V Slovenskem klubu o »zamejski identiteti« Poleti na Krasu Guča in Karsolina Delavci zaključujejo z gradnjo —slovenskih jasli v Gorici Predsednik ND Gorica Robert Vrtovec: »Novo igrišče in boljše sodelovanje s staro Gorico« / 19 Primorski Vsakega potrpljenja je enkrat konec Vlasta Bernard Evropa je prvi učinek izbruha krvavih nemirov v Libiji zaznala z znatnim padcem borznih indeksov. Stopnjevanje nasilja je nato sprožilo verižno reakcijo z evakuacijo tujih državljanov in ustavljanjem gospodarskih dejavnosti mednarodnih družb v Ga-dafijevi džamahiriji. Italijanski energetski velikan Eni je npr. zaprl pipe svojega podmorskega plinovoda, ki dovaja plin iz Libije v Italijo. Toda učinki libijske krize, o razpletu katere je danes mogoče samo ugibati, bodo za svetovno gospodarstvo in predvsem za Evropo daljnosežni, tako po obsegu kot v času. Libija namreč ni samo bogata s surovinami, kot sta nafta in zemeljski plin, ampak je tudi finančno močna država, ki ima velik del svojih naftnih dolarjev naložen v tujini. V Italiji na primer v Fiatu in Unicreditu, na osnovi meddržavnih sporazumov, ki jih je Gadafi podpisal z Rimom, pa so se italijanskim podjetjem odprla vrata za sodelovanje pri gradnji infrastruktur. Libija, ki je ena najbogatejših afriških držav, se je namreč v zadnjem času usmerila v graditev infrastrukturne opreme, turistične, predvsem pa prometne, ki je za to ogromno državo z nekaj več kot šest milijoni prebivalcev oziroma za njen razvoj življenjskega pomena. Vstaja ljudstva proti diktatorju, ki že 41 let kroji usodo tega koščka severne Afrike, lahko prekine začeto razvojno pot, Zahodu pa po še nepreseženi gospodarski krizi povzroči nove preglavice. Cena nafte je v Londonu včeraj dosegla že 110 dolarjev za sod, in to ravno v trenutku, ko se je po dolgem obdobju mirovanja spet začela segrevati inflacija. V krogih okrog Evropske centralne banke se tako širijo domneve, da bo cena denarja v Evropi začela spet rasti že to pomlad in ne šele konec leta, kot je bilo predvideno. Praksa nas uči, da takrat, ko se obrestne mere dvigujejo, delniški trgi padajo. Borzam, ki so si komaj malo opomogle po gromozanskih izgubah v zadnjih treh letih, tako grozi, da zlepa ne bodo nadomestile izgubljenega bogastva. Bolj kot škoda, ki jo bo zaradi dogodkov v Libiji utrpel Zahod, pa nas mora skrbeti usoda tamkajšnjih ljudi. Da ne bo prelita kri prebivalstva, ki se je uprlo diktaturi in nepravičnemu sistemu delitve bogastva, ostala brez učinka. Bogastva, ki so si ga nakopičili Ga-dafi, njegova družina in najožji sodelavci, prebivalstvo namreč ni deležno in čeprav je dolga desetletja prenašalo voljo diktatorja, mu je potrpljenje sedaj očitno pošlo. dnevnik ČETRTEK, 24. FEBRUARJA 2011 Št. 46 (20.061) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € LIBIJA - Po podatkih režima naj bi bilo mrtvih 300, po oceni televizije Al Arabija pa celo 10 tisoč Gadafi kljub nasilju izgublja nadzor nad državo Mednarodna skupnost obsoja nasilje, EU razmišlja o sankcijah proti režimu GORICA - Srečanje treh skupnosti v Kulturnem domu Dialog zbližuje Za govorniško mizo Semolič (SKGZ), Ziberna (ANVGD) in Tremul (Italijanska unija v Istri) GORICA - Razmislek o odnosih, ki so jih tri skupnosti vzpostavile v zadnjih letih, o perspektivah integracije ter o medgeneracijskem pristopu na čez-mejnem območju. To so bile teme srečanja, ki ga je sinoči v Kulturnem do- mu priredila SKGZ v sodelovanju z združenjem Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia. Večer »Desetletnica zaščitnega zakona 38/2001: priložnost za dialog med tremi skupnostmi« so oblikovali posegi Maurizia Tremula, predsednika Italijanske unije v Istri, Rodolfa Ziberne, predsednika ANVGD za Goriško in združenja Lega nazionale, ter Livia Semoliča, goriškega predsednika SKGZ. O srečanju bomo podrobneje poročali jutri. TRIPOLI - V Libiji se razmere še vedno zaostrujejo. Gadafi naj bi kljub krvavemu zatiranju protestnikov izgubljal oblast nad državo. Več delov Libije, med drugim vzhod države, nadzirajo uporniki, ki sodelujejo z vojsko. Uporniki naj bi nadzirali tudi mesto Adždabija na vzhodu države. Medtem se vrstijo zelo različne ocene o številu žrtev. Gadafijev režim je včeraj objavil, da naj bi bilo mrtvih kakih 300, po podatkih arabske televizije Al Arabije pa naj bi bilo mrtvih celo 10 tisoč in ranjenih 50 tisoč. Mednarodna skupnost odločno obsoja nasilje, EU pa razmišlja o sankcijah proti režimu. Na 13. strani Po Nemcih in Slovencih še Furlani Na 2. strani Draga nafta segreva bencin Na 4. strani Poseben dan kulture v Milanu Na 5. strani Posvet o teritoriju in turizmu v Devinu Na 7. strani Populacija nižješolcev v Gorici stabilna Na 14. strani Goriški referendumi morda 29. maja Na 15. strani TRST - Med sejo paritetnega odbora »Protest« Rezijanov pred deželno palačo TRST - Stališče župana Dipiazza: Ne pozabite name ! TRST - »Ko je bil zaščitni zakon odobren je bil župan Riccardo Illy, ko se je zakon začel izvajati pa sem mestno upravo vodil jaz. Mislim, da sem veliko naredil za zaščito Slovencev in za splošno izboljšanje vzdušja in odnosov na Tržaškem,« je prepričan župan Roberto Dipiazza. Misli tudi, da je zelo zaslužen za zgodovinsko spravo in da se sedaj vsi tržaški župani in javni upravitelji skupaj klanjajo žrtvam Rižarne in fojb. _ Čisto drugačno mnenje o zaščitnem zakonu ima društvo Edinost, ki je zaščiti posvetilo srečanje v Narodnem domu. Profesor Samo Pahor je bil zelo kritičen do vsebine zakona, ki je po zaščitnega zakona njegovem v kričečem nasprotju z mednarodnimi pogodbami in sporazumi ter tudi z italijansko ustavo. Predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar je prepričan, da zaščitni zakon uživa veliko podporo na Tržaškem, kjer je prišlo do velikih sprememb na boljše. Strahovi italijanskih skrajnežev, da bo zaščita odprla pot privilegijem za Slovence se je izkazal kot popolnoma neutemeljen, poudarja Brezigar. Pred deželno palačo se je neformalno srečal z Rezijani, ki se nimajo za Slovence in ki zahtevajo izločitev Rezije iz zakona za Slovence. Na 3. in 8. strani 2 Četrtek, 24. februarja 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po torkovem pisanju Dela, da je dokument v zvezi s Türkom ponarejen SDS se opravičuje za morebitno malomarnost v zvezi z dokumenti Ne namerava pa se opravičiti predsedniku - Poslanec Franco Juri pričakuje tudi akcijo tožilstva LJUBLJANA - SDS Dopušča možnost, da so bila gradiva SZDL v arhivu zložena v isto mapo in nato v datoteko po-skenirane tudi strani, ki niso bile priloga k dopisu z dne 2. julija 1980. Če bi se izkazalo, da je pri skenira-nju res prišlo do napak, v SDS tudi priznavajo svojo malomarnost in se zanjo bralcem svoje spletne strani opravičujejo. "Ne moremo pa se v nobenem primeru opravičiti predsedniku Türku, ker to v ničemer ne spreminja dejstva, da je bil Türk v najožji skupini takratnega republiškega vodstva, ki so ga obveščali o zadevi Veli-kovec," pišejo v stranki. Kot so sicer pred tem danes sporočili iz SDS, dokumenti, ki jih je v torek objavil Argiv RS, potrjujejo, da je Türk prejemal posebna poročila ambasade SFRJ na Dunaju, v arhivu komisije, ki jo je vodil, pa je hranil enaka poročila ambasade SFRJ na Dunaju od nekaj mesecev prej. "Oboje dokazuje, da sta bila tako njegov predhodnik Jože Hartman kot Danilo Türk obveščana s posebnimi poročili, v katerih so bila opisana ozadja, ki jih v, od strani države cenzuriranih medijih, ni bilo," so zapisali v stranki. V torek je časnik Delo poročal, da so v SDS priredili del dokumenta Arhiva RS, ki se nanaša na predsednika republike Danila Türka, tako da so mu dodali še dokument, ki ga Türk ni prejel in ga je prejel njegov predhodnik Hartman. Predsednik SDS Janez Janša je to zanikal. Istega dne je direktor Arhiva RS Dragan Matic na spletni strani arhiva zapisal, da je dokument, ki ga je kot enotnega objavila SDS na spletni strani, sestavljen iz delov različnih dokumentov. Član SDS in nekdanji minister v Janševi vladi Žiga Turk pa je včeraj na spletnem omrežju Twitter glede dokumenta, ki ga je objavila stranka, zapisal, da je zavajajoč in da se tako ne dela. Oglasil se je tudi podpredsednik DZ in poslanec SD Miran Potrč in na Janšo naslovil javno pismo, v katerem ga je pozval, naj dokaže svoje trditve, izrečene v torkovih TV Odmevih. Hkrati je poudaril, da ni nikoli "sodeloval ali soodločal o arhivih, katerihkoli, javnih ali tajnih, teh ali drugih institucij". Janša je namreč v torkovih Odmevih dejal, da je bil Potrč "eden izmed petih ključnih funkcionarjev v tej državi pred demokratičnimi spremembami in v tistem času se je uničilo 25 odstotkov slovenskega arhivskega gradiva". Vodja poslancev Zares Franco Juri je na novinarski konferenci včeraj tudi zatrdil, da poročilo delovne komisije nekdanjega pravosodnega ministra Lovra Šturma, ki je Dokumenti iz Arhiva Republike Slovenije še naprej dvigujejo temperaturo na slovenski politični bilo sprejeto na vladi, dokazuje, da je bila Janševa vlada seznanjena s sporazumom, da ostane del arhivskih dokumentov zaprt. Janša je v torek v Odmevih tudi dejal, da vlada za sporazum ni vedela. Kot pravi Juri, je to laž, saj je sporazum omejen tudi v poročilu delovne skupine, ki ga je vlada Janeza Janše dobila leta 2008. Vlada je bila po navedbah Jurija uradno seznanjena z vsemi akti in dokumenti, ki so nastali na podlagi uredbe z Janševim podpisom. Janša se zapleta v lastne pasti, v lastne laži, v lastne manipulacije, je poudaril Juri. Janševe torkove besede v Odmevih so tako po Jurijevem mnenju "potrdilo, da imamo opravka z nevarnim fenomenom sistematičnega laganja in sistematičnega pretvarjanja dejstev". Po Jurijevih besedah je zdaj, kot kaže, dokazana tudi manipulacija SDS z dokumenti Arhiva RS, ki se nanašajo na predsednika republike Türka. Prirejanje dela dela dokumenta tako, da so mu dodali še dokument, ki ga Türk ni prejel, je Juri označil kot največji škandal v slovenski poosa-mosvojitveni zgodovini. "Osupli smo in pričakujemo, da se bo nekaj premaknilo," je dejal. Po njegovem mnenju gre za kaznivo dejanje, zato se morajo do tega opredeliti tudi organi pregona. Generalna državna tožilka Barbara Brezi-gar ima zdaj priložnost, da dokaže, da ni le politični privesek Janše, ampak da je vodja najvišjega tožilskega organa, je poudaril Juri. (STA) BUDIMPEŠTA - Slovenci na Madžarskem Jesih o pripravah na srečanje mešane komisije BUDIMPEŠTA - V okvira priprav na letošnje srečanje slovensko-madžarske mešane komisije se je državni sekretar v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih v torek mudil na uradnem obisku v Budimpešti. Pogovori so bili namenjeni predvsem delu mešane komisije in položaju slovenske manjšine na Madžarskem. Slovensko-madžarska mešana komisija bi se morala sestati že lani, vendar to zaradi parlamentarnih volitev na Madžarskem ni bilo mogoče. Je pa v torek Je-sih na povabilo sopredsedujoče omenjeni komisiji Zsuzsanne Repas, namestnice državnega sekretarja za nacionalno politiko, obiskal Budimpešto, kjer je govoril o pripravah na srečanje. Kot so včeraj sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je sogovornica pokazala pripravljenost za reševanje odprtih vprašanj in poudarila, da si madžarska stran prizadeva, da bi do zasedanja komisije prišlo v prvi polovici letošnjega leta. Jesih se je v torek srečal tudi z namestnikom madžarskega državnega se- Boris Jesih kretarja za manjšine in cerkev Latorcaijem Csabo, s katerim sta govorila predvsem o položaju slovenske manjšine v Porabju. Z namestnikom madžarskega državnega sekretarja za visoko šolstvo Las-zlom Duxom pa je Jesih govoril o možnostih za pripravo in financiranje projekta novega slovensko-madžarskega znanstvenega slovarja. Slovenski znanstveniki so z delom že začeli, projekt pa je pomemben predvsem za promocijo kulture in jezika med narodoma. Takšnen slovar je ključen za dvojezična območja v Porabju in Prekmurju. Tretja obletnica smrti Janeza Drnovška ZAGORJE - Ob tretji obletnici smrti nekdanjega predsednika Slovenije in dolgoletnega premierja Janeza Drnovška je na njegov grob v imenu predsednika republike Danila Turka venec položil generalni sekretar urada predsednika Uroš Krek. Spominu na Drnovška se je v Zagorju ob Savi včeraj poklonila tudi delegacija LDS s predsednico Katarino Kresal, cvetje pa je položila tudi delegacija Občine Zagorje. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Po karieri v bančnem sektorju je bil na volitvah aprila 1989 izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade, kasneje pa je bil še predsednik republike. Avstrijsko ustavno sodišče dokončno o tablah v nadaljnjih 12 krajih CELOVEC - Medtem ko se desnica in nekateri mediji na Koroškem še naprej razburjajo zaradi predloga koroških Slovencev o postavitvi krajevnih tablah v 273 krajih, je ustavno sodišče na Dunaju ta teden začelo s svojim pomladanskim zasedanjem, na katerem bo nadaljevalo tudi jeseni preloženo razpravo o nadaljnjih dvojezičnih napisih v dvanajstih dodatnih krajih na južnem Koroškem. Po mnenju odvetnika Rudija Vouka, ki je vložil vse pritožbe, je pričakovati pozitivno razsodbo. Če bo najvišje sodišče sledilo dosedanji praksi, bo trenutno stanje, torej enojezične table v 12 krajih, med njimi so na primer Železna Kapla, Žitara vas, Ločilo, proglasilo kot protizakonito. Vouk zato pričakuje razveljavitev celotne uredbe, kar bi pomenilo, da bi nato veljal direktno 7. člen Avstrijske državne pogodbe. Zasedanje ustavnega sodišča bo trajalo najmanj do 12. marca 2011. (I.L.) Smučarska proga na Višarjah od sobote dalje zaprta TRBIŽ - Smučarska proga na Višarjah, kjer bodo naslednji konec tedna priredili tri tekme svetovnega pokala alpskih smučark, bo zaprta od sobote 26. februarja do vključno nedelje 6. marca. V tem času ne bo možna niti nočna smuka. Na Višarjah se bodo najboljše smučarke v petek 4. marca pomerile v superkombinaciji, v soboto v smuku in za konec bo v nedeljo 6. marca na vrsti še superveleslalom. VIDEM - Deželna uprava sklenila srečanje s predstavnikih jezikovnih skupnosti Po Slovencih na vrsti Furlani Molinaro: Zaščita manjšin prednostna naloga Dežele - Odbornik De Anna pozitivno ocenil tudi torkovo srečanje s predstavniki Slovencev VIDEM - S »poslušanjem« predstavnikov furlanske jezikovne skupnosti je deželna vlada včeraj v Vidmu sklenila niz treh pobud z nemško, slovensko in furlansko govorečo skupnostjo. Odbornika Roberto Molinaro in Elio De Anna (glavni pobudnik teh prireditev) sta pozitivno ocenila potek treh srečanj in poudarila, da je zaščita manjšin prednostna naloge Dežele Furlanije-Julijske krajine, brez katerih ji ne bi ustavodajna skupščina priznala položaja avtonomne deželne enote. Zastopniki Furlanov so Molinaru, De Anni in deželnim funkcionarjem predstavili situacijo furlanščine in probleme, s katerimi se soočajo furlanska društva in ustanove. Kljub prizadevanjem Dežele je poučevanje fur-lanščine na šolah še vedno problematično in težavno, čeprav med starši in mladini močno narašča zanimanje za ta jezik. Furlani so tudi jezni na javno radiotele-vizijsko ustanovo, ker ne spoštuje obvez in pogodb glede radijskih in predvsem televizijskih sporedov v furlanskem jeziku. S tem v zvezi se bo De Anna v kratkem srečal z ministrom Paolom Romanijem, ki je menda pristojen za ta vprašanja. De Anna je medtem pozitivno ocenil tudi torkov »dan poslušanja« slovenskih kulturnih ustanov, organizacij in društev. Odbornik je do zadnjega poslušal posege diskutantov in njihova stališča bo upošteval za deželni posvet o slovenski manjšini, ki ga na- povedujejo meseca junija. Še prej pa se bodo odvijali t.i. deželni stanovi kulture v FJK. Pavel Mahorčič, direktor Družbe za založniške po-bude-Prae, ki izdaja Primorski dnevnik, je v Gorici predstavil položaj in perspektive našega časnika. Primorski dnevnik izhaja že preko dvajset let z izdatno podporo italijanskega zakona o založništvu, obenem pa je deležen tudi pomembnega doprinosa deželne uprave. Znano je tudi, da je za položaj časopisa v zadnjih letih značilna velika finančna negotovost, ki se ponavlja iz leta v leto zaradi nestabilnega obnavljanja vsedržavnih finančnih prispevkov iz navedenega zakona o založništvu. »Temu je treba dodati ugotovitev, da so javni prispevki že dolgo let nespremenjeni, za nekaj let pa je prišlo tudi do njihovega občutnega krčenja, kar pomeni, da časopis ni kos neprestani rasti stroškov za njegovo vsakodnevno izhajanje. Tako smo že nekaj let prisiljeni v stalno krčenje izdatkov, kar pomeni progresivno obubožanje časopisa in posledično njegove vloge v naši skupnosti. Za Primorski dnevnik bi bilo temeljnega pomena, če bi se javni prispevki postopno rahlo višali, vsaj za indeks fizioloških poviškov stroškov. V državnem proračunu za tekoče leto še vedno ni zagotovljeno zadostno kritje stroškov iz zakona o založništvu, s tem pa je dnevniku lahko celo ogrožen obstoj,« je med drugim poudaril Mahorčič. Deželna odbornika De Anna in Molinaro na včerajšnjem srečanju v Vidmu dežela fjk / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. februarja 2011 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Stališče paritetnega odbora Rezija mora ohraniti svojo šolo, ■ - • v • • ^ •• v v« v kateri poučujejo tudi rezijanšcrno Brezigar: Ni bistveno, če je to jezik ali narečje, bistveno je, da se ohrani - Protest Rezijanov, ki nočejo biti Slovenci TRST - Rezija mora ohraniti osnovno in srednjo šolo, ki ji grozi zaprtje. Tako meni paritetni odbor za slovensko manjšino, ki je prepričan, da če bodo šolo zaradi premajhnega števila učencev in dijakov enkrat zaprli je ne bodo nikoli več spet odprli. Gre za šolo z italijanskim učnim jezikom, v kateri neobvezno in izven normalnega urnika poučujejo tudi rezijanščino. Za paritetni odbor ni nobenih pravnih pogojev, da bi Rezijo - kot zahteva tamkajšnja občinska uprava - izločili iz zaščitnega zakona za Slovence, je pa pripravljen na soočenje z vsemi rezijan-skimi komponentami. Tudi s tistimi, ki pravijo, da Rezija in Rezijani nimajo nič skupnega s Slovenci. Njihovi predstavniki so včeraj prišli v Trst (v sredo so bili na goriškem deželnem zboru slovenskega jezika) in se neformalno srečali s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem. Predsednik jim je ponovil stališče, da je »izstop« Rezije iz zaščitnega zakona - kot rečeno - neizvedljiv in nemogoč. Po njegovem bi bilo koristno, da bi se vsi skupaj zavzemali za ohranitev tamkajšnje šole, ki pomeni tudi ohranitev rezijanščine. »Meni se ne zdi bistveno, če je to jezik ali narečje, meni se zdi bistveno, da ga govori in goji čimveč ljudi,« je dejal Brezigar. Pripravljen je priti v Rezijo in se srečati z vsemi lokalnimi komponentami in z občinski- Bojan Brezigar se pogovarja z Rezijani, ki nočejo biti Slovenci A kroma mi upravitelji. »Glede Rezije je treba umiriti vode in osamiti tiste, ki hočejo zadeve zaostrovati,« je dodal predsednik paritetnega odbora. Zaščitna zakona za Slovence in za jezikovne skupnosti (številki 38 in 482) ne vsiljujeta ničesar nikomur, temveč dajeta na razpolago uživanje pravic. To velja tudi za Rezijo, kjer je po Brezigarjevem mnenju, možno sožitje različno mislečih. Tako misli tudi deželni odbornik Elio De Anna. Paritetni odbor je na včerajšnji seji prižgal zeleno luč za porazdelitev približno dveh milijonov evrov krajevnim upravam in ustanovam za uveljavljanje zaščitnega zakona. Za državne prispevke je vsega skupaj zaprosilo 31 javnih uprav. Odbor je tudi vzel v pretres kritike Sveta Evrope na račun Italije glede izvajanje okvirne evropske konvencije za zaščito manjšinskih jezikov. Najbolj ostra kritika zadeva televizijske sporede RAI v slovenskem jeziku, ki so bili do pred kratkim nedostopni Slovencem v videmski pokrajini. Z uvedbo digitalne televizije se je tudi ta problem končno rešil. S.T. MANJŠINA Bojan Brezigar »90 odst. ljudi meni, da je bila zaščita potrebna« TRST - »Prepričan sem, da 90 odstotkov Tržačanov ocenjuje, da je bil zaščitni zakon za slovensko manjšino potreben. In tu mislim na Trža-čane italijanske in slovenske narodnosti,« pravi Bojan Brezigar. Predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino ne soglaša z oceno tistih (tudi med Slovenci), ki ocenjujejo, da je zaščitni zakon ostal v glavnem na papirju. Pri tem omenja Na-politanov odlok o 32 narodno mešanih občinah FJK, ki je temeljno ogrodje zakona številka 38 ter priznanje Slovencev na Videmskem, ki ima za posledico priznanje špetrske dvojezične šole. Obstajajo seveda tudi zakonski členi, ki se ne izvajajo. Brezigar navaja neizpolnjeno obvezo o slovenski sekciji konservatorija Tartini (država ji letno namenja 500 tisoč evrov), težave z narodnimi domovi in birokratske ovire, ki negativno pogojujejo delovanje deželnega urada za slovenske šole. Italijanska država namenja izvajanju zaščitnega zakona leto okoli 10 milijonov evrov, od katerih približno poldrugi milijon spet roma v rimske blagajne. Predsednik paritetnega odbora je trdno prepričan, da se je splošna klima na Tržaškem in v Furlaniji-Julijski krajini bistveno spremenila na boljše. Premiki so se začeli v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je v Evropi padla blokovska delitev, nakar je Italija rabila deset let za odobritev zaščite jezikovnih skupnosti in slovenske manjšine. V Evropi se je na splošno okrepila občutljivost do narodnih in jezikovnih manjšin, razen v Franciji in Grčiji, ki sta po Brezigarjevem prepričanju negativni izjemi. »Zaščitni zakon deset let po parlamentarni odobritvi priča, da vstopamo oziroma da smo že v situaciji, ki jo lahko ocenjujemo za normalno,« je prepričan Brezigar. Dokaz je tudi julijsko tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. ZA 11.900€* S 4-LETNIM JAMSTVOM IN Z 2 LETI ZAVAROVANJA PROTI KRAJI IN POŽARU. Dacia Duster, edinstveni SUV v celoti: za bivalno udobje, za učinke pravega vozila s štirikolesnim pogonom in za varnost, za porabo goriva in za emisije Co2. Dacia Duster 4x21.616v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. Financiranja: brez predujma, 72 obrokov po 222,18 €, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in formulo Inclusive Pack po 99 €, ki vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru in jamstvo Dacia Service, ki predvideva nadaljnjo leto/1 OO.OOOkm od datuma prve registracije vozila. TAN 6,99%; TAEG 8,70%; stroški za postopek 300€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe DACIAFIN. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 28/02/2011. Emisije ¿02:177 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 7,51/100 km. PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 26. IN NEDELJO, 27. FEBRUARJA M M ^ FJJA AAA Ulica Flavia 118 ~ 34147 Trst Tel 040 281212 * Ulica DiVl Julia 4"34079 staranzano |/K| II v ^ | III || || | (GO) Tel. 0481 413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211 I IwUk I I W WW WW Ulica Aquileia 108-33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 0431 33647 4 Četrtek, 24. februarja 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Za januar potrjena 2,1-odstotna stopnja inflacije Podražitev nafte nemudoma dvignila maloprodajne cene goriv Za združenja potrošnikov bodo sedanje podražitve družine obremenile za 210 evrov TRST - Cene nafte nadaljujejo vzpon, ki so ga povzročili upori v arabskih državah, še posebno v Libiji, in so včeraj dosegle najvišjo raven v zadnjih 28 mesecih. Evropska nafta brent je v Londonu kotirala 105,78 dolarja za sod. Kot po tradiciji se v Italiji podražitev nafte bliskovito prenese na maloprodajne cene naftnih derivatov.Svetovane cene bencina so se včeraj zvišale za 1,5 centa, nekatere naftne družbe pa so ceno potisnile tudi za dva centa navzgor. Povprečna prodajna cena bencina se je tako včeraj gibala med 1,510 evra in 1,519 evra za liter, dizelsko gorivo pa med 1,399 in 1,409 evra za liter. Cene nereguliranih energetskih proizvodov tako še naprej segrevajo inflacijo. Po Istatovih podatkih se je bencin januarja glede na enak mesec leta 2010 podražil za 11,3 odstotka (decembra je bilo medletno zvišanje 9,9-odstotno), glede na mesec prej pa za 3,5 odstotka. Plinsko olje za motorni pogon se je podražilo za 15,7 odstotka glede na lanski januar in za štiri odstotke glede na december 2010, ko je bila medletna podražitev 14,5-odstotna. Statistični zavod Istat je sicer včeraj potrdil začasno oceno januarske inflacijske stopnje, ki je znašala 2,1 odstotka in je bila najvišja od decembra 2008. Decembra lani je bila 1,9-odstotna. Poleg energentov so k januarski rasti inflacije največ prispevale živilske surovine, oboji za 2,7 odstotka v medletni primerjavi, kar je za 0,6 odstotka več od inflacijskega povprečja (2,1%). Indeks cen s seznama dobrin, ki sodijo med vsakodnevne nakupe, se je tako januarja glede na december povzpel za pol odstotka, saj je decembra znašal 2,2 odstotka. Tako kot vsakokrat, kadar prihaja do nenormalnih cenovnih pritiskov, so združenja potrošnikov tudi tokrat pritisnila na alarmni zvonec. Podražitve bodo imele po njihovih izračunih težke posledice za družinske proračune, samo podražitve motornih goriv pa naj bi ob koncu leta vsako družino stale 210 evrov več: 90 evrov na porabo goriva, 120 evrov pa za posredne stroške, kot so računi za energijo, prevoz in cene prevažanega blaga. Kot ob vsaki podražitvi, pa tudi tokrat potrošniki nosijo tudi breme špekulacije, opozarjajo združenja. Nemogoče je namreč, da bi se podražitev nafte ali drugih surovin pri priči prenesla na maloprodajne cene, kajti bencin ali kruh, ki ga kupimo danes, je derivat nafte ali pšenice, ki so ju grosisti kupili v času, ko so bile cene nižje. Dražitev surovin dviguje cene naftnih derivatov in živilskih proizvodov ansa INFRASTRUKTURE - Minister Vlačič Modernizacija železnic pod zunanjim nadzorom LJUBLJANA - Slovenski minister za promet Patrick Vlačič si ne dela utvar, da se pri modernizaciji železniškega omrežja ne bo zgodila kakšna napaka. Vendar pa - kot je zagotovil v nedavnem časopisnem pogovoru - bo ministrstvo imelo dostop do vseh gradbenih dokumentov, »za vsako vrečo peska se bo vedelo, kje in kako je porabljena«. Prometno ministrstvo bo pri modernizaciji železniškega omrežja po Vlačičevih navedbah izvajalo su-pernadzor z obiski investicijskega objekta. »Razmišljamo, da bi za nadzor najeli zunanjega svetovalca. Sam želim da bi bil to nekdo iz tujine, tako da ne bi bil nikakor vpet v življenje pri nas,« je dejal minister. Vlačič je prepričan, da bodo Slovenske železnice (SŽ) rešene, pri sanaciji bo sodeloval tudi svetovalec; prejšnji teden se je usmerjevalni odbor dogovoril o poteku sanacije. Kot je znova poudaril minister, je ideja o oblikovanju slovenskega logističnega holdinga ločena od sanacije Slovenskih železnic. Usoda logističnega holdinga še ni dorečena. Na zadnji konferenci je bilo rečeno, da je projekt težko uspešen, če zanj ni soglasja in predanosti. »Opravil bom še zadnje pogovore s šefi uprav in bomo videli, kako in kaj,« je dejal Vlačič. Minister za promet je kritičen do dogajanj v Luki Koper. »Stavke škodijo podjetju in delavcem,« je opozoil in dodal, da je bila največja prednost Luke Koper pred drugimi pristanišči ravno ta, da so se vodstvo in delavci vedno dogovorili brez stavk. Osnovni avtocestni program je po ministrovih besedah izpeljan; manjka le del gorenjske avtoceste pri Peračici, ki bo končan letos. Glede razvojnih osi pa si želi, da bi bile čim prej dokončane. »Vezani smo na prostorsko planiranje, razgrnitve za severni in južni del tretje razvojne osi pa bodo zelo kmalu,« je zagotovil prometni minister. SEJMI - Predstavitev spremlja tudi enogastronomska ponudba Slovenija na sejmu v Munchnu kot zelena in mediteranska destinacija MuNCHEN - Slovenija se na stojnici turističnega sejma v Munchnu, ki je včeraj odprl vrata, predstavlja kot raznolika zelena in mediteranska destinacija. Za animacijo razstavnega prostora skrbijo planšarji z Velike Planine v značilnih planšarskih oblekah, obiskovalcem pa so na ogled tudi solinarski pripomočki s pridihom slovenske obale. Sejem f.re.e, še vedno poznan tudi po prejšnjem nazivu - CBR, je najvidnejši turistični sejem za splošno javnost na Bavarskem in vsako leto pomeni napoved turistične sezone in aktualnih trendov. Letos je sejem doživel nekaj sprememb. Vrata je odprl en dan prej v tednu, v sredo, končal pa se bo v nedeljo. V preteklih letih se je začel v četrtek in končal v ponedeljek. Prav tako sejem ne poteka v času bavarskih zimskih počitnic, saj bodo te šele v marcu. Te spremembe so na prvi dan sejma prinesle nekoliko zmernejši obisk, vendar organizatorji pričakujejo večji obisk konec tedna, ko bodo sejem obiskale tudi družine. Slovenija se predstavlja v hali A5 na 105 kvadratnih metrih površine. Nosilno temo je prevzela destinacija Kamniško-Savinjske Alpe. Na razstavnem prostoru slovensko turistično ponudbo predstavlja 14 podjetij: Hit Al-pinea, Pohodništvo, Kolesarjenje GIZ, Združenje kampov, Turistično združenje Portorož, Škocjanske jame, Rimske terme, Dolina Soče, Terme Vivat, Terme Dobrna, Postojnska jama, TIC Kamnik, Solčavsko, Turizem Ljubljana in LTO Prlekija Ljutomer. Po slovesnem odprtju sejma je slovensko stojnico obiskala delegacija bavarskega ministrstva za gospodarstvo, Munchenskega sejmišča, predstavniki medijev in predstavniki države partnerice sejma - Madžarske. Sprejela sta jih slovenski generalni konzul na Bavarskem in v Baden-Wurtembergu Marko Vrevc in vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije (STO) v Nemčiji Majda Rozina Dolenc. Med obiskom so se gostje prepričali o raznolikosti Slovenije, gostitelji na stojnici pa so jih postregli z ape-ritivom penine in tremi vrstami toplih slovenskih enolončnic. Tako so slovensko raznolikost predstavili tudi skozi kulinariko. Jutri je na slovenskem razstavnem prostoru predviden še obisk organizatorjev potovanj, ki se bodo srečali s predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva, kar bo dalo predstavitvi na sejmu še poslovni poudarek. Pričakujejo 35 organizatorjev potovanj in agentov. Medtem ko bo sejem f.re.e v Munchnu trajal do vključno nedelje, 27. februarja, pa STO že čaka nov, med sejmi v začetku leta največji izziv - nastop na Borzi ITB, ki bo v Berlinu potekala od 9. do 13. marca letos. V okviru borze ITB 2011 se bo Slovenija predstavila kot država, ki letos proslavlja 20-letnico samostojnosti, a ima hkrati kakovostno kulturno ponudbo, v okviru katere predstavlja Maribor -kulturno prestolnico Evrope 2012. (STA) V deželnem svetu avdicije o obrtništvu TRST - V drugi komisiji deželnega sveta je bila včeraj serija avdicij v zvezi s predlogom deželnega zakona za reformo obrtništva, ki ga je pretekli teden orisala od-bornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. Deželni svetniki so včeraj prisluhnili predstavnikom štirih pokrajinskih trgovinskih zbornic, zvezi in združenju zadrug in stanovskim organizacijam CNA, Confartigianato, Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju (SDGZ), sindikatom avtonomnega dela in službe za podporo in promocijo obrtne proizvodne panoge pri deželni direkciji za proizvodne de-javbnosti. Maja med Trstom in Berlinom »avtomobilski vlak« TRST - Od maja naprej bo Trst povezan z Berlinom s posebnim vlakom, ki mu po nemško pravijo Autozug in ki poleg potnikov prevaža tudi avtomobile. Novo storitev bo organiziralo podjetje Arenaways. Trst bo z nemško prestolnico povezan vsak četrtek, v načrtu pa so še podobne železniške povezave s Hamburgom, Duesseldorfom in Neu Isenbur-gom, in to ob sobotah. Povezave bodo sezonske, od 14. maja do 29. septembra. Deželni zakon za trgovino bodo prilagodili direktivi EU TRST - Kot je včeraj napovedala deželna odbornica za trgovino Angela Brandi, je deželna zakonodaja za trgovino tik pred prilagoditvijo evropski direktivi Bol-kestein o storitvah na skupnem trgu. Italija je to direktivo sprejela v svojo zakonodajo 26. marca lani, zdaj pa jo morajo tudi dežele. V ta namen bo deželna uprava FJK pripravila posebni zakonski osnutek, ki je v zaključni fazi priprave, vzporedno pa poteka delo za celovito prenovo deželnega zakona št. 29 iz leta 2005, ki vsebuje organski normativ o trgovski dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. EVRO 1,3731 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 23.2. 22.2. ameriški dolar japonski jen 1,3731 113,69 9 0272 1,3667 113,63 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 40,1920 61 9710 8,9929 39,9817 61,8640 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4551 084590 U 1 ^MJTV 7,4554 0,84584 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 8,7935 7,7390 8,7870 7,7515 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,527 1,2853 24,495 1,2844 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 272,65 15,6466 272,73 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9583 1 3629 3,9655 1,3491 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3691 1,9558 1,3635 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2253 3,4528 4,2290 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7045 2,2807 0,7045 2,2807 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1878 290,00 2 1824 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,4105 7,4085 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26200 0,31250 0,46500 0,13500 0,17000 0,24000 0,864 1,079 1,353 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.019,19 € +297,05 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,49 INITEDIII IDr»DA 3 -0,48 +4 32 KRKA 1 1 IKA KOPER 61,48 15 00 -0,03 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,60 +0,00 +0,31 TELEKOM SLOVENIJE 252,00 87,00 -0,94 -1,14 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 43,00 16,70 23,00 on nn -0,30 n nn ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTÜADCM7 ") Ol NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 10,42 +0,53 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 13,10 7,99 24,29 -0,77 -0,04 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 355,00 83,00 190 00 -2,52 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,00 17,40 -0,98 -1,16 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. februarja 2011 -0,29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,117 104,4 1641 -1,06 -1,97 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,53 -0,73 +1,52 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,95 2,95 -0,05 -0,14 -1 65 EDISON ENEL ENI 0,86 4,18 1708 -0,10 FIAT FINMECCANICA 6,69 -1,16 -1,62 -1 65 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,95 15,99 +0,69 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,38 102 +0,85 -1 64 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,88 -0,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,53 7,37 217 -0,96 -0,67 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,72 1488 +0,09 -2,88 -1 20 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,62 -2,15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,88 9,04 1 04 -0,46 -1,95 TENARIS TERNA 17,01 +0,77 -2,41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,27 0,07 -0,85 -0,37 UNICREDIT 7,36 1,84 -0,27 +0,76 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 98,93 $ +3,68 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 830,28 -0,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.248,75 1.030,86 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.748,31 +0,44 -0,14 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 769,51 313,07 1.662,28 +0,37 +0,61 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.636,15 +0,77 -1,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.125,72 2.308,40 -0,71 -0,87 S&P 500, New York 1.310,87 -0,35 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.338,11 7.318,35 5.972,03 -1,47 -0,05 +0,27 CAC 40, Pariz 4.050,27 -1,15 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.869,00 1.241,7 2.995,49 -1,64 +0,02 Nikkei, Tokio 10.579,10 -0,80 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.451,10 2.855,96 -1,33 -2,60 Sensex, Mubaj 18.178,33 -0,64 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 24. februarja 2011 5 GLOSA Stopetdesetletnica združitve Italije Jo2e Pirjevec Dveststo petdeset tisoč evrov. Toliko naj bi dobil komik Benigni za svoj nastop na festivalu v Sanremu. Festivala seveda nisem gledal, nastopu Benignija pa vendar nisem mogel ubežati, ker ga je predvajal RAI News, edini italijanski televizijski kanal, ki ga lahko še prenašam. Nisem seveda videl njegovega prihoda v dvorano na belem konju in z italijansko zastavo v roki, slišal pa sem glavnino njegovega monologa o Mamelije- vi himni in sklep, ko jo je zapel. Poglavitna misel je bila ta, da gre za komiko, ki v svoji agresivni gostobesednosti in paroksistični gestualno-sti ne bi bila sprejemljiva v nobenem drugem evropskem kontekstu, kar jih poznam. Saj ne rečem, nekaj trenutkov, ko je Benigni v interpretaciji besedila himne cikal na Berlusconija in na Bersa-nija, je bilo tudi zabavnih, v glavnem pa je bil njegov nastop za ne-Italijana težko prebavljiv. Sprašujem se tudi, kako kritično so ga sprejeli Italijani, takrat ko je na primer proglašal Scipiona Afriškega, zmagovalca nad Hanibalom (leta 202 pred Kr.) za največjega (seveda italijanskega) generala vseh časov. Ali je tistih 14.000.000 gledalcev, kolikor jih je imel, razumelo, da gre za parodijo, ali ga je vzelo resno? Tako resno, kot na primer Benito Mussolini, ko je prisostvoval snemanju filma o omenjenem antičnem generalu, in je po »bitki« med Rimljani in Kartažani z zadoščenjem rekel režiserju: »Dobro smo jih na-žgali!« Očitno je bil prepričan, da bo tudi v drugi svetovni vojni šlo po istem scenariju. Nočem biti preveč kritičen. Priznati moram, da bi se raznežil - če bi bil Italijan - ko je Beni-gni na koncu svojega nastopa zapel Mamelijevo pesem. Nič ne de, da je besedilo absurdno in da tudi melodija ni bogve kaj. Toda komik se je umiril, njegov obraz se je zresnil in postal skoraj lep, njegovo podajanje himne brez retorike, brez kričanja in nastopaštva, kakor da bi jo pel samemu sebi v stiski in samoti, je bilo prepričljivo. Ker spoštujem iskren patriotizem, me je presunil. To seveda ne pomeni, da delim odločitev tistih naših izvoljenih predstavnikov, ki »iz lojalnosti«, kakor sem slišal, nameravajo prisostvovati slavnostim ob 150. obletnici združene Italije. Dosti bolj se mi zdi prepričljiva odločitev glavarja bocenske province, ki je povedal, da njega ne bo, ker Južni Tirolci, ki so avstrijska manjšina, nimajo kaj proslavljati. Leta 1861, ko je Italija nastajala, jih ni bilo zraven. Leta 1918, po razpadu avstro-ogrske-ga cesarstva, jih nihče ni vprašal, ali so zadovoljni z mejo na Brennerju ali ne. Sledila so leta ra-znarodovalnega pritiska in pred začetkom druge svetovne vojne vsiljeno preseljevanje v Tretji rajh. Po drugi svetovni vojni Južnim Tirolcem v demokratični Italiji tudi ni bilo z rožicami postlano, kljub dogovoru De Gasperi-Gruber o zaščiti manjšine. Šele ko je v začetku šestdesetih let prišlo v bocenski pokrajini do bombnih atentatov, ki so grozili, da se bodo izrodili v ljudsko vstajo, je morala rimska vlada popustiti. Tega problema sicer nisem študiral, a stavil bi, da zato, ker so jo k temu prisilili v Washingtonu. Kaj pa z nami? Ali ni naša zgodba močno podobna južno-tirolski - razen v razpletu ? Ali smo od dejstva, da smo se po drugi svetovni vojni izkazali kot lojalni državljani, spoštljivi do zakonov in oblasti, dobili kakšno priznanje? Ali se moremo z zaščitnim zakonom, takšnim kakršen je in kakor se izvaja, zadovoljiti? Ali ni njegov najpomembnejši rezultat ta, da je italijanska država po več kot sto-štiridesetih letih priznala, da so beneški Slovenci Slovenci? Ali lahko zaradi tega pojemo zmagoslavje, medtem ko ostajamo Slovenci na Tržaškem in Goriškem še močno diskriminirani, vsemu priznanju navkljub? Velik del severne Italije, tam kjer je Risor-gimento nastal, obletnice združitve noče praznovati, ker je sit Rima in preliva lastnega denarja na jug. Včeraj sem na RAI News slišal, da je lani korupcija v Italiji poskočila za 30 odstotkov, da o drugih nesrečah te nesrečne države niti ne govorim. Ali ne bi bilo v tem kontekstu tudi za naše predstavnike primerneje, če bi na vabilo na Kvirinal, ali kamor koli, dostojanstveno odgovorili: »Ne, hvala!«? VREME OB KONCU TEDNA Še nekaj dni v družbi anticiklona Darko Bradassi Mrzel arktični zrak se je po predvidevanjih iznad evropskega severa spustil proti Balkanu in je obrobno prešel tudi naše kraje. Temperature so tudi pri nas padle, ohladitev pa je bila najbolj občutna v vzhodnih predelih Slovenije, ki so najbližji ledenemu jedru. Ponekod na vzhodu so včeraj zjutraj namerili temperature blizu -10 stopinj Celzija, pri nas pa je bilo ozračje za kakšno stopinjo manj mrzlo. Ži-vosrebrni stolpec se je vsekakor tudi v nižinah Furlanije Julijske krajine ponekod dotaknil le-dišča, negativne nočne vrednosti pa so namerili v glavnem na Krasu. Ob spustu severnega zraka je pri nas zapihala tudi občasna zmerna burja, ki je precej povečala občutek mraza. Temperaturni gradient je med Furlanijo-Julijsko krajino in vzhodnimi predeli Slovenije v teh dneh kar precejšen. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila povsem spoštljive -8,3 stopinje Celzija, medtem ko se je živo srebro na isti višini nad vzhodnimi in deloma južnimi predelih Slovenije spustilo do okrog -12 ali -13 stopinj Celzija. Ozračje je trenutno za okrog 7 do 11 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletne normalnosti. Najnižje prizemne temperature bomo verjetno beležili danes ali jutri, ko se bodo vetrovi povsem umirili in se bo mrzel zrak iz višjih plasti nemoteno sesedal v prizemlje. Razen ob morju bomo povsod beležili negativne nočne temperature, medtem ko bo čez dan, ob odsotnosti močnejših vetrov, postopno nekoliko manj mrzlo. Hladen zrak se je spustil proti Balkanu po vzhodnem robu anticiklona, ki bo še nekaj dni onesposobil vpliv atlantskih tokov. Prevladuje zato severovzhodna celinska slika s suhim zrakom in sončnim vremenom. Do spremembe pa bo prišlo v nedeljo, ko bo severni del anticiklona začel slabeti in se bo proti nam začel spuščati nekoliko bolj vlažen severnoatlantski zrak. Nad Tiren-skim morjem bo nastalo manjše ciklonsko območje, ki se bo nato preko srednje Italije pomikalo v našo bližino. Njegov vpliv po zadnjih izgledih ne bo posebno velik, ker bo nekoliko preveč oddaljen od naših krajev, vendar se bo vreme vseeno vsaj delno poslabšalo. V noči na ponedeljek in v ponedeljek bodo možne povečini manjše občasne padavine. Pri nas bo rosilo ali rahlo deževalo, po Sloveniji pa bo občasno rahlo snežilo. Kaže, da se bo nato v ponedeljek ali torek od severnoat-lantske višinske doline odcepilo obsežno jedro bolj vlažnega in hladnega višinskega zraka, ki se bo v prihodnjem tednu zelo verjetno zadrževalo nedaleč od nas in bo predvidoma vsaj občasno in delno vplivalo na vremensko sliko. Občasno bodo zato možne padavine, temperature pa bodo, kot kaže povečini v dolgoletni normalnosti. Od danes do vključno sobote, morda tudi do nedeljskega popoldneva pa se bo nadaljevalo povečini sončno in hladno zimsko vreme. Zlasti noči bodo mrzle, temperature se bodo povečini spuščale pod ničlo, čez dan pa se bo živosrebrni stolpec počasi opomogel do za ta čas normalnih vrednosti. Na sliki: anticiklon bo, kot kaže, vztrajal vsaj do nedelje MILAN - Moški in mešani zbor sv. Jerneja z Opčin gost društva Slovencev v Milanu Poseben dan slovenske kulture Tradicionalno mašo vodil koprski škof Metod Pirih - Zbor ustvaril posebno vzdušje - Za openske pevce in pevke še vabilo italijanske župnijske skupnosti Pevke in pevci openskega zbora so s svojim izvajanjem ustvarili posebno vzdušje zvonko vidau Moški in mešani pevski zbor sv. Jernej z Opčin, zborovodja Janko Ban, organist Vinko Škerlavaj, tro-bentačica Živa Komar, sopranistka Mojca Milič in tenorist Marjan Štrajn so bili člani tržaške pevsko-instru-mentalne delegacije, ki se je v nedeljo podala v Milan na enodnevno gostovanje ob dnevu slovenske kulture. Srečanje s člani društva Slovenci v Milanu v okviru njihove mesečne maše in redne serije kulturnih prireditev je nastalo na pobudo gospoda Karla Bolčine, ki že štirideset let skrbi za mašo v slovenskem jeziku v cerkvi Corpus Domini, ki enkrat letno poteka s pevsko spremljavo. Maša, ki jo je tokrat daroval koprski škof Metod Pirih, je potekala v slovesnem in hkrati prisrčnem tonu, saj so pevci zapeli Slovesno mašo 2009 za soliste, zbor, trobento in orgle Damjana Močnika, predstavili domače umetnike s skladbami Vrabca in Ma-liča ter podali nekaj splošno priljubljenih nabožnih spevov. Škofova pridiga je bila naravnana na pomen kulture in njenega etičnega sporočila, kar je primerno uvedlo v naslednji del popoldneva, ki se je nadaljeval v prostorih oratorija s kulturno prireditvijo, pri kateri je s podajanjem izbora pesmi slovenskih avtorjev sodeloval urednik Radia Ognjišče Matjaž Merljak. Na sporedu so bile pesmi domačih avtorjev na domoljubna besedila v izvedbi moškega in mešanega zbora sv. Jerneja. Koncert se je pričel z Vrabčevo Zdravlji-co in se je končal s pesmijo Signore delle cime Bepija De Marzija, s katero je moška zasedba izpolnila željo italijanskega poslušalca in alpinca. Pevski dar ob koncu uradnega programa se je še dodatno dotaknil src že močno ganjenega občinstva, ki je ob občutenih izvedbah slovenskih pesmi podoživel občutek globoke navezanosti na svoje narodne korenine. Častni gost večera je bil častni konzul Republike Slovenije v Milanu dr. Gianvico Camisasca, ki se je ob tej priložnosti prvič srečal s člani društva ob mesečni kulturni prireditvi in je izrazil svoje navdušenje nad vsebinami in izvedbo, v soglasju s podpredsednico društva Jasminko Mandič: »Zelo sem presenečena nad današnjim srečanjem. Za seboj imam nekaj pevskih izkušenj in moram priznati, da je nastop upravičeno ganil in razveselil našo publiko.« Pohvalno se je izrazil tudi glavni pobudnik gostovanja, štan-dreški župnik Bolčina: »Milanska slovenska skupnost šteje veliko Tržača-nov, zato se mi je zdelo primerno povabiti tokrat zbor iz zamejstva. Člani posvečajo veliko pozornosti in prizadevanja v načrtovanje kulturne dejavnosti, zato so tudi precej zahtevni pri izbiri gostov in mislim, da smo z openskim cerkvenim zborom ponudili preverjeno kvaliteto.« Med publiko je koncertu sledila tudi Erika Hrovatin, ki je pred petimi leti zapustila Opčine zaradi delovnih obveznosti in se napotila v Moskvo in nato v Milan, kjer živi z možem in ohranja stike z rodnim krajem tudi z udeležbo pri dejavnosti društva: »Za človeka, ki živi daleč od doma, je pomembno, da vsaj občasno goji slovenščino in se srečuje z ljudmi, s katerimi ima nekaj skupnega. Današnji koncert je bil zame nekaj posebnega. Ko živiš na Krasu, se pravzaprav ne zavedaš bogatosti svojega vsakdana. Tukaj je drugače, življenje je usmerjeno predvsem v delo in je manj prostora za amatersko kulturno dejavnost. Ko pripovedujem sorodnikom svojega moža o rednem petju v zboru ali o študiju glasbe, s katerim se ukvarja res veliko število otrok, se jim vse to zdi nekaj zelo posebnega. Tukaj se odločiš za glasbeno dejavnost predvsem, če imaš poseben talent, kar pomeni, da to ni nekaj tako vsakdanjega.« Občuteno podana glasba v nedeljo ni prevzela samo gostitelje slovenske narodnosti, saj so se openski pevci vrnili domov s prijetnimi vtisi o prisrčnem sprejemu, a tudi z vabilom italijanske župnijske skupnosti k oblikovanju pevskega nastopa ob stoletnici cerkve Corpus Domini. (ROP) LJUBLJANA Na Italijanskem inštitutu Tomizzove poti Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani (Breg 12) bodo v ponedeljek ob 18. uri predstavili knjigo in dokumentarne video posnetke Tomizzove poti po Trstu Stelle Rasman in Patrizie Vascot-to. O delu bo spregovoril Fulvio Senardi. Senardi je poučeval na šolah in univerzah v Italiji ter po svetu (v Zurichu, Trieru, Zagrebu in Pecsu). Trenutno sodeluje z Univerzo v Pecsu in koordinira literarno dejavnost Inštituta Julijske krajine za zgodovino, kulturo in dokumentacijo v Trstu. Kot rečeno, je delo Tomiz-zove poti po Trstu nastalo kot projekt Skupine 85 in je nastalo iz žive izkušnje skupinskih ogledov krajev, ki so tudi prizorišča dogajanj v raznih Tomizzevih romanih. Tako se je v preteklem letu rodila tudi zamisel, da bi o teh krajih spregovorili v trajnejši knjižni obliki. Nastala je več kot 180 strani obsegajoča dvojezična slovensko italijanska publikacija Tomizzeve poti po Trstu, ki sta jo napisali in uredili predsednica Skupine 85 Patri-zia Vascotto in podpredsednica Stella Rasman. Knjiga predstavlja odličen vodnik "po tržaškem Tom-izzi in Tomizzevem Trstu', kot je v uvodni spremni besedi zapisal El-vio Guagnini. Drugo spremno besedo je napisal Miran Košuta. Finančno je pobudo Skupine 85 podprla Avtonomna dežela FJK. Grafično jo je oblikoval ter opremil s svojimi izvirnimi ilustracijami Giulio Stagni. Fotografije je prispeval Gianfranco Abrami, za prevode pa so poskrbeli Devana Jovan Lakovich, Jasna Jurečič, Patrizia Vascotto, Miran Košuta, Jasna Če-bron in Gašper Malej. 6 Četrtek, 24. februarja 2011 ITALIJA / LIBIJA - Ob vse bolj dramatičnih informacijah o nasilnih reakcijah Gadafijevega režima Berlusconi naposled le opustil svojo »previdnost« Opozoril pa je na nevarnost skrajnega islamizma - Frattini v parlamentu, opozicija kritična RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj spremenil svoje dosedanje »previdno« stališče do dogajanja v Libiji. »Z veseljem ugotavljamo, da je v teh državah zavel veter demokracije,« je dejal, ko je nastopil na »generalnih stanovih« Rima kot italijanske prestolnice, ki jih je sklical župan Gianni Alemanno. »Veliko mladih hoče vstopiti v moderni svet in je sprožilo nemire z orožjem interneta ter s svojim pogumom. Toda paziti moramo, da ne bi prišlo do neopravičljivega nasilja in do izroditve v smeri islamskega funda-mentalizma,« je pristavil premier. Tudi zunanji minister Franco Fratti-ni je zaskrbljen nad možnim vzponom radikalnega islama zlasti na vzhodu Libije, ki ni več pod nadzorom sil Moamerja Ga-dafija. Kot je dejal v včerajšnjem govoru v poslanski zbornici, je morebiten nastanek islamskega emirata na vzhodu države resna grožnja zaradi bližine mejam Evropske unije. Kljub možni prevladi radikalnega islama pa je Frattini poudaril, da nič ne more upravičiti uboje stotine nedolžnih civilistov. V krvavih obračunih protivladnih protestnikov in Gadafijevih sil naj bi bilo po njegovih besedah ubitih že okoli 1000 ljudi. Frattini je v svojem poročilu poslancem o razmerah v Libiji okrcal Evropsko unijo, češ da neenoten odziv na migracijski val iz severnoafriških držav pomeni konec evropske solidarnosti zadnjih 50 let. Poudaril je, da se mora celotna Evropa pripraviti na možen val beguncev. V Libiji živi okoli dva milijona tujih državljanov, kar predstavlja okoli 30 odstotkov celotne populacije. Tudi če se jih v Evropo zateče zgolj 10 do 15 odstotkov, je to 200.000 do 300.000 ljudi, je poudaril Frattini in dodal, da Italija od EU pričakuje vzpostavitev mehanizma porazdelitve bremen migracij, s katerimi se soočajo nekatere evropske sredozemske države. Frattini je opozoril še na težke posledice krize v Libiji za italijanska podjetja, ki so z državo tesno povezana, ogroženih pa bi lahko bilo za okoli štiri milijarde evrov poslov. Odločitev Enija, da iz varnostnih razlogov prekine dobavo plina iz Libije, je označil za razumno in hkrati zagotovil, da to na oskrbo s plinom ne bo resneje vplivalo. Italija se namreč s plinom oskrbuje tudi iz Alžirije, Azerbajdžana, Rusije in zalivskih držav. Opozicija se je na Frattinijeve besede v parlamentu odzvala kritično. Vladi je očitala, da ni dovolj hitro in odločno reagirala na dogajanje v Libiji. »Ko gre za človekove pravice, je nesprejemljivo gledati samo na našo domnevno korist,« je dejal načelnik Demokratske stranke Dario Franceschini. Prvi mož Sredinske unije Pier Fer-dinando Casini pa je menil, da je Berlusconi vseskozi vodil pretirano naklonjeno politiko do Gadafija, vključno pri nedavnem sklepanju Dogovora o italijansko-li-bijskem prijateljstvu. Podobne pripombe je izrazila Italija vrednot. Medtem nekateri mediji razkrivajo še podatke o italijanskem izvozu orožja v Libijo. Po ocenah EU, ki jih je slednja sicer objavila že januarja, je Italija ena največjih dobaviteljic orožja v Libijo. Izvoz držav članic unije v Libijo je leta 2009 dosegel 174 milijonov evrov, vendar naj bi bila to nepopolna številka. Licence za izvoz orožja v Libijo naj bi bile vredne 343 milijonov evrov. Italija naj bi odobrila za 112 milijonov evrov izvoznih poslov, od tega kar 108 milijonov evrov za vojaško letalo. Na drugem mestu je Malta z 80 milijonov evrov izvoza lahkega orožje, na tretjem pa Nemčija s 53 milijonov evrov licenc za dobavo opreme za elektronsko motenje signalov mobilnih telefonov, spleta in GPS komunikacij. Zunanji minister Franco Frattini med svojim včerajšnjim poročilom o dogajanju v Libiji v poslanski zbornici ansa LIBIJA - Srečanje šestih notranjih ministrov v Rimu Sredozemske države zahtevajo poseben sklad EU za begunce RIM - Evropske države, v katere se zateka največ beguncev iz Libije in ostalih kriznih območij s severa Afrike, bodo na današnjem srečanju notranjih ministrov EU zahtevale oblikovanje posebnega solidarnostnega sklada. To je po včerajšnjem srečanju z notranjimi ministri Francije, Španije, Grčije, Cipra in Malte napovedal italijanski notranji minister Roberto Maroni (na sliki). Poleg tega bo šesterica držav v Bruslju predlagala vzpostavitev evropskega azilnega sistema do leta 2012, ki bi vključeval tudi delitev bremen, ki jih v sedanji krizi nosijo omenjene države. Maroni je pojasnil, da po vsej državi iščejo možne lokacije za oskrbo beguncev, če bi to bilo potrebno. Vendar pa, tako Maroni, sami dolgo ne bodo mogli nositi bremena beguncev, ampak bo morala na pomoč priskočiti tudi unija. Po ocenah italijanskih oblasti bi utegnilo v evropske države prebežati med 200.000 in 300.000 ljudi. Francoski minister za notranje zadeve Brice Horpefeux je po srečanju dejal, da ministra Maronija ni slišal govoriti o tem, da želi Italija del beguncev poslati v Francijo, pa čeprav so neka- teri begunci izrazili takšno željo. Komentar je povezan z izjavami vodje Severne lige Umberta Bossija, ki je dejal, da bi morala Italija del beguncev poslati v Francijo in Nemčijo. Italijanska vlada je od Bruslja sicer že zahtevala finančno pomoč za oskrbo več kot 5000 prebežnikov, ki so se v zadnjih tednih iz nestabilne Tunizije zatekli na otok Lampedusa. Večino so jih italijanske oblasti že premestile z otoka z okoli 6000 prebivalci na druge lokacije. V Rimu so sicer včeraj protestniki z libijskega veleposlaništva strgali zeleno zastavo Ga-dafijevega režima in jo zamenjali z rdeče-črno-zeleno, ki jo je pred vojaškim udarom leta 1969 uporabljala monarhija. Med protesti je prišlo tudi do prerivanja s policisti, ki so protestnikom skušali preprečiti dostop do veleposlaništva. POLITIKA Reševanje večnamenskega odloka RIM - Vlada skuša rešiti večnamenski zakonski odlok, znan kot Milleproroghe, potem ko ga je predsednik republike Giorgio Napolitano v torek ustavil, ker v nekaterih ozirih krši ustavo. Gospodarski minister Giulio Tremonti se je včeraj dopoldne načelno dogovoril z državnim poglavarjem, kako ga popraviti. Vlada bo predvidoma danes v poslanski zbornici predstavila veleamandma ter zahtevala njegovo odobritev z izglasovanjem zaupnice. Odlok naj bi se nato na vrat na nos vrnil v senat, ki bo po napovedih izjemoma delal v soboto, da bi odlok dokončno uzakonil. Ukrep bi sicer zapadel v nedeljo. Medtem pa je senat včeraj odobril resolucijo v podporo izvršnemu odloku za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni. Za je glasovalo 157 senatorjev, proti jih je bilo 124, 2 sta se vzdržala. Podobno podporo bo morala ukrepu izreči še poslanska zbornica, da bi ga vlada lahko potrdila. S tem bo ukrep dokončno stopil v veljavo, potem ko ga je Napolitano zavrnil, ker ga je vlada potrdila brez ustreznega mnenja parlamenta. POLITIKA - Zaradi bega iz FLI V senatu skupina tretjega bloka? RIM - Stranka predsednika poslanske zbornice Gianfran-ca Finija Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) je (doslej) izgubila štiri senatorje. Potem ko sta jo v preteklih dneh zapustila Giuseppe Menardi in Franco Pontone, sta se včeraj odločila za izstop še Pasquale Viespoli in Maurizio Saia. Fini zdaj lahko računa le še na 6 privržencev v senatu, kar pa je premalo, da bi njegova stranka lahko ohranila samostojno skupino. Prav zaradi tega se zdaj govori o možnosti, da bi v zgornjem domu italijanskega parlamenta nastala skupina tretjega bloka, ki bi skupno lahko štela 19 članov, in sicer - poleg 6 preostalih predstavnikov FLI - 5 iz vrst Sredinske unije (UDC), 5 iz vrst Zavezništva za Italijo (API), 2 senatorja Gibanja za avtonomije (MpA) in enega, ki je pred nedavnim izstopil iz Demokratske stranke. Nekateri viri pravijo, da bi skupino lahko vodil prvi mož API Francesco Rutelli, ki pa se za zdaj o zadevi ni hotel izreči, podobno kot drži zaprta usta voditelj UDC Pier Ferdinando Casini. Beg je prizadel tudi skupino FLI v poslanski zbornici. V zadnjih dneh sta Finijevo stranko zapustila poslanca Luca Barbareschi in Luca Bellotti, še neodločeni pa so vsaj trije poslanci, in sicer Adolfo Urso, Andrea Ronchi ter Pippo Scalia. Za zdaj pa skupina šteje več kot 20 članov, tako da ne tvega razpustitve. Medtem pa FLI izgublja tudi svoje glasilo Il Secolo d'Italia. V upravnem odboru imajo namreč večino nekdanji pripadniki Nacionalnega zavezništva, ki so ostali v Ljudstvu svobode. Ti sicer še niso sklenili, kaj narediti s sedanjo odgovorno urednico, Finijevo privrženko Flavio Perino. ZLOČIN V AVETRANI - Karabinjerji so ju včeraj aretirali Sarino truplo naj bi pomagala skriti Misserijev brat in nečak TARANTO - Vsak čas bo minilo pol leta, odkar je bila v Avetrani v Apu-liji v še vedno ne povsem pojasnjenih okoliščinah ubita 15-letna Sarah Scazzi. Odgovornost za njen umor je najprej prevzel 54-letni stric Michele Misseri, ki pa je potem obtožil za zločin svojo 23-letno hčerko Sabrino (Sarino sestrično), a je naposled svojo obtožbo vsaj delno preklical. Včeraj zjutraj pa so karabinjerji iz Taranta aretirali še 51-letnega Carmineja Mis-serija in 45-letnega Cosima Cosmo, brata oz. nečaka Micheleja Misserija. Kot kaže, sta moška lanskega 26. avgusta, na dan umora, pomagala skriti truplo nesrečne 15-letnice. Kot znano, so Sarine posmrtne ostanke preiskovalci našli nekaj tednov pozneje v nekem vodnjaku sredi oljčnega gaja. Do njega jih je pripeljal sam Michele Misseri. Zdaj pa so preiskovalci, kot kaže, dobili dovolj trdne dokaze, da sta pri skrivanju trupla pomagala Carmine Misseri in Cosimo Cosmo. Pomemben indic v tem smislu je že dejstvo, da je Michele takoj po umoru telefoniral najprej svojemu bratu in potem Cosimo Cosma in Carmine Misseri svojemu nečaku. Tako izhaja iz registrov telefonskih central, zelo verjetno pa je tudi sam Michele preiskovalcem kaj povedal, saj je Carmine ob svoji včerajšnji aretaciji karabinjerjem dejal, da ne smejo vse- ansa ga verjeti njegovemu bratu, češ da je »pravi igralec«. Če bi bilo res, da je bilo pri zločinu vpletenih toliko ljudi, pa je jasno, da ta črna zgodba iz Avetrane dobiva novo razsežnost. »Kratek proces« 28. marca v poslanski zbornici RIM - Pravosodne reforme, ki jih po odhodu Finijevih privržencev ponovno okrepljena vlada večina že dalj časa napoveduje, dobivajo prve oprijemljivejše obrise. Poslanska zbornica bo namreč imela 28. marca na dnevnem redu svojega plenarnega zasedanja t. i. zakonski predlog o kratkem procesu. Tako je na zahtevo Ljudstva svobode včeraj sklenila konferenca načelnikov skupin. Predstavniki opozicije so temu nasprotovali, saj so že večkrat izrazili prepričanje, da bi ta zakonski ukrep lahko izničil na tisoče procesov samo zato, da bi se premier Silvio Berlusconi rešil vsaj iz dela svojih sodnih težav. Sicer pa so se proti zakonskemu predlogu, ki ga je senat že odobril, iz podobnih razlogov izrekli tudi številni predstavniki sodstva. Včeraj se je kritično oglasil Cosimo Ferri, tajnik združenja Magistratura Indipendente, ki velja za zmerno strujo italijanskih sodnikov in javnih tožilcev. Konferenca načelnikov skupin je poleg tega včeraj sklenila, da bo poslanska zbornica 7. marca obravnavala prav tako sporni zakonski predlog o biološki oporoki. Sarah Brown: Berlusconi »vrgel oko« na Naomi LONDON - Žena bivšega britanskega premiera Gordona Browna je v nedavnem pogovoru za britanski Daily Mail izjavila, da je zasačila italijanskega premiera Silvia Berlusconija, ko je na uradni večerji spraševal za telefonsko številko znane manekenke Naomi Campbell. Kot še poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Sarah Brown v pogovoru, ki ga je minuli konec tedna objavil Daily Mail, povedala, da se je o pripetljaju kasneje pošalila z J. K. Rowling, avtorico Harryja Potterja. Ni pa natančno opredelila, kdaj naj bi do tega prišlo oziroma ali se je Berlusconi o številki osebno pozanimal pri Campbellovi. Naomi Campbell se je leta 2009 med vrhom skupine G-20 v Londonu udeležila uradnega banketa z Brownom, Berlusconijem in ostalimi svetovnimi voditelji. Berlusconi je že od nekdaj znan po svojem zanimanju za lepe ženske. 74-letni premier je sicer obtožen plačevanja za spolne odnose z mladoletnim dekletom in zlorabe položaja. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu LICEJ FRANCE PREŠEREN - Obisk Draga Jančarja ob dnevu slovenske kulture Praznični klepet z Jančarjem ob ogledu Joyceovega učenca S pisateljem se je pogovarjala prof. Brecljeva - Joyceovo novelo je dramatizirala prof. Betocchijeva Včeraj so tudi na liceju Franceta Prešerna obeležili slovenski kulturni praznik in medse povabili slovenskega pisatelja Draga Jančarja. Slednji se je pred samo proslavo zadržal z dijaki iz 4. in 5. razredov in z veseljem odgovarjal na njihova radovedna vprašanja o literaturi, današnji Evropi in kulturnem prostoru, nato pa so se vsi preselili na Vuardelsko reber v Marijin dom. Po uvodnem pozdravu ravnateljice Ksenije Dobrila je Jančarja na odru pričakala profesorica Veronika Brecelj, ki je izpostavila odlike njegovega pisanja ter mednarodno razsežnost njegovega uspeha. Jančar je namreč dobitnik številnih prestižnih nagrad doma in v tujini, njegova dela pa so prevedena v 18 tujih jezikov, v zadnjih časih pa se uveljavlja celo v Ameriki. V pogovoru je pisatelj med drugim izpostavil dejstvo, da je rojen v Mariboru, kjer je nekoč večinsko prebivalstvo bilo nemške narodnosti in so bili etnični konflikti pogosti, zato je nekako vajen etnično mešanih ozemelj, kot je naše in navajen na vzdušje, ki je zanje značilno. Pogovor se je potem dotaknil vloge pisatelja: tu je Jančar podčrtal, da so dobri pisatelji večkrat glasniki moralnih instanc. Citiral je Zolaja in njegov »J'accuse« v aferi Dreyfus ter dodal, da je danes primer takega angažiranega pisatelja gotovo Boris Pahor. Brecljevo je nadalje zanimalo, ali misli, da bodo elektronske knjige res izpodrinile papirnate knjige. Tako kot mnogi, tudi sam meni, da je e-knjiga nedvomno lahko zelo pripravna, sam pa se ne namerava odreči tradicionalni, papirnati različici. Naposled pa se je Jančar lotil še srži svojega pisanja, to je dvoma: pisatelj ima moralno dolžnost, da se nenehno sprašuje o družbi, odnosu med ljudmi, človeku in celo o svojem početju, na koncu pa mora le prevladati vera v smiselnost pisanja. Sledila je uprizoritev Jančarjeve novele Joyceov učenec, ki jo je s pomočjo nepogrešljivih nasvetov prijatelja Marka dramatizirala Darja Betocchi. Novela pripoveduje zanimivo zgodbo tržaškega intelektualca Borisa Furlana, ki je na začetku preteklega stoletja kot študent vadil svojo angleščino pri Joyceu. Furlanova usoda je bila paradoksalna in v tem podobna marsikateremu aspektu razburkanega in kontra-diktornega dogajanja, ki je bilo tako značilno za 20. stoletje. Zgodbo je dramska adaptacija obogatila tudi z vključitvijo manj znanega gradiva, s katerim je postregla profe- Zgoraj Jančar med pogovorom z Brecljevo, spodaj pa polna dvorana Marijinega doma kroma sorica Marta Ivašič, zanimive pa so bile tudi fotografije ameriških časopisov, ki so poročali o drugem tržaškem procesu in o smrtnih obsodbah, ki jih je izreklo posebno fašistično sodišče. Slednje so predvajali na steno za odrom, vključno z zanimivimi zgodovinskimi videoposnetki ter z zvočno in glasbeno kuliso popestrili dogajanje na odru. Zanje so uspešno poskrbeli dijaki 4. A razreda naravoslovne-multimedijske smeri. Pohvaliti velja dijake-igralce, ki so se spopadli z zahtevnimi vlogami. Ob protagonistih, ki sta ju suvereno interpretirala Denis De Vecchi oz. Nicola Pinzani, so tudi vsi ostali dokazali, da so si sodelovanje pri igri vzeli k srcu. Topel aplavz sošolcev, profesorjev in samega Jančarja - ki je svetoval, naj dijaki igro posnamejo za radio in uprizorijo še na kaki šoli v Sloveniji - je na koncu nagradil vse. Proslavo je zaključil pevski nastop Lare Černic in Martine Žerjal, ki sta s pesmimi Tinkare Kovač, Beyonce in Alicie Keys, predvsem pa s svojim čudovitim glasom popolnoma prevzeli občinstvo; ob klavirju ju je spremljal Leo Černic. Za konec pa naj zabeležimo še, da so tudi letos priredili nabirko za Fundacijo Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. 530 Četrtek, 24. februarja 2011 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik Hekerski napad Paolo G. Parovel, nekdanji odgovorni urednik tednika Il tuono in sedanji urednik spletnega tednika La Voce di Trieste, je sporočil, da je bil njegov spletni medij v ponedeljek dober del dneva nedostopen zaradi hekerskega napada. Nekdo je vdrl v sistem in začasno onesposobil spletno stran. Parovel trdi, da je nekdo gotovo naročil napad, da bi preprečil objavljanje člankov in mnenj o žgočih temah. Pri tem omenja, da je to drugi poskus cenzure v dveh mesecih, saj je založnik Daniele Pertot 7. januarja prekinil sodelovanje z redakcijo Tuona. Prekinjena delitev letakov V poštnih nabiralnikih, na avtomobilskih vetrobranih, v lokalih ali na ulicah najdemo vsak dan vrsto reklamnih letakov oziroma smeti. Ko pri nas zapiha burja, jih namreč najdemo prav na vseh koncih, tako da so mestni redarji še poostrili nadzor nad nezakonitim razdeljevanjem. Na sled so prišli mladima raznašalcema M.N. iz Konga in D.R. iz Srbije, ki sta nezakonito delila letake neke tržaške finančne družbe, ki jo vodi F.G. Mladima raznašalcema so naložili globo v višini 500 evrov in jim zasegli 4.000 reklamnih letakov, njihovemu nadrejenemu pa so ravno tako naložili kazen na podlagi zakona 689/91. Prelisičili sta starejšo gospo Potrkali sta na vrata in jo prosili za kozarec vode. Nič hudega sluteča starejša gospa je v torek zjutraj pri Sv. Jakobu odprla vrata svojega stanovanja dvema mladima ženskama. Medtem ko je bila ženica v kuhinji, je ena od dveh žensk smuknila v spalnico in izpod žim-nice ženski sunila denar. Ob njunem odhodu je gospa takoj opazila, da ji je denar zmanjkal, in poklicala je policijo. Agenti svarijo predvsem starejše osebe, naj ne nasedajo in naj ne spuščajo v hišo ljudi, ki jih ne poznajo. Vonj ... po tatvini Nabrežinski karabinjerji so na avtocesti A4 v smeri proti Sloveniji v noči na sredo ustavili avtomobil volkswagen golf station wagon z avstrijsko registrsko tablico. V njem se je peljala trojica slovenskih državljanov, 30-letna moška K.G. in A.D. ter vrstnica D.S., ki so bili že obsojeni. Izkazalo se je, da je bil avtomobil ukraden 8. februarja 60-letni-ci iz Celovca, med samim pregledom vozila pa so agenti našli večjo torbo polno parfumov, ki jih je trojica nekaj ur prej ukradla v trgovinah Limoni in Coin v centru Citta Fiera v Martignaccu. Trojico so aretirali zaradi tatvine in preprodaje, parfume pa vrnili trgovinam. DEVINSKI GRAD - Posvet o teritoriju in turizmu v priredbi gospodarsko-turističnega odbora Rilke Dober glas seže v deveto vas Posegli so znanstvenik in docent v Milanu Fabio Tosolin, botanik tržaške univerze Livio Poldini in direktor zavoda za spomeniško varstvo FJK Luca Rinaldi • •• Odbor Rilke si že od svojega nastanka, 24. februarja 2005, prizadeva, da bi ovrednotil bogastvo našega prostora in ga ponudil čim večjemu številu turistov, seveda v spoštovanju okolja. Njihovo dobro voljo dokazuje vrsta hvalevrednih pobud, od odprtja Infopointa leta 2009, ki ga je samo lani poleti obiskalo 8841 ljudi, do izdaje prikupnega zemljevida o devinsko-nabrežinski občini in pešpoteh po njej, ureditve spletnega portala www.duinotourism.it v šestih jezikih in več brošur za turiste, »paketov« za obiskovalce in za šolsko mladino ter promocije našega prostora v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici. Včeraj je v Devinskem gradu odbor priredil zelo dobro obiskan posvet o turizmu in teritoriju, ki so ga oblikovali številni gostje. Glavni med njimi je bil znanstvenik in docent v Milanu ter Cambridgeu Fabio Tosolin, sicer Tržačan po rodu, ki se je poglobil v odnos, ki naj bi ga turistični operaterji in prebivalci imeli do okolice in obiskovalcev. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje, pravi namreč rek in to je včeraj potrdil tudi gost. Občinstvu je ponudil več primerov turistične ponudbe in vselej pojasnil, da bo vsaka stranka izbrala tisto, o kateri je slišala laskave ocene na račun sprejema in prijaznosti - odličnost je danes namreč odvisna od obnašanja. V času, ko je konkurenca brezobzirna, ponudba skorajda povsod enaka, trg preveč nasičen, komunikacijska sredstva pa nemočna, izbira stranka po svojem okusu, predvsem pa izbira na podlagi nekih zunanjih dražljajev. Lahko je to nasvet prijatelja, prijazen sprejem (tudi telefonski), zanimiva ponudba - tudi spletna in reklamna ali čisto banalen prvi vtis. Vrne pa se predvsem zaradi pozitivnih izkušenj. O zaščiti zgodovinskih in kulturnih znamenitosti je v nadaljevanju spregovoril direktor zavoda za spomeniško varstvo FJK Luca Rinaldi, Livio Poldini se je poglobil v raznolikosti kraškega okolja, medtem ko je Noris Vesnaver osvetlila potrebo po promociji krajevnih proizvodov. V popoldanskih urah se je dogajanje pomaknilo v Slivno (na kmetijo Le Torri di Slivia), kjer so priredili delavnico s Tosolinom. (sas) Dopoldanski del srečanja je potekal v veliki dvorani Devinskega grada, popoldanski pa na kmetiji Le Torri di Slivia kroma 8 Četrtek, 24. februarja 2011 KULTURA / TRST - Izjava župana Roberta Dipiazze »Tudi jaz sem prispeval za pravice Slovencev »V mestu vsakdo ohranja svojo jezikovno in narodno identiteto« Župan Trsta Roberto Dipiazza »Tudi Občina Trst je z mojim žu-panovanjem prispevala k izvajanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino in k izboljšanju odnosov med večinsko in manjšinsko skupnostjo,« je ob včerajšnji 10-letnici objave zaščitnega zakona v Uradnem listu poudaril Roberto Dipiazza. Problemi, ki so rojevali nerazumevanja in napetosti, so po njegovem dokončno premoš-čeni, tako da lahko v Trstu vsakdo goji svoj jezik in svojo identiteto, je prepričan Dipiazza. K temu je prispevala tudi zakonska zaščita Slovencev. Župan, ki se mu maja izteka desetletni mandat, izpostavlja dvojezične osebne izkaznice, najbolj pri srcu pa so mu koraki, ki so bili narejeni na področju zgodovinske sprave. »Še leta 2004 župani tržaške pokrajine niso skupaj polagali vencev na kraje spomina in trpljenja. Danes je normalna praksa, da se župani in upravitelji italijanske in slovenske narodnosti skupaj klanjajo žrtvam Ri-žarne in fojbe pri Bazovici,« ugotavlja Dipiazza, ki izpostavlja tudi dobre odnose sodelovanja z župani iz Kopra, Pirana in Ljubljane. Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem je vzpostavil tudi prijateljske vezi, ki so omogočile uprizoritev Pahorjeve Ne-kropole v Verdiju. Velik preobrat v odnosu do slovenske manjšine in do sosednjih držav pomeni po županovem mnenju julijsko tržaško srečanje treh predsednikov s Koncertom miru Riccarda Mu-tija. »To je bila nepozabna izkušnja, ki priča, da se v Trstu stvari res spreminjajo na boljše,« pravi Dipiazza. ČRNA KRONIKA Romska starša zasužnjevala svojih 8 otrok Romskemu paru - Daniju Duricu in Silvani Novak je tržaški sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay odredil deset let zaporne kazni (vsakemu), ker sta izkoriščala svojih osem otrok. Starša sta otroke silila v krajo po stanovanjih. Šole niso obiskovali, tako da ne znajo ne brati ne pisati. Njihovo otroštvo je bilo prikrajšano, saj sploh ne vedo, kaj je igra. Vselej je bilo namreč treba ubogati starše in vsakič nekaj prinesti domov. V preiskavi so se agenti tržaškega okrajnega proti-mafijskega tožilstva posluževali številnih telefonskih prisluškovanj, ki jih je odredil javni tožilec Federico Frezza. Otroke so odvedli v socialne, skrbstvene strukture iz Veneta. NARODNI DOM - Družbeno-politično društvo Edinost Nezadovoljni z zakonom Zaščitni zakon krši mednarodne sporazume in ustavo - Pisali so najvišjim predstavnikom države Ob deseti obletnici razglasitve zaščitnega zakona, je svoj pogled na pravni položaj Slovencev v Italiji podalo tudi politično društvo Edinost. Ali bolje rečeno: njegov predstavnik Samo Pahor je včeraj v Narodnem domu pojasnil, zakaj ocenjuje, da predstavlja odobritev zakona pravo »tragedijo«. Predvsem pa spregovoril o svojih številnih izkušnjah z italijansko policijo, davkarijo in sodstvom ... 10. februarja je Edinost poslalo poziv predsednikom italijanske republike, ustavnega sodišča, senata in poslanske zbornice, v katerem je razčlenilo ustroj zakona in pojasnilo, da krši mednarodni in italijanski pravni red. Pahor je med včerajšnjim predavanjem očital zamejskim voditeljem, da niso uporabili instrumentov, ki so jih ponujali mednarodni sporazumi, ustava in razsodbe ustavnega sodišča. Gre za izgubljene priložnosti, ki jih slab zaščitni zakon ne more nadoknaditi, trdi Pahor. (pd) SESLJAN - Predstavitev dvojezične zgibanke Turistične zanimivosti Krasa brez meja od Devina do Štanjela Včeraj dopoldne so v Sesljanu predstavili zgibanko »Kras brez meja - pešpoti in steze med dvema gradovoma«. Gre za dvojezično zgibanko, v italijanskem in slovenskem jeziku, v kateri si lahko vsak turist ogleda glavne značilnosti od Devina vse do Štanjela. Kot so poudarili na predstavitvi, na kateri so bili prisotni župan devinsko-nabrežinske občine Giorgio Ret, podžupan Massimo Romita, tajnica Občine Komen Andreja Štok, devinsko-nabrežinska odbornica Tjaša Švara in urednica zgibanke Tanja Spacal, je publikacija Kras brez meja zelo pomembna, saj priča o sodelovanju med občinama Devin Nabre-žina in Komen. Sodelovanje je bistveno za turizem in seveda za kulturo samo. Uvodoma je spregovoril podžupan Romita, ki je z veseljem obrazložil projekt, ki povezuje Občino Devin Nabre-žina s Komnom. Potrdil je tudi, da bo tudi letos poleti na razpolago avtobus, ki bo vozil od Štanjela do Devina in nazaj. Nato pa je Andreja Štok v imenu ko-menskega župana Danijela Božiča izrazila zadovoljstvo zaradi sodelovanja in se zavzela, da bi se nadaljevalo tudi v bodoče. Povedala je še, da lahko tudi občina Komen turistom ponudi veliko zanimivega in lepega in si zaželela, da bi projekt lepo uspel in da bi turisti obiskali tudi njihovo občino. Da bo projekt uspel, je prepričan župan Giorgio Ret, saj je Kras poln zanimivih stvari, ob številnih pešpoteh in krajevnih zanimivostih pa obiskovalci lahko spoznajo tudi izvrstno enoga-stronomsko ponudbo. Kot zadnja pa je spregovorila še Tanja Spacal, ki je s pomočjo Mattea Fa-brisa in Alenke Bandi uredila zgibanko. Priprave nanjo so se začele pred tremi leti, ko se je sodelovanje med občinama okrepilo. Finančo je zgibanko podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina. V njej je opisanih 15 najlepših pešpoti na območju od Devina do Štanjela. Objavljeni pa so tudi vsi naslovi restavracij in osmic na tem območju. V zgibanki je tudi še veliko drugih koristnih informacij za turiste, kot so na primer informacije o javnih prevozih, o možnostih za izposojo koles, jadrnic in čolnov. Zgibanka je za sedaj tiskana samo v slovenščini in italijanščini. Massimo Romita pa je napovedal, da jo bodo prevedli tudi v angleščino in nemščino takoj, ko bo Občina v ta namen dobila dobila dodatna sredstva. Končni cilj pa je, da bi v naše kraje privabili čim več ljudi iz vse Evrope. (NiŠ) Posnetek s predstavitve zgibanke v Sesljanu kroma SV. JUST - Danes Ob 66-letnici smrti E.Curiela ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo danes ob 10.30 v Parku spomina pri sv. Justu krajšo spominsko slovesnost ob 66. obletnici tragične smrti Eugenia Curiela. Organizacije vabijo antifašiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški an-tifašist in partizan Eugenio Curiel. Skupina 35-55 gosti drevi Piko Rajnar Drevi, z začetkom ob 20. uri, bodo članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca, v društveni dvorani gostile Piko Rajnar. Predavateljica bo spregovorila o metodi EFT - Emotional Freedom Techniques, poznani tudi kot tapkanje. S to metodo si lahko izboljšamo življenje, saj si lahko na preprost način sami pomagamo pri bolečini, deluje pa tudi pri alergijah in drugih težavah. Metode se lahko vsak nauči, učinki so hitro opazni, kako se izvaja, pa nam bo razkrila gospa Pika. Jezernikov pogled na divjo Evropo Danes bo ob 18. uri v knjigarni Minerva (Ul. San Niccolo 20) predstavitev knjige Europa selvaggia. I Balcani nello sguardo dei viaggiatori occidentali, ki jo je leta 2010 izdala tu-rinska založba EDT in je prevod angleškega izvirnika Wild Europe. The Balkan in the Gaze of Western Travellers. Avtor knjige je slovenski antropolog in zgodovinar Božidar Je-zernik, sicer redni profesor in bivši dekan na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Jezernik je objavil številne študije o Balkanih in o zgodovini odnosov z zapadno Evropo, predvsem zanimiva pa je njegova knjiga Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2.svetovno vojno iz leta 1997. Publikacija Europa selvaggia, ki jo je v italijanski jezik prevedla Gian-na Masoero, predgovor pa je prispeval pisatelj Drago Jančar, predstavlja zanimiv pogled na zgodovino in značajske ter arhetipske razsežnosti teritorija, kjer se dejansko začenja orient, tak, kakršnega so si zamišljali in odkrivali veliki popotniki preteklega časa. O knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Tatjana Rojc. REPENTABOR - Odborništvo za socialne zadeve Za mlade in manj mlade Tečaj šivanja za mlade, v aprilu pa oddih v Rogaški Slatini za manj mlade Mlade repenske šivilje pridno pripravljajo pustne obleke Nekaj za mlade, nekaj pa tudi za manj mlade. Taka je poanta repentabrskega odborništva za socialne zadeve, ki ga vodi odbornica Roberta Škabar. Ta mesec je v občini stekel tečaj šivanja, namenjen vaški mladini. Občinska uprava ga je pripravila s prispevkom Pokrajine Trst, kar kaže na uspešno sodelovanje med ustanovama. Odziv je bil - za najmanjšo občino v pokrajini - res zadovoljil: prijavilo se je 15 deklet, ki se dvakrat tedensko učijo šivanja pod mentorstvom šivilje g. Karmen. Vsaka tečajnica izdeluje izvirno pustno obleko, tako bodo dekleta že za pust pokazale česa vsega so zmožna s šivanko, nitko, škarjami in, seveda, dobro voljo. Ta mesec je stekla tudi pobuda za manj mlade, ki pa bodo prišli na svoj račun čez dober mesec. Občinska uprava bo v začetku aprila priredila petdnevno bivanje v termah v Rogaški Slatini, namenjeno občanom nad 65. letom starosti. Podobno bivanje je organizirala že lani. Ker je bil takratni odziv odličen, je občinska uprava ocenila, da so manj mladi občani pač potrebni tovrstnega oddiha v domači družbi, zato je pobudo ponovila, da bi jim spet ponudila priložnost za druženje, razvedrilo in zaslužen oddih. Vpisovanje je že steklo, in sicer pri občinskem tajništvu. Avtobus bo odpotoval z Repna v Rogaško Slatino v ponedeljek, 4. aprila, udeleženci pa se bodo vrnili v petek, 8. aprila. / TRST Četrtek, 24. februarja 2011 9 OBČINA ZGONIK - Predstavitev na deželnem odborništvu za proizvodne dejavnosti Tam, kjer so ropotali tanki, bo zaigrala DrugaMuzika Junija enogastronomska Karsolina, julija Guča na Krasu z Goranom Bregovičem Tam, kjer je nekoč pela razglašena ropotajoča pesem tankovskih motorjev, bo zadonela mlada glasba. Gmajna ob letališču na Rouni pri Briščikih je bila še do pred nekaj desetletji vežbališče tankov. Težki vojaški oklepniki so s svojimi gosenicami orali kraško zemljo, risali na njej vijugaste rjave črte, ropot njihovih motorjev pa je bilo slišati vse do vasi. Potem so utihnili, odšli, gmajna je začela počasi celiti rane, a bila je prepuščena sama sebi. Vse do pred kakim letom, ko je zgoniška občina prevzela od dežele lastništvo nad tistim obsežnim območjem. Ob prevzemu je župan Mirko Sar-doč zagotovil, da bo občinska uprava postorila vse, kar bo potrebno, da bi ovrednotila tisti (novi) delček občinskega ozemlja. Včerajšnja predstavitev dveh prireditev, ki ju bo glasbeno kulturno društvo DrugaMuzika poleti na njem udejanjilo, priča, da zgoniški župan takrat ni govoril v prazno. Na območju že sedaj vabi beli šotor. Zimske pustne prireditve bodo nekakšna glasbena predjed pomladansko-poletnim. Vse to pa bo omogočil insti-tucionalno-kulturni triumvirat: Občina Zgonik-Dežela Furlanija-Julijska kraji-na-DrugaMuzika. Zgoniška občina je prispevala lokacijo, Dežela finančni prispevek, DrugaMuzika svoje organizacijske sposobnosti. Na včerajšnji predstavitvi pobude na odborništvu za proizvodne dejavnosti je odbornica Federica Seganti pojasnila, da se je deželna uprava s prispevkom lotila posla v razvojne turistične namene in za promocijo kraškega ozemlja. Zupan Sar-doč je spomnil na že desetletno sodelovanje z deželno upravo, to je od prvega uresničenega čezmejnega projekta Spoznaj Kras. Izbrana lokacija, v bližini avtoceste, je primerna, in prepričan je, da jo bo znala DrugaMuzika s svojimi izvirnimi pobudami odlično izkoristiti. Predsednik DrugeMuzike Andrej Petaros se je uvodoma zahvalil Deželi za zaupanje. Kajti brez prispevka bi težko izvedli tako zahtevni prireditvi, kot sta junijska Karsolina in julijska Guča na Krasu. Le-ta ni novost, saj je društvo že dvakrat na Krasu gostilo slovite srbske trubače. Prizorišče v Praprotu pa je postalo pretesno za vse večje povpraševanje, zato se bo Guča letos poleti selila k Bri-ščikom, selitev pa posolila s poslastico svetovnih razsežnosti: 15. julija bo na odru nastopil nedvomni kralj balkanske glasbe Goran Bregovič s svojim »poročnim in pogrebnim orkestrom«. Povpraševanje za koncert je že veliko, je sporočil Petaros, predprodaja vstopnic se bo začela 1. marca, cena bo, zahvaljujoč se deželnemu prispevku, za tovrstni spektakel smešno nizka: 15 evrov. Letošnja Guča pri Briščikih bo postregla še z dvema top izvajalcema. Dan po Bregoviču se bo iz Nemčije pripeljal na Kras sloviti Shantel s svojim Bucovina club orkestrom, naslednjega dne pa se bo vrnil legendarni Boban&Marko Mar-kovic orkester. V bistvu: Guča se bo za tri dni preselila na Kras. Če je Guča kraševcem že zlezla pod kožo, pa bo zanje (in za turiste) junijska Karsolina popolna novost. Za tem imenom, ki spominja na morsko Barcolano, se »skriva« enogastronomska regata po Krasu, in sicer s kombiji, ki bodo »jadrali« od najbolj žlahtnih kraških kleti do najbolj priznanih agroturizmov. Start bo, seveda, pod šotorom pri Briščikih, spremenjenem v »največjo tovrstno enoteko na Krasu«. Poskrbljeno bo tudi za glasbo, v soboto, 11. junija z Giulianom Palmo & the Blubeaters, v nedeljo, 12. junija pa z avstrijskimi Global Kaynerji. Ta dan si bo tudi Andro Merku dal duška s svojim kabaretom. Skratka, DrugaMuzika bo s svojimi pobudami poskrbela, da bo na gmajni pri Briščikih res zapela ... druga muzika: po pesmi tankov bo zadonel Bregovičev Ka-lašnikov. M.K. Z leve predsednik DrugeMuzike Andrej Petaros, deželna odbornica Federica Seganti in zgoniški župan Mirko Sardoč kroma DRUGA MUZIKA - Začetek pustnih prireditev V soboto Siddharta Koncert v šotoru v bližini letališča na Rouni pri Proseku - Na pustno soboto Kingston in Rock Partyzani DANES - Ob 17. uri Gianni Oliva predstavlja knjigo o ezulih »Esuli. Dalle foibe ai campi profughi: la tragedia degli italia-ni di Istria, Fiume, Dalmazia« je naslov knjigi, ki jo bodo danes predstavili v novih prostorih knjigarne Italo Svevo. V galeriji Fe-nice (Ul. Battisti 6) bo danes govor o polpretekli zgodovini teh krajev, v prvi vrsti Istre in Trsta. Italijanski zgodovinar Gianni Oliva je avtor številnih zgodovinskih publikacij, na primer tiste Si ammazza troppo poco, v kateri je razkril grozodejstva, ki so jih italijanski vojaki zakrivili med zasedbo Slovenije in Balkana. Oliva se je v najnovejši knjigi, ki je izšla pri založbi Monda-dori, dotaknil vprašanja eksodu-sa Italijanov iz Istre in Dalmacije. Z avtorjem se bo danes od 17. ure dalje pogovarjala novinarka in pisateljica Rosanna Turcino-vich Giuricin. Pred poletnimi prireditvami ima glasbeno društvo DrugaMuzika že v ognju pomembno pustno »orožje«. Na novem koncertnem prostoru v bližini letališča na Rouni pri Proseku se bo v soboto predstavila trenutno najpopularnejša slovenska rock skupina Siddharta v postavi Tomi M. (vokal, kitara), Primož B. (kitara, spremljevalni vokal), Primož M. (bas) in Boštjan M. (bobni). Glasbeniki so si za ime izbrali naslov romana nemškega pisatelja Hermanna Hesseja. Kmalu so začeli ustvarjati svojo glasbo, svoj zvok. Želeli so si drugačnosti, zato so zvok obogatili s saksofonom in klaviaturami. Skupini sta se pridružila saksofonist Cene R. in pozneje še klaviaturist Tomaž O. R. Skupaj so ustvarili svoj zvok, ki ga z lahkoto prepoznamo kot Siddhartin zvok. Še pred izidom prve plošče ga je bilo leta 1998 že mogoče slišati na vseslovenskem projektu RTV SLO in Studia Tivoli - Siddharta je bila namreč izbrana v izbor perspektivnih slovenskih skupin in uvrščena na prvo mesto na kompilaciji Tivolski Pomp. Prvenec Id so v času od maja 1998 do februarja 1999 snemali v Studiu Tivoli v sodelovanju z Dejanom Radičevičem in An-dersom Kallmarkom. Zaradi nesporazumov s prvo založbo so septembra 1999 zamenjali založnika in management. Prestopili so k založbi Multimedia Records, ki je licenčni zastopnik svetovnega giganta Universal Music Group. Skupina Siddharta bo v soboto zaigrala in zapela pri Briščikih Po samostojnem nastopu na Rock Otočcu so se Siddharta umaknili iz javnosti in se konec leta 2000 zaprli v studio. Delali so v popolni izolaciji. Novi album Nord so ponovno posneli v Studiu Tivoli, z najboljšim producentskim teamom, ki je bil na voljo: Peter Penko in Zare Pak sta se odrezala odlično. K sodelovanju so pritegnili znana imena slovenske glasbene scene: Boštjana Gombača, Bojana Cvetrežnika, Roberta Rebolja in Janija Haceta. V Lizboni na Portugalskem so prejeli svojo prvo MTV-jevo nagrado EMA za najboljšega izvajalca. Siddharta so si tako prvič v svoji karieri delili oder z velikimi imeni svetovne glasbene industrije. K skupini je pristopil Jani Hace in skupaj so snemali še album Rh, Siliko (album remixov), Petrolea, Izšteka-ni (unplugged) in Saga. Kot predskupina bo nastopila rock skupina iz Gorjanskega Red Katrins, po nastopu Siddharte pa še slovenska skupina Bohem. Koncert Siddharte, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, je podprl Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu. Vstopnice bodo na razpolago na dan koncerta in v predprodaji na prodajnih mestih Eventim. Siddharta bo le prva od velikih presenečenj, ki jih ob pustu pripravlja Druga-Muzika. Pustna sobota bo potekala v znamenju žura s skupinama Kingston in Rock Partyzani, pustni torek pa so fantje zaupali ansambloma Mambo Kings, Ne me jugat in domačim Kraškim Muzikantom. V SOBOTO Ob dnevu kulture večer v Borštu r Danijel Grbec kroma SKD Slovenec iz Boršta in Za-brežca in SKD Slavec iz Ricmanj in Loga prirejata v soboto 26.2.2011 ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu Zborovski večer ob Dnevu slovenske kulture in ob 20-letnici dirigiranja Danijela Grbca pri Mepz Slovenec - Slavec. Pri obeh društvih ima zborovska dejavnost stare korenine, saj sta bila obe kulturni društvi ustanovljeni kot pevski društvi, SKD Slavec leta 1894 in SKD Slovenec leta 1900. Sredi osemdesetih let minulega stoletja sta oba zbora posamezno le s težavo shajala. Za ohranitev zborovske tradicije in določene kvalitete petja je zato pred 23 leti padla odločitev, da se združijo moči pod imenom Mepz Slovenec - Slavec. Prvi dirigent združenega mešanega zbora je bil skladatelj Aldo Kumar, tri leta kasneje je njegovo vodstvo prevzel Danijel Grbec, ki ta pevski sestav vodi nepretrgoma že 20 let. Danijel Grbec je doma iz Kort nad Izolo in je v Ricmanje in Boršt prišel še kot mlad fant. Leta 1987 je dokončal triletni tečaj za pevovodje in se takoj lotil dirigiranja. Njegova prva izkušnja je bilo vodenje moškega zbora iz Šmarij pri Kopru. Kasneje je vodil se Mepz iz Sv Petra in cerkveni zbor iz Kort. Danijel, ki je po poklicu trgovski potnik in poleg klavirja igra tudi dia-tonično harmoniko, je v naših krajih našel svoj drugi dom, saj se je kmalu vključil v breško kulturno življenje in domačini so ga dobro sprejeli. Hvaležni so mu, da se že 20 let požrtvovalno in neutrudno posveča gojitvi in bogatitvi pevske tradicije v Borštu in Ricmanjih. Pod njegovim vodstvom Mepz Slovenec - Slavec redno nastopa na vseh vaških prireditvah in proslavah, na revijah Primorka poje in Nativitas in goji prijateljske stike s številnimi drugimi pevskimi zbori, pobraten pa je z Mepz Tabor iz Savinjske doline. Zadnja leta se zbor udeležuje tudi mednarodnih festivalov. Po Val Pusteriji, Budimpešti, Rimu in San Marinu je lansko jesen zbor gostoval v Nici. Repertoar zbora zaobjema pesmi slovenskih in drugih avtorjev. Poleg domačega zbora se bodo v soboto občinstvu predstavili se tenorist Aleš Petaros ter fantovska vokalna skupina in Mpz Anton Klančič iz Mirna. Aleš Petaros je vnuk pokojnega pevovodje Draga Petarosa, ki je bil organist in vodja cerkvenega zbora v Bor-štu kot tudi dirigent Mepz Slovenec. Nekaj let je vodil tudi Mepz Slavec iz Ricmanj. Aleš je že kot mladenič vzljubil petje in glasbo in več let pel v raznih pevskih sestavih tako Sloveniji kot v zamejstvu. Po dedovi smrti vodi in na orgle spremlja domači cerkveni zbor, poleg tega pa večkrat nastopa tudi kot solopevec. V soboto ga bo pri klavirju spremljal prof. Walter Lo Nigro. Tako Fantovsko vokalno skupino kot moški pevski zbor Anton Klan-čič iz Mirna vodi Zdravko Klanjšček. Fantovska skupina, ki šteje 15 članov in je sestavni del tudi moškega zbora, je nastala leta 2007, moški sestav pa neprekinjeno nastopa že 46 let. Obe skupini se redno udeležujeta revije Primorska poje in raznih božičnic ter pogosto nastopata na drugih prireditvah in proslavah. 10 Četrtek, 24. februarja 2011 KULTURA / SLOVENSKI KLUB - Zanimiva debata Ali lahko govorimo o zamejski identiteti? »Nacionalna identiteta je stvar osebne izbire...a tudi ljubezni« Pisatelj Boris Pahor in raziskovalka Mateja Sedmak o odnosu do narodnosti Ali lahko govorimo o zamejski identiteti, je bilo vprašanje, ki so si ga zastavili prireditelji torkove debate v Gregorčičevi dvorani. Jadranka Cergol, ki jo je vodila v imenu založba Annales in Slovenskega kluba, je vprašanje postavila raziskovalki na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru Mateji Sedmak in tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, a tudi prisotnim v dvorani. Zanimiva debata je potrdila, kar je raziskovalka Mateja povedala že uvodoma: skupinska opredeljevanja so nehvaležna in večkrat zavajajoča. Identiteta je stvar osebne izbire, sooblikujejo jo različni faktorji: po eni strani okolje, po drugi psihološki procesi vsakega posameznika. Boris Pahor ne uporablja besede zamejec, ampak raje Slovenec v Italiji oziroma v Furlaniji-Julijski krajini. Prepričan je, da je občutek pripadnosti lastni narodni skupnosti pozitivna stvar, zavrača pa nacionalizem. Na narodno zavest Slovencev v Italiji oziroma izbiro slovenske identitete vplivajo po njegovem mnenju različni faktorji: kultura, tradicija, jezik, kraj, a tudi značaj in individualni psihološki procesi. Identiteta je stvar osebne izbire, a tudi ljubezni in našega čutenja, je prepričan pisatelj. Subjektivnost izbire zagovarja tudi Mateja Sedmak: če se nekdo čuti Slovenca, je pač Slovenec, četudi morda ne obvlada jezika. Na podlagi intervjujev in anket, ki jih je opravila med Slovenci v Italiji, ocenjuje, da sebe vidijo v »različni« luči. Ne identificirajo se ne z Italijani ne s Slovenci iz Slovenije, istočasno pa poudarjajo, da so tako eno kot drugo. Status zamejcev je označila kot vmesni identitetni status, kot »transkulturno« identiteto, v kateri se slovenski jezik in kultura spajata z italijanskimi elementi. Boris Pahor, Jadranka Cergol in Mateja Sedmak v torek zvečer v Gregorčičevi dvorani kroma Sicer pa se, na podlagi njene izkušnje, tudi večina opredeljuje s krajevno identiteto: Tržačan, Primorec, Koprčan. Tudi »večinski« Slovenci, ki živijo v obmejnem pasu, se ne identificirajo z gorenjsko narodno nošo ... In tako je tudi Pahorjeva domovina najprej Trst: čuti se Slovenca v Trstu, od rojstva pa je povezan tudi z Ljubljano. Meje ni nikoli občutil, tudi zato, ker sta bili v njegovem otroštvu obe mesti del iste države. Mateja Sedmak pogreša večjo prisotnost manjšin v učbenikih in medijih. Pripadniki večin bi se lahko od manjšin naučili, kako ohraniti svoj jezik in kulturo v sožitju z drugimi na- rodi, je prepričana. Globalizacija ima danes resda večji obseg kot kdajkoli prej, a tudi pretekle družbe so bile več-kulturne: vi ste bolj ozaveščeni, vsakodnevno energijo vlagate v ohranitev jezika in skupnosti. Vi veste, kako lahko skupnost preživi tudi v najhujših okoliščinah. Težave pač nastanejo, če se moraš braniti, ker nekdo ogroža tvojo identiteto, kot predobro ve Boris Pahor. Če nekdo trdi, da pripadaš skupnosti stenic. Tako je trdil fašizem, podobno pa se dogaja tudi danes. K sreči ne pri nas, pa vendar: Gadafi je libijske disidente pravkar označil za podgane ... Poljanka Dolhar LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA Dan slovenske kulture počastili skupaj z igralcem Danijelom Malalanom Na Prešernovi proslavi je bil gost igralec Danijel Malalan Dan po dnevu slovenske kulture so 9. februarja na liceju Antona Martina Slomška pripravili prijetno Prešernovo proslavo. Dijaki so povabili na šolo znanega gledališkega igralca Danijela Malalana, s katerim se je pogovarjal dijak Marko Manin. Danijel Malalan sodeluje že nekaj časa z našo šolo, saj vodi skupaj s profesorico Martino Legiša lutkovno dramsko skupino. Povedal je, da je delo z dijakinjami zanj prijetno in spodbudno. Malalan je živahno in ironično pripovedoval o svoji igral- ski karieri in delu ter zaključil svoj pogovor s presenečenjem. Zapel je nekaj Prešernovih pesmi in v živo podal Prešernovo balado Povodni mož. Na proslavi so bile nagrajene dijakinje Asja Gregori, Nastja Slavec, Lisa Voinich in Valentina Racman, ki so se izkazale na raznih literarnih tekmovanjih. Občutene odlomke iz spisov, ki so jih brali nagrajenci Nastja Slavec, Valentina Ramcan in Aleksander Sodja, je prisotni ravnatelj dr. Kravos še posebno pohvalil. S cvetjem pa so prisotni presenetili profesorice Alenko Rebula, Miro Susič in Jasno Merku za njihove literarne podvige. Na proslavi je zapel tudi naš dekliški pevski zbor, ki ga uspešno vodi prof. Neda Sancin. Dijakinja Eva Kranjac je poskrbela za vezno besedilo. Glas harmonike Marka Manina pa je zaključil praznik, saj smo vsi skupaj voščili našemu ravnatelju Marijanu Kravosu, ki je prav na Dan slovenske kulture praznoval svoj rojstni dan. Včeraj danes M Izleti a Čestitke Danes, ČETRTEK, 24. februarja 2011 MATIJA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 0.44 in zatone ob 9.48 Jutri, PETEK, 25. februarja 2011 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,5 stopinje C, zračni tlak 1018,9 mb raste, veter 18 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. Danes CARMELA rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želi... kdo? To naj sama ugotovi. 0 Mali oglasi FANT IZKUŠEN v vseh manjših hišnih popravilih išče delo. Tel. št. 3319654333. ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki pozna tehniko hitrega računanja Anzan ali magnetne motorje Perendev. Klicati na tel. št. 339-2987380 ob uri kosila. IZGUBILA SE JE PSIČKA pasme king charles, bela z rjavimi madeži, na železniški progi, ki iz Nabrežine pelje v Šempolaj. Sliši na ime Maxi. Pošteni najditelj naj se javi na tel. št. 3489007199 (Sergio). IŠČEM rabljeno prikolico s pogonskima kolesoma (kardan) uporabljivo s kopačico casorzo CU7. Tel. 040327327. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva meseca stare psičke, majhne rasti. Tel. 347-9579810. PRODAM gorilnik (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM motokultivator (freza) ca-sorzo 6 hp, letnik 2003 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 348-2491675. PRODAM motor yamaha FZ1 fazer (1000), letnik 2008, prevoženih 21.000 km, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. št. 339-2001738. S Poslovni oglasi STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 6. marca 2011, avtobusni izlet na Črni vrh v Benečiji z ogledom letenja blumarjev ob priliki vsakoletnega srečanja s pobratenim društvom Integral. Odhod ob 7.40 s Trga Oberdan in ob 8.00 s trga v Sesljanu. Za vpisovanje in informacije klicati na tel. št. 040-220155 (Li-vio). OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovin-ske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabreži-ni ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040-200924 (Zu-lejka). VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki jih privlači čar severnih dežel obveščamo, da je prijava možna še ta teden. Vabljeni, da se čim prej zglasijo za dodatna pojasnila in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. www.primorski.eu * BITALJUDSKI DOM KRIŽ V soboto, 5. marca, od 19.00 dalje VEČERJA IN PUSTNI PLES s skupino Plima. Rezervacije 040-2209058 H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. / OBČINA ZGONIK vabi ob dnevu slovenske kulture danes, 24. februarja 2011, ob 20.00 v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev turistične brošure OBČINA ZGONIK: zgodbe, utrinki, slike Sodelujejo: MepZ Rdeča zvezda - Devin, pod vodstvom Rada Milica, Vesna Hrovatin in godba Salež TRST briščiki, 26. teomar VSTHWE1« m ** FSQHHUPM ■ J" - ^3! ZKB O d] Lekarne Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16(040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II Grinta«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il Grinta«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Il cigno nero«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »kmore e altri rimedi«; 18.20, 20.10, 22.00 »The Shock Labyrinth -Extreme 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 21.00 »Burlesque«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; 16.30 »I fanta-stici viaggi di Gulliver 3D«; 16.30, 18.45 »Il discorso del Re«. FELLINI - 16.00, 19.00 »Rabbit Hole«; 17.30, 20.40, 22.20 »Gianni e le don-ne«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »I fan-tastici viaggi di Gulliver«; 18.15 »Il padre e lo straniero«; 20.15, 22.15 »Im-maturi«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 21.30 »Dekle z zmajskim tatujem«; 21.10 »Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo«; 19.00 »Dekle, ki se je igralo z ognjem«; 19.30, 21.50 »Črni labod«; 17.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 13.40, 15.40 »Zlatolaska 3D«; 15.10, 17.10 »Gremo mi po svoje«; 19.10 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Sa-mova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.10, 14.20, 16.30 »Zlatolaska«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 10.50, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30 »Jutranje veselje«; 18.40, 21.15 »Moja neprava žena«; 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 »Debela mama 3«; 11.00 »Kung fu Panda 1«; 12.00 »Avtomobili 1«; 16.25, 19.00, 21.20 »Neznanec«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amore & altri rimedi«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Wall Street«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Burlesque«; 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«; 18.15 »Qualunquemente«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Il Grinta«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Il discorso del Re«. H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. "Z3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja 2011). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). KK ADRIA vabi na predstavitev 35. mednarodne kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI, ki bo danes, 24. februarja, ob 18. uri v prostorih ŠKC v Lo-njerju. KMEČKA ZVEZA prireja obvezne tečaje o nadzoru nad higieno in postopkih HACCP. Tečaji so namenjeni upraviteljem podjetij (8 ur) ter vsem, ki pomagajo pri pripravi živil (3 ure). Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih zveze ali po telefonu 040-362941. KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo danes, 24. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi danes, 24. februarja, ob 20. uri v društveno dvorano na večer s Piko Rajnar, ki bo predstavila metodo EFT in prikazala, kako s to tehniko izboljšamo svoje počutje. Vabljeni. ETIKA IN PRIHODNOST V okviru pobude Etika in prihodnost bo v petek, 25. februarja, v Ul. Donizetti 3 v Trstu 2. srečanje, namenjeno mladim, z naslovom »Sveto« v kinematografiji med svetostjo in pornografijo. Srečanje bo vodil p. Andraž Arko. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnico za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: v petek, 25. februarja, »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. SKD TABOR ZA OTROKE V soboto, 26. februarja, od 10. do 12. ure v mali dvorani prosvetnega doma na Op-činah pustna ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili pustno presenečenje. Vabljeni! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. JUS MAVHINJE vljudno vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 20. uri na sedežu Jusa. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v torek, 1. marca, v društvenih prostorih občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Prisluhniti bolniku« v torek, 1. marca, ob 17.30 v dvorano Ba-roncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, zdravnik paliativne medicine, ki deluje v na-brežinski bolnici Pineta del Carso. DOLINČANKE se bomo srečale v sredo, 2. marca, ob 20.30 v prostorih SKD V. Vodnik, da organiziramo praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v Dolini v nedeljo, 13. marca. Vabljene na srečanje vse vaščanke, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravah. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen dru- žine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme v veleslalomu »Pokal Trampuž Transport«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 3. marca. Tel. št.: 3488012454 Sabina. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na redni občni zbor. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, ki bo 3. marca. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). OB PRILIKI DNEVA ŽENA krožek Auser za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 5. marca, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. 0 Prireditve OBČINA ZGONIK vabi ob dnevu slovenske kulture danes, 24. februarja, ob 20. uri v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev turistične brošure »Občina Zgonik: zgodbe, utrinki, slike«. Sodelujejo MepZ Rdeča zvezda - Devin, pod vodstvom Rada Miliča, Vesna Hrovatin in godba Salež. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 25. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa - Domjo, COŠ Ivan Trinko -Zamejski - Ricmanje, otroški vrtec Palčica - Ricmanje, mini OPZ Ventu-rini in OPZ F. Venturini. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (ul. sv. Frančiščka 20, Trst) vabi na odprtje razstave Andreja Kralja »Nadčutne zaznave« v petek, 25. februarja, ob 17.30. Umetnik bo odprtje popestril s svojimi verzi ob klavirski spremljavi Tommasa Scarcie. Avtorja bo predstavila Alina Carli. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča »Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu«. Začetek ob 20.30. Vabljeni! SKD TABOR in Odborništvo za politike miru in zakonitosti Pokrajine Trst vabita v petek, 25. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine, na predstavitev glasbenega projekta »Hyp-nos«. Nastopajo Alfredo Lacosegliaz, (tamburica, kitara), Ornella Serafini (vokal), Orietta Fossati (klavir), Cristina Verita (violina) in Daniele Fur-lan (klarinet). V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040212289, info@skladmc.org. Četrtek, 24. februarja 2011 DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sveti Jernej vabita v soboto, 26. februarja, ob 20. uri v Finžgarjev dom na »Večer slovenske pesmi in besede« (ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina in 20-letnici samostojne Slovenije). Oblikovali ga bodo: otroška igralska skupina T. Petaros s spletom pesmi »Slovenija, naj tebi pesem poje«, r. Manica Maver, MI DPS Vesela pomlad - vodi Andreja Štucin, MPZ Sveti Jernej - vodi Mirko Ferlan, MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban, sopra-nistka Mojca Milič. Slavnostni govornik Saša Martelanc. GLASBA BREZ MEJA 2011 pod velikim ogrevanim šotorom v Briščikih, v soboto 26. februarja, ob 21. uri koncert skupin »Siddharta«, »Bo-hem« in »Red Katrins«. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice za koncert bodo na razpolago na dan koncerta. KD FRAN VENTURINI DOMJO vabi v soboto, 26. februarja, ob 17.30 na večer posvečen otroškemu petju. Sodelujejo: OPZ KD Vigred, OPZ Glasbeni ustvarjalci iz Križa, Mini in OPZ Fran Venturini Domjo in Lutkovna skupina Tipitapi iz pedagoškega lice-ja A.M. Slomšek, z lutkovno igro »Zajčica Lina in Viola«. SDD JAKA ŠTOKA vabi ob Dnevu slovenske kulture na srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Pogovor bo vodila prof. Tatjana Rojc. SKD IGO GRUDEN vabi na Pravljično urico z Majo Razboršek v soboto, 26. februarja, ob 15.30 v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na »Zborovski večer« ob Dnevu slovenske kulture in ob 20-letnici dirigiranja Danijela Grbca MePZ Slovenec - Slavec. Spored: MePZ »Slovenec - Slavec« -dirigent Danijel Grbec, Fantovska vokalna skupina in MoPZ »Anton Klančič« iz Mirna - dirigent Zdravko Klanjšček in tenorist Aleš Petaros. SKD VESNA priredi v soboto, 26. februarja, »Praznovanje dneva slovenske kulture«. Nastopa glasbena skupina iz Benečije BK Evolution s predstavitvijo Cd-ja Jablen - The apple tree. Poezije in priložnostna misel Michele Obit, povezoval bo Mitja Tretjak. Začetek ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČI KI vabi v nedeljo, 27. februarja, ob 17.30 v Kulturni dom v Briščike na ogled komedije Krojač za dame. Nastopajo igralci KD Gabro-vica pri Komnu. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL v sodelovanju z LAr-monia vabi na ogled igre v tržaškem narečju »Delitto al castello« v nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. KLUB PRIJATELJSTVA IN SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabita v ponedeljek, 28. februarja, ob 16. uri na srečanje ob dnevu slovenske kulture v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, kjer bo potekal kulturni program s priložnostnim govorom in glasbenimi točkami. Sledilo bo veselo prijateljsko druženje. Vljudno vabljeni. Prispevki V spomin na gospo Anelle Percavac vd. Veneruzzo darujeta Olga in Vinko Vo-dopivec 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Ob Dnevu slovenske kulture daruje ga. Marica Dolenc bogat knjižni dar OŠ A. Gradnika na Repentabru. Ob izgubi drage mame MARCELLE STOCCA izreka iskreno sožalje Armandu Per-siju in družini Gospodarsko društvo Kontovel Ob smrti dragega PINOTA PERNARCICHA izreka iskreno sožalje družini Jus Medja vas 12 Četrtek, 24. februarja 2011 KULTURA / MGL IN SNG - V Ljubljani premiera muzikala Dekamerona Beg pred težavami s pomočjo moderniziranih Bocacciovih zgodb Muzikal konec marca še v Novi Gorici, v drugi polovici maja pa tudi v okviru abonmaja SSG Ustvariti muzikal iz kapitalnega dela italijanske srednjeveške literature, združiti izbor novel iz Boccacciovega Dekamerona v koherentno in po možnosti vsebinsko dovolj aktualno celoto je bil izziv, ki sta si ga zastavila Mestno gledališče ljubljansko in SNG Nova Gorica, kopro-ducenta absolutne novitete, ki je doživela v soboto ljubljansko premiero. Kljub definiciji je predstava v eks-centričnem položaju v odnosu do muzi-kala, saj songi služijo besedilu in situacijam in delujejo nekako kot bolj obširna oblika scenske glasbe v dramskem kontekstu. Avtor glasbe Milko Lazar je priznal celo osebni odpor do žanra, zato je ustvarjanje hitov nadomestil z iskanjem popularne glasbe, ki bi vsakemu zvenela »znana«. Njegova glasba je plesna, kabaretna, tudi cirkuška, v soglasju s predstavo, ki sloni na uporabi pripovednih sredstev gledališke umetnosti. Tekst sestavlja zaporedje različnih zgodb, ki jih režiser Boris Kobal postavi na oder kot ka-lejdoskop osnovnih, brezčasnih izrazov in pripomočkov antičnega teatra: pantomima, sence, maske, kostumi in rekviziti v čustvenih razsežnostih srhljive tragedije, pikre komedije, groteskne farse. Na osnovi lastne izkušnje, Kobal daje posameznim prizorom in celotni predstavi ritem kabaretnih skečev, med katerimi so bili posebno posrečeni tisti z županom, ki zamenja ženo za konja, začinjen prizor skupine pojočih nun, ki se na vrtu samostana posvečajo posebni vrsti »hortikulture«, kot tudi burkaški humor neobičajnega trikotnika, ki ga povzročijo prizadevanja zanemarjene žene. Uigran desetčlanski (seveda!) igralski ansambel zabava publiko in se sam zabava pri ustvarjanju osnovnih gledaliških situacij, ki se spogledujejo z italijansko Commedio dell'arte in se z lahkotnostjo zgledujejo po ljudskem temperamentu Boccaciove umetniške obdelave. Pod kupolo Mihe Knifica, okrašeno z Leo-nardovimi anatomskimi skicami, se pri uprizarjanju novel vrstijo člani obeh sodelujočih gledališč, ki jih spremlja sedemčlanski orkester v živo. Okvir, ki ga je sestavila dramatur-ginja Ira Ratej (besedila songov pa je napisal Matej Krajnc), je zgodba o skupini mladih oseb, nezavednih objektov psi-hosocialnega eksperimenta, ki se pred zadnjo, smrtonosno pandemsko gripo zatečejo v gledališče, kjer brez tehnoloških pripomočkov skušajo pozabiti na skrbi z improviziranim uprizarjanjem Boccacciovih novel, ki zrcalijo osebno zgodbo vsakega izmed njih. Na tak na- V režiji Borisa Kobala je prišel do izraza ritem kabaretnih skečev, med katerimi je bil eden najbolj posrečenih tudi s skupino pojočih mgl čin dobijo uprizorjene novele simbolično razsežnost znotraj modernih situacij, ki jih obarvajo z novimi povezavami in sporočili. Strah pred boleznijo, smrtjo, bolečino, a tudi ljubeznijo in življenjem se v predstavi oblikuje kot umetniško-odrešilni obred v zgodbah, ki jih Boc-cacciovo izostreno pero izriše s prepoznavno, neizprosno hudomušnostjo predvsem do oporečnosti cerkvene morale. Človek, ki želi dar nevidnosti, lažne fasade človekovih besed in dejanj, slepo iskanje duhovnosti, klasični ljubezenski trikotnik so iskre eksistencialnih vprašanj, o katerih Boccaccio pripoveduje s svojimi satiričnimi pravljicami, Kobal pa z igro gledališča, kjer nekaj stolov in rekvizitov lahko pripomore k pričaranju magije gledališča, ki je iz vsebinskega in formalnega vidika pravi protagonist te predstave kot izraz vere v moč umetnosti. Predstava je čista, v zasnovi preprosta, manj pretenciozna od pričakovanega, ima pa dragoceno lastnost, ki je vezana predvsem na obravnavo teksta, da kljub dodanemu okviru in vsebinskim spodbudam podteksta ne komplicira in ne moralizira s preseganjem svoje že dovolj artikulirane dramaturško-glasbene osnove. Muzikal Dekameron bo ob koncu marca zaživel za novogoriško publiko, v drugi polovici maja pa bo gostoval kot abonmajska predstava na odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. ROP FILM Leonardo DiCaprio bo Veliki Gatsby Avstralski režiser Baz Luhrmann bo avgusta v Sydneyju začel snemati novo verzijo Velikega Gatsbyja po romanu F. Scotta Fitzgeralda. Vlogo Jaya Gatsbyja bo odigral Leonardo DiCaprio, s katerim je režiser sodeloval že pri filmu Romeo + Julija (1996).Fitzgeraldova zgodba o "divjih 20. letih" prejšnjega stoletja je bila na filmski trak prenesena večkrat. Najbolj znana je verzija Jacka Claytona iz leta 1974, posneta po scenariju Francisa Forda Coppole, ki je bila nagrajena z dvema oskarjema. Jaya Gatsbyja in Daisy Buchanan sta odigrala Robert Redford in Mia Farrow. Tokrat bo Gatsbyjevo neuslišano ljubezen upodobila britanska igralka Carey Mulligan. Film Veliki Gatsby pa ne bo samo velik filmski podvig, temveč bo blagodejno vplival tudi na filmsko industrijo zvezne države, je dejala premierka New South Walesa Kristina Keneally. Dodala je še, da naj bi projekt lokalni ekonomiji prinesel več kot 120 milijonov avstralskih dolarjev oziroma 89 milijonov evrov ter ponudil na stotine novih delovnih mest. ZAGREB - Festival dokumentarnega filma Stopetdeset filmov na letošnjem Zagrebdoxu V zagrebškem kinu Movieplex bo od 27. februarja do 6. marca potekal festival dokumentarnega filma Zagreb-dox. Na festivalu bo skupaj prikazanih okrog 150 filmov. Za nagrade se bo v mednarodni in regionalni konkurenci potegovalo 53 filmov. Prikazan bo tudi prvi film o Wi-kileaksu, ki ga je posnela švedska televizija, dokumentarec Natascha Kampusch - 3096 dni zapora in irski film Cev, ki pripoveduje o boju irskih ribičev in kmetov proti naftni družbi Shell. Napovedani so tudi poljski film Delček poletja, švicarski Lahko noč, nihče, nizozemski Med zvezdami ter ameriški Nekoč brata, ki pripoveduje o nekdanjih jugoslovanskih košarkarskih reprezentantih, pokojnemu Draženu Petroviču s Hrvaške ter Vladi Divcu iz Srbije. Vlade Di-vac naj bi bil tudi gost festivala. Kot je včeraj dejal direktor festivala Nenad Puhovski, je Zagrebdox zamišljen kot okno v svet ali kot kraj sre- čanja svetovnih in hrvaških avtorjev dokumentarnih filmov. Dodal je, da je festival za mlade režiserje tudi platforma za razvoj njihovih projektov. Kot posebnost letošnjega festivala je izpostavil retrospektivo hrvaškega vojnega dokumentarnega filma. Obsegala bo 21 filmov, posnetih v času vojne na Hrvaškem, po izboru Diane Nenadic. Vanjo so uvrščeni filmi avtorjev različnih generacij, od poznanega Petra Krelje do mladih režiserjev, ki so svoje filme ustvarjali na zagrebški filmski akademiji. Tako kot vsako leto, bo festival poleg tekmovalnega ponudil še več drugih programov. To bodo "Happy Dox", "Kontroverzni Dox", "Glasbeni globus", "Teen Dox", "Stanje stvari" in "Mojstri Doxa". Pripravili so tudi retrospektivo poznanega hrvaškega režiserja Eduarda Galica, ki je tudi član mednarodne žirije. V njej so še njegov iranski kolega Hamid Rah-manian ter režiserka in filmska teo-retičarka Hana Jušic. V GLEDALIŠČU VERDI - Slikovita opera Camillea Saint-Saensa Samson in Dalila zadovoljila po pevski manj pa po režiserski in koreografski plati Camille Saint-Saens je svetopisemsko zgodbo o židovskem korenjaku Samsonu, ki ga je zapeljala filistejska lepotica Dalila, sprva nameraval uglasbiti v obliki oratorija, toda postopoma se je načrt spremenil in nastala je dokaj slikovita, čeravno ne pretirano razgibana opera. Scenografi in režiserji imajo največ problemov v zaključnem prizoru, kjer junak zruši tempelj, lahko pa bogato razpredejo svojo fantazijo med potekom pripovedi; to je le delno uspelo scenografu Tizianu Sartiju in poljskemu režiserju Michalu Zna-nieckemu, ki sta bila odgovorna za postavitev koprodukci-je med tržaškim gledališčem Verdi, Občinskim gledališčem iz Bologne, Kraljeve valonske opere iz Liegea in Wroclaw-ske opere. Zastor se je odprl nad temno sliko, ki je lepo ponazarjala trpljenje podjarmljenih Judov: tržaški operni zbor, ki ga je pripravil Alessandro Zuppardo, je tudi tokrat zaz-venel z bogato ekspresivno in dinamično paleto, ki je oblikovala tožno molitev s pravim občutkom. Dovršeno zvočno in odrsko sliko so dopolnili okusni in domiselni kostumi Isabelle Comte, ki so po temnini prvega zažareli v naslednjih dejanjih, že v prvem prizoru pa je zažarel Samson, angleški tenorist Ian Storey, ki je zahtevno vlogo odpel in odigral nadvse prepričljivo: zadnja tržaška postavitev te opere sega v leto 1984, ko je v gledališču sijal žlahtni bron kriškega tenorista Karla Košute, neprekosljivega interpreta, pri katerem se je tudi Storey izpopolnjeval. Primerjave vsekakor niso umestne, zato lahko Storeya pohvalimo zaradi predanosti, s katero se je posvetil nelahkemu podvigu. Zanesljivo je izpeljal tako herojske kot tudi nežne prizore, nenazadnje pa ga pri tem podpira tudi vlogi povsem primerna postava.Tega bi ne mogli pripisati ruski mezzosopranistki Eleni Bocharovi: pevka ima čvrst in harmonsko bogat glas, ki pa ne pozna mnogo barvnih odtenkov, zato je bila njena interpretacija dokaj premočrtna; najbolj smo pogrešali ek-spresivno niansiranje, ki bi vlogi zapeljevalke vtisnilo ču-stveno-erotični naboj, pri tem pa je izostal tudi odrsko doživet nastop. Morda gre del krivde pripisati tudi režiserju, ki je odpovedal v ključnih prizorih kot n.pr.ljubezenski duet med protagonistoma. Praznino je Znaniecki skušal nadoknaditi v tretjem dejanju z nakladanjem nepotrebnih, včasih kar grotesknih detajlov, kot serijsko ubijanje Judov, katerih trupla so se nagrmadila na pročelju odra, in ne ravno okusnim Bakhanalom, pri katerem se tudi koreografinja Aline Nari ni izkazala s pretanjenim okusom. V pevski zasedbi je s povsem dovršenim vokalnim in odrskim nastopom izstopal baritonist Claudio Sgura kot Veliki Dagonov svečenik, pohvalno se je odrezal tudi Aleksander Švab v vlogi starega Zida, zasedbo pa so dopolnjevali Alessandro Spina, Federico Lepre, Alessandro De Angelis in Dario Giorgele. Glasbeno vodstvo je imel v rokah kanadski dirigent Boris Brott, ki je zelo zanesljivo obvladal partituro ter izvabil iz orkestra žlahtno, čeravno ne strastno nabreklo muziciranje; razmerje med odrom in orkestrom je bilo skrbno uravnovešeno kljub instrumentalno zelo natrpani partituri. Nobenega presenečenja v zaključnem prizoru, kjer bi sodobna tehnologija omogočila nekaj več kot premik dveh stebrov in bliskanje, končni rezultat pa je bil pozitiven, kar je pokazalo tudi občinstvo, ki je tokrat razdelilo svoj odziv na dva bloka: protesti so bili namenjeni režiserju in koreografinji, pevska zasedba pa si je z zborom in orkestrom prislužila dolge aplavze. Predstava se je začela z žalno noto zaradi prerane smrti skladatelja Giampaola Corala, ki je mnogo let sodeloval z operno ustanovo: vodstvo mu je idealno posvetilo premie-ro, ponovitve pa so na tržaškem odru do sobote. Katja Kralj nun / SVET Četrtek, 24. februarja 2011 13 LIBIJA - Različne ocene o številu mrtvih: po Gadafijevem režimu naj bi jih bilo 300, po televiziji Al Arabija celo 10 tisoč Gadafi kljub krvavemu zatiranju protestnikov izgublja oblast nad državo Mednarodna skupnost obsoja nasilje, EU razmišlja o sankcijah - Na tisoče ljudi beži iz države TRIPOLI - Varnostni svet ZN je na izrednem zasedanju v New Yorku obsodil nasilje nad civilisti v Libiji, vendar pa z najmilejšim ukrepom, ki ga ima na voljo, to je z izjavo za medije. Evropska komisija pa je v Bruslju poudarila, da so grožnje libijskega voditelja Moamerja Gadafija, uperjene proti lastnemu ljudstvu, "nesprejemljive". Namestnik libijskega veleposlanika pri ZN Ibrahim al Dabaši je pozdravil ukrep VS ZN, vendar pa ga je označil za ne dovolj močnega. Kot je dejal, je dobil informacije iz svoje države, da naj bi se po torkovem nagovoru Gadafija po televiziji v Libiji začel genocid nad ljudstvom, Ga-dafijeva izjava pa naj bi bila koda, ki ga je sprožila. Že pred VS ZN se je v torek odzvala tudi Arabska liga, ki je na zasedanju v Kairu izključila Libijo iz svojega dela in dela svojih organov. Države so že zbrale dovolj podpisov za izredno zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi o Libiji, ki je sicer tudi članica sveta, in bo v petek. Oglasila se je tudi državna sekretarka ZDA Hillary Clinton, ki je odgovornost za dogajanje pripisala libijski vladi in dejala, da bodo ZDA ukrepale v dogovoru z mednarodno skupnostjo. Evropska komisija pa je poudarila, da so grožnje libijskega voditelja Gadafija, uperjene proti lastnemu ljudstvu, "nesprejemljive". EU je že sprejela nekaj ukrepov proti libijskemu režimu, države članice pa na izrednem srečanju v Bruslju razpravljajo tudi o sankcijah. Več voditeljev članic unije, med njimi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanc-lerka Angela Merkel, je že pozvalo k ostrim ukrepom proti Gadafijevemu režimu. V Libiji se medtem razmere še vedno zaostrujejo. Gadafi naj bi kljub krvavemu zatiranju protestnikov izgubljal oblast nad državo. Več delov Libije, med drugim vzhod države, nadzirajo uporniki, ki sodelujejo z vojsko. Uporniki naj bi nadzirali tudi mesto Adždabija na vzhodu države. V rokah opozicije naj bi bil po navedbah tamkajšnjih prebivalcev že več dni celoten vzhod države. Režim pa še vedno nadzira prestolnico Tripoli. Po poročanju tujih medijev po mestu patruljirajo tuji plačanci, predvsem iz sosednjega Čada, ki streljajo na "vse, kar se premika". Informacije iz Libije so sicer skope, saj tujim novinarjem ne dovolijo vstopa v državo, motene pa so tudi telefonske, internetne in druge povezave. Libijske oblasti so včeraj sporočile, da je bilo v nemirih, ki v državi divjajo že deseti dan, ubitih 300 ljudi, in sicer 189 civilistov in 111 vojakov. To so prvi podatki o žrtvah, ki jih je objavil Gadafijev režim. Največ ubitih naj bi bilo v Bengaziju, drugem največjem libijskem mestu. Nevladne organizacije ocenjujejo, da je mrtvih veliko več. Mednarodna federacija za človekove pravice (IFHR) trdi, da je žrtev protestov najmanj 640, od tega naj bi jih 275 umrlo v Tripoliju, 230 pa Bengaziju. Arabska televizija Al Arabija pa je včeraj objavila celo podatek, da naj bi bilo že kakih 10 tisoč mrtvih, 50 tisoč pa ranjenih. Gadafiju obrača hrbet vse več diplomatov in visokih predstavnikov njegovega režima. V torek je tako s položaja odstopil tudi notranji minister Abul Fatah Junis, ki je sporočil, da se pridružuje revoluciji. Gadafiju se upira tudi vojska. Eden od vojaških pilotov ni spoštoval ukaza, naj bombardira Bengazi, in je svoje letalo strmoglavil v puščavo. Pilot in kopilot sta se varno izstrelila, letalo suhoj 22 ruske izdelave pa je strmoglavilo nedaleč od Adž-dabije. Tujci medtem še naprej zapuščajo državo. Na letališču v Tripoliju na evakuacijo čaka več tisoč ljudi. Več držav, med njimi Italija, Srbija, Nizozemska in Kitajska, je za evakuacijo svojih državljanov v Libijo poslalo svoja letala, druge, tudi Italija, ZDA in Turčija, ladje, na tisoče Egipčanov pa Libijo zapušča čez kopensko mejo. Združeni narodi so sporočili, da je več tisoč Libijcev na poti proti mejam z Egiptom in Tunizijo, kamor se želijo zateči pred napetimi razmerami v državi. Tiskovni predstavnik ZN Martin Nesirky je dejal, da je na meji s Tunizijo že 5000 ljudi, 15.000 pa na meji z Egiptom. Dodal je, da jih skrbi dostop ranjenih do zdravstvene oskrbe, kot tudi pomakanje zalog zdravil in medicinskih materialov ter potreba po krvi. Pojasnil je, da so meje sicer odprte in da bi omenjeno lahko dostavili. Poudaril je še, da osebje ZN v Libiji, kjer je bilo v zatrtju prodemokratičnih protestov ubitih več sto ljudi, težko ocenijo potrebe po človekoljubni pomoči zaradi pomanjkanja komunikacij v državi. Skupini slovenskih turistov, ki potujeta po Libiji, si prizadevata za predčasno vrnitev domov. Ena od skupin, ki potuje z agencijo Oskar, je skušala že v sredo zjutraj predčasno poleteti iz Sabhe, a ji to ni uspelo. Tudi druga skupina, ki potuje z agencijo Pisanec, išče način, kako bi se lahko čimprej vrnila v domovino. Slovensko zunanje ministrstvo skuša agencijama pomagati, da bi turiste varno prepeljali domov. (STA) Množično grobišče v bližini Tripolisa ansa LIBIJA - Večino sadov naftnega bogastva uživa peščica Ena najbogatejših afriških držav v primežu krvave množične vstaje LJUBLJANA - Libija je po BDP na prebivalca ena najbogatejših držav na črni celini. Po dolgoletni mednarodni osami se je v zadnjih letih vse bolj odpirala tujemu kapitalu, pa tudi sama je vse več naftnih dolarjev vlagala v tujini. Med glavnimi vzroki za trenutno krvavo vstajo je dejstvo, da večino sadov naftnega bogastva uživa peščica. Libija je z 1,76 milijona kvadratnih kilometrov površine četrta največja afriška država, a ima le nekaj manj kot 6,5 milijona prebivalcev, ki živijo skoraj izključno v obalnem pasu ob Sredozemskem morju. Po bruto domačem proizvodu (BDP), še posebej pa po BDP na prebivalca, je povsem na vrhu med državami najrevnejše celine. Libijsko gospodarstvo je sicer močno odvisno od pridobivanja nafte in plina, pri čemer je nafta pomembnejši vir zaslužka. Prihodki od proizvodnje nafte in zemeljskega plina zaležejo za 95 odstotkov libijskega izvoza, 25 odstotkov BDP in 80 odstotkov vseh javnofinančnih prihodkov. Prihodki od nafte in zemeljskega plina naj bi lani po nekaterih ocenah dosegli okoli 40 mi- lijard dolarjev. Libija je 12. največji svetovnih izvoznik nafte, imela pa naj bi devete največje dokazane rezerve črnega zlata. Država je tudi članica Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Libija je bila po terorističnem napadu na potniško letalo ameriške letalske družbe Pan Am, ki sta ga nad škotskim Lockerbie-jem izvedla libijska državljana, več let pod sankcijami mednarodne skupnosti. Te so bile nato postopno umaknjene do leta 2004. Libija je namreč pristala na izročitev dvojice, obtožene za napad, na začetku novega tisočletja pa je še uradno priznala odgovornost za napad na letalo Pan Am in pristala na plačilo odškodnin svojcem žrtev. Obenem se je odpovedala programom za proizvodnjo orožja za množično uničevanje ter tako začela krepiti odnose z Zahodom. Ta zasuk v odnosih med režimom libijskega voditelja Moamerja Gadafija in mednarodno skupnostjo je prinesel nov zagon libijskemu gospodarstvu. V zadnjih letih so se okrepile tuje naložbe v državi, še posebej v energetskem sektorju, saj želijo tuje naftne družbe izkoristiti velikanske zaloge libijske nafte. Poleg tega se je s tem odprl potencial velikanskih libijskih deviznih rezerv, ki presegajo sto milijard dolarjev in so med večjimi na svetu. Libija je tako okrepila svojo naložbeno dejavnost v tujini, med drugim ima npr. v Italiji lastniški delež v banki Uni-credit in v Fiatu. Vrednost tujih naložb v državi je ob koncu lanskega leta po prvih ocenah znašala nekaj nad 18,6 milijarde dolarjev, vrednost libijskih naložb v tujini pa 15,3 milijarde. Libija je začela vse bolj krepiti in odpirati tudi druge gospodarske sektorje poleg pridobivanja nafte in plina ter se lotila obsežnih infrastrukturnih naložb. Prav v modernizaciji in diverzifikaciji libijskega gospodarstva so priložnost za svoj nastop na libijskem trgu videla mnoga tuja podjetja, tudi slovenska. Za podjetja iz Slovenije so bile prednosti tudi vezi, ki so ostale iz časa nekdanje Jugoslavije. V luči pozitivnih gospodarskih sprememb v državi in ugodnih kazalcev rasti BDP v zadnjih letih se zdijo krvavi dogodki v Li- biji, ki bi utegnili prerasti v državljansko vojno, nekoliko presenetljivi. A v luči tektonskih sprememb v regiji, ki sta jih prinesla ljudska upora proti avtokratskima voditelj ema v Tuniziji in Egiptu, in velike neenakopravnosti pri razdelitvi ustvarjenega bogastva v državi je nezadovoljstvo množic bolj razumljivo. Podoba Libije, ki naj bi jo Gadafi vodil kot osebni finančni fevd, je bila prvič predstavljana v depešah ameriških diplomatov iz maja 2006, ki jih je kasneje razkril WikiLeaks. V depešah so podrobno predstavljeni gospodarski posli Gadafija in njegove družine. Po navedbah depeš naj bi Gadafi in člani njegove družine posedovali znatne deleže v naftni industriji in industriji zemeljskega plina, v telekomunikacijah, gradbenih poslih, številnih hotelih in medijih. Gadafijevi potomci naj bi prejemali redne dohodke iz državnega naftnega podjetja in njegovih podružnic, ki skupno izvozijo za več deset milijard dolarjev nafte letno. Vse bolj očitno je tako, da je naftno bogastvo v veliki meri izginilo v rokah peščice. Jernej Šmajdek (STA) ARABSKE DRŽAVE - Ljudje za spremembe Protesti v Bahrajnu, Jemnu in Jordaniji se nadaljujejo MANAMA/SANA/AMAN - Potem ko na ulicah bahrajnske prestolnice Manama v torek potekali najmnožičnejši protesti doslej, so včeraj iz tamkajšnjih zaporov izpustili 23 šiitskih zapornikov, ki so bili obtoženi povezav s terorizmom. V Jemnu so medtem privrženci predsednika streljali na protestnike in dva ubili. K novim protestom pozivajo tudi v Jordaniji. Bahrajnski kralj Hamad Ben Isa Al-Halifa je izpustitev 23 šiitskih zapornikov in prenehanje sodnega pregona dveh opozicijskih voditeljev odredil v torek. Oktobra lani so bili obtoženi zaradi suma ustanavljanja nezakonite organizacije, ki podpira in financira terorizem, zato jim je grozilo sojenje. Opozicijska voditelja Hasan Mašajma, vodja radikalne šiitske skupine Hak, in Said al Šihabi živita v Londonu, zato nista v zaporu. Izpustitev zapornikov je sicer odgovor kralja Al-Halife na zahteve protestnikov, ki se v množičnem številu zbirajo na ulicah in zahtevajo daljnosežne demokratične reforme, vzpostavitev ustavne monarhije in odstop sedanje vlade. V torek se je na najm- nožičnejših protestih doslej na trgu Biser v prestolnici Manama zbralo več deset tisoč ljudi in zahtevalo padec režima. Protestniki kljub izpustitvi šiitskih zapornikov na trgu Biser vztrajajo tudi danes. V jemenski prestolnici Sana so medtem po navedbah očividcev privrženci predsednika Alija Abdulaha Saleha v torek streljali na mirne protestnike in pri tem ubili dva študenta, 11 pa so jih ranili. V torek se je več tisoč protestnikov znova podalo tudi na ulice južnega mesta Aden in zahtevalo predsednikov odstop. Medtem je predsednik Saleh, ki je na oblasti že 32 let, ponovil, da ne bo odstopil, svoje nasprotnike pa je obtožil, da podžigajo demonstracije. Na proteste pa se pripravljajo tudi v Jordaniji. Močna islamska opozicija je pozvala k protestom, ki so jih poimenovali 'dan jeze", zgodili pa naj bi se v petek. V preteklih tednih so islamisti sicer omejili svojo udeležbo na protestih, potem ko je kralj Ab-dulah II. napovedal reforme in začetek dialoga. A ker islamisti na ta dialog niso bili povabljeni, sedaj napovedujejo nove velike proteste. (STA) Bivši šef Obamovega kabineta župan Chicaga CHICAGO - Nekdanji zvezni kongresnik in šef kabineta Bele hiše Rahm Emanuel je na torkovih županskih volitvah v Chicagu osvojil več kot 50 odstotkov glasov in bil tako že v prvem krogu izvoljen za novega župana. Položaj bo prevzel 16. maja, ko se bo po 22 letih upokojil sedanji župan Richard Daley. Za Emanuelom sta se uvrstila nekdanji šef šolskega sveta Gery Chico in nekdanja zvezna senatorka Carol Moseley Brown. Njegova zmaga je bila pričakovana, le to ni bilo gotovo, ali mu bo uspelo v prvem ali v drugem krogu. Madžarska: javni uslužbenci pod nadzorom BUDIMPEŠTA - Davčni uslužbenci na Madžarskem so po trditvah njihovega sindikata dobili v podpis dokument, s katerim dovoljujejo tajni nadzor nad svojim zasebnim življenjem. Če ga ne bi podpisali, naj bi jim grozila izguba službe. Ta korak naj bi bil sicer posledica decembra lani sprejete spremembe zakona, ki se nanaša na vse javne uslužbence. Sporna zakonodaja govori o preverjanjih zanesljivosti, ki naj bi pokazala, ali zaposleni "izpolnjujejo svoje dolžnosti, kot jih določa zakon". Nanaša se na vse javne uslužbence - vključno z zaposlenimi na ministrstvih, v organih pregona in uradniki. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je madžarski parlament spremembo zakonodaje potrdil decembra lani, v veljavo pa je stopila s 1. januarjem. Kitajske oblasti preventivno proti protestom PEKING - V luči nemirov v arabskem svetu k demonstracijam pozivajo tudi na Kitajskem, kjer se je po prvih pozivih minuli konec tedna protestov udeležila le peščica ljudi. Zaradi kitajske obsežne spletne cenzure, spletni omrežji Twitter in Facebook sta denimo blokirani, je le malo možnosti, da bi ljudje v velikem številu izvedeli za pozive k protestom, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA) / TRST Četrtek, 24. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA-DOBERDOB - Vpisi na slovenski nižji srednji šoli Kljub rahlemu upadu vpisov nižješolska populacija stabilna Širitev doberdobskega nižješolskega poslopja naj bi se začela že junija Število vpisov je rahlo upadlo, skupna populacija dveh slovenskih nižjih srednjih šol v Gorici in v Doberdobu pa bo v bistvu ostala nespremenjena. Po podatkih, ki sta jih posredovali ravnateljstvi goriške Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom in Večstopenjske šole Doberdob, bo v šolskem letu 2011/2012 slovenski nižji srednji šoli obiskovalo skupno 278 učencev, medtem ko jih je danes 279. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici bodo sicer imeli enega učenca več kot letos (178 namesto 177), na doberdobski nižji srednji šoli pa dva manj (100 namesto 102). To bo seveda držalo le v primeru, da ne bo sprememb pri vpisih v prve razrede (kar se sicer dogaja dokaj pogosto) in da bodo vsi letošnji tretješolci (58 na šoli Trinko in 33 v Doberdobu) izdelali malo maturo. Šola Trinko bo tudi v prihodnjem šolskem letu ohranila devet razredov. V prvem letniku bo predvidoma 59 učencev, v tekočem šolskem letu pa jih je v 1.A, 1.B in 1.C razredu skupno 60. »V prihodnjem šolskem letu z vidika števila učencev ne bo velikih sprememb. Z vpisi smo povsem zadovoljni,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabeta Kovic, ki je iz- NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŠOLSKO LETO 2011 - 2012 1. RAZ SKUPNO ŠOLSKO LETO 2010 - 2011 1. RAZ SKUPNO I. Trinko Doberdob 59 178 31 100 60 177 39 102 Skupno 90 278 99 279 postavila, da je bil osip s slovenskih osnovnih šol goriškega ravnateljstva na šolo Trinko zelo omejen: »Za italijansko nižjo srednjo šolo so se odločile le družine treh učencev. V dveh primerih so se starši odločili iz osebnih razlogov, v enem primeru - otrok je obiskoval šolo v Bračanu - pa so starši kot vzrok navedli razdaljo od doma oz. dejstvo, da v Krminu ni slovenske nižje šole.« Današnje število razredov - skupno šest - bodo v šolskem letu 2011/2012 ohranili tudi na doberdob-ski nižji srednji šoli, kjer pa bo število učencev v prvem letniku nekoliko ni- žje od letošnjega (31 namesto 39). »Precejšen osip smo zabeležili le pri učencih, ki obiskujejo peti razred osnovne šole v Romjanu; enajst tamkajšnjih otrok bo namreč nadaljevalo na italijanski nižji srednji šoli,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. Problem prostorske stiske, s katerim so se letos soočali doberdobski nižješolci - en razred je namreč imel pouk v sosednjem poslopju osnovne šole Prežihov Voranc -, pa naj bi bil do prihodnjega šolskega leta rešen. Do-berdobska odbornica Luisa Gergolet je Nižja šola v Doberdobu bumbaca PEVMA - Pred vrtcem Za las ni prišlo do prometne nesreče Starši in krajani še vedno čakajo na odprtje parkirišča Ob pevmskem vrtcu je iz varnostnih razlogov nujno treba urediti parkirišče. Da je poseg, ki ga rajonski svet, ravnateljstvo slovenske večstopenjske šole in starši že več let zahtevajo, še kako potreben, se je ponovno izkazalo včeraj zjutraj, ko je pred sedežem vzgojne ustanove skoraj prišlo do prometne nesreče. Domačinka se je okrog 8.15 peljala z avtomobilom proti Gorici, po ovinku v bližini vrtca pa ji je izsilil prednost avtomobil, ki je bil parkiran na desnem robu ceste in je nato pripeljal na sredino voznega pasu, ne da bi prižgal smernika. Domačinka se je avtomobilu izognila, do trčenja pa ni prišlo le za las. »K sreči sem vozila 40 kilometrov na uro in ni v tistem trenutku nihče peljal po nasprotnem voznem pasu,« je povedala voznica, ki meni, da bi morala občinska uprava čim prej poskrbeti za ureditev (pre)dolgo pričakovanega parkirišča, obenem pa bi morali tudi starši, ki tam parkirajo, biti bolj pazljivi. »Sploh nočem polemizirati in nikogar kriviti, dejstvo pa je, da bi v primeru, ko bi bila moja hitrost vožnje višja, prišlo do trčenja. Menim, da bi bilo nekoliko bolje, če bi starši delno parkirali avtomobile na pločniku, saj drugače zaseda kolona vozil v jutranjih urah pol voznega pasu,« je ocenila domačinka. TRŽIČ - Danes Mestno žalovanje Občinska uprava Gianfranca Pizzolitta je za danes v Tržiču razglasila dan žalovanja. Odločitev je padla po ponedeljkovi tragični smrti 22-letnega delavca Ismaila Mie v ladjedelnici Fincantieri. Na javnih stavbah bodo spustili zastave na pol droga, trgovine bodo odprle 15 minut kasneje in spustile rolete izložb. Goriška pokrajinska tajništva sindikatov kovinarjev Fim, Fiom in Uilm bodo drevi ob 17.30 priredila baklado, s katero želijo javnost opozoriti na potrebo po zagotavljanju varnosti delavcev. Baklada bo startala s Trga Republike. Danes bo v trži-ški ladjedelnici potekala enourna stavka, ki jo bodo verjetno izvedli tudi delavci obrata Fincantieri iz Palerma. Tržiški občinski odbor je med drugim predsednika Ghinel-lija pozval k sklicu izrednega občinskega sveta, ki bo posvečen izključno temi varnosti na delovnem mestu. VINSKA CESTA Izvolili Roberta Komjanca Robert Komjanc V torek so na sedežu fundacije Vlila Russiz ustanovili odbor, ki bo skrbel za promocijo projekta Vinske ceste goriške pokrajine. Na sestanku so se zbrali številni vinarji, turistične ustanove in podpredsednica pokrajine Roberta Demartin. Odbor je za svojega predstavnika soglasno imenoval Roberta Komjanca iz števerjan-skega podjetja Aleš Komjanc, ki je že deset let včlanjena v ustanovo Movimento Turismo del Vino FJK. Slednjo, ki je bila pobudnica goriške Vinske ceste, sta v torek predstavljala Elda Felluga in Massimo Del Mestre. Na prihodnji seji odbora se bodo člani začeli pogovarjati o logotipu, imenu in kartografiji goriške Vinske ceste. NOVA GORICA - Policija vabi k previdnosti V enem samem dnevu obravnavali tri vlome Novogoriška policija je v torek obravnavala kar tri vlome - v dva gostinska lokala v Novi Gorici in v stanovanjsko hišo. V oba gostinska lokala je vlomilec vstopil enako: zlomil je ključavnico na vratih. Iz prvega lokala je bilo ukradenih 20, iz drugega pa 70 evrov blagajniškega minimuma. V stanovanjsko hišo pa je bilo vlomljeno skozi balkonsko okno. Neznanec je iz hodnika vzel ključe avtomobila, ki je bil parkiran pred hišo, in se z njim odpeljal v Italijo. Tam so vozilo že našli italijanski varnostni organi. V zadnjem času pogosto poročamo o vlomih na področju novogoriške policijske uprave. Na policiji pojasnjujejo, da so od 1. januarja do 19. februarja zabeležili 218 kaznivih dejanj zoper premoženje (lani jih je bilo 317). Letos so tako zabeležili 35 vlomov, lani 60, med njimi 4 vlome v stanovanja, lani 1, 11 vlomov v stanovanjske hiše, lani 13, 8 vlomov v gostinske lokale, lani dva manj, dva vloma v vozila, lani samo enega in pa 10 drugih tovrstnih kaznivih dejanj, lani pa kar 36. Na policiji vsekakor opozarjajo na samozaščitno ravnanje, sem poleg »klasičnih« nasvetov o praznjenju poštnega nabiralnika in spreminjanju lege rolet ob dalj- povedala, da bodo dela za širitev stavbe nižje srednje šole predvidoma star-tala takoj po zaključku letošnjega šolskega leta, septembra pa naj bi šola že imela na razpolago dve dodatni učilnici. »Gradbeno podjetje bo najprej preuredilo obstoječe poslopje nižje šole; ta faza del naj bi se zaključila do začetka šolskega leta 2011/2012, kar bi omogočalo, da bi vsi razredi nižje srednje šole imeli pouk v glavni stavbi,« je povedala Gergoletova in nadaljevala: »Oktobra pa naj bi podjetje začelo z deli še na stavbi slačilnic, kjer bodo dogradili nadstropje.« (Ale) ši odsotnosti sodi tudi nasvet, da počitnic ne najavljamo na Facebooku in drugih socialnih omrežjih oziroma da takih sporočil ne puščamo na telefonskih tajnicah. Ob vlomu je pomembno, da se ničesar ne dotikamo pred prihodom policije, bolje je, da tudi v stanovanje ne vstopamo, če opazimo polomljeno ključavnico, saj je storilec lahko še na delu. (km) Okrogla miza o zakonu 38 Pokrajinska konzulta za slovensko narodno skupnost in konzulta za vprašanje slovenske narodne skupnosti pri občini Gorica prirejata okroglo mizo z naslovom »Zakon 38/2001: opravljeno delo in perspektive«, ki bo danes ob 17.30 v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Na okrogli mizi bodo potegnili črto nad dosedanjim izvajanjem zakona in preverili perspektive za dokončno uresničitev predvidenih zakonskih norm. Moderatorja bosta Peter Černic, predsednik pokrajinske konzulte za slovensko narodno skupnost, in Ivo Cotič, predsednik konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti na občini. Sodelovali bodo predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, goriški župan Ettore Romoli, Bojan Brezigar in Li-vio Furlan, predsednik in podpredsednik paritetnega odbora, Damjan Paulin, Livio Semolič in Mario Lavrenčič, člani paritetnega odbora, ter izvedenec za jezikovne pravice William Cisilino. Pristaši Grilla o volitvah Goriški pristaši Beppeja Grilla (gibanji 5 Stelle in Meet up Beppe Grillo) ne nameravajo sodelovati v volilni kampanji za goriške pokrajinske volitve. »Mi smo za ukinitev pokrajin, zato bi bilo tako ravnanje nedosledno,« je sporočila predstavnica Manuela Botteghi, ki je zanikala, da je med omenjenimi gibanji in predsednikom pokrajine Enricom Gherhetto prišlo do sestankov na to te- Izdelovanje umetnih ribic Drevi bo združenje amaterskih športnih ribičev Vipava priredilo praktično demonstracijo izdelovanja umetnih ribic. Demonstracija bo potekala na sedežu društva v Rubijah, začela pa se bo ob 20.30. SPDG pobira članarino Društveni sedež SPDG bo drevi med 19. in 20. uro odprt za plačevanje članarine in zavarovalnine. Društvo vabi člane in prijatelje, da poravnajo obveznosti. Društvo obenem napoveduje, da bo osrednja prireditev ob stoletnici v soboto, 2. aprila 2011, v Kulturnem domu v Gorici. Purini v Kulturnem domu Danes ob 17.30 bodo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v okviru Srečanj z avtorji 2011 gostili tržaškega pisatelja Piera Purinija. Ob tej priložnosti bo avtor predstavil svoje novo knjižno delo »Metamorfosi etniche - I cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria. 1914-1975 (Etnične metamorfoze - Spremembe prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in vi Istri 1914-1975). Knjiga je izšla pri založbi Kappa Vu iz Vidma (2010). Na predstavitvi bo uvodno misel podala Alessandra Kersevan, nato bo sledil razgovor z avtorjem. Večer prirejata Kulturni dom in V.Z.P.I. - A.N.P.I. iz Gorice. Vstop prost. Orkester iz Padove v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču bo v petek, 25. februarja, ob 20.45 koncert orkestra iz Padova in Veneta, nastopa in dirigira violinist Thomas Ze-hetmair z Brahmsovo 4. simfonijo koncerta op. 77. Vljudno Vas vabimo, v četrtek, 24. oktobra, ob 17.30, na predstavitev knjige: +A.N.PI »Metamorfosi etniche -1 cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975« Avtor: PIERO PURINI Kulturni dom Gorica - Ul. Brass 20 - Info: 0481 33288 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. februarja 2011 15 GORICA - Notranji prostori dokončani, dela potekajo na dvorišču Gradnja slovenskih jasli se končno zaključuje Vzgojna ustanova v Ulici Rocca naj bi začela delovati septembra Gradbeno podjetje je zaključilo dela v notranjih prostorih slovenskih jasli (spodaj), zdaj je na vrsti dvorišče (levo) bumbaca VILEŠ-GORICA Rušili bodo nadvoz Danes ponoči bo del hitre ceste Vileš-Gorica zaprt za promet. Odsek med Gradiščem in Vi-lešem bo zaprt v obe smeri zaradi rušenja nadvoza, po katerem teče pokrajinska cesta št. 18. Poseg spada v načrt gradnje avtoceste; v tem okviru je predvidena izgradnja popolnoma novega in sodobnejšega nadvoza. Odsek hitre ceste Gradišče-Vileš bodo zaprli drevi ob 21. uri, ponovno odprtje pa je predvideno jutri ob 6. uri zjutraj. Podjetje Autovie Venete je že poskrbelo za namestitev prometnih znakov za obvoz. Gradnja slovenskih jasli v Gorici se bliža koncu. Dela v notranjih prostorih, je povedal geometer goriške občine Roberto Peteani, so se že zaključila, v teh dneh pa podjetje urejuje zunanjost poslopja v Ulici Rocca, ki bo po napovedih občine Gorica sprejelo prve malčke septembra letos. »Podjetje se zdaj posveča posegom na dvorišču, kot sta gradnja pločnikov in lesene ploščadi, ki bo služila kot neke vrste "učilnica na prostem",« je povedal Peteani, po katerem bodo do aprila uredili tudi vodovodne, električne in druge priključke. »Nato bodo učilnice opremili,« pravi geometer. Večji delež denarja za pohištvo - 57.000 evrov - je občini dodelila dežela Furlanija-Julijska krajina, občina pa je dodala še 11.000 evrov. Podjetje Clocchiatti iz Povolet-ta, ki je s 6,63-odstotnim popustom na izklicni ceni zmagalo javno dražbo za izgradnjo jasli, se je del lotilo aprila lani. Po pogodbi bi moralo poseg zaključiti v 210 dneh oz. sedmih mesecih, v resnici pa so delavci ugotovili, da so ob načrtovanih potrebni še drugi manjši posegi, ki v prvotnem obnovitvenem načrtu stavbe v Ulici Rocca niso bili predvideni. Zato je bilo obdobje trajanja del podaljšano, odprtje jasli, ki je bilo načrtovano za januar 2011, pa je bilo preneseno na september. Podjetje je prilagodilo poslopje bivšega vrtca protipotresnim normam in preuredilo notranje stene. Obnovili so omet, popravili podstrešje, en nosilni steber in napeljavo, namestili pa so tudi nova okna in vrata. V načrt je bila kot rečeno vključena tudi lesena ploščad na dvorišču, ki jo bodo lahko malčki in vzgojiteljice uporabljali v toplejših mesecih. Vpisovanja v jasli s slovenskim učnim jezikom se bodo po vsej verjetnosti začela spomladi, ko bodo dela zaključena. Postopek in kriteriji bodo enaki tistim, ki veljajo za vpis v ostale občinske jasli. Starši bodo ob vložitvi prošnje na vpisni poli lahko izrazili preferenco za to ali ono ustanovo, kot se že dogaja, lestvica pa bo enotna. Že od samega začetka delovanja naj bi bilo v goriških jaslih prostora za nekaj več kot 20 otrok, starih od 12 do 36 mesecev. (Ale) OBČINSKI SVET Zelena luč za trgovski center in referendume Trije občinski referendumi, ki so jih predlagali predstavniki združenja Verdi del giorno in združenja radikalcev Trasparenza e partecipa-zione, naj bi potekali 29. maja. Tako je v torek odločil goriški občinski svet, ki je sprejel amandma, ki določa datum izvedbe ljudskega posvetovanja. Gotovosti, da bodo občinski referendumi potekali konec maja, pa pravzaprav ne more še biti, saj bo dokončna odločitev odvisna od datuma izvedbe pokrajinskih volitev, datuma izvedbe državnega referenduma o vodi in neznanke parlamentarnih volitev v primeru padca Berlusconije-ve vlade. Možna datuma, ki jih je določil goriški občinski svet ob 29. maju, sta 5. junij (sočasno z državnim referendumom) in 12. junij. Dokument so odobrili z 28 glasovi za, štirimi proti (odborniki Del Sordi, Pettarin in Devetag ter svetnik Tavella) in enim vzdržanim (svetnik Mollica). Občinski svet je prižgal tudi zeleno luč za varianto št. 34 k občinskemu regulacijskemu načrtu, kar bo občinskim uradom omogočilo objavo razpisa za načrtovanje in uresničitev urbanega komercialnega centra na območju Ulice Santa Chiara in pokrite tržnice na Verdijvem korzu v Gorici. Za komercialni center že izrazilo interes šest družb, in sicer Carena iz Genove, Steda iz kraja Ros-sano Veneto, PZ iz Fiumicella, ICEP iz Pordenona, Co.Ro. iz kraja San Vito al Tagliamento in Commerciale Goriziana, ki je bila tudi pobudnica načrta nakupovalnega središča v Ulici Terza Armata. Projekt urbanega komercialnega centra je nastal že pred leti. Študijo, ki jo je izdelalo podjetje Terziaria Gorizia - CAT Ascom, je delno financirala dežela FJK, delno pa občina. Idejni načrt, poimenovan »Leonardo«, je bil odobren leta 2009, za nadaljevanje postopka pa sta bili potrebni strukturna varianta regulacijskega načrta in načrta za trgovino. Na podlagi študije o izvedljivosti projekta »Leonardo« bodo na območju Ulice Santa Chiara uredili od 5.500 do 7.500 kv. metrov prodajnih površin, pokrito tržnico pa bodo obnovili. Komercialni center bi ustvaril čez dvesto delovnih mest. V načrt je vključeno tudi štirinadstropno podzemno parkirišče (na območju med Ulico Cadorna in tržnico na debelo), v katerem naj bi bilo 500 parkirnih mest. Občinski svet je v torek sprejel še načrt za ureditev novega sedeža združenja La Salute iz Ločnika, za katerega današnji prostori ambulante niso več primerni. (Ale) Da je kljub hladnemu vremenu pomlad že pred vrati, napovedujejo beli in vijoličasti žafrani, ki cvetijo v parku Attems v Podgori bumbaca ŠEMPETER - 5. marca pustno rajanje na osrednjem trgu Šempetrski in sovodenjski pust tudi letos povezana Šesto leto zapored bodo na pustno soboto na osrednjem trgu v Šempetru pri Gorici pripravili veliko pustno rajanje, ki se bo najprej začelo s sprevodom otroških pustnih mask, nadaljevalo s povorko vozov in skupin ter zaključilo s pustnim plesom v športnem centru Hit, kar je letošnja novost. Tudi letos bo šempetrsko pustovanje potekalo v sodelovanju s sovodenjskim pustom oziroma društvom Kar-nival, ki bo z vozovi in skupinami sodelovalo na osrednji prireditvi v Šempetru, medtem ko se bodo pustovanja v Sovodnjah udeležili tudi »šempetrski« vozovi. Organizatorja letošnjega šempetrskega pustovanja sta tamkajšnja občina in javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino, kot partnerji pa v program vstopajo tudi Sovodenjčani z društvom Karnival. Skupen program se torej začenja 4. marca v Sovodnjah, ko bo od 21.30 obiskovalce zabavala skupina Spring in DJ Stane. Osrednji dogodek v Šempetru bo na pustno soboto, 5. marca, na Trgu Ivana Roba: ob 13. uri bo sprevod otroških mask, organizatorji obljubljajo, da bo vsak udeleženec prejel krof, ob 15. uri bo sprevod skupinskih mask in vozov, manjkali ne bodo niti kurenti. Organizatorji pričakujejo, da se bo osrednje povorke udeležilo okrog 15 vozov in skupin iz domače občine in okolice ter tudi iz zamejstva in drugih slovenskih krajev, med njimi so udeležbo napovedale tudi takšne, ki imajo 70 udeležencev. Žirija bo tudi letos podelila nagrade za tiste, ki se bodo izkazali kot najbolj izvirni in dodelani. Ob 17. uri pa sledi podelitev nagrad in pustno rajanje. Od 20. ure dalje se bo dogajanje preselilo v Hitov Športni center na pustni ples s skupino Rok' n' Band. Vstop bo prost. Istega dne bo v Sovodnjah od 21.30 dalje ples v maskah s skupino The Maff. V nedeljo se bo pustna povorka z vozovi in skupinami od 14. ure dalje odvijala v Sovodnjah. Sledil bo ples s skupino Happy Day od 17.30 dalje. Na pustni torek pripravljajo v Sovodnjah od 14.30 dalje pustno rajanje z animatorji, ob 20.30 pa bo občinstvo zabaval DJ Stane in Pustni sexy show za ženske, (km) Pustarji lani v Šempetru nn 1 6 Četrtek, 24. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Odprto pismo Pahorju podpisalo osem društev Zahtevajo dve pokrajini in več pozornosti do Goriške Društva kritična do premierja:»Očitno je, da imate za nas čas le ob volitvah« »Siti smo načrtnega zapostavljanja razvoja zahodne Slovenije v vsem obdobju samostojne Slovenije. Zato odločno terjamo, da se na Primorskem oblikujeta dve pokrajini, ena na severu, druga na jugu,« tako so predsedniki osmih goriških društev zapisali v odprto pismo in ga včeraj naslovili na slovenskega premierja Boruta Pahorja. Precej kritični pa so tudi na račun njegovega odnosa do Goriške: »Očitno je, da imate za nas čas le ob volitvah,« so zapisali in ga spomnili na lansko leto poslano pismo s podobno vsebino, v katerem so tudi argumentirali nujnost ustanovitve Goriške regije. Tedaj jim je Pahor v pisnem odgovoru sicer zagotovil, da bo vlada z uspe- Predstavniki društev med podpisovanjem pisma Pahorju km šno izvedbo regionalizacije poskrbela vsem območjem in prebivalcem Slovenije kar najbolj optimalne pogoje za družbeni in gospodarski razvoj. »Na žalost je tudi tokrat bila upravičena naša bojazen, da v resnici ne boste prisluhnili našim argumentom, kot jih niste v času ustanavljanja Univerze in je zato Nova Gorica bila opeharjena,« so v skupnem pismu zapisali Društvo humanistov Goriške, Društvo Krea, Forum za Goriško, Goriško društvo za kakovost bivanja, Območno ZB za vrednote NOB Nova Gorica, Društvo seniorjev severne Primorske, Društvo za Bohinjsko-go-riško progo in TIGR Goriške. V nadaljevanju naštevajo še nekaj zadnjih poskusov »razgradnje regijskih ustanov«, kot je predlog zaprtja novogo-riške podružnice NLB, ki naj bi se združila s koprsko, predloge o ukinitvi Geodetske uprave v Novi Gorici ter bojazen, da bi tamkajšnje gledališče izgubilo status narodnega gledališča ali se povezalo s koprskim. »Želimo si, da se Goriško bolj sliši. Opažamo, da tu že nekaj let vlada mrtvilo na vseh področjih,« meni predsednik društva za Bohinjsko-go-riško progo, Bernard Bratož in opozarja, da je omenjeno območje prometno podhranjeno, predvsem kar se tiče železniških povezav. Za oba dela Primorske, ki bi bila po vladnem predlogu združena v enotno pokrajino pa meni, da sta si preveč različna, tako geografsko kot »karakterno«. Marjana Koren iz Društva humanistov Goriške pa meni, da je treba pri oblikovanju pokrajin upoštevati dejansko stanje na terenu, le tako bi zagotovili razvojne in ekonomske koristi prebivalcem. Podpisniki pisma zahtevajo dosledno spoštovanje v Sloveniji zgodovinsko uveljavljenega policentrizma, zagotovitev državnih spodbud za hitrejši razvoj ekonomskih in družbenih potencialov zahodne Slovenije tudi za oporo enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru na zahodni meji. »Za dosego navedenih ciljev si bomo pri naslednjih državnozborskih volitvah prizadevali zbrati take politične predstavnike, od katerih bomo lahko pričakovali, da bodo na državni ravni z večjo zavzetostjo zagovarjali naše interese in se borili za Giriško, enakovredno in enakopravno z drugimi slovenskimi regijami,« kritično zaključujejo pismo podpisniki. Katja Munih GORICA - Razstava v galeriji ARS Voda in zemlja Svoja likovna dela postavili na ogled člani tržiškega društva Giuseppe Mazzini V galeriji ARS na goriškem Travniku je do 12. marca na ogled skupinska slikarska razstava z naslovom Voda in zemlja. Gre za prikaz, ki ga je pripravila skupina 25 likovnih ustvarjalcev, članov kulturnega društva Giuseppe Mazzini ENDAS iz Tržiča, sredine, ki je lani slavila trideset let delovanja. Na goriško srečanje z likovno ustvarjalnostjo izpred nekaj dni se je odzvalo veliko ljudi, avtorji pa so napolnili razstavni prostor s po eno sliko vsak. Slikarje in goste večera je uvodoma pozdravil Jurij Paljk, novinar in kulturni delavec, obenem tudi predsednik goriške galerije ARS, ki je med drugim čestital tržiškemu društvu za naslov raz- www.primorski.eu 1 stave, ki zelo dobro odraža kraj, kjer društvo deluje. Tržič namreč na eni strani obliva Jadransko morje, na drugi strani pa se mestne četrti vzpenjajo po obronkih Krasa, pa tudi izliv reke Timave ni daleč stran. Paljk je tudi čestital avtorjem in njihovim izbiram tematike razstave, ki se v veliki večini primerov naslanjajo prav na krajinske vedute obmorske pokrajine. Skupinski prikaz je tudi priložnost, je nadaljeval Jurij Paljk, da si opazovalec napase oči ob pestri ponudbi likovnega izražanja, ki mu obenem posreduje tudi vso raznolikost pristopa avtorjev do slikarske umetnosti. Za glasbeni utrinek večera, je poskrbel mladi Jakob Murovec, ki si znanje igranja na kitaro pridobiva v slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel in je učenec Franka Reje. V imenu društva Giuseppe Maz-zini je pozdravila njegova predsednica Maria Grazia Persolja, ki je opisala de- Odprtje razstave v galeriji ARS bumbaca lovanje te tržiške likovne sredine in se zahvalila galeriji ARS, da je tem ljubiteljskim umetnikom dala na razpolago svoje razstavne prostore. Podobno skupinsko razstavo so tržiški slikarji pred desetletjem že postavili v Gorici. Takrat je njihova likovna dela sprejela galerija goriškega Kulturnega doma. V galeriji ARS so s svojimi deli prisotni Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Fernanda Braz, Adamarina Candussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Facis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilija Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, Maria Gra-zia Persolja, Armando Pizzignach, Mi-rijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa Mariadolores Simone, Gianni Se-gato, Fiorella Sponton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti. Ogled razstave je možen od torka do sobote od 8.30 do 12.30 ure ter od 15. do 19. ure. (vip) ALDO RUPEL 70-LETNIK Zaupni dokumenti pod šifro 24/02/41 Skala Aldo Rupel altran Nepričakovano, ampak kot naročeno, sva si z ne povsem poštenimi sredstvi prisvojila za kufer strogo zaupnih dokumentov, prvi med katerimi je bil original komaj natipkanega in površno okrtačenega ter za današnjo priložnost najbolj zanimivega (žal le delnega) prepisa prisluškovanja telefonskega dogovarjanja med nekima A in B, ki se po premnogih indicih sodeč nedvomno tiče Alda Rupla, čeprav priimka v dokumentu ni. Pri varnostnih zadevah ni nič gotovega, toda kot zgleda iz preostalega kupa s karbon papirjem kopiranih in komaj berljivih listov in lističev, v cirilici in latinici, z rdečkasto zvezdo in Triglavom, so današnjega slavljenca že desetletja nadzorovale tako jugoslovanske kot slovenske varnostne službe. Udbo je zanimal že kot mladinec, vsaj odkar ko je organiziral skupna taborjenja s Kučanom, njena naslednica Sova pa se je pozneje seveda spraševala, ali so bili tabori slučaj ali premetena dolgoročna investicija v slovensko-italijanski frate-lančni internacionalizem. Potem ko so ga zasačili, da je marširal z italijansko trobojnico na rami od trži-škega spomenika Proletarskim brigadirjem do Gorice, so nadzor nad Aldom še poostrili. A: Ampak raje kot o hiperaktiv-nosti, bi v na začetku raje napisala, da je neskesan fan partizanov in gverile, potem bi prešla k Titotu. B: Ma se ti zdi, da je tak jugono-stalgik? Saj ni bil niti v Kumrovcu. A: Preberi si v Iskri njegov govor ob tridesetletnici maršalove smrti na Sabotinu... Potem organizira tiste zimske pohode v Dražgoše, ponoči... tudi v najhujšem vremenu. B: Ne, zadnjega ne. On pravi, da slabega vremena ni, da je vreme pač vreme in pika. A: Tega nisem nikoli razumel. B: Mati narava, Pachamama, in-diosi, Evo Morales... A: Ja, in El pueblo unido, Che... bo predolgo. In če bi nadaljevala s ta-borništvom ali s planinstvom? B: Se hecaš? Aldo se ukvarja z na-pornejšimi, ekstremnimi športi, s plezanjem, alpskim smučanjem; si videl njegovo fotko na facebooku? Ob novem letu se spušča po Soči, brrrr, kdo ve, morda se meče s padalom, morda se potaplja... A: Možno; bova preverila. Si bral, da teče od Devina do Baške grape z indijanskim korakom? Čo, ma kaj je ta korak? B: Mi je povedal, da v bistvu ska-češ po eni nogi. Kult! A: Nič kult, zveni desničarsko, Primorski nama je zatrucal, naj previdno uporabljava izraze. B: A' propos... Dijaki pravijo, da je bil strog in zahteven. Telovadba kot uvajanje v nič nas ne sme presenetiti, še pomnite tovariši? A: Dobra ta! Pri tabornikih jim je prepovedal jesti čokolado... B: Ne verjamem, je preveč slad-kosneden. Da ne pozabiva, da je na šoli med uro telovadbe... A: ...telesne vzgoje... B: ...učil, da je kampionato prvenstvo in klašifika lestvica... na jezik je sploh pozoren; morda, ker je doštudi-ral tudi slavistiko. Disciplino bova povezala raje z njegovim organizacijskim talentom... A: ...operativnostjo in natančnostjo pri dodeljevanju vlog...recimo, kako je obvladoval večtisočglavo maso na Travniku... deželno manifestacijo leta 1995 v Doberdobu. B: A takrat, ko je spravil skupaj bele in rdeče? Uh... takrat je bil prvi maj in smo se morali levičarji odpovedati rdečim zastavam... A: ...vsekakor odličen organizator. Saj vidiš, kako ga še naprej vsi vlečejo za rokav. B: Toda Aldo bi ne bil zadovoljen, če bi spregledala njegovo levičarstvo. A: Saj ga ni nikdar skrival... je kandidiral za komuniste, sodeluje z Iskro... B: ...pazi, da ne pozabiva na Isonzo-Soča... A: Bohvari! B: ...ti zapoje vseh deset kitic Per i morti di Reggio Emilia in Na Kordu-nu vse do »svoj sam mladi život dao«. A: In tu bi se lahko navezala na tenkočutnega Aldota, ki zapoje Moskovske večere z rusko dušo, pazi, v ruščini! B: Dober trik, a nič o duši. On je materialist, pravzaprav dialektični materialist... bodimo dosledni. To njegovo osebnostno dimenzijo, če bo dovolj prostora, se bo splačalo poglobiti... recimo njegovo srečanje z Reichom... Lowenom... A: ...vsekakor poudariti, da ohranja racionalnost tudi v zahtevnejših življenjskih okoliščinah. B: Tudi jaz to razberem iz njegovih spisov, predvsem tistih krajših... ti so mi najbolj všeč... A: Čo, ma Primorski bi hotel, da bi navedli tudi njegove zgodovinske, sociološke, potopisne, domoznan-stvene, literarne publikacije... B: Ja, in magari še njegove prevode, govorance pred spomeniki, tečaje, predavanja. A: .za to naj aktivirajo Slori... B: .se pravi, zopet Aldota! Ampak pazi. ali se nisva zmenila, da ne bova molila roženkranca organizacij in zvez in društev in inštitutov, ki imajo opravka z Aldotom? Koliko prostora pa so nama dali na razpolago? A: Maksimum do štiri tisoč petsto znakov. B: Ma ne ga (omissis)! Karlo Černic in Viljem Gergolet / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. februarja 2011 17 SOVODNJE - De Anna in Gabrovec obiskala rubijski grad Dela se nadaljujejo Odbornik FJKse bo zavzel, da bi bil načrt oživitve objekta ponovno deležen deželnega financiranja Dela za obnovo rubijskega gradu se nadaljujejo. Pred leti si je obsežno posestvo v sovodenjski občini, ki je vključevalo tudi razvaline srednjeveškega gradu v Rubijah, kupil domači podjetnik Venko Černic. Njegova družina že nekaj let stekleniči vrhunska vina, ki jih proizvajajo z grozdjem iz tamkajšnjih vinogradov, grajsko posestvo pa bi moralo po načrtih postati hotel visoke kategorije. V torek popoldne si je gradbišče, ki počasi, a vztrajno vrača objektu njegov zgodovinski sijaj, ogledal tudi deželni odbornik za kulturo Elio De Anna, ki ga je spremljal deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. V Rubijah sta ju sprejela sam Venko Černic in arhitekt Roberto Raccanello, ki velja za pravega izvedenca na področju obnavljanja starih utrdb. Dežela Furlanija-Julijska krajina je v minulih letih že sofinancirala prve sklope obnovitvenih del ru-bijske graščine. Sklad iz deželnega Z leve Černic, Gabrovec in De Anna zakona, ki financira tovrstne posege, pa je že drugo leto zapored na ničli. Deželni odbornik De Anna je pohvalil podjetniško pobudo in zagotovil svoje zavzemanje, zato da bo projekt ob prvih finančnih razpolo- žljivostih ponovno deležen primerne pozornosti. Poudarjen je bil tudi pomen ohranjanja bogate zgodo-vinsko-arhitektonske dediščine, ki predstavlja pomemben gospodarski vir za celotno goriško območje. [13 Lekarne ~M Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava Brede Sturm. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstave priznanega slikarja Andreja Kosiča iz Gorice; do 25. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi na svojem sedežu v Raštelu 74 na ogled skupinske razstave italijanskih, slovenskih in afriških umetnikov do 28. februarja med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, informacije na spletni strani www.nuovolavoro.org. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljajo Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Fernanda Braz, Adamarina Candussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Facis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Persolja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Sponton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti; do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko ca-mere obscure; do 31. marca po urniku kinodvorane. www.primorski.eu1 DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Štever-janu v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje gledališke skupine SDD Jaka Štoka s Proseka z znano Brechtovo »Malomeščansko svatbo«. Ob spremljavi harmonike bodo mladi izvajalci v režiji Gregorja Geča predstavili komedijo iz klasične evropske zakladnice; informacije na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 2. marca, gledališka predstava »Non c'e piu il futuro di una volta«; nastopata Zuzzurro&Gaspa-re; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri »La storia di Pierino e il lupo« v sklopu niza »SpazioGiovani«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 10. uri (Tamara Matevc) »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM bo v petek, 25. februarja, ob 20. uri koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in rezervacije po tel. 0038631-750673. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 25. februarja, ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. SOVODENJSKA POJE 2011 bo potekala v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na tradicionalni prireditvi pevskih zborov iz sovodenjske občine bodo nastopili skupini Bodeča neža in Danica z Vrha ter zbor Skala iz Gabrjih ter mladi solo pevki Alessia in Ivana. [H Osmice Čestitke Naš prijatelj ALDO RUPEL slavi danes okrogel življenjski jubilej. Iskreno mu čestitamo vsi pri KD Briški grič. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v sredo, 2. marca, ob 18. uri v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici bosta v Kulturnem domu v Gorici na temo »Adolescenca: dvomi in vprašanja o vzgojni vlogi staršev in učiteljev« predavala Zdenka Zalokar Divjak in Matteo Lancini. tu Kino 81 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 26. februarja, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z novinarjem Marcellom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI iz Gorice prireja na sedežu Fundacije goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici danes, 24. februarja, ob 17. uri srečanje ob 150-letnici združitve Italije z branjem poezij in zgodovinskih odlomkov ter s projekcijo dokumentarca o prvi svetovni vojni in kraških jarkov. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v okviru »Srečanj z avtorji 2011« danes, 24. februarja, ob 17.30 gost tržaški pisatelj Piero Purini, ki bo predstavil svojo novo knjižno delo »Metamorfosi etniche - I cambiamenti di popolazio-ne a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria. 1914 - 1975 (Etnične metamorfoze -Spremembe prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in v Istri 1914 - 1975)«. V TRŽIŠKI OBČINSKI KNJIŽNICI bo danes, 24. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Davideja Stanica »Ol-tre la finestra«. V četrtek, 3. marca, bo ob 18. uri predstavitev slovensko-ita-lijanskega slovarja elektronike Carla Muccija in Marjete Humar. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75 »Dan slovenske kulture« v soboto, 26. februarja, ob 20.30 na sedežu društva na Bukovju 6. Na programu bo nagrajevanje likovnega natečaja za osnovne šole z Goriškega, fotografska razstava Tihomirja Pinterja »Portreti kulturnih ustvarjalcev«, govor glavnega urednika Mladine Grege Repovža ter kulturni nastopi. ZDRUŽENJE APERTAMENTE prireja srečanje na temo »Ekonomija med lokalnimi vrednotami in globalizacijo« v soboto, 26. februarja, ob 10. uri v dvorani della Torre Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici. Sodelovala bosta predsednik založniške hiše Delo iz Ljubljane Jurij Giaco-melli in predsednik KB 1909 Boris Peric. Srečanje bo predstavil Michele De-grassi, povezoval bo Aleš Waltritsch. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA 2011 bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30. Na sporedu bo otroška predstava »Medenka«, v kateri nastopata priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 28. februarja gostili Mirana Košuto. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 »Amori e altri rimedi«; »Cinema e psicanalisi« 20.15 »Delitti: tracce allusive«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Il ci-gno nero«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Il Grinta«. Dvorana 2: 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15 - 22.15 »Sono il numero quat-tro«. Dvorana 5: 16.30 - 18.10 »Animals United«; 19.50 - 22.00 »Il discorso del re«. M Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). NOVONASTALI »FANS CLUB JAKA LAKOVIČ« prireja avtobusni izlet v Barcelono na ogled tekme tamkajšnje ekipe, pri kateri igra Jaka Lakovič. Start bo iz Doberdoba v četrtek, 12. maja, ob 22. uri, v nedeljo si bodo izletniki ogledali prvenstveno tekmo košarkarske španske lige ACB med domačo Barcelono in Unicajo iz Ma-lage. Povratna vožnja se bo začela takoj po koncu tekme in zaključila v Doberdobu v ponedeljek zjutraj. Kdor bo želel, si bo lahko v živo ogledal tudi sobotno nogometno tekmo med Barcelono in ekipo Deportivo La Coru-na. Prostih je še približno 15 mest; prijave sprejemajo po tel. 3466420702 (Dario). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 19. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike za enodnevni izlet v soboto, 12. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah pred spomenikom, ob 8. uri v Doberdobu pri cerkvi in ob 8.15 v Ronkah pri pice-riji Al Gambero; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CAS I RAG H I, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 0481-82570). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi vse ženske na družabni večer ob dnevu žena v četrtek, 10. marca, na sedežu društva. Poskrbljena bo večerja in kulturni program; vpisovanje po tel. 338-2127942 (Katja). SPDG obvešča, da bo društveni sedež odprt danes, 24. februarja, med 19. in 20. uro posebej za plačevanje članarine in zavarovalnine. Društvo vabi člane, da pred začetkom planinske sezone uredijo zavarovalnino. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do petka, 25. februarja. RAJONSKI SVET IZ PODGORE prireja v soboto, 26. februarja, ob 8.30 delovno akcijo, med katero bodo urejevali pot, ki s trga pred cerkvijo sv. Justa vodi do kapelice na Kalva-riji, ki je posvečena Materi božji; informacije po tel. 335-5384344 (Walter Bandelj). VESELO PUSTNO POPOLDNE v organizaciji KD Danica bo v soboto, 26. februarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. Toplo vabljeni vsi otroci, ki se radi zabavajo z glasbo in igrami. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Na dnevnem redu sprememba statuta in razno. SOVODENJSKI PUST: v petek, 4. marca, ob 21. uri ples s skupino Spring in DJ-jem Stanetom; v soboto, 5. marca, ples s skupino The Maff; v nedeljo, 6. marca, ob 14. uri pustna povorka, ob 17. uri ples s skupino Happy Day; v torek, 8. marca, ob 14.30 otroško pustno rajanje, ob 20.30 ples in seksi zabava za vse ženske, ples z DJ-jem Stanetom in »Sexy Show«. Vstop prost, informacije na spletni strani www.karnival.it. PUST NA TRGU DE AMICIS V GORICI bo potekal v soboto, 5. marca, od 14.30 do 17. ure in se zaključil v sredo, 9. marca, s pustnim pogrebom ob 15. uri. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja v soboto, 5. marca, ob 20.30 pu-stovanje z glasbo v piceriji-gostilni Al Museo v Ul. Ascoli v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu združenja ali po tel. 328-9633069 (Gian-franco). KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja pustno rajanje v torek, 8. marca, v popoldanskih urah v prostorih društva na Palkišču. Pogrebi BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 3386495722 (Martina). DANES V GORICI: 11.00, Mario Ben-sa iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na pokopališče v Pevmi. DANES V KOPRIVNEM: 14.30, Mario Grion s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU: 14.00, Sergio Valent (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / TRST Četrtek, 24. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prve tekme osmine finala lige prvakov Še tretji domači Praznih rok je ostal tudi Inter - Bayern je zmagal z golom Gomeza v 90. minuti Inter - Bayern 0:1 (0:0) Strelec: Gomez v 90. min. Inter (4-3-2-1): Julio Cesar, Maicon, Ra-nocchia (Kharja), Lucio, Chivu, Zanetti, Motta, Cambiasso, Sneijder, Stankovic, Eto'o. Trener: Leonardo. Bayern (4-2-3-1): Kraft, Lahm, Ty-moščuk, Badstuber, Pranjic (Breno), Luiz Gustavo, Schweinsteiger, Robben, Muller, Ribery, Gomez. Trener: Van Gaal. MILAN - Po Milanu in Romi je še Inter ostal praznih rok na domačem igrišču. V ligi prvakov so odigrali še zadnji prvi tekmi osmine finala. Do zadnjih minut na milanskem San Siru je bilo videti, da golov ne bo, nato pa je v ponovitvi lanskega finala Bayer-nu v zadnji minuti rednega dela zmago zagotovil Mario Gomez. V Marseillu gledalci golov niso videli, kar vsaj psihološko prednost daje Manchester Unitedu. Inter je lani v finalu z 2:0 ugnal Münc-henčane, tokrat pa je moral Bavarcem priznati premoč. Nemci sicer niso imeli lahkega dela, četudi sta pred zmagovitim golom med drugim Franck Ribery in Arjen Robben zadela okvir vrat. Po izenačenem prvem polčasu so nogometaši Bayerna pritisnili na začetku drugega, toda hitri Robben, ki je imel poleg strela v vratnico še eno veliko priložnost, ni znal postaviti pike na i. Tudi domači, ki so pritisnili predvsem ob koncu, niso bili brez priložnosti, največji sta zapravila Esteban Cambiasso in v zadnjih trenutkih Samuel Eto'o. Za zgrešeno priložnost Kameruncev je kazen prišla takoj zatem. Robben je spet opravil največ dela, z 20 metrov se je odločil za strel, brazilski vratar Interja Julio Cesar je žogo le odbil, na pravem mestu pa je bil Gomez, ki mu žoge ni bilo težko potisniti v mrežo. Na tekmi Marseilla in Manchester Uni-teda toliko priložnosti kot v Milanu ni bilo. Angleški prvaki so nastopili oslabljeni - popolni niso bili niti Francozi, igra pa je bila dokaj enakovredna. Obe ekipi bi sicer lahko dosegli zadetek, toda nizozemski vratar Edwin van der Sar, ki se je vrnil v moštvo, in njegov kolega na drugi strani, se nista pustila premagati. Manchester med drugim ni znal izkoristiti nekaj napak nekdanjega soigralca Ar- www.primorski.eu 1 Napadalec nemškega Bayerna Arjen Robben je bil stalno trn v peti Interjevi obrambi (na sliki Christian Chivu). Prav Robben je v 90. minuti streljal proti golu in Gomez je odbito žogo preusmeril v vrata ansa gentinca Gabriela Heinzeja. V OSMINI FINALA - V tekmi evropske nogometne lige si je portugalski Porto v Dvoboju s Sevillo priboril nastop v osmini finala, čeprav je izgubil z 1:0. V nadaljevanju se bo Porto pomeril z moskovskim CSKA, ki je v torek z 1:1 remiziral s Paokom iz Soluna. KOŠARKA - Evroliga NOGOMET - A-liga Po zmagi v Bologni Roma na 6. mestu BOLOGNA - Zaostalo tekmo 22. kroga A-lige Bologna-Roma so včeraj začeli od 17. minute, in sicer s kota, tako kot so jo prekinili 30. januarja zaradi snežnega meteža. Na koncu so se veselili nogometaši Rome in novi trener Montella (najmlajši v A-ligi), ki je opravil krstni nastop na klopi rdeče-rumenih. Moštvo iz večnega mesta je zmagalo z 1:0. Zmagoviti zadetek je v 45. minuti dosegel De Rossi. Montella je Tottija pustil na klopi, zaupal pa je Borriellu. Francoski branilec Rome Mexes je v drugem polčasu, po dvoboju z Della Rocco, pustil na igrišču zob. Bologna je v drugem delu napadala, toda Donijeva vrata so ostala nedotaknjena. Pri Romi, ki je na zadnjih štirih tekmah prejela 14 golov, so se na koncu seveda veselili. Pri Bologni je slovenski nogometaš Rene Krhin le sedel na klopi. Vrstni red: Milan 55, Napoli 52, Inter 50, Lazio 48, Udinese 44, Roma 42, Juventus 41, Palermo 40, Cagliari 35, Genoa 35, Fiorentina 33, Bologna 32, Chievo 31, Sampdoria 31, Parma 27, Lecce 27, Catania 26, Brescia 23, Cesena 22, Bari 15. ZASEDLI STADION - Nogometaši Pro Patrie (2. divizija) so zasedli stadion in v znak protesta noč prespali v slačilnicah. Igralci so zadnjo plačo prejeli julija lani. ODBOJKA - Cev Černic je ostal na prvi tekmi praznih rok RZESZOW - Po napetem in izenačenem srečanju je zmago v prvi polfinalni tekmi evropskega pokala CEV vknjižil Sisley iz Tre-visa. Poljsko ekipo Asseco Reso-vio, kjer igra tudi slovenski od-bojkar Matej Černic, je v Rzeso-wi premagal z 2:3 (25:19, 23:25, 25:23, 22:25, 12:15). Najboljši posameznik je bil Grozer s 35 točkami. Černic je igral in dosegel 12 točk. Povratna tekma bo že v soboto v Bellunu ob 20.30, zmagovalec pa se bo uvrstil v finale pokala CEV. V torek pa je slovenska odbojkarska ekipa z avstrijske Koroške Posojilnica Aich/Dob v prvi tekmi polfinala pokala Challenge Cup premagala Arkas Izmir. Potem ko so turiški odbojkarji že vodili z 2:0 so odbojkarji Doba reagirali in zmagali s 3:2. Povratna tekma bo v soboto. PODPISALA - Bivši selektor italijanske reprezentance Andrea Anastasi je včeraj podpisal pogodbo s poljsko moško reprezentanco. Irina Kirilova, bivša poda-jalka hrvaške reprezentance in dolgoletna igralka italijanske A1-lige, pa bo odslej vodila hrvaško žensko člansko reprezentanco. SP V OSLU - Sprint Majdičeva danes v boju za kolajne OSLO - Po včerajšnjem slavnostnem odprtju svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah bodo danes podelili že prva kompleta kolajn. Na vrsti bo moški in ženski šprint v prostem slogu. V sam boj za odličja se bo vmešala tudi prva dama slovenske odprave Petra Majdič, med fovo-ritinjami za kolajno pa je tudi Slovenka Vesna Fabjan. Pri »azzurrih« bo zlato kolajno izpred dveh let branila Arianna Follis. Na moškem špirntu pa bodo nastopili Italijani Renato Pasini, David Hofer, Fulvio Scola in Federico Pellegrino, slovenske barva pa bo branil mladi 18-letnik Rok Tršan. PO TV: ob 13.25 Rai sport 2, ob 14.40 po Slo 2. FORMULA 1- Potem ko so zaradi nemirov v državi prireditelji prve dirke sezone formule 1 v Bahrajnu tekmovanje odpovedali, jim vsaj ne bo treba plačati za neizvedeno dirko. Kot je sporočil vodja formule 1 Bernie Ecclestone, Bahrajnu ne bo zaračunal sicer predvidne finančne obveznosti za izvedbo dirke. DOBRI OBETI - V Areju na Švedskem so najboljše apske smučarke že opravile prvi trening smuka. Tina Maze je dosegla 5. čas. Najhitrejša je bila domačinka Anja Parson pred Američanko Lindsey Vonn (0,52). TUDI V VESOLJE - Prireditelji zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 vneto razmišljajo, kako bi kar najbolje poskrbeli za promocijo tekmovanja. Tačas razmišljajo, da bi olimpijski ogenj za kratek čas poslali tudi na eno od vesoljskih postaj. NBA - Miami Heat - Sacramento Kings 117:97 (Beno Udrih: 9 točk, 4 podaje, 2 skoka v 30 minutah za Sacramento); Charlotte-Toronto 114:101 (Andrea Bargnani, 18 točk v 32 minutah za Toronto) SREDOZEMSKE IGRE - Mednarodni odbor sredozemskih iger je določil, da bodo naslednje sredozemske igre leta 2013, ki jih je odbor pred mesecem dni odvzel grškemu Volosu zaradi finančnih težav mesta, v turškem Mersinu. Olimpija iz Stožic s porazom V zadnjem evropskem nastopu pred domačimi gledalci je klonila proti borbeni rimski Lottomatici - V Barceloni 3. marca Union Olimpija - Lottomatica Roma 76:87 (14:20, 41:37, 55:65) Union Olimpija: Špan 2 (2:2), Ilievski 14 (2:2), Gregory 18 (2:3), Jagodnik 8 (1:2), Šermadini 10 (2:2), Pinkney 5 (2:2), Markota 4 (4:6), Ožbolt 15 (3:3). Lottomatica: Smith 7 (2:2), Washington 15 (4:4), Crosariol 4, Traore 8, Datome 13, Djedovic 20 (1:2), Gordic 10 (2:2), Dašic 10 (3:4). Dvorana Stožice, gledalcev 12.000. LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so s četrtim zaporednim porazom zaključili evroligaške nastope v dvorani Stožice. Poraz proti ekipi, ki so jo sicer na gostovanju premagali s točko prednosti, jih je hkrati potisnil na zadnje mesto v skupini in verjetno bodo tam ostali tudi po zadnjem krogu prihodnji teden. Ljubljančani bodo namreč gostovali pri evropskemu prvaku FC Barceloni, Lottomatica pa se bo merila z Maccabijem. Glede na to, da tokratni obračun ni odločal o ničemer, saj sta obe moštvi že pred časom zapravili možnosti za napredovanje v četrtfinale, je bil pri Ljubljančanih viden primanjkljaj motiva, povsem drugače kot pri varovancih Saše Filipovskega, ki so si srčno želeli premierne zmage v Top 16, čeprav so v Ljubljano pripotovali z vsega desetimi igralci in še med temi je bilo nekaj mladincev. Tekmo v skoraj polni dvorani Stožice (12.000 gledalcev) so Italijani začeli nadvse borbeno in uspešno. Tik ob koncu prve četrtine so imeli že osem točk naskoka. Ob pravem trenutku so se prebudili tudi varovanci Jureta Zdovca. Z delnim izidom 12:0 so prevzeli vajeti igre v svoje roke, s spek-takularnim zabijanjem Giorgija Šermadinija (po podaji Ilievskega od table) pa so se prebudili tudi gledalci v dvorani. Prednost so Ljubljančani sicer nadgradili na 31:23, vendar ga zaradi že tradicionalnega slabega začetka drugega polčasa niso ohranili. Italijani so v drugem polčasu zaigrali neprimerno bolje, veliko bolj borbeno in zavzeto, zeleno-beli na Sašo Ožbolt je dosegel 15 točk ansa drugi strani pa so podobno kot prejšnji teden proti Maccabiju odigrali še en katastrofalen drugi del. Lottomatica se je v 27. minuti znova približala dvošte-vilčni prednosti (47:56), jo nato hitro tudi dosegla (51:62), v zadnjih desetih minutah pa je zasluženo zmago le še potrdila. Upanje zmajev je splahnelo v 35. minuti, ko se je razlika povzpela na 61:78. Ostali izid: Panathinaikos - Lietuvos Rytas 67:68. ROKOMET - Izidi: Cimos Koper - Loka 31:23, Gorenje - Ormož 37:20, Celje - Krka 30:27, Trebnje - Maribor 31:27. ALPSKO SMUČANJE Snega za Pokal Vitranc je dovolj KRANJSKA GORA - Medtem ko bodo najboljša alpske smučarke lovile točke svetovnega pokala na tekmah v hitrih disciplinah na Trbižu, bo Kranjska gora gostila najboljša smučarje. Prvi marčevski konec tedna bo na sporedu ena od tradicionalnih slovenskih smučarskih tekem na najvišji ravni, in sicer Pokal Vitranc, ki letos praznuje s 50 leti okrogel jubilej. V soboto, 5. marca, bo na sporedu veleslalom, dan pozneje pa še slalom. Po tekmi svetovnega pokala bo v ponedeljek še sla-lomska preizkušnja evropskega pokala. »Snega je dovolj. Priprava tekmovalne proge je v zaključni fazi. Sneg je utrjen, imamo trdo podlago. V naslednjih dneh bomo celotno progo utrdili z vodo in ob dokaj ugodnih vremenskih napovedih se obeta vrhunska tekma,« je pojasnil generalni sekretar organizacijskega komiteja tekmovanja Srečko Medven na včerajšnji novinarski konferenci. Dodal je, da so ob petdesetletnici pripravili kup dodatnih prireditev. V petek, 4. marca, bo Bela večerja, na katero so povabili tudi vse dosedanje zmagovalce tekem v Kranjski gori, v soboto pa bo glasbeno-zabavni program, letos imenovan XL Party z vrhuncema ob nastopih Snapa in Big Foot Mame. Vstopnice si vsi lahko že zagotovijo v predproda-ji. Najcenejše na stojiščih za šest do osem evrov, na tribunah od 15 do 25 evrov, vstopnice VIP pa bodo na voljo od 130 evrov naprej. Organizirani navijači in šolska mladina si bodo lahko tekmovanja ogledali s popustom. / ŠPORT Četrtek, 24. februarja 2011 19 NAŠ POGOVOR - Robert Vrtovec, predsednik ND Hit Gorica »Ni nam vseeno, komu prodamo naše nogometaše« Želijo si novo nogometno igrišče - V stari Gorici še ni zanimanja - Pozornost mladim Konec tedna se bo v Sloveniji tudi uradno začel spomladanski del nogometne prve lige. Prejšnji teden so že odigrali nekatere zaostale tekme. Maribor vodi s 45 točkami. No-vogoriški Hit ima na lestvici 23 točk. Novo-goriške »vrtnice« bodo v soboto v domačem Športnem parku ob 16. uri gostile ljubljansko Olimpijo. »V drugem delu prvenstva ostajajo naši načrti nespremenjeni. Čimprej bomo skušali doseči matematični obstanek v ligi,« je dejal predsednik ND Hit Gorica, še ne 37-letni podjetnik Robert Vrtovec, ki je pred enim letom dni stopil za krmilo društva. »Ko so me izvolili za predsednika, sem prevzel klub, ki je bil hudo zadolžen. Z dobrim delom in z odlično ekipo sodelavcev smo že pokrili nad 800 tisoč evrov dolga, četudi smo načrtovali, da bomo to storili približno v štirih letih,« je dodal Vrtovec, ki nas je prijazno sprejel na sedežu klubske uprave v Novi Gorici. Oprostite, kolikšen pa je vaš proračun, če vas lahko vprašam? Naš proračun se giblje okrog milijona evrov. Je to letna plača Antonia Di Na-taleja pri Udineseju? Okrog 240 tisoč evrov pa namenimo mladinskemu sektorju. Mladinskemu sektorju posvečate veliko pozornosti. Mladinski sektor je naše zlato. Novo-goriški klub je v vseh teh letih vzgojil številne dobre nogometaše, ki so se ali pa se še bodo uveljavili v evropskih klubih in so tudi jedro slovenske reprezentance. Drese našega kluba so oblekli Valter Birsa, Tim Ma-tavž, Marko Šuler, Bojan Jokič, Matej Ma-vrič, Matija Škarabot, Gregor Balažič, Miran Burgič, Jasmin Kurtič, Nejc Praprotnik, če jih omenim le nekaj. Pred kratkim se je pri nas mudila ekipa italijanske televizije Sky, ki je poizvedovala, kje so zrasli vsi ti dobri nogometaši. Na to smo zelo ponosni. Za vzgojo mladih nogometašev so potrebni tudi dobri trenerji. Vzgoji trenerskega kadra namenjamo veliko sredstev. Da bo nogometaš dober, mo- Tako nogometaš Chieva Bojan Jokič (levo) kot Jasmin Kurtič (Palermo) sta igrala pri novogoriškem Hitu. Na sliki spodaj predsednik ND Hit Gorica Robert Vrtovec ansa, grgic ra imeti strokovno podkovanega trenerja. Mi jih imamo. Ali bomo v kratkem videli še kak odmeven prestop iz vašega kluba v tujino? Kmalu (smeh). Čez kak mesec. Mogoče že pred koncem prvenstva. Prodaja mladih nogometašev v tujino je za slovenske klube donosen posel. Mi smo s prodajo nekaterih nogometašev pokrili del dolga. Za večino klubov je to dober vir zaslužka. Imamo tudi precej sponzorjev, ampak to ni dovolj za kritje celotnega proračuna. Od televizijskih pravic zaenkrat žal v Sloveniji ne moremo živeti, saj prejmemo le en odstotek sredstev. Ali sodelujete z italijanskim A-li-gašem Udinesejem? Neformalno imamo nekaj stikov, večjega sodelovanja pa ni. Mogoče bo v prihodnje. Z nikomer pa se ne želimo bolj te- BALINANJE Prva kategorija Gajevci iztrgali točko Miljčanom V tržaškem derbiju proti ekipi iz Milj so Gajini balinarji na domačem igrišču komajda iztržili točko. Po tem kar smo doslej videli v prvenstvu 1. kategorije, iz dneva v dan postaja vedno bolj jasno, da bosta po vsej verjetnosti prvi dve mesti oddani Romansu, ki je odlično startal (tokrat je doživel šele prvi poraz), najboljši kolektiv pa ima najbrž vi-demski S.Giorgio, ki si premočno utira pot proti vrhu lestvice. V obračunu z Miljčani Gaja nikoli ni bila na tem, da zmaga. Zahvaliti se morajo kapetanu Calziju (izgubljal je že s 4:9), da je v izenačenem srečanju premagal (13:10) še vedno solidnega bližalca Donata Kovača, ki se mu je na vse kriplje upiral brez uspešnega zbijanja. Prvi krog natančnega zbijanja se je končal z delitvijo točk. Najprej je Capita-nio klonil (8:13) proti mlademu Koprčanu Brljavacu. Razmerje sil na igrišču je vzpostavil Bigollo, ki je bil z 12:9 boljši od ne več rosno mladega drugega Slovenca Pavlina. Z zadovoljivo igro je tretji par točk priborila trojka v postavi Mervic, Leghissa in Sabat-ti, ki se je zlahka otresla Miljčanov z neoporečnim 13:5. Škoda, da je spodletelo Žagarju in Rosatiju, ki sta do zadnjega lučaja še vodila z 9;8, nato pa popustila na vsej črti, povrhu se je Pavlinu pri zadnjem udarcu res nasmehnila sreča in je nanizal kar 5 odločilnih točk(13:9). Kramar, ki ga je v teku srečanja nadomestil Bigollo, in Capitanio pa se nista enakovredno upirala nasprotniku (5:13), v katerih vrstah je odlično igral Pugliese. Izidi prvega povratnega kroga: Ga-ja-Muggia 6:6; Gradese-San Giorgio 2:10; Gradisca-Romans 8:4. Vrsti red: Romans 9, San Giorgio 7, Muggia, Gradisca in Gaja 6 ter Gradese 2. Prihodnji krog: jutri, petek, 25.2. ob 20.30 v Romansu: Romans-Gaja (Z.S.) KOŠARKA PRVENSTVO U13 Zmaga Kontovela Interclub Muggia - Kontovel 50:58 (4:20, 12:37, 32:44) Kontovel: Grgič 3, I. Terčon, G. Terčon 5, Furlan, Ferfoglia 6, Daneu 18, Cettolo 8, Fabi, Martelossi 2, Zidarič 14, Zavadlal 2, Grassi. Trenerja: Rogelja in Šušteršič. PON: Daneu, Cettolo, Zidarič. SON: 28. Kontovel je tekmo prvenstva U13 začel zelo prepričljivo, tako da si je do polčasa priigral kar 25 točk prednosti. V tretji četrtini pa so gostitelji popustili, tako da se je Interclub lahko približal. Dve minuti pred koncem je bila prednost Kontovela le še 4 točke, v končnici pa je predvsem z dobro igro nižjih zunanjih igralcev spet prevzel naskok za končno zmago. Tekma je bila vseskozi zelo borbena, nezanemarljivo pa je nesorazmerje osebnih napak. Interclubu so dosodili 11, Kontovelu pa 23 napak. ID Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme v veleslalomu »Pokal Trampuž Transport«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 3. marca. Tel. št.: 348-8012454 Sabina. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do jutri, petka, 25. februarja. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 3484718440, Gioio 3358445365 ali Davida 3332208272. sno povezati, ker hočemo ostati samostojni. Tako namreč tudi največ iztržimo pri prodaji igralcev. Gorica in Nova Gorica sta dejansko eno mesto. Ali ste zanimivi za italijanski trg in sponzorje onkraj meje? Moram priznati, da smo doslej storili premalo, da bi k nam privabili kakega sponzorja z italijanske strani meje. V prihodnje se bomo tudi bolj potrudili, četudi ni lahko, saj meja v glavah še obstaja. Ne glede na to, da v Gorici vrhunski šport propada oziroma ga ni, nihče ni pripravljen vlagati v slovenski nogomet, pa čeprav govorimo o kakovostni prvi ligi. Tudi gledalcev je iz stare Gorice bolj malo ali nič. Mogoče je ta intervju za Primorski dnevnik prvi korak, da bi na domače tekme Nove Gorice privabili najprej zamejske ljubitelje nogometa, nato pa zakaj ne, tudi italijanske. Ali sodelujete z zamejskimi nogometnimi klubi na Goriškem? Žal ne. Resnici na ljubo ni nikoli nihče prišel do nas in zaprosil za sodelovanje. No, tudi z naše strani doslej ni bilo tovrstnih pobud. Menim pa, da amaterski nogomet ni na tako dobri ravni, da bi katerikoli igralec lahko igral v prvi slovenski ligi. Je pa res, da se najdejo tudi izjeme. Bolj zanimivo bi bilo sodelovanje na mladinski ravni. Prav gotovo. In prav tu se da tesneje sodelovati. Mogoče pri izmenjavi trenerjev ali pa s kako nogometno šolo. Zakaj v Sloveniji ni italijanskih nogometašev? Ker so plače tudi v nižjih italijanskih ligah višje od naših. PLANINSKI SVET Srečanje s PD Integral Izlet na Črni Vrh Trideset let je minilo od pobratenja med Slovenskim planinskim društvom Trst in PD Integral izLjubljaneV tem času so se stkale trdne vezi med obema društvoma, nastala so globoka prijateljstva, veliko skupnih pobud smo načtrovali in izvedli, skupaj spoznavali lepote gora in se povzpeli na kar nekaj vrhov. Vsako leto društvi z veliko vnemo izmenično pripravljata oziroma pričakujeta tradicionalno srečanje, ki je običajno tretjo nedeljo v mesecu juniju. Letos je tržaško društvo organizator srečanja in želi povabiti člane pobratenega društva na nekoliko drugačen pohod. Užitku, ki ga nudi prijeten sprehod po planinskih poteh v družbi prijateljev, smo želeli dodati še etnografski pečat, kar daje možnost globljega podoživlja-nja domače kulturne stvarnosti. Že pred leti smo člane pobratenega društva povabili v Benečijo, ki je sicer njim manj znana, in jim prikazali znamenitosti tega obrobnega koščka naše domovine. V ta svet se bomo letos Ali se za vaše nogometaše zanimajo tudi klubi nižjih italijanskih lig? Se, ampak nam ni vseeno, komu prodamo naše nogometaše. Praprotnik je resda šel v B-ligo k Atalanti, ki pa ima A-liga-ške ambicije. B-liga je vsekakor še kakovostna, kar pa ne velja za nižje lige. Raje naj igrajo v slovenski prvi ligi. Kateri pa so vaši načrti za naprej? Uredili smo finančno stanje kluba, kar je bilo najbolj pomembno. Članska ekipa Nove Gorice se mora že v prihodnji sezoni znova potegovati za sam vrh in za nastop v evropskih pokalih. Veliko bomo še naprej vlagali v mladinski sektor in predvsem v športno infrastrukturo. Želimo si namreč novo, bolj sodobno nogometno igrišče, brez atletske steze. Z no-vogoriško Občino dobro sodelujemo, tako da srčno upam, da nam bo uspelo zgraditi novo funkcionalno igrišče, kot ga zdaj imajo v Kopru. Jan Grgič vrnili in to v pustnem času ter tako združili prijeten planinski izlet z ogledom znamenitega „letanja Blumarjev". Zato smo bili tudi prisiljeni srečanje anti-cipirati na 6. marec 2011. Tržaški planinci se bomo na izlet podali z avtobusom, ki nas bo popeljal do Stolbice. Od tod se bomo po gozdni poti povzpeli na Črni Vrh, kjer si bomo odpočili, se razgledali po bližnjih in vrhovih in počakali na Blumarje. Sestopu bo v dolini sledilo prijetno druženje. Predvidene so približno tri ure ne-naporne hoje. Odhod avtobusa ob 7.40 s trga Oberdan oziroma ob 8.00 s trga v Se-sljanu. Prijave na izlet sprejema Livio, ki odgovarja na telefonsko št. 040 220155, do vključno 1. marca 2011. DAMIJAN LUTMAN Najprej odbojka, nato gokart in gorsko kolo Damijan Lutman (letnik 1969) je odbojkarske copate obesil na klin pri 24-letih. Večji del svoje kariere je igral pri štan-dreškem Valu (tudi v B2-ligi), zadnji dve sezoni pa je bil pri sovodenjski Soči. »Bil sem sit odbojke. Bilo mi je dovolj. Že prej sem tekmoval tudi z gokartom. Od vedno so mi bili všeč adrenalinski športi, predvsem tisti s štirimi kolesi na bencinske hlape. Zakaj gokart? Ker je bil ta šport od vseh tistih motornih najbolj poceni. Zdaj pa se ukvarjam le z gorskim kolesarjenjem, ki je še vedno povezan z adrenalinom.« Kje pa si treniral in tekmoval z gokartom? Najprej v Portorožu, nato tudi v Je-solu in Trevisu. Bilo je kar naporno, predvsem časovno. Bil sem tudi dvakrat pokrajinski prvak. Vozil sem kar hitro. Na plin sem pritiskal do konca. Nato si se odločil za bolj ekološki šport? Gorsko kolesarjenje je bolj poceni. Ko kupiš kolo, nimaš več stroškov. Trening se začne in konča na domačem dvorišču. Kolesarim že dobrih petnajst let. V glavnem na Goriškem ali po Krasu. Povzpnem pa se tudi na Sabotin. S to športno panogo spoznaš in še bolj ceniš domače okolje. Kaj ti pomeni rekreacija? Predvsem odklop. Ko kolesarim, se tako koncentriram v napor in trening, da ne razmišljam o drugih stvareh in težavah. Kje pa si zaposlen? Sem mehanik in upravljam domačo delavnico. Žal je tudi naš poklic v krizi. Nekoč sem delal do poznega in sem na trening v telovadnico odšel še umazan. Zdaj pa delavnico zapremo že prej, ker je dela vse manj. Koliko ur tedensko treniraš? Žal samo dve, ker imam veliko drugih obveznosti (družina). Ali tudi tekmuješ na rekreativnih tekmovanjih? Nastopil sem na nekaterih kolesarskih maratonih. Na Dolomiti Superbike sem 119 kilometrov dolgo progo s skupno višinsko razliko 3850 metrov prevozil v manj kot sedmih urah. Bil je lep podvig. Kateri so tvoji načrti za letošnje leto? Nič ne načrtujem. Sem realist, časa ni veliko in treniram le, ko zmorem. Odvisno pač od družinskih obveznosti. Ali si pozoren tudi do prehrane? Pravzaprav jem malo vsega. Ne ljubim velikih pojedin. Tudi pri rekreaciji je zelo pomemben dober počitek. Zvečer skušam iti čimprej v posteljo. Nikoli ne ponočujem. To smo počenjali, ko smo bili mlajši (smeh). Kaj pa kozarec vina ali piva? Kozarček že popijem, a naj ostane pri enemu. Več ne maram. Najraje pa se alkoholu izogibam, saj se tako počutim veliko bolje. NAPOVEDNIK Nedelja, 27. februarja - Društvo Jaz sem najboljši in Mojmir Kovač prirejata tek Gor in dol po Seči. Start ob 11. uri. Info: www.skid.si V nedeljo bo tudi 20. tek po Pa-novcu. Start ob 11. uri. Info: Miro Vogrič (+386-41322217) ali na www.filipides.net. 2 0 Četrtek, 24. februarja 2011 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - Krasov namiznoteniški igralec Bojan Simoneta, ki igra v Pordenonu v B2-ligi ODBOJKA - U16 »Mladi se dandanes ne žrtvujejo za šport« Trenira s Krasovimi dekleti (A1-liga) v Zgoniku - Krasovi moški preživljajo krizo Po lanskem izpadu z zgoniškim Krasom iz B2 v C-ligo si je Krasov najboljši namiznoteniški igralec Bojan Simoneta zaželel igranja na višjem nivoju. Pri klubu so mu ugodili: »Odločil sem se, da se pridružim pordenon-skemu klubu v B2-ligi Unione sportiva Settimo, pri katerem sem že poznal vse igralce. Rad bi še kako leto igral na višjem nivoju. S 16 točkami smo drugi na lestvici. Obstanek smo si že zagotovili, za kaj več pa še nismo pripravljeni. Prvo uvrščeni Sarntal Raif-feisen je namreč močnejša ekipa in glavni favorit za napredovanje. V B1-ligo napreduje namreč le prvouvrščena ekipa. Play-offa ni,« je obrazložil 28-le-tni »tretjekategornik« Bojan, ki je poudaril, da se pri novem klubu počuti odlično. »Klapa je zelo dobra. Klub je organiziran in nam ne manjka nič. Ko gremo na daljša gostovanja, prespimo kar tam, tako da so pogoji za igranje odlični.« Ali ne čutiš domotožja po domačem Krasu? ŠK Kras ostaja moj klub, pri katerem sem še vedno aktiven in vsakič, ko je treba, priskočim na pomoč. Nikoli se nisem oddaljil od Krasa. Kje pa treniraš? Treniram v Zgoniku z ženko ekipo A1-lige. Intenzivnost in kakovost treningov je zelo dobra. Jaz sem dober sparing-partner dekletom, saj za trening potrebujejo močnejše moške udarce. Nekajkrat sem treniral tudi v Pordenonu, ki je od Zgonika oddaljen le 50 minut. Vsekakor pordenonski klub mi daje to možnost, da treniram pri Krasu. Bojan Simoneta, ko je še igral pri Krasu kroma Ali bi se rad znova preizkusil v bolj kakovostni B1-ligi? Pred več kot desetimi leti smo s Krasom že nastopali v B1-ligi. Med moško namiznoteniško B1 in B2-ligo ni večjega kakovostnega preskoka. Ogromna razlika je med B1 in A2-li-go, pa tudi med B2 in C-ligo. Na jugu Italije so sicer lige manj kakovostne, tako da bi se mogoče lahko pomeril tudi v A2-ligi. Kako pa je z moškim namiznim tenisom pri zgoniškem Krasu? Fantje se bodo s težavo rešili v C-ligi. Tom Fabiani in Simone Giorgi sta sicer dobra igralca, nista pa dovolj izkušena. Več bi morala trenirati in se dober mladinski sektor. Lepo je, da izkoristijo bližino in se primerjajo med seboj. Kje boš igral v prihodnji sezoni? Ostal bom še eno sezono v Pordenonu, nato pa bomo videli kaj in kako. Kaj pa Krasova dekleta v ženski A1-ligi? Ali se bodo uvrstila v playoff? Sobotni poraz v gosteh proti Sie-ni je bil bržkone odločilen v boju za uvrstitev v končnico prvenstva. Vsekakor bi bila uvrstitev v play-off prava senzacija, saj je Krasov glavni cilj obstanek v najvišji državni ligi. (jng) tehnično še izpolniti. Starejši Edi Bole pa je zelo požrtvovalen in da vedno vse od sebe. Na obzorju pa žal nimamo veliko izbire. Moški namizni tenis je v krizi v celo deželi? Tako je. Namizni tenis je zelo zahteven šport. Treba je veliko trenirati in preživeti veliko ur v telovadnici. Mladi pa se dandanes ne žrtvujejo za šport. S težavo se odrekajo ostalim stvarem, četudi obstajajo izjeme. Kras ostaja sicer z goriško Azzurro med vodilnimi v deželi. Goriški klub ima kar nekaj perspektivnih mladih igralcev. Goričani sodelujejo in trenirajo skupaj z bližnjo Vrtojbo, ki ima NOGOMET - Deželni mladinci Vodili so do 90. minute Pro Gorizia - Vesna 2:2 (0:0) Vesnina strelca: Kerpan v 65. in Viviani v 80. min. Vesna: De Denaro, Brass, Fachin, Žerjal, A. Vidoni (Dalle Aste), Hoffer, Candotti (Viviani), Bagatin, A. Marja-novic, Kerpan, Vascotto. Trener: Zucca. Po prvem polčasu brez zadetkov je bil drugi del tekme v Gorici bolj zanimiv. Gostitelji so povedli, potem ko je Vesna prevzela pobudo v svoje roke. Zuccovi fantje so nato izenačili s Ker-panom, za 2:1 pa je v 80. minuti poskrbel Viviani. Pro Gorizia je nato ostala z desetimi igralci, saj je sodnik predčasno poslal v slačilnico domačega nogometaša. Vse je kazalo, da bodo »plavi« odnesli domov tri točke, toda v zadnji minuti so gostitelji izkoristili napako v Vesnini obrambi in izenačili. Zmagi Sokola A in Kontovela Sokol A Bar Igor - Sant'Andrea/Coselli 3:0 (25:23, 25:18, 25:19) Sokol A Bar Igor: Brankovic 3, Budin 6, Gridelli 17, Škerl 10, Vidoni 1, Žerjal 1, De-vetak (L), Micheli 4, Pertot 1. Trener: Andrej Pertot Sokolovke so tokrat gostile ekipo SantAndrea, ki jo dopolnjujejo mlade igralke Cosellija. Čeprav so spet gladko zmagale, z igro niso zadovoljile, saj so samo v drugem setu igrale dovolj zbrano. V prvem nizu so na primer po dokaj lagodni igri že izgubljale 20:17, ko so reagirale in v izenačeni končnici osvojile set. Podobno je bilo tudi v tretjem, v katerem so gostje vodile 14:9, nato pa so domače igralke pritisnile na plin in zasluženo osvojile tekmo ter nove tri točke. (pera) Kontovel - Virtus 3:1 (25:23, 25:20, 21:25, 25:18) Kontovel: N. Vatovaz, Dewalderstein, Klobas, Ban, Cassanelli, Poiani, Grgič, Cabrelli, Giudone, Viezzoli. Trener: Tana Cerne. Kontovelke so proti borbeni tržaški še-sterki prvič vknjižile popoln izkupiček točk. Predvsem reakcija v prvem nizu, ko so šele v končnici nadoknadile zaostanek (18:22) in osvojile niz, je spreobrnila razmerje sil, saj so Kontovelke v drugem nizu prevladale od začetka do konca. Predvsem zaradi napak na servisu so domače igralke v tretjem nizu prepustile zmago nasprotnicam. V četrtem nizu so spet vajeti igre prevzele kontovelke. Tokrat je dobro deloval napad, saj so bile podaje prec-iznejše. PRVENSTVO U13 Olympia - Kontovel 1:2 (25:12, 17:25, 17:25) Kontovel: Roma, Fanzella, Bezin, Zaccaria, Barnabà, Košuta, Žbogar, Metelco, Sedmach, Gregori, Brunetti, Pagan. Trener: Sandra Vitez Trinajstletnice Kontovela so bile spet uspešne, Olympii pa so morale prepustiti točko. Naše odbojkarice so namreč začele nezbrano in gladko izgubile uvodni set. V nadaljevanju so reagirale in prepričljivo osvojile naslednja dva niza ter si tako zasluženo priborile tudi končno zmago. ALPSKO SMUČANJE IN DESKANJE - Delovanje SK Brdine in SK Devina Po tečajih še društvena tekma SK BRDINA - Po dolgoletnih izkušnjah je SK Brdina nedvomno spisal pravi recept za uspešnost smučarskih tečajev. Sestavine so zabava, polno smeha in dobra volja, poleg tega pa še izkušenost in strokovnost učiteljev ter seveda timsko delo. Prava zmes teh sestavin je prepričala osemdeset najmlajših od 4. leta dalje in deset odraslih, ki so se pogumno in uspešno predali in zaupali učiteljem; letos se je zbralo tudi osem tečajnikov deskanja. Vse to dokazuje, da strokovno vodeno delo ne omejuje, da se kdor koli varno spoprime z belimi strminami, ne glede na starost. Društvu v ponos pa je, da so se očetje in mamice prvič podali na sneg in ob koncu tečaja previdno, pa vendar presrečno smučali z otroki. Vsi so po skupinah urili znanje v sklopu petih nedelj na snegu v karnijskem For-ni di Sopra, 13.februarja pa je vse člane, tako tečajnike kot stare mačke belih strmin, čakalo vsakoletno in nadvse pričakovano društveno tekmovanje. Inovativnost in novi prijemi pri učenju najmanjših so se kazali tudi pri ureditvi proge same, saj so se malčki podali med količke, ki so bili okrašeni s pisanimi balončki. Novost je navdušila tudi strokovnjake tamkajšnje šole smučanja, vsekakor gre poudariti da ostaja cilj društva vzgajati mlade smučarje v znamenju narave, družabnosti in pravega pristopa do te čudovite športne panoge. Kot se za take prireditve spodobi, je bila po društveni tekmi na vrsti zakuska, kjer so se prav vsi člani še dodatno izkazali in poskrbeli za meso na ražnju in polne mize domačega peciva, za kar gre javno pohvaliti vse, ki so pripomogli k družabnosti; dodajmo še, da so se nam krajani pridružili in nas počastili z ogromno polento, ki jo v vasi že dolga leta pripravlja znani Doro po receptu in na način, ki ostaja tajen. Baje se tako odlično polento lahko pripravi samo v posebnih kotlih in so jo tiste dni lahko uživali tudi smučarski tekači iz vseh koncev Evrope, ki so se tam mudili na evropskem prvenstvu. Novozapadli sneg zagotavlja nemoteno nadaljevanje tečajev za navdušence in zamudnike, obenem pa bo pripomogel, da bodo člani tekmovalne ekipe, čigar sezona je v polnem teku, še trenirali in se preizkušali na tekmah po naši deželi; mi pa bomo držali pesti. Ostale, člane in simpatizerje pa čaka vsakoletni družabni večer ob koncu smučarske sezone, na katerem bodo najuspešnejši nagrajeni in seznanjeni s poletnim program društvenih prireditev. (Valentina Šuber) SK DEVIN - je pretekli konec tedna uspešno izpeljal letošnje tečaje smučanja in deskanja. Vsako soboto in nedeljo so se na celodnevnih tečajih učili smučarskih veščin najmlajši iz otroškega vrtca v tečaju Snežinka, nekoliko večji začetniki,nadaljevalci in odrasli, med katerimi so bile predvsem mamice. Tečajniki sobotnih in nedeljskih tečajev SK Devin z društvenimi učitelji Tečaji so potekali v kraju Forni di Sopra, tako na progah Cimacuta kot tudi na Varmo-stu. Okrog 120 je bilo smučarjev, 13 pa de-skarjev. Kot vsako leto po zaključku tečajev so na progi Cimacuta v kraju Forni di So-pra priredili društveno tekmo, ki je namenjena vsem članom, tekmovalcem in seveda tečajnikom. V nedeljo je bilo prijavljenih nad 200 članov, odsotni so bili le tekmovalci, ki so nastopali na deželni tek- mi FISI. Najprej so startali društveni člani, med katerimi sta zabeležila najboljši čas Petra Basezzi (kat. deklice) in Matej Škerk (kat. mladinci). Vsi bodo nagrajeni na zaključnem društvenem prazniku aprila letos. Nato so se na veleslalomski postavitvi preizkusili še tečajniki: najprej deskarji vseh stopenj znanja, nato še smučarji. Med de-skarji sta bila najhitrejša Tamara Podver-šič in Piermarco Grisonich, med smučarji pa Shari Zidarič in Jakob Podveršič. Po tekmi so se vsi lahko pogostili ob jedeh na žaru, pijačo in sladicami, ki so jih pripravili odborniki in člani. Vsem tečajnikom so društveni učitelji podelili diplomo in kolajno, nato pa so nagradili s pokali prve tri uvrščene na preizkusni tekmi po letnikih in spolu. Omeniti velja, da se je SK Devin na koncu zahvalil operaterjem Promotura za zgledno in odlično sodelovanja ter jim v zahvalo in spomin poklonil pokal. (Nadja Kralj) /— GLEDALIŠČE Četrtek, 24. februarja 2011 21 MILJE - Razstava industrijskega dizajna Od sobote v muzeju moderne umetnosti V muzeju moderne umetnosti Ugo Carà v Miljah bodo v soboto ob 19. uri odprli razstavo industrijskega dizajna najrazličnejših »posod« za tekočine, ki so jih »narisali« svetovno znani industrijski oblikovalci. Že sam naslov razstave »Dizajn po meri vratu steklenice. Tekočine kot vir navdiha« priča, da so omenjene »posode« predvsem steklenice za najrazličnejše tekočine. Razstavo sta na pobudo odbor-ništva za kulturo miljske občine v imenu Kulturnega združenja Juliet pripravila Eleonora Garavello in Ales-sio Curto. Gre za zgodovinski anto-loški prikaz industrijskega oblikovanja najrazličnejših »posod« za tekočine, ki predstavljajo prave ikone industrijskega dizajna na tem področju, kjer so se morali glede na značilnosti tekočine oblikovalci spopasti s številnimi posebnostmi tako z estetskega kot s funkcionalnega stališča. Razstavljena bodo dela od že mitske steklenice Coca cole do najnovejšega dela Pininfarine za mineralno vodo Lauretana, na ogled pa bodo tudi vrhunski oblikovalski podvigi, ki so jih »narisali« Fortunato Depero (Campari), Frank Gehry (Wy-borowa Exquisite), Giorgetto Giu-giaro (San Bernardo) Ross Lovegro-ve (Ty-Nant), Günter Kupetz (Genossenschaft Deutscher Brunnen e.G.), Gaetano Pesce (Vittel), Sottsass Associati (Lurisia), Philippe Starck (St Georges), Matteo Thun (Valverde) in Tapio Wirkkala (Finlandia Wodka). Razstavljeno bo še marsikaj drugega, kar so podpisala tako slavna imena, kot so Dolce & Gabbana, Jean Paul Gaultier, Missoni, Issey Miyake, Paul Smith... Razstava bo odprta do 20. marca, ogled pa bo možen od torka do sobote od 17. do 19. ure (ob četrtkih tudi od 10. do 12. ure), ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Vstop je prost. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 24. februarja, ob 20.30 / Molière: »II misantropo«. Režija: Massimo Castri. Nastopajo: Massimo Popolizio, Grazia-no Piazza, Sergio Leone, Federica Ca-stellini, Ilaria Genatiempo, Laura Paset-ti, Tommaso Cardarelli, Andrea Gam-buzza, Davide Lorenzo Palla in Miro Landoni. / Ponovitve: do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. februarja, ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30 / tradicionalna Mala Prešernova proslava, oziroma Dan slovenske kulture za otroke. Na odru goriškega Kulturnega hrama se bosta predstavila priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek v novi otroški predstavi »Medenka«. Producent predstave je Sudio Anima iz Ljubljane. Prireditev prirejajo v skupnem sodelovanju Slovenski Dijaški dom "Simon Gregorčič', Kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica, Športno združenje "Dom" (Gorica) in z Deželnim sedežem RAI iz Trsta - slovenski program. Vstop prost. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Veliki oder Jutri, 25. februarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitev: v četrtek, 17. marca, ob 19.30. V petek, 4. marca, ob 19:30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v soboto, 5., v soboto, 6., v ponedeljek, 7. ob 19.30, v torek, 8. marca, ob 18.00 ter v sredo, 16. marca ob 11.00 in ob 19.30. V sredo, 9. marca ob 17.00 / BernardMarie Koltès:»Roberto Zucco«. V petek, 18. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. Mala drama Danes, 24. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 5., v soboto, 12. in v sredo, 16. marca, ob 20.00. V soboto, 26. februarja, ob 20.00. / Ya-smina Reza: »Art«. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. / Ponovitve: V petek, 4. in v četrtek, 17. marca ob 20.00. V sredo, 2. marca, ob 20.00 / Sofokles: »Ojdip v Kolonu«. / Ponovitev: v četrtek, 3. ob 20.00. V sredo, 9. marca, ob 17.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. marca, ob 20.00 / Spiro Scipione: »Kuverta«. V ponedeljek, 14. marca, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zaveza«. / Ponovitev: v torek, 15. marca, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 24. februarja, ob 19.30 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. V torek, 1. marca, ob 19.30 / Boccaccio, Ratej, Krajnc, Lazar :»Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 2., v četrtek, 3. in v soboto, 5. ob 19.30, v sredo, 9. ob 15.30 in ob 19.30, od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 19.30 ter v ponedeljek 14. in v torek, 15. marca, ob 19.30. V petek, 4. marca, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V ponedeljek, 7. marca, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. V torek, 8. marca, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in bob Merill: » Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala drama Danes, 24. februarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00. V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v četrtek, 10. marca ob 20.00. V četrtek, 3. marca ob 21.00 / Simon Stephens: »Harper Regan« / Ponovitve: v soboto, 5. in v četrtek, 10. marca ob 20.00. V petek, 4. marca, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v petek, 11. marca ob 20.00. V ponedeljek, 7. marca, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 24. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saens: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: v soboto, 26. ob 17.00. Gledališče Miela V četrtek, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions« OPČINE Prosvetni dom Jutri, 25. februarja, ob 20.30 / Glasbeni projekt: »Hypnos«. Nastopajo. Alfredo Iacosegliaz - tamburica, kitara; Ornella Serafini - vokal; Orietta Fossati - klavir; Cristina Verita - klavir in Daniele Furlan - klarinet. BRIŠČIKI Veliki šotor ob letališču V soboto, 26. februarja, ob 21.00 / Nastopajo: Siddharta, Bohem in Red Katrins. _SLOVENIJA_ KOMEN Športna dvorana OŠ Komen V soboto, 26. februarja, ob 19.00 / Pihalni orkester Komen: »Slovenec sem«. Dirigent: Simon Perčič. Mezzosopran - Irana Yebuah Tiran; flavta - Aleš Kac-jan; tolkala - Matija Tavčar; diaktoni-čna harmonika - Zoran Lupinc in tuba - Jernej Terčon. LJUBLJANA Kino Šiška V ponedeljek, 28. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Steven Severin (ex Siouxsie & The Banshees): Blood Of A Poet (Jean Cocteau). V torek, 1. marca, ob 20.00 / Veseli di-hurčki (Dirty Skunks) predstavljajo drugi »Bonecrusher Fest«. Nastopajo: Dying Fetus (ZDA), Keep Of Kalessin (NOR), Carnifex (ZDA), Angelus Apatrida (ES) plus gosti. KUD France Prešeren (Karunova 14) V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Nastopajo Noctiferia, Breedlock in Convulsive. ŠMARTNO Hiši Kulture V petek, 25. februarja,ob 20.00 / koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in rezervacije po tel. 0038631-750673. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. Bambičeva galerija: do 25. februarja je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čo-ha za slikanico Marka Kravosa "Ta prava od pet do glave". Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, od po-nedljka do petka. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob PRIREDITVE nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Kulturni dom: do 25. februarja je na ogled razstava priznanega slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. / V četrtek, 3. marca, ob 18.00, bo v galeriji odprtje dokumentarne razstave »Inkvizicija v Furlaniji«, ki jo je pripravil prof. Andrea Del Col iz Casarse. Prof. Silvano Ca-vazza iz Trsta pa je dopolnil razstavo z usodo protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, Slovenca po rodu, ki so mu sodili v Vidmu in obsodili na sežig v Rimu leta 1597. Dokumentarna razstava bo odprta vse do 21. marca 2011 po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V razstavnem prostoru v atriju Kine-maxa v Hiši filma na Travniku: v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. Razstava bo na ogled do konca marca. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Kosič (Raštel 5-7/Travniku 62; vhod skozi trgovino obutev Ko-sič): v petek, 18. februarja, ob 18.00 bo odprtje slikarske razstave Brede Sturm. Umetnico in razstavljena dela bo predstavil umetnostni kritik Milček Komelj. Galeriji ARS (Travnik 25):bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljali bodo Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Fernanda Braz, Adamarina Candussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbro-ni, Chiara Facis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Persolja, Armando Pizzignach, Mirija-na Richter, Luisa Schleindler, Ada Ses-sa, Mariadolores Simone, Fiorella Sponton, Nico Soranno, Valdiero Vecc-hiet, Anita Zuberti. Umetnike bo predstavil Jurij Paljk; na ogled bo do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. VIDEM Vila Manin: do 6. marca, je na ogled razstava Edwarda Muncha pod naslovom: »Munch e lo spirito del Nord. Scandinavia nel secondo Ottocento«. Urnik: od 9.00 do 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumen- ti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. 22 Četrtek, 24. februarja 2011 AVTOMOBILI / VERSO S - Veliko udobja v manj kot 4 metrih Toyotin mali enoprostorec primeren za mestni promet Bencinski motor je poskočnejši, turbodizel pa veliko bolj varčen Toyota je razred malih enoprostorcev odkrila tam nekje pred slabim desetletjem, tako da ima na tem področju še kar veliko izkušenj. Zadnji mali enoprostorec, ki je prišel k nam, je verso S. Gre za naslednika yarisa verso. Vozila kot so verso S, so praktična, večnamenska, prikladna tako za mestni promet kot za preživljanje prostega časa. Njihova popularnost raste iz dneva v dan in praktično ni avtomobilske hiše, ki bi jih ne ponujala. Toyota ponuja verso S s 1300-kubi-čnim bencinskim motorjem ali pa s 1400 kubičnim turbodizelskim agregatom. Bencinska različica je na voljo tako s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom kot s brezstopenjskim CVT z možnostjo sekvenčnega pretikanja, ki je še zlasti pripraven za vožnjo v mestnem prometu. Turbodizelska različica pa je na voljo samo s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. CVT menjalnik omogoča pametnejšo porazdelitev navora in skrbi za večjo zmogljivost in majhno porabo. Omeniti je treba, da z versom S Toyota predstavlja nov multimedijski sistem z več kot šestpalčnim na dotik občutljivim zaslonom, ki omogoča stalno nadgradnjo in dopolnjevanje. Sistem touch&go bo zares zaživel šele pomladi z dodatki, ki bodo omogočali uporabo google zemljevidov in aplikacij, kot so zasedenost parkirišč in cene goriva posameznih črpalk. Verso S je dolg 399 cm, ima pa 255 cm medosne razdalje, tako približno kot Mercedes A razreda, tehta pa manj kot 11 sto-tov in je, tako trdijo pri Toyoti, najlažji v svojem razredu. S svojo medosno razdaljo in z dejstvom, da so naslonjala prednjih sedežev odločno stanjšana, je prostora za noge potnikov na zadnjih sedežih čisto dovolj, seveda če sredaj ne sedi dvometraš. Prtljažnik je velikosti avtomobila primeren: skoraj 430 litrov, pri čemer pa je treba reči, da to doseže, če ni rezervnega kolesa. V notranjosti izstopa velika panoramska streha, kar pripomore k dejstvu, da je notranjost zelo svetla. Sicer je verso S nekoliko anonimen: označuje ga tipični Toyotin nos, medtem ko je zadek ostro odrezan, kar je pri parkiranju zelo koristno. Verso S poganjata atmosferski 100-konjski 1300-kubični VVT-i in 1400-kubični 90-konjski turbodizel D-4D DPF, ki je odločno varčnejši od svojega bencinskega brata. Slednji pa je nekoliko bolj poskočen, čeprav s svojimi sto konji pod pokrovom ne more delati čudežev. Cene versa S se začenjajo pri 15.300 evrov, najdražji 1.4 D MMT active pa velja 20.200 evrov. Nekaj evrov lahko še potrošite za nekaj dodatne opreme. Stran pripravil Ivan Fischer ŽENEVA - Mitsubishi Predstavili bodo inovativen koncept Mitsubishi bo na salonu v Ženevi predstavil koncept malega mestnega avtomobila, ki bo imel prostora za pet potnikov. Glavne značilnosti modela Mitsubishi Concept Global Small so mimo okret-nosti in enostavnosti uporabe, kot naravni značilnosti kompaktnega vozila, tudi učinkovita zasnova za udobno vožnjo petih odraslih oseb. Mitsubishi Concept Global Small ima zelo nizko porabo goriva in izpuste v ozračje samo 90 gramov CO2 na prevožen kilometer. K temu pripomorejo tehnologija Auto Stop&Go, učinkoviti motorji prostornine od 1,0 - 1,2 litra z re-generativnim zavornim sistemom, zmanjšana teža najbolj kompleksnih delov vozila, zmanjšana upornost v motorju, nova generacija menjalnika CVT, zavore, pnevmatike in nenazadnje tudi oblika karoserije, ki v veliki meri zmanjšuje zračni upor. Že 100.000 meriv Prav pred kratkim so v Oplovi španski tovarni v Zaragozi izdelali sto tisočo opel merivo. Od začetka proizvodnje druge generacije Oplovega uspešnega malega eno-prostorca v aprilu leta 2010, je prodaja nove merive presegla vsa pričakovanja. Opel/Vauxhall je namreč planiral proizvodnjo le 50.000 enot letno. Svetovni rekord v vožnji po ledu Štirikratni svetovni prvak v reliju za svetovno prvenstvo Finec Juha Kankku-nen je na zaledenelem jezeru popravil z več 330 km/h hitrostni rekord vožnje po ledu. Finec je s štirikolesno gnanim bent-leyjem continentalom supersports, ki se ponaša s šestlitrskim 12-valjnikom, znova popravil svoj lastni rekord, ki ga je dosegel že leta 2007, ko je prav tako z bent-leyjem continentalom GT. Pred štirimi leti je na poledenelem Baltskem morju vozil 321,6 km/h, letos pa mu je uspelo peljati s kar 330,659 km/h. Tokrat je Finec sedel v kabrioletski različici bentleyja continental supersportsa s pogonom na vsa štiri kolesa. Namesto klasičnega bencina so v rezervoar natočili bioe-tanolsko gorivo E85. Pri postavljanju rekordnega dosežka so se temperature spustile do 30 stopinj Celzija pod ledišče. 16,5 kilometra dolga steza je bila postavljena na 70 centimetrov debeli ledeni podlagi ob južni finski obali, rekordno hitrost pa so predstavniki finske prometne policije merili na kilometer dolgemu odseku. Kankkunen je moral tam doseči kar najvišjo povprečno hitrost v dveh poizkusih, ki jih je naredil v obe smeri. Kankkunenov bentley je bil opremljen z varnostno kletko, Pirellijevimi gumami sottozero II z žebljički in manjšim zavornim padalom, ki je bilo pritrjeno na zadek avtomobila. VARNOST - Z zimsko obutvijo je vaš jekleni konjiček veliko bolj zanesljiv na snegu in ledu Zimske gume najenostavnejša rešitev Verige so v nekaterih razmerah nepogrešljive, a za mokro in zaledenelo cestišče so zimske gume boljše Smo sicer, upajmo, že na koncu zimske sezone, a se bomo vseeno še enkrat pozabavali z zimsko opremo, katere sestavni del so ali zimske gume ali snežne verige. Če so snežne verige nujno potrebne pri visokem snegu, se v veliki večini primerov lahko zadovoljimo tudi z zimskim i gumami, ki so v zadnjih letih doživele viden razvoj. Marsikdo je mnenja, da so pri nas zimske gume nepotrebne, še zlasti za tiste, ki razpolagajo z avtom s štirikolesnim pogonom. Pri tem obstajata dva ugovora: zimske gume so boljše od letnih že pri temperaturah, ki so nižje od 7 stopinj, pa naj bo cestišče suho, mokro ali zasneženo. Štirikolesni pogon v španoviji z zimskimi gumami je tako rekoč »non plus ultra«, saj se bomo s tako kombinacijo v 99 primerih od stotih izma-zali iz zagate. Če pa je treba izbirati med štirikolesnim pogonom s poletnimi gumami in dvokolesnim pogonom z zimskimi gumami, je slednja varianta odločno bolj priporočljiva. Najslabša možna varianta pa je imeti zimske gume samo na pogonskih kolesih. To so proizvajalci in prodajalci gum hoteli dokazati s pobudo »gume pod nad- zorom«, ki je potekala pod Matterhornom v zasneženi Cervinii. Tam smo bili živa priča dejstvu, da se vozilo, pa naj bo osebno ali dostavno, ustavi že pri hitrosti 50 km/h kakih 10 metrov prej, če je obuto v zimske gume. Tudi terensko naravnani mercedes GLK bo s poletnimi gumami kos sicer nezahtevnemu klancu, a če se mora ustaviti, se ne bo več premaknil. Povsem drugačna je zadeva, če je enako vozilo obuto v zimske gume: klanec ne predstavlja nobene ovire, tudi če se na njem mora ustaviti zaradi rdeče luči na semaforju: ko se bo prižgala zelena, bo avto brez težav nadaljeval svojo pot. S predenje gnano giulietto z zimskimi gumami na prednji premi in poletnimi na zadnji je bila vožnja v krogu prava mora, saj je zadek nepredvidljivo premetavalo, tako da o kaki varni vožnji ni bilo govora. Športni jaguar se je s poletnimi gumami na ledu premaknil le z veliko težavo in obstal po nekaj metrih, medtem ko je enak jaguar z zimskimi gumami mirno vozil, seveda previdno, tako po ledu kot po snegu. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Dr. Mehurček - Plastelinčki 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Agguato sul fondo (voj., ZDA, '43, r. A. Mayo, i. T. Power, A. Baxter) 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.45 Nogometna tekma: Villareal - Neapelj, pokal Uefa 22.55 Šport: Speciale Europa League 23.40 Film: Belfagor - Il fantasma del Louvre (horor, Fr., '01, r. J.P. Salome, i. S. Marceau, M. Serrault) 1.40 Nočni dnevnik Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 21.10 Nan.: Cugino e cugino 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sot-tovoce Canale S V^ Rai Due C/ Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.35, 0.25 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Cantieri d'ltalia, vremenska napoved 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro -Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 1.00 Dnevnnik -Parlament 1.15 Nan.: In Justice 1.55 Vremenska napoved ^ Tele 4 ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Agora 11.00 Aktualno: Appre-scindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julija 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Šport: SP v nordijskem smučanju, šprint, prosto (m in ž), finale 15.10 Dnevnik L.I.S. 16.35 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.45 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska La l Slovenija 1 A Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nad.: L'ombra del destino (drugi del, It., i. R. Mon-dello, A. Giannini) 23.15 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.35 Risanke 8.10 Nan.: Pippi Calzelunghe 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: La fame e la sete (kom., It., '99, r.-i. A. Albanese, i. B. Macola) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Merlin 17.35 Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.20 Variete: Le Iene (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 1.50 Pokerlmania 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Dok.: Šola pod fašizmom - Kras med dvema vojnama 11.00 Naši vrtovi 11.30 Pogled na... Romanski rokopisi iz Stične 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio City 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: 27 sekund 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Po sledi Sherlocka Holmesa 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.45 Šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Opus 23.30 F.M. Dostojevski: Idiot -Tv priredba predstave SNG drama Ljubljana 1.25 Globus (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Otr. nan.: Te-lebajski 8.20 Gled. predstava: O miški, ki si je trebušček raztrgala (pon.) 8.50 Risani film: Sneženi mož (pon.) 9.15 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.00 Muzikal: Kekec 10.55 Film: Einstein brez nogavic (pon.) 12.35 Dok. serija.: Veliko, večje, največje (pon.) 13.30 Dok. odd.: Beneški Koper od 13. do 18. stoletja (pon.) 14.05 Ugriznimo znanost (pon.) 14.40 Oslo: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek, sprint (ž), prenos 16.30 Evropski magazin 17.00 dok. odd.: Kraji in običaji 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Nad.: Mala Dorritova (pon.) 19.00 Glasborola (pon.) 19.55 Ekola! 20.00 Nad.: Restavracija Raw 21.00 Nogomet: povratna tekma evropske lige, prenos 22.55 Nogomet: evropska liga - vrhunci 23.30 Mini serija: Wallander - Požarni zid (pon.) 1.00 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 9.00 Mandatno volilna komisija DZ, prenos 13.30 Poročila TVS114.10 Dok. odd.: Spomini med koši 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Dosje Organizacija TIGR Koper 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... At-tualita (pon.) 8.10 Aktualno: Videomotori 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok. odd.: Splendori d'Italia 11.15 Borgo Italia 12.05 Salus TV 12.15 Musa TV 12.30 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa (pon.) 13.15 Aktualno: Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Copertina da Udine 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Chef a sorpresa 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Anteprima Trie-stina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: E' nata una stella 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Dok. odd.: K2 15.00 SP v nordijskih disciplinah 16.30 Dok. odd.: Srečanje z... 17.10 Alpe Jadran 17.40 Kino premiere 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Backstage Live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Film: Zbogom, dobri stari zahod 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Izostritev 23.20 Med valovi 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 1.50 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: L'uomo dinamite (kom., ZDA, '71, r. A.V. McLaglen, i. J. Stewart, G. Kennedy) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 23.20 Resničnostni show: Mamma ha preso l'ae-reo 0.25 Dnevnik 0.35 Dok.: Delitti 1.40 Film: Stazione Luna (kom., ZDA, '66, r. G. Douglas, i. J. Lewis, C. Stevens) pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Lepotilni salon (kom., ZDA, '05) 21.55 Nan.: Na kraju zločina 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Film: Nevarna igra (krim., ZDA, '10) 0.05 Nan.: 30 Rock 0.35 24UR, ponovitev, Novice 1.35 Nočna panorama, Reklame 7.25 9.55 Družina za umret 8.00 Svet, pon., Novice 9.0011.30, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.25 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.55 0.05 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 TV prodaja, Reklame 13.45 Film: Zagrete navijačice 2 (kom., ZDA, '06) 17.05 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Jutri nikoli ne umre (akc., ZDA/Anglija. '97; i. P. Brosnan) 22.10 Film: Božanski Jackie Chan (akc., '99) 0.35 Film: Grajski duhovi (kom., ZDA/Anglija, 'SS) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak: Vsakdanje pomembno - 14 nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e so-cieta; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.3022.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Galerija; 20.05 Minute za country; 20.45 Košarka: Olimpija - Roma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 24. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -11/0 VIDEM o -6/8 O PORDENON -5/7 O GRADEC -9/1 TRBIŽ O -12/-1 O -14/2 KRANJSKA G. ČEDAD O -5/7£! CELOVEC O -10/2 O TRŽIČ -9/2 o KRANJ o-9/2 S. GRADEC CELJE -9/1 O MARIBOR o-8/0 PTUJ O M. SOBOTA O-9/1 O N. GORICA 6/7 ^ POSTOJNA /70 -11/0 KOČEVJE - O ČRNOMELJ ZAGREB -7/2 o„„ ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Mrzlo bo. Po nižinah in ponekod tudi ob obali bo zmrzovalo. V hribih se bo v alpskih dolinah temperatura lahko zjutraj spustila pod - 10 stopinj C. V visokogorju pa bo pihal zmeren in mrzel severovzhodnik. Od popoldneva se bo sprva iz Karnije delno pooblačilo. Pretežno jasno bo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -14, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem okoli 8 stopinj C. J Nad našo deželo pritekajo mrzli in suhi severni tokovi: danes bodo v višinah nekoliko vlažnejši. Od jutri se bo območje nizkega zračnega pritiska pomikalo iz vzhodne Evrope proti Jadranu, kar bo pripomoglo k ponovnemu dotoku severovzhodnih tokov. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44Dolžina dneva 10.51 Nad vzhodno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad južnim Balkanom pa plitvo ciklonsko območje. Od severovzhoda priteka k nam hladen in precej suh zrak. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.09 najvišje 27 cm, ob 11.06 najnižje -22 cm, ob 19.45 najvišje 5 cm, ob 21.15 najnižje 5 cm. Jutri: ob 4.08 najvišje 22 cm, ob 12.49 najnižje -32 cm, ob 19.59 najvišje 16 cm, ob 20.16 najnižje -16 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .320 Vogel.................145 Kranjska Gora.........50 Krvavec................90 Cerkno ................ 90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ............... 160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........140 Zoncolan............120 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............60 Podklošter...........140 Bad Kleinkirchheim . . 70 CELOVEC J^ O GRADEC -8/3 TOLMEČ O -11/2 TRBIŽ O -12/1 O -8/2 PTUJ O ČEDAD O VIDEM O -4/8 -5/9 o KRANJ o-8/2 O-12/2 S GRADEC KRANJSKA G, TRŽIČ CELJE -9/2 J LJUBLJANA O PORDENON GORICA n O N. GORICA -5/4 N. MESTO -6/2 -1/9 A -6/9 a^OSTOJNA O ^^ ^ KOČEVJE č ONH PORTOROŽ O „ /---ČRNOMELJ -1/9 & riuMAG ^OPATIJA REKA -1/8 MARIBOR O-8/2 M. SOBOTA O-8/2 ZAGREB -5/2 O T, PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo po vsej verjetnosti sprva spremenljivo vreme, popoldne pa le zmerno oblačno. Ob morju bo pihala okrepljena burja. Jutri se bo zmerno pooblačilo. V soboto bo v zahodni Sloveniji precej jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo še pihala burja. VESOLJE - Z astronavtko slovensko-indijskega rodu Sunito Williams Raketoplan Discovery drevi na svojo zadnjo pot CAPE CANAVERAL - Raketoplan ameriške vesoljske agencije Nasa bo danes malo pred 23. uro po srednjeevropskem času iz izstrelišča Cape Canaveral na Floridi predvidoma poletel na svojo zadnjo pot v vesolje. Misija bo trajala 11 dni, raketo-plan pa bo s šestčlansko posadko na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesel rezervne dele in opremo. Discovery bi moral poleteti v vesolje že konec lanskega leta, a so zaradi tehničnih težav in neugodnega vremena izstrelitev večkrat preložili. Tehniki Nase so imeli težave s puščanjem vodika, pa tudi z zunanjim tankom za gorivo. Tokratna izstrelitev bo potekala le nekaj ur zatem, ko se bo na ISS priklopilo evropsko tovorno plovilo Johannes Kepler brez posadke. V misiji STS-133 bodo sodelovali astronavti Nicole Stott, Michael Barratt, Steve Bowen, Al Drew, Eric Boe in Steven Lindsey. Pripadla jim bo čast, da se vpišejo v zgodovino kot zadnja posadka leta 1983 izdelanega raketoplana Discovery, ki je bil v vesolju med vsemi raketoplani najdlje. Poleg posadke bo na krovu raketo-plana v vesolje poletel tudi humanoi-den robot imenovan "robonavt 2". Za Discovery, ki je prvič poletel v vesolje avgusta 1984, bo to 39. izstrelitev. Poleg njega sicer delujeta le še dva raketoplana, ki se bosta prav tako kmalu upokojila. Endeavor naj bi zadnjič poletel v vesolje aprila, Atlantis pa junija in s tem bo programa raketoplanov konec. Discovery ima bogato zgodovino poletov, saj je med drugim v vesolje ponesel teleskop Hubble. Po tragediji raketoplanov Challenger leta 1986 in Columbia leta 2003 so za nadomestni raketoplan za pot v vesolje izbrali Discovery. Leta 1998 je v vesolje popeljal najstarejšega astronavta, takrat 77-letnega Johna Glenna, veterana vesoljskega programa Mercury. Decembra 2006 je z njim poletela v vesolje ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Wil- IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER AVIGDOR Lieberman ansa Discovery v vesoljskem izstrelišču Cape Canaveral na Floridi ansa liams, ki je ostala na ISS do junija 2007, na Zemljo pa se je vrnila z ra-ketoplanom Atlantis. Discovery je doslej 5247-krat obkrožil Zemljo in prestal 322 dni v zemeljski krožnici. Po upokojitvi ameriških raketoplanov bo vlogo oskrbovalca ISS v celoti prevzelo rusko plovilo sojuz, kasneje pa naj bi se mu pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij. Podjetje SpaceX je lani de- cembra kot prvo, ki ni državno, uspešno izvedlo izstrelitev rakete "falcon 9", ki je v zemeljsko krožnico ponesla plovilo dragon, ki se je potem uspešno vrnilo v Tihi ocean. Nasa se bo medtem posvečala drugim programom. Tako naj bi na Mars ter druge planete in asteroide poslala vesoljske sonde. Do leta 2025 naj bi poslali človeka na asteroid, po letu 2030 pa še na Mars. (STA) BRUSELJ - Irski novinar Skušal aretirati ministra Libermana BRUSELJ - Irski novinar David Cronin je skušal aretirati izraelskega zunanjega ministra Avigdorja Liber-mana, medtem ko je ta obiskal institucije EU v Bruslju. Očital mu je apartheid in ga pozval, naj z njim odide na policijsko postajo. Novinarja so nato prijeli varnostniki in ga pospremili iz stavbe, pri čemer je kričal "Osvobodite Palestino". Kot je v torek poročal britanski časnik Guardian, seje Cronin ob vstopu v novinarsko središče v Bruslju približal Libermanu in mu dejal: "Gospod Liber-man, to je državljanska aretacija. Obtoženi ste zločina apartheida. Prosim, pojdite z menoj do najbližje policijske postaje." To pa ni bilo prvič, da je ta irski novinar skušal izvesti državljansko aretacijo. Marca lani je namreč stopil do nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira in mu naznanil, da je aretiran zaradi svoje vloge pri invaziji na Irak. Takrat so mu odvzeli novinarsko prepustnico, a so mu jo kasneje vrnili. Tokrat pa naj bi vodja varnostne službe Croninu že sporočil, da bo njegova novinarska prepustnica trajno preklicana. Cronin je ob tem povedal, da je odvzem novinarske prepustnice cena, ki jo je pripravljen plačati. 'Apartheid - nadvlado ene rasne skupine nad drugo - Združeni narodi priznavajo kot zločin že od leta 1973. Izrael je država apartheida, tako na zasedenih ozemljih kot v Izraelu samem," je povedal. Predstavnik izraelske misije pri EU Joel Mester je sicer povedal, da Izrael kljub incidentu v prihodnje ne bo zahteval poostrenih varnostnih ukrepov ob obiskih svojih državnikov. "Dogodek je bil sicer povsem neciviliziran, vendar Izrael tako kot EU podpira svobodo govora. Škoda je le, da to svobodo nekateri izkoriščajo na tak način," je še dejal Mester. 39-letnega Cronina je označil kot "očitno obsedenega z Izraelom in predanega aktivista". Študija: Kandidati desnice izgledajo bolje STOCKHOLM - Študija, ki so jo opravili finski in švedski ekonomisti, je pokazala, da kandidati strank desnice izgledajo bolje od kandidatov levice ter da zaradi tega dobijo tudi več glasov. V študiji je sodelovalo 2500 ljudi, ki so jim pokazali fotografije 1357 kandidatov na finskih parlamentarnih in občinskih volitvah iz let 2003 in 2004. Anketiranci so morali vsakega kandidata oceniti na lestvici od ena (zelo grd) do pet (zelo lep). Ocene kandidatov so nato primerjali z rezultati volitev in ugotovili, da kandidati desnice bolje izgledajo od kandidatov levice, ter da je zunanji izgled kandidatov pomembnejši volivcem desnice. Soavtor študije Niclas Berggren vidi možno razlago v tem, 'da so lepi ljudje manj nagnjeni k egalitarizmu in bolj k desnici". Berggren je pojasnil, da "ima levica tradicionalno racionalen pristop do volitev, medtem ko se desnica bolj zaveda pomembnosti zunanjega izgleda" ter kot primer navedel nekanjega ameriškega predsednika Ronalda Rea-gana in nekdanjo republikansko kandidatko za podpredsednico ZDA Sarah Palin. Študija je tudi pokazala, da ima zunanji izgled večjo vlogo pri pridobivanju glasov na občinskih volitvah kot na državnih. "Ker so kandidati na občinskih volitvah relativno neznani, volivci (predvsem desni) uporabljajo zunanji izgled kandidatov kot merilo za njihovo ideološko usmeritev ali kvaliteto," je zapisano v poročilu študije. Preliminarna študija, ki jo je objavil nemški Inštitut za študije dela (IZA), še čaka na objavo v znanstveni reviji. (STA)