Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 28 / Leto 80 / 10. julij 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 5 GOSPODARSTVO Str. 4 ŽALEC Str. 8 Str. 18-19 AKTUALNO ŠMARJE PRI JELŠAH Dolgotrajna suša okrnila pridelek Po 20 letih spet osvežitev v bazenu Str. 2-3 Str. 7 Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka Uničujoča ujma je Vitanjčane združila v solidarnosti Griški most: nov načrt, dražji projekt Emo Orodjarno bodo prodajali Avstrijci Foto: Andraž Purg SPORED MILEY CYRUS: Ganjena do solz: »To so sanje!« ODDAJA KMETOVATI JE LEPO ŠT. 28 10. JULIJ 2025 Tjaša Božič: »Sreča se ne skriva v dragih znamkah in materialnih stvareh« PET. 11. 7. SOB. 12. 7. NED. 13. 7. PON. 14. 7. TOR. 15. 7. SRE. 16. 7. ČET. 17. 7. »Naše kmetijstvo ponuja čisto vse, kar potrebujemo« Žiga Tominec Pred dnevi se je nad Vitanjem razbesnelo nekajminutno neurje. Niti najstarejši Vitanjčani ne pomnijo, da bi v tako kratkem času padle tako velike količine padavin. Siloviti hudourniki so za seboj pustili pravo razdejanje. Takoj po neurju so na številnih koncih vitanjske lokalne skupnosti zabrneli delovni stroji. Z gradbeno mehanizacijo so priskočili na pomoč številni domačini in drugi prostovoljci, ki so zavihali rokave in začeli odpravljati posledice pustošenja. Gmotna škoda bo zelo velika, zato občina upa na  nančno pomoč države. Damnjanović, detektivka Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 28, 10. julij 2025 AKTUALNO »V državi do razmer, ki bi bile ugodnejše, primanjkuje vsaj od 50 do 170 mm pada- vin. V večini regij, kjer beleži- mo izjemno sušo, je glede na obdobje od leta 1991 do 2020 zaznan največji vodnobilanč- ni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta,« pravi- jo v agenciji za okolje. Glede na spremembo vremena in deževje te dni je glede na vo- dnobilančno stanje površin- skega sloja tal mogoče priča- kovati vsaj začasno omilitev sušnih razmer po vsej državi. Dr. Boštjan Naglič: »Podnebne spremembe so resen izziv za vse kmetijske panoge, tudi za hmeljarstvo.« Ob sušnem stresu na rast in razvoj hmelja zelo negativno vpliva tudi vročinski stres, ki povzroči predčasen prehod rastlin v generativno fazo. Posledice suše se močno kažejo tudi na hmelju, pri katerem je zadostna koli- čina vode v tleh pomemb- na za količino in kakovost pridelka. Kot poudarja dr. Boštjan Naglič iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovar- stvo Slovenije, je hmelj rastlina, ki zahteva veliko vode, zlasti v času inten- zivne rasti, cvetenja in oblikovanja storžkov. V su- šnih razmerah se zato rast hmeljevih poganjkov upo- časni, zmanjša se tvorba li- stne mase, kar neposredno vpliva tako na količino kot tudi na kakovost pridelka. »Trenutna ocena sušnih razmer (po Arso) je zelo zaskrbljujoča – v Spodnji Savinjski dolini so zelo su- šne razmere, na Koroškem pa so celo izjemno sušne. V juniju dežja skoraj ni bilo oz. so bile njegove količine zanemarljive. Sušne razme- re oziroma nestrokovno na- makanje (tudi pomanjkanje vode v tleh) hmelja se odra- žajo v manjšem pridelku, neenakomernem dozore- Zaradi suše na udaru tudi hmeljski pridelki vanju, neenakomerni velikosti storžkov ter manjši količini lupulina, ki predstavlja glavno tržno vrednost hmelja,« je v petek, še pred nedavnim de- ževjem, uvodoma poudaril dr. Boštjan Naglič in dodal, da se lahko posledice suše pri hme- lju odražajo v nižjem in manj kakovostnem pridelku še v na- slednjih dveh rastnih obdobjih. Za izboljšanje sušnih razmer so po besedah Nagliča potrebni večje količine dežja oz. dolgo- trajnejše padavine ali učinko- vito namakanje. Ob manjših količinah padavin namreč voda ne prodre dovolj globoko v tla in tako ne zmoči koreninskega sistema. »Po podatkih Arsa je v Spodnji Savinjski dolini in na Koroškem vodni primanjkljaj v vegetacijskem obdobju, torej od aprila, približno 200 mm. Omeniti je treba, da suha ali presušena tla v kratkem času ne morejo vpiti večjih količin vode, še posebej če ta pride v obliki močnih neviht in nali- vov, zato odteka po površini, kar lahko vodi do njenega za- stajanja in hudourniških po- plav.« Rastlina hmelja sicer v rastni dobi za optimalen razvoj potrebuje od 500 do 600 mm padavin. Kako lahko hmeljarji blažijo posledice suše? Hmeljarji lahko posledice blažijo z več ukrepi ali njihovo kombinacijo. Ključno je ustre- zno namakanje, kjer se je v hmeljarstvu dobro uveljavil kapljični način, ki omogoča na- tančno in varčno rabo vode. V takšnih razmerah je pomemb- na tudi pravilna obdelava tal, ki pomaga zadrževati vodo v tleh. Prav tako se v zadnjih letih uve- ljavljajo tudi na sušo bolj od- porne sorte hmelja. »Savinjski golding je na primer občutljiv na sušo, novejše sorte hmelja pa so vzgajane v smeri strpno- sti na podnebne spremembe,« poudarja Naglič, ki dodaja še, da dobro prehranjene rastline lažje prenašajo sušni in vro- činski stres, zato sta pomemb- na tudi ustrezno gnojenje in morebitna uporaba sredstev, ki krepijo odpornost rastlin. Namakalni sistemi v Spo- dnji Savinjski dolini sicer že danes predstavljajo vzorčni primer dobre prakse za celo- tno Slovenijo. V zadnjih letih je bilo s podporo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na tem območju posodobljenih pri- bližno 1.900 hektarjev veču- porabniških namakalnih siste- mov. Po besedah Nagliča je za učinkovito in trajnostno rabo vode nujna strokovna podpo- ra uporabnikom namakalnih sistemov, v nasprotnem pri- meru lahko premajhni ali pre- komerni odmerki vode na pri- delku povzročijo nezaželene učinke. »V Inštitutu za hme- ljarstvo in pivovarstvo Slove- nije uporabnikom kapljič- nih namakalnih sistemov svetujemo, naj namakanje prilagodijo dnevnim oziro- ma večdnevnim potrebam rastlin po vodi. Pomembno je, da se tla v hmeljiščih ne izsušijo. Zato svetujemo vsa- kodnevno namakanje ali na- makanje vsak drugi dan, da zagotovijo optimalne pogoje za rast in razvoj hmelja,« še pove sogovornik. SJ Dogodki, povezani z vremenom in s podnebnimi spre- membami, stanejo Evropo vsako leto milijarde evrov. Po izračunih Evropske agencije za okolje (EEA) je gospo- darska škoda zaradi takšnih dogodkov v obdobju od leta 1980 do 2023 v 38 evropskih državah skupaj presegla 790 milijard evrov. Preračunano na prebivalca je bila najvišja v Sloveniji. Slovenija je tako na vrhu lestvice držav z največjo go- spodarsko škodo zaradi vremenskih in podnebnih do- godkov na kvadratni kilometer. V tem primeru je znašala 866.467 evrov na kvadratni kilometer. Glede na analizo so največ škode povzročili poplave, nevihte, veter in toča. Agencija je opozorila, da je premalo te škode za- varovane. Posledično skupna gospodarska škoda raste hitreje kot zavarovana škoda. Zadnje deževje majhen obliž za od suše prizadeto kmetijsko pridelavo Najhujši primanjkljaj vode v površinskem sloju tal od leta 1991 Junij velja za enega najbolj sušnih mesecev pri nas, deževalo je le redko. Glede na podatke Agencije RS za okolje 30-dnevna površinska vodna bilanca kljub nekaj padavinam tudi za našo regijo kaže, da so se vodnobi- lančni primanjkljaji povečali in sušne razmere zaostrile. Izjemno sušne razmere v površinskem sloju tal ostajajo tudi marsikje drugje po državi. Trenutno stanje kaže na najhujši vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta od leta 1991. Tako sušne razmere ogro- žajo celotno Slovenijo in predvsem celotno letošnjo kmetijsko pridelavo. Zaradi dolgotrajne suše je namreč večina pridelkov po vsej dr- žavi v zelo kritičnem stanju, pravijo v Kmetijsko-gozdar- ski zbornici Sloveniji. V zbornici pojasnjujejo, da je ogrožena celotna slo- venska kmetijska pridelava: »Sušne razmere in visoke temperature, ki so se pojavi- le nenavadno zgodaj v letu, močno prizadenejo žita in koruzo, kjer delovanje foto- sinteze preneha pri tempe- raturah nad 30 stopinj. Rast trav je povsem zastala. Na področju trajnih nasadov (sadje, hmelj) pričakujemo manj pridelkov in tudi manj- še kakovosti, pri vrtninah, predvsem na nenamakanih površinah, se pojavljajo oži- gi rastlin.« Kritično stanje je tudi pri krmi za živino. »Zara- di pomanjkanja padavin pre- hajajo posamezne vrste trav v generativno razvojno fazo, kar negativno vpliva na kako- vost voluminozne krme,« še poudarjajo v zbornici. Kaj lahko storite? Javna služba kmetijskega svetovanja spremlja stanje na terenu in svetuje pride- lovalcem preventivne ukre- pe. Med njimi so povečanje vsebnosti humusa v tleh z organskim in zelenim gno- jenjem, ustrezen kolobar in stalna pokritost tal, plitka mehanska obdelava tal, re- dno mulčenje v sadovnjakih in vinogradih ter škropljenje s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin. O natančnejši škodi je v tej fazi preuranjeno govoriti, saj so visoke temperature in suša napovedane vsaj še ne- kaj časa. Posledice se bodo samo še stopnjevale. Jasnejši podatki o škodi bodo znani šele ob košnjah, žetvah in spravilu pridelkov. V zbornici bodo še naprej spremljali sta- nje na terenu in pravočasno obveščali javnost o razmerah. Kot država se moramo dol- goročno prilagoditi novim podnebnim razmeram. To vključuje premislek o stra- tegijah za učinkovito rabo vode, podporo kmetom pri prilagajanju pridelave ter is- kanje sistemskih rešitev, opo- zarjajo v zbornici. »Kmetje ne morejo vplivati na vreme, lahko pa jim vsi skupaj poma- gamo pri blaženju posledic. Prav je, da jim v tem izjemno zahtevnem obdobju damo ustrezno podporo – sveto- valno, tehnično in politično,« je pred dnevi dejal direktor Kmetijsko-gozdarske zborni- ce Sloveniji Martin Mavsar. Foto: Nik Jarh Najnižje gladine pred dnevi v naši regiji Sušne razmere so vplivale tudi na pretoke rek. Vodna- tost je bila slabša od običajne za ta letni čas. Nizkovodne razmere so beležili v pribli- žno 25 odstotkih vodomernih postaj. Nižje so tudi gladine podzemnih voda. »Najnižje gladine smo zabeležili v Sa- vinjski kotlini, najvišje na ljubljanskem območju in na Dravskem polju,« pojasnjuje Arso. SIMONA ŠOLINIČ Da bi se stanje površin- skih voda »vrnilo« v nor- malno stanje, bi v naši re- giji potrebovali vsaj od 80 do 130 mm padavin. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 28, 10. julij 2025 AKTUALNO ZADETKI »Led zna narediti vsak. Naše glavno vodilo je bilo, kako ga brez kemijskih re- akcij narediti tako, da se bo topil čim počasneje in posledično ne bo razredčil pijače.« Jure Volčanžek, podjetnik »Ne gre za adrenalin in spektakel, kot to prika- zujejo fi lmi, temveč za sistematično zbiranje informacij, spoštovanje zakonodaje, natančno dokumentacijo in visoko odgovornost do resnično- sti.« Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka »Vsi se zavedamo, da ob teh cenah vstopnic in ob ponudbi, ki je v bližnjih krajih, bazen ne bo pozi- tivno posloval. A občani so si bazen močno želeli, zato smo določene stvari vzeli v zakup.« Matija Čakš, župan Ob- čine Šmarje pri Jelšah »Človečnost je vrednota, ki v zdravstvu, kljub vse bolj zaostrenim razme- ram zaradi pomanjkanja kadra, ne sme nikoli usahniti.« Mateja Rebernak, pre- jemnica bronastega grba Občine Slovenske Konjice Po dolgotrajni suši manj krme in manj mleka Aleš Šmid iz Mlač vodi eno večjih kmetij na Konjiškem. Ukvarja se s pridelavo mleka, ki ga s pomočjo Govedorej- skega poslovnega združenja Slovenije večinoma proda v sosednjo Italijo. V hlevih ima približno 80 krav molznic lisaste pasme ter še približno toliko telic in mlade živine. Obiskali smo ga prejšnji teden, da bi se prepričali, kakšne posledice je sušno obdobje od začetka junija do začetka julija pustilo tako na njivah in travnikih kot pri živalih v hlevu. »Letos bo zaradi vročine in pomanjkanja padavin manj krme in silaže, zato bomo prisiljeni zmanjšati število govedi,« pravi gospodar Aleš. BARBARA FURMAN Že skoraj dve desetletji se Aleš Šmid, mož in oče dveh naj- stnikov, sooča z raznovrstnimi izzivi na kmetiji, ki jih, kot pravi, enkrat bolj, drugič manj uspešno premošča. »Razvoj tehnologije kmetom sicer do neke mere olajša delo, a glede vremenskih razmer smo nemočni.« poudarja. Prepolovljena silaža Kmetijo je leta 2007 prevzel od staršev, ki še vedno pomagata pri raznovrstnih opravilih, občasno najame še koga za pomoč, saj je dela vedno veliko. Le streljaj stran živi njegova 93-letna stara mama, ki še zmore sama skrbeti zase. Žena je učiteljica razrednega pouka v podružnični osnovni šoli v Žičah. »V Mlačah obdelujemo 50 hektarjev zemlje, na katerih pre- vladujejo travniki in nasadi koruze za silažo, nekaj je ječme- na in drugih žit. Imamo še približno štiri hektarje gozdov,« pojasni in doda, da v zadnjih dveh letih pri njih niso imeli težav s sušo. »Lani in predlani je bilo na našem območju dovolj padavin, morda celo nekoliko preveč. Letos se že na začetku poletja soočamo s sušo. Pomanjkanje dežja in visoke temperature so v veliki meri že uničili travinje. Pred dnevi sem kosil tra- vo in ugotovil, da se je količina krme oziroma travne silaže prepolovila,« pove z zaskrbljenostjo. Predvideva, da bo tudi naslednja košnja osiromašena, saj travnik potrebuje veliko časa, da si opomore. V hlevu vodno pršenje Suša pušča posledice tudi na koruzi. Zaradi pomanjkanja vlage je prenehala rasti. »Razmere še niso kritične. Če bomo dočakali napovedane padavine, si bo koruza začasno opo- mogla. A smo šele na začetku poletja, zato me skrbi, kako bo v prihodnjih tednih. Če bodo sledila nova sušna obdobja, živalim v hlevu ne bom mogel zagotoviti zadostne količine koruzne silaže. Že zdaj kaže, da bo pridelek koruze približno 30 odstotkov manjši kot na primer lani,« doda Aleš, ki naju s fotografom pelje tudi v hlev, ki je ves čas odprt in v katerem so nameščeni ventilatorji, vročino blažijo tudi z vodnim pr- šenjem. »Živalim skušamo zagotoviti čim bolj znosne pogoje. Vročina je tudi zanje velik stres. Ker v tem času krave pojedo manj krme, imajo tudi manj mleka.« Povsem nemočni? Kot še pravi gospodar Aleš, bo zaradi pomanjkanja krme za živino prisiljen nekaj govedi izločiti in dokupiti nekaj krme. Koruzne silaže ne more kupiti, saj je povsod primanjkuje, še pravi. Na tržišču se količine mleka zmanjšujejo, zato se bodo cene višale. Kaj sploh lahko naredi za ublažitev posledic suše? »Na naši kmetiji namakalni sistemi niso smiselni, ker imamo njive in travnike na različnih območjih in jih zato ne moremo združiti pod enovit namakalni sistem. A tudi sicer se kmeti pri tovrstnih naložbah soočamo z zapletenimi in dolgotrajnimi birokratski- mi postopki. Bolj ali manj smo prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti.« Foto: Nik Jarh Pomanjkanje dežja in visoke temperature, ki so vztrajale vse do za- četka julija, so v veliki meri uničile travinje. Količina krme oziroma travne silaže je prepolovljena. Suša je posledice pustila tudi na koruzi. »Vročina je za živali velik stres. Ker v tem času krave pojedo manj krme, imajo tudi manj mleka,« je pojasnil Aleš Šmid. Hlev je bil ob nizu vročih dni ves čas odprt. Da živalim ne bi bilo vroče, so skrbeli ventilatorji in vodno pršenje. NE PREZRITE Po suši so naše območje ponekod prešle silovite padavine. O posledicah, ki jih je neurje pustilo v občini Vitanje, poročamo na strani 5. »Občina sama ni spo- sobna zagotoviti denarja za tako obsežna obno- vitvena dela po neurju, zato potrebuje izdatno fi nančno pomoč države. Predstavniki ministrstev so nam jo zagotovili.« Andraž Pogorevc, župan Občine Vitanje Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 28, 10. julij 2025 GOSPODARSTVO Malo več kot 330 upnikov je v stečaju Emo Orodjarne prijavilo 14,6 milijona evrov ter- jatev, stečajni upravitelj Tomaž Pulko jih je priznal 12,9 milijona evrov. Malo več kot 2,2 milijona evrov je prednostnih terjatev, med katerimi je največ delavskih. Približno 150 zaposlenim, kolikor jih je še bilo v podjetju ob stečaju, je orodjarna ostala dolžna več plač in regresov. Dolžna jim je ostala še nadomestila za malice in odpravnine. Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Proizvodno-poslovno stavbo propadle družbe Emo Orodjarna bo skupaj z opremo poskušala prodati avstrijska spletna dražilnica. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Korak bliže Poslovni coni Pesje Občina Velenje bo Poslovno cono Pesje – vzhod lahko začela komunalno urejati avgusta, saj je pred časom pridobila gradbeno dovoljenje. V njej bo zagotovila pogoje za spodbujanje podjetništva oziroma nova inovativna podjetja, ki bodo v Šaleški dolini v luči napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje nadvse dobrodošla. Poslovna cona Pesje – vzhod bo zaživela na 1,8 hektarja velikem degradiranem indu- strijskem območju v bližini trgovskega središča Merkur. Kot so še sporočili iz velenjske občinske uprave, bo občina kmalu objavila razpis za izvajalca gradbenih del. Strošek ureditve komunalne infrastrukture je ocenjen na 2,1 milijona evrov, večino denarja je zagotovila država, sama bo prispevala približno 400 tisoč evrov. »Z ureditvijo Poslovne cone Pesje – vzhod ustvarjamo nove priložnosti za inovativna podjetja, prispevamo k prestrukturiranju regijskega gospodarstva in krepimo konku- renčnost lokalnega okolja,« poudarjajo v občinski upravi. Velenjska občina je že objavila javni razpis za prodajo parcel v omenjeni poslovni coni. Na voljo je šest parcel različnih velikosti, podjetja lahko kupijo samo eno, razen če se odločijo za nakup kombiniranih enot. Izhodiščna cena za kvadratni meter znaša 58,30 evra. Zainteresirana podjetja oziroma podjetniki se na javni razpis lahko prijavijo do konca letošnjega novembra oziroma do konca prodaje zemljišč. BF Komunalno urejanje Poslovne cone Pesje – vzhod naj bi se za- čelo avgusta letos. (Foto: MOV) Premoženje propadle celjske orodjarne kmalu na dražbi Emo Orodjarno bodo prodajali Avstrijci Predvidoma v začetku septembra se bo začela dražba proizvodnih prostorov in strojev celjske družbe Emo orod- jarna. Stečajni upravitelj Tomaž Pulko je sodišču predlagal, da bi dražbo opravila avstrijska spletna dražilnica NetBid. »Prodaja je zelo zahtevna in bi bilo na običajen način, to je z objavo na spletnih straneh Ajpesa, težko najti kupca,« pojasnjuje Pulko. V teh dneh bo predlog o spletni prodaji in izklicni ceni poslal celjskemu sodišču. Pričakuje, da bo to soglašalo z njegovim predlogom, prav tako meni, da se bodo z drugačnim načinom prodaje kot običajno strinjali tudi upniki. JANJA INTIHAR Za sodelovanje z avstrijsko spletno dražilnico NetBid se je v preteklosti odločilo že nekaj stečajnih upraviteljev v Sloveniji. Leta 2015 je »led prebila« stečajna upravite- ljica šentjurskega Alposa Darja Erceg, ko je po nekaj neuspešnih dražbah s po- močjo spletne dražbe našla kupca za celotno metalurško divizijo. Dve leti kasneje je s pomočjo NetBida proizvodni kompleks v Šempetru uspela prodati tudi stečajna upravi- teljica Aera Alenka Gril. Kot pojasnjuje Tomaž Pulko, se je za podjetje NetBid odločil, ker je specializirano za pro- dajo proizvodne opreme in nepremičnin po vsej Evropi, a tudi zato, ker je z njegovo po- močjo nove lastnike že dobilo nekaj stečajnega premoženja ne samo na Celjskem, ampak tudi drugod v Sloveniji. Po- udarja tudi, da sodelovanje s spletno dražilnico ne bo fi nančno obremenilo stečaj- ne mase Emo Orodjarne, ker bodo Avstrijci stroške, ki jih bodo imeli z dražbo, zaraču- nali izbranemu kupcu. Bo kupec domače ali tuje podjetje? Stečajni upravitelj je kma- lu po začetku stečajnega po- stopka, ki ga je sodišče uve- dlo sredi lanskega novembra, začel iskati najemnika proi- zvodnih prostorov, a pri tem ni bil uspešen. Zanimanja je bilo veliko, pravi, vendar nih- če od morebitnih najemnikov ni bil pripravljen tvegati z na- jemom tako velikega podjetja v stečaju. Zdaj upa, da bo Net- Bid uspel prodati proizvodne prostore z opremo. »To bi bila idealna rešitev, saj so nekateri stroji vgrajeni v nepremičnino oziroma so njen sestavni del in bi bila njihova odstranitev zelo draga,« pojasnjuje. Kot še pra- vi, se za nakup zanima nekaj podjetij, vendar bo o resnosti njihove namere verjel šele ta- krat, ko bo kdo od njih vplačal varščino za dražbo. Tega, ali gre za morebitne kupce iz Slo- venije ali tujine, ne razkriva. Poleg osrednje poslovno- -proizvodne stavbe stečajno maso Emo Orodjarne sesta- vlja še nekaj drugega premo- ženja, med drugim pisarne v stavbi bližnjega RITS, raču- nalniška oprema, blagovne znamke in vozila. To bo ste- čajni upravitelj prodajal na običajnih dražbah. Celotna vrednost stečajne mase zna- ša 4,8 milijona evrov, od tega so nepremičnine ocenjene na 2,9 milijona evrov, oprema pa na 1,7 milijona evrov. Drugo so zaloga in umetniška dela. Kolikšna bo izklicna cena na spletni dražbi, Tomaž Pulko še ne razkriva, saj mora najprej z njo seznaniti sodišče in upni- ški odbor. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 28, 10. julij 2025 GOSPODARSTVO Malo več kot 330 upnikov je v stečaju Emo Orodjarne prijavilo 14,6 milijona evrov ter- jatev, stečajni upravitelj Tomaž Pulko jih je priznal 12,9 milijona evrov. Malo več kot 2,2 milijona evrov je prednostnih terjatev, med katerimi je največ delavskih. Približno 150 zaposlenim, kolikor jih je še bilo v podjetju ob stečaju, je orodjarna ostala dolžna več plač in regresov. Dolžna jim je ostala še nadomestila za malice in odpravnine. Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Proizvodno-poslovno stavbo propadle družbe Emo Orodjarna bo skupaj z opremo poskušala prodati avstrijska spletna dražilnica. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Korak bliže Poslovni coni Pesje Občina Velenje bo Poslovno cono Pesje – vzhod lahko začela komunalno urejati avgusta, saj je pred časom pridobila gradbeno dovoljenje. V njej bo zagotovila pogoje za spodbujanje podjetništva oziroma nova inovativna podjetja, ki bodo v Šaleški dolini v luči napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje nadvse dobrodošla. Poslovna cona Pesje – vzhod bo zaživela na 1,8 hektarja velikem degradiranem indu- strijskem območju v bližini trgovskega središča Merkur. Kot so še sporočili iz velenjske občinske uprave, bo občina kmalu objavila razpis za izvajalca gradbenih del. Strošek ureditve komunalne infrastrukture je ocenjen na 2,1 milijona evrov, večino denarja je zagotovila država, sama bo prispevala približno 400 tisoč evrov. »Z ureditvijo Poslovne cone Pesje – vzhod ustvarjamo nove priložnosti za inovativna podjetja, prispevamo k prestrukturiranju regijskega gospodarstva in krepimo konku- renčnost lokalnega okolja,« poudarjajo v občinski upravi. Velenjska občina je že objavila javni razpis za prodajo parcel v omenjeni poslovni coni. Na voljo je šest parcel različnih velikosti, podjetja lahko kupijo samo eno, razen če se odločijo za nakup kombiniranih enot. Izhodiščna cena za kvadratni meter znaša 58,30 evra. Zainteresirana podjetja oziroma podjetniki se na javni razpis lahko prijavijo do konca letošnjega novembra oziroma do konca prodaje zemljišč. BF Komunalno urejanje Poslovne cone Pesje – vzhod naj bi se za- čelo avgusta letos. (Foto: MOV) Premoženje propadle celjske orodjarne kmalu na dražbi Emo Orodjarno bodo prodajali Avstrijci Predvidoma v začetku septembra se bo začela dražba proizvodnih prostorov in strojev celjske družbe Emo orod- jarna. Stečajni upravitelj Tomaž Pulko je sodišču predlagal, da bi dražbo opravila avstrijska spletna dražilnica NetBid. »Prodaja je zelo zahtevna in bi bilo na običajen način, to je z objavo na spletnih straneh Ajpesa, težko najti kupca,« pojasnjuje Pulko. V teh dneh bo predlog o spletni prodaji in izklicni ceni poslal celjskemu sodišču. Pričakuje, da bo to soglašalo z njegovim predlogom, prav tako meni, da se bodo z drugačnim načinom prodaje kot običajno strinjali tudi upniki. JANJA INTIHAR Za sodelovanje z avstrijsko spletno dražilnico NetBid se je v preteklosti odločilo že nekaj stečajnih upraviteljev v Sloveniji. Leta 2015 je »led prebila« stečajna upravite- ljica šentjurskega Alposa Darja Erceg, ko je po nekaj neuspešnih dražbah s po- močjo spletne dražbe našla kupca za celotno metalurško divizijo. Dve leti kasneje je s pomočjo NetBida proizvodni kompleks v Šempetru uspela prodati tudi stečajna upravi- teljica Aera Alenka Gril. Kot pojasnjuje Tomaž Pulko, se je za podjetje NetBid odločil, ker je specializirano za pro- dajo proizvodne opreme in nepremičnin po vsej Evropi, a tudi zato, ker je z njegovo po- močjo nove lastnike že dobilo nekaj stečajnega premoženja ne samo na Celjskem, ampak tudi drugod v Sloveniji. Po- udarja tudi, da sodelovanje s spletno dražilnico ne bo fi nančno obremenilo stečaj- ne mase Emo Orodjarne, ker bodo Avstrijci stroške, ki jih bodo imeli z dražbo, zaraču- nali izbranemu kupcu. Bo kupec domače ali tuje podjetje? Stečajni upravitelj je kma- lu po začetku stečajnega po- stopka, ki ga je sodišče uve- dlo sredi lanskega novembra, začel iskati najemnika proi- zvodnih prostorov, a pri tem ni bil uspešen. Zanimanja je bilo veliko, pravi, vendar nih- če od morebitnih najemnikov ni bil pripravljen tvegati z na- jemom tako velikega podjetja v stečaju. Zdaj upa, da bo Net- Bid uspel prodati proizvodne prostore z opremo. »To bi bila idealna rešitev, saj so nekateri stroji vgrajeni v nepremičnino oziroma so njen sestavni del in bi bila njihova odstranitev zelo draga,« pojasnjuje. Kot še pra- vi, se za nakup zanima nekaj podjetij, vendar bo o resnosti njihove namere verjel šele ta- krat, ko bo kdo od njih vplačal varščino za dražbo. Tega, ali gre za morebitne kupce iz Slo- venije ali tujine, ne razkriva. Poleg osrednje poslovno- -proizvodne stavbe stečajno maso Emo Orodjarne sesta- vlja še nekaj drugega premo- ženja, med drugim pisarne v stavbi bližnjega RITS, raču- nalniška oprema, blagovne znamke in vozila. To bo ste- čajni upravitelj prodajal na običajnih dražbah. Celotna vrednost stečajne mase zna- ša 4,8 milijona evrov, od tega so nepremičnine ocenjene na 2,9 milijona evrov, oprema pa na 1,7 milijona evrov. Drugo so zaloga in umetniška dela. Kolikšna bo izklicna cena na spletni dražbi, Tomaž Pulko še ne razkriva, saj mora najprej z njo seznaniti sodišče in upni- ški odbor. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VITANJE – Nekajminutno silovito neurje pustilo pravo razdejanje Uničujoča ujma jih je združila v solidarnosti V petek popoldne se je nad Vitanjem razbesnelo nekaj- minutno neurje. Niti najstarejši Vitanjčani ne pomnijo, da bi v tako kratkem času padle tako velike količine padavin. Siloviti hudourniki so uničili več cestnih odsekov, sprožili so se številni plazovi, nekaj domačij je ostalo odrezanih od sveta. Narasle vode so poplavile prostore novega vrtca in šole, poplavljen je bil tudi športni park, ki so ga namenu predali konec junija. »Jasno je, da bo gmotna škoda velika in odprava posledic dolgotrajna. A najbolj pomembno je, da smo z najnujnejšimi intervencijskimi posegi ob pomoči številnih prostovoljcev v minulih dneh uspeli normalizirati razmere. Vitanjčani so v tej naravni nesreči z nesebično pomočjo dokazali solidarnost,« je poudaril župan Andraž Pogorevc. BARBARA FURMAN »Občina sama ni sposobna zagotoviti denarja za tako obsežna obnovitvena dela, zato potrebuje izdatno finančno pomoč države. Predstavniki ministrstev so nam jo zagotovili,« pravi župan Andraž Pogorevc. Ujma je najbolj prizadela območji Hudinje in Rakovca, ki sta najvišje ležeča zaselka v vitanjski občini. Na tem ob- močju je 50 gospodinjstev za- radi uničenih cest ostalo brez povezave z dolino. V močnem nalivu so deroči hudourniki na ceste in travnike nanesli velike količine zemljine in kamenja. Sprožili so se šte- vilni zemeljski plazovi. »Bo- jimo se, da se bo v naslednjih dneh sprožil še kakšen, saj je zemlja zelo namočena,« je po- jasnil vitanjski župan. Takoj zavihali rokave Hudinja je v spodnjem toku prestopila bregove in zalila povsem nov športni park ter prostore novozgrajenega vrt- ca, ki bo otroke prvič sprejel letos septembra. Med našim obiskom so prostovoljci v vrt- cu že temeljito počistili pro- store, zdaj sušijo še vlažne zidove. V petkovem nalivu je Tudi gasilci požrtvovalno pomaga- jo pri odpravi posledic neurja. voda vdrla tudi v stav- bo osnovne šole ter uničila del opreme v kuhinji in kleti. Po besedah žu- pana Pogorevca so že v petek zvečer takoj po neurju na številnih kon- cih vitanjske lokalne sku- pnosti zabrneli delovni stroji, saj so z gradbeno mehanizacijo pri- skočili na pomoč šte- vilni domačini in drugi prostovoljci, ki so zavihali rokave in začeli odpravljati posledice pustošenja. »Do danes nam je uspelo očistiti večino cest in na poškodova- nih odsekih urediti bankine. Tako smo zagotovili njihovo prevoznost. Prebivalci, ki so bili nekaj časa odrezani od sveta, imajo tako ponovno vzpostavljeno povezavo z dolino, nekaterim smo zago- tovili obvoz.« Država bo pomagala Že zdaj je jasno, da bo gmo- tna škoda zelo velika, zato ob- čina upa na finančno pomoč države. V soboto zvečer si je posle- dice neurja ogledal obrambni minister Borut Sajovic, hitro so se odzvali tudi predstavniki ministrstva za okolje, podne- bje in energijo. V ponedeljek so vitanjsko občino obiskali predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor ter predstavniki uprave za zaščito in reševanje. » Tako hiter odziv predstavnikov države nas je prijetno presenetil. Zato jim izrekam pohvalo in zahvalo. Zagotovili so nam finančno pomoč. Skupaj bomo pripra- vili projekte obnove poško- dovane cestne infrastrukture ter jih finančno ovrednotili. Upam, da bomo lahko obno- vitvena dela začeli čim prej,« je povedal Pogorevc in dodal, da je proračun Občine Vitanje težak 2,5 milijona evrov, od tega je na voljo le približno 300 tisočakov intervencijskih sredstev. »Občina sama ni sposobna zagotoviti denarja za tako obsežna obnovitvena dela,« je priznal. Ker bo odprava posledic finančno zahtevna, je občina začasno zaustavila uresniče- vanje vseh drugih načrtova- nih naložb. V dveh minutah Vsaka kriza ljudi poveže. »Tudi Vitanjčani so dokazali, da v težkih trenutkih znajo stopiti skupaj in si pomagati med seboj. Da so sočutni in solidarni. Ponosen sem na- nje,« je še poudaril Pogorevc. Tudi Jernej Polenšek je eden tistih Vitanjčanov, ki so minule dni slabo spali. Približno 25 let z ženo vodi- ta Izletniško kmetijo Polen- šek. Petkovo neurje je tudi njima povzročilo precejšnjo škodo. »Nekajkrat smo se si- cer že spopadali z naraslimi vodami, a tako hudo ni bilo še nikoli. V dveh minutah je Hudinja narasla za meter in poplavila celoten spodnji del parka z ribniki, ob katerih so lesena brunarica ter mize in klopi za goste,« je strnil vtise sogovornik. Gosti so kmalu po neurju varno zapustili izletniško kmetijo, ki je te dni zaprta. Ko bodo očistili ribnike, bodo videli, v ka- kšnem stanju so postrvi. Pri Polenškovih upajo, da bodo lahko kmalu ponovno sprejeli goste. Foto: Andraž Purg Skoraj na vsakem koraku na- plavljena zemljina in kamenje. Hudourniki tudi gozdnim drevesom niso prizanašali. V minulih dneh so zagotovili prevo- znost vseh zasutih in poškodovanih cestnih odsekov. Jernej Polenšek je po- kazal, kateri del njegove izletniške kmetije je bil v petek v trenutku pod vodo. Voda je zalila tudi novozgrajeni vrtec. (Foto: Občina Vitanje) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Poletna dela v šolah in vrtcih CELJE – Medtem ko bodo otroci in šolarji uživali brezskrbne počitnice, bo celjska občina z izvajalci opravila nekatera vzdrževalna in obnovitvena dela v celjskih osnovnih šolah in vrtcih. Občina načrtuje obnovo streh na II. osnovni šoli Celje in Osnovni šoli Ljubeč- na, ureditev dveh igrišč, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve in ureditev mansarde v enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve. »Za prvi del nujne obnove strehe na II. osnovni šoli Celje je že izbran izvajalec, dela v vre- dnosti malo več kot 87 tisoč evrov pa se bodo začela avgusta. Za ureditev otroškega igrišča pri Osnovni šoli Lava in športnega igrišča pri Osnovni šoli Frana Kranjca smo v zaključni fazi postopkov javnega naročanja in pričakujemo, da bodo dela izvedena do konca šolskih počitnic,« pravijo v Mestni občini Celje. Dodajajo, da so izvajalci že začeli obnavljati strehi na Osnovni šoli Ljubečna in v Vrtcu Ljubečna. Vrednost teh del je približno 60 tisoč evrov. Streha vrtca je bila namreč poškodovana v neurju. »V Westnovi vili, enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, bomo zamenjali zunanje stavbno pohištvo ter sanirali teraso v delu objekta zaradi posedanja in zamakanja. Skupna vrednost del bo znašala 214 tisoč evrov. V enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve bomo uredili mansardo in dva kabineta za izvajanje dodatne strokovne pomoči v vrednosti 85 tisoč evrov,« dodajajo v celjski občini. Od zamakanja do vlage Nekatera dela je občina v celjskih šolah in vrtcih do zdaj že opravila. V minulih tednih so namreč izvajalci na III. osnovni šoli Celje uredili del fasade po zatekanju vode, med drugim so uredili strelovod, sanirali stene v telovadnici in kupili konvektomat za šolsko kuhinjo. »Prav tako smo obnovili del ostrešja in stropov v učilnicah zaradi zamakanja ter pripravili popis del za sanacijo celotnega ostrešja šole. Skupna vrednost naložb je 86 tisoč evrov,« pravijo v občini. V Osnovni šoli Frana Roša je že obnovljena kemijska učilnica in kupljena oprema zanjo. Gre za naložbo v vrednosti 11 tisoč evrov. V Osnovni šoli Glazija je že vzpostavljen sistem za avtomatsko javljanje požara v domskem delu. T udi v vrtcih so pred počitnicami že opravili nekaj nujnih del. V Vrtcu Zarja, enoti Mehurček, so obnovili del vodovodnega sistema zaradi zamakanja, izsušili tla ter odstranili poškodovano keramiko in omet. Vrednost teh del je znašala malo več kot 16 tisoč evrov. V Vrtcu Tončke Čečeve, enoti Hudinja, so sanirali škodo zaradi vlage ter zamenjali zunanja senčila. Ta dela so bila vredna 20 tisoč evrov. SŠol Živa zgodovina na gradu, poletni utrip v mestu CELJE – Po odprtju Poletja v Celju 2025 z muzikalom Veronika Deseniška se na celjskem gradu nadaljuje Živa zgodovina. Že petnajsto leto zapored bodo obiskovalci vsak konec tedna v juliju in avgustu imeli možnost videti prikaz srednjeveškega življenja, tradicionalnih obrti, kulinariko in likov- no umetnost. V okviru programa se bo ob koncih tedna na grajskem dvorišču zvrstilo osem srednjeveških društev iz Slovenije in Hrvaške, med katerimi bodo letos tri nova. Pomemben del ponudbe na celjskem gradu predstavljata tudi zgodovinska tržnica in tržnica okusov. Poletni program zaokroža likovna galerija v grajskih prostorih, kjer se predstavljajo štirje lokalni umetniki z devetimi deli, nastalimi posebej za to priložnost. Dogajanje v okviru Poletja v Celju 2025 je razporejeno tudi na deset prizorišč v starem mestnem jedru. Med drugim tudi v drevesni hiši v mestnem gozdu in spominski hiši Alme M. Karlin. »V drevesni hiši je na ogled interaktivna razstava Podnebje – naš sku- pni izziv. S pomočjo vizualno-interaktivnih razstavnih predmetov bo mogoče spoznati vzroke in posledice podnebnih sprememb ter s posebnim simulatorjem preveriti, kako nastane manjši tornado,« pravijo v Zavodu Celeia Celje. V starem mestnem jedru je mogoče v prvih julijskih dneh ujeti ritem ene od plesnih zvrsti ter se priključiti brezplačnemu uličnemu preplesavanju kavbojskih plesov v vrsti, svinga, hip hopa, disko džeza in podobnih plesov. Na dvorišču Knežjega dvora bodo v Zavodu Celeia Celje v okviru programa Celeia Klasika gostili pet koncertov klasične glasbe, na odru pri Vodnem stolpu bodo julija koncertirali Dan D, Zmelkoow ter Goran Bojčevski & Akustične nianse. SŠol Celjski grad to poletje že petnajstič zapored ponuja prikaz srednjeveškega življenja. (Foto: Andraž Purg) V Osnovni šoli Ljubečna bodo obnovili streho. (Foto: MOC) CELJE – Konec zdrsov in nevarnega odtekanja vode v naselju, ki je vedno bolj prepoznavno tudi med turisti Obnova ceste tudi na pobudo krajanov Mestna občina Celje je nad naseljem Podgorje v Celju začela obnavljati cesto in vodovod. Že lani smo poročali, da so krajani opozarjali na neustrezno odvodnjavanje na omenjeni cesti, saj jim je meteorna voda v neurjih zalivala dvorišča in stanovanjske hiše. Občina se je po njihovem opozarjanju odzvala in se odločila del ceste urediti. SIMONA ŠOLINIČ Predstavniki občine in izvajal- cev so si na pobudo krajanov na terenu že lani ogledali razmere in se prepričali, da gre za cesto, na kateri se poleg težav z mete- orno vodo pojavljajo tudi šte- vilne nevšečnosti na področju prometne varnosti. Od zdrsov do zatekanja vode V zimskem času je prihajalo do zdrsov vozil in skorajšnjih nesreč. Po tej cesti so organizi- rani tudi šolski prevozi, vedno več je sprehajalcev, kolesarjev in turistov, saj gre za priljubljeno pot do Starega gradu. V pole- tnem času je neurje povzročalo odtekanje vode s ceste do hiš, kjer so imeli stanovalci tudi po- plavljena dvorišča in prostore. Občina se je po ogledu odločila za obnovo dela ceste, v sklopu del bo izboljšana tudi oskrba z vodo za prebivalce. »Na odseku v dolžini pribli- žno 300 metrov izvajamo te- meljito obnovo dotrajane ceste, v okviru katere bo zamenjana kamnita podlaga, urejena dre- naža z odvodnjavanjem, zame- njan propust ter položena nova asfaltna prevleka. Ocenjena vre- dnost cestnih del znaša 45 tisoč evrov,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Dodajajo še, da poleg ureditve cestne infrastrukture obnavljajo tudi približno 120 metrov dotra- janega vodovoda. Ta je bil doslej izveden s PVC-cevmi, na katerih je pogosto prihajalo do okvar. »Nov vodovod bo zgrajen iz sodobnih cevi iz duktilne litine premera DN 80 milimetrov, kar bo povečalo zanesljivost oskrbe z vodo. Na novo bo postavljen tudi nadzemni hidrant, saj do zdaj na tem območju ni bil za- gotovljen,« še pravijo v občini. Gradbena dela pri vodovodu izvaja podjetje GM Hercog, za dobavo materiala in za monta- žna dela skrbi javno podjetje Vodovod-kanalizacija. Lani obnovili tudi cesto mimo pokopališča Spomnimo, da je med drugim odtekanje meteorne vode s Ce- ste na Zvodno povzročalo števil- ne težave vzdolž celotne cestne povezave mimo južnega dela Mestnega pokopališča Celje. Na tem delu je voda v zadnjih dveh letih povzročila ogromno škode, saj je poškodovala tudi del as- faltne cestne prevleke, na kar so krajani prav tako opozarjali. Mestna občina je zato lani po ogledu na terenu z Vo-ka obno- vila tudi odsek kategorizirane javne ceste Transformatorska postaja (TP) Selce–Popovičeva ulica–Podgorje. Šlo je za prepla- stitev ceste v dolžini 380 metrov, vrednost del je znašala 30 tisoč evrov. Dela so se začela konec septembra in bila končana pred lanskim prvim novembrom. »Preplastitev ceste, ki je bila že dodobra načeta in je klicala po obnovi, je opravilo podjetje Re- mont NG,« so takrat sporočili iz celjske občine. »Gre za enega lepših delov Celja« Krajani takšno odzivnost ob- čine pozdravljajo, še posebej ker jih je nekaj zaradi meteorne vode z omenjene ceste do zdaj že imelo tudi materialno škodo, zato je obnova nevarne ceste nujna, kar je ugotovila tudi obči- na. Sicer krajani ne skrivajo stra- hu pred plazom, ki je bil pred leti saniran, a je meteorna voda v že manjšem nalivu spet našla pot, ki ogroža del, kjer je zemlja že začela ponovno plaziti. Gre za območje, ki je neposredno nad hišami v naselju Podgorje. Zdajšnja obnova ceste sicer tega dela ne zajema, vendar so kraja- ni tako občino kot izvajalce že opozorili tudi na to nevarnost, ki je prav tako vir problema na hribu nasproti Mestnega poko- pališča Celje. »Gre za enega lepših območij na obrobju Celja. Vedno več je turistov, sprehajalcev in kolesar- jev, ki skozi naše naselje ubirajo pot do Starega gradu, Zagrada in Štor. Številne sprehajalne poti na tem delu postajajo vedno bolj prepoznavne. Ob prvem novembru, saj je v neposredni bližini mestno pokopališče, so tudi obiskovalci videli, kako so bile ceste vsa ta leta uničene, pri pokopališču je del zemljišč zara- ščen s travo, kar je neugledno. Na to dolgoletno stanje celotne- ga videza našega naselja smo opozarjali tudi krajevno sku- pnost, zato nas veseli, da nam je občina prisluhnila. Krajevna skupnost ni le del Skalne kleti ali Cesta na grad, ampak tudi ta del, ki je končno začel dobivati lepšo podobo. Marsikdo bi se že pred leti odločil tudi za kakšno turistično ponudbo, vendar se ni ravno zaradi dolgoletne zaposta- vljenosti našega naselja,« pravi krajan, ki v Podgorju biva že več kot 40 let. Stanovalci omenjene- ga naselja si želijo tudi boljšo av- tobusno povezavo z mestom, saj možnosti za to so. »Smo miren in skrit kotiček v knežjem me- stu, ki si zasluži razcvet, ki bi pripomogel tudi k turističnem razvoju,« še doda krajan. Stara cesta prej ni imela ureje- nega ustreznega odvodnjavanja. (Foto: bralec NT) Ob obnovi ceste bo boljša tudi oskrba z vodo. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Poletna dela v šolah in vrtcih CELJE – Medtem ko bodo otroci in šolarji uživali brezskrbne počitnice, bo celjska občina z izvajalci opravila nekatera vzdrževalna in obnovitvena dela v celjskih osnovnih šolah in vrtcih. Občina načrtuje obnovo streh na II. osnovni šoli Celje in Osnovni šoli Ljubeč- na, ureditev dveh igrišč, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve in ureditev mansarde v enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve. »Za prvi del nujne obnove strehe na II. osnovni šoli Celje je že izbran izvajalec, dela v vre- dnosti malo več kot 87 tisoč evrov pa se bodo začela avgusta. Za ureditev otroškega igrišča pri Osnovni šoli Lava in športnega igrišča pri Osnovni šoli Frana Kranjca smo v zaključni fazi postopkov javnega naročanja in pričakujemo, da bodo dela izvedena do konca šolskih počitnic,« pravijo v Mestni občini Celje. Dodajajo, da so izvajalci že začeli obnavljati strehi na Osnovni šoli Ljubečna in v Vrtcu Ljubečna. Vrednost teh del je približno 60 tisoč evrov. Streha vrtca je bila namreč poškodovana v neurju. »V Westnovi vili, enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve, bomo zamenjali zunanje stavbno pohištvo ter sanirali teraso v delu objekta zaradi posedanja in zamakanja. Skupna vrednost del bo znašala 214 tisoč evrov. V enoti Mavrica Vrtca Anice Černejeve bomo uredili mansardo in dva kabineta za izvajanje dodatne strokovne pomoči v vrednosti 85 tisoč evrov,« dodajajo v celjski občini. Od zamakanja do vlage Nekatera dela je občina v celjskih šolah in vrtcih do zdaj že opravila. V minulih tednih so namreč izvajalci na III. osnovni šoli Celje uredili del fasade po zatekanju vode, med drugim so uredili strelovod, sanirali stene v telovadnici in kupili konvektomat za šolsko kuhinjo. »Prav tako smo obnovili del ostrešja in stropov v učilnicah zaradi zamakanja ter pripravili popis del za sanacijo celotnega ostrešja šole. Skupna vrednost naložb je 86 tisoč evrov,« pravijo v občini. V Osnovni šoli Frana Roša je že obnovljena kemijska učilnica in kupljena oprema zanjo. Gre za naložbo v vrednosti 11 tisoč evrov. V Osnovni šoli Glazija je že vzpostavljen sistem za avtomatsko javljanje požara v domskem delu. T udi v vrtcih so pred počitnicami že opravili nekaj nujnih del. V Vrtcu Zarja, enoti Mehurček, so obnovili del vodovodnega sistema zaradi zamakanja, izsušili tla ter odstranili poškodovano keramiko in omet. Vrednost teh del je znašala malo več kot 16 tisoč evrov. V Vrtcu Tončke Čečeve, enoti Hudinja, so sanirali škodo zaradi vlage ter zamenjali zunanja senčila. Ta dela so bila vredna 20 tisoč evrov. SŠol Živa zgodovina na gradu, poletni utrip v mestu CELJE – Po odprtju Poletja v Celju 2025 z muzikalom Veronika Deseniška se na celjskem gradu nadaljuje Živa zgodovina. Že petnajsto leto zapored bodo obiskovalci vsak konec tedna v juliju in avgustu imeli možnost videti prikaz srednjeveškega življenja, tradicionalnih obrti, kulinariko in likov- no umetnost. V okviru programa se bo ob koncih tedna na grajskem dvorišču zvrstilo osem srednjeveških društev iz Slovenije in Hrvaške, med katerimi bodo letos tri nova. Pomemben del ponudbe na celjskem gradu predstavljata tudi zgodovinska tržnica in tržnica okusov. Poletni program zaokroža likovna galerija v grajskih prostorih, kjer se predstavljajo štirje lokalni umetniki z devetimi deli, nastalimi posebej za to priložnost. Dogajanje v okviru Poletja v Celju 2025 je razporejeno tudi na deset prizorišč v starem mestnem jedru. Med drugim tudi v drevesni hiši v mestnem gozdu in spominski hiši Alme M. Karlin. »V drevesni hiši je na ogled interaktivna razstava Podnebje – naš sku- pni izziv. S pomočjo vizualno-interaktivnih razstavnih predmetov bo mogoče spoznati vzroke in posledice podnebnih sprememb ter s posebnim simulatorjem preveriti, kako nastane manjši tornado,« pravijo v Zavodu Celeia Celje. V starem mestnem jedru je mogoče v prvih julijskih dneh ujeti ritem ene od plesnih zvrsti ter se priključiti brezplačnemu uličnemu preplesavanju kavbojskih plesov v vrsti, svinga, hip hopa, disko džeza in podobnih plesov. Na dvorišču Knežjega dvora bodo v Zavodu Celeia Celje v okviru programa Celeia Klasika gostili pet koncertov klasične glasbe, na odru pri Vodnem stolpu bodo julija koncertirali Dan D, Zmelkoow ter Goran Bojčevski & Akustične nianse. SŠol Celjski grad to poletje že petnajstič zapored ponuja prikaz srednjeveškega življenja. (Foto: Andraž Purg) V Osnovni šoli Ljubečna bodo obnovili streho. (Foto: MOC) CELJE – Konec zdrsov in nevarnega odtekanja vode v naselju, ki je vedno bolj prepoznavno tudi med turisti Obnova ceste tudi na pobudo krajanov Mestna občina Celje je nad naseljem Podgorje v Celju začela obnavljati cesto in vodovod. Že lani smo poročali, da so krajani opozarjali na neustrezno odvodnjavanje na omenjeni cesti, saj jim je meteorna voda v neurjih zalivala dvorišča in stanovanjske hiše. Občina se je po njihovem opozarjanju odzvala in se odločila del ceste urediti. SIMONA ŠOLINIČ Predstavniki občine in izvajal- cev so si na pobudo krajanov na terenu že lani ogledali razmere in se prepričali, da gre za cesto, na kateri se poleg težav z mete- orno vodo pojavljajo tudi šte- vilne nevšečnosti na področju prometne varnosti. Od zdrsov do zatekanja vode V zimskem času je prihajalo do zdrsov vozil in skorajšnjih nesreč. Po tej cesti so organizi- rani tudi šolski prevozi, vedno več je sprehajalcev, kolesarjev in turistov, saj gre za priljubljeno pot do Starega gradu. V pole- tnem času je neurje povzročalo odtekanje vode s ceste do hiš, kjer so imeli stanovalci tudi po- plavljena dvorišča in prostore. Občina se je po ogledu odločila za obnovo dela ceste, v sklopu del bo izboljšana tudi oskrba z vodo za prebivalce. »Na odseku v dolžini pribli- žno 300 metrov izvajamo te- meljito obnovo dotrajane ceste, v okviru katere bo zamenjana kamnita podlaga, urejena dre- naža z odvodnjavanjem, zame- njan propust ter položena nova asfaltna prevleka. Ocenjena vre- dnost cestnih del znaša 45 tisoč evrov,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Dodajajo še, da poleg ureditve cestne infrastrukture obnavljajo tudi približno 120 metrov dotra- janega vodovoda. Ta je bil doslej izveden s PVC-cevmi, na katerih je pogosto prihajalo do okvar. »Nov vodovod bo zgrajen iz sodobnih cevi iz duktilne litine premera DN 80 milimetrov, kar bo povečalo zanesljivost oskrbe z vodo. Na novo bo postavljen tudi nadzemni hidrant, saj do zdaj na tem območju ni bil za- gotovljen,« še pravijo v občini. Gradbena dela pri vodovodu izvaja podjetje GM Hercog, za dobavo materiala in za monta- žna dela skrbi javno podjetje Vodovod-kanalizacija. Lani obnovili tudi cesto mimo pokopališča Spomnimo, da je med drugim odtekanje meteorne vode s Ce- ste na Zvodno povzročalo števil- ne težave vzdolž celotne cestne povezave mimo južnega dela Mestnega pokopališča Celje. Na tem delu je voda v zadnjih dveh letih povzročila ogromno škode, saj je poškodovala tudi del as- faltne cestne prevleke, na kar so krajani prav tako opozarjali. Mestna občina je zato lani po ogledu na terenu z Vo-ka obno- vila tudi odsek kategorizirane javne ceste Transformatorska postaja (TP) Selce–Popovičeva ulica–Podgorje. Šlo je za prepla- stitev ceste v dolžini 380 metrov, vrednost del je znašala 30 tisoč evrov. Dela so se začela konec septembra in bila končana pred lanskim prvim novembrom. »Preplastitev ceste, ki je bila že dodobra načeta in je klicala po obnovi, je opravilo podjetje Re- mont NG,« so takrat sporočili iz celjske občine. »Gre za enega lepših delov Celja« Krajani takšno odzivnost ob- čine pozdravljajo, še posebej ker jih je nekaj zaradi meteorne vode z omenjene ceste do zdaj že imelo tudi materialno škodo, zato je obnova nevarne ceste nujna, kar je ugotovila tudi obči- na. Sicer krajani ne skrivajo stra- hu pred plazom, ki je bil pred leti saniran, a je meteorna voda v že manjšem nalivu spet našla pot, ki ogroža del, kjer je zemlja že začela ponovno plaziti. Gre za območje, ki je neposredno nad hišami v naselju Podgorje. Zdajšnja obnova ceste sicer tega dela ne zajema, vendar so kraja- ni tako občino kot izvajalce že opozorili tudi na to nevarnost, ki je prav tako vir problema na hribu nasproti Mestnega poko- pališča Celje. »Gre za enega lepših območij na obrobju Celja. Vedno več je turistov, sprehajalcev in kolesar- jev, ki skozi naše naselje ubirajo pot do Starega gradu, Zagrada in Štor. Številne sprehajalne poti na tem delu postajajo vedno bolj prepoznavne. Ob prvem novembru, saj je v neposredni bližini mestno pokopališče, so tudi obiskovalci videli, kako so bile ceste vsa ta leta uničene, pri pokopališču je del zemljišč zara- ščen s travo, kar je neugledno. Na to dolgoletno stanje celotne- ga videza našega naselja smo opozarjali tudi krajevno sku- pnost, zato nas veseli, da nam je občina prisluhnila. Krajevna skupnost ni le del Skalne kleti ali Cesta na grad, ampak tudi ta del, ki je končno začel dobivati lepšo podobo. Marsikdo bi se že pred leti odločil tudi za kakšno turistično ponudbo, vendar se ni ravno zaradi dolgoletne zaposta- vljenosti našega naselja,« pravi krajan, ki v Podgorju biva že več kot 40 let. Stanovalci omenjene- ga naselja si želijo tudi boljšo av- tobusno povezavo z mestom, saj možnosti za to so. »Smo miren in skrit kotiček v knežjem me- stu, ki si zasluži razcvet, ki bi pripomogel tudi k turističnem razvoju,« še doda krajan. Stara cesta prej ni imela ureje- nega ustreznega odvodnjavanja. (Foto: bralec NT) Ob obnovi ceste bo boljša tudi oskrba z vodo. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V občini Šmarje pri Jelšah so se v bazenu hladili že leta 1930. Bazen je bil po vojni obnovljen in je bil dolgo priljubljeno po- letno zbirališče občanov. Ko je postal dotrajan, da v njem niso mogli več zagotavljati neoporečne vode, in ko so ze- mljišče potrebovali za ureditev parkirišč za športni park, so se njegova vrata zaprla. Občina je v bližini kmalu kupila novo ze- mljišče za kopališče, gradnja pa se je odmikala predvsem zaradi višine potrebnih vlaganj. Še lani spomladi bi lahko gradbeno dovoljenje, ki ga je za načrtovan projekt pridobila občina, poteklo. A se je nato hitro vse obrnilo drugače. Šmarski župan Matija Čakš pravi, da predvsem po zaslugi uspešne prijave na razpis go- spodarskega ministrstva, kjer je občina pridobila pol milijonov evrov sofinanciranja. »Uspeh na razpisu smo pričakovali. Tudi v proračunu smo imeli Denar za igrišča in telovadnice ŠMARJE PRI JELŠAH – Dolgoletna želja občanov je postala resničnost Po dvajsetih letih spet osvežitev v šmarskem bazenu Da Šmarje pri Jelšah potrebuje bazen, ki so ga v središču občine nekoč že imeli, je bila dolgoletna želja mnogih občanov šmarske občine. Slednji se od minule sobote lahko spet osvežijo na robu športnega parka, uživajo v gostinski ponudbi ali igri padla. Cilj občine je zagotavljati cenovno dostopne vstopnice, zato bo vsako leto denar, potreben za vzdrževanje kopališča, primaknila iz občinskega proračuna. TINA STRMČNIK Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš: »Vsi se zavedamo, da ob teh cenah vstopnic in ob ponudbi, ki je v bližnjih krajih, bazen ne bo pozitivno posloval. Tega smo se zavedali že pri načrtovanju te naložbe. Občani so si bazen močno želeli, zato smo nekatere stvari vzeli v zakup.« zagotovljen denar. Zato smo lahko potem takoj začeli gra- diti.« Celotna vrednost naložbe je znašala malo manj kot dva milijona evrov. Za osvežitev in druženje Čakš pričakuje, da se bodo v bazenu v vročih dneh osvežili predvsem občani občine Šmar- je pri Jelšah, a tudi obiskovalci od drugod. »To je pomembna pridobitev za vse otroke in mlade, ki bodo tukaj lahko preživljali vroče počitniške dni, dobrodošla naložba je tudi za druge generacije. Omogočal bo sprostitev, verjamem, da bo postal priljubljen prostor za druženje. Mislim, da ima tudi nostalgično vrednost.« Šmarski župan je še omenil, da so vstopnice cenovno do- stopne. Celodnevna vstopni- ca za otroke znaša pet evrov, celodnevna vstopnica za od- rasle sedem evrov. Sezonska vstopnica stane malo več kot 50 evrov. Občina bo za vzdrževanje bazena, ki ga bo upravljal Javni zavod za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah, letno zagotavljala sofinancira- nje. Letos je predvidela 50 tisoč evrov sofinanciranja. T očni po- datki, koliko denarja bo treba vsako leto, se bodo pokazali ob koncu kopalne sezone. Številne možnosti preživljanja prostega časa Na kopališču je gostinska ponudba, ob bazenu so otro- ška igrala in dve igrišči za padel. Občina je del denarja za igrišči pridobila s pomočjo fundacije za šport. Tako bodo tudi v Šmarju pri Jelšah prišli na svoj račun tisti, ki jim je všeč igra, ki spominja na pre- plet tenisa in skvoša. V bliži- ni so še kolopark, igrišča za nogomet, košarko, balinišče, knajpov park, sprehajališče za pse … »Ponudba šmarskega športnega parka je res pestra,« je prepričan Čakš. Območje je že zasedeno, tako da ume- ščanje dodatnih vsebin tam ni predvideno. So pa dodatne športne in turistične vsebine predvidene tudi v okolici Je- lšingrada. Bazen je bil dolgoletna želja občanov občine Šmarje pri Jelšah. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah) Sofinanciranje v višini 50 tisoč evrov je prejela tudi Občina Šmarje pri Jelšah za gradnjo igrišča za padel ob novozgrajenem bazenu. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah) CELJSKO – Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je zaključilo postopek javnega razpisa za izbor sofi- nanciranja naložb v športno infrastrukturo v letu 2025. Pozitivno odločbo je prejelo 84 projektov za razvoj športne infrastrukture po vsej Slove- niji, med njimi so podporo prejeli tudi številni projekti v savinjski regiji. Med letošnjimi prejemniki sredstev za sofinanciranje špor- tnih projektov je več občin iz savinjske regije, ki bodo prejele po 50, 100 ali 250 tisoč evrov. Po 50 tisoč evrov sofinancira- nja bodo prejele Občina Žalec za približno 104 tisočakov vre- dno obnovo tartana na večna- menskem športnem igrišču v Grižah, Občina Rogatec za pri- bližno 105 tisoč evrov vredno posodobitev razsvetljave na nogometnem igrišču z umetno travo v športnem parku Roga- tec, Občina Šentjur za približno sto tisoč evrov vredno obnovo telovadnice POŠ Blagovna in ureditev površin za šport v naravi. Sofinanciranje v viši- ni 50 tisoč evrov bosta prejeli tudi Občina Šmarje pri Jelšah za gradnjo igrišča za padel v Športnem parku Šmarje pri Je- lšah, ki je ocenjena na sto tisoč evrov, in Mestna občina Velenje za 106 tisoč evrov vredno vgra- dnjo dvigala v Bazen Velenje. Sofinanciranje v višini sto ti- soč evrov bodo prejele Občina Braslovče za približno 290 tisoč evrov vredno gradnjo športne- ga igrišča Topovlje, Mestna občina Celje za 223 tisoč evrov vredno večnamensko zunanje igrišče v Škapinovi ulici in Ob- čina Ljubno za 307 tisoč evrov vredno gradnjo igrišča Gmajna. Po 250 tisoč evrov sofinanci- ranja bosta prejeli Občina Šo- štanj za 580 tisoč evrov vredno 2. in 3. fazo obnove Športnega objekta Partizan in Občina Ra- deče za 767 tisoč evrov vredno dograditev športne dvorane (novogradnja pomožnega objekta pri športni dvorani Radeče). Za več kot 32 milijonov evrov naložb Na gospodarskem ministr- stvu z letošnjim razpisom na- daljujejo prizadevanja za dol- goročen razvoj sodobne, varne in dostopne športne infrastruk- ture. Že lani so podprli 141 projektov in za sofinanciranje športne infrastrukture name- nili 60,8 milijona evrov. Letos bodo z omenjenim razpisom za sofinanciranje športnih na- ložb lokalnih skupnosti name- nili skoraj 10,5 milijona evrov, skupna vrednost naložb znaša 32,8 milijona evrov. Z razpisom bodo sofinancirali obnove, novogradnje, posodobitve ali rekonstrukcije javnih športnih objektov, urejanje športnih po- vršin v naravi ter izboljšanje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe. Kot so pojasnili na ministr- stvu, so v letošnjem razpisu zagotovili dodatna sredstva in omogočili sofinanciranje vseh prijav, ki so izpolnjeva- le razpisne pogoje. »Posebna pozornost je bila namenjena povečanju dostopnosti špor- tnih objektov tudi za osebe z različnimi vrstami in sto- pnjami invalidnosti, kar po- trjuje zavezanost ministrstva k športu za vse – ne glede na telesne zmožnosti ali kraj bivanja,« dodajajo v ministr- stvu, kjer dodatna vlaganja v športno infrastrukturo na- povedujejo tudi v prihodnjih le tih. SJ Dražje kot načrtovano CELJE, POLZELA – Vlada RS je v okviru veljavnega načrta razvojnih programov za obdobje 2025-2028 na junijski seji potrdila spremembe vrednosti nalož- benih projektov v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Med njimi sta tudi prizidek k Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje in gradnja prizidka Osnovne šole Polzela, ki bosta zdaj občutno dražja, kot je bilo najprej načrtovano. Kot poudarjajo na ministrstvu za vzgojo in izobraže- vanje, se je med projektom gradnje prizidka k Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje vrednost naložbe po- višala. Zavod je zato aprila letos na ministrstvo naslovil vlogo za zagotovitev dodatnih sredstev v višini približno 620 tisoč evrov v letu 2026. V vlogi je utemeljil vzroke za povišanje stroškov in spremembo dinamike črpanja sredstev zaradi zamika začetka gradnje. Ministrstvo je pripravilo predlog za povečanje vre- dnosti projekta z najprej ocenjenih štirih milijonov na približno 5,5 milijona evrov. To pomeni skoraj 1,5 mili- jona evrov oziroma 37 odstotkov več od začetne ocene. Vlada je predlog potrdila. Dodatna sredstva za zaprtje finančne konstrukcije projekta bosta zagotovila tako zavod, ki bo prispeval 850 tisoč evrov iz lastnih virov, kot ministrstvo, ki bo dodalo 620 tisoč evrov. Višja vlaganja tudi v polzelsko šolo Do povišanja vrednosti je prišlo tudi pri projektu pri- zidka Osnovne šole Polzela, ki je bil najprej ocenjen na malo manj kot 1,6 milijona evrov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so k spremembi cene prispevali priprava strokovnih podlag, načrtovanje, usklajevanje ter rast cen in inflacija. Ker Občina Polzela zaradi visoke vrednosti naložbe ni bila zmožna pristopiti k izvedbi projekta ce- lovito, se ga je odločila izvesti po sklopih. Letos bo občina začela prvo fazo projekta, t. j. obnovo šolskih prostorov v izmeri 198 kvadratnih metrov, za kar je od ministrstva pridobila sredstva v višini približno 720 tisoč evrov. V začetku naslednjega leta bo začela drugo fazo naložbenega projekta – dozidavo šole. Polzelski občinski svet je v ta namen aprila letos potrdil povečanje lastnih sredstev, ki znašajo približno 3,4 milijona evrov. Predvidena končna vrednost naložbe je 4,1 milijona evra. Gradnjo bodo začeli letos in jo bodo z opremlja- njem objekta in s tehničnim prevzemom objekta končali do konca leta 2027. SJ Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Predvidenih več kot tristo stanovanj Rešitve za uporabnike VDC Saša še ni SAVINJSKA DOLINA – Velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol je na seji držav- nega sveta vlado ponovno pozval, naj uredi trajne namestitve odraslih oseb z motnjami v razvoju v Zgornji Savinjski dolini. Uporabniki iz mozirske enote VDC Saša, ki so zaradi neustreznih bivalnih prostorov od maja začasno preseljeni v druge enote, še vedno ne vedo, kje bodo po izteku dveh let bivali. Dermol je pobudo za ureditev trajne namestitve za petnajst uporabnikov Varstveno-delov- nega centra Saša na vlado naslovil že maja. Selitev iz nevarnih in neprimernih prostorov ter zagotovitev takojšnjih rešitev sta bili nujni, kljub temu pa po njegovem mnenju ne gre odlašati z iskanjem trajne rešitve, ki bo omogočala dolgoročno načrtovanje življenja za uporabnike in njihove svojce. Vzpostavitev nove enote VDC Saša v Zgornji Savinjski dolini močno podpirata lokalno okolje in Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje, a brez finančne podpore države projekta ne bo mogoče izpeljati. Dermol je zato z državnima svetnikoma Markom Lotričem in Danijelom Kastelicem na vlado in ministrstvo za solidarno prihodnost spet podal pobudo, naj čim prej zagotovita finančna sredstva in osebam z motnjami v razvoju omogočita trajno nastanitveno rešitev. V pobudi v ta namen predlagajo vzpostavitev projektne skupine, s pomočjo katere bodo še pred koncem letošnjega leta začrtana časovnica projekta, pripra- vljen naložbeni načrt ter zagotovljena potrebna sredstva v državnem proračunu za gradnjo in delovanje nove enote, s čimer bi se ministrstvo zavezalo k zagotovitvi ustreznih kapacitet varstveno-delovnega centra v Zgornji Savinjski dolini. Zemljišči za nov dom varovancev sta sicer ponudili občini Rečica ob Savinji in Gornji Grad, ki sta ministrstvu že konec maja pre- dložili zahtevano dokumentacijo. SJ ŽALEC – Podpisali dogovor o gradnji novega mostu čez Savinjo v Grižah Nova izhodišča, obsežnejši in dražji projekt Občina Žalec je z direkcijo za vode podpisala dogovor o izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju mostu na cesti med Žalcem in Migojnicami čez reko Savinjo v občini Žalec. Gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov v žalski občini, saj bo ob gradnji novega griškega mostu vključeval tudi pomembne vodnogospodarske ureditve, s katerimi želijo izboljšati poplavno varnost tega območja. Celoten projekt naj bi bil končan najkasneje v prvi polovici leta 2028. Čeprav je njegova prvotno ocenjena vrednost znašala približno pet milijonov evrov, bi lahko po predvidevanjih direkcije za vodo zaradi novih predvidenih vodnogospodarskih ureditev vrednost projekta narasla tudi do deset milijonov evrov. SINTIJA JURIČ V okviru projekta bo izve- dena vodnogospodarska ure- ditev približno 350 metrov gorvodno in 500 metrov dol- vodno od mostu, porušen bo poškodovan most in zgrajen nov, ob tem bodo narejeni tudi cestni odseki, ki so po- trebni za ustrezno niveletno navezavo na lokalno cesto. Prav tako bodo na lokalni ce- sti urejene druge zadeve, ki so pogojene z navezavo novega mostu na obstoječe stanje. Časovni načrt že zamuja Žalska občina in direkcija za vode sta s projektom začeli že letos. Projekt bo predvidoma končan do konca leta 2027, v primeru težav pri pridobiva- nju zemljišč se bo nadaljeval še v letu 2028. Časovni načrt projekta sicer zamuja že zdaj, saj izdelava projektne nalo- ge ni bila končana do konca maja, kot je bilo predvide- no. Letos sta predvidena še Na začetek izvajanja gradbenih del bo vplival postopek pridobivanja zemljišč, saj ukrep širjenja struge Savinje v veliki meri posega na zasebna zemljišča. Ta so večinoma kmetijska, vzhodno od mostu je zgrajenih tudi nekaj stavb, ki jih bo glede na predvi- deno širitev struge Savinje treba odstraniti. Natančnejši podatki o posegih bodo znani v končnih projektnih rešitvah. Pred začetkom gradbenih del bo moralo biti izvedenih še kar nekaj korakov. (Foto arhiv NT/ Andraž Purg) Zakaj sporazuma ni podpisal župan? Kot so pojasnili v Občini Žalec, so si prizadevali, da bi pri podpisu sporazuma sode- lovali direkcija za vode, ministrstvo za naravne vire in prostor ter občina. Po njihovem prepričanju bi namreč podpis ministra Jožeta Novaka pripomogel k večji zanesljivosti pri izvedbi projekta in zagotovitvi finančnih sredstev. Ker ministrstvo sporazuma ni želelo sopodpisati – minister je pri podpisu zgolj prisostvoval – je bil ta sklenjen kot dvostranski dogovor. Ob tem so v občini opozorili, da že ob podpisu sporazuma zamuja časovnica projekta, saj je bil predviden zaključek za izdelavo projektne naloge načrtovan za maja letos, kar se ni uresničilo. »Iz navedenih razlogov župan Občine Žalec ni pristopil k podpisu sporazuma, ampak je za podpis pooblastil podžupanjo Tanjo Basle,« pojasnjujejo v Občini Žalec, kjer do- dajajo, da bo župan kljub temu s strokovnimi službami v največji možni meri sodeloval pri izvajanju vseh potrebnih dejavnosti za izvedbo projekta s ciljem čim prejšnje gradnje prepotrebnega mostu. naročilo in izdelava projek- tne dokumentacije. Konec letošnjega leta in začetek naslednjega sta namenje- na pridobivanju zemljišč in pripravi kohezijske vloge. V prvi polovici leta 2026 je predvidena tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Za- četek izvajanja projekta bo nato sledil po pridobitvi od- ločitve o podpori. Kot poudarjajo v žalski občini, so se s sporazumom zavezali, da bodo z direkcijo aktivno sodelovali pri prido- bivanju zemljišč, potrebnih za izvedbo projekta. Direk- ciji bodo predali vso raz- položljivo dokumentacijo, ki jo imajo na voljo in so jo pridobili v postopku naročila projektne dokumentacije za gradnjo nadomestnega mo- stu. Prav tako bo občina pre- vzela vse morebitne stroške obveščanja lokalnega prebi- valstva o načrtovanih ukre- pih in izvedbi projekta. Načrt je zdaj drugačen Spomnimo. Občina Žalec je imela že pred poplavami avgusta 2023 izdelano vso projektno dokumentacijo za gradnjo nadomestnega mo- stu v Grižah. Prav tako je za gradnjo pridobila vsa mnenja, tudi mnenje direkcije za vode, ki je bilo veljavno do sredine preteklega leta. Zaradi avgu- stovskih poplav je bil projekt nato uvrščen med ukrepe odprave posledic poplav, zato je v postopku pridobitve sredstev zahteval recenzijo projektne dokumentacije in pridobitev izjave recenzenta o ustreznosti projektne doku- mentacije. »Recenzent je bila Državna tehnična pisarna, ki je v postopku pridobila tudi dodatno mnenje DRSV, ki je podalo popolnoma nova izho- dišča, čeprav je bilo njeno že izdano pozitivno mnenje še vedno veljavno,« poudarjajo v žalski občini. Razlika med že sprojek- tiranimi rešitvami in novo- predvidenimi bo precejšnja, zato preprojektiranje ni bilo možno, ampak je treba izde- lati povsem novo projektno dokumentacijo, poudarjajo v občini. Predlagana rešitev tako zdaj predvideva dvig mostu za več kot meter, raz- širitev struge Savinje na ob- močju mostu za približno 50 metrov in vodnogospodarske ureditve v dolžini približno 400 metrov gor- in dolvodno. Zaradi širitve struge reke Sa- vinje bodo po ocenah občine morali odstraniti tudi pribli- žno 70 tisoč kubičnih metrov skalnatega pobočja v smeri proti Migojnicam. Načrtovana soseska v Šmatevžu bo po besedah braslovške občine pomembno prispevala k povečanju števila prebivalcev, razvoju lokalnih storitev ter h krepitvi lokalne skupnosti. (Foto: Občina Braslovče) BRASLOVČE – Z občin- skim podrobnim prostor- skim načrtom (OPPN) v braslovški občini načrtujejo gradnjo nove stanovanjske soseske v naselju Šmatevž. V njej je predvidena gradnja 323 stanovanj, kar bo po be- sedah občine občutno pri- spevalo k razvoju lokalne skupnosti. Kot pojasnjujejo v braslov- ški občini, bo nova načrtova- na soseska v Šmatevžu po- nujala sodobna, energetsko učinkovita stanovanja in hiše, primerne za različne življenj- ske sloge. Njena gradnja je predvidena v šestih delih, kar bo omogočalo postopno širje- nje in usklajeno vključevanje v lokalno okolje. Dve tretjini načrtovanih enot bo velikih med 60 in 85 kvadratnih me- trov, načrtovana so tudi manj- ša enosobna stanovanja in garsonjere, primerne za po- sameznike in mlade pare, a tudi prostornejša stanovanja s terasami v višjih nadstro- pjih, ki bodo ponujala obilo naravne svetlobe in lep raz- gled. Pomemben del načrto- vane soseske predstavlja tudi 130 oskrbovanih stanovanj, predvidenih za starejše ob- čane in druge, ki potrebujejo prilagojeno bivalno okolje z dodatnimi storitvami. Med objekti so predvideni pešpoti, kolesarske povezave, otroška igrišča, manjši trgi in številne zelene površine, na- menjene sprostitvi, druženju in igri. V soseski za stanoval- ce načrtujejo še tisoč kvadra- tnih metrov komercialnih površin, kjer so predvideni prostori za trgovino, frizer- ski salon, umirjeno dnevno kavarno, bankomat in dru- ge osnovne storitve, ki bodo omogočile večjo samooskr- bo in udobje v vsakdanjem življenju. »Posebna kako- vost soseske bo njena skrb- no načrtovana prometna ureditev: motorni promet bo umaknjen v podzemne garaže, kjer je predvidenih 510 parkirnih mest. S tem bo omogočeno varno, mir- no in zeleno bivalno okolje brez neposrednega vpliva avtomobilskega prometa,« še dodajajo v braslovški ob- čini, kjer poudarjajo, da je soseska načrtovana z mislijo na trajnostno gradnjo, v njej je predvidena tudi urejena prometna in komunalna in- frastruktura. SJ Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Pivo in cvetje ni le festival, je kulturna dediščina kraja. V program so tudi letos še pose- bej dejavno vključeni lokalna društva in zavodi. Letos bodo ulice Laškega še bolj ocvetli- čene, javni zavodi in društva so sodelovali pri pripravi te- matskih fototočk s cvetličnimi elementi. Etnografski dragulj letošnjega festivala ostaja »ohcet« po stari šegi, na kate- ri se bo poročil 52. festivalski par,« je dejal župan Občine La- ško Marko Šantej. Na skupno življenjsko pot bosta v nedeljo stopila nevesta Anja Ferme in ženin Matej Majoranc. Praznik Laščanov Na občinskem dvorišču bo praznično že danes, 10. julija. Dan Laščanov velja za praznik vseh prebivalcev občine in za neuradni začetek jubilejnega slavja. Dan bo tradicionalno posvečen vsem Laščanom, tudi tistim, ki jih je življenj- ska pot odpeljala iz Laškega. Skupaj bodo obujali spomine, odkrivali stare in nove obraze ter se zabavali. Obiskovalci se bodo lahko vpisali v Knjigo Laščanov. Ob tem bodo pre- jeli posebno polnjenje piva Laščan. Program bo obogaten z nastopi godbe in mažoret. Preteklosti se bodo obisko- valci poklonili z nostalgičnim fi lmom Turističnega društva Laško, v kulturnem progra- mu bodo prisluhnili zasedbi Štajnbrik. V Muzeju Laško tradicio- nalno pripravijo razstavo, ki je obiskovalcem na ogled v času festivala. Letos so jo posvetili dvema pomembnima prelo- mnicama. Poimenovali so jo Prva in prvo. Razstava cvetja in dan odprtih vrat pivovarne pred šestdesetimi leti sta La- ščanke in Laščane pritegnila k sodelovanju in skupnemu dru- ženju ob občudovanju cvetlič- ne okrasitve mesta ter uživanju ob vrčku hladnega hmeljskega napitka. Hitro je bila sprejeta odločitev, da je dogodek treba ponoviti. Rodila se je priredi- tev, poimenovana Praznik piva in cvetja. Pred štiridesetimi leti so se na trgovskih policah prvič v zgodovini pojavile pločevin- ke laškega piva. Z razstavo v Muzeju Laško bodo počastili oba omenjena dogodka. Festival bodo z razstavami popestrili tudi Domoznansko in zbirateljsko društvo Laško, Likovno društvo Laško in Dru- štvo invalidov Laško. VOJNIK – Občinski sve- tniki so opravili obračun dela občine v preteklem in letošnjem letu. Potrdili so zaključni račun za leto 2024 in rebalans letošnjega proračuna. Kot ugotavlja župan Branko Petre, so bili v občini v minulem letu uspešni. Pretežen del pro- računa je bil namreč pora- bljen za naložbe. Slednjim bo tudi letos namenjenih večina proračunskih sred- stev. Med najpomembnejši- mi projekti, ki so bodisi že končani ali tik pred začet- kom izvedbe, župan omenja naložbe na področju komu- nalnega urejanja, športne in cestne infrastrukture. V naselju Ivenca je občina uredila fekalno in meteor- no kanalizacijo, vodovodno omrežje in javno razsvetlja- vo. Ob tem je asfaltirala jav- ne poti ter zgradila prehod za pešce čez državno cesto. Z zamenjavo avtobusne uti- ce bo končano obsežno delo pri ureditvi tega naselja. Pomembne pridobitve – gradnje vodovoda – se veselijo tudi prebivalci na- selja Lindek. Ob tem imajo posodobljeno tudi elektroo- mrežje, pripravljena je tudi trasa za položitev optične napeljave. Celotna vrednost projekta je znašala približno 900 tisoč evrov, pri čemer je približno 400 tisoč evrov zagotovilo ministrstvo za naravne vire in prostor iz načrta za okrevanje in od- pornost. Z vzpostavitvijo no- vega vodovodnega sistema so prebivalci Lindeka prido- bili zanesljivo in kakovostno oskrbo s pitno vodo, kar pomembno prispeva k višji kakovosti bivanja in trajno- stnemu razvoju območja. Pri koncu je tudi gradnja povezave vodovodnega omrežja Socka–Lahka Peč z vodovodom Vitanje. Sle- dila bo še ureditev cestne površine. »Glede projektov sanacije po neurju 2023 smo začeli urejati plazove Bezovica, Trnovlje pri Soc- ki in Cesta na Dobrotin. V dogovor za razvoj regij iz kohezijskih sredstev Evrop- ske unije smo za to fi nanč- no perspektivo prijavili tri vsebine, in sicer gradnjo kanalizacije Gmajna, do- graditev čistilne naprave v Škofji vasi ter gradnjo dr- žavne kolesarske poti na odseku Celje–Vojnik–Nova Cerkev,« našteva župan. Po načrtu v občini izvajajo ob- novo lokalnih cest in javnih poti. V minulem mesecu so prizadevnim gasilcem PGD Frankolovo v uporabo slo- vesno predali novo gasilsko vozilo GVC-3. V polnem zamahu je tudi gradnja igrišča pri Osnovni šoli Antona Bezenška Fran- kolovo. Nova pridobitev bo tamkajšnjim šolarjem in Konec junija je bilo v naselju Lindek uradno odprtje novega vodovodnega sistema, ki pomeni pomembno pridobitev za lokalno skupnost. (Foto: Občina Vojnik) Pretežni del proračuna za naložbe drugim uporabnikom na voljo ob začetku novega šolskega leta. Pri koncu je tudi izdelava projektne do- kumentacije za dograditev Osnovne šole Vojnik. Obči- na namerava naložbo prija- viti na razpis šolskega mini- strstva, ki bo po napovedih objavljen v tem mesecu. Pereč je tudi problem vzdrževanja vodotokov in urejanje poškodovanih bre- žin, za kar je pristojna di- rekcija za vode. »Pripravljen je program, ki bo v okviru razporejenih sredstev izbolj- šal stanje tudi v naši občini. Vanj so vključeni vodotoki Dajnica, Hudinja, Dobrnica in Jesenica,« pravi župan Branko Petre. Dela bodo iz- vedena v letih 2025 in 2026. BA Za vrvež po ulicah Laškega na festivalu Pivo in cvetje tradicionalno poskrbijo mažorete ob nepogrešljivi Laški pihalni godbi in Bobnarski skupini Laško. Festival Pivo in cvetje Laško, ki bo ta konec tedna (med 11. in 13. julijem), bo ponovno združil glasbo, tradicijo, skupnost in trajnost. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da množice obiskovalcev na festival ne privabljajo le koncerti zvenečih glasbenih imen, ampak tudi bogate etnografske prireditve in drugo dogajanje, ki ga pripravljajo lokalna kulturno- -umetniška in hortikulturna društva, zavodi in posamezniki. Razlogov za obisk Laškega tudi tokrat ne bo manjkalo, napovedujejo organizatorji. Pivo in cvetje sicer letos obele- žuje dve pomembni obletnici – 60 let festivala in 200 let tradicije pivovarstva v Laškem. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Organizatorji Piva in cvetja napovedujejo pester program za vse generacije Šestdeset let tradicije, zabave in dediščine Poudarek na cvetju in trajnosti Ulice Laškega bodo letos še bolj ocvetličene, pravi tamkaj- šnji župan. Na izbranih točkah po mestu bodo urejeni fotoko- tički, ki so jih ustvarili lokalni ponudniki – cvetličarji, vrtnar- ji, lokalna društva in javni za- vodi. Ocvetličene točke bodo obiskovalcem ponujale tudi priložnost za lepe spominske fotografi je. Poseben poudarek na festi- valu organizatorji namenjajo trajnosti. Tako bodo tudi letos v uporabi povratni kozarci in ekootoki. »Vključujemo tudi lokalno kulinariko, kjer smo v preteklih letih uspešno pred- stavili lokalno posebnost pod znamko Laški pes,« je povedal direktor Centra za šport, turi- zem, informiranje in kulturo Laško Miha Mirt. Obljubil je, da bodo festivalska parki- rišča urejena, s Slovenskimi železnicami bo za obiskovalce organiziran tudi varen in festi- valskemu programu prilago- jen prevoz z vlakom. Ob tem je Mirt spomnil tudi na sistem brezplačnih festivalskih vsto- pnic za občane Laškega. Sle- dnji bodo lahko tudi brezplač- no parkirali na vseh uradnih festivalskih parkiriščih. Po nekaj letih bo nebo nad Laškim ponovno zažarelo, in sicer v soboto ob 22.30. Jubilej- ni ognjemet s hriba Krištof so poimenovali Svetlobni šopek. Raznolik glasbeni program Letošnji glasbeni izbor bo po besedah glasbenega direktorja festivala Urbana Cente vključeval vrhunske slovenske glasbenike ter gostovanje hrvaške pevke Severine. »Ponosni smo, da lahko tudi letos ponudimo žanrsko raznolik program, v katerem bodo uživali tako ljubitelji roka, popa kot tudi tradicionalne domače glas- be, posamezniki in družine,« je dodal. Vrvež bo tudi po ulicah Laškega. Slednje bodo po- novno napolnili zvoki Laške pihalne godbe, s katero bodo nastopile Mažorete Laško, za ritem bo skrbela Bobnarska skupina Laško. Obeta se tudi spektakularen zaključek fe- stivala, napovedujejo orga- nizatorji. Parada starodobni- kov, pihalnih godb, mažoret in številnih drugih skupin bo obiskovalce popeljala na po- potovanje skozi preteklost. Kot vsako leto bo tudi tokrat za sklepno dejanje festivala poskrbel Festival plehmuzik. Na občinskem dvorišču se bodo predstavili tako doma- či kot tuji godbeni sestavi, manjkali ne bodo niti plesni koraki domačih in tujih ma- žoretnih skupin ter udarni ritmi bobnarskih sestavov. Foto: arhiv NT/Sherpa Za Dan Laščanov je značilno tudi tako imenovano zabijanje soda, iz katerega priteče pivo. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Predvidenih več kot tristo stanovanj Rešitve za uporabnike VDC Saša še ni SAVINJSKA DOLINA – Velenjski župan in državni svetnik Peter Dermol je na seji držav- nega sveta vlado ponovno pozval, naj uredi trajne namestitve odraslih oseb z motnjami v razvoju v Zgornji Savinjski dolini. Uporabniki iz mozirske enote VDC Saša, ki so zaradi neustreznih bivalnih prostorov od maja začasno preseljeni v druge enote, še vedno ne vedo, kje bodo po izteku dveh let bivali. Dermol je pobudo za ureditev trajne namestitve za petnajst uporabnikov Varstveno-delov- nega centra Saša na vlado naslovil že maja. Selitev iz nevarnih in neprimernih prostorov ter zagotovitev takojšnjih rešitev sta bili nujni, kljub temu pa po njegovem mnenju ne gre odlašati z iskanjem trajne rešitve, ki bo omogočala dolgoročno načrtovanje življenja za uporabnike in njihove svojce. Vzpostavitev nove enote VDC Saša v Zgornji Savinjski dolini močno podpirata lokalno okolje in Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje, a brez finančne podpore države projekta ne bo mogoče izpeljati. Dermol je zato z državnima svetnikoma Markom Lotričem in Danijelom Kastelicem na vlado in ministrstvo za solidarno prihodnost spet podal pobudo, naj čim prej zagotovita finančna sredstva in osebam z motnjami v razvoju omogočita trajno nastanitveno rešitev. V pobudi v ta namen predlagajo vzpostavitev projektne skupine, s pomočjo katere bodo še pred koncem letošnjega leta začrtana časovnica projekta, pripra- vljen naložbeni načrt ter zagotovljena potrebna sredstva v državnem proračunu za gradnjo in delovanje nove enote, s čimer bi se ministrstvo zavezalo k zagotovitvi ustreznih kapacitet varstveno-delovnega centra v Zgornji Savinjski dolini. Zemljišči za nov dom varovancev sta sicer ponudili občini Rečica ob Savinji in Gornji Grad, ki sta ministrstvu že konec maja pre- dložili zahtevano dokumentacijo. SJ ŽALEC – Podpisali dogovor o gradnji novega mostu čez Savinjo v Grižah Nova izhodišča, obsežnejši in dražji projekt Občina Žalec je z direkcijo za vode podpisala dogovor o izvedbi ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju mostu na cesti med Žalcem in Migojnicami čez reko Savinjo v občini Žalec. Gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov v žalski občini, saj bo ob gradnji novega griškega mostu vključeval tudi pomembne vodnogospodarske ureditve, s katerimi želijo izboljšati poplavno varnost tega območja. Celoten projekt naj bi bil končan najkasneje v prvi polovici leta 2028. Čeprav je njegova prvotno ocenjena vrednost znašala približno pet milijonov evrov, bi lahko po predvidevanjih direkcije za vodo zaradi novih predvidenih vodnogospodarskih ureditev vrednost projekta narasla tudi do deset milijonov evrov. SINTIJA JURIČ V okviru projekta bo izve- dena vodnogospodarska ure- ditev približno 350 metrov gorvodno in 500 metrov dol- vodno od mostu, porušen bo poškodovan most in zgrajen nov, ob tem bodo narejeni tudi cestni odseki, ki so po- trebni za ustrezno niveletno navezavo na lokalno cesto. Prav tako bodo na lokalni ce- sti urejene druge zadeve, ki so pogojene z navezavo novega mostu na obstoječe stanje. Časovni načrt že zamuja Žalska občina in direkcija za vode sta s projektom začeli že letos. Projekt bo predvidoma končan do konca leta 2027, v primeru težav pri pridobiva- nju zemljišč se bo nadaljeval še v letu 2028. Časovni načrt projekta sicer zamuja že zdaj, saj izdelava projektne nalo- ge ni bila končana do konca maja, kot je bilo predvide- no. Letos sta predvidena še Na začetek izvajanja gradbenih del bo vplival postopek pridobivanja zemljišč, saj ukrep širjenja struge Savinje v veliki meri posega na zasebna zemljišča. Ta so večinoma kmetijska, vzhodno od mostu je zgrajenih tudi nekaj stavb, ki jih bo glede na predvi- deno širitev struge Savinje treba odstraniti. Natančnejši podatki o posegih bodo znani v končnih projektnih rešitvah. Pred začetkom gradbenih del bo moralo biti izvedenih še kar nekaj korakov. (Foto arhiv NT/ Andraž Purg) Zakaj sporazuma ni podpisal župan? Kot so pojasnili v Občini Žalec, so si prizadevali, da bi pri podpisu sporazuma sode- lovali direkcija za vode, ministrstvo za naravne vire in prostor ter občina. Po njihovem prepričanju bi namreč podpis ministra Jožeta Novaka pripomogel k večji zanesljivosti pri izvedbi projekta in zagotovitvi finančnih sredstev. Ker ministrstvo sporazuma ni želelo sopodpisati – minister je pri podpisu zgolj prisostvoval – je bil ta sklenjen kot dvostranski dogovor. Ob tem so v občini opozorili, da že ob podpisu sporazuma zamuja časovnica projekta, saj je bil predviden zaključek za izdelavo projektne naloge načrtovan za maja letos, kar se ni uresničilo. »Iz navedenih razlogov župan Občine Žalec ni pristopil k podpisu sporazuma, ampak je za podpis pooblastil podžupanjo Tanjo Basle,« pojasnjujejo v Občini Žalec, kjer do- dajajo, da bo župan kljub temu s strokovnimi službami v največji možni meri sodeloval pri izvajanju vseh potrebnih dejavnosti za izvedbo projekta s ciljem čim prejšnje gradnje prepotrebnega mostu. naročilo in izdelava projek- tne dokumentacije. Konec letošnjega leta in začetek naslednjega sta namenje- na pridobivanju zemljišč in pripravi kohezijske vloge. V prvi polovici leta 2026 je predvidena tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Za- četek izvajanja projekta bo nato sledil po pridobitvi od- ločitve o podpori. Kot poudarjajo v žalski občini, so se s sporazumom zavezali, da bodo z direkcijo aktivno sodelovali pri prido- bivanju zemljišč, potrebnih za izvedbo projekta. Direk- ciji bodo predali vso raz- položljivo dokumentacijo, ki jo imajo na voljo in so jo pridobili v postopku naročila projektne dokumentacije za gradnjo nadomestnega mo- stu. Prav tako bo občina pre- vzela vse morebitne stroške obveščanja lokalnega prebi- valstva o načrtovanih ukre- pih in izvedbi projekta. Načrt je zdaj drugačen Spomnimo. Občina Žalec je imela že pred poplavami avgusta 2023 izdelano vso projektno dokumentacijo za gradnjo nadomestnega mo- stu v Grižah. Prav tako je za gradnjo pridobila vsa mnenja, tudi mnenje direkcije za vode, ki je bilo veljavno do sredine preteklega leta. Zaradi avgu- stovskih poplav je bil projekt nato uvrščen med ukrepe odprave posledic poplav, zato je v postopku pridobitve sredstev zahteval recenzijo projektne dokumentacije in pridobitev izjave recenzenta o ustreznosti projektne doku- mentacije. »Recenzent je bila Državna tehnična pisarna, ki je v postopku pridobila tudi dodatno mnenje DRSV, ki je podalo popolnoma nova izho- dišča, čeprav je bilo njeno že izdano pozitivno mnenje še vedno veljavno,« poudarjajo v žalski občini. Razlika med že sprojek- tiranimi rešitvami in novo- predvidenimi bo precejšnja, zato preprojektiranje ni bilo možno, ampak je treba izde- lati povsem novo projektno dokumentacijo, poudarjajo v občini. Predlagana rešitev tako zdaj predvideva dvig mostu za več kot meter, raz- širitev struge Savinje na ob- močju mostu za približno 50 metrov in vodnogospodarske ureditve v dolžini približno 400 metrov gor- in dolvodno. Zaradi širitve struge reke Sa- vinje bodo po ocenah občine morali odstraniti tudi pribli- žno 70 tisoč kubičnih metrov skalnatega pobočja v smeri proti Migojnicam. Načrtovana soseska v Šmatevžu bo po besedah braslovške občine pomembno prispevala k povečanju števila prebivalcev, razvoju lokalnih storitev ter h krepitvi lokalne skupnosti. (Foto: Občina Braslovče) BRASLOVČE – Z občin- skim podrobnim prostor- skim načrtom (OPPN) v braslovški občini načrtujejo gradnjo nove stanovanjske soseske v naselju Šmatevž. V njej je predvidena gradnja 323 stanovanj, kar bo po be- sedah občine občutno pri- spevalo k razvoju lokalne skupnosti. Kot pojasnjujejo v braslov- ški občini, bo nova načrtova- na soseska v Šmatevžu po- nujala sodobna, energetsko učinkovita stanovanja in hiše, primerne za različne življenj- ske sloge. Njena gradnja je predvidena v šestih delih, kar bo omogočalo postopno širje- nje in usklajeno vključevanje v lokalno okolje. Dve tretjini načrtovanih enot bo velikih med 60 in 85 kvadratnih me- trov, načrtovana so tudi manj- ša enosobna stanovanja in garsonjere, primerne za po- sameznike in mlade pare, a tudi prostornejša stanovanja s terasami v višjih nadstro- pjih, ki bodo ponujala obilo naravne svetlobe in lep raz- gled. Pomemben del načrto- vane soseske predstavlja tudi 130 oskrbovanih stanovanj, predvidenih za starejše ob- čane in druge, ki potrebujejo prilagojeno bivalno okolje z dodatnimi storitvami. Med objekti so predvideni pešpoti, kolesarske povezave, otroška igrišča, manjši trgi in številne zelene površine, na- menjene sprostitvi, druženju in igri. V soseski za stanoval- ce načrtujejo še tisoč kvadra- tnih metrov komercialnih površin, kjer so predvideni prostori za trgovino, frizer- ski salon, umirjeno dnevno kavarno, bankomat in dru- ge osnovne storitve, ki bodo omogočile večjo samooskr- bo in udobje v vsakdanjem življenju. »Posebna kako- vost soseske bo njena skrb- no načrtovana prometna ureditev: motorni promet bo umaknjen v podzemne garaže, kjer je predvidenih 510 parkirnih mest. S tem bo omogočeno varno, mir- no in zeleno bivalno okolje brez neposrednega vpliva avtomobilskega prometa,« še dodajajo v braslovški ob- čini, kjer poudarjajo, da je soseska načrtovana z mislijo na trajnostno gradnjo, v njej je predvidena tudi urejena prometna in komunalna in- frastruktura. SJ Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 28, 10. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Pivo in cvetje ni le festival, je kulturna dediščina kraja. V program so tudi letos še pose- bej dejavno vključeni lokalna društva in zavodi. Letos bodo ulice Laškega še bolj ocvetli- čene, javni zavodi in društva so sodelovali pri pripravi te- matskih fototočk s cvetličnimi elementi. Etnografski dragulj letošnjega festivala ostaja »ohcet« po stari šegi, na kate- ri se bo poročil 52. festivalski par,« je dejal župan Občine La- ško Marko Šantej. Na skupno življenjsko pot bosta v nedeljo stopila nevesta Anja Ferme in ženin Matej Majoranc. Praznik Laščanov Na občinskem dvorišču bo praznično že danes, 10. julija. Dan Laščanov velja za praznik vseh prebivalcev občine in za neuradni začetek jubilejnega slavja. Dan bo tradicionalno posvečen vsem Laščanom, tudi tistim, ki jih je življenj- ska pot odpeljala iz Laškega. Skupaj bodo obujali spomine, odkrivali stare in nove obraze ter se zabavali. Obiskovalci se bodo lahko vpisali v Knjigo Laščanov. Ob tem bodo pre- jeli posebno polnjenje piva Laščan. Program bo obogaten z nastopi godbe in mažoret. Preteklosti se bodo obisko- valci poklonili z nostalgičnim fi lmom Turističnega društva Laško, v kulturnem progra- mu bodo prisluhnili zasedbi Štajnbrik. V Muzeju Laško tradicio- nalno pripravijo razstavo, ki je obiskovalcem na ogled v času festivala. Letos so jo posvetili dvema pomembnima prelo- mnicama. Poimenovali so jo Prva in prvo. Razstava cvetja in dan odprtih vrat pivovarne pred šestdesetimi leti sta La- ščanke in Laščane pritegnila k sodelovanju in skupnemu dru- ženju ob občudovanju cvetlič- ne okrasitve mesta ter uživanju ob vrčku hladnega hmeljskega napitka. Hitro je bila sprejeta odločitev, da je dogodek treba ponoviti. Rodila se je priredi- tev, poimenovana Praznik piva in cvetja. Pred štiridesetimi leti so se na trgovskih policah prvič v zgodovini pojavile pločevin- ke laškega piva. Z razstavo v Muzeju Laško bodo počastili oba omenjena dogodka. Festival bodo z razstavami popestrili tudi Domoznansko in zbirateljsko društvo Laško, Likovno društvo Laško in Dru- štvo invalidov Laško. VOJNIK – Občinski sve- tniki so opravili obračun dela občine v preteklem in letošnjem letu. Potrdili so zaključni račun za leto 2024 in rebalans letošnjega proračuna. Kot ugotavlja župan Branko Petre, so bili v občini v minulem letu uspešni. Pretežen del pro- računa je bil namreč pora- bljen za naložbe. Slednjim bo tudi letos namenjenih večina proračunskih sred- stev. Med najpomembnejši- mi projekti, ki so bodisi že končani ali tik pred začet- kom izvedbe, župan omenja naložbe na področju komu- nalnega urejanja, športne in cestne infrastrukture. V naselju Ivenca je občina uredila fekalno in meteor- no kanalizacijo, vodovodno omrežje in javno razsvetlja- vo. Ob tem je asfaltirala jav- ne poti ter zgradila prehod za pešce čez državno cesto. Z zamenjavo avtobusne uti- ce bo končano obsežno delo pri ureditvi tega naselja. Pomembne pridobitve – gradnje vodovoda – se veselijo tudi prebivalci na- selja Lindek. Ob tem imajo posodobljeno tudi elektroo- mrežje, pripravljena je tudi trasa za položitev optične napeljave. Celotna vrednost projekta je znašala približno 900 tisoč evrov, pri čemer je približno 400 tisoč evrov zagotovilo ministrstvo za naravne vire in prostor iz načrta za okrevanje in od- pornost. Z vzpostavitvijo no- vega vodovodnega sistema so prebivalci Lindeka prido- bili zanesljivo in kakovostno oskrbo s pitno vodo, kar pomembno prispeva k višji kakovosti bivanja in trajno- stnemu razvoju območja. Pri koncu je tudi gradnja povezave vodovodnega omrežja Socka–Lahka Peč z vodovodom Vitanje. Sle- dila bo še ureditev cestne površine. »Glede projektov sanacije po neurju 2023 smo začeli urejati plazove Bezovica, Trnovlje pri Soc- ki in Cesta na Dobrotin. V dogovor za razvoj regij iz kohezijskih sredstev Evrop- ske unije smo za to fi nanč- no perspektivo prijavili tri vsebine, in sicer gradnjo kanalizacije Gmajna, do- graditev čistilne naprave v Škofji vasi ter gradnjo dr- žavne kolesarske poti na odseku Celje–Vojnik–Nova Cerkev,« našteva župan. Po načrtu v občini izvajajo ob- novo lokalnih cest in javnih poti. V minulem mesecu so prizadevnim gasilcem PGD Frankolovo v uporabo slo- vesno predali novo gasilsko vozilo GVC-3. V polnem zamahu je tudi gradnja igrišča pri Osnovni šoli Antona Bezenška Fran- kolovo. Nova pridobitev bo tamkajšnjim šolarjem in Konec junija je bilo v naselju Lindek uradno odprtje novega vodovodnega sistema, ki pomeni pomembno pridobitev za lokalno skupnost. (Foto: Občina Vojnik) Pretežni del proračuna za naložbe drugim uporabnikom na voljo ob začetku novega šolskega leta. Pri koncu je tudi izdelava projektne do- kumentacije za dograditev Osnovne šole Vojnik. Obči- na namerava naložbo prija- viti na razpis šolskega mini- strstva, ki bo po napovedih objavljen v tem mesecu. Pereč je tudi problem vzdrževanja vodotokov in urejanje poškodovanih bre- žin, za kar je pristojna di- rekcija za vode. »Pripravljen je program, ki bo v okviru razporejenih sredstev izbolj- šal stanje tudi v naši občini. Vanj so vključeni vodotoki Dajnica, Hudinja, Dobrnica in Jesenica,« pravi župan Branko Petre. Dela bodo iz- vedena v letih 2025 in 2026. BA Za vrvež po ulicah Laškega na festivalu Pivo in cvetje tradicionalno poskrbijo mažorete ob nepogrešljivi Laški pihalni godbi in Bobnarski skupini Laško. Festival Pivo in cvetje Laško, ki bo ta konec tedna (med 11. in 13. julijem), bo ponovno združil glasbo, tradicijo, skupnost in trajnost. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da množice obiskovalcev na festival ne privabljajo le koncerti zvenečih glasbenih imen, ampak tudi bogate etnografske prireditve in drugo dogajanje, ki ga pripravljajo lokalna kulturno- -umetniška in hortikulturna društva, zavodi in posamezniki. Razlogov za obisk Laškega tudi tokrat ne bo manjkalo, napovedujejo organizatorji. Pivo in cvetje sicer letos obele- žuje dve pomembni obletnici – 60 let festivala in 200 let tradicije pivovarstva v Laškem. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO – Organizatorji Piva in cvetja napovedujejo pester program za vse generacije Šestdeset let tradicije, zabave in dediščine Poudarek na cvetju in trajnosti Ulice Laškega bodo letos še bolj ocvetličene, pravi tamkaj- šnji župan. Na izbranih točkah po mestu bodo urejeni fotoko- tički, ki so jih ustvarili lokalni ponudniki – cvetličarji, vrtnar- ji, lokalna društva in javni za- vodi. Ocvetličene točke bodo obiskovalcem ponujale tudi priložnost za lepe spominske fotografi je. Poseben poudarek na festi- valu organizatorji namenjajo trajnosti. Tako bodo tudi letos v uporabi povratni kozarci in ekootoki. »Vključujemo tudi lokalno kulinariko, kjer smo v preteklih letih uspešno pred- stavili lokalno posebnost pod znamko Laški pes,« je povedal direktor Centra za šport, turi- zem, informiranje in kulturo Laško Miha Mirt. Obljubil je, da bodo festivalska parki- rišča urejena, s Slovenskimi železnicami bo za obiskovalce organiziran tudi varen in festi- valskemu programu prilago- jen prevoz z vlakom. Ob tem je Mirt spomnil tudi na sistem brezplačnih festivalskih vsto- pnic za občane Laškega. Sle- dnji bodo lahko tudi brezplač- no parkirali na vseh uradnih festivalskih parkiriščih. Po nekaj letih bo nebo nad Laškim ponovno zažarelo, in sicer v soboto ob 22.30. Jubilej- ni ognjemet s hriba Krištof so poimenovali Svetlobni šopek. Raznolik glasbeni program Letošnji glasbeni izbor bo po besedah glasbenega direktorja festivala Urbana Cente vključeval vrhunske slovenske glasbenike ter gostovanje hrvaške pevke Severine. »Ponosni smo, da lahko tudi letos ponudimo žanrsko raznolik program, v katerem bodo uživali tako ljubitelji roka, popa kot tudi tradicionalne domače glas- be, posamezniki in družine,« je dodal. Vrvež bo tudi po ulicah Laškega. Slednje bodo po- novno napolnili zvoki Laške pihalne godbe, s katero bodo nastopile Mažorete Laško, za ritem bo skrbela Bobnarska skupina Laško. Obeta se tudi spektakularen zaključek fe- stivala, napovedujejo orga- nizatorji. Parada starodobni- kov, pihalnih godb, mažoret in številnih drugih skupin bo obiskovalce popeljala na po- potovanje skozi preteklost. Kot vsako leto bo tudi tokrat za sklepno dejanje festivala poskrbel Festival plehmuzik. Na občinskem dvorišču se bodo predstavili tako doma- či kot tuji godbeni sestavi, manjkali ne bodo niti plesni koraki domačih in tujih ma- žoretnih skupin ter udarni ritmi bobnarskih sestavov. Foto: arhiv NT/Sherpa Za Dan Laščanov je značilno tudi tako imenovano zabijanje soda, iz katerega priteče pivo. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 28, 10. julij 2025 KULTURA Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je že osmo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann. Strokovna komisija je za nagrado v prvem krogu nominirala deset sodelujočih, konec avgusta bo sporočila, katerih pet je uvrščenih v ožji izbor. Letošnjega zmagovalca bo razglasila 2. oktobra v dvorcu Novo Celje. Na letošnji natečaj za pesniško nagrado Fanny Haus- smann, poimenovano po domnevno prvi slovenski pe- snici, ki je živela v prvi polovici 19. stoletja in krajši čas tudi v dvorcu Novo Celje pri Žalcu, je prispelo 75 ciklov pesmi, kar je 12 več kot lani in največ doslej. »Že več let zapored beležimo porast prijav na pesniški natečaj, kar pomeni, da je pesniška nagrada postala izjemno prepo- znavna in pomembna v pesniških krogih. Na natečaj se prijavljajo avtorji iz vse Slovenije,« so poudarili v ZKŠT Žalec. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec ter lanski prejemnik pesniške nagrade Jurij Hudolin, je odločila, da bo zaradi kakovostnega nabora pesniških ciklusov za nagrado v prvem krogu nominirala deset sodelujočih. To so Davorin Lenko, Li- dija Golc, Marija Kisilak, Sonja Votolen, Lucija Stupica, Ana Kumperger, Glorjana Veber, Jana Kolarič, Franci Novak in Tanja Matijašević. Žirija bo konec avgusta odločila o izboru petih nomi- nirancev, nagrajenca bo razglasila na podelitvi v dvorcu Novo Celje v četrtek, 2. oktobra 2025, ob 19. uri. Na- grajenec bo letos prejel nagrado v višini 1.500 evrov, ki jo bo podelila Občina Žalec. V primerjavi z lani se je zvišala za 500 evrov. Na zaključnem dogodku bo ZKŠT Žalec predstavil tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki letos praznuje 20. obletnico izida prve številke. SJ Dva pogleda, ena zgodba Razstava bo na ogled do konca letošnjega decembra. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Znani nominiranci za nagrado Fanny Haussmann Žička kartuzija, ki je spo- menik državnega pomena, letos obeležuje 860 let ob- stoja. V konjiški občini so to častitljivo obletnico po- častili z ulično razstavo, ki so jo naslovili Dva pogleda, ena zgodba. Na tamkaj- šnjem Mestnem trgu bo na ogled do konca letošnjega leta. Pri pripravi razstave sta se povezala konjiška knjižnica in konjiški turistično-infor- macijski center. Kot so po- vedali pripravljavci razstave, se na šestih panojih prepleta dvanajst izbranih vsebin, ki osvetljujejo bogato zgodovi- no in sodobno podobo tega izjemnega kulturnega spo- menika, ter šest fotografij, ki prikazujejo današnjo Žičko kartuzijo. Vsak pano predstavlja en vidik kartuzije skozi prizmo preteklosti in sedanjosti, sku- paj pa tvorijo celovito pripo- ved in nudijo vpogled v du- hovno ter kulturno bogastvo tega prostora. Poseben pomen razstavi daje tudi simbolika številke 12, saj je nekoč v kar- tuziji pod vodstvom priorja pr ebiv alo dv anajs t meniho v . BF Umetniška dela so nastala s pomočjo znanstvenih metod in orodij. Propadajoč dvorec je s to razstavo postal prostor raziskovanja možganov, spomina, pozabe in priho- dnosti človeške zavesti. Dvorec Novo Celje kot prostor raziskovanja možganov Preplet umetnosti, nevroznanosti in tehnologije prihodnosti V dvorcu Novo Celje je do 5. oktobra na ogled velika razstava Ostaline preteklosti – za drugačno uporabo mo- žganov. Na razstavi, ki jo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, se predstavljata dve ume- tnici; vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka Uršula Berlot ter umetnica in raziskovalka robotike Maša Jazbec. Njuna dela obiskovalce nagovarjajo k razmisleku o vlogi opuščenih zgodovinskih prostorov, za katere nam je vedno manj mar in ki z umetnostjo postajajo prostori drugačne uporabe. SINTIJA JURIČ Kot je zapisala kustosinja razstave dr. Mojca Puncer, propadajoči dvorec Novo Ce- lje ponuja prostorski in kon- tekstualni izziv za postavitev razstave na način dialoga z ve- črazsežnostjo avtorskih poetik umetnic, ki vsaka s svoje strani tematizirata vplive znanosti in tehnologije na posameznika in družbo v celoti. Pri tem poseb- no pozornost namenjata razi- skavam na področju nevrozna- nosti ter njenim povezavam s humanoidno robotiko. Kot poudarja Puncerjeva, razsta- va nagovarja obiskovalce, da razmišljajo o preteklosti kot izhodišču za prihodnost. Za- puščen dvorec je uporabljen kot metafora za »neaktivne« predele možganov, ki jih ume- tnost ponovno oživlja – podob- no kot možgani gradijo nove povezave tam, kjer poteka ko- munikacija. Znanstvene metode in orodja Umetniška dela Uršule Ber- lot in Maše Jazbec so zanimiva predvsem zato, ker so nastala s pomočjo znanstvenih metod in orodij, kot so magnetna re- sonanca, nevrotehnologije in robotika. Umetnost ne odraža le znanosti, temveč je njena dejavna soustvarjalka. Raz- stavljena dela zajemajo progra- miranje in izmišljene svetove, raziskavo, igro, simulacijo in spekulacijo. Obiskovalcem ponujajo mnogotere načine gledanja, potapljanja v izmi- šljene svetove ter občutenja prostora, v katerem se ostaline preteklosti poigravajo z našim dojemanjem in vrednotenjem tako sedanjosti kot tudi napo- vedi za prihodnost. Nekatera dela so bila ustvarjena prav za to razstavo. Bolj kot zgodbe preteklosti, vtisnjene v ustroj dvorca, Ber- lotovo in Jazbečevo zanima možnost umetnosti, da ustvari dopolnilo oz. podaljšek opu- ščenega prostora z domiselno uporabo znanstvenih orodij, novih medijev in tehnologij ter tako poseže v prevladujoče družbene pripovedi o sedanjo- sti in prihodnosti, ki zadevajo nova odkritja nevroznanosti, revolucije humanoidnih ro- botov ter s tem povezane stra- hove, predsodke in nekritično sprejemanje. Na ogled dve stalni postavitvi Ob omenjeni razstavi je ZKŠT Žalec znova na ogled postavil tudi dokumentarno stalno postavitev o bogati, več kot štiristoletni zgodovini dvorca Novo Celje in njegove- ga predhodnika, dvorca Plum- berk, nekdanjih lastnikih, ar- hitekturi in opremi. Razstava Procesi spominjanja in poza- be je delo avtorjev dr. Polone Vidmar (ZRC SAZU), dr. Ma- rije Počivavšek (Muzej novej- še zgodovine Celje), Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec) in Uroša Go- veka (ZKŠT Žalec). Obe postavitvi bosta na ogled do 5. oktobra letos, vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro. Javna vodenja po razstavi Ostaline preteklo- sti – za drugačno uporabo možganov bodo vsako zadnjo nedeljo v mesecu od junija do septembra, vsakokrat ob 18. uri. Ogled razstav in javna vo- denja so brezplačni. Foto: Bina Vista Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 28, 10. julij 2025 KULTURA Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je že osmo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann. Strokovna komisija je za nagrado v prvem krogu nominirala deset sodelujočih, konec avgusta bo sporočila, katerih pet je uvrščenih v ožji izbor. Letošnjega zmagovalca bo razglasila 2. oktobra v dvorcu Novo Celje. Na letošnji natečaj za pesniško nagrado Fanny Haus- smann, poimenovano po domnevno prvi slovenski pe- snici, ki je živela v prvi polovici 19. stoletja in krajši čas tudi v dvorcu Novo Celje pri Žalcu, je prispelo 75 ciklov pesmi, kar je 12 več kot lani in največ doslej. »Že več let zapored beležimo porast prijav na pesniški natečaj, kar pomeni, da je pesniška nagrada postala izjemno prepo- znavna in pomembna v pesniških krogih. Na natečaj se prijavljajo avtorji iz vse Slovenije,« so poudarili v ZKŠT Žalec. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec ter lanski prejemnik pesniške nagrade Jurij Hudolin, je odločila, da bo zaradi kakovostnega nabora pesniških ciklusov za nagrado v prvem krogu nominirala deset sodelujočih. To so Davorin Lenko, Li- dija Golc, Marija Kisilak, Sonja Votolen, Lucija Stupica, Ana Kumperger, Glorjana Veber, Jana Kolarič, Franci Novak in Tanja Matijašević. Žirija bo konec avgusta odločila o izboru petih nomi- nirancev, nagrajenca bo razglasila na podelitvi v dvorcu Novo Celje v četrtek, 2. oktobra 2025, ob 19. uri. Na- grajenec bo letos prejel nagrado v višini 1.500 evrov, ki jo bo podelila Občina Žalec. V primerjavi z lani se je zvišala za 500 evrov. Na zaključnem dogodku bo ZKŠT Žalec predstavil tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled, ki letos praznuje 20. obletnico izida prve številke. SJ Dva pogleda, ena zgodba Razstava bo na ogled do konca letošnjega decembra. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Znani nominiranci za nagrado Fanny Haussmann Žička kartuzija, ki je spo- menik državnega pomena, letos obeležuje 860 let ob- stoja. V konjiški občini so to častitljivo obletnico po- častili z ulično razstavo, ki so jo naslovili Dva pogleda, ena zgodba. Na tamkaj- šnjem Mestnem trgu bo na ogled do konca letošnjega leta. Pri pripravi razstave sta se povezala konjiška knjižnica in konjiški turistično-infor- macijski center. Kot so po- vedali pripravljavci razstave, se na šestih panojih prepleta dvanajst izbranih vsebin, ki osvetljujejo bogato zgodovi- no in sodobno podobo tega izjemnega kulturnega spo- menika, ter šest fotografij, ki prikazujejo današnjo Žičko kartuzijo. Vsak pano predstavlja en vidik kartuzije skozi prizmo preteklosti in sedanjosti, sku- paj pa tvorijo celovito pripo- ved in nudijo vpogled v du- hovno ter kulturno bogastvo tega prostora. Poseben pomen razstavi daje tudi simbolika številke 12, saj je nekoč v kar- tuziji pod vodstvom priorja pr ebiv alo dv anajs t meniho v . BF Umetniška dela so nastala s pomočjo znanstvenih metod in orodij. Propadajoč dvorec je s to razstavo postal prostor raziskovanja možganov, spomina, pozabe in priho- dnosti človeške zavesti. Dvorec Novo Celje kot prostor raziskovanja možganov Preplet umetnosti, nevroznanosti in tehnologije prihodnosti V dvorcu Novo Celje je do 5. oktobra na ogled velika razstava Ostaline preteklosti – za drugačno uporabo mo- žganov. Na razstavi, ki jo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, se predstavljata dve ume- tnici; vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka Uršula Berlot ter umetnica in raziskovalka robotike Maša Jazbec. Njuna dela obiskovalce nagovarjajo k razmisleku o vlogi opuščenih zgodovinskih prostorov, za katere nam je vedno manj mar in ki z umetnostjo postajajo prostori drugačne uporabe. SINTIJA JURIČ Kot je zapisala kustosinja razstave dr. Mojca Puncer, propadajoči dvorec Novo Ce- lje ponuja prostorski in kon- tekstualni izziv za postavitev razstave na način dialoga z ve- črazsežnostjo avtorskih poetik umetnic, ki vsaka s svoje strani tematizirata vplive znanosti in tehnologije na posameznika in družbo v celoti. Pri tem poseb- no pozornost namenjata razi- skavam na področju nevrozna- nosti ter njenim povezavam s humanoidno robotiko. Kot poudarja Puncerjeva, razsta- va nagovarja obiskovalce, da razmišljajo o preteklosti kot izhodišču za prihodnost. Za- puščen dvorec je uporabljen kot metafora za »neaktivne« predele možganov, ki jih ume- tnost ponovno oživlja – podob- no kot možgani gradijo nove povezave tam, kjer poteka ko- munikacija. Znanstvene metode in orodja Umetniška dela Uršule Ber- lot in Maše Jazbec so zanimiva predvsem zato, ker so nastala s pomočjo znanstvenih metod in orodij, kot so magnetna re- sonanca, nevrotehnologije in robotika. Umetnost ne odraža le znanosti, temveč je njena dejavna soustvarjalka. Raz- stavljena dela zajemajo progra- miranje in izmišljene svetove, raziskavo, igro, simulacijo in spekulacijo. Obiskovalcem ponujajo mnogotere načine gledanja, potapljanja v izmi- šljene svetove ter občutenja prostora, v katerem se ostaline preteklosti poigravajo z našim dojemanjem in vrednotenjem tako sedanjosti kot tudi napo- vedi za prihodnost. Nekatera dela so bila ustvarjena prav za to razstavo. Bolj kot zgodbe preteklosti, vtisnjene v ustroj dvorca, Ber- lotovo in Jazbečevo zanima možnost umetnosti, da ustvari dopolnilo oz. podaljšek opu- ščenega prostora z domiselno uporabo znanstvenih orodij, novih medijev in tehnologij ter tako poseže v prevladujoče družbene pripovedi o sedanjo- sti in prihodnosti, ki zadevajo nova odkritja nevroznanosti, revolucije humanoidnih ro- botov ter s tem povezane stra- hove, predsodke in nekritično sprejemanje. Na ogled dve stalni postavitvi Ob omenjeni razstavi je ZKŠT Žalec znova na ogled postavil tudi dokumentarno stalno postavitev o bogati, več kot štiristoletni zgodovini dvorca Novo Celje in njegove- ga predhodnika, dvorca Plum- berk, nekdanjih lastnikih, ar- hitekturi in opremi. Razstava Procesi spominjanja in poza- be je delo avtorjev dr. Polone Vidmar (ZRC SAZU), dr. Ma- rije Počivavšek (Muzej novej- še zgodovine Celje), Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec) in Uroša Go- veka (ZKŠT Žalec). Obe postavitvi bosta na ogled do 5. oktobra letos, vsak petek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro. Javna vodenja po razstavi Ostaline preteklo- sti – za drugačno uporabo možganov bodo vsako zadnjo nedeljo v mesecu od junija do septembra, vsakokrat ob 18. uri. Ogled razstav in javna vo- denja so brezplačni. Foto: Bina Vista Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 28, 10. julij 2025 KRONIKA Otrok ne puščajte brez nadzora – do tragedije nas lahko loči le sekunda Bazeni: priljubljeni in osvežujoči, a tudi smrtno nevarni Minuli petek popoldne se je na kopališču v Šentjurju skoraj zgodila tragedija. Petletni otrok je skočil v bazen brez plavalnih rokavičk. Pred utopitvijo ga je rešil oče, ki ga je začel oživljati. Otroka so po dogodku odpeljali v mariborski klinični center, kjer je ostal na opazovanju. SIMONA ŠOLINIČ »Dogodek se je k sreči kon- čal brez tragičnih posledic, predvsem po zaslugi hitrega odziva očeta,« so sporočili s celjske policije. Kot so poja- snili, je bila ob bazenu vsa družina, poleg staršev tudi dva otroka. »Starejši, petletni sin je v trenutku nepozorno- sti staršev snel plavalne ro- kavčke in skočil v vodo. Star- ša sta bila v tistem trenutku zaposlena z mlajšim otro- kom. Oče je dogajanje hitro opazil in nemudoma skočil v vodo ter iz nje rešil sina, ki je bil pod gladino zelo kratek čas,« pravijo na policiji. Takoj po rešitvi iz vode je oče začel temeljne postopke oživljanja, tako da je otrok že po nekaj sekundah zadihal. Ob aktiviranju reševalcev je na kraj nesreče poletel tudi helikopter in otroka odpeljal v mariborski klinični center. »Dogodek ponovno opozarja na pomen stalnega nadzora otrok v bližini vode in hi- trega odziva v primeru ne- sreče. Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in hiter ter priseben odziv očeta sta bila v tem primeru ključnega pomena,« še dodajajo na poli- ciji. A primer kaže tudi, da je za takšno nesrečo lahko kriva le sekunda nepozornosti. Nevarni tudi domači bazeni Primer opominja na ne- varnost bazenov nasploh. Znano je, da ga ima zaradi boljše cenovne dostopnosti »Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se vam in otrokom ne more nič pripetiti. Če že morate zapustiti bazen, otroka odpeljite s sabo. Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom, saj je to zanje prevelika odgovornost. Mnogo otrok se utopi ob prisotnosti starejših bratov ali sester,« svetujejo na policiji. Na uradnih kopališčih se je treba vedno ravnati po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode ali druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Tudi kopališke naprave je treba uporabljati glede na svoje znanje plavanja in brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Poskus goljufije na škodo Evropske unije Celjski kriminalisti so ovadili tri osebe zaradi suma posku- sa goljufije na škodo Evropske unije. Šlo naj bi za 340 tisoč evrov evropskih sredstev, ki so bila namenjena sofinanciranju sončnih elektrarn. Preiskavo je usmerjalo Evropsko javno tožilstvo. Tri osebe naj bi v imenu dveh družb storile kazniva dejanja, za katera je zagrože- na kazen od enega do osmih let zapora, poleg tega jim kriminalisti očitajo ponarejanje listin. »Osumljenim je očitano, da so poskušali pridobiti sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije v višini 340 tisoč evrov tako, da so v okviru različnih upravnih postopkov za pridobivanje dovoljenj z uporabo ponarejene dokumentacije lažno prikazovali dejansko stanje. Poleg tega naj bi z namernim prikrivanjem zamolčali ključna dejstva in tako želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje na podlagi javnega razpisa, ki je finan- ciran iz Kohezijskega sklada EU. Zaradi pravočasnega ukrepanja kriminalistov do izplačila sredstev ni prišlo, zato je dejanje ostalo pri poskusu kaznivega dejanja,« so sporočili iz PU Celje. S podajo kazenske ovadbe zadevo nadaljuje Evropsko javno tožilstvo, ki bo odločalo o nadaljnjih ukrepih kazenskega pregona. Od divjanja do pretežkega tovora Celjski policisti so imeli pretekli teden opravka s prehitrim voznikom začetnikom in z moškim, ki je vozil za 125 odstot- kov preobremenjeno tovorno vozilo. Policisti Postaje prometne policije Celje so izvajali meritve hi- trosti na Mariborski cesti v Celju. Na tem delu je hitrost omejena na 50 km/h. V času meritev je mimo pripeljal voznik začetnik s hitrostjo 131 km/h. Zaradi kršitve so zoper njega podali obdolžilni predlog na sodišče, saj sta za prekršek predpisana stranski ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena in globa 1.200 evrov. Drugega kršitelja so ustavili na avtocesti. Šlo je za voznika tovornega vozila, za katerega so policisti posumili, da je vozi- lo preobremenil, zato so izvedli tehtanje vozila. Slednje je bilo preobremenjeno za 125 odstotkov. »Voznik, ki bi lahko vozilo obremenil do največ 3.500 kilogramov, ga je natovoril s 7.880 kilogrami tovora. Kršitelju je bil na kraju kršitve izdan plačilni nalog. Vozilo je bilo zaradi preobremenitve izločeno iz prometa,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Na Celjskem vedno več tatvin denarnic Celjski policisti opažajo v zadnjih tednih porast tatvin de- narja in denarnic, ki jih storilci kradejo strankam v gostinskih lokalih, trgovskih središčih in trgovinah z mešanim blagom. » T ovrstna kazniva dejanja smo zaznali na širšem območju Celja z okolico. Zaradi tega svetujemo ljudem, naj svojih denarnic in drugih vrednejših predmetov, kot so avtomobilski ključi, bančne kartice ali mobilni telefoni, v trgovinah ne odlagajo v nakupovalne košare, vozičke in na police. Storilci lahko namreč že najmanjšo njihovo nepazljivost ali drugo okoliščino, na primer gnečo, vrsto ljudi, tehtanje sadja in zelenjave, izkoristijo ter predmete ukrade- jo,« pravijo na celjski policiji. Oškodovancem še svetujejo, naj v primeru zaznave storilcev, tudi če bi dejanje ostalo pri poskusu, o tem takoj obvestijo naj- bližjo policijsko postajo oziroma pokličejo interventno številko policije 113. Umetno dihanje je treba, če je možno, začeti že v vodi, ko reševalec začuti tla pod nogami. Iz nosa, ust in žrela utopljenca je treba odstraniti tujke in tudi zobno protezo. Voda iz nosa, ust, žrela, sapnika in večjih sapnic odteče, če reševalec le za trenutek dvigne utopljenca v pasu tako, da glava z oprsjem visi navzdol. Utopljenca je treba položiti na hrbet, sprostiti dihalno pot in takoj začeti umetno dihanje usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih. Če utopljenec ne kaže znakov življenja, je treba hkrati z umetnim dihanjem začeti tudi zunanjo masažo srca. Slednjo je treba izvajati do prihoda zdravstvene reševalne ekipe. Postopek oživljanja: pet začetnih umetnih vpihov, nato sledi masaža srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2. Kako oživljati utopljenca? danes marsikdo tudi na do- mačem dvorišču. Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo, zato morajo tudi doma imeti starši ves čas nadzor nad otroki. Najpogo- stejše nesreče na domačih ba- zenih so padci, zvini ali zlomi okončin ter odrgnine. »Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se vam in otro- kom ne more nič pripetiti. Če že morate zapustiti bazen, otroka odpeljite s sabo. Od- govornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom, saj je to zanje prevelika od- govornost. Mnogo otrok se utopi ob prisotnosti starejših bratov ali sester,« svetujejo na policiji. Ko ljudje postavljajo ali vgrajujejo bazen na doma- čem dvorišču, mora imeti ta primerno oblikovano ograjo, ki predvsem majhnim otro- kom preprečuje morebitne padce v bazen. Poleg bazena ne smejo biti stoli ali drugi predmeti, ki bi jih otroci lah- ko uporabili za premagovanje ovir. Voda naj sega čim bolj do roba bazena, kar olajša morebitno plezanje iz njega. Izliv vode oziroma curki v bazenu naj bodo usmerje- ni tako, da plavajoče pred- mete (npr. žogo) usmerijo v plitvejši del bazena poleg stopnic ali lestve. Slednje morajo biti nameščene na vsaki strani bazena in ne smejo biti spolzke,« navaja- jo na policiji. Priporočljiva oprema bazena je tudi reše- valna deska. V bazenih je ve- dno več poškodb hrbtenice zaradi neprimernih skokov v vodo. Z desko je mogoče najprimerneje imobilizirati ponesrečenca, da je reševa- nje zanj veliko varnejše. Priljubljen šentjurski bazen bi skoraj postal prizorišče tragedije. (Foto: Andraž Purg) (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 28, 10. julij 2025 ŠPORT Na junijski izredni skupščini Hokejskega kluba Celje je postal predsednik društva. Kaj bodo pokazali bančni izpiski? Andrej Bizaj je nato moral zbrati vrsto podpisov, kar je bilo v času dopustov precej zahtev- no. Sledila je vloga na upravno enoto za odločbo o spremembi odgovorne osebe, kajti Bizaj še vedno nima dostopa do klubske- ga računa. Kaj je kljub temu ugo- tovil? »Stanje je slabo. Okostnjaki še vedno padajo iz omar. Najnuj- nejših zadev smo se že lotili. Ima- mo podporo celjskega župana. Upam, da bomo zlezli na zeleno vejo. A ne znam odgovoriti, kdaj se bo to zgodilo. Želimo si seve- da čim prej poravnati dolgove.« Podatki o višini dolga so bili raz- lični. »Pred tremi meseci, ko je odstopil nekdanji predsednik, je dolg kluba po moji oceni znašal 240 ali celo 250 tisoč evrov. Manj- ši del dolga smo poplačali, tako da klub lahko nemoteno deluje. Stopili bomo v stik z vsemi naši- mi upniki in skušali najti skupen jezik.« Brez članov in mladincev Članskega moštva ne bo, tudi selekcija U19 trenutno ne ob- staja. »Naš cilj je pripeljati čim več otrok v našo hokejsko šolo, da mladi in njihovi starši spo- znajo najboljši šport na svetu, v katerem se kalijo pravi možje. Članske ekipe si ne moremo privoščiti zaradi finančnega sta- nja, mladinske selekcije pa so v Sloveniji najbolj osiromašene, kajti med pandemijo je veliko otrok prenehalo igrati hokej. V članskem moštvu je bilo vedno manj Celjanov, kar so seveda ljubitelji hokeja hitro opazili.« Stanje v slovenskem hokeju ni rožnato. »Je odraz povsem zgre- šene državne politike v zadnjih 30 letih. Pred tremi desetletji so imeli igralci na dresih imena po- kroviteljev, ki še vedno obstaja- jo, toda zdaj so v drugih rokah, večinoma v tujih. Posledično so težave doletele več športov, po- leg hokeja še rokomet, odbojko, košarko … Davčna zakonodaja ni stimulativna za podjetja, ki želijo podpirati šport.« Ta teden so se v klubu s pomočjo prosto- voljcev lotili barvanja ploskve, ki bo bela in bo led (predvidoma od začetka avgusta) precej bolj svetel. Zelo vesela pozornosti ob jubileju Po prejetem poročilu komisije za licenciranje, po posredovanih prijavah klubov, izpolnitvi pogojev tekmovalnega pravilnika in določil tekmovalnih propozicij je Tek- movalna komisija Košarkarske zveze Slovenije objavila pregled prijavljenih ekip za sodelovanje v članskih tekmovanjih za tekmovalno sezono 2025/26. Prvenstvo se bo s tekmami prvega kroga začelo 27. septembra. V 1. slovenski ligi za košarkarje bo 11 moštev: Olimpija, Triglav Kranj, Šenčur, Hopsi Polzela, Ilirija, Helios Domžale, Krka, Rogaška, Šentjur, Podčetrtek in Zlatorog Laško. Tekmovanje bo potekalo po trikrožnem ligaškem sistemu. Zadnjeuvrščena ekipa tega dela tekmovanja bo izpadla v 2. ligo. Osem najbolje uvrščenih ekip se bo uvrstilo v končnico za naslov državnega pr- vaka. Olimpija spet ne bo sodelovala v rednem delu, zato se bo v končnico uvrstilo sedem moštev. V ženski ligi bo sodelovalo osem ekip: Cinkarna Celje, Domel, Domžale, Ilirija, Janina (ekipa iz Rogaške Slatine bo novinka), Ježica, Maribor, Triglav. Po koncu trikrožnega ligaškega dela se bodo najboljše štiri ekipe uvrstile v polfinale (1: 4 in 2: 3). V 2. slovenski ligi za košarkarje bo 12 moštev: Celje, Gorica, Hidria, Vrhnika, Ježica, Ljubljana, LTH Castings, Ilirska Bistrica, Portorož, Postojna, Slovan, Grosuplje. Po dvokrožnem ligaškem sistemu se bo osem moštev uvrstilo v četrtfinale. V 1. ligo bo napredovalo eno moštvo. V dveh skupinah 3. lige bo sodelovalo 20 klubov. Vzhodno skupino sestavljajo: Bistrica, Branik Maribor, Olimpija mladi, Elektra Šoštanj, Dravograd, Konjice, Miklavž, Nazarje, Vojnik G7, Vrani Vransko. Tekmovanje za pokal KZS pri moških se bo z 49 prijavljenimi moštvi začelo 30. septembra, pri ženskah pa z 11 prijavljenimi ekipami 8. oktobra. Zmago- valna kluba bosta znana po zaključnih turnirjih štirih udeležencev. DŠ Pet prvoligašev pri moških s Celjskega Polzelani (v modrih oblačilih) so se vrnili med elito, Celjani (v rumeni športni opremi) naj bi z okrepljeno zased- bo načrtovali osvojitev prvega mesta v 2. ligi. Na prvi mesti (DP , pokal KZS) ciljajo seveda tudi košarkarice Cinkarne Celje. (Foto: Andraž Purg) Gorenjec, ki z družino živi v Savinjski dolini, že nekaj let pomaga celjskemu hokeju, zdaj pa se je lotil najtežjega izziva. (Foto: Andraž Purg) Ob Amaliji Belaj Arbeiter sedi Mihael Zver, predsednik sveta MČ Slavka Šlandara. (Foto: DŠ) Pred dvema tednoma smo že pisali o visokem jubileju celjske olimpijke Amalije Belaj Arbeiter, ki je 25. junija dopolnila 90 let. Prejšnji teden so nekda- nji smučarski tekačici spre- jem pripravili člani sveta Mestne četrti Slavka Šlan- dara, predstavniki društva upokojencev in Rdečega križa ter ji izročili prilo- žnostna darila. »Resnično sem vesela pozornosti do nas starejših. Upam, da bomo skupaj praznovali še nekaj rojstnih dni. Kaj me je utrdilo? Veliko sem pre- hodila, saj je bila osnovna šola zelo oddaljena.« O ne- srečno nalomljeni smučki na OI v Cortini d'Ampezzo leta 1956 je govorila že ve- likokrat, tokrat je dodala: »Do cilja je bilo še nekaj kilometrov, Janez Pavčič pa je kričal ob progi, naj zdr- žim do cilja, saj sem bila v najboljšem položaju med našimi reprezentantkami. Stara sem bila 20 let in sem zasedla 32. mesto. Klicali so me Malči. Žal sem še vedno edina celjska ›zimska‹ olim- pi jk a.« DŠ Kako brez Sešlarja in Svetlina? Vodstvo Nogometnega klu- ba Celje je cilje in načrte pred novo sezono predstavilo v Lju- bljani, kar je šokiralo ljubite- lje celjskega športa. Danes bo moštvo v Azerbaj- džanu odigralo prvo tekmo uvodnega kroga kvalifikacij za ligo Evropa proti tamkajšnjemu pokalnemu prvaku Sabahu. V primeru uspeha v seštevku dveh tekem bi se Celje v dru- gem krogu pomerilo z zmago- valcem ciprsko-srbskega obra- čuna AIK Larnaka – Partizan Beograd. Morebiten poraz proti Sabahu bi varovancem trenerja Alberta Riere prinesel obračun z zmagovalcem malteško-mol- davskega dvoboja Birkirkara – Petrocub iz uvodnega kroga konferenčne lige. Španski tre- ner bo najbolj pogrešal dva ustvarjalca na sredini igrišča in v napadu, in sicer Svita Sešlarja, ki je minulo sezono kot poso- jen igralec turškega Eyüpspora V objemu sta se med tekmo z Luganom znašla Svit Sešlar in Tamar Svetlin. Desno od Sešlarja sta Armandas Kučis in Klemen Nemanić, levo od Svetlina pa Žan Karničnik, Mario Kvesić in Mark Zabukovnik. Na evropskih tekmah so bili odlični, tudi v pokalnem tekmovanju, povsem pa so odpovedali v državnem prvenstvu. (Foto: Andraž Purg) igral v svojem matičnem klubu, poleti pa se je vrnil v Istanbul, in Tamarja Svetlina, ki bo igral na Poljskem (Kielce). Iz knež- jega mesta so odšli tudi Aljoša Matko, Klemen Nemanič, Nino Kouter, Brazilec Edmilson, Špa- nec Inigo Eguaras, Rus Jegor Prucev in še nekateri igralci. Četrtfinalisti konferenčne lige v minuli sezoni so nastalo vrzel zapolnili z nekaterimi dobrimi nogometaši, ki pa po mnenju poznavalcev niso tako kakovo- stni kot njihovi predhodniki. Vsekakor pa so sposobni pre- skočiti uvodno azerbajdžansko oviro. DŠ Z Andrejem Bizajem o zadnjih novicah iz HK Celje »Okostnjaki še padajo iz omar« Spomnimo: predsednik celjskega hokejskega kluba Vid Valenčak je 26. marca presenetil člane upravnega odbora. Poslal jim je odstopno izjavo. Društvo je bilo brez vodilnega moža, vse oči so bile uprte v morebitnega rešitelja, še zlasti v člana upravnega odbora Andreja Bizaja. DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 28, 10. julij 2025 ŠPORT Komaj 17-letni Anžič je sin nekdanje košarkarske repre- zentantke Alenke Potočnik An- žič, ki je zdaj tudi predsednica celjskega rokometnega kluba, in nekdanjega rokometnega vratarja ter zdaj trenerja Aleša Anžiča. Zgodaj v člansko moštvo Aljuš je svojo nadarjenost ponovno dokazal na nedav- nem svetovnem prvenstvu do 21 let na Poljskem, kjer je navdušil s svojo samozave- stjo, tehnično dovršenostjo in učinkovitostjo ter postal tretji Deskarju Ravnjaku pogojna kazen Velenjčan Tim Kevin Ravnjak je eden najuspešnejših slovenskih deskarjev prostega sloga in olimpijec iz Sočija 2014. Nekdanji deskar je bil na kranjskem sodišču obsojen na petmesečno pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe osebnih podatkov. Priznal je, da je na Instagramu objavil fotografijo ženinega mednožja. Zanikal pa je obtožbi, da je bil do nje psihično in fizično nasilen ter da je zanemarjal in surovo ravnal z njuno hčerko. Tožilstvo nekdanjemu športniku na- mreč očita še nasilje v družini in zanemarjanje mladoletne osebe ter surovo ravnanje. Proti Ravnjaku poteka še tretji sodni postopek. Očitajo mu spolni napad na mladoletnico leta 2018, neuradno naj bi se to dogajalo med treningi na Rogli. DŠ Pevec zmagal med mladinci Na 49. mednarodnem mitingu v Radovljici je nastopilo 430 plavalk in plavalcev iz enajstih držav. Med njimi jih je bilo 17 iz prve ekipe Plavalnega kluba Nep- tun Celje. Trije so stopili na oder za zmagovalce. Julijan Pevec je zmagal na 200 prsno v mladinski kategoriji, v absolutni raz- vrstitvi je bil peti. Zelo dober je bil tudi na 400 mešano – drugi med mladinci in tretji absolutno. Gašper Pevec je bil na 200 prsno drugi tako v kategoriji U23 kot v absolutni kategoriji. Jon Kočevar je bil tretji med kadeti na 800 metrov. Na 400 mešano je zasedel peto mesto. DŠ Tina Šutej je zanesljivo zmagala v skoku s pali- co na 36. mednarodnem atletskem mitingu v No- vem mestu. Najboljša slovenska atletinja zadnjega obdobja je preskočila 4,50 metra. Članica Kladivarja je ime- la nekaj težav že, ko je bila letvica na višini 4,20 m: »Poznalo se mi je, da sem imela pred tem v soboto Šutejeva, Živkova, Velepčeva, Pepelnak, Vuković … in nedeljo dva dolga dneva v vročem Mariboru na eki- pnem evropskem prvenstvu. Najprej sem uspešno opravila svoj nastop prvi dan tekmo- vanja, v nedeljo pa sem ves čas v vročini navijala za so- tekmovalce.« Še nekaj zmag je po zaslugi atletinj in atletov Kladivarja potovalo v Celje. Obetavna Tia Tanja Živko je v teku na 1.500 m po silovitem finišu dosegla osebni rekord 4:19,11. Najboljšo osebno znamko je postavil tudi Marko Pepelnak; 400 me- trov z ovirami je pretekel v času 51,84 sekunde. Ela Velepec je v skoku v višino preskočila 178 centimetrov. To je bil zadnji miting se- zone slovenske serije, za končni vrstni red bosta šte- la še atletski pokal konec tedna in državno prvenstvo v začetku avgusta v Celju. Omeniti velja še celjskega atleta Jana Vukoviča, ki je v Oslu na mitingu brona- ste serije Svetovne atletike v teku na 800 metrov zase- del peto mesto, za drugo je bil prepočasen za zgolj 22 stotink. DŠ, foto: Andraž Purg Tek Tie Tanje Živko na fotografiji spremlja Vid Botolin. Tina Šutej je bila v tej sezoni na slovenskih tleh najbolj razpoložena v Celju in Mariboru. Na SP enakovreden štiri leta starejšim tekmecem Aljuš Anžič zavrnil Barcelono in ostal v Celju Snubila ga je Barcelona in ga verjetno še bo, toda celjski in slovenski rokometni biser, veliki up našega športa Aljuš Anžič je sklenil pogodbo z Rokometnim klubom Celje Pi- vovarna Laško do konca sezone v letu 2028. DEAN ŠUSTER najboljši strelec zaključnega turnirja. V prihodnjih sezonah bo postopno, a načrtno preha- jal v vidnejšo vlogo v članski ekipi. Aljuš Anžič je, pa naj se sliši še kot tako oguljena fraza, dejansko simbol uspešnosti celjske rokometne šole, ki že vrsto let vzgaja vrhunske igral- ce. »Aljuš je v minuli sezoni z izjemnimi predstavami v mladinski ligi in na svetovnem prvenstvu na Poljskem potrdil svoj talent. V konkurenci štiri leta starejših igralcev je postal tretji najboljši strelec turnirja in pomemben člen reprezen- tance. Z njegovim podpisom smo dobili ne le vrhunskega mladega igralca, temveč tudi fanta, ki verjame v naše delo in vrednote. Prepričan sem, da bo Aljuš že v prihodnji sezoni pomemben del članske ekipe in da bo s soigralci prispeval k uresničitvi zastavljenih ciljev,« meni vršilec dolžnosti direktor- ja kluba Nejc Ajdnik. Pred obdobjem, polnim izzivov Pogodbi sta podaljšala vratar- ja Gal Gaberšek in Jan Češek. »Vesel in ponosen sem, da smo s klubom uspeli doseči dogovor o podaljšanju pogodbe. Iskreno se zahvaljujem klubu za prilo- žnost in izkazano zaupanje. Pred nami je obdobje, polno izzivov in trdega dela. Prepri- čan sem, da bo projekt, ki so si ga v klubu zastavili, uspešen. Verjamem tudi, da nam bo s skupnimi močmi uspelo vrni- ti celjski rokomet tja, kamor spada,« je povedal Gaberšek. V dvorano Zlatorog se je vrnil krožni napadalec Maj Jelen, ki je bil za pol leta posojen Kopru. »Gre za nadaljevanje naše vizije v smeri sestave prvega moštva z igralci, ki so izdelki naše roko- metne šole. V zadnjih sezonah je bil Maj tudi član mladinske reprezentance, kar je še en dokaz, da gre za nadarjenega igralca, ki lahko ob ustreznem delu in predanosti rokometu svoj talent samo še nadgradi. Je tip krožnega napadalca, ki lah- ko v obrambi igra na položaju centralnega branilca in hkrati uspešno igra tudi v napadu,« je povedal trener Klemen Lu- zar. Članskemu moštvu se je priključil tudi celjski mladinec Bor Bradeško, ki igra na mestu srednjega zunanjega napadal- ca. Aljuš Anžič je tako kakovosten, hiter in prodoren, da se poigrava z vrstniki in tudi nekoliko starejšimi tekmeci, že v naslednji sezoni pa se bo skušal dokazati v članski konku- renci. (Foto: Slavko Kolar) Gal Gaberšek ostaja pred celjskimi vrati. (Foto: Slavko Kolar) Maj Jelen (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 28, 10. julij 2025 ŠPORT Na junijski izredni skupščini Hokejskega kluba Celje je postal predsednik društva. Kaj bodo pokazali bančni izpiski? Andrej Bizaj je nato moral zbrati vrsto podpisov, kar je bilo v času dopustov precej zahtev- no. Sledila je vloga na upravno enoto za odločbo o spremembi odgovorne osebe, kajti Bizaj še vedno nima dostopa do klubske- ga računa. Kaj je kljub temu ugo- tovil? »Stanje je slabo. Okostnjaki še vedno padajo iz omar. Najnuj- nejših zadev smo se že lotili. Ima- mo podporo celjskega župana. Upam, da bomo zlezli na zeleno vejo. A ne znam odgovoriti, kdaj se bo to zgodilo. Želimo si seve- da čim prej poravnati dolgove.« Podatki o višini dolga so bili raz- lični. »Pred tremi meseci, ko je odstopil nekdanji predsednik, je dolg kluba po moji oceni znašal 240 ali celo 250 tisoč evrov. Manj- ši del dolga smo poplačali, tako da klub lahko nemoteno deluje. Stopili bomo v stik z vsemi naši- mi upniki in skušali najti skupen jezik.« Brez članov in mladincev Članskega moštva ne bo, tudi selekcija U19 trenutno ne ob- staja. »Naš cilj je pripeljati čim več otrok v našo hokejsko šolo, da mladi in njihovi starši spo- znajo najboljši šport na svetu, v katerem se kalijo pravi možje. Članske ekipe si ne moremo privoščiti zaradi finančnega sta- nja, mladinske selekcije pa so v Sloveniji najbolj osiromašene, kajti med pandemijo je veliko otrok prenehalo igrati hokej. V članskem moštvu je bilo vedno manj Celjanov, kar so seveda ljubitelji hokeja hitro opazili.« Stanje v slovenskem hokeju ni rožnato. »Je odraz povsem zgre- šene državne politike v zadnjih 30 letih. Pred tremi desetletji so imeli igralci na dresih imena po- kroviteljev, ki še vedno obstaja- jo, toda zdaj so v drugih rokah, večinoma v tujih. Posledično so težave doletele več športov, po- leg hokeja še rokomet, odbojko, košarko … Davčna zakonodaja ni stimulativna za podjetja, ki želijo podpirati šport.« Ta teden so se v klubu s pomočjo prosto- voljcev lotili barvanja ploskve, ki bo bela in bo led (predvidoma od začetka avgusta) precej bolj svetel. Zelo vesela pozornosti ob jubileju Po prejetem poročilu komisije za licenciranje, po posredovanih prijavah klubov, izpolnitvi pogojev tekmovalnega pravilnika in določil tekmovalnih propozicij je Tek- movalna komisija Košarkarske zveze Slovenije objavila pregled prijavljenih ekip za sodelovanje v članskih tekmovanjih za tekmovalno sezono 2025/26. Prvenstvo se bo s tekmami prvega kroga začelo 27. septembra. V 1. slovenski ligi za košarkarje bo 11 moštev: Olimpija, Triglav Kranj, Šenčur, Hopsi Polzela, Ilirija, Helios Domžale, Krka, Rogaška, Šentjur, Podčetrtek in Zlatorog Laško. Tekmovanje bo potekalo po trikrožnem ligaškem sistemu. Zadnjeuvrščena ekipa tega dela tekmovanja bo izpadla v 2. ligo. Osem najbolje uvrščenih ekip se bo uvrstilo v končnico za naslov državnega pr- vaka. Olimpija spet ne bo sodelovala v rednem delu, zato se bo v končnico uvrstilo sedem moštev. V ženski ligi bo sodelovalo osem ekip: Cinkarna Celje, Domel, Domžale, Ilirija, Janina (ekipa iz Rogaške Slatine bo novinka), Ježica, Maribor, Triglav. Po koncu trikrožnega ligaškega dela se bodo najboljše štiri ekipe uvrstile v polfinale (1: 4 in 2: 3). V 2. slovenski ligi za košarkarje bo 12 moštev: Celje, Gorica, Hidria, Vrhnika, Ježica, Ljubljana, LTH Castings, Ilirska Bistrica, Portorož, Postojna, Slovan, Grosuplje. Po dvokrožnem ligaškem sistemu se bo osem moštev uvrstilo v četrtfinale. V 1. ligo bo napredovalo eno moštvo. V dveh skupinah 3. lige bo sodelovalo 20 klubov. Vzhodno skupino sestavljajo: Bistrica, Branik Maribor, Olimpija mladi, Elektra Šoštanj, Dravograd, Konjice, Miklavž, Nazarje, Vojnik G7, Vrani Vransko. Tekmovanje za pokal KZS pri moških se bo z 49 prijavljenimi moštvi začelo 30. septembra, pri ženskah pa z 11 prijavljenimi ekipami 8. oktobra. Zmago- valna kluba bosta znana po zaključnih turnirjih štirih udeležencev. DŠ Pet prvoligašev pri moških s Celjskega Polzelani (v modrih oblačilih) so se vrnili med elito, Celjani (v rumeni športni opremi) naj bi z okrepljeno zased- bo načrtovali osvojitev prvega mesta v 2. ligi. Na prvi mesti (DP , pokal KZS) ciljajo seveda tudi košarkarice Cinkarne Celje. (Foto: Andraž Purg) Gorenjec, ki z družino živi v Savinjski dolini, že nekaj let pomaga celjskemu hokeju, zdaj pa se je lotil najtežjega izziva. (Foto: Andraž Purg) Ob Amaliji Belaj Arbeiter sedi Mihael Zver, predsednik sveta MČ Slavka Šlandara. (Foto: DŠ) Pred dvema tednoma smo že pisali o visokem jubileju celjske olimpijke Amalije Belaj Arbeiter, ki je 25. junija dopolnila 90 let. Prejšnji teden so nekda- nji smučarski tekačici spre- jem pripravili člani sveta Mestne četrti Slavka Šlan- dara, predstavniki društva upokojencev in Rdečega križa ter ji izročili prilo- žnostna darila. »Resnično sem vesela pozornosti do nas starejših. Upam, da bomo skupaj praznovali še nekaj rojstnih dni. Kaj me je utrdilo? Veliko sem pre- hodila, saj je bila osnovna šola zelo oddaljena.« O ne- srečno nalomljeni smučki na OI v Cortini d'Ampezzo leta 1956 je govorila že ve- likokrat, tokrat je dodala: »Do cilja je bilo še nekaj kilometrov, Janez Pavčič pa je kričal ob progi, naj zdr- žim do cilja, saj sem bila v najboljšem položaju med našimi reprezentantkami. Stara sem bila 20 let in sem zasedla 32. mesto. Klicali so me Malči. Žal sem še vedno edina celjska ›zimska‹ olim- pi jk a.« DŠ Kako brez Sešlarja in Svetlina? Vodstvo Nogometnega klu- ba Celje je cilje in načrte pred novo sezono predstavilo v Lju- bljani, kar je šokiralo ljubite- lje celjskega športa. Danes bo moštvo v Azerbaj- džanu odigralo prvo tekmo uvodnega kroga kvalifikacij za ligo Evropa proti tamkajšnjemu pokalnemu prvaku Sabahu. V primeru uspeha v seštevku dveh tekem bi se Celje v dru- gem krogu pomerilo z zmago- valcem ciprsko-srbskega obra- čuna AIK Larnaka – Partizan Beograd. Morebiten poraz proti Sabahu bi varovancem trenerja Alberta Riere prinesel obračun z zmagovalcem malteško-mol- davskega dvoboja Birkirkara – Petrocub iz uvodnega kroga konferenčne lige. Španski tre- ner bo najbolj pogrešal dva ustvarjalca na sredini igrišča in v napadu, in sicer Svita Sešlarja, ki je minulo sezono kot poso- jen igralec turškega Eyüpspora V objemu sta se med tekmo z Luganom znašla Svit Sešlar in Tamar Svetlin. Desno od Sešlarja sta Armandas Kučis in Klemen Nemanić, levo od Svetlina pa Žan Karničnik, Mario Kvesić in Mark Zabukovnik. Na evropskih tekmah so bili odlični, tudi v pokalnem tekmovanju, povsem pa so odpovedali v državnem prvenstvu. (Foto: Andraž Purg) igral v svojem matičnem klubu, poleti pa se je vrnil v Istanbul, in Tamarja Svetlina, ki bo igral na Poljskem (Kielce). Iz knež- jega mesta so odšli tudi Aljoša Matko, Klemen Nemanič, Nino Kouter, Brazilec Edmilson, Špa- nec Inigo Eguaras, Rus Jegor Prucev in še nekateri igralci. Četrtfinalisti konferenčne lige v minuli sezoni so nastalo vrzel zapolnili z nekaterimi dobrimi nogometaši, ki pa po mnenju poznavalcev niso tako kakovo- stni kot njihovi predhodniki. Vsekakor pa so sposobni pre- skočiti uvodno azerbajdžansko oviro. DŠ Z Andrejem Bizajem o zadnjih novicah iz HK Celje »Okostnjaki še padajo iz omar« Spomnimo: predsednik celjskega hokejskega kluba Vid Valenčak je 26. marca presenetil člane upravnega odbora. Poslal jim je odstopno izjavo. Društvo je bilo brez vodilnega moža, vse oči so bile uprte v morebitnega rešitelja, še zlasti v člana upravnega odbora Andreja Bizaja. DEAN ŠUSTER Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 28, 10. julij 2025 ŠPORT Komaj 17-letni Anžič je sin nekdanje košarkarske repre- zentantke Alenke Potočnik An- žič, ki je zdaj tudi predsednica celjskega rokometnega kluba, in nekdanjega rokometnega vratarja ter zdaj trenerja Aleša Anžiča. Zgodaj v člansko moštvo Aljuš je svojo nadarjenost ponovno dokazal na nedav- nem svetovnem prvenstvu do 21 let na Poljskem, kjer je navdušil s svojo samozave- stjo, tehnično dovršenostjo in učinkovitostjo ter postal tretji Deskarju Ravnjaku pogojna kazen Velenjčan Tim Kevin Ravnjak je eden najuspešnejših slovenskih deskarjev prostega sloga in olimpijec iz Sočija 2014. Nekdanji deskar je bil na kranjskem sodišču obsojen na petmesečno pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe osebnih podatkov. Priznal je, da je na Instagramu objavil fotografijo ženinega mednožja. Zanikal pa je obtožbi, da je bil do nje psihično in fizično nasilen ter da je zanemarjal in surovo ravnal z njuno hčerko. Tožilstvo nekdanjemu športniku na- mreč očita še nasilje v družini in zanemarjanje mladoletne osebe ter surovo ravnanje. Proti Ravnjaku poteka še tretji sodni postopek. Očitajo mu spolni napad na mladoletnico leta 2018, neuradno naj bi se to dogajalo med treningi na Rogli. DŠ Pevec zmagal med mladinci Na 49. mednarodnem mitingu v Radovljici je nastopilo 430 plavalk in plavalcev iz enajstih držav. Med njimi jih je bilo 17 iz prve ekipe Plavalnega kluba Nep- tun Celje. Trije so stopili na oder za zmagovalce. Julijan Pevec je zmagal na 200 prsno v mladinski kategoriji, v absolutni raz- vrstitvi je bil peti. Zelo dober je bil tudi na 400 mešano – drugi med mladinci in tretji absolutno. Gašper Pevec je bil na 200 prsno drugi tako v kategoriji U23 kot v absolutni kategoriji. Jon Kočevar je bil tretji med kadeti na 800 metrov. Na 400 mešano je zasedel peto mesto. DŠ Tina Šutej je zanesljivo zmagala v skoku s pali- co na 36. mednarodnem atletskem mitingu v No- vem mestu. Najboljša slovenska atletinja zadnjega obdobja je preskočila 4,50 metra. Članica Kladivarja je ime- la nekaj težav že, ko je bila letvica na višini 4,20 m: »Poznalo se mi je, da sem imela pred tem v soboto Šutejeva, Živkova, Velepčeva, Pepelnak, Vuković … in nedeljo dva dolga dneva v vročem Mariboru na eki- pnem evropskem prvenstvu. Najprej sem uspešno opravila svoj nastop prvi dan tekmo- vanja, v nedeljo pa sem ves čas v vročini navijala za so- tekmovalce.« Še nekaj zmag je po zaslugi atletinj in atletov Kladivarja potovalo v Celje. Obetavna Tia Tanja Živko je v teku na 1.500 m po silovitem finišu dosegla osebni rekord 4:19,11. Najboljšo osebno znamko je postavil tudi Marko Pepelnak; 400 me- trov z ovirami je pretekel v času 51,84 sekunde. Ela Velepec je v skoku v višino preskočila 178 centimetrov. To je bil zadnji miting se- zone slovenske serije, za končni vrstni red bosta šte- la še atletski pokal konec tedna in državno prvenstvo v začetku avgusta v Celju. Omeniti velja še celjskega atleta Jana Vukoviča, ki je v Oslu na mitingu brona- ste serije Svetovne atletike v teku na 800 metrov zase- del peto mesto, za drugo je bil prepočasen za zgolj 22 stotink. DŠ, foto: Andraž Purg Tek Tie Tanje Živko na fotografiji spremlja Vid Botolin. Tina Šutej je bila v tej sezoni na slovenskih tleh najbolj razpoložena v Celju in Mariboru. Na SP enakovreden štiri leta starejšim tekmecem Aljuš Anžič zavrnil Barcelono in ostal v Celju Snubila ga je Barcelona in ga verjetno še bo, toda celjski in slovenski rokometni biser, veliki up našega športa Aljuš Anžič je sklenil pogodbo z Rokometnim klubom Celje Pi- vovarna Laško do konca sezone v letu 2028. DEAN ŠUSTER najboljši strelec zaključnega turnirja. V prihodnjih sezonah bo postopno, a načrtno preha- jal v vidnejšo vlogo v članski ekipi. Aljuš Anžič je, pa naj se sliši še kot tako oguljena fraza, dejansko simbol uspešnosti celjske rokometne šole, ki že vrsto let vzgaja vrhunske igral- ce. »Aljuš je v minuli sezoni z izjemnimi predstavami v mladinski ligi in na svetovnem prvenstvu na Poljskem potrdil svoj talent. V konkurenci štiri leta starejših igralcev je postal tretji najboljši strelec turnirja in pomemben člen reprezen- tance. Z njegovim podpisom smo dobili ne le vrhunskega mladega igralca, temveč tudi fanta, ki verjame v naše delo in vrednote. Prepričan sem, da bo Aljuš že v prihodnji sezoni pomemben del članske ekipe in da bo s soigralci prispeval k uresničitvi zastavljenih ciljev,« meni vršilec dolžnosti direktor- ja kluba Nejc Ajdnik. Pred obdobjem, polnim izzivov Pogodbi sta podaljšala vratar- ja Gal Gaberšek in Jan Češek. »Vesel in ponosen sem, da smo s klubom uspeli doseči dogovor o podaljšanju pogodbe. Iskreno se zahvaljujem klubu za prilo- žnost in izkazano zaupanje. Pred nami je obdobje, polno izzivov in trdega dela. Prepri- čan sem, da bo projekt, ki so si ga v klubu zastavili, uspešen. Verjamem tudi, da nam bo s skupnimi močmi uspelo vrni- ti celjski rokomet tja, kamor spada,« je povedal Gaberšek. V dvorano Zlatorog se je vrnil krožni napadalec Maj Jelen, ki je bil za pol leta posojen Kopru. »Gre za nadaljevanje naše vizije v smeri sestave prvega moštva z igralci, ki so izdelki naše roko- metne šole. V zadnjih sezonah je bil Maj tudi član mladinske reprezentance, kar je še en dokaz, da gre za nadarjenega igralca, ki lahko ob ustreznem delu in predanosti rokometu svoj talent samo še nadgradi. Je tip krožnega napadalca, ki lah- ko v obrambi igra na položaju centralnega branilca in hkrati uspešno igra tudi v napadu,« je povedal trener Klemen Lu- zar. Članskemu moštvu se je priključil tudi celjski mladinec Bor Bradeško, ki igra na mestu srednjega zunanjega napadal- ca. Aljuš Anžič je tako kakovosten, hiter in prodoren, da se poigrava z vrstniki in tudi nekoliko starejšimi tekmeci, že v naslednji sezoni pa se bo skušal dokazati v članski konku- renci. (Foto: Slavko Kolar) Gal Gaberšek ostaja pred celjskimi vrati. (Foto: Slavko Kolar) Maj Jelen (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 28, 10. julij 2025 ŠPORT Štorovčani četrtič gostili mednarodni teniški turnir svetovne serije Trud organizatorjev v Štorah nagradil Bor Artnak Nedelja je bila zelo uspešna za slovenski tenis. V središču pozornosti ljubiteljev športa na Celjskem je bil seveda tur- nir v Štorah, ki je imel svojo »podružnico« še na igriščih v Šentjurju. Na peščeni podlagi v štorskem športnem parku na Lipi je v nedeljo slavil Bor Artnak. DEAN ŠUSTER Igrali so še štirje Slovenci, in sicer Sebastian Dominko, Tilen Kovač, Lun Obrul in Jan Kupčič. Konjičanka Tamara Zidanšek je zmagala na turnirju v Bukarešti, Filip Jeff Planinšek je bil najboljši v Marburgu. Skoraj preobrat v polfinalu Bor Artnak je na poti do naslova izgubil zgolj en niz. V finalu je Litijan s prepričljivim rezultatom 6: 3 in 6: 1 pre- magal Italijana Gianluco Cadenassa, 466. igralca na svetovni lestvici (ATP), lanskega zmagovalca turnirja. Ta je imel pre- cej zdravstvenih težav. V soboto je namreč v pripeki poleg posamičnega polfinala igral še finale dvojic. Za Artnaka je bilo precej bolj napeto kot v finalu v soboto, saj je v polfinalu odigral tri nize z Madžarom Adamom Jillyjem. 21-letni Artnak je navdušil v uvodnem nizu in prvem delu drugega. Sledila je nepričakovana srhljivka, ki je v tenisu velikokrat videna. Štor ne bo pozabil »Prvi niz sem dobil s 6: 0, v drugem sem vodil s 3: 0. Imel sem šest zaključnih žog za odvzem servisa nasprotniku, ki so mu tedaj uspeli štirje asi. Tekmec se je nato povsem sprostil. Nisem še doživel takšnega dviga ravni igre. Ne rad govorim o sreči pri tenisu, toda Madžar je je imel ogromno. Čakal sem, kdaj se bo vse skupaj ustavilo, ponavadi tovrsten navdih traja dve ali tri igre. Pri njemu je trajal dva niza. Toda nisem popu- ščal, zmagal sem zaradi vztrajnosti,« je razlagal Artnak. V isti sapi je dodal: »V Celju sem enkrat igral v polfinalu, v Štorah predlani in lani. Letos mi je šlo vse kot po maslu. V Štorah je bilo izvrstno vzdušje. Igrišča so bila odlično pripravljena, vsi prisotni so se zelo potrudili pri izpeljavi turnirja. Pot do Štor sem si skrajšal, saj sem spal pri babici in dedku v Trbovljah.« Iz leta v leto je lažje Artnak je veliko povedal o prizadevnih organizatorjih, ki jih je vodil direktor turnirja Andrej Hrastnik: »V prvem letu smo se ogromno naučili. Vrženi smo bili v vodo, a smo uspešno splavali. Zdaj gre iz leta v leto lažje.« Reden obiskovalec je bil župan Miran Jurkošek: »V štirih letih smo v Štorah že trikrat gostili ta turnir. Prvo leto smo namreč še pomagali pri izvedbi v Celju. To je drugi največji mednarodni dogodek v naši občini. Prvi je seveda kolesarska dirka Po Sloveniji, pri kateri sodelujemo že od začetka. Teniški turnir se iz leta v leto razvija, vedno več gledalcev prihaja z vseh koncev Slove- nije. Moram priznati, da sem se v tem času ogromno naučil, predvsem od staršev mladih igralcev. Vidim, kako zahteven in drag je ta šport, koliko truda in odrekanj je treba, da lahko otroci sploh tekmujejo. Naša občina je verjetno najmanjša, ki gosti turnir te ravni.« Dvoboje so si ogledali tudi znani do- mači nogometaši Aleksander Šeliga, Oskar Drobne in Matjaž Štancar ter Peter Bevc (ju-jitsu), ki je bil dvakrat najboljši športnik Celja. Foto: Andraž Purg Bor Artnak med dvobojem … Direktor turnirja Andrej Hrastnik (levo) in Peter Bevc, ki je bil dvakrat izbran za najboljšega športnika Celja (2002, 2003) V prijetnem kotičku za pomembne osebe se je nekdanji nogometni ostrostrelec in sedaj uspešni trener Oskar Drobne zapletel v prijetno kramljanje s prijatelji in znanci iz nogometa. Na vrhu tribune so bili za gledalce nameščeni ležalniki pod senčniki. … in po njem, ko je začel slaviti zmago v Štorah. Župan Štor Miran Jurkošek v družbi Alenke Obrul, nekdanje direktorice občinske uprave Štore, katere sin Lun je tudi igral na turnirju. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 28, 10. julij 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM RENAULT clio 1,2 16V, letnik 2014, 55kw/75km, metalik rdeča barva, alu platišča, garažiran, prodam. Telefon 051 391-012. 313 STROJI PRODAM KOSILNICO Bcs, trosilec hlevskega gnoja, samonakladalko za seno in puhalnik prodam. Telefon 041 959-681. 311 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOZO, srnasta pasma, s svežim mlekom, prodam. Telefon 031 733-965. 314 TELICO simentalko, težko približno 400 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 785-207. 318 KUPIM TELIČKO simentalko, težko približno 150 kg, kupim. Telefon 031 837-492. 315 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KAKOVOSTNO vino, integrirane pridelave, belo ali rdeče, cena 3 EUR/liter, prodam. Možna dostava. Telefon 031 534-970. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ZMENKI MOŠKI, star 72 let, išče žensko svojih let. Telefon 071 396-396. 316 RAZNO NUDIMO izdelavo nadstreškov, urejanje oko- lice in razna hišna opravila. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 292 Celje Umrli so: Andjela MARCIUŠ iz Celja, 81 let, Zvonko AGREŽ iz Celja, 73 let, Alessandro BE- CCARI iz Otemne, 77 let, Šte- fanija DIMEC iz Rožnega Vrha, 88 let, Slavko GERČER iz Celja, 89 let, Janez LUŽEVIČ iz Celja, 87 let, Jožef JAGER iz Celja, 91 let, Bogdan KOMPLET iz Ce- lja, 60 let, Friderika KALŠEK iz Zidanega Mosta, 82 let, Ma- rija DEŽELAK iz Laškega, 87 let, Jože POSEDEL iz Gotovelj, 77 let, Ernest PINTER iz Za- bukovice, 80 let, Irena JELEN iz Dobriše vasi, 85 let, Franc GROBELNIK z Gomilskega, 75 let, Ana Marija ZEME iz Celja, 82 let. Smrti Poroke Žalec Poročila sta se: Teja KRA- MAR iz Levca in Anton KLO- KOČOVNIK iz Levca. V SPOMIN Sporočamo žalostno vest, da nas je v četrtek, 26. junija, v 87. letu za vedno zapustil ljubljeni mož, oče in dedi JANEZ LUŽEVIČ iz Celja diplomirani inženir agronomije v pokoju Od njega smo se poslovili s pogrebom in z mašo v torek, 1. julija 2025, na pokopališču Teharje. Žalujoči: družina, sorodniki, sošolci, prijatelji in sodelavci 312 Žalec Umrl je: Vojko RAZPOTNIK s Polzele, 61 let. Velenje Umrla sta: Martin JEŽOV- NIK iz Velenja, 76 let, Ivan OSTOVRŠNIK iz Šoštanja, 87 let. Slovenska družinska revija UTD se bojijo le elite: DENARJA JE VEČ KOT DOVOLJ! št. 27 8. julij 2025 cena SLO 3,30 EUR cena HR 5,71 EUR Dejana Nežić, svetovna prvakinja brez rok Dekle s krili Grega Kraljevski in zakladi Zemlje Kremen za bolečino, citrin za srečo Anka Tominšek ZAHTEVAJMO Saj zato pa imamo demokracijo! FOTOGRAFIRAJ, POKLIČI, MIRUJ! Kako pravilno ravnati ob ugrizu kače Recept za uspeh: kri, znoj in udarci Športnice se tepe, mar ne? Nerina Darman o čudežnem protokolu dr. Johanne Budwig Skuta in lan, da ne boš bolan Urška in Jan Kozamernik o svoji mladi družini Skupaj, čeprav na koncu sveta Jedrsko orožje in umetna inteligenca ČLOVEK, ZADNJI BRANIK PRED KONCEM SVETA Slovenska družinska revija št. 27 8. julij 2025 cena SLO 3,30 EUR cena SLO 3,30 EUR cena HR 5,71 EUR cena HR 5,71 EUR Žan Kidrič 10 let po možganskem tumorju NIKOLI NI REKEL: MAMA, BOLI! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 5,29 EUR. Vsak torek www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 28, 10. julij 2025 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 28 / Leto 80 / Celje, 10. junij 2025 Odnosi med občinama Voj- nik in Česka Skalice so se začeli oblikovati leta 2007, ko je Jože Žlaus ob svoji razstavi grafik v češkem Jaromeru po naključju odkril bogato literarno delo Bo- žene Nemcove. Tako se je začel zanimati tudi za mesti Česka Skalice in Ratiborice. Začel je obiskovati te kraje in leta 2010 je postal tudi častni član Dru- štva Božene Nemcove v mestu Česka Skalice. V svoji galeriji Piros v Globočah je uredil zbir- ko knjig omenjene književnice, s čimer je širil glas o njej tudi v Sloveniji. Jože Žlaus: »Mislim, da smo med slovanskimi narodi ravno Slovenci in Čehi najbolj povezani. Te povezave tudi raziskujem.« Jože Žlaus nadaljuje zgodovinske prijateljske in kulturne povezave med Slovenci in Čehi Lipa poglobila prijateljstvo in sodelovanje Vsestranski kulturni ustvarjalec Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku je velik ljubitelj češke kulture. Del njegove zbirateljske galerije je posvečen češki literaturi. Zlasti ga navdihujejo pravljičarka in pisateljica Božena Nemcova in njeni sodobniki. Na Češkem tudi razstavlja, veliko zaslug ima tudi za to, da sta mesto Česka Skalice in Občina Vojnik poglobila prijateljske odnose in jih pred dvema letoma tudi uradno potrdila s podpisom listine o sodelovanju. Partner- sko mesto je Jože Žlaus ponovno obiskal pred kratkim, ko se je kot predstavnik vojniške občine udeležil praznovanja 450-letnice mesta Česka Skalice. BOJANA AVGUŠTINČIČ Slovensko lipo, ki so jo člani Turistično-kulturnega društva Globoče kot simbol povezovanja med obema narodoma pred osmimi leti posadili pri OŠ Česka Skalice, Vojničani vsako leto simbolično zalijejo. Tudi ob letošnjem obisku prijateljskega mesta so jo. (Foto: osebni arhiv Jožeta Žlausa) Vojnik na zemljevidu čeških partnerskih mest (Foto: osebni arhiv Jožeta Žlausa) Jože Žlaus je prejel tudi več pomembnih priznanj, med drugim bronasti grb Občine Vojnik (2006), priznanje za življenjsko delo na področju kulture v vojniški občini (2016), priznanje mesta Česka Skalice za širjenje češke literature v Sloveniji (2017). Njegove jaslice so bile leta 2018 izbrane med sto najlepših na svetu (na fotografiji) in razstavljene v Vatikanu. (Foto: Andraž Purg) Slovensko lipo dobro zalivajo Jože Žlaus je na Češkem spletel mnoge prijateljske vezi. Največji in morda ključen do- godek je bil leta 2007, ko je bil na predlog takratne ravnatelji- ce OŠ Česka Skalice Zdene Vi- tove nominiran za prejemnika nagrade mesta Česka Skalice za širjenje češke literature v Sloveniji. Žal je ravnateljica po kratki in hudi bolezni umrla, tako da je Žlaus nagrado pre- vzel brez njene prisotnosti. V spomin na ravnateljičino prijateljstvo s Slovenijo in na njeno prizadevanje za podeli- tev omenjene nagrade Jožetu Žlausu so člani Turistično- -kulturnega društva Globoče na dan podelitve nagrade, 24. junija 2017, na dvorišču OŠ Česka Skalice posadili sloven- sko lipo. Tedaj je tudi dozorela ideja o sodelovanju med obči- nama Vojnik in Česka Skalice, ki imata kljub oddaljenosti veliko podobnih vrednot. Lipo kot simbol povezovanja med obema narodoma Vojničani tudi vsako leto simbolično za- lijejo. T udi ob letošnjem obisku mesta Česka Skalice so jo in kot pravi Jože Žlaus, je s svojimi šestimi metri višine že prava lepotica. Sodelovanje med občinama Vojnik in Česka Skalice se je krepilo z izmenjavo obiskov med predstavniki obeh občin ter se širilo tudi na šolskem področju. Sledil je podpis do- govora o povezovanju obeh občin ter njihovih osnovnih šol. To je bila nadgradnja že podpisanega sporazuma iz leta 2019 med Turistično-kul- turnim društvom Globoče in Společnostjo Božene Nemco- ve. Predlani je sledil podpis sporazuma o prijateljskem sodelovanju obeh občin. Letos so Vojnik prvič obiskali učenci in učiteljice OŠ Česka Skalice. Za prihodnje leto je načrtovan obisk vojniških učencev v če- škem prijateljskem mestu. Ambasador češke kulture v Sloveniji Mesto Česka Skalice je konec maja obeležilo 450-letnico ob- stoja. Slovesnosti se je udeleži- la tudi delegacija iz občine Voj- nik. » To je bil velik praznik. Na mestnem glavnem trgu je bil celodnevni kulturni program. Povabljene so bile številne de- legacije. Med govorci na slove- snosti sem bil tudi jaz,« je še vedno poln nepozabnih vtisov Jože Žlaus. V svojem govoru na slovesnosti je v češkem je- ziku izpostavil dobre odnose med Vojnikom in mestom Če- ska Skalice, dotaknil se je tudi zgodovine in posameznikov, ki so »povezali« oba slovanska na- roda (Barbara Celjska, Plečnik, družina Schütz …). »Mislim, da smo med slovan- skimi narodi ravno Slovenci in Čehi najbolj povezani. T e pove- zave tudi raziskujem. S češkim veleposlaništvom trenutno sodelujem pri projektu izdaje knjige oziroma prevoda Pre- šernove pesmi Judovsko dekle v češčino, ki bi bila opremlje- na z mojimi ilustracijami. Na gradu Lysice na Moravskem je predvidena tudi razstava,« pra- vi. Romantična zgodba med Prešernom in mlado Judinjo se ga je močno dotaknila, zato je narisal serijo ilustracij, ki so na omenjenem gradu že bile razstavljene. Pesem je v češči- no prevedla lektorica češkega jezika in literature Zdenka Ko- houtkova. Jožeta Žlausa in njegovo galerijo, ki jo ima urejeno v svoji hiši v Globočah, je že večkrat obiskal tudi češki veleposlanik v Sloveniji Jiří Kudela. »Priznal mi je, da je to največja zbirka češke litera- ture na Slovenskem, mene pa je imenoval za neformalnega ambasadorja češke kulture v Sloveniji, kar mi je v veliko čast,« je ponosen sogovornik, ki ima precejšen del zbirke posvečene tudi Doroteji Hau- ser, umetnici, ki je živela v Vojniku in izdelovala škarje- reze – silhuete. Str. 21 Sočutje je njeno drugo ime V Indiji na lovu za bengalskimi tigri Str. 20 Str. 22-23 Uspešno snujejo ledeno zgodbo Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 28, 10. julij 2025 INTERVJU Je ena redkih žensk v detektivskem poklicu. Kot je povedala, je bila že kot otrok izredno ra- hločutna, rada je opazovala ljudi in se pogla- bljala v njihovo vedenje ter razmišljanje. »Rada sem bila sama, rada sem brala in odkar vem zase, sem zelo odgovorna, zavzeta za učenje in spoznavanje novih stvari. Bolj kot druženje z vrstniki so me zanimali pogovori s starejšimi lju- dmi, bila sem precej resna v primerjavi z drugimi vrstniki. Vedno me je zanimalo, kaj se skriva v ozadju dejanj ljudi in izrazov, in pogosto sem opazila podrobnosti, ki so drugim ušle.« Kot je dodala, sta jo njena naravna radovednost in želja »Manj glamurozno, kot ga prikazujejo filmi, a bolj odgovorno« Ko sem slišala zanjo, sem zastrigla z ušesi. Delo detektiva se mi namreč že od nekdaj zdi nadvse mikavno, odeto v tančice skrivnostnosti, razburljivo in razgibano. Našteto je seveda posledica načina, kako ga predstavijo knjige, filmi in TV-serije. Vendar me je sogovornica, ki izvira z Vranskega, hitro postavila na realna tla. Da ni prav nič filmsko glamurozno, mi je zatrdila. Zato sem jo morala temeljito zaslišati; zanimalo me je, kako detektivska žilica utripa že v otroku, kako se nato razvije v profesionalno detektivko, kaj vse detektivi doživijo na terenu, kaj počnejo, ko odložijo značko … O vsem tem sem se pogovarjal z eno vodilnih detektivk v svetu Bernardo Škrabar Damnjanović. MAJA FURMAN »Osebnostno sem bojevita. Ko gre za pravico in ko se moram boriti, to počnem do konca. Življenjske izkušnje so me izoblikovale v človeka, ki je večino časa zunaj okvira, in se ne bojim stati sama, ničesar me ni strah in v tej pristnosti je velika moč ter hkrati tudi odgovornost.« »Ko odložim detektivsko značko, ostanem ženska, ki ceni iskrenost, pristne odnose in seveda raziskovanje sveta s potovanji. Sem večna radovednica, ki verjame v moč znanja in resnice tudi zunaj poklicnega konteksta.« da bi razumela svet okoli sebe, že zelo zgodaj usmerjali proti poklicu, ki ga opravlja danes. Že kot osnovnošolko jo je zanimalo policijsko delo – še posebej tisto, povezano s preiskova- njem in z vzpostavljanjem reda, ki ga je dojema- la kot ključen element zagotavljanja pravičnosti. Želela se je vpisati v srednjo policijsko šolo, ven- dar tisto leto niso razpisali oddelka za dekleta. Končala je srednjo zdravstveno šolo v Celju. Po opravljeni maturi se je vpisala v takratno viso- ko policijsko-varnostno šolo, zdaj fakulteto za varnostne vede, kjer končuje doktorski študij. Pravite, da vam že kot deklici niso ušle po- drobnosti, ki jih večina ni opazila. Kako se je v otroštvu še kazala vaša detektivska žilica? Moja mama bi rekla, da ni bilo konca mojim »zakaj« in »kako«. Ko me je nekaj zanimalo, sem na vsak način želela odgovor. Vedno sem imela izjemno empatijo, občutljivost za podrobnosti, zanimanje za človeško vedenjo in močno po- trebo po razumevanju vzrokov za nekatere do- godke. Pogosto sem se spraševala, kaj se skriva za posameznimi dejanji ljudi, zakaj nekateri po- samezniki delujejo, kot delujejo. Zamišljala sem si vzroke in ozadja, bila občutljiva za razpoke v zgodbah in tišine med stavki. Ta lastnost se je z leti okrepila v poklicno radovednost in anali- tičnost, priznam, tudi v poklicno deformacijo. T o, da sem osredotočena priti do bistva, globine neke zadeve, ki me zanima, je del moje osebno- sti. Ta lastnost se je že v začetku mojih dvajsetih let preusmerila v profesionalno pot s študijem v visoki policijsko-varnostni šoli. Kako so starši komentirali, ko ste jim rekli, da boste postali detektivka? Mislim, da so že zgodaj vedeli, da sem zelo samostojna in samoiniciativna in da je edino, kar potrebujem, da mi stojijo ob strani z nasveti. Vedeli so, da se bom v vsakem primeru odločila po svoje. Vedno sem šla svojo pot in ker sem bila izjemno delavna ter nadpovprečna v šoli, menim, da je bil to razlog, da se nista spraševala o tehtnosti moje odločitve pri izbiri poklica, ker sta vedela, da sem zadeve že zelo dobro preve- rila. Starša sta ponosna name, kar mi večkrat povesta. Jaz sem jima hvaležna, da sem imela možnost odraščati z delovnima, odgovornima in s poštenima človekoma, ki ju odlikujejo vi- soki etični standardi. Hvaležna sem jima tudi, da sta mi vedno pustila imeti svoj mir in svoj osebnostni prostor, ki mi je zelo bistven tako danes in odkar se zavedam sebe kot deklice. Ogromno popotnico ljubezni, mehkobe in spre- jemanja sta mi dali tudi babica in teta, žal sta obe že pokojni, vendar ostajata v mojem srcu. Je detektivski poklic tak, kot nam ga prika- zujejo knjige, serije in filmi? Ne. V resnici gre za strukturirano, dokumen- tirano delo, ne nazadnje imajo poročila, zapi- sniki, ki gredo od nas, procesno vrednost, sami s svojim vedenjem o neki preiskavi, dejstvu pa smo lahko priča v možnih nadaljnjih postopkih. Adrenalinske akcije so občasne, ko čakamo, da ujamemo osebo pri tatvini, kršitvi, goljufiji … V večini primerov gre za ure in ure opazovanj (pozimi na mrazu, poleti v izjemni vročini, pri čemer sploh ni nujno, da se bo kaj zgodilo). Je manj glamurozno, a veliko bolj odgovorno. V praksi gre torej za precej bolj strukturirano, za- konsko opredeljeno in metodično delo. Ne gre za adrenalin in spektakel, kot to prikazujejo fil- mi, temveč za sistematično zbiranje informacij, spoštovanje zakonodaje, natančno dokumenta- cijo in visoko odgovornost do resničnosti. Delo zahteva veliko potrpežljivosti in izostren obču- tek za sorazmernost pri vsakem upravičenju, Vas je v tem poklicu kaj posebej presene- tilo? Ko si že rečem, da sem v skoraj 20 letih dela videla vse, se še vedno pojavi nekaj, ob čemer se zgrozim ali nasmejim. Izjemno hvaležna sem za vrsto izjemnih izkušenj, ki sem jih pridobila. T o je neprecenljivo. Toliko stvari se mi je zgodilo, toliko zgodb sem slišala, preiskala, da imam res ogromno znanja, s katerim lahko pomagam lju- dem v marsikateri situaciji. Koliko psihološkega znanja, empatije in socialne inteligence je treba za kakovostno opravljanje nalog! Marsikdaj za- polnjujemo praznino, kjer so zmožnosti javnih služb omejene bodisi zaradi časovne, kadrovske ali finančne stiske. Nam lahko zaupate, kaj konkretno vas je nasmejalo in ob čem ste se zgrozili? Življenjske situacije ljudi so včasih grozljive in iz spoštovanja do življenja obnemim, ko vidim, v kakšnih stiskah živijo nekateri. Zato se redno trudim za dobrodelnost in pomoč ljudem, hkrati vem, da bi lahko na tem področju naredila še več. Ne zavedamo se, da vsakodnevno hodimo mimo oken in vrat, in ne vemo, kakšen pekel se dogaja za nekaterimi. Klicala sem že policijo in reševalce, ko sem naletela na osebo, ki je želela narediti samomor. Najbolj se zgrozim v prime- rih, v katerih so vpleteni majhen otrok ali ob- nemogli ostareli. Težko mi je že govoriti o tem, kakšne zlorabe se dogajajo. Po drugi strani me nasmejijo čisto življenjske stvari; ko na terenu ugotovimo, da se je stranka zmotila in podala napačen opis vozila ali česa drugega. O teh za- devah rada predavam in učim mlajše detektive in študente, saj je to tudi del moje doktorske disertacije; govori o tem, kako zelo je naš spo- min varljiv in kako hitro pozabljamo ter kako spominske luknje zapolnimo s podatki, za ka- tere se izkaže, da ne držijo. Pred časom sva se s sodelavko nasmejali, ko smo prejeli zaprosilo stranke za kontrolo bolniške pri neki osebi. To osebo smo nedavno preverjali tudi za drugega naročnika in odkrili kršitve bolniške, zaradi če- sar jo je ta naročnik odpustil. Moj smeh je imel v ozadju kanček groze ob zavedanju, kaj vse dopušča naš sistem. Za katere detektivske naloge vas najpogo- steje najamejo? Najpogosteje nas najamejo za preiskave zlo- rab bolniškega staleža, preverjanje spoštovanja konkurenčnih klavzul ter nadzor nad zaposle- nimi ob sumih nepravilnosti, kot so zlorabe delovnega časa ali neupravičeni potni stroški. Poleg tega izvajamo teste o prisotnosti alkohola in prepovedanih drog. Te naloge so ključne za zaščito interesov delodajalcev in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo. Vendar delo mojega kolektiva obsega še veliko več. Specializirani smo za korporativno varnost in inteligenco, kjer izvajamo penetracijske teste informacijskih in fizičnih varnostnih sistemov podjetij. Vas kdaj najameta tudi kak ljubosumen mož ali žena? Detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović o svojem delu Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 28, 10. julij 2025 INTERVJU »Že kot otrok nisem prenašala krivic. Vedno sem intuitivno stala na strani šibkejših ali tistih, ki se jim ni bilo mogoče postaviti v bran. Zanimanje za detektivsko delo je pozneje zraslo iz te naravne želje po iskanju resnice, razkrivanju dejstev, ki ostajajo skrita očem, ter zaščiti tistih, ki so pogosto brez orodij za pravno ali dejansko uveljavitev svojih interesov.« T udi takšne pobude so, seveda, a ko ne gre za zakonit interes ali je zahteva v nasprotju z načeli stroke, jo zavrnemo. Vsak primer skrbno preteh- tamo in ravnamo v skladu z veljavno zakonodajo ter s profesionalnimi standardi. V ospredje ve- dno postavimo spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva. V dejanskih primerih je ob razve- zah v ospredju velikokrat iskanje premoženja, ki je odteklo oziroma ga nasprotna oseba skriva. Ali za zbiranje dokaznega gradiva glede skrbni- štva nad otrokom … V težkih zasebnih situaci- jah svetujem ljudem v stiski. Pri meni najdejo prostor, kjer jim prisluhnem s spoštovanjem ter z zavezanostjo k molčečnosti. Veliko ljudi se obrne name tudi zaradi znanja in izkušenj, tako življenjskih kot tistih, ki so se nabrali iz rešenih primerov v 20-letni karieri. Ste se med opravljanjem poklica kdaj znašli v nevarnosti? Ali morda v zabavni situaciji? Večkrat. V vseh teh letih sem večkrat poklica- la policijo, zato da sem naznanila sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol- žnosti. Na policijo sem se obrnila tudi, če so bile okoliščine nevarne ali pa sem kolegom samo posredovala kakšne operativne informacije, za katere sem menila, da bi lahko pomagale pri njihovem delu. Pred nekaj meseci sva na primer šla s kolegom oba oborožena na teren, saj sva vedela, da je imela oseba, ki smo jo iskali, orožje in je tudi grozila, da ga bo uporabila. Primeri, kjer smo iskali dolžnike, ki so se vztrajno skri- vali, skrivali pa so tudi svoje premoženje, tudi niso bili nič manj nevarni. Imela sem primer, ko je bil dolžnik zelo jezen, ko sem ga našla po daljšem iskanju. Dobro se je skrival. Povabil me je v stanovanje, v katerem je imel nagrobnik in zraven njega prižgano svečo. Iskanja ljudi za- radi vročanja pozivov na sodišča so prav tako nevarna; pozive sem vročala ljudem z obrobja družbe, narkomanom, a tudi tistim na visokih položajih. Vse vrste situacij sem doživela. Pri vseh so najboljše orožje dobrega detektiva do- bre komunikacijske veščine, ki pomagajo bodisi rešiti primer bodisi pravo informacijo ali umiriti razgreto situacijo, nasilno osebo … Strokovni prijemi, meti, udarci in orožje so skrajne poteze, ki so včasih prav tako potrebne. Kako je videti delovni dan detektivke? Vsak dan je drugačen. Vključuje lahko teren- sko opazovanje, pripravo poročil, sestanke z naročniki, analizo zbranih informacij ali sode- lovanje v pravnih postopkih. Včasih sem od ju- tra do večera na terenu, drugič preživim dan za pisalno mizo, preučujem zakonodajo ali pišem strokovne prispevke. Veliko tudi potujem, pre- davam na fakultetah, soorganiziram konferen- ce, vmes koordiniram kopico primerov, seveda imam ob tem še zasebno življenje. Moje delo je razgibano, terja disciplino in visoko organizira- nost, po drugi strani pa izjemno prilagodljivost, tako časovno kot krajevno. A to me žene, ta glo- balna dosegljivost, prepletenost, inovativnost, možnost ustvarjalnosti na visoki ravni z ljudmi s celega sveta. Kaj vam pomenijo dosežki, ki so posledica vašega dela, kot so standardizacija detektivske dejavnosti v EU, vodenje komisij in izpiti? Gre za pomembno potrditev, da delo, ki ga opravljam, presega okvire posameznika in pri- speva k ureditvi stroke kot celote. Zame so to konkretni premiki k profesionalizaciji dejavno- sti, dvigu ugleda stroke ter h krepitvi zaupanja javnosti. Prispevanje k standardom je odgo- vornost, ki jo jemljem resno. To je priznanje za stroko in osebni dosežek. Pomembno je, da detektivska dejavnost ni v senci, temveč da je prepoznan del pravne države. Detektivi so že od svojih začetkov prispevali k varnosti, pravni ureditvi in razreševanju najzahtevnejših prime- rov. Klasičen primer iz zgodovine je ameriški detektiv Allan Pinkerton, ki je v 19. stoletju usta- novil eno prvih zasebnih detektivskih agencij na svetu. Njegova agencija je že takrat izvajala obsežne naloge, ki so vključevale tako fizično varovanje kot tudi zbiranje obveščevalnih po- datkov in preprečevanje kaznivih dejanj. Tudi v Sloveniji si detektivska stroka prizadeva za vidno, zakonito in strokovno vlogo. Ne gre za dejavnost iz ozadja, temveč za jasno reguliran poklic, ki dopolnjuje delovanje javnih ustanov z nadstandardom preiskovalnih in svetovalnih sto- ritev – z namenom zaščite zakonitosti, integritete in varnosti tako posameznikov kot organizacij. Pripomogli ste k temu, da je slovensko de- tektivsko združenje vstopilo v mednarodno detektivsko združenje. Kako vam je to uspelo? S takratnim predsednikom in sekretarjem smo kandidirali za vstop v mednarodno zvezo detek- tivskih zvez. To je bil logičen korak, saj je imela Slovenija že takrat kakovostne strokovnjake na tem področju. Pomembno je bilo dokazati, da izpolnjujemo visoke profesionalne standarde in da lahko tudi majhna država ponudi vrhunske strokovnjake. Zdaj sem v tem istem mednaro- dnem združenju detektivskih zvez delegatka prestižnega mednarodnega združenja Council of International Investigators s sedežem v ZDA, ki združuje več kot 400 članov z vsega sveta, kar je še prav posebno priznanje. Kakšno je zanimanje za detektivsko delo pri nas? Ostajate še vedno ena redkih žensk v tem poklicu? Detektivski poklic ostaja specifičen in ni med množičnimi izbirami, še posebej ne med izbi- rami žensk. V nekaterih sredinah sem bila kar nekaj časa edina ženska. Trenutno sem edina ženska in edina iz EU v izvršnem odboru di- rektorjev omenjenega Council of International Investigators. A zanimanje raste, predvsem med tistimi, ki detektivstvo razumejo kot orodje za profesionalno razreševanje problemov. V čast mi je, ko k meni pristopijo ženske in mi pove- do, da so se zaradi promocije, ki jo delam za prepoznavnost detektivske panoge, opogumile in stopile na pot detektivske dejavnosti. A pot vsakega posameznika je drugačna in prav je tako. Moja je takšna, da delam in da z veseljem promoviram dejavnost navzven, globalno. Gre namreč za poklic, ki ima izjemno zgodovino in je izjemnega pomena za dobrobit ljudi, saj po navadi pomagamo tam, kjer drugi mehanizmi ne zmorejo. T o vsekakor ni poklic, ki bi pritegnil množice – deloma zato, ker zahteva precej odre- kanja in prilagajanja in je zelo zahteven. Kaj je dodana vrednost, ki jo ženske vnašate v ta poklic? Prepričana sem, da ženske v to delo prinaša- mo dodatne razsežnosti, na primer drugačen pristop h komunikaciji in več empatije, kar lahko koristi celotni stroki. Upam, da bo detektivski poklic pri nas vedno bolj prepoznan kot zani- miva poklicna pot tako za moške kot ženske, saj pri svojem delu potrebujemo raznolike kadre. Danes ženske predstavljajo približno tretjino do skoraj polovico vseh zasebnih detektivov, pri čemer je delež v Evropi približno 25- do 30-od- stoten. Zgodovinsko gledano so ženske v detek- tivskem poklicu začele kot izjemne pionirke že v 19. stoletju, vendar so bile do druge polovice 20. stoletja zelo redke, nato se je njihovo število postopoma začelo povečevati. Katere so lastnosti, ki naredijo dobrega de- tektiva? Poleg odličnega poznavanja zakonodaje in etičnih standardov mora imeti dober detektiv sposobnost analitičnega mišljenja, visoko sto- pnjo diskretnosti, vztrajnosti in sposobnost lo- čevanja pomembnega od nepomembnega. Po- membno je, da se je pripravljen nenehno učiti in nadgrajevati. Pogosto so ključni tudi znanje psihologije, intuicija in občutek za pravi trenu- tek. Prav tako je ključna potrpežljivost. Preiskave so lahko zelo dolgotrajne in enolične; včasih več ur ali dni ni nikakršnega vidnega napredka, de- tektiv pa mora kljub temu ohraniti zbranost in nadaljevati delo. Pri tem pride prav tudi vztraj- nost – ko naleti na ovire ali slepe ulice, se dober detektiv ne sme predati, ampak mora vztrajno iskati nove poti do resnice. Empatija je še ena pomembna lastnost. Dober detektiv razume ču- stva in stiske ljudi, s katerimi se srečuje – tako strank kot tistih, ki jih opazuje – kar mu pomaga, da situacije obravnava bolj človeško in z večjo mero razumevanja. S tem lažje pridobi zaupanje sogovornikov in učinkoviteje komunicira, kar je velikokrat ključno pri reševanju primerov. Skrat- ka, poleg strokovnega znanja detektiva odliku- jejo predvsem etičnost, potrpežljivost, empatija in vztrajnost. Radi berete detektivske romane in gledate detektivske filme ter serije? Le redko, pritegnejo me resnični primeri. Fikcije so pogosto preveč senzacionalistične in ne odražajo resničnega poteka preiskovalnega dela oziroma ga celo potvarjajo, kar me zmoti, ker zaradi njih ljudje dobijo lažno predstavo o našem poklicu. Sem pa seveda posegla po vseh knjigah Tadeja Goloba, ki me je pred leti prosil za pomoč pri eni od svojih knjig. Osebno sem spoznala tudi Joja Nesbøja. Verjetno verjamete, da zelo cenim pisatelje, glede na to, kako zelo rada berem … Rada berem strokovno literaturo s področij varnosti, prava in psihologije, saj je znanje v tem poklicu nenehno v razvoju. Na moji knji- žni polici najdete tudi precej duhovnih vsebin, trenutno ponovno prebiram Tako je govoril Zaratustra Friedricha Nietzscheja, berem tudi delo Tao te jing: Knjiga poti, ki ga je napisal Lao Tze. V domači knjižnici imam več kot osem tisoč knjig. Strastna bralka sem, odkar vem zase. Ko sem bila majhna, predšolska deklica in še nisem znala brati, mi je romane brala mama. Obe se spominjava, kako je ob branju zaspala, jaz pa sem jo vedno znova predramila in zahtevala, naj bere dalje. Spomnim se, kako sem v enem dnevu prebrala Piko Nogavičko, mama me je morala odtrgati od knjige, da sem šla na kosilo. Knjige so vsekakor moja ljubezen. Kako vaša družina sprejema vaše delo? Kot družina imamo svojstven ritem. Smo zelo aktivni, energični in prilagodljivi. Ker sva z mo- žem oba zelo vpeta vsak v svoj posel, ki se sicer deloma kje tudi prekriva, pridejo tedni, ko se skoraj ne vidiva ali si doma podava kljuko. Tega sem bila navajena že prej, ko je bil mož v policiji, saj je bil veliko časa v službi in je tudi velikokrat odpotoval, tako da sva se v tem duhu že spozna- la in pozneje poročila in sva oba vedela, v kaj se spuščava. Izredno sva povezana. Na glavnih področjih, ki so pomembna za par in družino, imava precej podoben pogled, na veliko drugih področjih pa se zelo dopolnjujeva in čutim, da to zvezi zasebno in poslovno daje vpliv in moč. Če ponazorim tovrstno komplementarnost; ko me nekaj razjezi, mož ostane popolnoma umirjen in pomiri situacijo ter obratno. Deliva strast do potovanj, knjig, kuhanja, gledališča, umetnosti in še bi lahko naštevala. Mož je verjetno moj naj- večji oboževalec, jaz pa njegova. Občudujem ga kot človeka in strokovnjaka, ki je veliko prispeval k delu policije, med drugim je prejel medaljo za požrtvovalnost. Je enciklopedija znanja, v prvi vrsti pa velik človek in zelo sem hvaležna zanj. Najbolj cenim, da sva v močni zvezi, v kateri sva svobodna in se ne dušiva. V življenju sem doživela že marsikaj, dobro in tudi zelo slabo, zato znam to, kar imava z možem, še toliko bolj ceniti. Kako si polnite baterije? Z umikom v samoto, tišino, z branjem in s potovanji. Uživam v slikarstvu, to je moja velika strast. Znam si predstavljati življenje, v katerim bi raziskovala svet skozi slikarski čopič in barve. Baterije si napolnim tudi z obi- skovanjem galerij po vsem svetu, kar po navadi združim s službenimi potovanji. Rada obiščem opero in gledališče, tako da imam redne abo- nmaje. Regeneracija uma je namreč nujna, saj poklic terja visoko psihološko kapaciteto in sposobnost samonadzora. Vedno več izkušenj seveda pride z leti in moram reči, da sem v obdobju, ko se jih je nabralo že precej, zato sem pri svojem delu suverena. Prav tako sem v obdobju življenja, v katerem zelo uživam, poslovno in zasebno, za kar sem zelo hvaležna in hkrati ponižna, ker tega ne jemljem, kot da je samoumevno. Kdo je Bernarda, ko ni detektivka? Sem človek, ki ceni tišino, pristnost, ume- tnost in naravo. Sem radovedna raziskovalka, ki verjame v moč znanja, povezovanja in traj- nostnega delovanja. Preiskovalna dejavnost je moje poslanstvo, a ni edina definicija moje identitete. V meni živi tudi učiteljica, umetni- ška duša, strateginja in ženska, ki spoštuje ži- vljenje v vseh njegovih oblikah. Zelo uživam v družbi prijateljev, v prostem času me boste pogosto našli s knjigo ali čopičem v roki za slikarskim platnom ali zamišljeno ob skodeli- ci kave. Rada imam mirne kotičke in iskrene pogovore. Zasebno sem popolno nasprotje svojemu poslovnemu in akademskemu udej- stvovanju. Zasebno sem torej precej introver- tirana in umirjena. Cenim drobne trenutke, ki mi omogočijo razmislek in notranji mir. Foto: Sašo Švigelj V domači knjižnici ima več kot osem tisoč knjig. Strastna bralka je, odkar ve zase. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 28, 10. julij 2025 INTERVJU Je ena redkih žensk v detektivskem poklicu. Kot je povedala, je bila že kot otrok izredno ra- hločutna, rada je opazovala ljudi in se pogla- bljala v njihovo vedenje ter razmišljanje. »Rada sem bila sama, rada sem brala in odkar vem zase, sem zelo odgovorna, zavzeta za učenje in spoznavanje novih stvari. Bolj kot druženje z vrstniki so me zanimali pogovori s starejšimi lju- dmi, bila sem precej resna v primerjavi z drugimi vrstniki. Vedno me je zanimalo, kaj se skriva v ozadju dejanj ljudi in izrazov, in pogosto sem opazila podrobnosti, ki so drugim ušle.« Kot je dodala, sta jo njena naravna radovednost in želja »Manj glamurozno, kot ga prikazujejo filmi, a bolj odgovorno« Ko sem slišala zanjo, sem zastrigla z ušesi. Delo detektiva se mi namreč že od nekdaj zdi nadvse mikavno, odeto v tančice skrivnostnosti, razburljivo in razgibano. Našteto je seveda posledica načina, kako ga predstavijo knjige, filmi in TV-serije. Vendar me je sogovornica, ki izvira z Vranskega, hitro postavila na realna tla. Da ni prav nič filmsko glamurozno, mi je zatrdila. Zato sem jo morala temeljito zaslišati; zanimalo me je, kako detektivska žilica utripa že v otroku, kako se nato razvije v profesionalno detektivko, kaj vse detektivi doživijo na terenu, kaj počnejo, ko odložijo značko … O vsem tem sem se pogovarjal z eno vodilnih detektivk v svetu Bernardo Škrabar Damnjanović. MAJA FURMAN »Osebnostno sem bojevita. Ko gre za pravico in ko se moram boriti, to počnem do konca. Življenjske izkušnje so me izoblikovale v človeka, ki je večino časa zunaj okvira, in se ne bojim stati sama, ničesar me ni strah in v tej pristnosti je velika moč ter hkrati tudi odgovornost.« »Ko odložim detektivsko značko, ostanem ženska, ki ceni iskrenost, pristne odnose in seveda raziskovanje sveta s potovanji. Sem večna radovednica, ki verjame v moč znanja in resnice tudi zunaj poklicnega konteksta.« da bi razumela svet okoli sebe, že zelo zgodaj usmerjali proti poklicu, ki ga opravlja danes. Že kot osnovnošolko jo je zanimalo policijsko delo – še posebej tisto, povezano s preiskova- njem in z vzpostavljanjem reda, ki ga je dojema- la kot ključen element zagotavljanja pravičnosti. Želela se je vpisati v srednjo policijsko šolo, ven- dar tisto leto niso razpisali oddelka za dekleta. Končala je srednjo zdravstveno šolo v Celju. Po opravljeni maturi se je vpisala v takratno viso- ko policijsko-varnostno šolo, zdaj fakulteto za varnostne vede, kjer končuje doktorski študij. Pravite, da vam že kot deklici niso ušle po- drobnosti, ki jih večina ni opazila. Kako se je v otroštvu še kazala vaša detektivska žilica? Moja mama bi rekla, da ni bilo konca mojim »zakaj« in »kako«. Ko me je nekaj zanimalo, sem na vsak način želela odgovor. Vedno sem imela izjemno empatijo, občutljivost za podrobnosti, zanimanje za človeško vedenjo in močno po- trebo po razumevanju vzrokov za nekatere do- godke. Pogosto sem se spraševala, kaj se skriva za posameznimi dejanji ljudi, zakaj nekateri po- samezniki delujejo, kot delujejo. Zamišljala sem si vzroke in ozadja, bila občutljiva za razpoke v zgodbah in tišine med stavki. Ta lastnost se je z leti okrepila v poklicno radovednost in anali- tičnost, priznam, tudi v poklicno deformacijo. T o, da sem osredotočena priti do bistva, globine neke zadeve, ki me zanima, je del moje osebno- sti. Ta lastnost se je že v začetku mojih dvajsetih let preusmerila v profesionalno pot s študijem v visoki policijsko-varnostni šoli. Kako so starši komentirali, ko ste jim rekli, da boste postali detektivka? Mislim, da so že zgodaj vedeli, da sem zelo samostojna in samoiniciativna in da je edino, kar potrebujem, da mi stojijo ob strani z nasveti. Vedeli so, da se bom v vsakem primeru odločila po svoje. Vedno sem šla svojo pot in ker sem bila izjemno delavna ter nadpovprečna v šoli, menim, da je bil to razlog, da se nista spraševala o tehtnosti moje odločitve pri izbiri poklica, ker sta vedela, da sem zadeve že zelo dobro preve- rila. Starša sta ponosna name, kar mi večkrat povesta. Jaz sem jima hvaležna, da sem imela možnost odraščati z delovnima, odgovornima in s poštenima človekoma, ki ju odlikujejo vi- soki etični standardi. Hvaležna sem jima tudi, da sta mi vedno pustila imeti svoj mir in svoj osebnostni prostor, ki mi je zelo bistven tako danes in odkar se zavedam sebe kot deklice. Ogromno popotnico ljubezni, mehkobe in spre- jemanja sta mi dali tudi babica in teta, žal sta obe že pokojni, vendar ostajata v mojem srcu. Je detektivski poklic tak, kot nam ga prika- zujejo knjige, serije in filmi? Ne. V resnici gre za strukturirano, dokumen- tirano delo, ne nazadnje imajo poročila, zapi- sniki, ki gredo od nas, procesno vrednost, sami s svojim vedenjem o neki preiskavi, dejstvu pa smo lahko priča v možnih nadaljnjih postopkih. Adrenalinske akcije so občasne, ko čakamo, da ujamemo osebo pri tatvini, kršitvi, goljufiji … V večini primerov gre za ure in ure opazovanj (pozimi na mrazu, poleti v izjemni vročini, pri čemer sploh ni nujno, da se bo kaj zgodilo). Je manj glamurozno, a veliko bolj odgovorno. V praksi gre torej za precej bolj strukturirano, za- konsko opredeljeno in metodično delo. Ne gre za adrenalin in spektakel, kot to prikazujejo fil- mi, temveč za sistematično zbiranje informacij, spoštovanje zakonodaje, natančno dokumenta- cijo in visoko odgovornost do resničnosti. Delo zahteva veliko potrpežljivosti in izostren obču- tek za sorazmernost pri vsakem upravičenju, Vas je v tem poklicu kaj posebej presene- tilo? Ko si že rečem, da sem v skoraj 20 letih dela videla vse, se še vedno pojavi nekaj, ob čemer se zgrozim ali nasmejim. Izjemno hvaležna sem za vrsto izjemnih izkušenj, ki sem jih pridobila. T o je neprecenljivo. Toliko stvari se mi je zgodilo, toliko zgodb sem slišala, preiskala, da imam res ogromno znanja, s katerim lahko pomagam lju- dem v marsikateri situaciji. Koliko psihološkega znanja, empatije in socialne inteligence je treba za kakovostno opravljanje nalog! Marsikdaj za- polnjujemo praznino, kjer so zmožnosti javnih služb omejene bodisi zaradi časovne, kadrovske ali finančne stiske. Nam lahko zaupate, kaj konkretno vas je nasmejalo in ob čem ste se zgrozili? Življenjske situacije ljudi so včasih grozljive in iz spoštovanja do življenja obnemim, ko vidim, v kakšnih stiskah živijo nekateri. Zato se redno trudim za dobrodelnost in pomoč ljudem, hkrati vem, da bi lahko na tem področju naredila še več. Ne zavedamo se, da vsakodnevno hodimo mimo oken in vrat, in ne vemo, kakšen pekel se dogaja za nekaterimi. Klicala sem že policijo in reševalce, ko sem naletela na osebo, ki je želela narediti samomor. Najbolj se zgrozim v prime- rih, v katerih so vpleteni majhen otrok ali ob- nemogli ostareli. Težko mi je že govoriti o tem, kakšne zlorabe se dogajajo. Po drugi strani me nasmejijo čisto življenjske stvari; ko na terenu ugotovimo, da se je stranka zmotila in podala napačen opis vozila ali česa drugega. O teh za- devah rada predavam in učim mlajše detektive in študente, saj je to tudi del moje doktorske disertacije; govori o tem, kako zelo je naš spo- min varljiv in kako hitro pozabljamo ter kako spominske luknje zapolnimo s podatki, za ka- tere se izkaže, da ne držijo. Pred časom sva se s sodelavko nasmejali, ko smo prejeli zaprosilo stranke za kontrolo bolniške pri neki osebi. To osebo smo nedavno preverjali tudi za drugega naročnika in odkrili kršitve bolniške, zaradi če- sar jo je ta naročnik odpustil. Moj smeh je imel v ozadju kanček groze ob zavedanju, kaj vse dopušča naš sistem. Za katere detektivske naloge vas najpogo- steje najamejo? Najpogosteje nas najamejo za preiskave zlo- rab bolniškega staleža, preverjanje spoštovanja konkurenčnih klavzul ter nadzor nad zaposle- nimi ob sumih nepravilnosti, kot so zlorabe delovnega časa ali neupravičeni potni stroški. Poleg tega izvajamo teste o prisotnosti alkohola in prepovedanih drog. Te naloge so ključne za zaščito interesov delodajalcev in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo. Vendar delo mojega kolektiva obsega še veliko več. Specializirani smo za korporativno varnost in inteligenco, kjer izvajamo penetracijske teste informacijskih in fizičnih varnostnih sistemov podjetij. Vas kdaj najameta tudi kak ljubosumen mož ali žena? Detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović o svojem delu Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 28, 10. julij 2025 INTERVJU »Že kot otrok nisem prenašala krivic. Vedno sem intuitivno stala na strani šibkejših ali tistih, ki se jim ni bilo mogoče postaviti v bran. Zanimanje za detektivsko delo je pozneje zraslo iz te naravne želje po iskanju resnice, razkrivanju dejstev, ki ostajajo skrita očem, ter zaščiti tistih, ki so pogosto brez orodij za pravno ali dejansko uveljavitev svojih interesov.« T udi takšne pobude so, seveda, a ko ne gre za zakonit interes ali je zahteva v nasprotju z načeli stroke, jo zavrnemo. Vsak primer skrbno preteh- tamo in ravnamo v skladu z veljavno zakonodajo ter s profesionalnimi standardi. V ospredje ve- dno postavimo spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva. V dejanskih primerih je ob razve- zah v ospredju velikokrat iskanje premoženja, ki je odteklo oziroma ga nasprotna oseba skriva. Ali za zbiranje dokaznega gradiva glede skrbni- štva nad otrokom … V težkih zasebnih situaci- jah svetujem ljudem v stiski. Pri meni najdejo prostor, kjer jim prisluhnem s spoštovanjem ter z zavezanostjo k molčečnosti. Veliko ljudi se obrne name tudi zaradi znanja in izkušenj, tako življenjskih kot tistih, ki so se nabrali iz rešenih primerov v 20-letni karieri. Ste se med opravljanjem poklica kdaj znašli v nevarnosti? Ali morda v zabavni situaciji? Večkrat. V vseh teh letih sem večkrat poklica- la policijo, zato da sem naznanila sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol- žnosti. Na policijo sem se obrnila tudi, če so bile okoliščine nevarne ali pa sem kolegom samo posredovala kakšne operativne informacije, za katere sem menila, da bi lahko pomagale pri njihovem delu. Pred nekaj meseci sva na primer šla s kolegom oba oborožena na teren, saj sva vedela, da je imela oseba, ki smo jo iskali, orožje in je tudi grozila, da ga bo uporabila. Primeri, kjer smo iskali dolžnike, ki so se vztrajno skri- vali, skrivali pa so tudi svoje premoženje, tudi niso bili nič manj nevarni. Imela sem primer, ko je bil dolžnik zelo jezen, ko sem ga našla po daljšem iskanju. Dobro se je skrival. Povabil me je v stanovanje, v katerem je imel nagrobnik in zraven njega prižgano svečo. Iskanja ljudi za- radi vročanja pozivov na sodišča so prav tako nevarna; pozive sem vročala ljudem z obrobja družbe, narkomanom, a tudi tistim na visokih položajih. Vse vrste situacij sem doživela. Pri vseh so najboljše orožje dobrega detektiva do- bre komunikacijske veščine, ki pomagajo bodisi rešiti primer bodisi pravo informacijo ali umiriti razgreto situacijo, nasilno osebo … Strokovni prijemi, meti, udarci in orožje so skrajne poteze, ki so včasih prav tako potrebne. Kako je videti delovni dan detektivke? Vsak dan je drugačen. Vključuje lahko teren- sko opazovanje, pripravo poročil, sestanke z naročniki, analizo zbranih informacij ali sode- lovanje v pravnih postopkih. Včasih sem od ju- tra do večera na terenu, drugič preživim dan za pisalno mizo, preučujem zakonodajo ali pišem strokovne prispevke. Veliko tudi potujem, pre- davam na fakultetah, soorganiziram konferen- ce, vmes koordiniram kopico primerov, seveda imam ob tem še zasebno življenje. Moje delo je razgibano, terja disciplino in visoko organizira- nost, po drugi strani pa izjemno prilagodljivost, tako časovno kot krajevno. A to me žene, ta glo- balna dosegljivost, prepletenost, inovativnost, možnost ustvarjalnosti na visoki ravni z ljudmi s celega sveta. Kaj vam pomenijo dosežki, ki so posledica vašega dela, kot so standardizacija detektivske dejavnosti v EU, vodenje komisij in izpiti? Gre za pomembno potrditev, da delo, ki ga opravljam, presega okvire posameznika in pri- speva k ureditvi stroke kot celote. Zame so to konkretni premiki k profesionalizaciji dejavno- sti, dvigu ugleda stroke ter h krepitvi zaupanja javnosti. Prispevanje k standardom je odgo- vornost, ki jo jemljem resno. To je priznanje za stroko in osebni dosežek. Pomembno je, da detektivska dejavnost ni v senci, temveč da je prepoznan del pravne države. Detektivi so že od svojih začetkov prispevali k varnosti, pravni ureditvi in razreševanju najzahtevnejših prime- rov. Klasičen primer iz zgodovine je ameriški detektiv Allan Pinkerton, ki je v 19. stoletju usta- novil eno prvih zasebnih detektivskih agencij na svetu. Njegova agencija je že takrat izvajala obsežne naloge, ki so vključevale tako fizično varovanje kot tudi zbiranje obveščevalnih po- datkov in preprečevanje kaznivih dejanj. Tudi v Sloveniji si detektivska stroka prizadeva za vidno, zakonito in strokovno vlogo. Ne gre za dejavnost iz ozadja, temveč za jasno reguliran poklic, ki dopolnjuje delovanje javnih ustanov z nadstandardom preiskovalnih in svetovalnih sto- ritev – z namenom zaščite zakonitosti, integritete in varnosti tako posameznikov kot organizacij. Pripomogli ste k temu, da je slovensko de- tektivsko združenje vstopilo v mednarodno detektivsko združenje. Kako vam je to uspelo? S takratnim predsednikom in sekretarjem smo kandidirali za vstop v mednarodno zvezo detek- tivskih zvez. To je bil logičen korak, saj je imela Slovenija že takrat kakovostne strokovnjake na tem področju. Pomembno je bilo dokazati, da izpolnjujemo visoke profesionalne standarde in da lahko tudi majhna država ponudi vrhunske strokovnjake. Zdaj sem v tem istem mednaro- dnem združenju detektivskih zvez delegatka prestižnega mednarodnega združenja Council of International Investigators s sedežem v ZDA, ki združuje več kot 400 članov z vsega sveta, kar je še prav posebno priznanje. Kakšno je zanimanje za detektivsko delo pri nas? Ostajate še vedno ena redkih žensk v tem poklicu? Detektivski poklic ostaja specifičen in ni med množičnimi izbirami, še posebej ne med izbi- rami žensk. V nekaterih sredinah sem bila kar nekaj časa edina ženska. Trenutno sem edina ženska in edina iz EU v izvršnem odboru di- rektorjev omenjenega Council of International Investigators. A zanimanje raste, predvsem med tistimi, ki detektivstvo razumejo kot orodje za profesionalno razreševanje problemov. V čast mi je, ko k meni pristopijo ženske in mi pove- do, da so se zaradi promocije, ki jo delam za prepoznavnost detektivske panoge, opogumile in stopile na pot detektivske dejavnosti. A pot vsakega posameznika je drugačna in prav je tako. Moja je takšna, da delam in da z veseljem promoviram dejavnost navzven, globalno. Gre namreč za poklic, ki ima izjemno zgodovino in je izjemnega pomena za dobrobit ljudi, saj po navadi pomagamo tam, kjer drugi mehanizmi ne zmorejo. T o vsekakor ni poklic, ki bi pritegnil množice – deloma zato, ker zahteva precej odre- kanja in prilagajanja in je zelo zahteven. Kaj je dodana vrednost, ki jo ženske vnašate v ta poklic? Prepričana sem, da ženske v to delo prinaša- mo dodatne razsežnosti, na primer drugačen pristop h komunikaciji in več empatije, kar lahko koristi celotni stroki. Upam, da bo detektivski poklic pri nas vedno bolj prepoznan kot zani- miva poklicna pot tako za moške kot ženske, saj pri svojem delu potrebujemo raznolike kadre. Danes ženske predstavljajo približno tretjino do skoraj polovico vseh zasebnih detektivov, pri čemer je delež v Evropi približno 25- do 30-od- stoten. Zgodovinsko gledano so ženske v detek- tivskem poklicu začele kot izjemne pionirke že v 19. stoletju, vendar so bile do druge polovice 20. stoletja zelo redke, nato se je njihovo število postopoma začelo povečevati. Katere so lastnosti, ki naredijo dobrega de- tektiva? Poleg odličnega poznavanja zakonodaje in etičnih standardov mora imeti dober detektiv sposobnost analitičnega mišljenja, visoko sto- pnjo diskretnosti, vztrajnosti in sposobnost lo- čevanja pomembnega od nepomembnega. Po- membno je, da se je pripravljen nenehno učiti in nadgrajevati. Pogosto so ključni tudi znanje psihologije, intuicija in občutek za pravi trenu- tek. Prav tako je ključna potrpežljivost. Preiskave so lahko zelo dolgotrajne in enolične; včasih več ur ali dni ni nikakršnega vidnega napredka, de- tektiv pa mora kljub temu ohraniti zbranost in nadaljevati delo. Pri tem pride prav tudi vztraj- nost – ko naleti na ovire ali slepe ulice, se dober detektiv ne sme predati, ampak mora vztrajno iskati nove poti do resnice. Empatija je še ena pomembna lastnost. Dober detektiv razume ču- stva in stiske ljudi, s katerimi se srečuje – tako strank kot tistih, ki jih opazuje – kar mu pomaga, da situacije obravnava bolj človeško in z večjo mero razumevanja. S tem lažje pridobi zaupanje sogovornikov in učinkoviteje komunicira, kar je velikokrat ključno pri reševanju primerov. Skrat- ka, poleg strokovnega znanja detektiva odliku- jejo predvsem etičnost, potrpežljivost, empatija in vztrajnost. Radi berete detektivske romane in gledate detektivske filme ter serije? Le redko, pritegnejo me resnični primeri. Fikcije so pogosto preveč senzacionalistične in ne odražajo resničnega poteka preiskovalnega dela oziroma ga celo potvarjajo, kar me zmoti, ker zaradi njih ljudje dobijo lažno predstavo o našem poklicu. Sem pa seveda posegla po vseh knjigah Tadeja Goloba, ki me je pred leti prosil za pomoč pri eni od svojih knjig. Osebno sem spoznala tudi Joja Nesbøja. Verjetno verjamete, da zelo cenim pisatelje, glede na to, kako zelo rada berem … Rada berem strokovno literaturo s področij varnosti, prava in psihologije, saj je znanje v tem poklicu nenehno v razvoju. Na moji knji- žni polici najdete tudi precej duhovnih vsebin, trenutno ponovno prebiram Tako je govoril Zaratustra Friedricha Nietzscheja, berem tudi delo Tao te jing: Knjiga poti, ki ga je napisal Lao Tze. V domači knjižnici imam več kot osem tisoč knjig. Strastna bralka sem, odkar vem zase. Ko sem bila majhna, predšolska deklica in še nisem znala brati, mi je romane brala mama. Obe se spominjava, kako je ob branju zaspala, jaz pa sem jo vedno znova predramila in zahtevala, naj bere dalje. Spomnim se, kako sem v enem dnevu prebrala Piko Nogavičko, mama me je morala odtrgati od knjige, da sem šla na kosilo. Knjige so vsekakor moja ljubezen. Kako vaša družina sprejema vaše delo? Kot družina imamo svojstven ritem. Smo zelo aktivni, energični in prilagodljivi. Ker sva z mo- žem oba zelo vpeta vsak v svoj posel, ki se sicer deloma kje tudi prekriva, pridejo tedni, ko se skoraj ne vidiva ali si doma podava kljuko. Tega sem bila navajena že prej, ko je bil mož v policiji, saj je bil veliko časa v službi in je tudi velikokrat odpotoval, tako da sva se v tem duhu že spozna- la in pozneje poročila in sva oba vedela, v kaj se spuščava. Izredno sva povezana. Na glavnih področjih, ki so pomembna za par in družino, imava precej podoben pogled, na veliko drugih področjih pa se zelo dopolnjujeva in čutim, da to zvezi zasebno in poslovno daje vpliv in moč. Če ponazorim tovrstno komplementarnost; ko me nekaj razjezi, mož ostane popolnoma umirjen in pomiri situacijo ter obratno. Deliva strast do potovanj, knjig, kuhanja, gledališča, umetnosti in še bi lahko naštevala. Mož je verjetno moj naj- večji oboževalec, jaz pa njegova. Občudujem ga kot človeka in strokovnjaka, ki je veliko prispeval k delu policije, med drugim je prejel medaljo za požrtvovalnost. Je enciklopedija znanja, v prvi vrsti pa velik človek in zelo sem hvaležna zanj. Najbolj cenim, da sva v močni zvezi, v kateri sva svobodna in se ne dušiva. V življenju sem doživela že marsikaj, dobro in tudi zelo slabo, zato znam to, kar imava z možem, še toliko bolj ceniti. Kako si polnite baterije? Z umikom v samoto, tišino, z branjem in s potovanji. Uživam v slikarstvu, to je moja velika strast. Znam si predstavljati življenje, v katerim bi raziskovala svet skozi slikarski čopič in barve. Baterije si napolnim tudi z obi- skovanjem galerij po vsem svetu, kar po navadi združim s službenimi potovanji. Rada obiščem opero in gledališče, tako da imam redne abo- nmaje. Regeneracija uma je namreč nujna, saj poklic terja visoko psihološko kapaciteto in sposobnost samonadzora. Vedno več izkušenj seveda pride z leti in moram reči, da sem v obdobju, ko se jih je nabralo že precej, zato sem pri svojem delu suverena. Prav tako sem v obdobju življenja, v katerem zelo uživam, poslovno in zasebno, za kar sem zelo hvaležna in hkrati ponižna, ker tega ne jemljem, kot da je samoumevno. Kdo je Bernarda, ko ni detektivka? Sem človek, ki ceni tišino, pristnost, ume- tnost in naravo. Sem radovedna raziskovalka, ki verjame v moč znanja, povezovanja in traj- nostnega delovanja. Preiskovalna dejavnost je moje poslanstvo, a ni edina definicija moje identitete. V meni živi tudi učiteljica, umetni- ška duša, strateginja in ženska, ki spoštuje ži- vljenje v vseh njegovih oblikah. Zelo uživam v družbi prijateljev, v prostem času me boste pogosto našli s knjigo ali čopičem v roki za slikarskim platnom ali zamišljeno ob skodeli- ci kave. Rada imam mirne kotičke in iskrene pogovore. Zasebno sem popolno nasprotje svojemu poslovnemu in akademskemu udej- stvovanju. Zasebno sem torej precej introver- tirana in umirjena. Cenim drobne trenutke, ki mi omogočijo razmislek in notranji mir. Foto: Sašo Švigelj V domači knjižnici ima več kot osem tisoč knjig. Strastna bralka je, odkar ve zase. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 28, 10. julij 2025 LEDENA ZGODBA Zgornjesavinjčani izdelujejo kocke ledu, ki se topijo kar tri ure V kristalni led lahko ujamejo tudi sadje in zlate lističe Za večino so ledene kocke le preprost dodatek za hlajenje pijače, ki mu ne posvečajo posebne pozornosti. A tiste, ki nastajajo v Zgornji Savinjski dolini, so rezultat natanč- nega ročnega dela, premišljenega postopka in izjemno čiste izvirske vode iz Kamniško- -Savinjskih Alp. »Glavni značilnosti naših ledenih kock sta popolna prosojnost in daljša obstojnost. Z njimi želimo dvigniti vizualno doživetje pitja in ohraniti kakovost pijače, da bi ostala dobro ohlajena, a manj razredčena,« poudarjajo trije prijatelji, ki že skoraj pet let soustvarjajo blagovno znamko Arctic Luxury Ice. Njihove butične ledene kocke lahko zasledimo v najprestižnejših restavracijah, tudi tistih, označenih z Michelinovo zvezdico. Zaradi majhnosti slovenskega trga so svojo ponudbo letos še nadgradili in začeli izdelovati tudi cenovno dostopnejše ledene kocke, ki so namenjene širši potrošnji. SINTIJA JURIČ Čeprav nihče od njih ni go- stinec, so Jure Volčanžek, Luka Marolt in Martin Božič skupno strast našli v izdelavi ledenih kock. Zgornjesavinj- čani, ki prihajajo iz gradbe- ne, strojne in elektrostroke, so se povsem spontano od- ločili, da bodo na slovenskem trgu zapolnili vrzel v izdelavi sodobnih ledenih kock, ki so v tujini prisotne že kar ne- kaj časa. »Nek poletni večer smo pili koktajle, ki so bili zaradi hitrega taljenja ledu povsem razredčeni. Začeli smo se pogovarjati, kako bi lahko naredili kristalno čist led, ki bi se topil počasneje kot običajen led. Že naslednji dan smo se lotili raziskovanja trga in počasi začeli vzposta- vljati svojo proizvodnjo,« je poudarila trojica, ki je svoje podjetje odprla tik pred epi- demijo koronavirusa. »Na kakovost ledu močno vpliva kakovost vode. Od nje sta odvisni tudi prosojnost in topnost.« »Led zna narediti vsak. Naše glavno vodilo je bilo, kako ga brez kemijskih reakcij narediti tako, da se bo topil čim počasneje in posledično ne bo razredčil pijače,« je poudaril Jure. »Ledena kocka, ki je velika 50 x 50 x 50 milimetrov, se na zraku v senci pri 25 stopinjah Celzija topi približno tri ure,« poudarjajo Zgornjesavinjčani. Za blagovno znamko Arctic Luxury Ice stojijo trije fantje iz Zgornje Savinjske doline. Led izdelujejo tudi v obliki sfere, a ta je za razliko od kock in kvadrov manj priljubljena. Za različne priložnosti v led ujamejo tudi sadje in cvetje. Njihove ledene kocke navdušujejo tudi najbolj zahtevne gostince po svetu. Najpomembnejša je voda S kristalnimi ledenimi koc- kami s popolnimi robovi, ki jih izdelujejo na Ljubnem ob Savinji, so slovenskim gostin- cem želeli ponuditi izdelek, ki bi dvignil vizualno dožive- tje pitja in ohranil kakovost pijače. S tem bi ostala dobro ohlajena, a manj razredčena. To so dosegli z izbiro kakovo- stne vode. »Naš prestižni led ni izdelan iz običajne pitne vode iz omrežja. Narejen je iz visoko kakovostne vode, ki izvira iz srca Kamniško- -Savinjskih Alp, znanih po svojem vulkanskem izvoru. Ker voda teče iz vulkanskih kamnin, je izjemno čista, saj se vulkanska kamnina slabo topi,« je poudaril Martin in dodal, da so testirali ogromno različnih vod, a najboljšo so našli najbližje domu. Pri izdelavi ledu poseb- no pozornost namenjajo tudi postopku. V svoji pro- izvodnji naenkrat izdelajo 150-kilogramske bloke leda, ki jih nato v različne oblike in mere ročno razrežejo s tračno žago. Pomembno je, da v njih ni ujetega zraka in nečistoč, kar dosežejo z eno- stranskim zamrzovanjem. Pri tem jim pomagajo še manjše črpalke, ki poskrbijo, da voda neprestano kroži. »Z leti smo dodobra preučili proces izde- lave, a se vsako leto naučimo tudi kaj novega,« poudari- jo zgovorni fantje, ki bloke ledu izdelujejo vsak teden, po dva bloka imajo vedno tudi na zalogi. »Velikokrat se namreč zgodi, da nas stran- ke pokličejo zadnji dan pred dogodkom. Če se le da, jim skušamo vedno ustreči,« pri- pomnijo. Najprej v restavracijo s tremi »michelinkami« Trojica je svoje ledene kre- acije najprej zasnovala zelo butično. Z njimi so želeli doseči dovršeno, estetsko in prestižno raven. »Na trg smo prišli s prestižnim iz- delkom, zato nismo vedeli, kaj pričakovati. Svoje ledene kocke smo najprej predstavili najboljšim slovenskim resta- vracijam in naša prva stranka je bila edina slovenska resta- vracija s tremi Michelinovimi zvezdicami,« je povedal Jure. Danes lahko njihove brezča- sne kocke najdemo v števil- nih priznanih restavracijah doma in v tujini. Najdemo jih tudi v številnih koktajl barih, na festivalih in drugih dogodkih. Ko govorimo o oblikah ledu, fantje poudarijo, da so pri kupcih najbolj priljublje- ni kocke in kvadri, nekoliko manj priljubljena je sfera. Pri izbiri kocke, ki konča v kozarcu, sta namreč ključni prilagoditev velikosti kozar- ca in količina tekočine, ki jo vsebuje. »Kocke so primerne za koktajle z manj tekočine, ki so postreženi v nizkih ko- zarcih, kvadri so primernejši za koktajle v višjih kozarcih, sfere za kozarce s peclji,« poudarijo fantje, ki v svoje ledene mojstrovine za po- sebne priložnosti in dogodke pogosto ujamejo tudi cvetje, začimbe, sadje, zlate lističe in predmete. Led po naročilu pogosto personalizirajo tudi z logotipi podjetij ali različnimi napisi. »V led lahko ujamemo marsikaj,« dodajo v šali. Zdaj tudi dostopnejši Čeprav se je po njihovih besedah fi lozofi ja uporabe ledu predvsem po epidemiji koronavirusa zelo spremeni- la in so ljudje za kakovostne izdelke pripravljeni plača- ti tudi malo več, so se Jure, Luka in Martin letos odločili, da bodo spremenili celostno podobo blagovne znamke in svoj posel razširili na širši krog ljudi. »Spoznali smo, da je za izključno prestižni led slovenski trg premajhen. Ob že omenjenem prestižnem ledu, ki je narejen iz izvirske vode, smo zato letos v ponud- bo dodali še dve novi liniji, ki sta cenovno dostopnejši širši javnosti.« V novih dveh linijah led izdelujejo iz fi ltrirane pitne vode, s čimer skušajo ujeti razmerje med kakovostjo in cenovno dostopnostjo. V pri- merjavi z njihovim prestižnim ledom je nekoliko drugačno tudi pakiranje. »Z vsemi tre- mi linijami zdaj z ledom res dosežemo vse – od presti- žnih dogodkov in restavracij do barov s koktajli, festivalov ter tudi ljudi, ki želijo naš led zgolj za domačo uporabo,« so še poudarili fantje, ki v svoji ledeni zgodbi še zdaleč niso rekli zadnje besede. Foto: osebni arhiv V večji kos ledu so ujeli tudi napis, ki označuje evropsko restavracijsko združenje JRE. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 28, 10. julij 2025 TOPLINA IN NEUSAHLJIV OPTIMIZEM Pred dvajsetimi leti je spre- jela povabilo nekdanjega di- rektorja Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Marjana Berginca, da bi v tem javnem zavodu prevzela področje pre- ventive ter vzpostavila sistem za zagotavljanje zdravstvene vzgoje otrok in mladostnikov v konjiški, zreški in vitanjski občini. Zelo uspešno je orala ledino na tem področju. Dojila in pisala Zdravstveno vzgojo je uvedla v vrtcih in osnovnih šolah, v naslednjih letih je sistem širila in nadgrajevala, da bi preven- tivne programe na področju javnega zdravja in kakovosti življenja čim bolj približala tudi drugim ciljnim skupinam Mateja Rebernak, prejemnica bronastega grba Občine Slovenske Konjice Sočutje je njeno drugo ime V krajih Dravinjske doline jo poznajo mnogi, saj je vrsto let skrbela za izboljšave na področju javnega zdravja in kakovosti življenja. Kot vodja centra za krepitev zdravja v konjiškem zdravstvenem domu je Mateja Rebernak, diplomirana medicinska sestra in magistrica menedžmenta, orala ledino na področju zdravstvene vzgoje in preventive v konjiški, zreški in vitanjski občini. Tudi prostovoljstvo ji ni tuje, saj je že več kot 15 let predana prostovoljka Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice. Med ljudmi žanje simpatije zaradi svoje topline, sočutja in neusahljivega optimizma. Na poklone se odziva zadržano, saj pravi, da je predvsem preprosta oseba, ki se zna odzivati na stiske ljudi. »Občinskega priznanja sem se razveselila, a je v meni prebudilo tudi blago nela- godje. Spraševala sem se, ali si ga zaslužim. Lepi odzivi ljudi so me prepričali, da si ga očitno res, doda vidno zadovoljna. BARBARA FURMAN »Med praktičnim poukom dijakom v bolnišnici kažem, kako pristopiti k bolniku, kako z njim komunicirati, mu prisluhniti in pomagati. Človečnost je vrednota, ki v zdravstvu ne sme nikoli usahniti.« Matejo Rebernak je lani dokazala tudi svoje igral- ske sposobnosti, saj je v pr- vem celovečernem fi lmu v pohorskem narečju »Je kir ke riku?« prepričljivo odi- grala lik Jolande. Filmska komedija je podirala rekor- de gledanosti v slovenskih kinematografi h. Mateja z možem Rajkom, sinom Jakobom in hčerko Milo. (Foto: osebni arhiv) Občinsko priznanje ji je izročil konjiški župan Darko Ratajc. (Foto: Matej Nareks) v krajih Dravinjske doline. Zdravstveno-vzgojni center, v katerem je delovala, je bil na- grajen kot najuspešnejši tovr- stni center v Sloveniji, konjiški zdravstveni dom pa je od dr- žave prejel fi nančno nagrado kot potrditev kakovosti. Leta 2017 je bil za zavod uspešen na razpisu države za fi nanci- ranje nadgradnje preventivnih programov v centru za krepitev zdravja. »Čeprav sem bila ta- krat na porodniškem dopustu, sem z veseljem pomagala pri pripravi razpisne dokumenta- cije. Spomnim se, kako sem se- dela za računalnikom in pisala, obenem pa dojila trimesečno hčerko Milo.« S pridobljenim denarjem so lahko zaposlili še dietetika, psihologa, kineziologa ter dve dodatni medicinski sestri. Tako so s kadrovsko okrepitvijo in v sodelovanju s celjsko izpostavo Nacionalnega inštituta za jav- no zdravje lahko zagotavljali še boljše preventivne zdravstve- ne programe za čim širši krog ljudi. Dostop do zdravstvenih storitev Vrsto let si je prav tako priza- devala, da bi bil vsem ljudem ne glede na njihov socialni status omogočen dostop do zdravstvenih storitev. Pri tem tudi potreb priseljencev ni spregledala. Na Konjiškem živi kar nekaj družin, ki so se v to okolje priselile iz Albanije. »Za albanske ženske smo pripra- vili izobraževalne delavnice. Med drugim smo jim omogo- čili spremstvo tolmača, ko so šle na ginekološki pregled,« je pojasnila. Sicer je Mateja tudi usposo- bljena vodnica nordijske hoje, s čimer je prispevala k promociji gibanja v vseh starostnih sku- pinah. Kot predavateljica na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je izobraževala mlajše kolegice na področju zdravstve- ne vzgoje. Prav tako je uspešno razširila program preventivne- ga delovanja v lokalno okolje. Njeno delo v preventivnem zdravstvenem programu Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju pre- drakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, je bilo prepoznano in nagraje- no na državni ravni, saj so se prebivalci vitanjske občine za- čeli bolj množično udeleževati tovrstnih pregledov. Pohvala ministrstva Ministrstvo za zdravje je ko- njiški center za krepitev zdrav- ja izpostavilo kot primer dobre prakse pri ponovni vzpostavi- tvi preventivnih dejavnosti ter zmanjševanju neenakosti pri dostopu do zdravstvenih stori- tev po končani pandemiji. Med pandemijo covida-19 je z ekipo sodelavcev prevze- la vodenje vstopne točke za odvzem brisov. Kljub kriznim razmeram so ohranili delo zdravstvene vzgoje na daljavo, saj so pripravljali videovsebine, nudili psihološko podporo ter kljub kriznim razmeram po najboljših močeh med ljudmi spodbujali zdrave življenjske navade. »Pandemija je pustila močne negativne posledice na področju preventive. V tistem času nismo opravljali prese- jalnih programov za zgodnje odrivanje raka. Pri mladih so se občutno poslabšale gibalne sposobnosti in telesna pripra- vljenost. Zato sem takratnega ministra za zdravje med obi- skom Slovenskih Konjic opo- zorila, da bi morali pristojni na državni ravni kljub izrednim razmeram zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje preventi- ve,« je dodala. Rešil si je življenje Preventiva v zdravstvu je, kot poudarja, izjemnega pomena, saj reši 50 odstotkov življenj. Mateja je pomagala številnim posameznikom, ki so z njeno strokovno in moralno podpo- ro korenito spremenili način življenja in s tem preprečili hude zdravstvene težave, ne- kateri celo smrt. Ob tem se je spomnila na krajana Žič, ki je pred leti doživel predinfarktno stanje, saj je imel 130 kilogra- mov. »Pomagala sem mu, da je postopoma povsem spremenil način življenja. Začel se je zdravo prehranjevati in giba- ti. Najprej je nekajkrat na dan hodil po stopnicah v domačih hiši, sledili so sprehodi. Giba- nje mu je počasi prišlo v nava- do, zato se je sčasoma začel počutiti sposobnega za daljše pohode, podal se je tudi v hri- be. Pretekel je celo 25-kilome- trski maraton. V znak zahvale mi je podaril startno številko maratona. Lepo mi je bilo pri srcu, ko sem opazovala, kako sta se v njem prebujali volja do življenja in sreča. Od tega je več kot deset let in še danes ohra- nja zdrav življenjski slog. Če se ne bi spremenil, danes zagoto- vo ne bi bil več med nami,« je prepričana. »Rada imam ljudi« Mnogi poudarjajo, da nje- nega dela ne zaznamujeta le strokovnost in predanost, am- pak tudi izjemna človečnost. Zato ne preseneča, da je na slovesnosti ob konjiškem ob- činskem prazniku, na kateri ji je župan podelil bronasti občinski grb, prejela številne čestitke in zahvale ter tople objeme tistih, ki cenijo njeno delo. In teh ni malo. »Da, če- stitke so kar deževale. Osrečila me je vsaka!« Pravi, da je hvaležna tudi zato, ker je odraščala v druži- ni, v kateri je bila deležna lju- bezni in podpore. »To je zago- tovo pripomoglo, da sem lažje razvila sočutje. Zelo nehvale- žno je sicer govoriti o sebi, a z gotovostjo lahko povem, da sem predvsem preprosta ose- ba, odprta in komunikativna. Zares imam rada ljudi. Vedno težim k pristnosti in iskrenosti v odnosih. In ljudje očitno to občutijo.« Tudi med dijaki v srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Celju, kjer zadnji dve leti po- učuje praktični pouk in stro- kovnoteoretične predmete, je nadvse priljubljena. Tudi od staršev dijakov prejema pisma zahvale. Med dijaki krepi srčnost V tej srednji šoli je delala že kot absolventka. Ko je zapušča- la šolski kolektiv, so ji kolegi re- kli, da se bo zagotovo še vrnila. In kako prav so imeli. »Pri delu v zdravstvenem domu nisem več našla novih izzivov, ob katerih bi lahko strokovno in osebnostno napredovala. Lah- ko bi uživala na lovorikah mi- nulega dela vse do upokojitve, a nisem tak tip človeka.« Ob zaposlitvi v šolstvu se je morala ponovno posvetiti štu- diju pedagogike in andragogike ter opraviti še strokovni izpit iz šolstva. »Odlično se počutim v novem delovnem okolju, saj me delo z mladimi osrečuje in izpopolnjuje. Ko je treba, znam prisluhniti tudi njihovim teža- vam, jih tolažiti in spodbujati. Ker bodo naši dijaki delali v zdravstvu, sem še posebej po- zorna, da poleg strokovnega znanja razvijajo tudi sočuten in spoštljiv odnos do bolnikov. Med praktičnim poukom v bol- nišnici jih v največji meri učim s svojim zgledom. Kažem jim, kako pristopiti k bolniku, kako z njim komunicirati, mu pri- sluhniti in pomagati. Človeč- nost je vrednota, ki v zdravstvu kljub vedno bolj zaostrenim razmeram zaradi pomanjkanja kadra ne sme nikoli usahniti,« poudarja. Majhen krog velikih ljudi Vrsto let je prostovoljka Rdečega križa in predsedni- ca krajevne organizacije RK na Svetem Jerneju, kjer živi z družino. Pravi, da je prosto- voljstvo preraslo v njen način življenja. Vprašam jo, kako se sooča s svojimi življenjskimi izzivi. »V težkih trenutkih se rada umaknem v miren ko- tiček, da se poglobljeno po- govorim sama s seboj. Svoje prošnje usmerim v tisto nekaj presežnega. In vedno verja- mem, da se bo vse dobro izšlo,« pove rahločutno. Ob tem priznava, da jo življenje uči, da mora v večji meri po- skrbeti zase in ne zgolj skrbe- ti za druge. »Včasih sem žele- la vsem ustreči, ob tem sem pozabila nase. Danes znam reči tudi ne. Zavedam se, da moram najprej poskrbeti za svoje dobro počutje. Le če sem mirna in zadovoljna, lahko učinkovito pomagam tudi drugim,« je spoznala. Ob tem se spomni na uspešnico Massima Saviča, v kateri poje o majhnem krogu velikih lju- di. »Hvaležna sem, da imam ob sebi majhen krog velikih ljudi. Moja družina, starši in prijatelji so vir moje osebne sreče.« Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 28, 10. julij 2025 LEDENA ZGODBA Zgornjesavinjčani izdelujejo kocke ledu, ki se topijo kar tri ure V kristalni led lahko ujamejo tudi sadje in zlate lističe Za večino so ledene kocke le preprost dodatek za hlajenje pijače, ki mu ne posvečajo posebne pozornosti. A tiste, ki nastajajo v Zgornji Savinjski dolini, so rezultat natanč- nega ročnega dela, premišljenega postopka in izjemno čiste izvirske vode iz Kamniško- -Savinjskih Alp. »Glavni značilnosti naših ledenih kock sta popolna prosojnost in daljša obstojnost. Z njimi želimo dvigniti vizualno doživetje pitja in ohraniti kakovost pijače, da bi ostala dobro ohlajena, a manj razredčena,« poudarjajo trije prijatelji, ki že skoraj pet let soustvarjajo blagovno znamko Arctic Luxury Ice. Njihove butične ledene kocke lahko zasledimo v najprestižnejših restavracijah, tudi tistih, označenih z Michelinovo zvezdico. Zaradi majhnosti slovenskega trga so svojo ponudbo letos še nadgradili in začeli izdelovati tudi cenovno dostopnejše ledene kocke, ki so namenjene širši potrošnji. SINTIJA JURIČ Čeprav nihče od njih ni go- stinec, so Jure Volčanžek, Luka Marolt in Martin Božič skupno strast našli v izdelavi ledenih kock. Zgornjesavinj- čani, ki prihajajo iz gradbe- ne, strojne in elektrostroke, so se povsem spontano od- ločili, da bodo na slovenskem trgu zapolnili vrzel v izdelavi sodobnih ledenih kock, ki so v tujini prisotne že kar ne- kaj časa. »Nek poletni večer smo pili koktajle, ki so bili zaradi hitrega taljenja ledu povsem razredčeni. Začeli smo se pogovarjati, kako bi lahko naredili kristalno čist led, ki bi se topil počasneje kot običajen led. Že naslednji dan smo se lotili raziskovanja trga in počasi začeli vzposta- vljati svojo proizvodnjo,« je poudarila trojica, ki je svoje podjetje odprla tik pred epi- demijo koronavirusa. »Na kakovost ledu močno vpliva kakovost vode. Od nje sta odvisni tudi prosojnost in topnost.« »Led zna narediti vsak. Naše glavno vodilo je bilo, kako ga brez kemijskih reakcij narediti tako, da se bo topil čim počasneje in posledično ne bo razredčil pijače,« je poudaril Jure. »Ledena kocka, ki je velika 50 x 50 x 50 milimetrov, se na zraku v senci pri 25 stopinjah Celzija topi približno tri ure,« poudarjajo Zgornjesavinjčani. Za blagovno znamko Arctic Luxury Ice stojijo trije fantje iz Zgornje Savinjske doline. Led izdelujejo tudi v obliki sfere, a ta je za razliko od kock in kvadrov manj priljubljena. Za različne priložnosti v led ujamejo tudi sadje in cvetje. Njihove ledene kocke navdušujejo tudi najbolj zahtevne gostince po svetu. Najpomembnejša je voda S kristalnimi ledenimi koc- kami s popolnimi robovi, ki jih izdelujejo na Ljubnem ob Savinji, so slovenskim gostin- cem želeli ponuditi izdelek, ki bi dvignil vizualno dožive- tje pitja in ohranil kakovost pijače. S tem bi ostala dobro ohlajena, a manj razredčena. To so dosegli z izbiro kakovo- stne vode. »Naš prestižni led ni izdelan iz običajne pitne vode iz omrežja. Narejen je iz visoko kakovostne vode, ki izvira iz srca Kamniško- -Savinjskih Alp, znanih po svojem vulkanskem izvoru. Ker voda teče iz vulkanskih kamnin, je izjemno čista, saj se vulkanska kamnina slabo topi,« je poudaril Martin in dodal, da so testirali ogromno različnih vod, a najboljšo so našli najbližje domu. Pri izdelavi ledu poseb- no pozornost namenjajo tudi postopku. V svoji pro- izvodnji naenkrat izdelajo 150-kilogramske bloke leda, ki jih nato v različne oblike in mere ročno razrežejo s tračno žago. Pomembno je, da v njih ni ujetega zraka in nečistoč, kar dosežejo z eno- stranskim zamrzovanjem. Pri tem jim pomagajo še manjše črpalke, ki poskrbijo, da voda neprestano kroži. »Z leti smo dodobra preučili proces izde- lave, a se vsako leto naučimo tudi kaj novega,« poudari- jo zgovorni fantje, ki bloke ledu izdelujejo vsak teden, po dva bloka imajo vedno tudi na zalogi. »Velikokrat se namreč zgodi, da nas stran- ke pokličejo zadnji dan pred dogodkom. Če se le da, jim skušamo vedno ustreči,« pri- pomnijo. Najprej v restavracijo s tremi »michelinkami« Trojica je svoje ledene kre- acije najprej zasnovala zelo butično. Z njimi so želeli doseči dovršeno, estetsko in prestižno raven. »Na trg smo prišli s prestižnim iz- delkom, zato nismo vedeli, kaj pričakovati. Svoje ledene kocke smo najprej predstavili najboljšim slovenskim resta- vracijam in naša prva stranka je bila edina slovenska resta- vracija s tremi Michelinovimi zvezdicami,« je povedal Jure. Danes lahko njihove brezča- sne kocke najdemo v števil- nih priznanih restavracijah doma in v tujini. Najdemo jih tudi v številnih koktajl barih, na festivalih in drugih dogodkih. Ko govorimo o oblikah ledu, fantje poudarijo, da so pri kupcih najbolj priljublje- ni kocke in kvadri, nekoliko manj priljubljena je sfera. Pri izbiri kocke, ki konča v kozarcu, sta namreč ključni prilagoditev velikosti kozar- ca in količina tekočine, ki jo vsebuje. »Kocke so primerne za koktajle z manj tekočine, ki so postreženi v nizkih ko- zarcih, kvadri so primernejši za koktajle v višjih kozarcih, sfere za kozarce s peclji,« poudarijo fantje, ki v svoje ledene mojstrovine za po- sebne priložnosti in dogodke pogosto ujamejo tudi cvetje, začimbe, sadje, zlate lističe in predmete. Led po naročilu pogosto personalizirajo tudi z logotipi podjetij ali različnimi napisi. »V led lahko ujamemo marsikaj,« dodajo v šali. Zdaj tudi dostopnejši Čeprav se je po njihovih besedah fi lozofi ja uporabe ledu predvsem po epidemiji koronavirusa zelo spremeni- la in so ljudje za kakovostne izdelke pripravljeni plača- ti tudi malo več, so se Jure, Luka in Martin letos odločili, da bodo spremenili celostno podobo blagovne znamke in svoj posel razširili na širši krog ljudi. »Spoznali smo, da je za izključno prestižni led slovenski trg premajhen. Ob že omenjenem prestižnem ledu, ki je narejen iz izvirske vode, smo zato letos v ponud- bo dodali še dve novi liniji, ki sta cenovno dostopnejši širši javnosti.« V novih dveh linijah led izdelujejo iz fi ltrirane pitne vode, s čimer skušajo ujeti razmerje med kakovostjo in cenovno dostopnostjo. V pri- merjavi z njihovim prestižnim ledom je nekoliko drugačno tudi pakiranje. »Z vsemi tre- mi linijami zdaj z ledom res dosežemo vse – od presti- žnih dogodkov in restavracij do barov s koktajli, festivalov ter tudi ljudi, ki želijo naš led zgolj za domačo uporabo,« so še poudarili fantje, ki v svoji ledeni zgodbi še zdaleč niso rekli zadnje besede. Foto: osebni arhiv V večji kos ledu so ujeli tudi napis, ki označuje evropsko restavracijsko združenje JRE. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 28, 10. julij 2025 TOPLINA IN NEUSAHLJIV OPTIMIZEM Pred dvajsetimi leti je spre- jela povabilo nekdanjega di- rektorja Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Marjana Berginca, da bi v tem javnem zavodu prevzela področje pre- ventive ter vzpostavila sistem za zagotavljanje zdravstvene vzgoje otrok in mladostnikov v konjiški, zreški in vitanjski občini. Zelo uspešno je orala ledino na tem področju. Dojila in pisala Zdravstveno vzgojo je uvedla v vrtcih in osnovnih šolah, v naslednjih letih je sistem širila in nadgrajevala, da bi preven- tivne programe na področju javnega zdravja in kakovosti življenja čim bolj približala tudi drugim ciljnim skupinam Mateja Rebernak, prejemnica bronastega grba Občine Slovenske Konjice Sočutje je njeno drugo ime V krajih Dravinjske doline jo poznajo mnogi, saj je vrsto let skrbela za izboljšave na področju javnega zdravja in kakovosti življenja. Kot vodja centra za krepitev zdravja v konjiškem zdravstvenem domu je Mateja Rebernak, diplomirana medicinska sestra in magistrica menedžmenta, orala ledino na področju zdravstvene vzgoje in preventive v konjiški, zreški in vitanjski občini. Tudi prostovoljstvo ji ni tuje, saj je že več kot 15 let predana prostovoljka Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice. Med ljudmi žanje simpatije zaradi svoje topline, sočutja in neusahljivega optimizma. Na poklone se odziva zadržano, saj pravi, da je predvsem preprosta oseba, ki se zna odzivati na stiske ljudi. »Občinskega priznanja sem se razveselila, a je v meni prebudilo tudi blago nela- godje. Spraševala sem se, ali si ga zaslužim. Lepi odzivi ljudi so me prepričali, da si ga očitno res, doda vidno zadovoljna. BARBARA FURMAN »Med praktičnim poukom dijakom v bolnišnici kažem, kako pristopiti k bolniku, kako z njim komunicirati, mu prisluhniti in pomagati. Človečnost je vrednota, ki v zdravstvu ne sme nikoli usahniti.« Matejo Rebernak je lani dokazala tudi svoje igral- ske sposobnosti, saj je v pr- vem celovečernem fi lmu v pohorskem narečju »Je kir ke riku?« prepričljivo odi- grala lik Jolande. Filmska komedija je podirala rekor- de gledanosti v slovenskih kinematografi h. Mateja z možem Rajkom, sinom Jakobom in hčerko Milo. (Foto: osebni arhiv) Občinsko priznanje ji je izročil konjiški župan Darko Ratajc. (Foto: Matej Nareks) v krajih Dravinjske doline. Zdravstveno-vzgojni center, v katerem je delovala, je bil na- grajen kot najuspešnejši tovr- stni center v Sloveniji, konjiški zdravstveni dom pa je od dr- žave prejel fi nančno nagrado kot potrditev kakovosti. Leta 2017 je bil za zavod uspešen na razpisu države za fi nanci- ranje nadgradnje preventivnih programov v centru za krepitev zdravja. »Čeprav sem bila ta- krat na porodniškem dopustu, sem z veseljem pomagala pri pripravi razpisne dokumenta- cije. Spomnim se, kako sem se- dela za računalnikom in pisala, obenem pa dojila trimesečno hčerko Milo.« S pridobljenim denarjem so lahko zaposlili še dietetika, psihologa, kineziologa ter dve dodatni medicinski sestri. Tako so s kadrovsko okrepitvijo in v sodelovanju s celjsko izpostavo Nacionalnega inštituta za jav- no zdravje lahko zagotavljali še boljše preventivne zdravstve- ne programe za čim širši krog ljudi. Dostop do zdravstvenih storitev Vrsto let si je prav tako priza- devala, da bi bil vsem ljudem ne glede na njihov socialni status omogočen dostop do zdravstvenih storitev. Pri tem tudi potreb priseljencev ni spregledala. Na Konjiškem živi kar nekaj družin, ki so se v to okolje priselile iz Albanije. »Za albanske ženske smo pripra- vili izobraževalne delavnice. Med drugim smo jim omogo- čili spremstvo tolmača, ko so šle na ginekološki pregled,« je pojasnila. Sicer je Mateja tudi usposo- bljena vodnica nordijske hoje, s čimer je prispevala k promociji gibanja v vseh starostnih sku- pinah. Kot predavateljica na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je izobraževala mlajše kolegice na področju zdravstve- ne vzgoje. Prav tako je uspešno razširila program preventivne- ga delovanja v lokalno okolje. Njeno delo v preventivnem zdravstvenem programu Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju pre- drakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki, je bilo prepoznano in nagraje- no na državni ravni, saj so se prebivalci vitanjske občine za- čeli bolj množično udeleževati tovrstnih pregledov. Pohvala ministrstva Ministrstvo za zdravje je ko- njiški center za krepitev zdrav- ja izpostavilo kot primer dobre prakse pri ponovni vzpostavi- tvi preventivnih dejavnosti ter zmanjševanju neenakosti pri dostopu do zdravstvenih stori- tev po končani pandemiji. Med pandemijo covida-19 je z ekipo sodelavcev prevze- la vodenje vstopne točke za odvzem brisov. Kljub kriznim razmeram so ohranili delo zdravstvene vzgoje na daljavo, saj so pripravljali videovsebine, nudili psihološko podporo ter kljub kriznim razmeram po najboljših močeh med ljudmi spodbujali zdrave življenjske navade. »Pandemija je pustila močne negativne posledice na področju preventive. V tistem času nismo opravljali prese- jalnih programov za zgodnje odrivanje raka. Pri mladih so se občutno poslabšale gibalne sposobnosti in telesna pripra- vljenost. Zato sem takratnega ministra za zdravje med obi- skom Slovenskih Konjic opo- zorila, da bi morali pristojni na državni ravni kljub izrednim razmeram zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje preventi- ve,« je dodala. Rešil si je življenje Preventiva v zdravstvu je, kot poudarja, izjemnega pomena, saj reši 50 odstotkov življenj. Mateja je pomagala številnim posameznikom, ki so z njeno strokovno in moralno podpo- ro korenito spremenili način življenja in s tem preprečili hude zdravstvene težave, ne- kateri celo smrt. Ob tem se je spomnila na krajana Žič, ki je pred leti doživel predinfarktno stanje, saj je imel 130 kilogra- mov. »Pomagala sem mu, da je postopoma povsem spremenil način življenja. Začel se je zdravo prehranjevati in giba- ti. Najprej je nekajkrat na dan hodil po stopnicah v domačih hiši, sledili so sprehodi. Giba- nje mu je počasi prišlo v nava- do, zato se je sčasoma začel počutiti sposobnega za daljše pohode, podal se je tudi v hri- be. Pretekel je celo 25-kilome- trski maraton. V znak zahvale mi je podaril startno številko maratona. Lepo mi je bilo pri srcu, ko sem opazovala, kako sta se v njem prebujali volja do življenja in sreča. Od tega je več kot deset let in še danes ohra- nja zdrav življenjski slog. Če se ne bi spremenil, danes zagoto- vo ne bi bil več med nami,« je prepričana. »Rada imam ljudi« Mnogi poudarjajo, da nje- nega dela ne zaznamujeta le strokovnost in predanost, am- pak tudi izjemna človečnost. Zato ne preseneča, da je na slovesnosti ob konjiškem ob- činskem prazniku, na kateri ji je župan podelil bronasti občinski grb, prejela številne čestitke in zahvale ter tople objeme tistih, ki cenijo njeno delo. In teh ni malo. »Da, če- stitke so kar deževale. Osrečila me je vsaka!« Pravi, da je hvaležna tudi zato, ker je odraščala v druži- ni, v kateri je bila deležna lju- bezni in podpore. »To je zago- tovo pripomoglo, da sem lažje razvila sočutje. Zelo nehvale- žno je sicer govoriti o sebi, a z gotovostjo lahko povem, da sem predvsem preprosta ose- ba, odprta in komunikativna. Zares imam rada ljudi. Vedno težim k pristnosti in iskrenosti v odnosih. In ljudje očitno to občutijo.« Tudi med dijaki v srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Celju, kjer zadnji dve leti po- učuje praktični pouk in stro- kovnoteoretične predmete, je nadvse priljubljena. Tudi od staršev dijakov prejema pisma zahvale. Med dijaki krepi srčnost V tej srednji šoli je delala že kot absolventka. Ko je zapušča- la šolski kolektiv, so ji kolegi re- kli, da se bo zagotovo še vrnila. In kako prav so imeli. »Pri delu v zdravstvenem domu nisem več našla novih izzivov, ob katerih bi lahko strokovno in osebnostno napredovala. Lah- ko bi uživala na lovorikah mi- nulega dela vse do upokojitve, a nisem tak tip človeka.« Ob zaposlitvi v šolstvu se je morala ponovno posvetiti štu- diju pedagogike in andragogike ter opraviti še strokovni izpit iz šolstva. »Odlično se počutim v novem delovnem okolju, saj me delo z mladimi osrečuje in izpopolnjuje. Ko je treba, znam prisluhniti tudi njihovim teža- vam, jih tolažiti in spodbujati. Ker bodo naši dijaki delali v zdravstvu, sem še posebej po- zorna, da poleg strokovnega znanja razvijajo tudi sočuten in spoštljiv odnos do bolnikov. Med praktičnim poukom v bol- nišnici jih v največji meri učim s svojim zgledom. Kažem jim, kako pristopiti k bolniku, kako z njim komunicirati, mu pri- sluhniti in pomagati. Človeč- nost je vrednota, ki v zdravstvu kljub vedno bolj zaostrenim razmeram zaradi pomanjkanja kadra ne sme nikoli usahniti,« poudarja. Majhen krog velikih ljudi Vrsto let je prostovoljka Rdečega križa in predsedni- ca krajevne organizacije RK na Svetem Jerneju, kjer živi z družino. Pravi, da je prosto- voljstvo preraslo v njen način življenja. Vprašam jo, kako se sooča s svojimi življenjskimi izzivi. »V težkih trenutkih se rada umaknem v miren ko- tiček, da se poglobljeno po- govorim sama s seboj. Svoje prošnje usmerim v tisto nekaj presežnega. In vedno verja- mem, da se bo vse dobro izšlo,« pove rahločutno. Ob tem priznava, da jo življenje uči, da mora v večji meri po- skrbeti zase in ne zgolj skrbe- ti za druge. »Včasih sem žele- la vsem ustreči, ob tem sem pozabila nase. Danes znam reči tudi ne. Zavedam se, da moram najprej poskrbeti za svoje dobro počutje. Le če sem mirna in zadovoljna, lahko učinkovito pomagam tudi drugim,« je spoznala. Ob tem se spomni na uspešnico Massima Saviča, v kateri poje o majhnem krogu velikih lju- di. »Hvaležna sem, da imam ob sebi majhen krog velikih ljudi. Moja družina, starši in prijatelji so vir moje osebne sreče.« Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 28, 10. julij 2025 POTOPIS Najina prva pot v Indijo. Privlačila me je, a dolgo sem jo odrivala na stran. Bala in želela sem si jo, zaradi vsega, kar sem o njej že vedela, pre- brala in slišala. Bala sem se predvsem prizorov revščine, težav s prebavo, da se v kaosu ne bom znašla. Za vstop v narodne parke sva potrebova- la dovoljenja državnega urada zveznih dežel, ki sva jih nameravala obiskati, zato sem za pomoč zaprosila eno od številnih indijskih turističnih agencij, ki mi je uredila vso dokumentacijo, avtomobil in voznika. Pripravila sem se na vse možne težave, s seboj sem vzela celo lekarno, vodič, fotokopije vseh dokumentov za vsak pri- mer, če naju vodnik in voznik ob petih zjutraj, ko sva pristala v New Delhiju, ne bi čakala. New Delhi Na moje olajšanje se to ni zgodilo in na izhodu letališča je stal gospod Sanjeev z vencema rož za dobrodošlico. Rože spremljajo Indijce ob vseh priložnostih. Z njimi častijo bogove in pozdra- vljajo goste. New Delhi je glavno mesto države, ki ima več kot 34 milijonov prebivalcev. Čeprav je za To- kijem drugo največje mesto na svetu, promet poteka veliko bolj tekoče in umirjeno, kot sem si predstavljala. T o je dežela nasprotij, tudi ulice so v New Delhiju, kjer stojijo vladna poslopja, popolnoma čiste, že čez nekaj trenutkov pa na- letimo na otoke smeti, kjer ljudje spijo in živijo ob cesti, kuhajo, perejo in sušijo oblačila, pote- puški psi brskajo po smeteh ali dremajo ob cesti, ob križiščih prosjačijo otroci in trkajo po oknu avtomobila. Ko enemu ponudim jabolko, ga to ne zanima, hoče samo denar. Množica narodnosti in ver Indija je dežela, kjer v sožitju bivajo različne vere in narodnosti, ki častijo množico bogov V deželi nasprotij, sožitij, barv in okusov Popotnica sem – v meni nenehno živi močna želja po potovanju na vse konce sveta; po spoznavanju, odkrivanju, raziskovanju tujih dežel in njihovih ljudi ter živali. V meni je želja zaživeti med domačini drugih držav, za trenutek postati delček tamkajšnjega urtripa ter se potem z novo ploščico v mozaiku potovanj vrniti domov in se še dolgo sladkati s spomini. SONJA SALOBIR LINDSAY Narodni parki Indije – na lovu za bengalskimi tigri ter božanstev in praznujejo vse praznike, tudi božič. Vsa ta mešanica verstev je povezana z nastankom Delhija in se kaže v ornamentira- nosti palač in spomenikov, ki sva si jih ogledala na svoji poti. V vrtovih Lodi je pokopana zadnja dinastija sultanov, ki so prišli z ozemlja dana- šnjega Afganistana. Za njimi so prišli Moguli, islamska ljudstva Perzije in T určije. Najbolj znan vladar Shah Jahan je zgradil Rdečo trdnjavo, največjo mošejo v Delhiju Jama Masjid, in prav tako opevani Tadž Mahal v Agri. Na Rdeči trdnjavi so 15. avgusta 1947 prvič izobesili indijsko zastavo, ko je po dolgem boju z Angleži, ki ga je vodil Mahatma Gandi, Indija postala samostojna. Z rikšo sva si ogledala Chandni Chowk, kjer v labirintu uličic starega Delhija prodajajo vse mogoče, od začimb, ki se jim tudi sama nisem mogla upreti, do riža, sadja, zelenjave, tekstila in živali. Jaipur Za vožnjo v približno 275 kilometrov oddaljen Jaipur, glavno mesto zve- zne dežele Rad- jastan, smo potre- bovali v e č kot pet ur. Jaipur je še danes kraljevo mesto, čeprav je leta 1975 Indira Gandi ukinila kraljevi- no. Sedanji kralj oz. maharadža Jaipurja je Bha- wani Singh in živi v mestni palači. Zaradi barve peščenjaka, a tudi zato, ker so na čast obiska kraljice Viktorije leta 1876 mesto prebarvali z Na džipu je zjutraj zelo hladno. Tadž Mahal v večernem mraku z druge strani reke Jamune Trdnjava Amber v Jaipurju Palača Jal Mahal, Jaipur Bengalski tigri so skoraj izumrli. Vodniki vsakega tigra poznajo po imenu, T 106. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 28, 10. julij 2025 POTOPIS LEPE NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo Pokrovitelj akcije NAVDUŠITE S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAVDUŠITE S POTOPISOM! S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAS Na džipu je zjutraj zelo hladno. rožnato barvo, se Jaipur imenuje tudi »pink city«. Rožnata barva za prebivalce Jaipurja simbolizira gostoljubje, ljubezen in ženstve- nost ter je pogosto prevladujoča barva na porokah. V mestu in okolici je veliko svetovno znanih znamenitosti, ki so del svetovne kulturne dediščine. Najbolj znana je za- radi svoje fotogeničnosti zagotovo palača Hawa Mahal. Zgrajena je bila z namenom, da so si ženske v 18. stoletju lahko ogledova- le dogajanje na cesti, njih pa ni bilo mogoče videti. Prav tako slikovita je palača Jal Mahal. Zgrajena je na jezeru in je zaprta za oglede. V predmestju se dviga mogočna trdnjava Amber, ki je dobila ime po kraju, ki je bil v 16. stoletju glavno mesto Radjastana. Maharadža Man Sin- gh, ki je palačo zgradil, je imel dvanajst žena, eno za vsak znak horoskopa, saj to prinaša srečo. Vsaka žena je imela v palači svoje prostore, ki so bili ločeni tako, da žene niso mogle vedeti, kdaj je katero obiskal. Da se v Jaipurju upreš skušnjavam nakupo- vanja, zahteva veliko naporov. Mesto je namreč tudi pravo trgovsko središče za nakupe dragih ali poldragih kamnov, usnja in tekstila. Agra Agra je zaradi mavzoleja Tadž Mahal mesto najbolj znane ljubezenske zgodbe na svetu. Tadž Mahal je dal zgraditi Shah Jahan v spomin na svojo tretjo ženo Mumtaz Mahal, ki je umrla pri porodu svojega štirinajstega otroka leta 1631. Pra- vijo, da je kralj tako zelo žaloval, da je v eni noči osivel. Pri gradnji so sodelovali največji mojstri intarzije, klesanja marmorja in drugi umetni- ki. Na tisoče dragih kamnov je bilo vgrajenih v marmor. Le leto po končani gradnji je sin Aurangzeb izrinil svojega očeta s prestola in ga zaprl v Rdečo trdnjavo, od koder je oče lahko zrl proti Tadž Ma- halu. Ko je umrl, so ga pokopali poleg ljubljene žene. Danes v mavzoleju stoji natančna kopija njunih grobnic, pravi sta pod njima. Najin vodnik, gospod Pankaj Baghel, nama je povedal tudi svojo ljubezensko zgodbo. On pripada tretji kasti trgovcev. Zaljubil se je v dekle iz druge kaste, kamor spadajo vodje in vojaki, in po nekaj letih sta se hotela poročiti. Starša mu nista dovolila, on pa je vztrajal in se celo odselil od doma. Nato mu je mama zagrozila s samo- morom, če se bo poročil brez dovoljenja staršev. Mama mu pomeni največ, zato se je preselil na- zaj domov, vendar je večji del presedel v svoji sobi, hrano mu je nosil brat, začel je piti in kaditi. Čez nekaj časa so mu starši izbrali ženo. Nekako so ga prepričali, da sta se sestala in na začudenje vseh sta si bila všeč. Običajno predporočne slove- snosti trajajo osem dni – pri njih so vse združili v en dan, ker so se starši bali, da bi si par premislil. Zdaj ima nekaj mesecev starega sina in lepo ženo. Pravi, da poro- ke iz ljubezni niso uspešne, ker dekleta preveč pričakujejo od svojih partnerjev. V dogovorjenih porokah, ki mimogrede stanejo tudi ogromno denarja, so njihove vloge že vnaprej jasne. Več kot 80 odstotkov porok v Indiji je še vedno do- govorjenih. Z vlakom na deželo: Jhansi– Orchha–Khajuraho Na železniški postaji v Agri se kot od dobrega prijatelja posloviva od voznika, gospoda Ashis- ha, ki naju je varno vozil po mestih Rajasthana. Pri vstopu na železniško postajo je pregled kot na letališču. Na peronu so oznake, kjer ustavi vagon, v katerem imaš sedež. Napisane so tudi na vozovnici in vlak ustavi točno tam. Vlaki so večinoma točni, zamude lahko spremljava tudi na aplikaciji Indian Railways. Med vožnjo, ki traja približno dve uri, dobimo sendvič, sladico, čaj in vodo v plastenki. Stranišče je čisto in ima toaletni papir, tudi na postaji tla čistijo kar naprej, zato se svetijo od čistoče. V kraju Jhansi naju pričaka drug voznik, re- sen, predan in prijazen gospod Flroy, ki naju vozi naslednjih približno 800 kilometrov po zveznih deželah Uttar Pradhesh in Madhya Pradesh. Palača za eno noč Orchha, nek- danja prestol- nica, leži sredi tikovih gozdov. S palače Ja- hangir Ma- hal, ki so jo kralji Bun- dela gradili 22 let samo zato, da bi v njej vladar Jahangir prespal eno noč na svoji poti v Lahore, se odpirajo pre- krasni pogledi na okolico in tri hinduistič- ne templje v bližini. Zrak je čist in ponoči morava sobo ogrevati s kaloriferjem, saj se temperature spustijo pod 10 stopinj, ogrevanja pa ni. Bliža se novo leto in kraj je poln indijskih turistov, ki se želijo foto- grafi rati z nama, ker mnogi redko vidijo belca. Še bolj so navdušeni, ko izvejo da sem po poklicu učiteljica angleščine. To je namreč izredno spoštovan poklic, saj je znanje angleščine njihova vstopnica v boljše življenje. V Khajurahu si ogledava templje, ki so znani po prizorih iz Kama Sutre, saj hinduizem uči, da moramo med drugimi zadovoljiti tudi spolne potrebe. V vzhodni skupini templjev spoznava menihe Jina. Predstavljajo samo 0,3 odstotka hindujcev, ki se ne poročajo, povsod hodijo peš, ne jedo zelenjave, ki raste pod zemljo, se ne kopajo in so goli. Menih hoče govoriti z mano in zanima ga je, kako živim, ali jem meso, znam kuhati, ali meditiram in podobno. Okoli naju se zbere cel krog vernikov, ki z nasmihanjem poslušajo najin razgovor, saj moram obljubiti, da bom poskušala jesti manj mesa in da se bom najmanj trikrat opravičila, če bom po nesreči ubila ali poškodo- vala kakšno živo bitje, mravljo ali komarja. Narodni parki in izmuzljivi tigri Glavni cilj najinega potovanja je bil obisk na- rodnih parkov. Poleg tega sva želela videti kra- ljevske bengalske tigre. Ker je število turistov, ki želijo obiskati narodne parke, omejeno, sva vstopnice rezervirala več kot pol leta prej. Vsi narodni parki imajo več vstopnih točk, kjer ura- dniki preverijo dokumente in potne liste. Naj- bolj turističen je Ranthambhore, ker je le 160 km oddaljen od Jaipurja. Parka Bandhavgarh in Kanha ležita več kot 700 km južneje, sta veliko manj oblegana in zato nama bolj pri srcu. Safari vožnje so zgodaj zjutraj in popoldne ter trajajo od tri do štiri ure. Bujenje je običajno ob 5.30 zjutraj, ko so gostom na voljo kava in čaj ter pecivo. Vozila, odprti džipi, nimajo strehe in zjutraj je zelo hladno, največ 6 stopinj. Oblečena sva v smučarsko perilo, jopice, bundo, kapo, šal in roka- vice. V zadnjih dveh par- kih dobiva tudi odejo in termofor. V vsakem parku živijo tigri, ven- dar moraš imeti veli- ko srečo, da jih tudi vidiš, saj so skoraj iz- umrli. Današnji parki so bili v preteklosti, do leta 1970, lovišča maharadž. Veliko nevarnost še vedno predstavlja črni lov in tudi kmetje so nejevoljni, ker jim tigri pobijajo koze in ovce, saj ne poznajo mej in lahko prosto prehajajo. Tigri imajo radi toplo vreme in jih je lažje vi- deti v sončnem vremenu in toplejših mesecih. V zimskem času je samo 20 odstotkov videnj in tudi mi nismo imeli veliko sreče. Bolje je poleti, aprila ali maja, vendar je takrat 45 stopinj in visoka vlaga. Imajo progasto dlako in kožo. Mi jih lahko v gozdu precej dobro vidimo, čeprav se barvno lepo zlijejo z okolico in jih je težko fotografi rati. Njihov plen, npr. jeleni, so barvno slepi in ne vidijo oranžne barve, kar tigrom olajša lov. Vsak tiger ima drugačen vzorec kože, tako kot prstni odtis pri ljudeh. Pester živalski svet Velik del poti smo se vozili skozi redek gozd, porasel s travo, kjer so se pasle črede srnjadi in divjih svinj. Barviti pavi, ki izvirajo prav iz Indije, kjer predstavljajo simbol hindujske vere in po katerih so dobili ime kraljevi prestoli, so med njimi ponosno postopali naokoli. Na poti so nas spremljale tudi opice in nas prav nič boječe opazovale; divje kure so brez- skrbno brskale za zrnjem, ob vodi so se med visokim trsjem sprehajale čaplje, v jezerih so plavali krokodili. Indijski krokodili so med naj- daljšimi, samci zrastejo tudi do šest metrov in že dolgo spadajo med zaščiteno vrsto živali. V narodnem parku Kanha, nekoč ekskluziv- nem lovišču britanskih kraljevih namestnikov, ki se razprostira na skoraj 2 tisoč kvadratnih kilometrih v osrčju Indije, živi še približno sto tigrov. Je raj za vse, ki radi opazujejo veliča- stnost narave in njenih prebivalcev. In prav tam se je tudi nama na široko nasmehnila sreča in dosegla sva cilj svojega potovanja v Indijo. Lepotica s kodnim imenom T 106 je graciozno in brezskrbno prečkala gozdno pot prav pred nami in uresničila najino dolgoletno željo: v živo in od blizu v prostoživečem okolju videti kraljevskega bengalskega tigra. Mnogo več od pričakovanj Potovanje po Indiji je bilo mnogo več, kot sem pričakovala, mnogo več, kot sem uspela strniti v ta prispevek. Vsak njen del je poln nasprotij in sožitij, barv in okusov. Bilo je poto- vanje za dušo, za srce, za vse čute, vir neverje- tnih izkušenj in srečanj s srčnimi in prijaznimi ljudmi, še posebej zunaj velikih mest, kjer je glavni cilj trgovcev, da bi od turistov iztržili čim več denarja. Pravijo, da Indijo ljubiš ali pa jo sovražiš, da vmesne poti ni. Midva sva se vanjo zaljubila in še se bova vrnila – še po najmanj en kamenček za mozaik najinih potovanj. Menihi Jina povsod hodijo goli. Indijci se zelo radi fotografirajo, še posebej ponosno z učitelji, ker je to zelo spoštovan poklic. Prizori iz Kama Sutre na enem od dvaindvajsetih templjev v kraju Khajuraho. Jutro v narodnem parku Ranthambhore Indijske jedi na krožniku – thali. Govedine v Indiji ni, ker je krava sveta žival. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 28, 10. julij 2025 POTOPIS LEPE NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo Pokrovitelj akcije NAVDUŠITE S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAVDUŠITE S POTOPISOM! S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAS Na džipu je zjutraj zelo hladno. rožnato barvo, se Jaipur imenuje tudi »pink city«. Rožnata barva za prebivalce Jaipurja simbolizira gostoljubje, ljubezen in ženstve- nost ter je pogosto prevladujoča barva na porokah. V mestu in okolici je veliko svetovno znanih znamenitosti, ki so del svetovne kulturne dediščine. Najbolj znana je za- radi svoje fotogeničnosti zagotovo palača Hawa Mahal. Zgrajena je bila z namenom, da so si ženske v 18. stoletju lahko ogledova- le dogajanje na cesti, njih pa ni bilo mogoče videti. Prav tako slikovita je palača Jal Mahal. Zgrajena je na jezeru in je zaprta za oglede. V predmestju se dviga mogočna trdnjava Amber, ki je dobila ime po kraju, ki je bil v 16. stoletju glavno mesto Radjastana. Maharadža Man Sin- gh, ki je palačo zgradil, je imel dvanajst žena, eno za vsak znak horoskopa, saj to prinaša srečo. Vsaka žena je imela v palači svoje prostore, ki so bili ločeni tako, da žene niso mogle vedeti, kdaj je katero obiskal. Da se v Jaipurju upreš skušnjavam nakupo- vanja, zahteva veliko naporov. Mesto je namreč tudi pravo trgovsko središče za nakupe dragih ali poldragih kamnov, usnja in tekstila. Agra Agra je zaradi mavzoleja Tadž Mahal mesto najbolj znane ljubezenske zgodbe na svetu. Tadž Mahal je dal zgraditi Shah Jahan v spomin na svojo tretjo ženo Mumtaz Mahal, ki je umrla pri porodu svojega štirinajstega otroka leta 1631. Pra- vijo, da je kralj tako zelo žaloval, da je v eni noči osivel. Pri gradnji so sodelovali največji mojstri intarzije, klesanja marmorja in drugi umetni- ki. Na tisoče dragih kamnov je bilo vgrajenih v marmor. Le leto po končani gradnji je sin Aurangzeb izrinil svojega očeta s prestola in ga zaprl v Rdečo trdnjavo, od koder je oče lahko zrl proti Tadž Ma- halu. Ko je umrl, so ga pokopali poleg ljubljene žene. Danes v mavzoleju stoji natančna kopija njunih grobnic, pravi sta pod njima. Najin vodnik, gospod Pankaj Baghel, nama je povedal tudi svojo ljubezensko zgodbo. On pripada tretji kasti trgovcev. Zaljubil se je v dekle iz druge kaste, kamor spadajo vodje in vojaki, in po nekaj letih sta se hotela poročiti. Starša mu nista dovolila, on pa je vztrajal in se celo odselil od doma. Nato mu je mama zagrozila s samo- morom, če se bo poročil brez dovoljenja staršev. Mama mu pomeni največ, zato se je preselil na- zaj domov, vendar je večji del presedel v svoji sobi, hrano mu je nosil brat, začel je piti in kaditi. Čez nekaj časa so mu starši izbrali ženo. Nekako so ga prepričali, da sta se sestala in na začudenje vseh sta si bila všeč. Običajno predporočne slove- snosti trajajo osem dni – pri njih so vse združili v en dan, ker so se starši bali, da bi si par premislil. Zdaj ima nekaj mesecev starega sina in lepo ženo. Pravi, da poro- ke iz ljubezni niso uspešne, ker dekleta preveč pričakujejo od svojih partnerjev. V dogovorjenih porokah, ki mimogrede stanejo tudi ogromno denarja, so njihove vloge že vnaprej jasne. Več kot 80 odstotkov porok v Indiji je še vedno do- govorjenih. Z vlakom na deželo: Jhansi– Orchha–Khajuraho Na železniški postaji v Agri se kot od dobrega prijatelja posloviva od voznika, gospoda Ashis- ha, ki naju je varno vozil po mestih Rajasthana. Pri vstopu na železniško postajo je pregled kot na letališču. Na peronu so oznake, kjer ustavi vagon, v katerem imaš sedež. Napisane so tudi na vozovnici in vlak ustavi točno tam. Vlaki so večinoma točni, zamude lahko spremljava tudi na aplikaciji Indian Railways. Med vožnjo, ki traja približno dve uri, dobimo sendvič, sladico, čaj in vodo v plastenki. Stranišče je čisto in ima toaletni papir, tudi na postaji tla čistijo kar naprej, zato se svetijo od čistoče. V kraju Jhansi naju pričaka drug voznik, re- sen, predan in prijazen gospod Flroy, ki naju vozi naslednjih približno 800 kilometrov po zveznih deželah Uttar Pradhesh in Madhya Pradesh. Palača za eno noč Orchha, nek- danja prestol- nica, leži sredi tikovih gozdov. S palače Ja- hangir Ma- hal, ki so jo kralji Bun- dela gradili 22 let samo zato, da bi v njej vladar Jahangir prespal eno noč na svoji poti v Lahore, se odpirajo pre- krasni pogledi na okolico in tri hinduistič- ne templje v bližini. Zrak je čist in ponoči morava sobo ogrevati s kaloriferjem, saj se temperature spustijo pod 10 stopinj, ogrevanja pa ni. Bliža se novo leto in kraj je poln indijskih turistov, ki se želijo foto- grafi rati z nama, ker mnogi redko vidijo belca. Še bolj so navdušeni, ko izvejo da sem po poklicu učiteljica angleščine. To je namreč izredno spoštovan poklic, saj je znanje angleščine njihova vstopnica v boljše življenje. V Khajurahu si ogledava templje, ki so znani po prizorih iz Kama Sutre, saj hinduizem uči, da moramo med drugimi zadovoljiti tudi spolne potrebe. V vzhodni skupini templjev spoznava menihe Jina. Predstavljajo samo 0,3 odstotka hindujcev, ki se ne poročajo, povsod hodijo peš, ne jedo zelenjave, ki raste pod zemljo, se ne kopajo in so goli. Menih hoče govoriti z mano in zanima ga je, kako živim, ali jem meso, znam kuhati, ali meditiram in podobno. Okoli naju se zbere cel krog vernikov, ki z nasmihanjem poslušajo najin razgovor, saj moram obljubiti, da bom poskušala jesti manj mesa in da se bom najmanj trikrat opravičila, če bom po nesreči ubila ali poškodo- vala kakšno živo bitje, mravljo ali komarja. Narodni parki in izmuzljivi tigri Glavni cilj najinega potovanja je bil obisk na- rodnih parkov. Poleg tega sva želela videti kra- ljevske bengalske tigre. Ker je število turistov, ki želijo obiskati narodne parke, omejeno, sva vstopnice rezervirala več kot pol leta prej. Vsi narodni parki imajo več vstopnih točk, kjer ura- dniki preverijo dokumente in potne liste. Naj- bolj turističen je Ranthambhore, ker je le 160 km oddaljen od Jaipurja. Parka Bandhavgarh in Kanha ležita več kot 700 km južneje, sta veliko manj oblegana in zato nama bolj pri srcu. Safari vožnje so zgodaj zjutraj in popoldne ter trajajo od tri do štiri ure. Bujenje je običajno ob 5.30 zjutraj, ko so gostom na voljo kava in čaj ter pecivo. Vozila, odprti džipi, nimajo strehe in zjutraj je zelo hladno, največ 6 stopinj. Oblečena sva v smučarsko perilo, jopice, bundo, kapo, šal in roka- vice. V zadnjih dveh par- kih dobiva tudi odejo in termofor. V vsakem parku živijo tigri, ven- dar moraš imeti veli- ko srečo, da jih tudi vidiš, saj so skoraj iz- umrli. Današnji parki so bili v preteklosti, do leta 1970, lovišča maharadž. Veliko nevarnost še vedno predstavlja črni lov in tudi kmetje so nejevoljni, ker jim tigri pobijajo koze in ovce, saj ne poznajo mej in lahko prosto prehajajo. Tigri imajo radi toplo vreme in jih je lažje vi- deti v sončnem vremenu in toplejših mesecih. V zimskem času je samo 20 odstotkov videnj in tudi mi nismo imeli veliko sreče. Bolje je poleti, aprila ali maja, vendar je takrat 45 stopinj in visoka vlaga. Imajo progasto dlako in kožo. Mi jih lahko v gozdu precej dobro vidimo, čeprav se barvno lepo zlijejo z okolico in jih je težko fotografi rati. Njihov plen, npr. jeleni, so barvno slepi in ne vidijo oranžne barve, kar tigrom olajša lov. Vsak tiger ima drugačen vzorec kože, tako kot prstni odtis pri ljudeh. Pester živalski svet Velik del poti smo se vozili skozi redek gozd, porasel s travo, kjer so se pasle črede srnjadi in divjih svinj. Barviti pavi, ki izvirajo prav iz Indije, kjer predstavljajo simbol hindujske vere in po katerih so dobili ime kraljevi prestoli, so med njimi ponosno postopali naokoli. Na poti so nas spremljale tudi opice in nas prav nič boječe opazovale; divje kure so brez- skrbno brskale za zrnjem, ob vodi so se med visokim trsjem sprehajale čaplje, v jezerih so plavali krokodili. Indijski krokodili so med naj- daljšimi, samci zrastejo tudi do šest metrov in že dolgo spadajo med zaščiteno vrsto živali. V narodnem parku Kanha, nekoč ekskluziv- nem lovišču britanskih kraljevih namestnikov, ki se razprostira na skoraj 2 tisoč kvadratnih kilometrih v osrčju Indije, živi še približno sto tigrov. Je raj za vse, ki radi opazujejo veliča- stnost narave in njenih prebivalcev. In prav tam se je tudi nama na široko nasmehnila sreča in dosegla sva cilj svojega potovanja v Indijo. Lepotica s kodnim imenom T 106 je graciozno in brezskrbno prečkala gozdno pot prav pred nami in uresničila najino dolgoletno željo: v živo in od blizu v prostoživečem okolju videti kraljevskega bengalskega tigra. Mnogo več od pričakovanj Potovanje po Indiji je bilo mnogo več, kot sem pričakovala, mnogo več, kot sem uspela strniti v ta prispevek. Vsak njen del je poln nasprotij in sožitij, barv in okusov. Bilo je poto- vanje za dušo, za srce, za vse čute, vir neverje- tnih izkušenj in srečanj s srčnimi in prijaznimi ljudmi, še posebej zunaj velikih mest, kjer je glavni cilj trgovcev, da bi od turistov iztržili čim več denarja. Pravijo, da Indijo ljubiš ali pa jo sovražiš, da vmesne poti ni. Midva sva se vanjo zaljubila in še se bova vrnila – še po najmanj en kamenček za mozaik najinih potovanj. Menihi Jina povsod hodijo goli. Indijci se zelo radi fotografirajo, še posebej ponosno z učitelji, ker je to zelo spoštovan poklic. Prizori iz Kama Sutre na enem od dvaindvajsetih templjev v kraju Khajuraho. Jutro v narodnem parku Ranthambhore Indijske jedi na krožniku – thali. Govedine v Indiji ni, ker je krava sveta žival. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 28, 10. julij 2025 AKTUALNA PONUDBA Morske alge za zdrav pridelek BOLEZNI NA DOMAČEM VRTU Pregledujmo paradižnik Poletje je čas za paradižnik, a tudi za pobiranje krompirja. Številni vrtnarji smo opazili na njem že prve znake krom- pirjeve (paradižnikove) plesni. To pomeni, da obstaja velika nevarnost za prenos bolezni tudi na paradižnik, še posebej če sta posajena v bližini drug drugega na domači njivi. Zato je zelo pomembno, da rastline iz iste družine sadimo čim bolj narazen. Ker jih družijo iste bolezni. Pri paradižniku je za zmanjšanje možnosti okužbe po- membno že sajenje. Tako imamo na vrtu paradižnike, ki imajo vsaj meter razdalje med seboj. Seveda je to odvisno od tega, ali paradižnik vzgajamo na enem ali dveh glavnih steblih. To je pomembno zato, da »piha« med rastlinami in po njih, ker se tako osušijo. Manj vlage pomeni manjšo mo- Ukrepajmo preventivno in pomagajmo okrepiti rastline Poletje je čas za delo na zelenjavnem vrtu. Da pridelamo domačo, okusno in zdravo zelenjavo, moramo poskrbeti za vrtnine. Ker je vreme vroče z občasnimi padavinami, je velika možnost za pojav bolezni. Zato je pomembno redno krepiti rastline s preizkušenimi in z učinkovitimi sredstvi. žnost pojava bolezni. V poletnem času je, če želimo zmanjšati možnost pojava bolezni, pomembno odstranjevanje spodnjih listov. To naredimo šele, ko ima rastlina dovolj listne mase. Takrat odstranimo spodnje liste do prvega cvetnega stebla. Prav tako odstranjujemo zalistnike in oblikujemo rastlino, da pridelamo čim več zdravih plodov. Najbolj pogoste bolezni Paradižnikova plesen in črna listna pegavost paradižnika sta najbolj pogosti bolezni. Te najdemo po domačih vrtovih in na- sadih po vsej Sloveniji. A če želimo domačo pridelavo ohraniti zdravo na ekološki, sonaraven način, moramo ukrepati preven- tivno. To pomeni škropljenje z učinkovitimi sredstvi. Po mojem mnenju lahko brez pomislekov zaupamo ekološkim kmetom, ki pridelujejo plodovke, in sledimo izdelkom, ki jih uporabljajo. Zato škropimo s kombinacijo sredstev Rasti Baker in Rasti Fyto – 6. Obe sredstvi delujeta sistemično, kar pomeni, da delujeta znotraj rastline. Prvo sredstvo je baker v takšni obliki, da ga rastlina sprejme v notranjost, kjer učinkuje. Rasti Fyto – 6 spada med biostimulante in prav tako učinkuje znotraj rastline. Deluje na imunski sistem rastline, ki ga spodbudi tako, da rastlina sproži proizvodnjo obrambnih snovi. Sredstvi preprosto zmešamo in redno škropimo rastline vsakih 7 do 10 dni. Bučke in kumare Slastne buče in kumare smo že začeli pobirati. A v poletnem času nas hitro preseneti bolezen, ki nam uniči vse rastline. Naj- prej na starejših listih opazimo siv poprh, ki se hitro razširi po vseh vehah in nam posuši (uniči) pridelek in rastline. V tem primeru gre za pepelovko, ki je pogosta v suhem in vročem poletju. Druga bolezen, ki potrebuje nekaj vlage in nižjo tem- peraturo, je kumarna (bučna) plesen. To prepoznamo po pegah, lisah rumene barve z rjavo obrobo. Ker so buče, bučke, kumare iz iste družine bučnic, tudi njih tako kot krompir in paradižnik družijo iste bolezni. In tudi škodljivci. V mesecu juliju in v obdobju velikih vročinskih obremenitev je precej težko zamenjati rastline, ki jih je uničila bolezen. To naredimo načeloma junija in imamo še vedno dober pridelek. Vrtnarji moramo razmišljati o že omenjeni preventivi. Svetu- jemo torej odstranjevanje starih ali okuženih listov ter redno preventivno škropljenje s kombinacijo učinkovitih sredstev Rasti Baker in Rasti Fyto – 6. Osnova vsega je prisotnost vr- tnarja na vrtu. Samo če vsak dan pogledamo rastline, lahko dovolj hitro ukrepamo v primeru napada bolezni. Krepitev z algami Močan koreninski sistem pomeni večjo odpornost rastlin na sušo in boljše črpanje vode ter hranil. Tudi v poletnem času rastline krepimo tako, da spodbujamo razvoj njihovega koreninskega sistema z rdečimi morskimi algami Rasti Algo- plasmin. Ko zalivamo rastline s pripravkom, odženejo številne koreničice, zato se poveča črpanje vode in hranil. Idealno je kombinirati škropljenje in zalivanje hkrati. Posebnost Rasti Algoplasmina je, da ga uporabimo v polnem soncu. To ustvari poprh na rastlini, ki jo ščiti pred žgočim soncem in še žuželke odvrača. Seveda se v osnovi vpija v rastlino in izboljša rast, razvoj in kakovost pridelka. VANES HUSIĆ, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 28, 10. julij 2025 BRALCI POROČEVALCI Modna brv v zeliščnem parku Slovesno na Ljubečni V soboto, 14. junija, je v okviru praznovanja Krajevne skupnosti Ljubečna začela pra- znovati tudi Župnija sv. Jožefa Delavca Ljubečna. Na slovesnosti, kjer so se v kulturnem programu predstavile različne domače skupine KUD Ljubečna ter Mladinski pevski zbor OŠ Ljubečna, so podelili priznanja in plakete KS. Priznanje je prejel Gregor Langeršek, član PGD Ljubečna, plakete pa Stanko Mikola, KUD Ljubečna, Stanislava Mirnik, prostovoljka leta, plaketo za življenjsko delo pa posthumno Gorazd Žele- znik. Za župnijo in kraj je bil pomemben izid knjige Pri svetem Jožefu na Ljubečni, posvečene 50-letnici župnije, ki jo je predstavil soavtor in pobudnik dr. Bogdan Kolar. Leta 1975 je bila namreč razglašena nova Župnija svetega Jožefa Delavca, ki je bila prej del vojniške župnije. Idejo za novo župnijo in vso pomoč pri njenem nastajanju je imel Martin Lupše. Prvi župnik je postal Alojzij Kostanjšek. V nedeljo, 15. junija, so se številni verniki zbrali pri sveti maši v praznično okrašeni cerkvi. Ob spremstvu gasilcev PGD Ljubečna, PGD Trnovlje in PGD Šmartno v Rožni dolini so v sprevodu v cerkev krenili duhovniki in škofa dr. Maksimilijan Matjaž in dr. Stanislav Lipovšek. Polna cerkev in prostor pod šotorom, kjer se je zbralo približno 600 vernikov, sta bila dokaz, da imajo ljudje radi svojo župnijo in spoštujejo sedanjega župnika Janka Ivančiča. Slovesno mašo je vodil celjski škof, somaševali pa so dr. Stanislav Lipovšek, višji salezijanski inšpektor Peter Končan, ravnatelj salezijanske ustanove na Rakovniku dr. Miran Sajovic, vodja salezijanske mladine v Celju Viktor Ganc in sedanji župnik Janko Ivančič. Pel je domači mešani cerkveni pevski zbor. Zbrane je ob koncu maše nagovoril tudi župan MO Celje Matija Kovač, ki je pou- daril pomen združevanja in povezovanja med ljudmi. Zgleden primer za to je tudi praznovanje 50-letnice Župnije Ljubečna. Ob zaključku se je župnik Ivančič spomnil dveh pomembnih oseb, in sicer Martina Lupšeta ter Alojzija Kostanjška. Zahvalil se je vsem sodelujočim, vsem zaslužnim za pomoč pri pripravi slovesnega praznovanja, še posebej gasilcem PGD Ljubečna, in vse povabil na pogostitev ob dobrotah, ki so jih pripravili. Druženje je ob zvokih Godbe na pihala KUD Ljubečna, Ansambla Mogu in Ansambla Gašperja Mirnika trajalo do večernih ur. ALEŠ KOLŠEK Posekan kostanj v Plavi laguni Po objavi prispevka v Novem tedniku 5. junija sem želel od vpletenih pridobiti dodatne odgovore, a so se vsi zavili v molk. Nove ugotovitve so: 1. Stanovalec na Ljubljanski cesti 54 je ugotovil, da je parcela 1820/3 v lasti Mestne občine Celje. 2. Direktor podjetja Zelenice, d. o. o., je zato predlagal Mestni občini Celje, naj zadevo prijavi policiji. 3. Sipro, d. o. o., kljub prošnji noče pokazati uradne naro- čilnice, v kateri so natančno navedena dela, ki jih je izvajalec opravil. Prav tako noče pokazati zapisnikov zborov lastnikov Ljubljanske ceste 64, 62, 60, 56, ki jih vodi. Odgovoril je: »Vso operativo je izvajal koordinator.« 4. Izvajalec VRHIS – Damjan Ocvirk, s. p., se na prošnjo po predložitvi naročilnice del ne odziva, prav tako noče pojasniti, če je bilo posekano zdravo drevo. 5. Koordinator Plave lagune molči, ali ima primerno strokov- no usposobljenost (aborist ali vsaj polprofesionalno znanje) za odločanje o poseku. Prav tako molči, kdo je določil, da je treba drevo posekati. 6. Direktorica Hiše prava se tudi ne odziva in zavaja, da o namenu poseka ni bila obveščena (elektronsko sporočilo do- kazuje nasprotno). Prav tako trdi, da so stanovalci na zboru lastnikov potrdili predlog koordinatorja, kar zanika predstavnik lastnikov na Ljubljanski cesti 54, dokumenta, ki bi to potrdil, pa ne predstavi. Glede na navedeno se zdi, da si je neka oseba na Ljubljanski cesti 54 zaželela spremljati vzhod sonca. To željo je posredo- vala predstavniku lastnikov, ta pa koordinatorju Plave lagune. Slednji je nato s pomočjo svojih zborov predlagal rešitev, s tem da stanovalci Ljubljanske ceste 64, 62, 60, 56 o tem niso imeli pomislekov, medtem ko stanovalci na Ljubljanski cesti 54 o tem nismo odločali. Zato gospoda Otona Planka, koordinatorja Plave lagune, sprašujem: Bili ste prisotni pri žaganju kostanja. Kaj je bila tema pogovora in ali vas je ga. Mirjana Zorko, ko je bilo drevo še v fazi obreza, prosila za njegovo odstranitev? V pričakovanju vašega odgovora se vam vnaprej zahvaljujem. Pričakujem in upam, da bodo tudi drugi pristojni organi in organizacije po uradni dolžnosti opravili svoj del posla. ROBERT KLAKOČER, Ljubljanska cesta 54, 3000 Celje PISMA BRALCEV Enajst izjemnih mode- lov – starejših dam in go- spodov – Marjetka, Erika, Julijana, Janko, Rajko, Božena, Silvo, Marija, Bo- židara, Ema in Jožica – je z velikim navdušenjem, s pogumom in ščepcem treme stopilo v vlogo ma- nekenk in manekenov. Poleg njih sta se predsta- vili tudi zaposleni – Mile- na in Aleksandra – ki sta del njihove vsakodnevne podpore. Za čudovit videz naših modelov so poskrbele na- darjene dijakinje Srednje kozmetične šole iz Celja – Tija, Pia, Nina in Ema – ki so delale pod strokovnim vodstvom mentorice Mari- je Artiček. Frizerka Lidija je z veliko mero natančno- sti in ustvarjalnosti obliko- vala pričeske, ki so dopol- nile vsak videz. Iskrena hvala tudi eni od trgovin z oblačili, ki je s skrbno iz- branimi kosi poskrbela za stilsko dovršenost modne revije. Napovedovalka je čudovito povezovala pro- gram modne revije in pri- sotno občinstvo publika je navdušeno ploskalo. Hvala, da ste z nami pre- hodili to posebno pot – ne le pot zeliščnega parka, ampak tudi simbolično pot poguma, veselja in samozavesti. Naši modeli so nam s svojo prisotno- stjo pokazali, da prava lepota ne pozna starosti. Prav vsak je zasijal, vsak v svojem slogu in vsi s po- nosom. Po posebni poti, poti pri- jateljstva, hodimo tudi za- posleni in stanovalci doma. Tako smo letos obeležili že sedmo srečanje Pegazovih prijateljev, ki je tokrat mi- nilo v športnem duhu. Ob obilici smeha in dobre glas- be smo preživeli prijetno in zabavno popoldne. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka (Foto: Matjaž Jambriško) Srečanje po 50 letih V petek, 30. maja, so se na Gimnaziji Celje – Center zbrali nekdanji učenci 4. a-razreda pedagoške gimnazije, katerega razrednik je bil dr. Anton Sore. Maturo so opravili leta 1975, torej pred 50 leti. Pred šolo sta jubilante sprejela sedanji ravnatelj Rok Lipnik in njihova sošolka Milena Golob, ki letos zadnje leto poučuje kot profesorica v tej šoli in je bila tudi organizatorka srečanja. Najprej so si ogledali šolo, ki ima precej drugačno razpore- ditev razredov kot v njihovem času. Njihova razredna učilnica, v kateri je ostalo nešteto takšnih in drugačnih spominov, ni več učilnica za geografijo. Po ogledu so naredili skupno fotografijo, nato so se po bližnji ulici spominov sprehodili do Cankarjeve, kjer so obujali spomine in spoznavali, kaj vse jim je v tem času prineslo življenje. Obljubili so si, da se bodo čim prej spet srečali. MILENA JURGEC (Foto: Erna Ferjanič) Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 28, 10. julij 2025 AKTUALNA PONUDBA Morske alge za zdrav pridelek BOLEZNI NA DOMAČEM VRTU Pregledujmo paradižnik Poletje je čas za paradižnik, a tudi za pobiranje krompirja. Številni vrtnarji smo opazili na njem že prve znake krom- pirjeve (paradižnikove) plesni. To pomeni, da obstaja velika nevarnost za prenos bolezni tudi na paradižnik, še posebej če sta posajena v bližini drug drugega na domači njivi. Zato je zelo pomembno, da rastline iz iste družine sadimo čim bolj narazen. Ker jih družijo iste bolezni. Pri paradižniku je za zmanjšanje možnosti okužbe po- membno že sajenje. Tako imamo na vrtu paradižnike, ki imajo vsaj meter razdalje med seboj. Seveda je to odvisno od tega, ali paradižnik vzgajamo na enem ali dveh glavnih steblih. To je pomembno zato, da »piha« med rastlinami in po njih, ker se tako osušijo. Manj vlage pomeni manjšo mo- Ukrepajmo preventivno in pomagajmo okrepiti rastline Poletje je čas za delo na zelenjavnem vrtu. Da pridelamo domačo, okusno in zdravo zelenjavo, moramo poskrbeti za vrtnine. Ker je vreme vroče z občasnimi padavinami, je velika možnost za pojav bolezni. Zato je pomembno redno krepiti rastline s preizkušenimi in z učinkovitimi sredstvi. žnost pojava bolezni. V poletnem času je, če želimo zmanjšati možnost pojava bolezni, pomembno odstranjevanje spodnjih listov. To naredimo šele, ko ima rastlina dovolj listne mase. Takrat odstranimo spodnje liste do prvega cvetnega stebla. Prav tako odstranjujemo zalistnike in oblikujemo rastlino, da pridelamo čim več zdravih plodov. Najbolj pogoste bolezni Paradižnikova plesen in črna listna pegavost paradižnika sta najbolj pogosti bolezni. Te najdemo po domačih vrtovih in na- sadih po vsej Sloveniji. A če želimo domačo pridelavo ohraniti zdravo na ekološki, sonaraven način, moramo ukrepati preven- tivno. To pomeni škropljenje z učinkovitimi sredstvi. Po mojem mnenju lahko brez pomislekov zaupamo ekološkim kmetom, ki pridelujejo plodovke, in sledimo izdelkom, ki jih uporabljajo. Zato škropimo s kombinacijo sredstev Rasti Baker in Rasti Fyto – 6. Obe sredstvi delujeta sistemično, kar pomeni, da delujeta znotraj rastline. Prvo sredstvo je baker v takšni obliki, da ga rastlina sprejme v notranjost, kjer učinkuje. Rasti Fyto – 6 spada med biostimulante in prav tako učinkuje znotraj rastline. Deluje na imunski sistem rastline, ki ga spodbudi tako, da rastlina sproži proizvodnjo obrambnih snovi. Sredstvi preprosto zmešamo in redno škropimo rastline vsakih 7 do 10 dni. Bučke in kumare Slastne buče in kumare smo že začeli pobirati. A v poletnem času nas hitro preseneti bolezen, ki nam uniči vse rastline. Naj- prej na starejših listih opazimo siv poprh, ki se hitro razširi po vseh vehah in nam posuši (uniči) pridelek in rastline. V tem primeru gre za pepelovko, ki je pogosta v suhem in vročem poletju. Druga bolezen, ki potrebuje nekaj vlage in nižjo tem- peraturo, je kumarna (bučna) plesen. To prepoznamo po pegah, lisah rumene barve z rjavo obrobo. Ker so buče, bučke, kumare iz iste družine bučnic, tudi njih tako kot krompir in paradižnik družijo iste bolezni. In tudi škodljivci. V mesecu juliju in v obdobju velikih vročinskih obremenitev je precej težko zamenjati rastline, ki jih je uničila bolezen. To naredimo načeloma junija in imamo še vedno dober pridelek. Vrtnarji moramo razmišljati o že omenjeni preventivi. Svetu- jemo torej odstranjevanje starih ali okuženih listov ter redno preventivno škropljenje s kombinacijo učinkovitih sredstev Rasti Baker in Rasti Fyto – 6. Osnova vsega je prisotnost vr- tnarja na vrtu. Samo če vsak dan pogledamo rastline, lahko dovolj hitro ukrepamo v primeru napada bolezni. Krepitev z algami Močan koreninski sistem pomeni večjo odpornost rastlin na sušo in boljše črpanje vode ter hranil. Tudi v poletnem času rastline krepimo tako, da spodbujamo razvoj njihovega koreninskega sistema z rdečimi morskimi algami Rasti Algo- plasmin. Ko zalivamo rastline s pripravkom, odženejo številne koreničice, zato se poveča črpanje vode in hranil. Idealno je kombinirati škropljenje in zalivanje hkrati. Posebnost Rasti Algoplasmina je, da ga uporabimo v polnem soncu. To ustvari poprh na rastlini, ki jo ščiti pred žgočim soncem in še žuželke odvrača. Seveda se v osnovi vpija v rastlino in izboljša rast, razvoj in kakovost pridelka. VANES HUSIĆ, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 28, 10. julij 2025 INFORMACIJE Promocijsko besedilo Temeljne dejavnosti družbe Elektro Celje so upravljanje, vodenje in obratovanje distri- bucijskega sistema ter vzdrževanje, gradnja in obnova elektrodistribucijskih vodov ter naprav na območju savinjske, koroške in spo- dnjeposavske regije s 40 občinami v celoti in z dvema delno. Distribucijsko območje druž- be Elektro Celje obsega 4.345 kvadratnih kilometrov oziroma 22 odstotkov površine Slovenije. Temu primerna je razpršenost vo- dov in naprav, ki po skupni dolžini predsta- vljajo drugo najdaljše omrežje med petimi distribucijskimi družbami v Sloveniji. Obsežna nadgradnja distribucijskega omrežja Distribucijsko omrežje družbe Elektro Celje je ob koncu leta 2024 povezovalo že 178.508 uporabnikov električne energije, med ka- terimi so poleg gospodinjstev in poslovnih odjemalcev tudi uporabniki proizvodnih naprav ter sistemov za samooskrbo z elek- trično energijo. Ta številka jasno odraža vedno večjo kompleksnost in pomembnost distri- bucijskega sistema, ki mora slediti sodobnim smernicam energetske tranzicije, vključevanju obnovljivih virov in rastoči porabi električne energije. Za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe vseh teh uporabnikov je Elektro Celje v letu 2024 izvedel rekordne naložbe v višini 50,8 milijona evrov. Gre za največji obseg vlaganj v zgodovini podjetja, kar kaže na jasno zavezanost k dolgoročni stabilnosti, digi- talizaciji in razogljičenju elektroenergetskega sistema. Z vlaganji je bilo pospešeno nadgrajevano omrežje, ki trenutno obsega 17.352 kilome- trov nadzemnih in podzemnih vodov ter vključuje 3.653 transformatorskih postaj. Omrežje te velikosti in razvejanosti zahteva nenehno posodabljanje, saj mora omogočati stabilen pretok energije v vseh vremenskih pogojih, hkrati mora biti prilagodljivo za inte- gracijo novih virov in porabnikov. Poseben poudarek je bil v letu 2024 name- njen gradnji in prenovi srednjenapetostnih (SN) ter nizkonapetostnih (NN) vodov in na- prav s ciljem izboljšanja zmogljivosti, zane- sljivosti in odpornosti omrežja na motnje ter naravne nesreče. S tem sistem pripravljamo tudi na prihodnost, v kateri bodo elektrodi- Rekordne investicije Elektra Celje za trajnostno prihodnost Leto 2024 je bilo za Elektro Celje prelomno. Družba je z inovativnim pristopom, s strate- škimi vlaganji in predanostjo zaposlenih dosegla pomembne razvojne mejnike in utrdila svoj položaj zanesljivega partnerja v elektroenergetskem sektorju. Brez večjih vremenskih nevšečnosti je bila omogočena nemotena izvedba načrtovanih projektov, kar je dodatno okrepilo zaupanje uporabnikov, partnerjev in lastnikov. Čisti poslovni izid za leto 2024 je dobiček v vrednosti 11.986.435 evrov. Transformatorska postaja BREG Transformatorska postaja HELENA ŠOLA stribucijska omrežja igrala osrednjo vlogo pri uvajanju električne mobilnosti, samooskrbe in pametnih energetskih rešitev. Za uporabnike Elektra Celje to pomeni: manj prekinitev pri oskrbi z električno ener- gijo, hitrejše odpravljanje okvar in boljšo obve- ščenost v primeru izpadov, večje možnosti priklopa novih naprav za samooskrbo in električna vozila, povečano varnost in robustnost omrežja v primeru vremenskih ekstremov. Poleg  zične prenove infrastrukture so nalož- be vključevale tudi tehnološke izboljšave, kot so uvedba naprednih merilnih sistemov, digitalizaci- ja nadzora in upravljanja omrežja ter priprava na prihodnje storitve v okviru koncepta pametnih omrežij. Z vsemi temi ukrepi Elektro Celje ne le utrjuje svojo vlogo zanesljivega sistemskega partnerja, temveč tudi aktivno soustvarja pogoje za pravi- čen in trajnosten energetski prehod. Uporabniki tako postajajo središče elektroenergetskega sis- tema prihodnosti – ne le kot pasivni porabniki, temveč kot dejavni udeleženci v energetski sku- pnosti. Kako zanesljivo in kakovostno je omrežje? Kazalnika kakovosti oskrbe z električno ener- gijo SAIDI in SAIFI sta pomembna pokazatelja zanesljivosti delovanja elektrodistribucijskega sistema. SAIDI predstavlja povprečno trajanje prekinitev oskrbe z električno energijo na odje- malca v nekem obdobju, izraženo v minutah. V letu 2024 je ta vrednost za Elektro Celje znašala 33,45 minute, kar pomeni, da je bil povprečen odjemalec brez elektrike manj kot 34 minut v celem letu. SAIFI prikazuje povprečno število prekinitev na odjemalca na leto in je pri Elektru Celje znašal 0,67 prekinitve, kar pomeni manj kot eno prekinitev letno na posameznega upo- rabnika. Ti vrednosti sta bistveno nižji od mejnih vre- dnosti, ki jih kot sprejemljive določa Agencija za energijo Republike Slovenije. To potrjuje, da Elektro Celje učinkovito upravlja distribucijsko omrežje in uspešno zmanjšuje pogostost ter tra- janje izpadov električne energije. To neposredno vpliva na kakovost življenja in poslovanja vseh uporabnikov – tako gospodinjstev kot podjetij – saj pomeni bolj stabilno, varno in predvidljivo oskrbo z električno energijo. Za končne odjemalce to pomeni manj mo- tenj pri vsakodnevni uporabi električnih na- prav, boljšo zanesljivost tehnoloških procesov in manjše tveganje za izpade, ki bi lahko pov- zročili materialno škodo ali izpad prihodkov. Hkrati so te vrednosti tudi odraz uspešnih vlaganj Elektra Celje v prenovo in digitaliza- cijo omrežja ter preventivno vzdrževanje, kar dolgoročno zmanjšuje stroške in omogoča na- daljnji razvoj naprednih storitev. Doseženi rezultati tako potrjujejo, da so usmeritve podjetja v posodobitev infrastruktu- re, vključevanje pametnih tehnologij ter proak- tivno upravljanje omrežja pravilne in koristne za uporabnike. Z vidika uporabniške izkušnje to pomeni višjo stopnjo zaupanja v delovanje sistema in občutno izboljšano kakovost oskrbe – kar je ključno v času, ko je od zanesljive doba- ve elektrike odvisna tudi digitalna in trajnostna preobrazba družbe. Korak bližje energetski prihodnosti Leto 2024 je bilo za Elektro Celje prelomno na področju priključevanja razpršene proizvodnje električne energije v distribucijski sistem. Druž- ba je izdala kar 8.729 soglasij za priključitev, od tega 4.537 soglasij za priključitev samo- oskrbnih sončnih elektrarn, kar potrjuje na- daljevanje trenda množičnega vključevanja končnih uporabnikov v proizvodnjo električne energije. Samooskrba, ki temelji na obnovljivih virih, zlasti soncu, postaja ena ključnih sestavin trajnostne energetske prihodnosti – in Elektro Celje pri tem igra pomembno povezovalno vlogo. Na omrežje Elektra Celje je priključenih že 17.411 elektrarn v obratovanju, kar pome- ni pomembno povečanje števila proizvodnih virov na ravni distribucijskega omrežja. Ta rast razpršene proizvodnje pomeni tudi izziv za elektrodistribucijski sistem, saj se mora ta odzivati na spremenjene tokove energije, bolj dinamične obremenitve in potrebo po večji prilagodljivosti. Zato je Elektro Celje poleg klasičnih vlaganj v omrežje v letu 2024 nadaljeval tudi strateške naložbe v pametna omrežja in druge napre- dne tehnologije. Cilji teh naložb so povečati  eksibilnost sistema, izboljšati upravljanje energije v realnem času in omogočiti upo- rabnikom aktivno vlogo pri uravnavanju in izmenjavi energije. Pokabljenost omrežja ostaja pomemben kazalnik odpornosti na vremenske ujme in zagotavljanja dolgoročne zanesljivosti. V letu 2024 je bila stopnja pokabljenosti nizkona- petostnega omrežja 58,9 odstotka, srednjena- petostnega 38,4 odstotka, kar pomeni skupno pokabljenost 54,2 odstotka. To pomeni, da več kot polovica distribucijskega sistema Elek- tra Celje poteka po kablih, položenih pod zemljo, kar bistveno zmanjšuje verjetnost izpa- dov zaradi vremenskih vplivov, kot so nevihte, snegolomi ali vetrolomi. Zaposleni – temelj uspeha V podjetju je zaposlenih 638 sodelavcev, katerih dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2024 znašala 87.356 evrov. Takšni rezul- tati niso zgolj številke, temveč plod predanosti, strokovnosti in dobrega vodenja. V Elektru Celje se zavedajo, da so zaposleni najpomembnejši gradnik uspeha, zato velik poudarek namenjajo izobraževanju, razvoju kompetenc ter kulturi spoštljivega komuniciranja. Z vrednotami, kot so spoštovanje, odgovor- nost in sodelovanje, podjetje ustvarja okolje, v katerem se gradi zaupanje – med zaposlenimi, uporabniki, partnerji in širšo skupnostjo. Sledijo prepričanju, da so zadovoljni zaposleni uspešnej- ši, čutijo večjo pripadnost družbi, zmanjšuje se obremenjenost s stresom, kar vse pripomore k boljšim delovnim rezultatom in motivaciji na delovnem mestu. Digitalizacija, inovacije in odpornost Elektro Celje bo tudi v prihodnjih letih sledil ambicioznim ciljem trajnostnega razvoja. Ključ- ne usmeritve bodo: nadaljnja digitalizacija in avtomatizacija omrežja, razvoj prilagodljivih energetskih rešitev za obnovljive vire in aktivne uporabnike, okrepljeno sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami za razvoj naprednih tehnoloških rešitev, večja odpornost omrežja na izjemne vre- menske razmere, spodbujanje zelenih naložb in iskanje novih virov  nanciranja za inovativne projekte. V družbi Elektro Celje se zavedajo pomemb- nosti sodelovanja na področju tehnološkega razvoja in inovativnih dejavnosti, zato sodelu- jejo pri razvojnih projektih, ki se neposredno nanašajo na področja distribucije električne energije, in spodbujajo zaposlene, naj se inten- zivno vključujejo vanje. Družba sodeluje v več razvojno-raziskovalnih projektih in investicijskih projektih trajnostne prihodnosti. Leto 2024 je potrdilo, da je Elektro Celje podje- tje z jasno vizijo in močnimi temelji. S strateškimi naložbami, z inovativnimi pristopi in zavezano- stjo trajnosti ostaja zanesljiv partner v energetski preobrazbi Slovenije. V prihodnost zre z opti- mizmom – zeleno, digitalno in povezano. V Elektru Celje so opredelili jasne trajnostne cilje na socialnem, okoljskem in upravljavskem področju, ki jih bodo redno spremljali ter vklju- čili v letno trajnostno poročanje. Napredek bodo merili s ključnimi kazalniki uspešnosti ter po potrebi prilagajali strategije, s standardizira- nim poročanjem pa zagotovili transparentnost, merljivost in odgovorno upravljanje. Za še bolj pristen stik med energijo, okoljem in družbo. Zaradi priključevanja novih uporabnikov in naraščajoče porabe električne energije družba intenzivno krepi elektrodistribucijsko omrežje z gradnjo transformatorskih postaj in pospešeno pokablitvijo. Ta ostaja ena ključnih usmeritev družbe Elektro Celje za večjo zanesljivost in od- pornost sistema. V letu 2024 so tako pokablili več kot 68 km srednjenapetostnih in skoraj 250 km nizkonapetostnih vodov. Pristen stik energije in trajnostnih ciljev Pristen stik energije in uresničenih projektov Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 28, 10. julij 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Ustvarjajmo prihodnost Šmartinskega jezera skupaj! Mestna občina Celje je skupaj z Ribiško družino Celje, družbo CresCo in Kmetijo Mlake uspešno pridobila sredstva na Javnem pozivu Lokalne akcijske skupine za ribištvo (LASR) Savinjske regije. Pametno ribiško skupnost želimo ustvarjati skupaj z vsemi, ki se lahko s svojo dejavnostjo in aktivnostmi pridružijo projektu. Vabljeni na 2. srečanje soustvarjalcev Pametne ribiške skupnosti v Ribiški dom ob Šmartinskem jezeru (Pristan za prjatle) v četrtek, 17 . julija, ob 17 .00. Oglas NoviTednik.indd 1 4. 7. 25 15:21 Prodajalec (m/ž) (Celje) Kot podjetje, ki je razširjeno po celotni Sloveniji, vam ponujamo zanesljivo delovno mesto in najboljše karierne priložnosti pri enem največjih tekstilnih trgovcev. Naši sodelavci cenijo dobro delovno vzdušje in sodelovanje. In ker si želimo, da bi tako ostalo, je v osrčju naše dolgotrajne kadrovske strategije človek. KIK T exti- lien und Non-Food, d. o. o., Ruska ulica 6, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 7 . 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec blagajničar (m/ž) za PE Laško Vaše naloge bodo priprava in prodaja blaga, svetovanje in po- moč kupcem pri izbiri izdelkov, skrb za sveže sadje ter zelenjavo, priprava in peka pekovskih izdelkov, dopolnjevanje polic z bla- gom, ohranjanje čistoče ter urejenosti prodajnih polic in trgovine, blagajniško poslovanje. Eurospin Eko, d. o. o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Prijave zbiramo do 20. 7 . 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist (m/ž) (Velenje) Vaše delo: pridobivanje novih strank in vzdrževanje stikov z obstoječimi. Elpa, d. o. o., Paka pri Velenju 39 d, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik (Celje) Na razpis se lahko prijavijo kandidati oz. kandidatke, ki izpol- njujejo pogoje: visokošolska izobrazba 1. stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) izobrazba, licenca zdravstvene nege. Urejene delovne razmerje – dobri pogoji dela, dolgoročna zaposlitev. Konci tedna so prosti, nočnega dela ni. Paracelzus kirurgija, d. o. o., Kersnikova ulica 7 a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor kakovosti (m/ž) v oddelku elektronike (Prebold) Podjetje Odelo je vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Naše luči odlikujejo visoka kakovost, inovativnost, uporaba no- vih tehnologij in mnoge druge prednosti (več si lahko ogledate na www.odelo.si). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 7 . 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec v PE Slovenske Konjice (m/ž/d) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za založenost in urejenost naših trgovin ter hkrati za pozitivno nakupoval- no izkušnjo vseh naših kupcev. So prilagodljivi, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v Hoferjevih trgovinah. HOFER trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 17. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za delo v pisarni (m/ž) (Žalec) Če ste natančni, zanesljivi in vam je blizu delo z zaloga- mi, naročili in s številkami, se nam pridružite. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec – izmenovodja (m/ž), za polni delovni čas (Celje) Vaše naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur … New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Planer kratkoročnega vzdrževanja (m/ž) (Laško) Vas veseli prevzemati naloge, ki so ključne za to, da vse po- teka gladko? Bi skrbeli za načrtovanje in pravočasno izvedbo vzdrževalnih del, kar zagotavlja optimalno delovanje strojev in manj zastojev? Bi z motivirano ekipo pripravljali delovne naloge, označevali opremo, zagotavljali potrebne materiale in usklajevali delo s proizvodnjo? Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Celje) Ste tehnično radovedni in vas veseli delo na terenu? Pridru- žite se naši ekipi serviserjev vrhunskih malih in industrijskih gorilnikov, kondenzacijskih kotlov ter toplotnih črpalk. Vaše delo bo obsegalo diagnostiko, zagon, servisiranje in vzdrže- vanje opreme pri strankah po Sloveniji. Weishaupt, d. o. o., Teharje 1, 1000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 7 . 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Smo vodilni ponudnik logističnih storitev v JV Evropi. Naše razgibano mednarodno poslovno okolje sodelavcem omogoča odlične pogoje za delo in strokovni razvoj. Cenimo doprinos vsakega posameznika in nagrajujemo njegove dosežke. In- tereuropa, d. d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 13. 7 . 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar I. (m/ž) (Celje) Iščemo kuharja/kuharico, ki je pri svojem delu popolnoma samostojen/-a. Ste izkušen kuhar ali gostinski tehnik, ki uživa v ustvarjanju okusnih jedi? Želite delati v urejenem delov- nem okolju? Potem imamo pravo priložnost za vas. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Energetik (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: načrtovanje, gradnja in vodenje elektrarn KLS, vodenje proizvodnje električne energije … KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 26. 7 . 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prevzemnik (m/ž) (Štore) Opis nalog: prevzem materiala (vizualni nadzor in nadzor teže izdelkov), sprejem materiala za delovni proces, razlaga- nje, razporeditev in označevanje materiala v proizvodnji … Beni tehing, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 3. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica / čistilka (m/ž) (Dobrna) V svoj tim sprejmemo marljivo, redoljubno, skrbno in pri- jazno osebo, ki ponuja prave vrednote, korekten odnos do sodelavcev, strank in do dela, z željo, da bi skupaj poskrbeli za zadovoljstvo naših strank. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 1. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 28, 10. julij 2025 INFORMACIJE Promocijsko besedilo Temeljne dejavnosti družbe Elektro Celje so upravljanje, vodenje in obratovanje distri- bucijskega sistema ter vzdrževanje, gradnja in obnova elektrodistribucijskih vodov ter naprav na območju savinjske, koroške in spo- dnjeposavske regije s 40 občinami v celoti in z dvema delno. Distribucijsko območje druž- be Elektro Celje obsega 4.345 kvadratnih kilometrov oziroma 22 odstotkov površine Slovenije. Temu primerna je razpršenost vo- dov in naprav, ki po skupni dolžini predsta- vljajo drugo najdaljše omrežje med petimi distribucijskimi družbami v Sloveniji. Obsežna nadgradnja distribucijskega omrežja Distribucijsko omrežje družbe Elektro Celje je ob koncu leta 2024 povezovalo že 178.508 uporabnikov električne energije, med ka- terimi so poleg gospodinjstev in poslovnih odjemalcev tudi uporabniki proizvodnih naprav ter sistemov za samooskrbo z elek- trično energijo. Ta številka jasno odraža vedno večjo kompleksnost in pomembnost distri- bucijskega sistema, ki mora slediti sodobnim smernicam energetske tranzicije, vključevanju obnovljivih virov in rastoči porabi električne energije. Za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe vseh teh uporabnikov je Elektro Celje v letu 2024 izvedel rekordne naložbe v višini 50,8 milijona evrov. Gre za največji obseg vlaganj v zgodovini podjetja, kar kaže na jasno zavezanost k dolgoročni stabilnosti, digi- talizaciji in razogljičenju elektroenergetskega sistema. Z vlaganji je bilo pospešeno nadgrajevano omrežje, ki trenutno obsega 17.352 kilome- trov nadzemnih in podzemnih vodov ter vključuje 3.653 transformatorskih postaj. Omrežje te velikosti in razvejanosti zahteva nenehno posodabljanje, saj mora omogočati stabilen pretok energije v vseh vremenskih pogojih, hkrati mora biti prilagodljivo za inte- gracijo novih virov in porabnikov. Poseben poudarek je bil v letu 2024 name- njen gradnji in prenovi srednjenapetostnih (SN) ter nizkonapetostnih (NN) vodov in na- prav s ciljem izboljšanja zmogljivosti, zane- sljivosti in odpornosti omrežja na motnje ter naravne nesreče. S tem sistem pripravljamo tudi na prihodnost, v kateri bodo elektrodi- Rekordne investicije Elektra Celje za trajnostno prihodnost Leto 2024 je bilo za Elektro Celje prelomno. Družba je z inovativnim pristopom, s strate- škimi vlaganji in predanostjo zaposlenih dosegla pomembne razvojne mejnike in utrdila svoj položaj zanesljivega partnerja v elektroenergetskem sektorju. Brez večjih vremenskih nevšečnosti je bila omogočena nemotena izvedba načrtovanih projektov, kar je dodatno okrepilo zaupanje uporabnikov, partnerjev in lastnikov. Čisti poslovni izid za leto 2024 je dobiček v vrednosti 11.986.435 evrov. Transformatorska postaja BREG Transformatorska postaja HELENA ŠOLA stribucijska omrežja igrala osrednjo vlogo pri uvajanju električne mobilnosti, samooskrbe in pametnih energetskih rešitev. Za uporabnike Elektra Celje to pomeni: manj prekinitev pri oskrbi z električno ener- gijo, hitrejše odpravljanje okvar in boljšo obve- ščenost v primeru izpadov, večje možnosti priklopa novih naprav za samooskrbo in električna vozila, povečano varnost in robustnost omrežja v primeru vremenskih ekstremov. Poleg  zične prenove infrastrukture so nalož- be vključevale tudi tehnološke izboljšave, kot so uvedba naprednih merilnih sistemov, digitalizaci- ja nadzora in upravljanja omrežja ter priprava na prihodnje storitve v okviru koncepta pametnih omrežij. Z vsemi temi ukrepi Elektro Celje ne le utrjuje svojo vlogo zanesljivega sistemskega partnerja, temveč tudi aktivno soustvarja pogoje za pravi- čen in trajnosten energetski prehod. Uporabniki tako postajajo središče elektroenergetskega sis- tema prihodnosti – ne le kot pasivni porabniki, temveč kot dejavni udeleženci v energetski sku- pnosti. Kako zanesljivo in kakovostno je omrežje? Kazalnika kakovosti oskrbe z električno ener- gijo SAIDI in SAIFI sta pomembna pokazatelja zanesljivosti delovanja elektrodistribucijskega sistema. SAIDI predstavlja povprečno trajanje prekinitev oskrbe z električno energijo na odje- malca v nekem obdobju, izraženo v minutah. V letu 2024 je ta vrednost za Elektro Celje znašala 33,45 minute, kar pomeni, da je bil povprečen odjemalec brez elektrike manj kot 34 minut v celem letu. SAIFI prikazuje povprečno število prekinitev na odjemalca na leto in je pri Elektru Celje znašal 0,67 prekinitve, kar pomeni manj kot eno prekinitev letno na posameznega upo- rabnika. Ti vrednosti sta bistveno nižji od mejnih vre- dnosti, ki jih kot sprejemljive določa Agencija za energijo Republike Slovenije. To potrjuje, da Elektro Celje učinkovito upravlja distribucijsko omrežje in uspešno zmanjšuje pogostost ter tra- janje izpadov električne energije. To neposredno vpliva na kakovost življenja in poslovanja vseh uporabnikov – tako gospodinjstev kot podjetij – saj pomeni bolj stabilno, varno in predvidljivo oskrbo z električno energijo. Za končne odjemalce to pomeni manj mo- tenj pri vsakodnevni uporabi električnih na- prav, boljšo zanesljivost tehnoloških procesov in manjše tveganje za izpade, ki bi lahko pov- zročili materialno škodo ali izpad prihodkov. Hkrati so te vrednosti tudi odraz uspešnih vlaganj Elektra Celje v prenovo in digitaliza- cijo omrežja ter preventivno vzdrževanje, kar dolgoročno zmanjšuje stroške in omogoča na- daljnji razvoj naprednih storitev. Doseženi rezultati tako potrjujejo, da so usmeritve podjetja v posodobitev infrastruktu- re, vključevanje pametnih tehnologij ter proak- tivno upravljanje omrežja pravilne in koristne za uporabnike. Z vidika uporabniške izkušnje to pomeni višjo stopnjo zaupanja v delovanje sistema in občutno izboljšano kakovost oskrbe – kar je ključno v času, ko je od zanesljive doba- ve elektrike odvisna tudi digitalna in trajnostna preobrazba družbe. Korak bližje energetski prihodnosti Leto 2024 je bilo za Elektro Celje prelomno na področju priključevanja razpršene proizvodnje električne energije v distribucijski sistem. Druž- ba je izdala kar 8.729 soglasij za priključitev, od tega 4.537 soglasij za priključitev samo- oskrbnih sončnih elektrarn, kar potrjuje na- daljevanje trenda množičnega vključevanja končnih uporabnikov v proizvodnjo električne energije. Samooskrba, ki temelji na obnovljivih virih, zlasti soncu, postaja ena ključnih sestavin trajnostne energetske prihodnosti – in Elektro Celje pri tem igra pomembno povezovalno vlogo. Na omrežje Elektra Celje je priključenih že 17.411 elektrarn v obratovanju, kar pome- ni pomembno povečanje števila proizvodnih virov na ravni distribucijskega omrežja. Ta rast razpršene proizvodnje pomeni tudi izziv za elektrodistribucijski sistem, saj se mora ta odzivati na spremenjene tokove energije, bolj dinamične obremenitve in potrebo po večji prilagodljivosti. Zato je Elektro Celje poleg klasičnih vlaganj v omrežje v letu 2024 nadaljeval tudi strateške naložbe v pametna omrežja in druge napre- dne tehnologije. Cilji teh naložb so povečati  eksibilnost sistema, izboljšati upravljanje energije v realnem času in omogočiti upo- rabnikom aktivno vlogo pri uravnavanju in izmenjavi energije. Pokabljenost omrežja ostaja pomemben kazalnik odpornosti na vremenske ujme in zagotavljanja dolgoročne zanesljivosti. V letu 2024 je bila stopnja pokabljenosti nizkona- petostnega omrežja 58,9 odstotka, srednjena- petostnega 38,4 odstotka, kar pomeni skupno pokabljenost 54,2 odstotka. To pomeni, da več kot polovica distribucijskega sistema Elek- tra Celje poteka po kablih, položenih pod zemljo, kar bistveno zmanjšuje verjetnost izpa- dov zaradi vremenskih vplivov, kot so nevihte, snegolomi ali vetrolomi. Zaposleni – temelj uspeha V podjetju je zaposlenih 638 sodelavcev, katerih dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2024 znašala 87.356 evrov. Takšni rezul- tati niso zgolj številke, temveč plod predanosti, strokovnosti in dobrega vodenja. V Elektru Celje se zavedajo, da so zaposleni najpomembnejši gradnik uspeha, zato velik poudarek namenjajo izobraževanju, razvoju kompetenc ter kulturi spoštljivega komuniciranja. Z vrednotami, kot so spoštovanje, odgovor- nost in sodelovanje, podjetje ustvarja okolje, v katerem se gradi zaupanje – med zaposlenimi, uporabniki, partnerji in širšo skupnostjo. Sledijo prepričanju, da so zadovoljni zaposleni uspešnej- ši, čutijo večjo pripadnost družbi, zmanjšuje se obremenjenost s stresom, kar vse pripomore k boljšim delovnim rezultatom in motivaciji na delovnem mestu. Digitalizacija, inovacije in odpornost Elektro Celje bo tudi v prihodnjih letih sledil ambicioznim ciljem trajnostnega razvoja. Ključ- ne usmeritve bodo: nadaljnja digitalizacija in avtomatizacija omrežja, razvoj prilagodljivih energetskih rešitev za obnovljive vire in aktivne uporabnike, okrepljeno sodelovanje z raziskovalnimi ustanovami za razvoj naprednih tehnoloških rešitev, večja odpornost omrežja na izjemne vre- menske razmere, spodbujanje zelenih naložb in iskanje novih virov  nanciranja za inovativne projekte. V družbi Elektro Celje se zavedajo pomemb- nosti sodelovanja na področju tehnološkega razvoja in inovativnih dejavnosti, zato sodelu- jejo pri razvojnih projektih, ki se neposredno nanašajo na področja distribucije električne energije, in spodbujajo zaposlene, naj se inten- zivno vključujejo vanje. Družba sodeluje v več razvojno-raziskovalnih projektih in investicijskih projektih trajnostne prihodnosti. Leto 2024 je potrdilo, da je Elektro Celje podje- tje z jasno vizijo in močnimi temelji. S strateškimi naložbami, z inovativnimi pristopi in zavezano- stjo trajnosti ostaja zanesljiv partner v energetski preobrazbi Slovenije. V prihodnost zre z opti- mizmom – zeleno, digitalno in povezano. V Elektru Celje so opredelili jasne trajnostne cilje na socialnem, okoljskem in upravljavskem področju, ki jih bodo redno spremljali ter vklju- čili v letno trajnostno poročanje. Napredek bodo merili s ključnimi kazalniki uspešnosti ter po potrebi prilagajali strategije, s standardizira- nim poročanjem pa zagotovili transparentnost, merljivost in odgovorno upravljanje. Za še bolj pristen stik med energijo, okoljem in družbo. Zaradi priključevanja novih uporabnikov in naraščajoče porabe električne energije družba intenzivno krepi elektrodistribucijsko omrežje z gradnjo transformatorskih postaj in pospešeno pokablitvijo. Ta ostaja ena ključnih usmeritev družbe Elektro Celje za večjo zanesljivost in od- pornost sistema. V letu 2024 so tako pokablili več kot 68 km srednjenapetostnih in skoraj 250 km nizkonapetostnih vodov. Pristen stik energije in trajnostnih ciljev Pristen stik energije in uresničenih projektov Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 28, 10. julij 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Ustvarjajmo prihodnost Šmartinskega jezera skupaj! Mestna občina Celje je skupaj z Ribiško družino Celje, družbo CresCo in Kmetijo Mlake uspešno pridobila sredstva na Javnem pozivu Lokalne akcijske skupine za ribištvo (LASR) Savinjske regije. Pametno ribiško skupnost želimo ustvarjati skupaj z vsemi, ki se lahko s svojo dejavnostjo in aktivnostmi pridružijo projektu. Vabljeni na 2. srečanje soustvarjalcev Pametne ribiške skupnosti v Ribiški dom ob Šmartinskem jezeru (Pristan za prjatle) v četrtek, 17 . julija, ob 17 .00. Oglas NoviTednik.indd 1 4. 7. 25 15:21 Prodajalec (m/ž) (Celje) Kot podjetje, ki je razširjeno po celotni Sloveniji, vam ponujamo zanesljivo delovno mesto in najboljše karierne priložnosti pri enem največjih tekstilnih trgovcev. Naši sodelavci cenijo dobro delovno vzdušje in sodelovanje. In ker si želimo, da bi tako ostalo, je v osrčju naše dolgotrajne kadrovske strategije človek. KIK T exti- lien und Non-Food, d. o. o., Ruska ulica 6, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 7 . 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec blagajničar (m/ž) za PE Laško Vaše naloge bodo priprava in prodaja blaga, svetovanje in po- moč kupcem pri izbiri izdelkov, skrb za sveže sadje ter zelenjavo, priprava in peka pekovskih izdelkov, dopolnjevanje polic z bla- gom, ohranjanje čistoče ter urejenosti prodajnih polic in trgovine, blagajniško poslovanje. Eurospin Eko, d. o. o., Renški Podkraj 64, 5292 Renče. Prijave zbiramo do 20. 7 . 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist (m/ž) (Velenje) Vaše delo: pridobivanje novih strank in vzdrževanje stikov z obstoječimi. Elpa, d. o. o., Paka pri Velenju 39 d, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 6. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik (Celje) Na razpis se lahko prijavijo kandidati oz. kandidatke, ki izpol- njujejo pogoje: visokošolska izobrazba 1. stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) izobrazba, licenca zdravstvene nege. Urejene delovne razmerje – dobri pogoji dela, dolgoročna zaposlitev. Konci tedna so prosti, nočnega dela ni. Paracelzus kirurgija, d. o. o., Kersnikova ulica 7 a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor kakovosti (m/ž) v oddelku elektronike (Prebold) Podjetje Odelo je vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Naše luči odlikujejo visoka kakovost, inovativnost, uporaba no- vih tehnologij in mnoge druge prednosti (več si lahko ogledate na www.odelo.si). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 16. 7 . 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec v PE Slovenske Konjice (m/ž/d) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za založenost in urejenost naših trgovin ter hkrati za pozitivno nakupoval- no izkušnjo vseh naših kupcev. So prilagodljivi, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v Hoferjevih trgovinah. HOFER trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 17. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za delo v pisarni (m/ž) (Žalec) Če ste natančni, zanesljivi in vam je blizu delo z zaloga- mi, naročili in s številkami, se nam pridružite. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec – izmenovodja (m/ž), za polni delovni čas (Celje) Vaše naloge: skrb za nemoten potek dela v izmeni, pomoč pri opravljanju inventur … New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 7. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Planer kratkoročnega vzdrževanja (m/ž) (Laško) Vas veseli prevzemati naloge, ki so ključne za to, da vse po- teka gladko? Bi skrbeli za načrtovanje in pravočasno izvedbo vzdrževalnih del, kar zagotavlja optimalno delovanje strojev in manj zastojev? Bi z motivirano ekipo pripravljali delovne naloge, označevali opremo, zagotavljali potrebne materiale in usklajevali delo s proizvodnjo? Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Celje) Ste tehnično radovedni in vas veseli delo na terenu? Pridru- žite se naši ekipi serviserjev vrhunskih malih in industrijskih gorilnikov, kondenzacijskih kotlov ter toplotnih črpalk. Vaše delo bo obsegalo diagnostiko, zagon, servisiranje in vzdrže- vanje opreme pri strankah po Sloveniji. Weishaupt, d. o. o., Teharje 1, 1000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 7 . 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Smo vodilni ponudnik logističnih storitev v JV Evropi. Naše razgibano mednarodno poslovno okolje sodelavcem omogoča odlične pogoje za delo in strokovni razvoj. Cenimo doprinos vsakega posameznika in nagrajujemo njegove dosežke. In- tereuropa, d. d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 13. 7 . 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar I. (m/ž) (Celje) Iščemo kuharja/kuharico, ki je pri svojem delu popolnoma samostojen/-a. Ste izkušen kuhar ali gostinski tehnik, ki uživa v ustvarjanju okusnih jedi? Želite delati v urejenem delov- nem okolju? Potem imamo pravo priložnost za vas. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 7. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Energetik (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: načrtovanje, gradnja in vodenje elektrarn KLS, vodenje proizvodnje električne energije … KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 26. 7 . 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prevzemnik (m/ž) (Štore) Opis nalog: prevzem materiala (vizualni nadzor in nadzor teže izdelkov), sprejem materiala za delovni proces, razlaga- nje, razporeditev in označevanje materiala v proizvodnji … Beni tehing, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 3. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sobarica / čistilka (m/ž) (Dobrna) V svoj tim sprejmemo marljivo, redoljubno, skrbno in pri- jazno osebo, ki ponuja prave vrednote, korekten odnos do sodelavcev, strank in do dela, z željo, da bi skupaj poskrbeli za zadovoljstvo naših strank. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 1. 8. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 28, 10. julij 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 10. 7. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pika Nogavička in gusar Val Otroška predstava 17.00 Muzej Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško: Prva in prvo Odprtje razstave, ki bo obiskovalcem na voljo v času festivala 18.00 Laška hiša Domoznansko in zbirateljsko društvo Laško – 200 let pivovarstva v Laškem Odprtje razstave 18.00 Likovno društvo Laško 200 let pivovarstva v Laškem Odprtje razstave Likovnega društva Laško 20.00 Savinova hiša Žalec Savinov dan: Zven čopiča, sled glasu Koncert klasične glasbe in spremljevalna slikarska razstava 20.30 Trubarjevo nabrežje Laško Slavnostni dogodek ob 200-letnici pivovarstva v Laškem PETEK, 11. 7. 10.00 in 16.00 Hiša generacij Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško Razstava unikatnih del Društva invalidov Laško; tudi v soboto ob istem času 10.00–20.00 Laška hiša 60. festival Pivo in cvetje Laško Razstava Domoznanskega in zbirateljskega društva Laško – 200 let pivovarstva v Laškem; tudi v soboto ob istem času, v nedeljo pa od 10.00 do 17.00 10.00–21.00 Savinova hiša Žalec Savinov dan Brezplačen ogled zbirk v Savinovi hiši 17.00–20.00 Likovno društvo Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško Razstava 200 let pivovarstva v Laškem; tudi v soboto ob istem času 18.00–23.00 Občinsko dvorišče Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško Etno je fletno: Alpski kvintet in Oto Pestner 20.30 Pri Kulturni pip'ci Kozolec Goričica Šentjursko poletje 2025: Epik večeri smeha Klemen Bučan – monokomedija Oče leta 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: Yuri in Bioreaktor Koncert; vstop prost SOBOTA, 12. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Fuj smrdi Igrana predstava Teatra za vse; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Občinsko dvorišče Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško Etno je fletno: Kvintet Dori 20.00 Titov trg Velenje Klapa Kampanel Koncert 20.30–22.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2025: Chorus Koncert 21.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec Stand up pri fontani Nasmejali vas bodo: Dino Kapetanović, Alen Mastnak in Alen Borišek; vstop prost NEDELJA, 13. 7. 19.00 Atrij Doma sveti Jožef Celje Mladinski simfonični orkester regije Kopenhagen – Dusika (Danska) Koncert SREDA, 16. 7. 18.00 Mladinski center Žalec Kvak se pa tu dogaja Predstava za otroke Poletje v Celju ČETRTEK, 10. 7. 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Skrivnostna Veronika Deseniška Med kratko pripovedjo in pogovorom boste spoznali Veroniko Deseniško ter izdelali domišljijsko mini knjigo skrivnosti 20.00 Celjski grad Tomislav Bralić & Klapa Intrade Koncert ob 40. letnici ustvarjanja PETEK, 11. 7. 10.00 Celjski grad Zgodovinska tržnica na gradu Stojnice, zgodbe iz davnine 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Lucy trio Glasbeni večer v stilu bluesa, jazza, R&B-ja, popa in rocka SOBOTA, 12. 7. 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Sobotnica: Samotno potovanje Alme M. Karlin Brezplačen ogled hiše ter razstave o Almi in Thei; v primeru slabega vremena odpade 10.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina na Celjskem gradu Grajska tiskarna, druženje z vitezi in dvornimi damami, grajska kuhinja, mečevanje, srednjeveška glasba in ples; tudi v nedeljo ob istem času 21.00 Restavracija Cankarjeva Nice Price Erik Kramberger (alt saksofon, vokal) in Samo Turk (akustična kitara, vokal); v primeru slabega vremena koncert odpade NEDELJA, 13. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 17.00 Drevesna hiša v mestnem gozdu Celje Zvočna kopel Sprostitev v naravi ob zvokih gongov in tibetanskih posod PONEDELJEK, 14. 7. 10.00 KS Ostrožno Aktivne počitnice: KS Ostrožno Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre SREDA, 16. 7. 19.30 Dvorišče Knežjega dvora Celje Celeia klasika: Zala Eva Kocjančič, violina Poletni večer med grajskimi zidovi z mlado virtuozinjo Druge prireditve ČETRTEK, 10. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Druženje Moj dom ob občasni razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Raziskovanje o čarovniji, znanosti ter ustvarjalnem razmišljanju 10.00–12.00 MC Šmartno ob Paki Ustvarjalni počitniški živžav Tudi v petek ob istem času 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 19.00 Občinsko dvorišče Laško Dan Laščanov Nastop godbe in mažoret ter koncert skupine Štajnbrik PETEK, 11. 7. 19.00 Ulice Laškega 60. festival Pivo in cvetje Laško Poulični vrvež s KD Laška pihalna godba; tudi v soboto ob istem času 20.50 Oder Zlatorog Laško Odprtje 60. festivala Pivo in cvetje Laško SOBOTA, 12. 7. 9.00 Pišek bar Celje Glina, penina in Pišek rutina Ustvarjalne delavnica z glino in pogostitvijo 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 11.00 Tehnopark Celje Izdelava naglavnih obročkov in pentljic Ustvarjalna delavnica 13.00 Rokodelski center Rogatec Šivanje srčka s sivko Šiviljska delavnica z mentorico Stanko Premrl 15.00–17.00 Muzej na prostem Rogatec Poženi kolo, otroške igre in peka žulik Učno-doživljajska delavnica 17.00 Igrišče in gasilski dom v Dobrini Šentjursko poletje 2025: Dobrinska noč Turistično-kulturna prireditev, ob 20.00 zabavni večer z ansamblom Kvintet 20.00 Prireditveni prostor pri gasilskem domu Paška vas Noč na vasi v Paški vasi Prevzem novega gasilskega vozila in veselica s Poskočnimi muzikanti NEDELJA, 13. 7. 10.00 Občinsko dvorišče Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško Ohcet po stari šegi 10.00 Pozojevo otroško igrišče ob Visti v Velenju Gusarski dan pri Vili Čira-čara 17.00 Ulice Laškega 60. festival Pivo in cvetje Laško Parada Laško Pivo in cvetje 18.00 Občinsko dvorišče Laško 60. festival Pivo in cvetje Laško Festival plehmuzik 2025 PONEDELJEK, 14. 7. 10.00–12.00 Galerija Velenje Počitniški teden ustvarjalnosti: Potovanja čevljev-potovanja nas, ustvarjalne delavnice Tudi v torek in sredo ob istem času; delavnice so brezplačne 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Živiva v času Romantična drama; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Kina Velenje TOREK, 15. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Vodeni ogledi in igrivo raziskovanje po stalni razstavi dediščina otrok in občasni razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Moj prvi kamišibaj V primeru slabega vremena odpade 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 16. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo Brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zabavna sreda s Kristjanom Kristalkom Vodili bosta Metka Krajnc in Vesna Mihelak 10.00 Tehnopark Celje Čarovniška akademija Otroci bodo raziskovali in se učili o različnih vidikih čarovnije, znanosti ter ustvarjalnega razmišljanja 21.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2025: Poletni kino: Jutri je še en dan Komična drama Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kva- ternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Celje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostujoča razstava Janez Pu- har (1814-1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Galerija Božena Celje (FHP): občasna fotografska razstava Odmevi zmage; do nadaljnjega Dvorec Novo Celje: razstava Ostaline preteklosti – za dru- gačno uporabo možganov; do 5.10. Stalna postavitev Procesi spominjanja in pozabe; do 5. 10. Razstavišče Kulturnega centra Laško: območna likov- na razstava, Ekološki odtisi; do nadaljnjega Muzej Laško: 80 let vzgoje in izobraževanja v Laškem: do nadaljnjega Muzej Laško, lokacija na travniku pri Pivnici Savinja: Muzej športa: varuh športne dediščine; do 10. 7 . Savinov likovni salon Ža- lec: Uroševi obrazi, razstava likovnih del Uroša Kocelija (1955 – 2023) ob 70. obletnici rojstva; do 8. 8. Hiša generacij Laško: Kle- kljarska razstava »Kitice«; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šen- tjur: Od morja do gora, slikar- sko-kiparska razstava dveh akademskih umetnikov slikar iz Nepala Birman Shrestha in kipa iz Hrvaške Mata CROata; do 1. 8. Knjižnica Šentjur: Podobe Resevne, razstava Likovnega krožka Ljudske univerze Šen- tjur; do 31. 8. Mestni trg Slovenske Ko- njice: ulična razstava Žička kartuzija 860: Dva pogleda, ena zgodba; do 31. 12. Dom kulture Velenje: Po- dobe Doma kulture Velenje, fotografska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Ženska ni osamljen otok čevljev, inter- medijska razstava umetnice Jo Cope; do 31. 7 . Muzej na Velenjskem gra- du: Poslednjič »Srečno!«?: Rudarska dediščina: osebno; do 31. 8.; Rondela Velenjske- ga gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pra- gu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska razstava Valterja Kolenca: Skrivnostna stavba Klasirnica; do 31. 8. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 28, 10. julij 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Vila Široko (2) Vila meri 562 kvadratnih metrov. V času Woschnaggov je bila opremljena z masivnimi lesenimi in usnjenimi stenskimi opaži, s predelnimi drsnimi vrati, z vgradnimi omarami ter s posameznimi originalnimi podrobnostmi, ki so se ohranile do danes. Glavni vhod v vilo je pou- darjen s kamnitim, z masiv- nim in zaobljenim portalom ter nadstrešnico, podprto z elegantnima kamnitima ste- bričema. V pritličju so okna zaščitena z okrasnimi kova- nimi mrežami, v nadstropju jih je mogoče zastreti z nao- knicami. Fasadne površine so prepredene z divjo trto, tako da je fasada s svojimi zanimi- vimi likovno-arhitekturnimi elementi v celoti vidna le po- zimi. Vsi kamniti deli stavbe in nekateri kamniti vrtni ele- menti so izdelani iz lokalnega tufa, ki je znan po svoji značil- ni zeleni barvi. Prostori so bili razporejeni tako, da je bil bivalni del ločen od oskrbovalnega. V oskrbo- valnem delu je bil nekoč pro- stor za služinčad s kopalnico in pomožnimi stopnicami, pripravljalnim prostorom za hrano in kuhinjo. Prali in li- kali so v pomožnem objektu, ki je s prehodom povezan s tem delom vile. V pritličnih prostorih je bil osrednji re- prezentančni prostor, kjer so bile jedilnica in dnevna soba z izhodi na pokrito teraso in vrt ter knjižnica, ki je bila po- vezana z dnevnim prostorom. V nadstropju so bile spalnice s kopalnico. Nekatere sobe z la- stnim dostopom iz pritličja so imele nameščene umivalnike in so bile namenjene služab- nikom. Zanimive poslikave V kleti sta bili kurilnica in vinska klet. V prehodnem prostoru proti kleti je upodo- bljena tovarna usnja v lasti družine, v obokanem prosto- ru vinske kleti je bila poslika- Čas sproščenih poletnih dni ob Savinji v Celju, okrog 1955 Od leve: oče Vincenc in sinovi Jani, Vinko in Marjan. V ozadju se vidijo obrisi ruševin celjskega Starega gradu. Fotografi ja je spomin na poletne počitniške dni, ki so jih Jenšterletovi fantje iz Gosposke (tedaj Zidanškove) ulice v Celju preživljali sredi 50. let prejšnjega stoletja. Prispevala: Cvetka Jenšterle, roj. Veber Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. va z motivi vinske trte, ki je danes prepleskana. Kako je bila poslikava videti, prikazu- je le še stara fotografi ja. Naj- prej so domnevali, da so vse stenske poslikave delo Mal- vine Woschnagg, vendar so kasnejše raziskave pokazale, da ni tako. Stenske poslikave na objektu so delo graškega slikarja in ustanovitelja graške slikarske šole Paula Schmidt- bauerja. Park in drevored Vilo obkroža velik in skrb- no načrtovan park. Parkovna zasnova je nastajala hkrati z gradnjo vile. V času, ko je v vili živel Herbert Woschnagg z družino, je okolico urejal priznan vrtnar Alojz Kojc. Ta je urejal tudi park dvorca Gutenbüchel in skrbel zanj. Ukvarjal se je z gojenjem traj- nih cvetlic, izdelavo nagrob- nih vencev in vsakovrstnih šopkov. Bil je član združenja vrtnarjev in izdelovalcev ven- cev v Ljubljani. K vili vodi cesta z mešanim drevoredom lip in brez. Na- daljuje se mimo vrtnega por- tala z vratarnico, ki označuje vstop na nekoč ograjeno pose- stvo. V bližini je stal tudi ra- stlinjak, katerega ostanki so še vidni v novejšem objektu. Na območju današnjega športne- ga parka je bilo nekoč teniško igrišče s pomožnim objektom s sanitarijami in z umivalnico. Okolico stavbe lahko razdeli- mo v tri dele; park ob glavnem vhodu, park za stavbo in park, ki prehaja v gozd. V parku sta dva vodna objekta. Nasproti glavnega vhoda je večji bazen z ograjo in rožnim lokom. Pot do bazena poudarjajo ozke cvetlične gredice in drevni- na, ki je zasajena v parih. Za vilo leži manjši bazen, ki je bil zgrajen kasneje. Nekoč so bile na tej površini cvetlične grede, zasajene predvsem z dalijami. Tudi v lasti Premogovnika Velenje Po nacionalizaciji je bila vila najprej namenjena stanovanjem funkcionarjev, nato je sčasoma prešla v upravljanje in last Pre- mogovnika Velenje, ki je v vili uredil restavracijo s prenočišči, namenjeno zaključenim skupi- nam, tematskim in protokolar- nim dogodkom. Park ob vili je bil priljubljen prostor za sprehod in uživanje v naravi. Zaradi svoje lepote je bila okolica vile tudi pri- ljubljena točka za izvirne fotogra- fi je, posebej ob času porok, saj je prispevala k lepim spominom in še lepšim poročnim fotografi jam. Občina Šoštanj je leta 2006 vilo z vrtom razglasila za kulturni spo- menik lokalnega pomena. Danes je vila v zasebni lasti in ni odprta za javnost. ANDREJA JURKOVNIK, Knjižnica Velenje Na fotografiji sta jedilnica in del dnevnega prostora v vili Široko. Na fotografiji je Vila Široko pred drugo svetovno vojno. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 28, 10. julij 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Roko na srce, srčni izvolje- nec bo vaše ogledalo, tako da boste našli v sebi tudi neko drugo razsežnost. Štele bodo diplomacija in lepe besede, ki bodo prinesle ravnovesje in skladnost. Venera vam bo v soboto podarila magnetične preobrate na bolje. Na de- lovnem mestu boste morali na zadeve pogledati s svetle plati, tako bodo prišli tudi rezultati. Rdeča barva bo prinesla strast, notranjo moč in brez- pogojno ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih in to prinaša prvi ključ do rešitve. Srčni izvoljenec vam bo ponudil poučna ogledalca in kos boste vsem nalogam in obveznostim. Na denarnem področju vam bo podporo ponudil Merkur in tako bo daleč v ospredju komunika- cija. Drugi ljudje vam bodo prinesli nova spoznanja. Slediti morate glasu srca in tako bodo sledili pozitivni preobrati. Daleč v ospredju bosta romantična energija in skladnost. Pridobili boste informacije, ki vam bodo v oporo, da boste lahko na- redili korak naprej. Odkriti morate svojo notranjo moč. Magnetična energija se bo obrestovala tako na delov- nem mestu kot pri denarju. Opravili boste neko ana- lizo in prijetne besede vam bodo v ponos in oporo. Sa- turn vam bo prinesel na- predek v raziskovanju ter v odnosu. V tem tednu se bo zgodilo mnogo dobrih premi- kov, na katere boste v celoti ponosni. Zelena barva bo prinesla nova spoznanja in ugoden napredek. Denarno boste napredovali v petek. Pod črto, čaka vas teden, v katerem boste imeli dobre zamisli. Resnica je, da se boste bo- rili za osebno svobodo, toda po drugi strani boste sledili čarom partnerske ljubezni. Venera vam bo podarila mo- dre uvide in diplomacijo, tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Dogodki se bodo odvijali v iskani ali pri- čakovani smeri. Uspehi se vam obetajo v četrtek. Kljub povečanim obveznostim si boste znali vzeti čas zase in za to boste nagrajeni. Venera vam bo prinesla po- zitivne preobrate in novosti. Skupna večerja bo ponudila nova spoznanja in ljubezen bo tista, ki vnaša napredek. Srčni izvoljenec vam bo zelo naklonjen; ker bo tednu vla- dala romantika, bo to pri- neslo dodatno motivacijo. Na področju financ vas bo obiskala vila dobrih idej in vam prinesla ugodne iztočni- ce, ki so vam lahko v ponos in oporo. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Odlično se boste počutili doma in v petek boste upra- vičeno ponosni nase. Rdeča nit bodo pogovori in modro bo, da najdete skupni jezik. V ospredju tedna bo prav gotovo Merkur, ki bo prine- sel obilico dobrih iztočnic za rast in modrost. Venera vam bo podarila srečo pri denarju in spoznali boste, kaj sodi v ospredje. Kocke usode se bodo v četrtek in petek zavrtele v vašo korist. Venera vam bo podarila magnetično energijo in tako boste na ljubezenskem podro- čju sledili svojim notranjim uvidom. Odlično se boste počutili doma, kjer se boste sprostili ob dobri glasbi ali plesu. Odnos bo napredoval v petek in soboto, ko bodo v ospredju prijetne besede in motivacija. Na področju financ za pomoč zaprosite druge in si vzemite čas za pridobivanje novega znanja. Brezpogojna ljubezen vam bo prinesla nova spoznanja in raziskovanje. Srčni izvolje- nec vam bo prinesel bogata spoznanja in pogovore, ki bodo polepšali vajin odnos. Kljub nemiru se bodo zadeve v tem tednu odvijale po pri- čakovanjih. Kolo usode vam bo naklonjeno tako na delov- nem mestu kot pri denarju. Rumena barva vam bo povr- nila energijo in razkrila tudi močna spoznanja. Venera vam bo podarila magnetično energijo in tako boste dobili dobre iztočnice za osebno rast. Dogodki se bodo v tem tednu odvijali v smislu romantike in čustvene skladnosti. Če boste odločitve v ljubezni sprejemali v četr- tek, se vam bodo precej obre- stovale. Na področju denarja boste navdih lahko črpali iz sebe in tako boste naredili pomemben korak naprej. Venera vam bo podarila magnetično energijo in Mars dobre iztočnice za osebno srečo. Ognjevitost se vam bo v odnosu obrestovala v petek. Pod črto, spremljala vas bo srčnost, ki bo prine- sla dobre notranje uvide, kam morate vložiti energijo. Denarno se boste znali posta- viti zase in oblikovati dober načrt. Barva tedna bo ne- beško modra, prinaša vam prave poti. Po zvezdnih namigih bo modro, da delujete diplo- matsko. Ozrli se boste vase in sledili svojim občutkom, za kar boste nagrajeni. Mars vam bo podaril dinamiko in strast, tako boste našli zado- voljstvo in podporo. Jupiter vam bo na področju denarja prinesel ugodne povezave in spremembe boste sprejeli od- prtih rok. »Cimer« v študentskem domu se je vrnil z zabave ob 2 h zjutraj. Preden je zaspal, mi je rekel, da se je pokvaril štedilnik. Tako je bilo videti. Mihec je bil na počitnicah na deželi. Prvo noč mu je babica pela uspavanko. Po pol ure ji vnuček reče: »Babi, te lahko nekaj prosim?« »Seveda, mišek moj.« »A lahko prosim nehaš peti, ker bi rad zaspal.« »Vstani, srce babičino! Pripravila sem ti zajtrk.« »Ne laži mi. Ne verjamem, da je prehitevanje prepovedano.« Ko imaš telo v popolni harmoniji z naravo. Trije bratci so bili na obisku pri dedku. Drug za drugim so se hvalili: »Dedek, jaz sem prvi v risanju!« »Jaz pa v matematiki!« Pa se pohvali še najmlajši: »Jaz pa sem vselej prvi zunaj šole!« Pojedel sem gospodarjev zrezek. Ničesar ne obžalujem. Na internetu sem iskala vzroke za svoje težave. Prišla sem do zaključka, da potrebujem novo torbico in čevlje. Žena je zapustila moža. Kar hitro si je premislila, se vrnila in prosila moža, naj ji oprosti. Mož ji je odgovoril: »To, da si me zapustila, ti oprostim, da si se vrnila, pa nikoli.« Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 28, 10. julij 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 681 SUDOKU 682 SUDOKU 373 REŠITEV SUDOKU 372 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Ta vožnja z dvigalom je bila pa … UREDITEV NA RACIONALEN NAČIN PREBIVALKA ANTIČNE ELIDE NAREDI, STORI L…IJA MEJI NA ALŽIRIJO …AJKA JE KARIBSKA DRŽAVA TRGUJE Z ANTIKVITE- TAMI TROP ZMELJETE V SONČNI PRAH ŽIVI NA POHORJU ŽLAHTNA KOVINA Re SKUPEK, CELOTA SL. LJUDSKA STRANKA NAREJENO IZ ALABASTRA KATALOŽNI ZAPIS O PUBLIKACIJI NA … SVET STOJI IN DRUGI DROG ZA LOMLJENJE KAMENJA IMEL JE … V NESREČI PREBIVALEC ARIZONE KOREK- CIJSKA, SONČNA SODOBNIK KELTOV MERIMO GA V Nm POZIMI GA POVZROČI VETER ČETRTINKA, POLOVINKA IN CELINKA VOLTAMPER ERIC CLAPTON OVREDNO- TIM OBREDNI VELIKONOČ- NI SPEV MORSKI RIBI POZITIVNA ELEKTRODA DOMETI NJORKA ERBIJ NARODNA: GOR ČEZ … STEK POKLONIM, PODARIM NAJVIŠJA ZNANSTVE- NA USTANO- VA (LAT.) LENA OLIN AMERIŠKA IGRALKA (KRISTEN) POSNEMO- VALEC CENTER ZA SOC. DELO SL. IGRALKA GORENJAK GRAFIČNA TEHNIKA KORIST, UGODNOST TRAVNIK OB VODI CENTER ZA e-POSLO- VANJE KAZALNI ZAIMEK …, VAM, NJIM AMERIŠKI RAPER ZELO MRZEL MITNINA (ZASTAR.) CINIČEN ČLOVEK ARISTOTEL ONASSIS UPORABLJA SE V LJUDSKI MEDICINI SLOVENSKI IGRALEC (DARE) ŠIVANKA PRIPOVEDNI PESNIK DOLINA POD JALOVCEM OTROK ENAKI ČRKI POSEDUJ NAGNETENI KOT … VODNO VOZILO NA NOŽNI POGON SLAVILNA PESEM ZNAMENITA JE PULJSKA CALIFORNIA: … BI ČAS NOVO MESTO PICA, ARMA- NI, BENETKE ZVIŠANI TON A TI … DO PRAGA, SIN TEBE ČEZ PRAG JED (OTR.) OPRAVLJAMO MERITVE TOKA, TULCA PREBIVALKE NEKDANJE ASIRIJE Povsod z vami BRIT. IGRAL- KA WATTS NERADO- DARNO GRŠKI UČENJAK IN PESNIK POVE, ZA KOLIKO SE KAJ SKRČI POOBEDKA JEZERO (ANG.) JAKOBOV BRAT DVOJČEK STREGLA STA VITEZU REČEMO MU TUDI PUDELJ AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON MEDNAROD- NA OZNAKA MONAKA MESTO V SIRIJI OBDANI, OMOTANI OPOZORILNI SIGNAL SERENA WILLIAMS VIZUM ČAKOVEC NAREJEN V PANAMI VOZNIK KOČIJE BALZAC: … GORIOT AMERIŠKI IGRALEC WILSON SAN MARINO JE … V ITALIJI 14 7 10 19 15 8 9 16 4 18 3 5 20 17 11 12 2 6 1 13 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. julija. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada, majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 27: Dopusti z Novim tednikom Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Emilija Verbič iz Štor, Jožica Čoklc iz Laškega in Jožica Cokan iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 28, 10. julij 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Roko na srce, srčni izvolje- nec bo vaše ogledalo, tako da boste našli v sebi tudi neko drugo razsežnost. Štele bodo diplomacija in lepe besede, ki bodo prinesle ravnovesje in skladnost. Venera vam bo v soboto podarila magnetične preobrate na bolje. Na de- lovnem mestu boste morali na zadeve pogledati s svetle plati, tako bodo prišli tudi rezultati. Rdeča barva bo prinesla strast, notranjo moč in brez- pogojno ljubezen. Sreča se skriva na strani pogumnih in to prinaša prvi ključ do rešitve. Srčni izvoljenec vam bo ponudil poučna ogledalca in kos boste vsem nalogam in obveznostim. Na denarnem področju vam bo podporo ponudil Merkur in tako bo daleč v ospredju komunika- cija. Drugi ljudje vam bodo prinesli nova spoznanja. Slediti morate glasu srca in tako bodo sledili pozitivni preobrati. Daleč v ospredju bosta romantična energija in skladnost. Pridobili boste informacije, ki vam bodo v oporo, da boste lahko na- redili korak naprej. Odkriti morate svojo notranjo moč. Magnetična energija se bo obrestovala tako na delov- nem mestu kot pri denarju. Opravili boste neko ana- lizo in prijetne besede vam bodo v ponos in oporo. Sa- turn vam bo prinesel na- predek v raziskovanju ter v odnosu. V tem tednu se bo zgodilo mnogo dobrih premi- kov, na katere boste v celoti ponosni. Zelena barva bo prinesla nova spoznanja in ugoden napredek. Denarno boste napredovali v petek. Pod črto, čaka vas teden, v katerem boste imeli dobre zamisli. Resnica je, da se boste bo- rili za osebno svobodo, toda po drugi strani boste sledili čarom partnerske ljubezni. Venera vam bo podarila mo- dre uvide in diplomacijo, tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Dogodki se bodo odvijali v iskani ali pri- čakovani smeri. Uspehi se vam obetajo v četrtek. Kljub povečanim obveznostim si boste znali vzeti čas zase in za to boste nagrajeni. Venera vam bo prinesla po- zitivne preobrate in novosti. Skupna večerja bo ponudila nova spoznanja in ljubezen bo tista, ki vnaša napredek. Srčni izvoljenec vam bo zelo naklonjen; ker bo tednu vla- dala romantika, bo to pri- neslo dodatno motivacijo. Na področju financ vas bo obiskala vila dobrih idej in vam prinesla ugodne iztočni- ce, ki so vam lahko v ponos in oporo. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Odlično se boste počutili doma in v petek boste upra- vičeno ponosni nase. Rdeča nit bodo pogovori in modro bo, da najdete skupni jezik. V ospredju tedna bo prav gotovo Merkur, ki bo prine- sel obilico dobrih iztočnic za rast in modrost. Venera vam bo podarila srečo pri denarju in spoznali boste, kaj sodi v ospredje. Kocke usode se bodo v četrtek in petek zavrtele v vašo korist. Venera vam bo podarila magnetično energijo in tako boste na ljubezenskem podro- čju sledili svojim notranjim uvidom. Odlično se boste počutili doma, kjer se boste sprostili ob dobri glasbi ali plesu. Odnos bo napredoval v petek in soboto, ko bodo v ospredju prijetne besede in motivacija. Na področju financ za pomoč zaprosite druge in si vzemite čas za pridobivanje novega znanja. Brezpogojna ljubezen vam bo prinesla nova spoznanja in raziskovanje. Srčni izvolje- nec vam bo prinesel bogata spoznanja in pogovore, ki bodo polepšali vajin odnos. Kljub nemiru se bodo zadeve v tem tednu odvijale po pri- čakovanjih. Kolo usode vam bo naklonjeno tako na delov- nem mestu kot pri denarju. Rumena barva vam bo povr- nila energijo in razkrila tudi močna spoznanja. Venera vam bo podarila magnetično energijo in tako boste dobili dobre iztočnice za osebno rast. Dogodki se bodo v tem tednu odvijali v smislu romantike in čustvene skladnosti. Če boste odločitve v ljubezni sprejemali v četr- tek, se vam bodo precej obre- stovale. Na področju denarja boste navdih lahko črpali iz sebe in tako boste naredili pomemben korak naprej. Venera vam bo podarila magnetično energijo in Mars dobre iztočnice za osebno srečo. Ognjevitost se vam bo v odnosu obrestovala v petek. Pod črto, spremljala vas bo srčnost, ki bo prine- sla dobre notranje uvide, kam morate vložiti energijo. Denarno se boste znali posta- viti zase in oblikovati dober načrt. Barva tedna bo ne- beško modra, prinaša vam prave poti. Po zvezdnih namigih bo modro, da delujete diplo- matsko. Ozrli se boste vase in sledili svojim občutkom, za kar boste nagrajeni. Mars vam bo podaril dinamiko in strast, tako boste našli zado- voljstvo in podporo. Jupiter vam bo na področju denarja prinesel ugodne povezave in spremembe boste sprejeli od- prtih rok. »Cimer« v študentskem domu se je vrnil z zabave ob 2 h zjutraj. Preden je zaspal, mi je rekel, da se je pokvaril štedilnik. Tako je bilo videti. Mihec je bil na počitnicah na deželi. Prvo noč mu je babica pela uspavanko. Po pol ure ji vnuček reče: »Babi, te lahko nekaj prosim?« »Seveda, mišek moj.« »A lahko prosim nehaš peti, ker bi rad zaspal.« »Vstani, srce babičino! Pripravila sem ti zajtrk.« »Ne laži mi. Ne verjamem, da je prehitevanje prepovedano.« Ko imaš telo v popolni harmoniji z naravo. Trije bratci so bili na obisku pri dedku. Drug za drugim so se hvalili: »Dedek, jaz sem prvi v risanju!« »Jaz pa v matematiki!« Pa se pohvali še najmlajši: »Jaz pa sem vselej prvi zunaj šole!« Pojedel sem gospodarjev zrezek. Ničesar ne obžalujem. Na internetu sem iskala vzroke za svoje težave. Prišla sem do zaključka, da potrebujem novo torbico in čevlje. Žena je zapustila moža. Kar hitro si je premislila, se vrnila in prosila moža, naj ji oprosti. Mož ji je odgovoril: »To, da si me zapustila, ti oprostim, da si se vrnila, pa nikoli.« Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 28, 10. julij 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 681 SUDOKU 682 SUDOKU 373 REŠITEV SUDOKU 372 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Ta vožnja z dvigalom je bila pa … UREDITEV NA RACIONALEN NAČIN PREBIVALKA ANTIČNE ELIDE NAREDI, STORI L…IJA MEJI NA ALŽIRIJO …AJKA JE KARIBSKA DRŽAVA TRGUJE Z ANTIKVITE- TAMI TROP ZMELJETE V SONČNI PRAH ŽIVI NA POHORJU ŽLAHTNA KOVINA Re SKUPEK, CELOTA SL. LJUDSKA STRANKA NAREJENO IZ ALABASTRA KATALOŽNI ZAPIS O PUBLIKACIJI NA … SVET STOJI IN DRUGI DROG ZA LOMLJENJE KAMENJA IMEL JE … V NESREČI PREBIVALEC ARIZONE KOREK- CIJSKA, SONČNA SODOBNIK KELTOV MERIMO GA V Nm POZIMI GA POVZROČI VETER ČETRTINKA, POLOVINKA IN CELINKA VOLTAMPER ERIC CLAPTON OVREDNO- TIM OBREDNI VELIKONOČ- NI SPEV MORSKI RIBI POZITIVNA ELEKTRODA DOMETI NJORKA ERBIJ NARODNA: GOR ČEZ … STEK POKLONIM, PODARIM NAJVIŠJA ZNANSTVE- NA USTANO- VA (LAT.) LENA OLIN AMERIŠKA IGRALKA (KRISTEN) POSNEMO- VALEC CENTER ZA SOC. DELO SL. IGRALKA GORENJAK GRAFIČNA TEHNIKA KORIST, UGODNOST TRAVNIK OB VODI CENTER ZA e-POSLO- VANJE KAZALNI ZAIMEK …, VAM, NJIM AMERIŠKI RAPER ZELO MRZEL MITNINA (ZASTAR.) CINIČEN ČLOVEK ARISTOTEL ONASSIS UPORABLJA SE V LJUDSKI MEDICINI SLOVENSKI IGRALEC (DARE) ŠIVANKA PRIPOVEDNI PESNIK DOLINA POD JALOVCEM OTROK ENAKI ČRKI POSEDUJ NAGNETENI KOT … VODNO VOZILO NA NOŽNI POGON SLAVILNA PESEM ZNAMENITA JE PULJSKA CALIFORNIA: … BI ČAS NOVO MESTO PICA, ARMA- NI, BENETKE ZVIŠANI TON A TI … DO PRAGA, SIN TEBE ČEZ PRAG JED (OTR.) OPRAVLJAMO MERITVE TOKA, TULCA PREBIVALKE NEKDANJE ASIRIJE Povsod z vami BRIT. IGRAL- KA WATTS NERADO- DARNO GRŠKI UČENJAK IN PESNIK POVE, ZA KOLIKO SE KAJ SKRČI POOBEDKA JEZERO (ANG.) JAKOBOV BRAT DVOJČEK STREGLA STA VITEZU REČEMO MU TUDI PUDELJ AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON MEDNAROD- NA OZNAKA MONAKA MESTO V SIRIJI OBDANI, OMOTANI OPOZORILNI SIGNAL SERENA WILLIAMS VIZUM ČAKOVEC NAREJEN V PANAMI VOZNIK KOČIJE BALZAC: … GORIOT AMERIŠKI IGRALEC WILSON SAN MARINO JE … V ITALIJI 14 7 10 19 15 8 9 16 4 18 3 5 20 17 11 12 2 6 1 13 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. julija. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada, majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 27: Dopusti z Novim tednikom Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Emilija Verbič iz Štor, Jožica Čoklc iz Laškega in Jožica Cokan iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Novi TEDNIK št. 28 10. 7. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 28, 10. julij 2025 PISANI SVET Zvonko Čoh je slat'nska legenda V Rogaški Slatini so se poklonili ljudem, ki soustvarjajo identiteto mesta in sku- pnosti. Akadamija Slat'nska legenda je letošnji naziv podelila znanemu slovenskemu ilustratorju Zvonku Čohu – Cicu. Zvonko Čoh, eden najvidnejši slovenskih ilustratorjev in animator risanih fi lmov, je v Rogaški Slatini preživel otroštvo, zdaj živi v Ljubljani. Je soavtor prvega slovenskega celovečernega risanega fi lma Socializacija bika, ki ga je ustvaril z Milanom Eričem. Po- sveča se knjižni in revijalni ilustraciji otroške in mladinske literature, stripu, animiranim televizijskim oglasom, animiranemu fi lmu, scenografi ji in izdelavi vizualnih komuni- kacij. Akademija Slat'nska legenda se je poklonila še enemu človeku, ki je pustil viden pečat v tamkajšnji skupnosti. Naziv je posthumno podelila Srečku Žgajnerju – Felixu, ki je bil dejaven v Košarkarskemu klubu Rogaška Slatina, bil je tudi uspešen košarkarski trener. Med drugim se je posvečal ribolovu, gobarjenju in pirografi ji. TS V objemu glasbe in čustev Minuli konec tedna se je Žička kartuzija ponovno prelevila v prizorišče intimnega, a hkrati zvenečega koncerta ene najbolj priljubljenih slovenskih izvajalk. Nina Pušlar je s svojo 7-člansko ekipo glasbenikov zbrane obiskovalce popeljala skozi dve desetletji svoje glasbene poti in poskrbela za nepozaben večer, poln čustev in lepih spominov. Nina Pušlar je v Žički kartuziji tokrat nastopila že tretjič. S svojo prepoznavno iskrenostjo, toplino in izjemnim vokalom je ponovno dokazala, zakaj sodi med najbolj priljubljene slo- venske pevke. V programu je prepletla svoje največje uspešnice in novejše albumske skladbe. Občinstvo je med prvimi v živo slišalo tudi njeno novo skladbo Nemirna kri. Prav posebno noto koncertu je dodalo okolje Žičke kartuzije, ki s sojo skrivnostnostjo že stoletja buri duhove. Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice v letošnji poletni sezoni v Žički kartuziji po koncertu Maje Keuc (13. junija) in Nine Pušlar pripravlja še dva glasbena večera. 1. avgusta bo tam nastopila skupina Šank Rock, 8. avgusta bodo oder zavzeli Quintet Piazzolleky z Ano Bezjak. SJ 1. julija je vodenje Rotary kluba Celje ponovno prevzel Uroš Rošer. Ta je vlogo pred- sednika opravljal že v rotarij- skem letu 2020/21. Rošer se je v omenjeni klub vključil leta 2016. V tem času je med člani in prijateljskimi klubi utrdil vrednote, kot so iskreno prijateljstvo, predano ekipno delo in zavezanost sku- pnemu dobremu. Rotary klub Celje že vrsto let deluje v Celju in na širšem celjskem območju s številni- mi dobrodelnimi akcijami ter ohranja tesne vezi s partner- skimi klubi v tujini. V duhu letošnjega mednarodnega ro- tarijskega gesla Združimo se za dobro bo klub nadaljeval družbeno odgovorne pobude. Med ključnimi projekti bodo podpora prizadetim v požaru v Kočanih (v sodelovanju z Rotary klubom Veles), širitev mreže javno dostopnih defi - brilatorjev, štipendiranje na- darjenih mladih, sodelovanje v sladki akciji Šolačinkarije, ki jo klub soustvarja z Novim tednikom, Radiem Celje ter s City Centrom Celje. Nadalje- Letošnji nagrajenci v družbi organizatorjev prireditve (Foto: JS) V prijetni senci Ga- brovega gaja ob kartuzi- janskem zeliščnem vrtu v Žički kartuziji lahko obiskovalci odslej prebi- rajo knjige. Konjiška ob- čina je uredila čitalnico, v kateri je na voljo nekaj knjižnih del. Kartuzijani so knjigo postavljali v središče svo- jega vsakdana kot orodje učenja, premišljevanja in duhovne rasti. »S čitalnico kartuziji ponovno vrača- mo pomen, ki ga je imela v preteklosti, in ji utiramo pot v sodobni svet. V pro- storu tišine in duhovnega umika smo sredi poletja postavili nov prostor za umirjen razmislek in bra- nje – tiho čitalnico,« so sporočili iz konjiškega turističnoinformacijske- ga centra. In dodali, da ta edinstven kotiček v nara- vi obiskovalce vabi, naj si vzamejo čas za knjigo in trenutek tišine. Obiskoval- ce vljudno prosijo, naj v čitalnico ne prinašajo svo- jih knjig in naj ne odna- šajo knjig, ki so del knji- žne zbirke. Le tako bodo Čitalnica v Žički kartuziji lahko ohranili njen namen in dostopnost za vse. Knji- žno zbirko v čitalnici je uredila Splošna knjižnica Slovenske Konjice, likovno podobo čitalnice je s svojim prepoznavnim umetniškim izrazom obogatil konjiški slikar Milan Lamovec – Didi. BF Tiha čitalnica pod gabri vabi k branju v tišini.(Foto: TIC Slovenske Konjice) Nina Pušlar je s svojo ekipo glasbenikov pričarala nepozaben glasbeni večer. (Foto: Matic Kremžar) Košnja, grabljenje in številne druge spretnosti so zazna- movali 39. državne in 16. mednarodne kmečke igre. Zveza slovenske podeželske mladine jih je minulo soboto organi- zirala z Društvom podeželske mladine Maribor in drugimi društvi v regiji. Med 23 sodelujočimi ekipami se je najbolje odrezala ekipa Društva podeželske mladine (DPM) Šentjur. Zmagovalno ekipo so sestavljali Simon Zdolšek, Lucija Pod- repšek, Maja Gorjanc, Rajko Vivod, Mitja Mohar in Tilen Hvala. Na drugo mesto so se zavihteli tekmovalci Društva podeželske mladine Celje, Dobrna, Štore, Vojnik – nedavno ponovno obu- jeno društvo podeželske mladine. Tretje mesto so si priborili v Društvu podeželske mladine Mirna Peč. Kot so sporočili organizatorji, je dogodek tudi tokrat spodbujal povezovanje, druženje in ohranjanje bogate dediščine kmečkih opravil. T udi letos so Državne kmečke igre ponudile prostor za utrjevanje pripadnosti slovenskemu podeželju, spodbujanje pomena kmetijstva ter krepitev vezi med generacijami mladih in vseh, za katere je kmetovanje način življenja. TS Šentjurčani najboljši na kmečkih igrah Zmagovalna ekipa DPM Šentjur z navijači (Foto: Rok Rakun) Rošer na čelu Rotary kluba Celje Tako je nekdanji predsednik Rotary kluba Celje Marjan Kaligaro predal insignije novemu predsedniku Urošu Rošerju. (Foto: Rotary klub Celje) val bo tudi projekt Knjiga, ki povezuje, namenjen spodbu- janju pismenosti in vključe- vanja otrok. Organiziral bo dobrodelne tržnice, na kate- rih zbira sredstva za pomoč starejšim, mladim in ranljivim skupinam. Posvetil se bo še or- ganizaciji in koordinaciji Zdru- žene dobrodelne tržnice, kjer vsi sodelujoči zbirajo sredstva za skupni večji projekt. TS