je glasovanje, in bi hoteli pozabiti, toda danes štejemo deset let miru |>o pro-slulem glasovanju in reči moramo, da gotovi nem-$ki lisli kol taki, drugi pa vsaj v predalih, kjer se bavijo s kulturnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji slovenske manjšine, kažejo še danes neko stopnjo žurnalislične borbenosti, ki skuša prekašati dobo jfelajerca<- in drugih izrodkov tedanjega koroškega svojevrstnega sfreisinna« in land-bundovstva. Ne bomo se Iu pečali s podrobnostmi, ki bi to dejstvo podprle, dejstvo je že splošno znano in ga spoznavajo polagoma tudi oni »domoljubni«, katerim je namenjena in katere bi naj umetno vz-država in okrepila v znani in dokaj prosluli inen-taliteti. Kdor hoče imeti pojm o nivoju lista >Freie Stimmen«, naj zasleduje perijodične članke, ki lan-girajo slovenske in jugoslovanske probleme, dopise k obrambnim prireditvam -domoljubnih , dopise o prilikah porok, pogrebov >domo- in nedomo-ljubnih<- in končno komentarje k slovenskim kulturnim prireditvam, celo kakor imamo slučaje (Brnca), k čisto religijoznim. Strmel bo, kakšne čudovite frizure in gorostasne polvorbe se širi v neveščo javnost. Kdor pa žel ispoznavati miselnost xlomoljubitelja< in tipe koroških nemških janl-Čarjev iz našega slovenskega ozemlja, naj vzame poljubno številko znanega patrijotičnega lista »Kttrntner Heimalt (ki je blasffemija na pojm »Heinint«!). kojega zadnja številka pove, kaj se je per radio iz Ljubljane zvedelo i. dr. Morda valčki in valovi ljubljanske radijopostaje prodirajo in podirajo (kemični in potični poizkus priti tej vnebovpijoči masi do živega) Karavanke. Imenovani list. ki mu je težko najti para v sodobnem tisku, plove pod firmo »Heimatbunda«. Kar si jc ie dovolil ta list in za njim stoječe nemštvo, ki je vzgojilo s sličnimi tiskovnimi spakami svojevrstno domoljubarstvo in lažinemštvo, je višek v sodobnih izredkih nemške žurnalistike. Da bi 70 milijonski kulturni narod ne mogel preiti k etično višjim sredstvom v nacijonalni borbi na Koroškem ...? Iz vidikov idej, ki so se obravnavale nn d' najskem kongresu iu se razmnožile po vsem č m-pisju, bi sledila ena najplemenitejših nalog nemške žurnalistike in drugih merodajnih faktorjev, da usmeri nemška časnikarstvo na svojem jugu v spodobno in svoji kulturnosti odgovarjajočo smer. Ali pa imajo oni prav, ki ne verujejo v to? Bivši kancler g. Ender je med drugim ob priliki sprejema nemškega tiska dejal: >da je lisk najvažnejS/ »redstvo v vzgoji javnega mišljenja (der offentli ohom Meinungsbildung) ... kot zlorabo tiskovne .svobode je imenovati, ako se tisk za resničnost svojih poročil ne briga, ako vedno slepari...» in tolmači potem tako delovanje kot zločin nad narodom. Opominja, da služi tisk v prvi vrsti nalogi za medsebojni sporazum in edinstvo. Da bi lo razumeli merodajni koroški žurnalistil? Navedemo besede nemškega poslanika ob isti priliki g. Rietha: »... Duh in zavest odgovornosti v tisku je v visoki meri merodajna, večkrat odločilna za duševni razvoj delov ljudstva in do gotove mere za usodo celega ljudstva (naroda)...« Ne moremo zadostno povdariti |>omen in resničnost tega dejstva, v kakšni meri je. temu dokaz duševni razvoj slovenskega ljudstva n.-1 Koroškem, kjer je pod vplivom širjenja tuje kulture in v največji meri po vplivu izrodkov nemškega tiska, ki širi že desetletja kulturo laži, gnilih jajc itd. pod krilom nemške oblastnosti, razvoj velikega dela Slovencev dospel do stopnje, ki je silno problematična in v tej smeri nemogoča. Zato pa čast onemu delu koroških Slovencev, Ui vzdržuje kljub oblastni premoči tisk. ki temelji na jezikovni skupnosti in kulturi celega Slovenstva. Na svojem predavanju o »tiskovni svobodi in kulturi< je ob koncu postavil g. prof. \Vollf, ki je načeljoval glavni skupščini, stavek: »... Mi si v tem homeričneiu boju zn kulturo ne damo vsiliti misol (vero), da bi zmagal v tem boju porogljivi in nekulturni (kulturlose) Tersiles«. Ta krasna misel še živi neomajana v slovenski manjšini nn Koroškem. Zalo pozor na slovenski tiski — es—• 9f Z najvišjega vidika a Informacije našega dopisnika o sporu med sv. Očetom in fašizmom Rim, 18. jun. Napetost med sv. slolico in vlado kljub izmenjavi diplomatičnih not od obeh strani ni prav nič ponehala. Kot odgovor na več ali manj prikrite grožnje fašistovskega časopisja, iz katerih govore slabo potlačeni antiklerikalni instinkti velike mase fašistov, so začeli sedaj dostojanstveno pa odločno odgovarjali italijanski škofje v obliki pastirskih pisem. Med temi pismi je najbolj energično in značilno za sedanji položaj pismo kardinala Gra-. nito di Belmonle, dekana kardinalskega kolegija in škofa mesta Ostie. „Zlato se čisti v ognju" Uvodoma naznanja vernikom razpust katoliških mladeniških društev in izraža upanje, da bi se iz tolikega zla rodile dobre posledice. Imeli ste, dragi mladeniči, društva, v katerih ste se učili ljubezni do vere, do domovine, do resnice in pravice pa do heroiznia. Medsebojni dobri zgledi so vas vzpodbujali k plemeniti tekmi v dobrem. To smo videli in tega smo se veselili. Vršili ste z eno besedo katoliški apostolat v časi božjo in v resnični blagor države. To vaše poslanstvo ne sine prenehati zaradi nesreče, ki je zadela vaša društva. Vsak naj ostane na svojo odgovornost kot dober katoličan na svojem mestu, ki je danes bolj kot le kedaj častno mesto. Zakaj sedaj ste katoliški apostoli v najeminentnejšem pomenu besede, ker vas je po božji previdnosti zatekla usoda, da vedete življenje ponižanja, preganjanja in heroičnih žrtev. Pomnite, da se zlato ne izčisti drugače kakor v ognju in da mramor ne dobi plemenite oblike, ako ga ne oblolčejo s kladivom in dolbejo z dletom. Bodite poslušni od Boga postavljeni oblasti; ubogajte jo v vsem, kar je dovoljeno, ne boječ se tudi žrtev za domovino, kadar je koristno in potrebno. Ne smete pa pozabiti, kakor uči apostol, da ne smemo poslušati, ako bi se nam ukazalo kaj, kar je proti božji postavi. Moramo tedaj biti pripravljeni na muče-nistvo, vedoč, da se v Cerkvi menjajo časi miru z dobami preganjanja. Ce nam je Cerkev v normalnem času podarila zglede pravičnosti iu svetosti, nam v nenormalnih časih kaže sijaj in heroizem mučenikov. Tako v triumfu kakor v trpljenju delajo katoličani vedno le za Kristusovo kraljestvo na zemlji. Zato pogum, dragi mladeniči: nolile timere — ne bojte se in bodite pogumni.« Ta pastirska poslanica dekana kardinalskega kolegija je napravila po vsej Italiji izredno globok vtis. Fašistični režim je tako zelo presenečen, da časopisje še ni dobilo navodil, kako naj na to izjavo odgovori. Sama po sebi poslanica kardinala Belmonte ne potrjuje ničesar drugega kakor večni nauk Cerkve, se pa odlikuje po tonu, ki nc pušča fašistov v dvomu, da se katoličanslvo Italije nikakor ne misli ukloniti fašizmu, v kolikor žali svobodo vesti in pravičnosti. Ker pa v fašizmu kljub volji njegovega šefa samega in merodajnega vodstva stranke, da se stvari ne tirajo do zadnje skrajnosti, opasno prevladuje antiversko ekstremistično krilo, je na poslanico kardinala pričakovati vehementne reakcije od strani režima, ki počasi zgublja iz rok vajeti, na drugi strani pa živi čedalje bolj v strahu pred naraščanjem antifašističnega vala v Italiji. Ves episkopat za kat. mladino Pismo kardinala dekana je tem večjega pomena, ker ni osamljeno, ampak tvori le najodličnej-šo enunciacijo italijanskega episkopata, ki enega in istega dne objavlja pastirske poslanice vsem katoliškim vernikom apeninskega polotoka. Do sedaj so nam znane pastirske poslanice vseh škofov beneške province pod vodstvom beneškega patriarha, kardinala Lafontainc, nadškofa iz Modene, škofa iz Piacenze, nadškofa iz Cagliari v Sardiniji. Poslanica beneških škofov seznanja vernike z ukrepi režima in pohvali razpuščena katoliška mladeniška združenja za njihovo dostojanstveno obnašanje. Katoliška mladeniška društva — pravi pastirsko pismo — so se daleč od vsake politike pečala po navodilih sv. stolice izključno z verskimi zadevami. Ce bo zdaj vsa Katoliška akcija, kakor se čuje. prišla neposredno pod vodstvo in odgovornost katoliških škofov, bodo škofje zelo veseli, da jo bodo mogli voditi. Katoliška mladina pa naj nadaljuje svoje delo pomožnega apostolfta po namenih sv. očeta. Podobno se izražajo tudi ostali italijanski škofje, ki s svojimi poslanicami oficielno prevzemajo nase vodstvo Katoliške akcije. Pri tem sc nadškof iz Ca- gliari postavlja na stališče, da z vladnim dekretom nikakor niso razpuščene bratovščine, tretji red, Marijanske kongregacije, takozvani salezijanski rekre-atoriji teT druge take ustanove, ki imajo za namen versko izobrazbo in versko dejavnost. Dekret tudi ne razlasča sedežev razpuščenih katoliških mladinskih društev in zato naj jih lastniki zahtevajo nazaj povsod tam, kjer so bili zasedeni. Sploh naj duhovniki pogumno nadaljujejo delo nabožne organizacije mladine, kakor da se ni nič zgodilo, ker se to delovanje obstoječih odredb nič ne tiče. Začetek napetosti Začela se je tudi zopet polemika med fašističnimi listi, ki objavljajo gotove režimske komunikeje, iu med glasilom Vatikana, o čemer smo poročali že včeraj. Danes nam je dodejati samo, da Osservatore Romano nadaljuje objavo udanost-nih izjav papežu iz vsega katoliškega sveta pod znanim geslom iz Dejanj apostolov , da je Cerkev neprestano molila Boga za Petra (ko je bil zaprt). Med izjavami so slejkoprej na prvem mestu energične solidaritetne izjave francoskih škofov (dejstvo, ki fašiste posebno draži). Zelo energična je tudi izjava splitskega škofa Bonefačira, ki obsoja nedostojno preganjanje Katoliške akcije in brezbožne žalitve proti osebi sv. očela, ki si jih dovoljujejo v Italiji. Izjave jugoslovanskih školov, so fašističnemu režimu iz znanih razlogov, ki jih bomo pozneje navedli, posebno nerpijetne. Vaš dopisnik se je glede spora med Vatikanom in Mussolinijcni, ki zavzema pod površino vedno ostrejšo obliko, na dobro poučenih mestih še natančneje informiral o njegovih globljih vzrokih in more glede tega ugotoviti nekatera zelo zanimiva dejstva. Začetek sedanje napetesli med najvišjim vodstvom Cerkve in fašističnim režimom datira od dne, ko je jugoslovanski katoliški episkopat v javni okrožnici opozoril svet na preganjanje katoliških vernikov v enem delu Italije. Znano jc, da je Mussolini takrat napel vse sile, da bi sv. sto-lica izjavo jugoslovanskih katoliških škofov na en ah drugi način desavuirala. kajti poslanica jugoslovanskega episkopata je bil prvi oficielni raoralični udarec za faSi/em. ki je prišel iz inozemstva in ki je položil prst na listo mesto, ki si ga je fašizem najbolj prizadeval zakriti, to je na brezobzirnost, s katero fašizem nastopa, če treba, tudi proli katolicizmu. To je Mussolinija tem bolj zadelo, ker je skušal pridobiti katoliško javno mnenje v Lvropi, posebno pa v Nemčiji in Avstriji, s tem. da je pustil proslavljati fašizem kot »največji branik katolicizma in katoliške kulture na zapadli«. Dejstvo, da sv. slo-lica ni ugodila Mussoliniju in jc ua porazne kon-statacije jugoslovanskega episkopata molčala, je šefa fašističnega režima skrajno ra/kačilo. Pakt je, da Mussolini papeževega poslanika pri Kvirinalu. i msgr. Borgoucini Duca. ni več sprejemal od trenutka, ko je izšla poslanica jugoslovanskih škofov. Mussolini stoji danes tem bolj pod vtisom lega zanj tako poraznega dejstva, ker je sedaj papežev protest in konstatacija, kakšna nasilslva se gode proti katolicizmu v Italiji, v najslovesnejši obliki potrdil to, kar so glede Julijske Benečije pred vsem svetom ožigosali jugoslovanski škofje. Protiiašistično gibanie Drugo dejstvo, ki je važno za presojo sedanjega položaja v Italiji, je naraščajoča moč protifašističnega gibanja »Giustizia e Liberta«, ki ga vodijo liberalci in demokrati v sporazumu s socialistično italijansko emigracijo, ali z drugimi besedami Nitti in Turati. To gibanje se je v zadnjih petih mesecih v nepričakovani meri ojačilo zaradi velike gospodarske krize v Italiji. Fašisti se boje, da ne bi našel ta pokret odmeva tudi med katoličani, bivšimi pristaši ljudske stranke don Sturza, in so se vrgli na Katoliško akcijo predvsem zato, da bi zastrašili z -eksemplaričnim zgledom- vso italijansko javnost. Ali je ta taktika bila pametna ali ne, utegne pokazati že bližnja bodočnost. Strah fašizma pred bodočnostio Vrhovno vodstvo Cerkve — in to je tretje dejstvo, ki se zdi Vašemu dopisniku važno vpošteva-nja pri presoji sedanjega položaja v Italiji — gleda danes na razmere v Evropi in na bodoči razvoj dogodkov z najvišjega in najširšega vidika, pred katerim slučajni obstoj fašističnega režima izginja iz oči. V tem oziru so'tta sveto stolico brezdvoma globoko vplivali dogodki, ki so se začeli in se z veliko naglico razvijajo v Španiji. Boljše je, če katolicizem v Italiji trpi zdaj od fašizma, kakor da bi bil obiemenjui od odija. ki bi brezdvoma nastal, ako bi se delale koncesije režimu, kateri ne ponten' nobene resnične opore katoliškemu mišljenju in čustvovanju nc v Italiji ne v Evropi sploh. Fašizem to dobro ve in culi in zato )f njegovo sedanje nastopanje proti sveti stolici diktirano v prvi vrsti od strahu pred bodočnostjo. Agrarci v ČSR so se vdali Nova žitna politika med državami Male antante Praga, 18. junija, d. Istočasno, ko sc vršijo pogajanja mod Francijo in nekaterimi žitnimi državami na evropskem vzhodu (o pogajanjih med Francijo in Jugoslavijo je »Slovenec« že poročal — op. ured.) v svrho hitre razprodaje žitnih zalog, tudi na Češkoslovaškem niso počivali. Med posameznimi ministrstvi, političnimi in gospodarskimi, sc vršijo že dalje časa resna posvetovanja, kako preurediti trgovino z žitom, da bi vsaj nekoliko olajšala položaj zaveznic Češkoslovaške na jugovzhodu. Praška vlada se je z vso iskrenostjo spravila na delo, da uresniči nekatere želje, ki jih je sprožila konferenca Male antante v Bukarešti in ki težijo po tesnejšem sodelovanju teh držav na gospodarskem polju. Sklenila je po težkih bojih s svojimi agrarci, da olajša uvoz jugoslovanskega in romunskega žita na češkoslovaški trg. V to svrho namerava ustanoviti posebno družbo, ki bi imela namen regulirati žilne cene in sicer tako pri poljedelcu samem, kakor pri konsumentu. Trgovina z žitom bi bila svobodna tako na znotraj države kakor z ozirom na izvoz ali na uvoz s to omejitvijo, da bi morala spoštovali cene, katere bi ta družba nalagala. V gospodarskih krogih se jc poudarjala tudi z ozirom na gornji načrt ie neka diuga sprememba v zunanji trgovini med Češkoslovaško in nekaterimi drugimi državami na vzhodu in na jugovzhodu Evrope. Tako se trdi, da Češkoslovaška noče spreminjati dosedanje oblike trgovinskih pogodb ampak da bo rajši z državami, s katerimi želi živeti r prav prijateljskih odno-šojih, sklenila tajne dodatne pogodbe, na podlagi katerih bi praška glavna kontrola carin pri mesečnih obračunih kratkomalo vrnila vsoto, katero je po tarifu morala pobrati. Zdi se, da bodo ravno žito in poljedelski pridelki deležni te zanimive ugodnosti. Ako se to uresniči — oficielno ta vest ni bila niti potrjena niti demantirana — potem bi gotove žitne države praktično lahko uvažale gotove količine žita brez vsake carine, kar bi brez vsakega prerekanja izključilo konkurenco ameriškega žita. V zvezi s francoskimi načrti ie to prvi resen in upovpoln poskus prihiteli na pomoč polje delskim državam, ki bi dolgo več ne mogle čakati in bi bile izpostavljene najhujšim c\entualitetam Mellon v Evropi Amerika predlaga preureditev plačevan/a vojnih dolgov l^indon. IS. jun. AA. Angleški listi trdijo, dn bo utneriški minister zu finunce Mellon obiskal K\ro|>o. ker hoče proučiti finančni položaj |R)sunio/nih evropskih držav. Predsednik Združenih držav Iloover je mnenja, du je treba preurediti odplačevanje vojnih dolgov, da na ta način odstranijo možnost krize v Združenih državah, ki bi nastala, če bi Nemčija odpove- Hohenzollem - Habshurg Italijanski lisi o povratku obeh dinastij Trsi. 18. junija, ž. 1'opolo di Trieste se v uvodnem članku bavi z vprašanjem restavracije Hohenzollerjev in Hubsburgovcev. V tem članku piše med ostalim, da jo v Nemčiji že pripravljen teren za povratek Hohenzollerjev. Sedaj se pripravlja princ Friderik Viljem, sin cesarja Viljema II., kateri je dobil po družinskem zasedanju v Doornu dovoljenje, na kandidaturo za prihodnje volitve za predsednika nemške republike. Kandidat princ 1'riedrirh Viljem ima precej izgleda na uspeli pri novih volitvah zn predsednika nemške republike in njegovo izvolitev smatrajo politični krogi za več kot sigurno. To bi bila v resniri restavracija Holicnzollcric«. N' Evropi bi to izzvalo nove prepire in nove tojne. Zmagovalci v »eliki Mijni bi morali na vsak način branili svoje zmage. Čim tri prinr Friedrich Viljem bil izbran za predsednika nemške republike, bi morala Kran-rija, Belgija in Poljska takoj prijeti za orožje v obrambo sedanjega stanja v r.vropi. Tudi Italija bi se morala zaplesti v vojno, ker bi z restavracijo Hohenzollerjev bilo zhližanje Nenifije in Avstrije neizbežno, a tedaj hi velika Nemčija zahtevala od Italije južni Tirni iu hotela prestaviti mejo na Brennerju. Posledice bi bile nedogledue. Dalje piše Popolo di Trieste . da je restavracija Hohenzollerjev največja nevarnost za mir, obenem pa opozarja, tla se kaj takega ne more trditi za llubsburžane in kandidaturo Otona Habsburškega, ki je te dni demantirana, ki pa sploh ue more biti nevarna. Oton Habsburški je legiti-mistični pretondent na madjarski prestol. Ce hi se on odrekel svojih pretenzij ua avstrijski prestol in s tem izključil mogočnost obnove stare pokvečene dvojne monarhije ili če bi se le omejil na krono s«, štpfnua, bi zato ne bilo nobenih letkoč. dn mu kot simi Italije, italijanski kralj da za ženo svojo najmlajšo hčerko princem Marijo, ila za-edeta prestol v Budimpešti. Mmljar«ka zveza in prijatelj-! stvo Italije hi predstavljalo resnično garancijo za mir, ki bi «« lahko smatral za defiuitivncgn. dala nadaljnja plačila. Včeraj Je skal predsedniku angleške vlade in zunanjega ministra Hendcrsona. ldne pji llurodtif banke. Na tem sestanku je proti«it na«"rt o pre ureditvi vojnih dolgov, ki ga je sestavil guverner angleške narodne banke Norman Montugu. Pariz, 18. junija. \A. Briand je včeraj sprejel poslanika Združenih držav *evcrne Amerike. Sodijo, da je Briand govoril na tem -ostanki: o predstojcčcin obisku ameriškega finančne),-« ministra Mellona v Parizu. To presega vse meje Prejeli smii: Beljak. 18. junija, d. V št. Štefanu v Ziljski dolini se je vršila birma. Za sprejem prp\/vi«'. nega knezoškofa so domačini vas lepo okrnmli in postavili krasen slavolok, ki je nosil neinšt i glavni napis. Ker je pa wis slovenska in bir-mnnci domala vsi slovenskega rodu. so lin sln-voloklt pristavili še v slovenskem jeziku: Dobrodošli! Javno in pri belem dnevu je pripeljal domači nadučitelj skupino ljudi, ki med psovkami na Slovence odstranili slovensko besedo, čutilno se užaljene in zahtevamo zadoščenja! Koroški Sloveti* i Dunajska nemrnska imponerf. Najprej bo "-< \e1rovno vreme. V severnih Alpah ponekod |w«!:i-vine. Potoni |>a je pričakovali |K»mirjenij« vronieira iu zjasnitve. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi ogla« . S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. r i * « • v v • Jluzbe isccio Zavod sv. Marte zavetišče za služkinje — vljudno priporoča dobre kuharice, sobarice kakor tudi druge delovne moči, za dobo sezije. Čevljarski pomočnik mlad, išče službe na deželi ali v mestu. Ponudbe na podružnico »Slov.« -Trbovlje 5. Iščem dela oa polju. Pisma naj se pošljejo na upravo pod »L. P.« št. 6983. Gospodična t več letno prakso v lasni stroki, vajena vseh pisarn, del - išče službo. Event. gre tudi za bla-gajničarko. Ponudbe pod »Marljiva« št. 6982, na upravo. Prodajalka meš. trgovine želi s 1. julijem ali 15. julijem pre-meniti službo. Vajena je ludi gospodinjskih del in voljna pomagati. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prodajalka« št, 6976. Kdo bi posodil 40 do 50 tisoč Din proti vknjižbi; plačam hranil-nične obresti, poleg tega dam lepo enodružinsko stanovanje z vsemi priti-klinami ali pa priletnemu zakonskemu paru dosmrtno stanovanje. - Ponudbe na upravo pod zn. »Ljubljana«, št. 6998. ilužbodobe Vinonoše mlada dekleta, išče Hotel Jekler na Bledu. Kroj. pomočnika za mala dela sprejme takoj Joško Beguš, krojač, Primskovo - Kranj. Učenca za trgovino sprejmem. -Prednost imajo pošteni kmetski fanti. Naslov v upravi pod št. 6991. Iščejo sc plačilna natakarica, hotelska sobarica, služkinja, ki zna strokovnjaško prati perilo. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod zn. »Poštenje« št. 7007. Oskrbnika(co) za novo kočo na Sv. Gori išče SPD Litija. — Prednost imajo vešči re-flektanti s kavcijo in lastnim gostilniškim inventarjem. Ponudbe na SPD podružnico Litija. I Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospem št. 16 zastonj. Pišite ponjl Proda se: Gasilske cevi rabljene, ca. 100 m, po 5 Din proda A. Kassig v Ljubljani, Židovska ul. 7. Ugodna prilika Ford dobavni voz, v dobrem stanju, 8000 Din. Fiat 503, osebni, 18.000 Din, ter več drugih osebnih, tovornih autobusov POPOLNA RAZPRODA1A in motociklov. odda po ; lepa trgovska hiša z me- , najnižjih cenah O. Žužek, 1 šarijo in trgovino, ledeni- ! Ljubljana, Tavčarjeva 11.1 co, z lastno klavnico, na j -—- ' prometnem kraju na Go- i Gramofon renjskem. - Ponudbe na j in ,„ , dobrQ upravo pod značko - Lepa njen) se proda za 60Q dj_ priložnost št. 6947. narjev. Naslov v upravi pod št. 6958. Ugodna prilika za nakup moške obleke. Sobo na Jesenicah lepo, s kopalnico išče za julij in avgust mlad tehnik, najraje v vili. Ponudbe na upr. lista pod št. 6994. Več stanovanj oddam v najem v bližini mesta Ljubljane. Stanovanja so nova, za različne večje in manjše stranke. Oddajo se takoj po prav nizki ceni. Naslov v upravi pod štev. 6993. Dvoje stanovanj v novi hiši, soba in kuhinja, se odda takoj ter tudi za časa počitnic. — Podutik št. 17. Opremljena soba se odda starejšemu solidnemu gospodu s 1. julijem na Taboru. Naslov v upravi pod št. 7001. Posestva Dve parceli po 700 m' prodam po ugodni ceni. vrt popolnoma urejen. Izve se Cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. Posestvo s hišo hlevom, 5 oralov sado- nosnika, njiv, gozda in_______ ______ ___ vinograda proda za 45 j Komur ni za modo in ši-tisoč Din Posredovalnica, j roke hlače lahko dobi Maribor, Sodna ulica 30. res dobro obleko za mal i denar, ker sem se odlo-(jrostllno leil oddati take obleke za s 5 oralov posestva pri ! polovično ceno. A. Kune, Mariboru oroda za 120 Ljubljana, Gosposka ul. 7. tisoč Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Gospodinje, pozor! V soboto zjutraj se prično prodajati na trgu na stojnici Brulc kuhani goveji vampi po 12 Din. - Pridite in poskusite, da se da Dye brcstove se prepneatejn ne bode uložk; lopolove(,a ma. Puhasto perje čisto čohano no 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosje po 130 Din kf} in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja Več spalnic Vam več treba se pariti zarja, po 4200 Din; dve 5 ur pri domačem ognju, j čcšnjeve spalni Se priporoča Brulc. I n6i po 7000 Din; m ore-I hova spalnica, tudi špera-! na. Za malenkostno ceno ; postavim kupljeno pohi-' štvo na dom ali bližnjo postajo. — Ogleda se pri Josipu Štolfa, strojno po-., . _ .. . hištveno mizarstvo, Kraš-star majhen, s. želi izpo- nja t Lukovica, pod sodit, ah kupiti po ne Limbarsko goro Qb Fne. pretiran, ceni. Kdo, pove deljah dna avto.zyeza uprava pod št. 7002. ce C .—t O o TJ O £ V > -t— JO 3 O Vsled popolne opustitve manufahturne trgovine na debelo začnem v soboto 20. junija detailno razprodajo celotne zaloge vsakovrstnega manufakturnega blaga po en gros cenah. Blago se bo razprodajalo — dokler traja zaloga — ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med navadnimi poslovnimi urami ter ob sobotah dopoldne. Kdor želi pri nakupu prihraniti, naj ne zamudi izredne prilike. I. Ravnikar monulahlurna veletrgovina liubliana MlhloSlteva cesta T/l. (Dllzu hotela Union ) 2 > z C > H C m Hladilnik Javna zahvala. ..Croatitt", zavarovala zadruga v Zagrebu izplačala mi je polno odškodnino brez vsakega odtegljaja, ker se je moj pokojni soprog Jakob Grošelj do smrti ponesrečil pri padcu pod vlak. V smislu zavarovalnih pogojev ne bi imela pravice do odškodnine, zalo se imenovanemu domačemu zavarovalnemu zavodu za izredno kulantno postopanje tem potom javno naj-topleje zahvaljujem in »Croatiot vsakemu priporočam. Marija Grošelj, Drulovka pri Kranju Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Črešnje Koso FOTOAMATERJI! za 18 dinarjev dobiš samo v trgovini z železnino FR. ŠTUPICA, Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! m?--v ■ Zahvala Ob smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda Ivana Povše izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem č. g. župniku za tolažilne besede ob odprtem grobu, pevcem in godbi »Drava« za v srce segajoče žalostinke, ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Studenci pri Mariboru, 18. junija 1931. Globoko žalujoča soproga ROZALIJA POVŠE in ostali. INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! cesta 1. Prilika za nakup! I. posestvo: Vinograd, travnik s sadnim drevjem, njiva, velik gozd, \ hiša, hlev, klet. II. pose- j ' stvo: Vinograd, gozd, mala njiva, hiša, hlev, klet. Obe posestvi pol ure od Rogaške Slatine, zelo ceno naprodaj. Več pove A. Ogrizek, Odžaci — Bačka. hrustavke, prvovrstne in Ljubljana, Gosposvetska zdrave za vkuhavanje, s | peclji kupi Nabavljalna j zadruga uslužbencev dr- ' žavnih železnic Ljubljana j VII. Ponudbe z navedbo i cene in količine franko | nakladalna postaja je tre- j ba navesti. ' ■ - V. • . • n Obet Pozor gostilničarji! i Domače salame, prizna- I Mlinarji' proso. a(do Id Irčman kupite najcenei« pri VOLK, LJUBLJANA Reslteva ceata 11 Veletrgovina iita In moke. E. Medvešček ne najboljše, in polno- elektro mehanična delav-masten polemendolski sir niča, Ljubljana, Celovška nudi I. Buzzolini, Lingar- cesta 42. - Previjanje in jeva ulica. popravila vseh vrst elek. -—-;---; ( motorjev, elek. aparatov. Kopalne čepice transformatorjev in avto-od 8 Din naprej dobite dinam. Jamčim za solidno delo. Kmetski mlin 3 orale posestva in hišo proda za 90.000 dinarjev | pri »Luna«, Maribor, Ale- \ Posredovalnica, Maribor, j ksandrova cesta štev. 19. i Sodna ulica 30. I Poštna naročila točna. : Pozor I Pozor I V Prosvetnem domu t Novem mestu se oddajo s 15. julijem v najem triie lepi trgovski lokali. Reflektanti uaj se obrnejo na 1|UdShO p0«0Mlnl<0 V Novem mest ti V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša ljuba Ciia, gospa Lucija Gotmajer danes ob 15 po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, zatisnila svoje trudne oči. Pogreb predrage pokojnice bo dne 20. junija ob 17 na pokopališče v Radovljico. Sveta maša zadušnica se bo brala dne 27. junija ob 6 zjutraj v župni cerkvi v Radovljici. V Radovljici, dne 18. junija 1931. RODBINA HOMANOVA. Ji nn £ <0 S fcC^ ?? sso n g - iteil« a^a aco§ ►^SiS So £>| -Saš —, > m > c^j . S . 2? . I « o 5 Sc^-gSSJ -s" s . »j« 0» ~ 3 > ~ So iS J*" *Q > C N £ 0CS > 2,KS -V* - ^ Q a a g > ■ŽS88S I Otfrid v. Hanstein: 5 Strahotno potovanje na luno Američan sam je potegnil vzvod. Najbližnja ladja je namreč nastavila žaromet in pregledovala morsko gladino. »Vraga! Malo je manjkalo, pa hi bili v svetlobnem stožcu!« Ustavili so se, morski valovi so jih lahno pozi-bavali; Američan se je zasmejal. >Tako mi je, kakor da se nahajam na ladji, ki utihotaplja alkohol.« Pogledali so na uro. »Polnoč — pet — deset minut čez polnoč. Napoli so ušesa. Vse mimo kakor prej. Tam onstran močno razsvetljeni otok. sredi njega nejasno štrli proti nebu visoko ogrodje iz železnih drogov, štiri ladje, ki izmenoma osvetljujejo morje z žarometi. »Po Japoncu ni ne duha ne sluha. »Kdo ve, kaj se mu je pripetilo?« »Vsaka minuta je dragocena, poskusiti moramo.c »Popolnoma nemogoče.:: Zakaj?« »Ker na noben način ne moremo na suho, ne da bi nas opazili.i <"et Izdujatelj. Ivan Kakuvcc. Urednik: Fran« Kremiar. Poljski časnikarji med Slovenci Ljubljana, 18. junija. Ni bilo organizirano nobeno združenje, pa vendar je vsak čutil vzajemnost. Ni bilo potrebno, da god bil igra slovanske himne, vsakdo je čutil, da prihajajo gostje, ki se z nuni morejo razumeti v jeziku, našemu podobnem. Poljak je naš brat. ('oljski jezik je naš. Zato smo bili Slovenci z vso iskrenostjo veseli, da so prišli med nas poljski časnikarji, predstavniki vsega organiziranega poljskega naroda. Prepotovali so \so Jugoslavijo, na koncu so obiskali še Slovenijo. V Ljubljano so prišli danes ob pol 12. Slovenska javnost je še precej razumela pomen prihoda poljskih časnikarjev. Slovenski časnikarji so preskrbeli, da \ M -J jM \ ^^SaHfi ■.■•> .M Pozdravi na kolodvoru so bili predstavniki javnega mnenja iz velike severnoslovanske republike na ljubljanskem kolodvoru dostojno sprejeti. Ljubljanski kolodvor je bil po zaslugi načelnika g. Ludvtga lepo okrašen z našimi in poljskimi zastavami. Na peronu so dehtele cvetlice v lončkih. Ves peron je bil poln občinstvu. Vsa važnejša slovenska društva so poslala svoje zastopnike, oblasti pa so tudi poslale svoje zastopnike, izmed katerih naj navedemo: g. bana je zastopal ravnatelj tujsko prometnega urada g. Veli-konja. g. divizijskega poveljnika je zastopal podpolkovnik g. Rudolf Knez, mestno občino g. podžupan prof. Evgen Jarc. Dr. Š m a I c ie zastopal Aleksandrovo univerzo \ Ljubljani. Zvezo za tujski promet je zastopal ravnatelj g. Pin ta r, društvo ljubiteljev poljskega jezika dr. Mole, gg. Mlakar iu H rova t in sta zastopala SPD iu jugoslov. planinsko zvezo, akademiku gg. Duh in 1'ovšič slovenske akademike, g. U r a t n i k Delavsko zbornico, dr. Stare ČJL., gg. Skalar iu dr. K reč Glasbeno Matico, dr. P les s Zbornico za I Ol itd. Prisotni so pa bili še drugi odlični zastopniki javnih korporncij in ustanov. Predvsem so bili na kolodvoru prisotni pri sprejemu svojih tovarišev po večini ljubljanski časnikarji, vi so zastopali korporativno svoje društvo in *voja uredništva. Prihod vlaka je bil napovedan ob I0.>2. vendar je zaradi raznih sprejemov imel vlak pol ure zamude tako. du je prišel šele ob pol 12. Ko je prišel vlak, ie godba zaigrala polj.sko himno. Godbo dravske divizije je dirigiral p. polkovnik dr. Čcrin. Ob prihodu vlaku je zbrana množica živahno vzklikulu Poljski in kaaalu svoje čustvovanje s slovanskimi brati. V imenu ljubljanskih časnikarjev je |>olj-skiin časnikarjem izrekel dobrodošlico predsednik JNU sekcije Ljubljane g. V i r u u t. G. ravnatelj Narte Vel i konja je pozdravil poljske časnikarje v imenu g. bana. S toplimi besedami je govornik opozoril poljske goste uu to, da so slovenski liolmi. da so slovenske doline, slovenski ljudje in da jc* vsa slovenska idila, nu katero apelira propaganda zu tujski promet v Sloveniji, pristna. Naj si jo gostje ogledajo in se sami prepričajo! Naj sumi razlikujejo med resnico in reklamo. L" K' dvorske restavracije. Poljski časnikarji žuli-bog niso imeli preveč odmerjenega časa, da bi mogli natančno se spoznati s slovenskimi razmerami, vendar .so si ljubljanski časnikarji prizadevali, da jih sjioznajo z našimi domačimi razmerami. Med gosti so bili navzoči predsednik strokovnega časnikarskega združenja \ Varšavi g. Witold G i e 1 ž y n s k i, načelnik tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva v Varšavi g. Waclavv G z o s n o w s k i, glaivni urednik lista -Kurier Poznanskic g. Tadeusz Pavvidcki iz Poznanja, politični urednik brzojavne poljske agencije ('PAT) g. Roman Przybylowski, g. urednik »Messager Po-lonais« Mihael R g o v s k i. urednik »Dziefi Polskic g. Štefan M i e h a I s k i, dalje glavni urednik lista »Gazete VVarszavvske« llieronim Wierzyii.sk i. gkivni urednik dnevnika v Imidžu '»Republika« Adam S z e n l> e r g - G o r -s k i. Z gosli p« so prišli v Ljubljano tudi spremljevalci: člana Presbiroa gg. Parnin-čev ie in Za rie ter član iu tiskov ni ataše pri poljskem poslaništvu \ Belgradu g. Gljnka. Slovenski časnikarji so svoje poljske tovariše sprejeli zelo prisrčno, obenem pa tudi toplo tovariško. Gostje so sami predstavniki poljske javnosti, zato so slovenski časnikarji priredili v Ljubi ju ni svojim poljskim tovarišem primeren sprejem ter jim obenem pripomogli, da so si mogli ogledati Ljubl jano in majhni del okolice. S kolodvoru so se poljski časnikarji v družbi zastopnikov našega tiska odpeljali v mestnem avtobusu skozi mesto in si ogledali zanimivejše partije. Peljali so se po Miklošičevi na Marijin trg, odkoder so občudovali ljubljanski grad in njegovo krasno lego. Odtod so se potegnili čez Frančiškanski most mimo magistratu po Starem in št. Jakobskeni trgu in mostu na Cojzovo cesto iu naprej do Nii|>oloo-novogu trga, kjer so si ogledali Napoleonov spomenik. Po Rimski cesti so zavili na Blei-vveisovo, se zanimali za hansko palačo, opero, Narodno galerijo iu končno izstopili pred kopališče SK Ilirije. Večina gostov je porabila priliko in se šla ohludit v bazen kopališča. Kopališče je vsem izredno ugajalo in soglasna sodba gostov je bila: »krasno! Slovenci pa znate, saj lo je najlepše kopališče v Jugoslaviji!« Ob H.15 so se odpeljali nazaj v mesto, kjer jih je v restavraciji »Zvezda« čakalo svečano kosilo. Po kosilu so se gostje odpeljali na Bled, kjer prenoče. Jutri si ogledajo Bohinj. Gostje se hlade v senčnici kolodvorske restavracije in bero Slovencev« pozdrav. Film slovenske domovine za Ameriko Veliko narodno in kulturno delo g. Grdine. Ljubljana, 18. junija. S skupino jugoslovanskih ameriških izseljencev. ki pridejo v Ljubljano 27. junija, in ki se bodo udeležil izseljeniškega kongresa v Ljubljani, v Zagrebu in Belgradu, pride v domovino tudi bivši predsednik K. S. K. j. in sedanji predsednik Baragove zveze gospod Grdina, ki bo zastopal pri Baragovih slovesnostih dne 10. julija tudi v Ljubljani Baragovo zvezo. Obenem bo pa šel po vseh večjih slovenskih župnijah, ki imajo večje število izseljencev v Ameriki, in bo lam filtnal ljudi, običaje in kraje. On že več let hodi po slovenskih naselbinah |io Ameriki in kaže filme iz domovine in predava j o domovini in tako navdušuje slovenske izseljence | za zvestobo do Boga, naroda in domovine. Te filme, katere bo sedaj snemal po slovenski zemlji, bo tudi vzel v vse slovenske naselbine in jih tam kazal ondotnim izseljencem. Filinauje naše domovine bo začel 12. julija v Borovnici, kjer bo imel ta dan novo mašo v Ameriki rojeni Slovenec P. Avguštin Svete, frančiškan iz Lemonta, in katere se bodo udeležili tudi vsi Amerikanci, ki bodo tu na obisku. Razočarani brezposelni delavci Belgrad. lo. junija. Slovenski ka|ilan v Belgradu me je ojx>zoril nanje. V nedeljo zjutraj so bili pri prvi maši in smo se seznanili. Pred menoj je stalo deset slovenskih delavcev. Obrazi so jim bili trdi od delu in prestanega trpljenja. Oblečeni so bili v delavno obleko, kakor za vsak dan. Poznala se jim je močna Utrujenost. Odgovarjali so mi vsi, ker je iz vseh govorilo islo: ogorčenje nad |>oslopaiijeni z njimi, ki so nekateri že osiveli v svojem delu. — Deset dni je od tega. ko smo se vzdignili z doma. Petnajst nas je zapustilo delo jx> celjskih lovarnah in se odpravili na jug. Agent privatnega rudnika Bare v bližini serijskih rudnikov, še nekaj deset kilometrov od Čuprije proli Zaječaru, nam je obljubljal v rudniku dober zaslužek. Najmanjši zaslužek bi znašal 30 Din za dnevni >šiht . In delali da bi redno, vsak dan, ne lako kakor pri Trboveljski. Zbrali smo torej denar za pol in se odpravili. Nekaj dni zn nami so se vzdignili nekateri trboveljski rudarji z družinami in potem še drugi, Štiri in sedemdeset slovenskih rudarjev si je prišlo daleč na jug iskal dnevnega kruha, ki ga doma ni. Vsi so prišli tja prazni, ker so vse dali za prevoz sebe in svojih družin. Ko smo prišli doli, pa smo naleteli na strašno razočaranje. Naš jioložaj je v hi|>u izgledal obupno žalosten: namesto najmanjšega zaslužka 30 Din na šiht nam je.direktor premogokojia obljubil na dau 16. 18, največ 20 Din! S tem naj človek pre-j življn sebe, družino in še vse oblačil Nekateri so se vdali v usodo. Med njimi največ rudarji z družinami, s petimi celo šestimi i otroki. Z zadnjimi dinarji so prišli semkaj, oslali ! so brez beliča nagi in bosi in ne morejo nikamor, niti domov no, dasi je v tistem kraju naravnost obupen položaj. Ni namreč nikjer vode, da smo se morali umivati v umazanih kalužah, jiili brozgo, če nismo hoteli umreti od žeje. Povrh lega vlada med ondotnim delavstvom strašna umazanost, nesnaž-nost in so lam legla uši in stenic. Vidite, v takem obupnem položaju so se znašli naši ljudje. Mi. kar nas je bilo neoženjenih in zdravih, smo povedali |>odjetniku, da nismo |>rišli lako daleč. da bi umrli gladu in siromaštva, in smo se za delo zahvalili. Brez slehernega novčiča smo se odpravili na pot proti Sloveniji peš in v štirih dneh napravili od Čuprije do Belgrada več kol 110 kili. Med potjo smo jirosili. da smo kaj malega jiojedli. Ko >mo prišli v prestolnico, ravno 24 ur nismo zavžili ničesar in šele tukajšnji gosjiod kaplan nam je dal za južino. Sedaj bomo Sli zopet na|>rej, najbrž zopet peš proti domu. Dolgu pol bo. Ali glavno je. da se rešimo jiekln. ki smo ga videli lam doli. Smilijo se nam samo oni reveži, ki so bili prisiljeni, da ostanejo še dalje tam. In so še povedali, da so preje delali še drugod |k> svetu, tudi nn Francoskem in Holand-skem. da so stari rudarji in delavci Nikoli niso verjeli, ila bi bilo mogoče lako postopanje s slovenskim delavstvom. >Jaz bom stopil seduj na borzo dela v Ljubljani in bom javno povedal, kako je tam doli in jirepovedal. da bi borza pustila kogarkoli z domače zemlje tja. Dovolj trpimo doma, čemu bi si trpljenje na tak način povečavali še drugod . tako je pribil postaven mož bistrega obraza. Kaj naj rečemo k stvari, kaj jioreče javnost k temu strašnemu slučaju? Naj bo la slučaj velik in važen opomin našemu delavstvu, ki mora gledali. komu zaupa. Oblasti pn prosimo, da energično nastopijo proti podjetju, ki -kuša na lak način pridobili sebi ceneno delavno moč! Godba igra polj.sko himno V imenu ljubljanske občine je pozdravil poljske časnikarje mestni podžupan prof. Jarc. Z dovršenim govorom je omenjal, dn Slovenci občudujejo idejno moč poljskega naroda in dn se moramo mi Slovenci dosti naučiti pri poljskem narodu. Med govori je godba Dravske divizije pod vodstvom dr. Čeriua zaigrala najprej himno slovanske vzajemnosti >llej Slovani«, nato pa joljsko himno »Z ognjem in viharjem*. \Ta oucu govorov pa himno naše države. V imenu poljskih časnikarjev je odgovoril predsednik varšavskega časnikarskega združenju g. Witold G i e 1 ž. y n s k i. I/, njegov ih besed je izvenela pristna slovanska misel: Ljubljana je ljubljena, ;.jubljuna je ljubica vseh, ki imajo v maleri-p-Veiii jeziku besedo ljubiti. Ljubimo Ljubljano že dolgo, desetletja so minula, desetletja je Ljubljan i vzor zavednega vsemu tujstvu odpornega mesta. Vi Ljubljančani, prebivalci glavnega mesta, enega slovanskih Vi ste bili včasih naš dober vzgled. Sedaj smo skoraj vsi Slovan." prosti, |in vendar se učimo drug od drugega. Pridite k nam, mi še pridemo k Vam. Živela Slovenija!« Sto klicev se je |M> peronu odzvalo. •Živela Poljska«. Drugi govornik g. Waclaw Czosnovvski je nazdravil še Slovencem v imenu mednarodne sporazumnosti in je poudaril, da je narodno sovraštvo zmota, mednarodno razumevanje mir. Peron glavnega kolodvora je bil okrašen z modro-belo-rdečiini Irobo jnienmi. zastavami naše države in / belordeeiml zastavami, zastavami |>oljskegu naroda. Po prisrčnih sprejemih in razgovorih so slovenski časnikarji spremili svoje poliske tovariše na vrt kolo- Proti katoličanom na Primorskem Glede razpusta Katoliške akcije v Italiji smo prejeli še sledeča obvestila: Dekret, izdan po navodilu samega min. jiredsednika, ukazuje razpust mladinskih organizacij, ki ne spadajo k lašistovski stranki ali lašistovski mladinski organizaciji Ba-lilla. Prizadeti so torej katoliški mladinski krožki (Circoli giovanili cattolici). a ne krožki za može ali žene (Uomini cattolici, Donne catholiche). Vendar se ukaz ni izvajal |iovsod enako. Po Istri so bila vsa društva razpuščetia, tudi krožki mož in žena ter takozvani oratoriji za mladež (kjer se zbira pod nadzorstvom duhovščine ali redovnih oseb h krščanskemu nauku, zabavi in si. brez društvene pripadnosti ali pravil). V Kopru so bili katoliški krožki razpuščeni že pred leti, a jih je škof po konkordatu vzpostavil"; teh sedaj niso obvestili o razpustu v nadi, da jih zasačijo in flagrauti pri kakem sestanku. V Trstu so razni policijski komisarji dekret o razpustu različno tolmačijo. Zaprli so ugledni salc-zijanski zavod pri Sv. Jakobu (vzgoja je tam izključno ilalijansko-naciotialna), a so ga kasneje zopet odprli. Salezijanski sotrudniki in bivši gojenci so nekaj časa v velikem številu zavod stražili, da bi ga eventualno branili proti kakemu napadu. A do izgredov v Trstu ni jirišlo. Policija je zaprla in jvotem spet odprla oratorij frančiškanov v Starem mestu. Podobno je bilo z oratorijem Sv. Vincenca v ulici Navali. Pri jezuitski rezidenci v ulici del Ronco je komisar razpustil neko laško Marijino družbo. Isti komisar je razpustil slovensko Mar. družbo pri Sv. Ivanu. Druge Mar. Družbe v Trstu niso bile nadlegovane, pričakuje se pa, da bodo ludi prizadele družbe zopet dovoljene. Z dežele se doznava, da je bila razpuščena Marijina družba deklet v Šmarju pri Kopru in slično v Hrušici pri Podgradu. Na Proseku in Kontovelu so orožniki zahtevali tudi razpust cerkvenih pevcev, kar je pa očividna neslanost, ker taki zbori sploh niso prava društva v nobenem smislu. Pri Sv. Ivanu je formalno obstojal slovenski katol. mladinski krožek, ki pa že dolgo ni več deloval. To je bil menda edini slovenski krožek Katoliške akcije v celem Primorju. Bil je baje tudi zdaj formalno razpuščen. Po razpuščenih društvih so povsod imetje se-kvestirali in pobrali arhiv. Menda jih je arhiv zanimal, če ne bi morda našli po zapisnikih sledov kake zarote ali sploh snovi za boj proli Cerkvi. V Gradišču ob Soči so fašisti dva dni držali v blokadi predsednika katoliških društev Aiiusija. Prostovoljno posojilo. Ko jc bilo razpisano fašistovsko |iosojilo v zakladnik listih, je Katol. delavsko društvo v Idriji sklenilo, da |Jodpiše za 3000 lir. Fašisti so vzrojili, da je (o jiremalo, da se to pravi norčevati iz vlade; če ne podpišejo 15.000, jun jioslavijo v društvo komisarja. Ker so komisarji hujši ko dragonci blagega spomina, je društvo z navdušenjem podpisalo 15.000 lir |)osojila. Po Gorici so trgovcem ludi poslali naredbo, koliko imajo pod|jisati, ako nočejo izgubiti koncesije. Železničarjem in sličnim uslužbencem so kar pri plači utrgali gotov znesek, ne ila bi niti vprašali, če se kdo drzne ugovarjati ti sijajni finančni operaciji. Trbovlje Prostovoljno gasilno društvo Dohovec pod Kunioni preloži zaradi težkoč blagoslovitev briz-galne od 21. junija na 5. Julija t. 1. Zu slavnost vlada veliko zanimanje. — Odbor. Toča na Dolenjskem Tržišče 16. junija. Že več dni sem je bila pri nas huda vročina Svoj višek jut je dosegla v ponedeljek l"i. t. m Vse dopoldne je vladala dušeča sopariea. ki ui obetala kaj dobrega. Okoli štirih |>oj>olrejal v novi kabinet bivš-i finančni minister dr. Kienbtick. Landbuind je zahteval sledeče: t. kaznovanje onih, ki so krivi poloma Credit-Anstalta, 2. saniranje državnega proračuna s tem, da se zmanjiajo izdatki, ne pa zvišajo dohodki, 3 .sklenitev trgovinskih pogodb v varstvo domačega kmetijstva, 4. glede ju-nanje politike odločen nastop za carinsko unijo. Velenemci predvsem ie niso zadovoljni glede vpvašanja znižanja uradniških plač. Tudi oni sina-ra,o za prvi ,|>ogoj, da vlada vztraja pri carinski uniji. nrt. nakar je pozdravil četo z besedami: »Pomozi Bog. junaki!« Četa je odgovorila /. gromkim: s Bog ti pomagal!« S kolodvora je Nj. Vel. krulj odšel pred poslopje srezkepu načeUtvu. Nn vsem potu je bil predmet viharnih ovaeij navdušenih mršf-a-nov. Tu je bil postavljen ogromen slavolok. Možtuirji mi pokuli. v vseli ecrkvuh so zvonili z vsemi zvonovi. Ogromna množica je neprestano aklamirala kralju. Tu je Nj. Vel. krulja pozdravil načelnik občine Jovi Pola kov ie. Deklica je izročila Nj. Vel. kralju šop cvct-ja. učenec ljudske šole pa je nato deklamir.il ljubko prigodno pesmico. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralju izročil tri liske kapice za v sr tri kraljeviče. Nj. Vel. kralj jc ostal v Gospiču pol ure. Nj. Vrl. krulju je prebivalstvo priredilo nepričakovano močne iu navdušene ovacije, ki bodo ostale v*eni v neizbrisnem spominu. Nj. Vrl. kralj si je peš ogledni znamenitosti inrst«. Vled ogledom mesta je bil opo/orjen na skupino Primorcev iz Karlobago. ki jr |>ri«peln čc/ Vrlrbit in prehodila 44 km v rni noči. da lahko pozdravi svojega narodnega vludorja. Pozdrav v Meda k u Mrdnk. tR. junija. AA. na vse /godaj se je /bralo v tukajšnji naselbini 6 do ? tisoč ljudi. da poi/.drav ijo svojega kralja. Medak je dal med svetovno vojno največ dobrovoljcev, približno tisoč, ki so pohiteli v hrabre, vrste tr-danje srbske vojske in v jugoslovanske divizije. Po oficijclnctn pozdravu jc Nj. Vel. krulj pristopil k dobrovoljccm in se z njimi prijazno razgovarjiil. Po skoro polurnem postanku je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom nadaljeval |x>t v Udhino. Pov.sod so Nj. Vel. kralju sprejeli z največjim nuvdušrnjnn. V Bihnču Kralj se je nato mrd burnimi ovacijami vsega prebivalstva peljul sko/i Udhino, V i-s u e , Dol on j i l.ap n d. Kr bi ju s o v Za-valje, ki jr oddaljeno poldrugi kilometer od Bihača. Povsod so sc v psili velikanski sprejemi mrd ogromnim navdušenjem ljudstva. Odličen sprejem se Jr v ršil v /.iivnlju. kamor so prihiteli bližnji Bihočani. V iinrnil prebivalstva sosednje Bosne je Nj. Vel. kralja (»zdravil načelnik Omcr Jusuf-kudie. Nj. Vel. kralj se je z vsemi spustil v daljše pogovore, nato pa je v spremstvu katoliškega /upnika Frana Prpieo odšrl ogledat *i cerkev. ko je Nj. Vel. kralj odhajal, je pristopil k njemu kmet Mujstorovie, star več ko 80 let. X /unosniini in iskrenimi besedami je |>ozdiuvil Nj. Vel. krulja in naglasih kuko dolgo je narod živel v suženjstvo iu željno čakal, kdaj napoči irenotek osvoboditve. Zdaj pa je prišel srbski sin Aleksander Karagjorgjevič, ki jc osvobodil •n /družil naš narod. Zato se v imenu nuroda zahvaljuje krulju Aleksandru, edinemu voditelju naroda. Za njim je i/pregovori I /upnik Prpie. Zahvalil se je Nj. Vrl. kralju za vse. kar jc olj$kcgu časopisja Roman pre- Pilar/. Toljaki nameravajo povabiti sedaj ce.iSnjc število ameriških Poljakov, du sr prr-selijo nazaj v domovino. Zato so povabili i/, či-kagu lastnega poljskega arhitekta, ki bo v bližini Cdanskega projektiral kolonijo za emigrante. Imajo i/delan kletni načrt /n selitev Poljakov nazaj v domovino. Na ta način upajo spraviti domači poljski kapital i/ Amerike na rodno grudo. Računajo, da bo prišlo par tisoč Poljakov nazaj, ki se bodo naselili v tej koloniji. ki se. Iki imenovala po ameriškemu prrd-sedniku Iloovcrju. To gibanje je razumljivo, saj biva v Ameriki nad 4 milijone Poljakov, od katerih jih jr samo v Cikagu nad 4 tisoč. V Cikagu imajo Poljaki 3 samostojne dnevnike, dočim imajo v Nevvvorku t dnevnik, ki izhaja v nakladi 2V000. Časnikarji *o v najboljšem razpoloženju in navdušeni nad sprejemom trr obljublja jo, da ImmIo še večkrat obiskali prelepo Gorenjsko Pismo iz Nemčije Zborov nnje KotpingnTr mednarodne drutine v K »In m . V času, ko je vesoljni svet mislil na velikega socialnega papeža Leona XIII. in sc spominjal njegove enciklike Rerum novaruin, ki je v teku štiridesetih let prinesla delavskemu stanu obilo blagoslova in mu pomogla do pravic, o katerih ni bilo prril njo nc govora, je zboroval nedavno v Kfilnu generalni seniorat katoliških rokodelskih društev. Katoliška rokodelska društva so ustanova služabnika božjega Adolfa Kolpinga. o katerem »mo v našem listu že ponovno pisali, zlasti ob 70 letnem In 75 letnent Jubileju našega ljubljanskega društva, ki je lani izdalo jubilejno knjigo, ki nas lepo seznani z mednarodno organizacijo Kolpingove družine, katern je razširjena po vsem svetu in deluje v blagor posameznika, v blagor družbe in držav na temelju večno veljavnih načel Cerkve s pravo krščansko ljubeznijo, v kateri je rešitev vsrh težkih socialnih vprašanj. Na stotisoče jr narastlo v teku 85 let število članov v katoliških rokodelskih društvih, katerih jr danes 2100, in siror v 15 evropskih in v 5 ameriških državah, kjer imajo tudi »vojr domove, v katerih so rokodelski vajenei in pomočniki res kakor doma in uživajo pravo duhovno in strokovno vzgojo, da postanejo in ostanejo dobri katoličani. dobri mojstri in dobri državljani, kar je edini rilj in smoter Kolpingovih družin. V petinosrmdrsrtih letih sc jr marsikaj Iz-premenilo, program Kolpingove organizacije pa se je izkazal kot vedno mlad in vedno aktualen, ker sloneč na Gospodovi zapovedi o ljubezni dn bližnjega, ne more zastarati. Bes je, čas je prinesel s seboj marsikaj, kar je treba upoštevati, a pri trm nr grr za bistvo, grr Ir za formalnosti, kako naj bi Kolpingova ustanova najuspešnrjšr vršila veliko za m i sr! svojrga očrta. Doslej je bilo vse Ini-cljativno drlo v Kolpingovih društvih po statutih omrjeno le na duhovne predsednike, zadnje Irto pa sc le ustanovil generalni seniorat. ki naj bi tudi odločujoče posegal v razvoj in delo društev. Ta seniorat je trdaj letos prvič zboroval in razpravljal o idejah družine, drmokracije in miru med narodi v zvezi t. aktualnimi vprašanji, ki danes prav posebno zanimajo rokodelske in sploh delavske kroge. Prllli so na to zborovanje zastopniki skoraj iz vsrh evropskih držav in celo oni iz Amerike so se ga udeležili. Po poročilih posameznih delegatov in razgovorih prvega dne, so drugI dan sledili referati 0 izgledih nn evropskem delavskem trgu'.', O sodelovanju narodov v mednarodnem uradu za delo in katoliških rokodelskih društvih:, f) izvedbi mednarodnega manifesta kat. rokodelskih društev (družina, demokracija in mir med narodi) in še D internacionalnem potovanju in preskrbi drla v kat. rokodelskih društvih . K posameznim refrratom so bilr sklenjene resolucije, ki povdnrjajo. da je treba vse storiti, da sr izvede program glede krščanske družine, pravr demokracije in svetovnega miru. Kar se tiče preskrbe delu. jr bilo sklenjeno, da w v Kolnu ustanovi meddruštveni odbor, ki bo preskrbel za izmenjavo strokovnih delavcev, ki sicer v danih razmerah nr morejo v svet. Dalje Je generalni svet in seniorat izjavil, dn z zanimanjem zasleduje stremljenja Mednarodnega urada za delo in da jr pripravljen k sodrlovanju, k čemur ga vodi prrpričnnjr, da je v mednarodni socialni politiki ohranitev in varnost družine in človečansko ter poklicne časti delavčeve pogoj za mir med narodi, ki mora »loneti na socialni pravičiiosti. Veličastno je bilo to prvo zborovanje grne-ralnrgn srniorata in iz slehernega izvajanja jc dihala želja, ki jo je prošlo lrto ob priliki blagoslovitve zgradbe grnrralnega sekretariata v KMnu izrazil sveti očr: naj bi duh ustanovitelja — živa vera, požrtvovalna ljubezen do bližnjega in sveti božji mir, združen z neumornim apostolskim drj-stvovanjeui, se širil od novrga ognjišča v vse strani, kjer živijo otroci Kolpingove družine in priznavajo skupnega Očeta. Dr. J. L. Osebne vesti Belgrad, 18. junija, ž. Včeraj st j« vrnil iz svete dežele nadškof dr. Ralael R o d i č. Belgrad, 18. junija, ž. Danes je prišel v Belgrad zagrebški nadškof dr. Ante B a u e r. Nadškof dr. Bauer jc obiskal ministra za šume in rude gg. inž. Serneca, Srskiča, S i b c n i k a in Lotlča. Nato je obiskal še apostolskega nuncija g. msgr. Pellegrinettija. Zagreb, 18. junija, ž. Danes ob 9 dopoldne se je vršil pogreb pokojnega Ivana Raiča, prvaka zagrebške drame. Pogreba so se udeležili številni njegovi prijatelji in mnogo občinstva. Romunske »volitve" Bukarešta. 18. jun. AA. Komunska zbornica je razveljavila vseh pet komunističnih mandatov. Nadomestili so jih z dvema vladnima prislašemu, z enim socijalistom, enim pristašem Averesca in z enim zaranistoni. Ghandi pride v Evropo London. 18. jun. AA. V Bombaju se zanimajo, kako bo živel Gandhi na potovanju v Evropo. Gandhi odpotujo 15. avgusta. Na parniku so zanj rezervirali kabino prvega razreda. Njegovi ožji prijatelji pravijo, da bo živel v malem prostoru, ker bolj odgovarja njegovemu preprostemu načinu življenja. Gandhija bosta spremljala v Evropo soproga in najbrž eden njegovih sinov. Drugi delegati indijske konference sc žc pripravljajo na pot. Socialno delo v Berlinu Berlin, 18. jun. AA. Izdatki za socijalne in dobrodelne namene berlinskega mesta naraščujo od lota do leta. Lani je mesto izdalo 271 miljonov. Letos bo mesto potrebovalo 386 miljonov. Z drugimi prispevki vred bo mestna občina rabila 400 miljonov v te svrhe. Teh podpor bo deležno 185 tisoč oseb. Iz šolske službe Belgrad, 18. jun. A A. S sklepom prosvetnega ministra ne sinejo učenci, ki se ined letom izpišejo iz šole in jo zapuste, meseca junija istega leta delati izpit za več razredov, nego samo za tistega, v katerega so se vpisali. Belgrad, 18. jun. AA. Minister za prosveto je podpisal pravilnik o delu in o redu v internatih gimnazij ali učiteljišč v južnih krajih države. Fašizem preganja tudi Grke Ateue, t8. jun. AA. V zadnjem času sr je mudil v Atenah načelnik manjšinske, sekcije Društva narodov. Pred povratkom v Ženevo je sprejel grško odposlanstvo z Dodekaneza. Odnoslaneo je predstavil njih vodja Aservos. Odposlanci so obrazložili zastopniku Društva narodov, kakšen jo položaj Grkov v Dodekanezu in kako ravnajo Italijani s tamo&njim prebivalstvom. Odposlanca Društva narodov »o prosili, naj vpraša na italijanskem konzulatu v Atenah, kolikšno je štovilo onih Grkov, ki so jim Italijani prepovedali povratek na okupirane otoke. To je najboljši dokaz, kakšnemu preganjanju so izpostavljeni Grki na popolnoma grškem otočju Dodekaneza. Anglija se jezi na Italijo Rim, 18. junija, ž. Po vesteh ,iz Londrv«i^,|e bila predložena v britanskem parlamentu interpelacij«, v kateri zahteva britanska vlad*, da ukrene energične mere proti italijanskemu