Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
20. številka	JToliet, Illinois, 28. junija leta 1007	Letnik XVI
ZA HAYW00DA.
Zagovornik Darrow iz Chicage imenoval znanega Orcharda lažnika.
NEKAJ DOLOČNIH IZPOVEDI
Priče, ki slišale Orchardove grožnje proti Steunenbergu.
Boise, Idaho, 26. jun. — Clarence
S. Darrovv iz Chicage, glavni zagovornik Haywoodov, ima besedo že od ponedeljka, ko je začel svoj sijajni zagovor v prenapolnjeni sodilnici. Darrow je naravnost obdolževal Orcharda da je umoril guvernerja Steunenberga iz sovraštva, ker je izgubil svoj delež v Hercules-rudniku. Dokazoval je nadalje, da je Orchard lažnik prve vrste, ki pa zna svoje laži lepo zavijati s plaščem navidezne resnice. O “Western Federation of Miners” je rekel, da je to bojevita organizacija, ker se je le takisto mogoče potezati za rudarske pravice, a v nobenem svojem boju se ni posluževala zločinstva. Rekel je: “Rudarji so dostikrat grobi, trdi možje. Rudarji nišo angeli. To so rudniški posestniki.” Nato je začel udrihati po zadnjih, češ, svoje vohune so dostikrat nameščali kot tajnike ali predsednike krajevnih unij; vsako nezakonsko dete na zapadu so v cunje zavito polagali pred vrata rudarske federacije itd. Potem je opisaval Hay-wooda, Moyerja in Pettibona kot možake, ki se bore in trpe za delavske pravice, ki ščitijo vdove in sirote itd.
Orchard taji.
Zaslišavanje prič v prid zagovorni-štvu se je začelo včeraj dopoludne. Orchard je vse tajil, kar so priče izpo-vedavale. Glede Max Malicha je rekel, da je bil ž njim dva ali trikrat v den-verski turški kopeli in da je ž njim govoril o Coeur d' Alenes, ampak da ni nikdar in nikjer ničesar govoril ž njim, kar bi bilo podobno kakim grožnjam proti Steunenbergu, kot se mu predbacivajo.
Nove priče.
Danes je zagovorništvo pozvalo četvero prič. Dve je državno pravdni-štvo v navskrižnem zaslišavanju popolnoma raztrgalo.
Najprej je izpričala gospa Lottie Day, ki je spoznala Orcharda v neki gostilni pod imenom J. Dempsey. Prisegla je, da je nekoč govorila z Orchardom in takrat ji je povedal, da ga uboštvo loči od žene, katero ljubi, da je Steunenberg odgovoren za njegovo uboštvo in da se bo maščeval nad njim, če ga tudi stane življenje. Orchard pri tem ni klel, pač pa je Steunenberga imenoval “hudiča”. Mrs. Day je nadalje izpričala, da je prišel Haywood in neki McDonald nekoč, ko je govorila z Orchardom. Zadnji ji je predstavil Haywooda in je ž njim odšel. Tudi je Dempseya ozir. Orcharda dostikrat videla skupaj s Petti-bonom, a zadnji ni prišel nikdar v Or-chardovo sobo, kolikor ona ve.
Pogovor pred umorom.
Naslednja priča je bil John D. Elliott, upokojen vojak, star 61 let. Podrobno je ponavljal pogovor, ki ga je imel z Orchardom med neko vožnjo po železnici, novembra meseca 1905, kacih pet tednov pred umorom Steunenberga. Orchard mu je pravil, da je v službi rudniških posestnikov, da se ima rudarska federacija zatreti in da se bode v tridesetih dneh nekaj zgodilo, da se bo svet prestrašil.
Orchard je trdil, da priče Elliotta ni nikdar videl.
Naslednja priča je bil W. J. Davis, član rudarske federacije. Izpovedal je, kako se je seznanil z Orchardom, kateri mu je nekoč spričo necega Park-erja in Easterlya izjavil, da je Steunenberg kriv, da ni on — Orchard — bogataš in da se bo zato s Steunen-bergom že pobotal.
Harry Thaw.
New York, 25. jun. — Nocoj je leto dni, kar je Harry Thaw ustrelil Stan-forda White, ko sta bila oba na strešnem vrtu hotela Madison Square. Izza one usodne noči je bil Thaw glavna oseba v kazenski pravdi, ki je vzbujala občo pozornost. Še marsikateri dan bo moral ostati v ječi, ker se bo začela druga obravnava šele pozno jeseni, ako sploh letos. Vendar je dobre volje, dasi v ječi obledeva. Izrazil se je baje: “Gotov sem, da bom v drugi obravnavi oproščen.”
Štrajk v Pittsburgu?
Pittsburg, Pa., 25. jun. — Dne 1. julija bodo tukaj bržkone zaštrajkali delavci ob plavžih, 10,000 do 15,000 po številu. Delavci hočejo s štrajkom izsiliti dovolitev osemurnega delavnika. Sedaj znaša delavna doba 12 ur.
Telegrafisti štrajkajo.
San Francisco, Cal.,* 25. jun. — V štrajku telegrafistov ni izpremembe; vse se vrši mirno in dela se nadaljujejo, kot bi ne bilo štrajka. Kakor pričakovano, se včeraj ni vrnil noben štrajkar v svojo službo, in višji telegrafisti in uradniki pridno odpošiljajo brzojavke. Štrajkolomcev dojde baje te dni toliko, da se bo služba lahko redno opravljala.
Kotlarji stavkajo.
Winona, Minn., 22. jun. — Kotlarji v tukajšnjih delavnicah Chicago & Northwestern-železnice so včeraj u-stavili delo vsled naredbe, po kateri se v bodoče ne bodo več nastavljali pomočniki. V Chicagi bode danes posvetovanje o razporu.
Železniške nesreče.
Lomira, Wis., 25. jun. — Tu blizu sta na Wisconsin Central-železnici trčila skupaj oseben in tovoren vlak, in 14 oseb je bilo bolj ali manj ranjenih. Nesreča se je pripetila vsled napačno danih znamenj.
Springfield, Mass., 24. jun. — Tu blizu se je zaletel ekspresni vlak New York, New Haven & Hartford-želez-nice ob tovorno lokomotivo, vsled česar je bil osebni vlak deloma razdejan. Nekaj potnikov je hudo ranjenih.
Hartford, Conn., 23. jun. — Osem delavcev je bilo usmrčenih in 35 ranjenih, ko sta trčila skupaj oseben in delavski vlak na New York, New Haven & Hartford-železnici.
Pittsburg, 22. jun. — Vlak št. 156 Pittsburg & Erie-železnice je danes skočil s tira. Sprevodnik je bil usmrčen in deset potnikov je ranjenih, trije smrtno.
Piš in vihar.
St. Joseph, Mo., 25. jun. — Nevihta je napravila tu in po okolici ogromno škodo. V neko hišo je strela udarila in je omrtvila celo družino.
Crookston, Minn., 24. jun. — Strašen vihar je razsajal prošlo noč po tej okolici. Mnogo poslopij je razdejanih, a največ je trpelo drevje, ki leži polomljeno ali izkoreninjeno.
Medicine Lodge, Kans., 24. jun. — Tornado je sinoči trikrat obiskal ta kraj. Razdejanih je 25 hiš v severnem delu mesta. Šest oseb je hudo ranjenih in neka priletna ženska se pogreša. Pala je debela toča.
“Dreadnoughts”.
Rojaki, podpirajte z vsemi naročili redvsem domača podjetja!
Washington, D. C., 21. jun. — V pomorskem departmentu so se uradno razglasile ponudbe za gradbo dveh ladijskih velikanov pod imenom bojni ladiji št. 28 in 29. Skupni stroški za vsako, popolnoma opremljeno so pro-računjeni na 10 milijonov dolarjev.
Združene pivovarne.
St. Louis, Mo, 25. jun. — Po razglasu odstrani prizadetih se je združilo devet pivovaren v St. Louisu, East St. Louisu in Granite City, 111., v novo tvrdko, ki bo poslovala z glavnico $8,000,000. Združbi pripadajo takozva-ne neodvisne pivovarne.
Schmitz brez poroštva.
San Francisco, Cal., 24. jun. — Ha-beas corpus-prošnjo župana Schmitza, s katero je upal izposlovati svojo izpustitev iz ječe proti poroštvu, je di-striktno prizivno sodišče zavrnilo.
Bogati cigani.
Springfield, LIL, 24. jun. — Dvajset tisoč dolarjev, večinoma v zlatu, so imeli v svojih bisagah cigani, ki so bili tu aretirani, ker so kradli kokoši. Ko jim je policija žepe preiskovala in bisage, je našla denar. Cigani so izpovedali, da so “potovali” križem Združ. držav več let in si svoje bogastvo “pri-tržili in prihranili”.
Hiša se podrla.
New York, 25. jun. — Stara najemna hiša v italijanskem okraju dolnjega mesta se je davi zrušila in najmanj 6 oseb je storilo smrt. Pet drugih oseb se pogreša. Izpod razvalin so ognjegasci rešili mnogo ranjencev. Ne sreča se je pripetila zarana, ko so ljudje spali.
OSTER SPOR MED HRVATI IN OGRI.
Po hrvatskih železnicah hočejo Ogri uvesti madžarščino in zato odpor.
V BOJU ZA NARODNE PRAVICE.
Ban hrvatski baje odstavljen in nove volitve odrejene.
Dunaj, 26. jun. —i Po poročilih iz Budimpešte so se v ogrski poslanski zbornici spet odigravali burni, prizori, ko je predsednik Justh več Hrvatom ustavil besedo. Hrup je bil tako divji, da je bila seja dvakrat suspendirana. Na dnevnem redu je še vedno nasvetovana postava o službenih razmerah po hrvaških železnicah, kjer hočejo Ogri uvesti madžarščino. Hrvatje se pa temu namoč protivijo z obstrukcijo, ki je tembolj občutna, ker jo podpirajo tudi vsi zastopniki drugih nemadžar-skih narodnosti. Hrvatje pravijo, da zagovarjajo edinole pravice svojega jezika, ki jih hoče kršiti nova postava, česar pa ne bodo pripustili nikdar ne.
V tukajšnjih političnih krogih se razpor med ogrsko vlado in hrvatski-mi poslanci zasleduje z največjo pozornostjo.
Nove volitve.
Da odpor omaja in razbije, je ogrska vlada sklenila, odstaviti bana hr-vatskega, grofa Pejačeviča de Vero-ecze in odrediti nove volitve na Hrvaškem. Iz teh izišli deželni zbor ima potem poslati v ogrsko poslansko zbor nico 40 novih poslancev.
Do takrat bo pa steklo dokaj vode po Donavi, in toliko časa pa uradujejo sedanji poslanci, ki se vladi najodločneje protivijo. Prav lahko bodo z obstrukcijo še več mesecev preprečali, da bi bila omenjena železniška predloga sprejeta.
Vlada v Budimpešti že preudarja možnost, da se naredba odstavi do prihodnje zime.
Prestolni govor in Ogri.
Dunaj, 23. jun. — Občo pozornost vzbuja še vsebina prestolnega govora, ki ga je čital cesar Franc Jožef pred zastopniki obeh državnih zbornic v cesarskem dvoru. Časopisje ga večinoma hvali. Po poročilih iz Budimpešte pa je prestolni govor v krogih neodvisne stranke povzročil pravcato razburjenost. Zlasti ne ugaja Ogrom ona točka v govoru, kjer pravi cesar, da se mora tudi na Ogrskem uvesti splošna, jednaka in neposredna voliv-na pravica.
Požar na Štajarskem.
Gradec, 24. jun. — Sosedni vasi Michelsdorf in Frasendorf je ogenj popolnoma upepelil. Plameni so se tako hitro razširjali, da je bilo na gašenje komaj misliti. Štirje otroci so zgoreli. Vse prebivalstvo obeh vasi si je rešilo golo življenje in je brez strehe.
80,000	beračev v Londonu.
London, 26. jun. — Dasi je na Angleškem beračenje prepovedano pod kaznijo, vendar postavo kršijo tisočer-niki in žive v prijetni lenobi. Pretirana ni trditev, da se na leto daruje beračem čez pol milijona dolarjev na slepo srečo in da bržkone marsikateri berač več “zasluži”, nego povprečni delavec. Društvo, ki se peča s preiskavo beračije, da v zasluženih slučajih pomaga in nepoboljšljive lenuhe izroča kazni, ima vknjiženih skoro 80,000 pocestnih beračev.
Kitajsko vino.
London, 26. jun. — Kitaj bo nastopil vprvič kot konkurent (tekmec) na vinskem trgu. V zadnjih desetih letih se je trta zasajala na poskušnjo na brežinah Čilskega zaliva in doseženi so bili prav zadovoljivi uspehi. Zidanice vinogradnikov so napolnjene s tisočerimi vinskimi sodi in pridelki se imajo prihodnjo jesen spraviti na trg. Britanski uradnik, ki je posetil vinske kraje, poroča, da so vina izvrstna.
Junaki z nožem.
Sheboygan, Wis., 26. jun. — Smrt-noranjen leži v tukajšnji bolnišnici 40 let stari Martin Ambrožič, ki ima doma na Kranjskem ženo in otroke. Napadel ga je bil 20 let stari Frank Vrtačnik, doma iz Štajarskega, ter mu z nožem prebodel prša na obeh straneh. Prvi je baje očital drugemu, da mu je dolžan 50c.
Cleveland, Ohio, 24. jun. — Rojaka Antona Šepica sta nevarno zabodla dva Kranjca, a imeni sta še neznani, ker ranjenec še ne more govoriti.
Nemiri na Francoskem.
Pariz, 26. jun. — Vsled nemirov v vinogradnih okrajih na južnem . Francoskem je vlada v največji zadregi. Vaški župani in občinski odborniki nadaljujejo štrajk, to je, ne opravljajo služeb in ne skrbe za davke itd. Posebno belijo glavo vladi neprestani punti vojaštva, ki se pojavljajo vsak dan tupatam.
Villefranche, 26. jun. — Dva bataljona čet in 200 žandarjev je tvorilo špalir, ko je danes 620 mož od upornega 17. pešpolka korakalo s kolodvora v pristanišče, kjer-so se vkrcali, da pojdejo v Tunis za kazen.
Pariz, 25. jun. — Vladna predloga proti ponarejanju vin utegne malce pomiriti vinogradnike, ki so se uprli vsled skrajne bede.
Upor na Portugalskem.
London, 22. jun. — Iz Lizbone čez Madrid brzojavljajo, da je v portugalski prestolnici izbruhnil večji upor, v katerem so vojaki postrelili mnogo o-seb. Množica se je hrabro branila več ur. Podrobnosti se prikrivajo.
London, 25. jun. — Po brzojavki listu “Tribune” je portugalski kralj Karol v veliki nevarnosti, vsled mogočnega demokratskega gibanja, da izgubi prestol, ker se vede kot pravi trinog. Ljudstvo se navdušuje za repu-tdiko ali ljudovlado.
Lizbona, 25. jun. — Vsled politične agitacije je vlada ukazala zapreti vse republikanske klube.
Nova trozveza.
Berolin, 25. jun. — Nemško časopisje prav na dolgo in široko razpravlja angleško-francosko-špansko tro-Zvezo, ne da bi poznalo sklenjeno pogodbo. V uradu za vnanje zadeve so zaradi nove trozveze dokaj vznemirjeni. O besedilu pogodbe je Nemčija u-radno poučena; a besedilo se uradno objavi šele avgusta meseca.
Japonci na Formozi.
Victoria, B. C., 24. jun. — Parnik "ulonteagle” je semkaj donesel vest o hudih bojih med Japonci in domačini na otoku Formoza. Japonci so organizirali krdela, ki dan za dnem prodirajo čimdalje, polagoma nazaj potiskajoč domačine, okoli 100,000 po številu. Po večmesečni vojski z manjšimi raztresenimi krdeli, ko je bilo usmrčenih nešteto ljudi, je poslala japonska vlada 5000 mož rednih čet, da prisili domačine k udaji. Načrt je, da se vsaka prisvojitev ozemlja proglasi za stalno s tem, da se grade ceste itd. Takisto so doslej Japonci zasedli 1,-378 štirijaških milj. Domačini se bore na življenje in smrt.
Nesreča z avtomobilom.
Neapolj, Italija, 23. jun. — Pri vasi Caianello, oddaljeni kacih 100 milj od
Neapolja, se je dogodila nesreča z avtomobilom, ki je stala pet človeških življenj. Stroj, ki je naglo drdral, se je zaletel ob neko skalo in popolnoma razbil. Med usmrčenci je knez Pescara, italijanski plemenitaš, ki je ’v sorodstvu s špansko kraljevsko rodovino
Nočejo državljanske pravice.
Los Angeles, Cal., 24. jun. — Tukajšnji japonski priseljenci, ki so. pred tednom dni nameravali, okrajne uradnike sodnijskim potom prisiliti, da jim izdajo takozvani prvi papir, so se premislili. Sedaj izjavljajo, da se zadovoljujejo z odlokom priselitvene komisije, po katerem se Japoncem ne smejo podeljevati državljanske pravice za Združ. države.
Roosevelt časnikarjem.
Jamestown, Va., 23. jun. — Vdrugič je bil predsednik Roosevelt glavna o-seba jamestownske razstave. V ponedeljek je govoril pred zborom "National Editorial Association”. Predsednik je poudarjal, da je dolžnost časopisja, pisati zoper vse nepravo in slabo, ampak pri tem se mora upoštevati dvoje, ker utegne sicer nastati preje slabo nego dobro. Prvič mora časnikar biti gotov svoje stvari, pred-no nastavi pero, drugič se mora vzdr-žavati vsake pretiranosti, kajti poštenjaka iz nevednosti obdolžiti krivice, to podpira gotove brezvestne ljudi, in pretirano poročati, slabi verjetnost. Nikakor se ne sme časnikar ravnati v svojem vedenju po bankini knjižici napadene osebe. So bogati slabi ljudje istotako kakor ubogi. Ampak prvi je tako zaničevanja vreden kakor drugi. Toda dela se žal le prevečkrat razlika med bogatincem in ubožcem. Časnikar, ki pri bogatašu nikdar ne najde nič slabega, je istotako slab kakor slabi, sam. Nravnost tacega časnikarja je kaj pomanjkljiva in pravi Američan tak časnikar ni.
GLAS SVOBODE PRED POROTNIKI.
Sklepčni članek razlaga veliki pomen obsodbe za naš narod v Ameriki.
KDO SRAMOTI SLOVENCE.
Stvar je sedaj pojasnjena in boja bodi konec.
III.
Čas je že, da se poslovimo od sod-nijske obravnave, pri kateri je bil obsojen Glas Svobode. Prqdno pa stvar zaključimo, poglejmo, kolikega pomena je ta obsodba za naš narod v Ameriki, za Narodno Jednoto in nekatere posameznike.
1.	) Ta obsodba je v velik pouk
vsem našim rojakom, ker nam priča, da Amerika nikakor ni — kakor si nekateri puhloglavi ‘izobraenci’ domiš-ljujejo — taka svobodna dežela, v kateri bi bila dovoljena vsaka lumparija. Tudi v Ameriki ni vse 'frej'; tudi v Ameriki ni prostora za take ljudi, ki bi v svoji pijanosti od belega kruha cel svet radi postavili na glavo. Kakor vsaka država ima tudi svej’ ' loljubna Amerika svoje postave. In s;	>
stava v Ameriki je, da se potom poste ne sme razširjati smrad nečistega branja. Pošta v Ameriki hoče biti čista in neoskrunjena. Kdor jo oskruni, tega kaznuje država kot državnega zločinca.
2.	) Ta obsodba je velik, a zaslužen
udarec za oba prizadeta človeka: Martina Kondo in Ivana Kakerja. Oba sta se imela za svobodomiselna moža; vse kar sta pisala, jima je bilo svobodomiselno; časnik sam je nosil ime: svobodomiselni list. O ti neštetokrat zlorabljena svobodomiselnost! Pod imenom svobodomiselnosti sta ta dva človeka med svet pošiljala take stvari, da jih je morala prijeti država. Da, prijela jih je in z železno roko svojih postav jih je udarila po njihovih svobodomiselnih čeljustih. "Mi razširjamo izobrazbo in svobodomiselnost”— tako sta kričala, država pa jih je pre-upila, da jima je sapo zapilo: “to ni izobrazba, to ni svobodomiselnost, to je smrad, to je kuga nečistosti!” Glas Svobode, peklensko je tvoje delo in peklenski so tudi tvoji sadovi! Reka nečistosti si ti, ki se je valila po lepih naših slovenskih naselbinah. In vsak kdor je stal na obrežju te reke in zajemal iz tega vira, vsak se je okužil. Sam Bog ve, koliko dobrih qaših rojakov se je nad njim pohujšalo; sam Bog ve, koliko vernih rojakov je vsled njega v srcu odpadlo od Boga in cerkve; sam Bog ve, koliko naših rojakov bo vekomaj nesrečnih zaradi njega. Recimo, da ima Glas Svobode 1000 naročnikov. Ena sama številka lista, v katerem je nečisto brinje, po-hujša naenkrat 10001 rojakov. In če vsak naročnik pokaže list samo enemu ne naročniku, je z eno samo številko lista pohujšanih naenkrat 2000 rojakov. In to pohujševanje našega naroda se sedaj vrši že nad pet let neprestano. List se je naravnost norčeval iz Boga, Jezusa in Marije, bogokletno sramotil in zaničeval svete zakramente in sploh glavne resnice naše svete vere. In koliko satanskega dela je bilo na ta način storjenega v petih letih! In ta veliki in skoro neodpustljivi greh po-hujševanja sta delala ta dva moža, delala sta ga vedoma, s popolnim premislekom, dolgo časa, z veseljem, s smehom na obrazu, nalašč — vkljub glasu svoje vesti, vkljub glasu katoliških duhovnikov. In za ta svoj zločin naj ta dva človeka pričakujeta od nas usini ljenja? Še po prvem marcu, po prvi obsodbi, sta metala blato na dva vz-gledna slovenska duhovnike, po prvi obsodbi — ko smo vendar pričakovali poboljšanja! Vidva Konda in Kaker, odpadnika slovenska, očeta nekrščenih otrok, le naj se maščuje nad vama mrzla pravica ameriške postave, kakor ste zaslužila. Med nami zaman iščeta tudi sledu kakih simpatij! —
3.	) Ta obsodba je v veliko sramoto celemu slovenskemu narodu. Majhen narod smo, tako majhen, da smo svetu popolnoma nepoznani. Naše narodnosti Amerika nič ne pozna, tudi ne pozna Amerika naše belo-modro-rdeče trobojnice. Rmeno črno čako "Aus-trians” si moramo posaditi na glavo, da nas Američani spoznajo in zvedo, odkod smo pravzaprav prišli. In najbolj zanimiva stvar, za katero je zvedel Stric Sam od nas Kranjcev, je hudobija dveh podlih časnikarjev! Ali ni to sramota za cel naš narod, da nas katoliške Slovence mora nekatoli-ška država učiti, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je lepo iii kaj umazano!?
4.	) Ta obsodba je posebno v sramoto Narodni Jednoti. Brez Glasa Svobode bi Slovenci ne poznali Narodne Jednote, Na tleh, ki jih je gnojil Glas Svobode, na teh tleh je zrastla
Narodna Jednota, In s tem, ¡ko j‘e sodnik obsodil glasilo Narodne Jednote, ali ni ob enem priložil krepko zaušnico celi Jednoti? Obsodba lista pomeni obsodbo Jednote. Malo si vredna, Jednota, dokler imaš tak umazan list za svoje glasilo. In dokler ga boš imela, toliko časa ostaneš tudi t» — umazana.
5-) La obsodba je gotovo morala zapeči predsednika Narodne Jednote. V zgodovini te Jednote bo ostalo za vedno zapisano: "Glasilo Narodne Jed note je bilo obsojeno v onem času, ko je' bil predsednik Jednote John Stonič, čegar dolžnost je bila skrbeti, da bi st spolnovalo tudi ono pravilo Jednote, ki je v knjižici na strani 9. člen ITT. in ki se glasi: .. .list mora biti nepristranski v verskem in političnem ozi-ru>'~ A ker predsednik ni izpolnoval svoje predsedniške dolžnosti in ker se cel glavni odbor ni zato hotel nič pobrigati» se je zgodilo, da nas je država kaznovala zato, ker smo kršili svoja lastna jednotina pravila.”
K sklepu želimo položiti še par besedi na srce našim rojakom. Kristus je nekoč stopil v tempel in našel v njem kupčevalce in menjavce. Sveta jeza ga je obšla, prevrnil je mize, vzel bič ter ž njim pregnal kupčevalce iz templa. Rojaki! Mi katoliški duhovniki smo dolgo časa mirno gledali, kako so nekateri hudobneži s pohujšlji-vim in brezverskim berilom oskrunje-vali tempel vaših neumrljivih duš. Kdo nam bo mogel zameriti, če <gwt- • tudi mi v svoji sveti jezi poprip*’,--bič peresa, da ga zavihtimo., vražniki vaših duš in nad božjimi? In če smo tupatam' nekoliko bolj krepko udarili, kakor bi pričakoval kak miroljuben človek, kdo narti bo to zameril, če preudari naš dobet in svet namen, ki ga imamo vedno pred očmi! Da, kakor gotovo nam bije katoliško srce-v naših prsih, tako gotovo je naš namen čist in svet. Toliko je naših rojakov razkropljenih po A-meriki, izpostavljeni so vsakovrstnim dušnim nevarnostim; ali ni prav, da katoliški duhovnik povzdigne javno svoj glas ter zakliče rojakom: Rojak moj! Pusti to, ker to je zate strup, ogni se tega, ker to je zate smrt! Ali boste vi, rojaki in bratje naši, hoteli poslušati glas svojih duhovnikov? Mi duhovniki smo govorili; govorili smo glasno in razločno, tako da nas je lahko vsak čul in razumel; mi smo storili svojo sveto dolžnost, nadaljno odgovornost pa imejte vi sami! Mi smo si umili svoje roke!
ODGOVOR
lažnjivemu Kljukcu — Glasu Svobode.
V 25. št. Glasa Svobode sem čital nezaslišane laži, kakoršne zaraore skovati le nesramni "Glas Svobode.” Da se ti laživitezi bore malo brigajo ža resnico, je dokaz, da se morajo sedaj skrivati po ječah. Pred vsem je grda laž, da je Dan Stua podpredsednik in da sem jaz kot predsednik izgnal našega župnika iz piknika. Resnica pa je, da je policaj na povelje našega žup nika izgnal Patra Stoniča in Janeza Moleka. Proti večeru sta se nezna-čajneža povrnila na veselico in tedaj sem jaz prosil našega župnika, da jima naj dovoli biti prisotnim, ker sploh nisem vedel, kdo sta ista famozna Father Stonič in Ivan Molek. Ko bi pa vedel istočasno, da sta to raoži-celjna, katera mlatita tako navdušeno po kotaličanih ter jih imenujeta —-katoliške teličke, bi jima jaz drugače posvetil. Čemu lazite med nami kakor strupene kače in zakaj se mešate med teličke? Mi vas preziramo, ker ste iz-dajice naše sv. vere, našega naroda. Mi vas ne maramo, ker napadate tako kruto vse, kar je nam drago in ljubo. "Last but not least” — mi se ne maramo bratiti s tatovi tujega poštenja. Pri naših veselicah je dobrodošel vsaki človek brez ozira na vero in narodnost izvzemši onih, kateri pljujejo po tem, kar jih je učila njih lastna mati.
K sklepu vama nesramna lažnjivca še toliko povem: Ne prihajajta v bodoče med katoliške teličke, kakor nas vidva nazivata, ker zagotovim vama, da vaju bodem po zasluženju pošteno okrcal.
So. Chicago, 111., 25. jun. 1907.
Jos. Povše, predsednik,
dr. sv. Florijana št. 44, K. S. K. Jl-
V stari kraj..
Bridgeville, Pa., 27. jun.— Rev. : Iokar, naš ljubljeni župnik, je odpo val v staro domovino, kjer ostane mesece na- dopustu.
Ponesrečen balon.
Budimpešta, 24. jun/ — En avst: ski in trije francoski častniki so se blizu ponesrečili s svojim balone Neki posestnik s svojimi hlapci je tel na pomoč, a plinova shramba balonu je eksplodirala in usmrtila ; ri reševalce, ostali so bili bolj ali m; ranjeni.
—. Kam gremo na Ivansko nedel po maši na žegnanje? K Antonu N manichu, 1000 Chicago St.
Joliet, 111., 26. jun. — Šolske počitnice sedaj uživa naša mladež. Po trdem delu je počitek sladek. In trdo delo je tudi v šoli za marsikaterega razposajenčka, ki rajši žogo bije, nego "“modrost pije". Šolsko leto je bilo zaključeno zadnji petek dopoludne, na dan sv. Alojzija, s slovesno sv. mašo v naši župni cerkvi sv. Jožefa. Pošteno zaslužile so si poletne počitke tudi čč. sestre učiteljice, ki tako vestno skr-be za katoliško odgojo naše mladine v tej deželi brezverskih javnih šol.
—	Umrl je v nedeljo popoludne v bolnišnici sv. Jožefa g. Matija Rogina, po domače Lipljan iz Nerajca od Dra-gatuša na Dolenjskem, star nad 50 let. V Jolietu je bival 22 let. Bil je neože-njen. Bolehal je že dlje časa. Vsled svojega kremenitega in skozinskozi poštenega značaja je bil občepriljub-Ijen. Pogreb se je vršil včeraj, to je v torek dopoludne. Društvo sv. Frančiška št. 29. K. S. K. J. je priredilo svojemu dolgoletnemu članu ganljivo-lep sprevod z godbo in zastavami. Od hiše žalosti se je pogrebni sprevod pomikal v farno cerkev sv. Jožefa, kjer je nadomestni g. župnik, Rev. Al. Kraschovvitz, daroval slovesno črno sv. mašo. Potem so spet mladeniči dvignili krsto na mrliški voz in korakali ob njem; spredaj je šla godba, Svirajoč tužne žalostinke, a zadej pa je spremljalo polnoštevilno društvo svojega nepozabnega člana k zadnjemu počitku na slovenskem pokopališču. Užaloščenim sorodnikom, med katerimi je pokojnikov brat George Rogina, stanujoč na Indiana cesti, izražamo tem potom naše' iskreno sožalje, a blagemu rajniku želimo večen mir in pokoj!
—	Na piknik! Prihodnji četrtek, slavnega dne 4. julija, bode v Theiler-jevem parku slavnosten piknik, ki ga prirede tukajšnja slovenska podporna društva v korist naši cerkvi sv. Jožefa. Pričakovati je, da bo udeležba tako mnogoštevilna, kakor to zasluži blagi namen združene prireditve. Za izvrstno postrežbo z jedili in pijačo, za raznovrstno zabavo na plesišču in kegljišču, za najlepšo razvedritev pod milim nebom je v polni meri skrblje-no,za kar jamčijo odličnjaki v pripravljalnem odboru. Zatorej prihodnji četrtek na piknik in na svidenje v Thei-lerjevem parku!
—	Zadnje dni smo imeli čast spoznati tudi rodoljubnega gospoda Frančiška Jeviii* iz Johnstovna, Pa., kjer mu žive starši. G. J.evnik študira v mestu Columbus, Ohio, in sicer v semenišču zvanem "Pontifical College Josephinum”, kjer je pravkar izvrstno zgotovil drugi letnik svojih bogoslovnih študij. Ljubeznivega gosta je spremljal Rev. A. Sojar iz Chicage.
—	Zadnji teden sta si ogledala našo tiskarno dva Slovenca iz Springfielda,
111.,	namreč gg. Peter Kobetich in Frank Zamid. O tej priliki sta se zelo pohvalno izrekla o gostoljubnih Jo-lietčanih, ki so ju prav lepo sprejeli vsepovsod; posebno sta hvaležna g. Marku Žnidaršiču, pri katerem sta bila na stanovanju.
—	Čil in čvrst je g. John Stukel st. obhajal v ponedeljek 79. obletnico svojega rojstnega dne v veseli družbi svojih vrlih sinov in nadepolnih vnukov ter ljubih prijateljev in znancev. Vkljub svoji visoki starosti , si je g. Stukel st. obranil mladeniško živahnost, in na ustnih mu še vedno čepi igrav nasmeh in poskočen dovtip. Ob čaši penečega ječmenovca pa še najrajši pripoveduje o tistih davnih časih, ko je poganjal “Plemontezarje” v
kozji rog in se vojskoval tam za turškim gričem; ves v ognju pa je, kadarkoli mu pride na jezik Radecki — pa Radecki je bil en fajn gospod... V Ameriko je prišel g. Stukel st. pred sedmimi leti, in želimo mu, da jih tu doživi še sedemkrat sedem čvrst in zdrav kakor žrjav!
—	Tornadu podoben piš je res nenadno privihral čez naše mesto zadnjo soboto nekaj minut po polpetih. Pocestni prah je v hipu napolnil ozračje in zastri vsak razgled. Kogar je-pis iznenadil na cesti, mu je nametal^ prahu in- peska v oči, da so zrle kar španske vasi. Pa trajal je '‘tornado" samo nekaj minut. In potem se je vse čudilo, ker je napravil tako malo škode. Drevje je največ trpelo. Sicer je se raz bil nekaj oken, potrgal tupatam brzojavne in telefonske žice, preobrnil par vozov in pometal po tleh nekoliko žensk, ampak druge' škode m napravil. Vihral je polomaj od jugozapada proti severovzhodu.
—	G. Joe Ivec, član jolietskega po-licijskega departmenta, se je spet od^ likoval. Necega roparja je topot prijel. V ponedeljek zvečer namreč sta šla dva Italijana, najboljša "prijatelja", imenoma Calantoni in Ditello, v Dellwood park na zabavo. In od tam sta se vrnila s karo pozno v noc m jo še zavila v neki salun na North Collins cesti. Tu sta pila in potem kvartala do dveh po polnoči. Na razstanku je Ditello prosil svojega "prijatelja , naj ga spremi domov, ker ima pri^sebi "pedo'’ in se boji uzmovičev. In "prijatelj” ga je spremljal. Naenkrat pa ob nekem samotnem voglu spremljevalec pograbi spremljevanca in mu za-žuga z nožem, rekoč; "Denar ali življenje! Dittello se je noža zbal m izročil “prijatelju" denar. In ločila sta se. Oropanec je hitel nazaj proti sa-lunu, a med potjo slučajno srečal našega patrolmana Ivca. Ta je kmalu vse izvedel in tudi prijel roparja. That's all.
___Vročinsko bolezen povzroča pred
vsem slaba voda, zato se slabe vode čuvajte sedaj poleti in pijte rajši — kranjski pop.
—	Lep voz si je omislila sijajno uspevajoča "Joliet Slovemc Bottling Co.” za razvažanje svojega res okusnega popa in raznovrstnih sladkih pijač v steklenicah. Voz je velik a ima kaj elegantno obliko in barvo ter dela že sam po sebi najboljšo reklamo za našo podjetno kompamjo.
___ Trije mladi rojaki iz Ely, Minn.,
so bivali teden dni med nami, 111 sicer gg jos. Klemenčič, John Težak 111 Ant. Žlogar. Naše mesto jim je zelo ugajalo in bi si najrajši postavili svoje šotore stalno tukaj, ampak prevroče se jim je zdelo naše obnebje in zato so se včeraj, to je v torek, spet vrnili na svoj ljubljeni sever. G. John lezak je zvest dopisnik našemu listu in nam je obljubil ostati tudi v bodoče. Srečno!
___ Pred štirinajstimi dnevi v kanalu
utopljenega Charles Podnarja, 6 let starega, niso še našli. Njegov oce, g. Matt Podnar, je razpisal $25 nagrade njemu, ki najde truplo dečkovo. — Sinoči so pa našli v kanalu razpadle ostanke necega neznanega starega u-topljenca.
___ Železnice motajo in motajo in se
kar ne morejo ali nočejo lotiti dela, da bi že enkrat osrečile naše mesto s povzdignjenimi tiri. Župan Cronin postaja hud in bo železnicam potipal žilico sodnijskim potom, če se slednjič
Dr. M. J. Ivec in njegova gospa soproga
Dr. Ivec in njegova gospa soproga, roj. Lizzie Schall, sta se v torek-vrnila 2 ženitovanjskega potovanja čila ¡11 zdrava v naše mesto. Poročena sta. bila dne 12. junija v mestu Mtmising, Midi., kjer ju je dosmrtno zvezal Rev. Kra-ker, bratranec dr. Ivca. Potem sta posetila več zgodovinsko znamenitih krajev v severnem Michiganu, kakor Mackinàc Island, Marquette, Ishpen-ing itd.
Dr. Ivec ima svoj urad tam kjer poprej, a svoje domovanje na 114 Buell Avenue.
resno ne vzdramijo. Tako pišejo naši dnevniki.
—	Državni pravdnik Heise spet stra ši. Šestnajst salunarjev je pozval začetkom tega tedna na odgovor, ker so baje kršili nedeljsko postavo o krč-marstvu, to je imeli svoje gostilne odprte ob zadnjih nedeljah. Topot si je Mr. Heise poiskal svojih žrtev med Irci, Nemci in Slovenci, ampak edinole demokrati.
■— Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Černkovič Mike, Mu-stan John in Tintor Nikola.
—	Ali hočete večno živeti po stari šegi? Omislite si telefon in bodite "up-to-date”. Drugi ljudje ga rabijo. Celo kitajski perilci uvažujejo njegovo vrednost. Ali ste tako modri? Pet centov na dan. Chicago Telephone Company.
-— Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
Milwaukee, Wis., 18. jun. —Umrl je tu dne 16. t. m. rojak Anton Plesec, star 36 let. Rajnik je bil doma iz Ljubnega na Štajerskeni, kjer zapušča ženo brez otrok. Bodi mu lahka zemlja tuja!
Pokojnik je bil pri nekem tujem društvu, ki se imenuje North Western, pa žalibog, kakor dela večina takih društev tako naredilo je tudi to z ubo- ! giin rojakom. Bil je ud le toliko časa, dokler je bil zdrav; ko pa je zbo- j lel, mesto bi bil imel dobiti podporo, | dobil je pismo, da je iz društva izključen, akoravno je imel vse v redu plačano, kar sem jaz priča sam.
Čili sem, da je več, rojakov pri tem društvu, ki so se dali preslepiti sladkim besedam agentovim, ki leta od hiše do hiše kot kak berač in slepi nevedne rojake. Toraj rojaki spre-dramite se, dokler je še čtrs in pristopite k poštenim slovenskim društvom, da bodete v slučaju bolezni preskrbljeni, ne izključeni kot delajo tuja društva. Tudi Vi rojaki, ki še niste jiri nobenem društvu, ker tu Vas je še zelo veliko, pristopite k društvom posebno vi oženjeni, usmilite se Vaših žen in otrok, ki dobijo v slučaju Vaše smrti tako lepo podporo od Jed-note. In Vi ponosni rojaki, ki pravite "čemu mi treba društva, saj sem zdrav in še mlad”, ne odlašajte, da ne bode prepozno, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj nas doleti nesreča. Da umrl bo, to vsak dobro ve, ne ve pa, kedaj kako in kje?
Tu v Milwaukee imamo 3 slovenska podp. društva lepo napredujoča, društvo sv. Janeza in društvo sv. Jožefa, ki spadata h K. S. K. Jednoti in društvo Sloga, ki spada k S. N. P. J.
K sklepu srčno pozdravljam vse Slovence, tebi, cenj. list A. S., pa častitam da si prišel od boja do zmage.
Jakob Cuznar.
Fleming, Kans., 24. jun. — Sporočam čitateljem Am. Sl. žalostno vest o nesreči, katera je zadela družino Baloh tukaj.
Rojak John Baloh je šel zdrav in čvrst na delo dne 2r. junija t. 1. Okoli 11. ure dopoludne se je utrgala precejšnja množina kamenja in ga tako poškodovala, da je umrl istega dne ob polšestih zvečer. Kar je meni znano, je bil doma iz Hoterdešice pri Idriji in je bival v Ameriki okoli 18 let. Tukaj ima lepo domovanje ter zapušča ženo in šestero otrok. Rajnik je bil okoli 50 let star in zvest ud avstrijsko-slovenskega društva skoraj od začetka, ko se je društvo ustanovilo. In to društvo ga je tudi spremilo k večnemu po čitku dne 23. t. m. na katoliško poko-lišče v Scamon, Kansas.
Bodi mu zemljica lahka! A. Sk.
Calumet, Mich., 21. jun. — Nevarno sta obolela rojaka Štef. Pavlišič in Peter Judnič, vendar zdravniki upajo, da je glavna nevarnost že minula.
-— Ta teden sta stopila v zakonski» zvezo Math Svetič iz Lukovega Dola in Marjeta Vuk, doma od Severina na H rvatskem.
— Gospica Aggie Agnič, hči znanega rojaka in starega naselnika Steve Agniča z 7. ceste, je te dni dospela na počitnice iz višje dekliške šole v Ypsilanti, Mich., kjer se šola za učiteljico.
-— Preje dolga zima, sedaj pa naenkrat grozna vročina! V nedeljo je kazal toplomer v senci 90 stopinj. Že od 1. 1897. ni bilo take vročine meseca junija. Navadni domači toplomeri so ponekod kazali nad 160 stopinj. Gl.
❖
#
❖
cip?
cip?
cip?
cip?
&
❖
m
❖
HRANA
Jemo da živimo; dobro zaužite tečne jedi store potrebne snovi za sestav in vzdržavanje fizične moči. Če Vam jed ne diši, Vaša moč se hitro zgubi, ter postanete žrtev raznovrstnih bolezni. Gubitek slasti ni sam po sebi bolezen, je znak oslabljenje živcev želodac, kateri nadzirajo željo po hrani. I^adarkoli izgubite prirojeno željo po hrani, spomnite se, da
želodčni
užit v dozah v kratkem časi pri jedi donese vam odločno zaželjeni uspeh. Je priznana istina, da stoji to zdravilo na čelu vsili krepčujočih zdravil. Napravljen je iz najčistejših prvin; zdravina svojstva istih so presušena ter budijo želodec k normalni delavnosti. Došlo nam je stotine dopisov od'zahvalnih rojakov, ki so Severov Želodčni Grenčeč poskušfli in se izrazujejo pohvalno o njem. Bolniki bolni na
slabem želodcu, neprebavnosti, želodčnem kataru,
pline in krče v želodcu, pokvareno prebavo, zgago ali enake bolezni
ozdravili so s uživanjem istega.
Eden sam Vam da dokoz o krepilnih vspesih tega zdravila. Cena 50c in $1.
“Vaš Želodčni Grenčec je dragoceno in zelo dobro zdravilo za slabi želodec. S pomočjo tega sem zdaj zdrav. Zahvaljujem se najhvaležne-je.” J. Kopecky, Stoneham, Tex.
"Z veseljem Vam naznanjam, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila. Vaš Želodčni Grenčec in življenski Balzam so izvrstna zdravila”.
Josip Rada,
024 Madeir st., Baltimore, Md.
“Poskušal sem Vaš Želodčni Grenčec ter uspešno. Nekoliko doz rešilo me je mojega želodčnega katara.” C. F. Rost, Chamois, Mo.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co.
CEOAR RAPIOS IOWA
njati denar, so Angleži blagajno praznili in okradli rojaka za $700, Vzeli so mu tudi bančno knjižico.
—V Collinwoodu je rojak Ivan Logar na Crosby Ave., otvoril v soboto nov saloon. V ponedeljek jutro j,e pa saloon pogorel in rojak trpi vsled tega veliko škode, ker mu so bile uničene vse pijače. Sumi se da je salon zažgal neki zlobnež.
•—Poročili so se zadnje dni tukaj sledeči: Viktor Bezjak iz Reke z Marijo Uljač iz Lokve pri Trstu; Jožef Ubič iz Žužemberka z Frančiško Žnidaršič iz Loža; France Smrdel iz Slavine z Pavlino Vidmar iz Hinj: Alojz Kastelic iz Žaline z Ivano Kastelic iz Mirne; Fr. Sesek iz Devic, Mar. v Polju z Marijo Hren iz Clevelanda; Frank Gabrijel iz Trebnjega z Marijo Žagar iz Trebnjega.	N. D.
Cleveland, O,, 21. jun. -— Mil. g. škof Horstman je odstavil župnika Hribarja. Ta je sedaj apeliral' v Rim.
—	V starosti 23 let je umrl rojak Matija Jurca, ki je bil doma iz Cerknice. Pred tremi leti je pršiel v A-meriko in bival s svojim očetom in brati v Braziliji. Pred letom dni je pa prišel sem in se tudi nastanil in poročil. Bolan je bil samo en teden. Pokojni zapušča vdovo, očeta in dva brata in sicer Franceta in Ivana.
—	V pondeljek zvečer so prišli v Franc Gričarjev salon na Collins Ave. v Collinwoodu okolu 9. ure Angleži in so tam popivali. Plačali so kar so zapili z bankovcem. Med tem ko se je Gričar nekoliko odstranil hoteč me-
Pueblo, Colo., 15. jun. — Kakor hitro bodejo izvršene razne poprave pri furnazih (plavžih) bodejo delovodje potrebovali mnogo novih delavcev. Da si je mnogo delavcev uslužbenih pri popravah in vsi delajo kolikor mogoče hitro, bode vendar vzelo še par tednov, da izvrše vse nujne poprave. Sploh so pričeli v velikej jeklarni nekako vse popravljati, kar pomeni še mnogo dela.
—K svojej sestri na obisk je pretekli teden došla sem gdč. Karry Horvat iz Jolieta, 111. Tukaj ostane par tednov, nato se poda zopet k svojim starišem.
— Mestni svet je v svojej pondel-kovi seji sklenil, da za sedaj še ne bodejo zvišali pravico (license) prodajanja pijače od $600 na $1000 ravno tako tudi še ne vedo kako z kupčevanjem tako imenovanih “sript” čekov.	Sl. N.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic» ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W. 344.
• Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Bridgeport, O., 21. jun.—Ponesrečil se je rojak Ivan Perko pri delu dne 8. t. m., da je bil na mestu mrtev. Tukaj zapušča ženo in osmero otrok v največji bedi. Rajnik je baje pripadal nekemu angleškemu podp. društvu.
V tukajšnji bolnišnici leži v hudi vročinski bolezni Ivan Šušteršič, in sicer že osem tednov. Revežu se je začelo mešati od prehudega trpljenja. Doma je iz Litije in član dr. sv. Barbare.
POTREBUJEMO
nad šestnajst let starih deklet za učenje operirati, šivalne stroje. Dobra plača, lahko delo. Vprašajte v uradu SWEET, ORR & CO., N. Chicago St., Joliet, III.
Vesel delavec.
Gotovo je prijetno videti delavca, ki opravlja svoj posel z veseljem. Njegova veselost dostikrat vzdrži vso delavnico pri dobri volji, tudi tiste, ki smatrajo delo za neizogibno zlo. Do-brovoljček opravlja svoje delo, ne da
bi bil videti utrujen, dočim z delom nezadovoljni čmernež odhaja domov upehan, godrnjav, siten. Jasno je, da ni zdrav. Njegova prebava mora biti slaba in potrebno mu je Trinerjevo. ameriško zdravilno grenko vino. Zakaj? Ker to zdravilo pomore prebavilom do popolnega reda in delovanja. Iz telesa izžene vse tiste primesi, ki
ovirajo primerno hranitbo, novo kri napravi, ki bo donašala brane vsakemu delu njegovega telesa. Usposobi ga prejemati in prebavljati vsako hrano in res uživati, — napravi ga veselega. Uživaj to vince vselej, kadar ti peša slast ali kadar čutiš, da ti gre vse narobe. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.


IZ STARE DOMOVINE,
KRANJSKO
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. junija 80 Makedoncev in 40 Bolgarov; 3. jun. 280 Makedoncev in 190 Hrvatov; 4. jun. 210 Črnogorcev, 120 Makedoncev, 131 Nemcev — med temi tri gospodične iz Ljubljane — in 21 Hrvatov; 7. jun. 40 Hrvatov, 30 Makedoncev, 25 Ogrov in 14 Slovencev. 1
—	Izseljevanje iz Vipavske doline. V Ameriko se seli silno mnogo ljudi iz Šturija, Ajdovščine in Kovka, večinoma tovarniški delavci. Radi pomanjkanja delavskih moči si je morala ajdovska predilnica preskrbeti delavcev iz Kranjskega. — V Ameriko je odpotovala tudi neka ženska Frančiška Kranjc iz Budanj pri Vipavi, ki je pustila doma šest gluhonemih otrok (dečkov) in slaboumnega moža.
—	Umrl je dne 31. maja v ljubljanskem Leonišču č. g. Janez Brce, kaplan v Dobrniču. Rojen je bil leta 1876 v Dražgošah, v mašnika posvečen leta 1902. Ves čas je služboval kot kaplan v Dobrniču, kjer si je tudi nakopal jetično bolezen, ki je pretrgala mlademu gospodu v najboljših letih nit življenja.
—	Utopljenega krojaškega mojstra Lovro Komana so našli pri Devici Mariji v Polju ter ga ondi že pred več dnevi pokopali. Bil je že pokopan, ko je njegova družina o tem izvedela.
—	Utopljenec, katerega so našli ribiči dne 31. maja v Savi pri Tacnu, je Frančišek Trampuš, oženjen gostač in delavec v papirnici na Goričanih pri Medvodah. Na dan volitve 14. maja je dobil od c. kr. sodišča povabilo za drugi dan radi nekega prestopka. To in alkohol, kateremu je bil udan, ga je gnalo v Savo. Ljudje so ga videli pri Medvodah skočiti v vodo. Iskali so ga ves čas od 14. maja.
' — Obesil se je v Ročinju 43 letni Jernej Dugar. Bolehal je že dalj časa.
—	Umrl je v Ribnici vpokojeni gozdar g. Franc Blahna.
—	Nesrečna smrt. Krava je sunila Katarino Radoš iz župnije Radoviča ■tako močno, da je vsled tega žena morala umreti in zapustiti svojo vrlo družino, kateri je bila vedno skrbna mati.
—	Vas pogorela. V noči od 4. na 5. junija je pogorela vas Zgornje Danje v soriški občini. Pogorelo je vse šestim gospodarjem izmed katerih so trije kmetje, trije hišarji. Zgorelo je tudi nekaj sto kron denarja in nekaj živine. Nesrečni pogorelci so usmiljenja vredni in potrebni. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
—Treščilo je v Zemlju, župnija Podzemelj, v neko hišo, ki je pogorela.
—	Toča. Iz Semiča se poroča: Toča nas je letos že dvakrat nekoliko obiskala, dne 13. maja po Rožnem dolu-in sosednih vaseh, dne 27. maja pa po Malinah in Brezovi rebri. Sreča je, da ni vinogradov po imenovanih krajih, sicer bi bila silna škoda; tako je pa le sadno drevje nekoliko oklestila, drugo se bo vse obrastlo.
—	Črnomelj, 5. junija Letina v Be-likrajini. Prve črešnje so že rudeče, dasi je letošnja zima dolgo -zadrževala vsak razvoj v naravi. Mesec maj je bil pa zato zelo gorak, in kar je bilo poprej zamujenega, je prijetna majni-kova toplota popravila. Polje in vinogradi obetajo obilno letino. Posebno trtje se je lepo obložilo z mladim zarodom, da je upati bogate trgatve. V župniji Metlika je še precej vina na prodaj, žlahtna kapljica je, ki mora privabiti vinskih kupcev v Belokrajino. Ljudje bi jo pa tudi radi še drugim privoščili, da bi za njo kaj denarja dobili. Torej letina kaže v Belikrajini izvrstno, posebno trta. Pa kaj bo pomagalo, če ne bo kmalu železnice. Ni mogoče vina prodati, ker smo “za plankami”. Belikranjec bo takorekoč prisiljen postati “pijanec”. “Boljše vi no popiti, kakor da bi v nič šlo”, si bodo ljudje mislili,in tudi brez dvoma storili.
—	“Društvo za pogozditev Krasa” je sklenilo, da priredi na Kranjskem tečaj za gozdne paznike. Tečaj se je prirejal dozdaj na Primorskem.
—	Ptujski promet v Ljubljani. Me-, seča majnika je bilo v Ljubljani 4488 S tujcev, 338 več kakor lani.
—	Na Bledu se zida letos 20 novih vil.
—	“Ljudska posojilnica” v Ljubljani gradi nasproti “Uniona” novo poslopje. Načrte trinadstropnega poslopja je izdelal arhitekt g. Vancaš.
—	Prestavljen je poročnik Slavomir Verhunc qd vojaškega geografskega zavoda na 'Dunaju k pešpolku št. 17 v Celovec.
I
— Premeščen je iz Semiča v Trebnje kapelan gosp. Alojzij Kurent.
- “Divji lovec” in “Rokovnjači” na češkem odru. Dne 26. maja je “Pište-
kovo ljudsko gledališče” v Pragi že tretjič uprizorilo Finžgarjevega “Divjega lovca”. Kakor čujerno, bode g. Lier tudi "Rokovnjače” priredil za češki oder.
—	Gosp. Anton Verovšek je angažiran za režiserja slovenskega gledališča v Trstu, ki bo imelo vsak teden predstavo.
—	Izprijena mladina. Po tajni o-bravnavi je bil 3. jun. Valentin Furlan, po domače “Žagarjev”, 18 letni hlapec iz Borovnice, zaradi hudodelstva nenravnosti, učinjenega na'domači še ne 14 let stari pastarici obsojen na eno leto ostre ječe.
—	Graščina v Dolu pri Ljubljani. Dne 3.in 4,jun. se je vršila protovoljna dražba njiv, travnikov in gozdov, ki pripadajo nekdaj sloveči graščini v Dolu. Lastniki ohranijo le nekaj malega zemlje. Posestniki iz občine in okolice živahno kupujejo parcele.
—	Resnično o pijancu. Nekje na Kranjskem je mož, ki rad žganje srka in se ga večkrat navleče. Ko je nekoliko bolehal, gre k zdravniku, ki mu od ločno odsvetuje žganje. Zdravnik mu ukaže, da naj vsaj tri dni pusti žganje in se prepriča, da bode potem zdrav. Mož res ne pije tri dni. Četrti dan pa pridrvi njegova žena k zdravniku in reče: "Za božjo voljo, nikar več možu ne prepovejte žganja!” — Zdravnik: "Zakaj?” — Žena: “Tri dni res ni pil, a prihranil je vse žganje in sedaj četrti dan vse naenkrat pogoltnil, da je skoraj umrl.”
—	Angleži na Gorenjskem. Okrog 40 angleških časnikarjev in dam se je s posebnim vlakom pripeljalo v sredo 5. jun. iz Gorice v Bohinjsko Bistrico, kjer jih je pričakovala večja deputa-cija “Deželne zveze za promet tujcev”. Bistrica je bila praznično okrašena s slovenskimi zastavami. V turi-stovskem hotelu je tujce pozdravil gla var pl. Detela, Posebno presenečenje jim je napravila deželna zveza z lepim vizitjejem. ki mu je pridejan popis najlepših krajev naše domovine v treh jezikih. Gostje niso mogli prehvaliti lepote Bohinja zatrjujoči, da doslej še niso videli takih naravnih krasot. Slavnost na Bledu je kalilo slabo vreme. Ljubljanska “Glasbena Matica” je v salonu “Luisenbada” zapela več krasnih slovenskih pesmi. Fino in dovršeno petje je časnikarje kar iznenadilo; prosili so. naj se jim preskrbe partiture. — V petek 7. jun. so se angleški gostje odpeljali v Celovec. Kapram “Slovenčevemu” poročevalcu so se jako dovtipno izražali o celovški konjski železnici in obsojali demonstracije s frankfurtaricami. Vsenern-ških teženj sploh nočejo poznati in če se take težnje silijo v ospredje ob prihodu angleških časnikarjev, je to le pogrešek proti navadnemu taktu. Tem bolj so na angleške časnikarje upli-vali res srčni sprejemi v Bohinju in na Bledu — reklame za beljaške frank-furtarice gotovo ne bodo pisali. Ob tej priliki naj še omenjam, da so se angleški časnikarji jako ironično izražali, da šo jih kranjski nemški planinci pozdravili na Bledu le z brzojavko, blizu jih pa ni bilo. Tembolj jim je impo-nirala slovenska domačnost, katere kar prehvaliti ne morejo.
—	Tat ostane tat. Dne 22. maja je policija aretovala izpod policijskega nadzorstva pobeglega, že petkrat zaradi tatvine predkaznovanega, kletnega Silvestra Zajca iz Dola. Ko so ga preiskali, se je našla pri njem nova nikeljnasta ura, nekaj čez 7 kron denarja in tudi lepa nova obleka je padla policiji v oči. Ker je bilo izključeno, da bi bil prišel Zajec v posest teh reči poštenim potom, so mu žilice malo natančneje preiskali in je fant končno povedal resnico. Priznal je namreč, da je pred binkošti vlomil v prodajalno v Dolu in ukradel 50 kron denarja. Za ta denar je potem kupil uro in obleko in jo hotel popihati v Trst. Oddali so ga sodišču.
—	Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Radi posiljene nečistosti na nedorasli pastorki Mariji Kapler (od 13.—14. let) so porotniki obtoženega Matevža Rogelj iz Bukovee, o-kolica Št. Vid pri Zatični spoznali krivega hudodelstva po par. 127 in 132 ter je bil obtoženec obsojen na pet let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom vsaki drugi mesec. — Radi uboja (umora) na cesti pri Ratežu, povzročenega z nožem na osebi Jože Škrbca, je bil obtoženi Anton Košir iz Mal. Slateneka — kolikor se tiče prvega glavnega vprašanja — po soglasnem krivdoreku porotnikov z ozirom na posebno milost obsojen le na tri leta težke ječe in poravnavo vseh stroškov. — Prva obravnava je bila tajna, pri drugi je prisostvovalo mnogo občinstva. — Marija Žabkar je bila obsojena radi poizkušenega umora svojega moža na 8, Ivana Boštjančič iz Drnovega radi sokrivde na 4 leta.
I
—	Nevaren tat pobegnil iz zapora. Iz kaznilnice v Gradiški je pobegnil 30 letni mesarski pomočnik Fran Zupanc iz Šmarce v kamniškem okraju. Zupanc je bil leta 1900 obsojen radi tatvine na šestletno ječo, a je že leta 1902 pobegnil iz zapora in se potem klatil okrog Lavrce, kjer je zopet po-
kiadel, in ko so ga zasledovali, je zbežal na ljubljanski Grad. Ko ga je policija lovila in ko je Zupanc videl, da mu je policija za petami, je pomeril s samokresom na policijskega stražnika kateri mu je pa namero preprečil s tem, da ga je udaril s sabljo po glavi Ko je bil potem zopet izročen sodišču, je bil obsojen na osem let ječe. Ker je Zupanc zelo nevaren in silovit tat, bode najbrže slišati kmalu kaj o njem.
—	Detomorilka. Marija Florjančič 26 let stara iz Sela pri Rudniku, se je po Novem letu 1906 na Hrušici poročila z delavcem Jakobom Ferjančičem. Ta zakon pa ni bil srečen. Obtoženka pravi, da se je prenaglila, ker je bil njen mož surovež in pijanec. Le dva meseca je pri njem zdržala, potem mu je ušla in se preselila v Tržič, ter našla službo kot delavka v tamošnji tovarni-predilnici. Že popreje je imela z nekim fantom nezakonsko dete za katerega je plačevala osem kron mesečno. Ravno toliko je zaslužila v predilnici na teden. Od nezakonskega očeta ni preje nič podpore dobivala, šele ko mu je oče posestvo izročil, odštel ji je zaostale alimentacije v znesku 500 kron, katere je za otroka plo-donosno naložila. Po Roženkranski ne delji je v svojem stanovanju brez tuje pomoči povila krepkega otroka ženskega spola. Skrb kako ga bo preživljala jo je napotila do sklipa otroka umoriti. Zavila ga je trdo v cunje, da ni bilo čuti njegovega kričanja, in se je vsled tega zadušil. Mrtvega otroka je vrgla v stranišče. Ostala je cel teden doma in potem šla zopet na delo. Mrtvega otroka so našli šele letošnjo spomlad, ko so gnoj iz stranišča vozili na vrt. Začele so se poizvedbe, in nihče ni slutil, da je Marija Florjančič storilka. Objavila se je sama sodišču, kjer je svoj zločin odkrito priznala. Obsojena je bila na štiri leta težke, vsak mesec poostrene ječe,
—	Ob nevihti «e smemo stati pri oknu ali vratih. Dne 28. maja je v Št. Andrežu stal pri oknu neki mladenič in opazoval, kako se temni oblaki pode po nebu, ali hipoma se je zgrudil na tla. Treščilo je v hišo in električni tok mu je švignil po nogah, vsled česar sta mu nogi omrtvili. Hitra zdravniška pomoč pa je toliko pomagala, da je mladenič v kratkem zopet okreval. V hiši, ki je last Antonije Paškulin, je bila zbrana vsa družina, a drugim se ni nič žalega zgodilo, razven, da je zračni pritisk podrl na tla dve odrasli hčeri, ki sta pa hitro zopet vstali in hiteli na pomoč svojemu bratrancu, ki je nezavesten ležal na tleh. Sprednjo hišno steno je poškodovalo na več straneh.
—	Smrtna kosa. V Čircah je umrl cestar g. Janez Kodran. — V Rihen-bergu je umrl trgovec g. Jožef Pečenko, v Mirnu sta umrla posestnik in mlinar g. Tomaž Tribušan in g. Jožef Florenin, star 68 let. V Škodo-ski je umrl gosp. Oton Paningaj.
—	Sin usmrtil očeta. O tem poročajo: Frank Germek, magistratov služabnik na Proseku, je imel grdo navado pretepati lastno soprogo tudi v navzočnosti otrok. Vnedeljo 26. maja je bila med birmanci v Trstu tudi Ger-mekova hčerka; za botro ji je bila oseba, za katero Fran Germek ni maral, vsled tega je .nastal prepir; v nedeljo zvečer je prišel Germek nekoliko vinjen domov ter začel soprogo pretepavati. Nezgoda je hotela, da je ravno v tem času prišel domov Ger-mekov starejši sin Jsoip, kateri videv-ši to, je očeta nekoliko karal. Iz tega je nastal prepir in konečno pretep med očetom in sinom. Poslednji je imel pri roki nož, s katerim je očeta večkrat zabodel. Ranjenega Frana Ger meka so isti večer prepeljali v tržaško bolnišnico, v kaferi so mu zdravniki drugi dan napravili operacijo (zašili so mu prebodena jetra), a tudi to ni pomagalo, ter je v torek zvečer bil že mrtev. Pogreb se je vršil v četrtek dopoludne iz bolnišnice. Prisostvovali so mnogi sorodniki iz Proseka, med temi tudi pokojnikov sin Josip.
—	Šest sinov — vojakov. Iz Šmarje v Istri se poroča: Pisali so o dveh očetih, ki sta dala po pet sinov v vojake. V Šmarji pri Kopru pa živi Andrej Hrvatin, ki je dal v službo cesarju vseh svojih šest sinov. Dva sta pri vojakih umrla, štirje so oženjeni v Šmar-
ji-
— Umor pred 34. leti. V gasteraj-ski okolici je vse razburjeno zaradi nekega umora, za katerega je pretrpel nedolžni namenoma kazen. Pred 34 leti 1. 1873 Je bil ubit* posestnik Škof iz Žikarc. Rajnik, je vozil vino iz Žikarc k sv. Trojici. Ponoči od ir. do 12. ure se je peljal skozi Srednji Gastaraj na občinski poti ob potoku. Trije fantje so ga napadli tu in ubili. Kot storilca so prijeli posestnikovega sina Bobnarja iz Spodnjega Gastarja, ki je priznal, da je ubil Škofa. Obsojen je bil nato Bollnar v triletno ječo in je umrl kmalu potem, ko je dostal kazen. Na umor se je že pozabilo. A nekatere ljudi, ki jim je stvar dobro znana, je začela peči vest. Po 34 letih so naznanili, da je umoril Škofa baje neki odličen mož, ki je plačal Bobnarja, da je vzel nase umor. Orožniki poizvedu-

FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in. najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
FCupuje ir» prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge, Vaak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih alj jumilaih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje,
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so, denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO..
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
jejo in se zamotana zadeva kmalu pojasni.
—	Kopniški stotnik na Štajerskem.” V Celju je bil obsojen v osemmesečno ječo 29 let stari drvar Janez Kapar, ki je hodil po Sp. Štajerskem o-blečen v star orožniški plašč ter se izdajal za davčnega eksekutorja. Tako je osleparil mnogo ljudi za "pristojbine” ter je tudi mnogo stvari pokradel.
—	Smrt zaradi neprevidnosti. Povozil se je 381etni posestnik Jožef Kotnik iz Slivnice. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl.
—	Umrl je v Konjicah na Štajerskem pri svojem stricu gospod Alojzij Štepic, sin znanega posestnika iz Žabje vasi. Bil je občečislan trto- in sadjerejec. Zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
—	Moža ustrelila. (Izpred mariborskega porotnega sodišča.) V štiriletno težko ječo je obsodilo mariborsko porotno sodišče 62letno Karolino Pestner, ker je ustrelila na velikonočno nedeljo 31. marca letos po domačem pretepu svojega moža Jerneja Pestnerja. Njen mož ni bil baš ljubeznjiv. Večkrat sta se pretepavala. Pestnerje-va je pijanka, kakor je izpovedal njen sin. Kaznovana je bila že večkrat zaradi tatvine.
—	Slovenci na Ogrskem. Medmur-ski in prekmurski Slovenci si nameravajo ustanoviti svoj list.- Časnika je ogrskim Slovencem živo potrebno.
KOROŠKO.
—	Radi podaljšanja železnice Šmohor-Koče v Zgornji Ziljski dolini se je vršil od 17. do 19. junija komisi-jelni ogled nameravane črte.
—	Na pomoč koroškim Slovencem. Ponovljena prošnja! Slovenci! Danes,
27.	majnika smo pričeli z delom pri naši “Narodni in gospodinjski šoli”. Visok mlaj, zasajen na stavbnem prostoru, naznanja z vihrajočo trobojnico da nova šola hoče biti braniteljica in trdna opora narodu slovenskemu — kot taka pa menim, da zasluži našo vsestransko podporo. Zato rojaki, ne 'zamerite zopetne prošnje in še prispevajte tako dolgo, dokler ne bodo pokriti vsi stavbni stroški. — Matej Ražun, župnik.” — Naj bi se zavedni Slovenci v obilnem številu odzvali klicu koroških bratov.!
—	Zagreb, 27. maja. Koalicija je o-grske prepozicije odločno odklonila ter je prekinila s hrvaškim ministrom Josipovičem vse zveze. Nadeja se, da isto store njegovi volivci.
—	Ribji lov. Ribiči z otoka Hvara so imeli bogat ribji lov. Eno noč so polovili 700 kvintalov sardel. Prodali so jih takoj v tovarne kvintal po 36 kron, tako da so dobili naenkrat 25,000 kron.
—	Srbsko časopisje na Hrvaškem. Srbska samostalna stranka izdaja v kraljevini sledeče liste: v Zagrebu “Sr-bobran” in “Srpsko kolo”, v Gospiču “Srbin”, v Mitroviči “Sloboda”, v Srem. Karlovcih “Srpska Misao”.
—	Moža je v spanju umorila. Kmet Mato Črnko se je iz Amerike vrnil domov v Sunje na Hrvaško. Mato je doma svojo ženo Jago pričel izpraševati, kam je zapravila denar, ki ga ji je pošiljal iz Amerike. Ženi so bila taka vprašanja jako neljuba. Pričela se je kregati z možem, ki ji je priložil končno klofuto. Besna žena je sklenila, da se maščuje. Ko je mož spal, vzela je žena sekiro ter spečega moža tako udarila po glavi, da je bil na mestu mrtev.
—	Umrl je v Gospiču trgovec gosp. Fran Vončina.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. StruzinsKy. N. Chicago St.
Fino izdelane klobuke za ženske in tudi može vse po novi modi. Nizke cene.
Rojaki, podpirajte z vsemi naročili predvsem domača podjetja!
Vribiua občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno:	Ledvične, želo-
dčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za ptjuča zdravi čudovito:	Plučnice, na
mho tervse bolest esuaia.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse
Cent. Laboratory,439 W.iS st.Chicago
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih oj-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
\l. B. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, naj večji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
ILOVUiSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Saškama telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo jjoleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 3LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
30. jun. Nedelja Spomin Pavla.
1.	j-i*l. Ponedeljek Teobald, pušč.
2.	‘‘	Torek	Obiskovanje Ma.
3;.	“	Sreda	Helijodor, škof.
4.	“	Četrtek	Urh, škof.
5.	“	Petek	Ciril in Metod.
6.	“	Sobota	Izaija, prerok.
stavit se glavarju, da v podredbi pod Petra izpolni svojo veliko nalogo spre-obrnjevanja poganov. Kako lep prizor! Učeni, veleumni mož se da izprašati in potrditi v svojem poslanstvu od preprostega ribiča. To je pripozna-11 je od Boga postavljene oblasti, in mnogo jih je dandanes, ki bi se tu Qd sv. Pavla lahko učili; bolje bi bilo za sedanjost in za bodočnost, ako bi se spoštovala oblast.
Če se pa sv. Pavel ponižno podvr-gava, vendar ni prav nikakor ne strahopetec. V Petru časti svojega glavarja, postavlja se mu pa tudi po robu s plemenito prostodušnostjo, kjer je potrebno. Razporno vprašanje je na-talo v mladi cerkvi, ali je stara Mojzesova postava še obvezna. Cerkveni zbor apostolski je dal na voljo, držati se teh izročil še nadalje, a izjavil je izrecno, da kristjani iz poganstva niso vezani k temu. Peter sam je tako odločil. Ko je kmalu nato bival v Anti-johiji, je tudi sam porabil to svobodo takisto, da je v občevanju s poganskimi kristjani puščal judovske postave o jedilih v nemar. Tedaj so mrmrali judovski kristjani, misleč, da se morajo tisti, ki so prišli iz judovstva, še držati postave. Peter se je pokazal popustljivega in slabotnega, ker je ono občevanje opustil. Pa prišel je sv. Pavel in poslušal tožbe poganskih kristjanov, ki so se mislili zaničevane in zapostavljene, in videl je zmešnjavo, ki je nastala glede obveznosti postave, in pri vsej spoštljivosti do cerkvenega glavarja je Petru resno očital. Da, brž kone mu je njegovo slabost prav krepko oponašal, kajti sam pravi, "da se mu je v brk uprl.”
Ljubezen je spet bila do Boga in duš, ki ga je gnala, in ta ljubezen je živela tudi v Petru in ga napravila ponižnega in poslušnega proti svarilu in svetu svojega brata. Peter se nikakor ni čutil žaljenega; storil je, kakor mu je velel Pavel, da prepreči zmote in razdore v mladi cerkvi. Kako lepa je ta odkritosrčnost sv. Pavla in ta ponižnost sv. Petra!
Istega dne in v istem mestu sta pretrpela mučeniško smrt. Peter je bil križan z glavo navzdoli, Pavel obglavljen. oba pri Rimu, vendar tako, da sta v smrti vzela mesto medse. Tam v Rimu tudi počivata. To sta trdna ste bra sv. cerkve, zaščitnika večnega mesta; njima hočemo cerkev in svetega očeta goreče priporočati.
K. PRAZNIKU SV. PETRA IN PAVLA.
Isti dan obhajamo praznik obeh velikih mož, ki se med apostoli posebno edlikujeta, sv. Petra in sv. Pavla. Apostolska prvaka ju imenujemo, ker zavzemata prvaško mesto v častitljivem zboru apostolov. Peter ima pred vsemi svojimi sobrati prednost službe, dostojanstva in veljave; on je “prvi”, kakor pravi sv. pismo, in v tem oziru mu ni nobeden jednak. Pavel pa ima tudi svojo prednost, prednost prav posebne pomilostitve, važne naloge in najobširnejše delavnosti. Tako je tudi prvak med apostoli, ki nadkriljuje druge po imenitnosti.
O.ba velika apostola krščanski umetniki radi skupaj predstavljajo; dostikrat ju je videti stoječa drug poleg drugega, dostikrat tudi roko v roki naslikana. Taka predstava je zelo pomenljiva in vzpodbuja, premišljevati mejsebojno razmerje apostolskih prvakov, in to premišljevanje nas vodi k lepim in vzpodbudnim mislim.
Peter in Pavel sta prvaka med apostoli, Peter po uradnem dostojanstvu, Pavel po darovih duha. Pri posvetno-miselnih ljudeh bi ta okolnost lahko povzročila ljubosumnost in svado; tu pa vidimo nasprotje: apostolska prvaka je skupaj vezala posebna ljubezen in prijateljstvo, bila sta si v resnično bratdvskem razmerju. Cerkev, ki čuva stara ustna sporočila, spričuje to^ na ta praznik pevaje: “Kakor sta se v življenju ljubila, tako se tudi v smrti nista razdružila.” Saj pa tudi drugače ni moglo biti pri dveh srcih, ki ju je docela razvnemala ljubezen do Jezusa Kristusa, ki sta poznali samo en cilj: "Da se ve vsem proslavlja Kristus!” Ta ljubezen nam krasotno sije nasproti v obeh apostolih; ta ljubezen je gnala sv. Petra na razburkano morje, naproti svojemu mojstru, ta ljubezen mu je položila na ustna prelepo izpoved in v, Getzemanu stisnila v roko meč, ta ljubezen mu je izžela bridke solze kesanja; ta ljubezen govori v žarečih besedah iz pisem sv. Pavla in vzdiha spričo smrti: "Zahtevam postati razkrojenim in biti pri ¡Kristusu.” V tej sveti ljubezni sta se čutila združena, enaka gorečnost za Jezusa Kristusa je'bila trdna vez njiju najprisrčnejšega prijateljstva, il 1 nizkotna nevoščljivost ni imela prostora poleg.
Nadalje vidimo, kako se Pavel podreja Petru kot vladarju cerkvenemu. Pomisliti moramo, da se je veliki apostol narodov v marsikakem oziru odlikoval pred Petrom. Pavel je bil iz bogate, plemenite rodbine, je bil rimljanski državljan, učeno odgojen, je imel obsežno znanje in žarečo zgovornost; on je več delal, nego ostali apostoli, je ustanovil več občin, nego oni, pretrpel več trpljenja in nadlog; bil je velikan po duhu in prav zelo čislan v cerkvi. Peter je bil rodom ubog, ne-učen ribič in ni tako sijajno misijo-liaril, kakor Pavel. Vendar se ta klanja pred njim in časti v njem predstojnika. Neposredno Kristus je poklical Pavla in neposredno Kristus ga poučil in izobrazil v apostola; ampak ne povzdiguje se, marveč gre v Jeruzalem pred-
stoji sedaj mesto Atchison. Dan neodvisnosti so obhajali s tem, da so v taboru razpeli zvezde in proge ter pri tem izrekli, da pripada pokrajina Združ. državam.
Čudno naključje je bilo vsekakor, da sta starejši Adams in Thomas Jefferson izdahnila svoji duši na dan 50. obletnice neodvisnostne izjave, sestavljene po Jeffersonu in podpisane od obeh. John Adams je umrl dne 4. julija 1826 in istega dne nekaj ur pozneje njegov veliki politični sotrudnik Jefferson.
Dne 4. julija 1831 je zatisnil svoje trudne oči k zadnjemu počitku bivši predsednik Monroe, čegar doktrina je bila odtlej tolikrat imenovana. Živel je po svojem odhodu iz Bele hiše v New Yorku siromaški in sam zase, in večina Newyorcanov je izvedela šele po njegovi smrti, da je bivši predsednik bival leta in leta v njihovi sredini.
Dne 4. julija 1836 je prišel Oregon k Združ. državam. Dotlej je bilo nedognano. da li pripada pokrajina, ki je takrat obsegala Oregon in Washington, Angliji ali Združ. državam. Misijonar Whitman, ki je prišel do Flat-head-Indijancev ob reki Columbia, je razvil dne 4. julija 1836 tamkaj prapor Združ. držav in jim pridelil pokraji-jino.
Dne 4. julija 1850 je bil položen temeljni kamen k Washingtonovemu spominku v Mount Vernonu. Predsednik Z. Taylor je bil navzoč, in ker se je brez pokrivala izpostavil solnčni pri peki, ga je zadela kap, kateri je dne 9. julija podlegel.
Dne 4. julija 1863 se je podal Vicksburg, in v bitki pri Gettysburgu se je dne 4. julija v borbi obeh armad prejšnje tri dni odločila zmaga na korist Uniji. Silno važen prekret v zgodovini deželni.
sil gol do pasu, v veliki vročini tovore v luko Bordeaux. Nekoč me je zagledal tam tovariš izza dijaških let, ki je postal profesor na liceju. Ne morete si misliti, kako se je začudil, ko me je zagledal. Strastno sem ljubil tako nomadsko življenje. Iz Bordeauxa sem šel peš v Toulouse in sem se pobratil s cestnimi capini, vagabundi in pometači in živel ravno tako, kakor oni. Menil sem že iti v Ameriko, da bi tam iskal zlata, ko sem še srečno izdal “Pesmi beračev”. Nato sem postal ves drug človek.”
Zelo prozaično je živelo ogromno francoskih pesnikov. K tem spada Coppee, ki je pisal lepo in pravilno svoje verze kot oskrbnik. Bil je zadovoljen v svojem stanu in izvrševal kar najpridnejše svoje dolžnosti. Courte-line pa, ki je dobil službo v neki pisarni, je porabil milieu bolj za študije svo jih satir, kot za delo. Odstopil je polovico svoje plače nekemu dobremu prijatelju, ki je opravljal zanj vse delo, tako da je srečno in veselo živel, dokler ni nekega dne oni povedal, da ne
K DNEVU ČETRTEGA JULIJA.
Ameriški narod bo prihodnji četrtek spet obhajal slavni rojstni dan svojega proglasa neodvisnosti, z drugimi besedami svoje svobode. In ta svoboda je vzor vseh ameriških državljanov, pa naj so rojeni pod zvezdnatim praporom ali iz lastnega nagona priseljeni v gostoljubno deželo, da si tu postavijo novo domovanje. Lepa vrsta let je prošla izza časa, ko je bila proglašena ameriška neodvisnost, ampak v večni mladosti in nesmrtna se bode bliščala svoboda pravemu domoljubu.
K vsakemu prazniku si želimo tudi vedrega obnebja, žarkega solnca in tudi najbegotnejša senčica nas ob tacih dneh moti v premilem nam kraju. Ampak naša majka zemlja je že tako ustvarjena, da nas solnce ne obsija, ne da bi mu sledila senca, in to ima pac tudi svoje dobre strani; kajti brez sence ni tudi svetlobe.
S časom je ono prvotno samo iz resnih domoljubnih vzrokov nastalo iskre no obhajanje dneva neodvisnosti čimdalje bolj izginevalo in zato je praznik postajal čimdalje hrupnejši. Rač je prav in upravičeno, svoje veselje tudi glasno izražati, ko bi le — kakor je mnogoletna izkušnja že učila — ne bile posledice dostikrat tako usode-polne. Žal ima časopisje v tej deželi baš na ta slavni praznik že izza mnogih desetletij zaznamovati na stotine smrtnih slučajev vsled neprevidnosti. Vsa svarila časopisja, kakor vsa druga prizadevanja raznih krajevnih obla-stev, ubraniti predrznost v tej smeri in uvesti bolj duševno proslavljanje tega znamenitega narodnega praznika, so bila splošno skoraj brez uspeha. A na videz se je vsaj posrečilo, znatno omejiti smrtonosno igračo v roki nerazsodnih otrok ali lahkomiselnih raz-gtajačev. Upajmo, da bode letošnji dan četrtega julija posvečen bolj premišljevanju, koliko velicega in dobrega je izvršila človeška svobodoželjnost v hudih in krvavih vojnih -časih ter mirnih bojih.
Dan “četrtega julija” pa je v zgodovini naše velike in bogate dežele nele rojstni dan ljudovlade pod zvezdnatim praporom, temveč je tudi v zvezi z vrsto drugih važnih zgodovinskih dogodkov. ki jih tu navedemo na kratko ali samo. pregledamo:
Dne 4. julija 1778 se je izvršil v Wyoming-dolini v Pennsylvaniji napad britanskih podanikov in Indijancev, ki je eden najžalostnejših pripet-ljejev v zgodovini te države. Medtem ko so moški zgrabili za orožje proti Angležem, so se zatekle njihove1 družine v neko leseno trdnjavico. Indijanci so naskočili trdnjavico in poklali vse, ki so bili tam, od dojenca do starke.
Dne 4. julija 1780 je vstopila Francija kot ameriška zaveznica proti Angliji v vojni za neodvisnost.
Sedem let pozneje so se zbrali dne 4. julija delegatje iz raznih držav v Philadelphiji, da očrtajo zvezno ustavo.
Dne 4. julija 1804 je iz St. Louisa odposlana Raziskovalna ekspedicija do segla kraj v današnjem Kansasu, kjer
Na vsakih 1,000 moških v Londonu pride 1,123 žensk.
PRVI DENAR.
“Kako ste si prislužili prvi denar?” To vprašanje so stavili sotrudniki “Lectures pour Tours” nekaterim ve likim industrijcem in umetnikom in do bili celo kopo zanimivih odgovorov. Francoski žurnalisti so vprašali o tem Rockefellerja, najbogatejšega moža na svetu ob neki priliki na njegovem le tovišču v Compiegne. Bogataš se je nekaj časa obotavljal, nato pa jim je rekel prijazno: “Vi bi radi izvedeli, odkod moj prvi denar? Ko sem dokončal vaško ljudsko šolo, vstopil sem kot pomočnik v neko trgovino v Clevelandu; nato sem se združil s svojim prijateljem in začela sva trgovsko obrt na svojo roko. Ker sva znala varčevati, in to prav imenitno, postala sva v teku sedemnajstih let samostojna trgovca. Edina moja želja je bila, postati bogataš. To se mi je sicer posrečilo, čutil pa sem se zelo onemoglega. Vsled obilnega dela in pridnosti sem si nakopičil velikanske svote denarja. Ako bi ne bil zdrav, bi si ne mogel pridobiti tolikega bogastva. Ko bi moral še enkrat od začetka boriti se za denar, imel bi pri svojem delovanju ves drugačen smoter.” — V novejšem času postane lahko vsakdo srečen, kar nam kaže tudi Rockefeller. V starejši dobi pa je imel oni, ki si je hotel pridobiti gotov denar, mnogo zaprek in neprilik. Tako je naletel na hud odpor bogati tovarnar avtomobilov Markiz de Dion, ko se je hotel posvetiti obrti. “Vsi, stariši in sorodniki, so mi branili na vso moč, da naj za božjo voljo ne postanem obrtnik. Dalje so mi očitali, da jim jemljem s tem čast in dobro ime.” Na zelo zanimiv način si je pridobil prvi dolar znani slikar Ziem. “Na potovanju”, pravil je svojim prijateljem, “sem si zaslužil prvi denar. Hotel sem biti na vsak način slikar in zahteval sem od starišev, naj me pošljejo v Rim, učit se slikarstva. No, tu sem naletel na odpor, kakršnega si še misliti ne morete. Ker sem pa bil neomahljiv v svojem sklepu, zapustil sem stariše in rodni krov in šel brez vinarja v žepu od doma. Prvi dan sem hodil okoli, ne da bi dejal kaj v usta in ponoči sem spal lačen pod milim nebom, ne daleč od neke zidanice. Drugega dne je bilo ravno tako, Toda lakota je bila hujša in hujša in že sem se bal, da ne bi spet spal na prostem. Kar mi pride nenadoma pomoč. Srečal sem veliko družbo ljudij, ki so se vračali od svatbe in bili prav dobre volje. Kažali so na mojo škatlo, v kateri sem imel različne svinčnike in čopiče in ker niso vedeli, kaj imam notri, zaklicali so mi: "Prijatelj, ali prodajaš naočnike?” Odgovoril sem jim prav dovtip-no in ker sem se jim smilil, vzeli so me seboj. Znal sem tedaj marsikaj igrati. Prinesli so mi gosli in zaigral sem jim par okroglih, da so bili vsi iznenadeni. Sklenil sem pokazati dobrim ljudem, da nisem samo godec, ampak tudi slikar. Naslikal sem jim par podob in vsi so se jim zelo čudili; nato sem tudi na njih prošnjo nje same naslikal in dobil od vsakega deset frankov...”
Znameniti podobar Fremiet si je moral na vse mogoče načine služiti kruh, ko je bil šele trinajst let star. Nekemu zdravniku je moral slikati utopljenje in pri delu je imel celo kopo trupel na razpolago, ki so utonili. Zdravnik je rabil slike za neko razstavo. In 281etni umetnik popisuje in se še živo spominja tega mučnega dela in groze, ki ga je pri delu obhajala. Pesnik Jean Richepin je zaslužil prvi denar s tem, da je prenašal tovore. Ko je zapustil gimnazijo, gojil je željo iti po svetu in vdinjal se je v pomorskih mestih za nosača blaga in drugih .tvarij iz ladij. “Dobro se še spominjam”, pripovedoval je, “kako sem no-
Nad 7,000 žensk upravlja ameriške pošte.
“Mouseng” se imenuje japonski denar, ki je vreden komaj stotinko enega centa.
Na Japonskem delajo po tovarnah od 5. ure zj. do 8. ure zv. v petek kot svetek.
Angleško prebivalstvo prejema $300, 000,000 na leto obresti od denarja, ki ga ima naloženega v inozemstvu.
Sedanji cesar japonski Mutsu Hito je vladarskega rodu, kateri zavzema prestol izza leta 660. pred Kr. r.
V 300 letih so se Angleži po rasti skrajšali za šest palcev povprečno, do čim so se ženske zvišale.
Belih konj ne rabijo več v nemški armadi, ker jih je uvedba brezdimnega smodnika napravila preveč vidne.
Petsto in sedeminosemdeset raznih narečij govore v Evropi, a različnih pravih jezikov je samo okoli petdeset.
Operni pevec zblaznel. Zblaznel je v Solnogradu umirovljeni slavni pevec dunajske dvorne opere Josip Ritter.
Dunaj — cesarju. Namesto jubilejne razstave povodom 6oletnega cesarjevega jubileja bo določilo dunajsko mesto 10 milijonov kron za zgradbo novih bolnišnic. Poleg tega izroči občinski svet cesarju udanostno adreso, izda spominsko medaljo in oskrbi veliko poklonitev otrok pred cesarjem.
Veliko protiavstrijsko demonstracijo. so priredili te dni v Vidmu na Laškem povodom italijanske — vojaške parade. Po cestah je bilo nasutih vse polno listkov s protiavstVijskimi vzkli-ci, na ljudski slavnosti je pred veliko fanatično množico Italijanka — poljubljala Oberdankov revolver.
Hiša iz Evrope v Ameriko. Ameriški milijonar Morgan je kupil od nekega belgijskega ministra flamandsko hišo, polno umetnin. Ta hiša se nahaja v Anderlehtu, a je iz prve polovice 16. stoletja ter je baje najlepša zapuščina iz one dobe. Morgan je kupil hišo za 6 milijonov kron. Hišo porušijo, jo nalože na ladjo ter prepeljejo v Ameriko, kjer jo zopet setavijo v prejšnji obliki.
Češko zadružništvo. V češkem delu češkega kraljestva je zdaj 55 nakupnih in prodajalnih društev, 28 skladiščnih zadrug z 21 skladišči, 59 mlekarn, 73 strojnih, 68 živinorejskih zadrug, 16 zadrug za sušenje češpelj, 16 lanarskih 10 žganjarskih in 9 sadjarskih in ze-lenjadnih zadrug. Država in dežela sta jim dali poldrugi milijon kron podpore.
Upor turških vojakov. V Skoplju je bil izbruhnil upor turških vojakov, ki so stradali. Ker menijo, da mora sultan radi kristjanov imeti večjo vojsko, ki je pa ne more vzdržavati, zato so zapretili, da morajo pomoriti vse kristjane. Cela vrsta upornikov in av-navskih zločincev je plenila in morila po skopeljski okolici. . Sultan je zaukazal, da se vojakom izplača zaostala mezda in da se pošljejo domov; s tem je bil vojaški upor končan.
Čehi na Sv. Gori. Vsi novoizvoljeni katoliški poslanci češki so takoj po volitvah šli na sv. Goro, staroslavno češko romarsko pot. Tam je bil o-gromen ljudski tabor, kajti s to slavnostjo se je združilo XI. romanje praških katoliških mož in II. splošno češko romanje mož na Sv. Goro. Govorili so vsi izvoljeni poslanci ob velikanskem navdušenju ljudstva. O Čehih se je mislilo, da so vsi preplavljeni z liberalizmom, zdaj pa mogočno vstaja med njimi krščanska misel.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Ra bil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, IH.
T.	N a vsaki steklenici je
^ I Anaša varnostna znamka \§f “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F». Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
J. F. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Joliet Nati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 krou.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
sMa Milici lj rtljimi pulija i ¡nji nliii i Piabumli ulica!
FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
'Sfâ
HIJO PIVO V STEKLENICAH;
Joliet. ill.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. s«.
Nov komisni kruh hočejo uvesti pri vojakih na Avstro-Ogrskem. Dosedaj so rabili za komisni kruh čisto rženo moko, odslej pa hočejo rabiti zmesno moko, sestoječo iz enakih delov ržene in pšenične moke ter pridevati 20 odstotkov otrobov. Ker bo novi kruh bolj redilen, bo dobival vsak vojak na dan mesto dosedanjih 850 le 700 gramov kruha. S 1. majem so za poskus uvedli ta kruh na Dunaju in v Zloczo-vu na Gališkem; ako se poskus obnese, uvedejo še letos novi kruh po vseh posadkah.
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $ 10.35 ................... 5°	kron
za $ 20.45 .................. 100	kron
za $ 40.90 .................. 200	kron
za $ 204.00 ................ 1000	kron
za $1017.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsili delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.	A
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/olika zaloga vsakovrstnih \barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras,*?
Chicago telet. 2794 m3 telef.N g2 7..
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893,


K. S. K.
JEDN0TÁ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, lil.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:	Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., . Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
lél.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PROŠNJA ZA SPREJEM
Novoustanovljeno društvo sv. Srca Jezusovega v Murray, Utah prosi vspre-jema v K. S. K. Jednoto. Imena članov: Feliks Piošta, roj 1888, Jožef Pucihar, roj 1888, Franc Železnikar, roj 1886, Mihael Novak, roj 1885,
:	Mirko Paar, roj 1885, Alojzij Habič, roj 1882, Franc Marolt, roj 1880,
Vincenc Železnikar, roj 1880, Franc Truden, roj 1879, Anton Truden, roj 1878, Anton Okoren, roj 1877, Jožef Železnikar, roj 1871, Martin Podbel-i šek, roj 1871, Anton Jančar, roj 1871, Vincenc Padar, roj 1868, Franc Jančar, roj 1863.	Dr. št. 16 članov,
f*	PRISTOPILI ČLANI.
ff
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11751 Alojzij Kastigar, roj 1863, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 11752 Jožef Ferenčak, roj 1881, 11753 Franc Potokar, roj 1878, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 11754 Anton Klemenčič, roj 1886, II755 Janez J. Mihelič, roj 1879, 11756 Janez Meglen, roj 1879, 11757 Peter Kranjac, roj 1863, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 11758 Matija Piršič, roj 1889, 11759 Matija Šumič, roj 1888, 11760 Gabrijel Karin, roj 1878, spr. 26. jun. 1907.
Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11761 Janez Tomšič, roj 1888, 11762 Franc Koščevič, roj 1887, 11763 Jožef Kotovec, roj 1882, spr. 26. jun. 1907.
Dr. št. 216 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, T1764 Janez Ljubi, roj 1889, 11765 Anton Okički, roj 1878, 11766 Franc D e rear,/roj 1877, 11767 Jožef Bese-ničar,	roj	1876, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 377 članov.
K društvu	sv.	Petra in	Pavla 38, Kansas City, Kans.,	11768 Janez Kučinič, roj
2889, 11769 Karol Toplikar, roj 1888, 11770 Jožef Schneller, roj 1887,
!	U1771 Peter Štefane, roj 1883, 11772 Franc Turk, roj 1881, 11773 Jožef
Stamfel, roj 1881, 11774 Ivan Štimac, roj 1876, 11775 Marko Majerle, roj 2875, 11776 Peter Poje, roj 1874, 11777 Jožef Osmak, roj 1874, 11778 Mi-
I Ihael Radej, roj 1869, 11779 Jožef Russ, roj 1868, 11780 Peter Schneller, roj 1865, spr. 26. junija 1907.	Dr. št. 82 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.. 11781 Jakob Petelin, roj 1886, 11782 Ambrož Lukač, roj 1884, 11783 Jakob Jež, roj 1867, 11784 Jožef Mazuranič, roj 1863, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 62 članov.
K društvu	sv.	Alojzija	47, Chicago, 111., 11785 Štefan	Brozovič, roj 1886, 11786
Peter	Vugrin, roj	1883, 11787 Štefan Gregorič,	roj 1874. 11788 Nikolaj
Sepuhar, roj 1869, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 54 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 11789 Peter Spelič, roj 1885, 11790 Ignac Škacan, roj 1883, 11791 Marko Matešič, roj 1880, 11792 Vid Sudetič, roj 1880, 11793 Anton Podnar, roj 1879, 11794 Jeronim Cvetetič. roj 1878, 11795 Jožef Pttpič, roj 1872, spr. 26. jun. 1907. Dr. št. 146 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 11796 Anton Keržič, roj 1889, 11797 Franc Lampret, roj 1881, 11798 Franc Žvokelj, roj 1878, spr, 26. jun, 1007,
Dr. št. 255 članov
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, X. V., 11799 Jurij Štiniac, roj 1885, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 11800 Jožef Lipovec, roj 1879, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 53 članov
K društvu sv'. Lovrenca 63. Cleveland, Ohio, 11801 Anton Zurc, roj 1888. 11802 Jožef Mačerol, roj 1888, 11803 Jožef Barus, roj 1882, 11804 Urban Smrdel, roj 1877, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Fltna, Pa., 11805 Fabijan Maradin, roj 1887, 11806 Alojzij Dukovčič, roj 1869, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 58 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wist, 11807 Avguštin Pisanec, roj 1881, 1180S Jožef Kincel, roj 1880, 11809 Franc Sinar. roj 1879. 11810 Anton Goličnik, roj 1874, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 118 članov.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 11811 Valentin Germ, roj 1889, 11812 Franc Majhen, roj 1882, 11813 Anton Hrvatin, roj i88r, 11814 Janez Merzlikar, roj 1873, spr. 26; jun. 1907.	Dr. št. 94 članov
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 11815 Franc Setnikar, roj 1889, 11816 Matevž Mausar, roj 1889, 11817 Anton Sever, roj 1889, 11818 Franc Masle, roj 1887, 11819 Hubert Rode, roj 1884, spr. 26. jun. 1907.
Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Alojzija 83. Fleming, Kans., 11820 Janez Benedict, roj 1889, 11821 Franc Gatnar, roj 1888, 11822 Franc Potočnik, roj 1888, 11823 Matevž Tolar, roj 1873, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 76 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Midi, 11824 Anton Kovač, roj
1888,	11825 Mihael Vuketič, roj 1881, 11826 Gregor Vuketič, roj 1874,
spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11827 Janez Franetič, roj 1873, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 11828 Janez Kramarič, roj 1885, 11829 Ferdinand Požek, roj 1876, spr. 26. jun. 1907. Dr. št. 32 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11830 Anton Čolnar, roj 1877, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 59 članov.
K društvu Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 11831 Jurij Ramovš, roj 1868, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 27 članov'.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 11832 Ivan Koren, roj 1879, 11833 Simon Rakušček, roj 1866, 11834 Janez Kastelic, roj 1864, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Družine 109, Adiquippa, Pa., 11835 Franc Florjan, roj 1887, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 29. članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 11836 Matija Skubic, roj 1889, 11837 Anton Zemnik, roj 1886, 11838 Janez Matte, roj 1881, 11839 Janez Baudek, roj 1870, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. n, Aurora, 111., 11840 Jožef Beribak, roj 1874. spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 11841 Franc Kavčič, roj 1887, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11842 Anton Mohar, roj
1889,	11843 Jožef Novak, roj 1889, 11844 Jožef Koščak, roj 1885, spr. 26.
jun. 1907.	Dr. št. 283 članov.
K. društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 11845 Janez Marolt, roj 1886, 11846 Janez Glavan, roj 1883, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 116 članov.
K društvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 11847 Jernej Jeran, roj 1874, 11848 Gaspar Medišovc, roj 1870, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 18 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od
!
Od
Od
društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 11061 Janez Starašinič, 24. jun. 1907.
Dr. št. 101 člana.
društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5666 Anton Ocepek, 13. jun. 1907.
Dr. št. 119 članov.
društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4002 Matija Fabjan, 4132 Alojzij Turk, 4576 Leopold Kranjc, 4856 Dominik Skul, 5716 Ludvik Keržič, 6032 Franc Strumbl, 7082 Janez Dejak, 3315 Franc Čelesnik, 4268 Alojzij Tekavčič, 5549 Franc Beličič, 5722 Nele Franc, 5890 Janez Belle, 6954 Jožef Hrast, 6955 Ignac Kunstelj, 9436 Janez Germ, 9610 Franc Škoda, 10033 Janez Mireč, 10034 Andrej Škerl, 10321 Anton Novak, 2735 Janez Glač, 3062 Andrej Terček, 3565 Janez Klaus, 4488 Martin Hafner, 4621 Franc
Glavič, 4766 Franc Čampa, 4862 Franc Pirnat, 5894 Jurij Žot, 6043 Anton Per, 6519 Martin Antončič, 7551 Alojzij Škander, 8922 Anton Anžur, 9866 Franc Mauser, 10035 Anton Šeme, 6469 Janez Kikel, 6958 Franc Erčul, 7343 Franc Košmerl, 7465 Andrej Stanovnik, 7552 Janez Roštan, 9611 Franc Paulič, 3558 Janez Prelogar, 4124 Gregor Grabeišek, 9043 Franc Blažič, 4373 Jožef Horvatič, 15. junija 1907. Dr. št. 373 članov
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1867 Franc F'rantar, 9049 Štefan Vesel, 18. junija 1907.	Dr. št. 97 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8289 Janez Pertekel, 9085 Anton Kovačič, 8291 Franc Kodrič, 2021 Anton Matijašič, 6501 Franc Hočevar, 20. junija 1907.	Dr. št. 183 članov.
Od društva sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 3841 Ivan Otrin, 10136 Štefan Podgornik, 24. junija 1907.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6449 Ignac Japel, 4514 Franc Peklaj, 6696 Franc Turk, 8208 Jožef Košir, 8883 Franc Burja, 6093 Franc Keržič, 10285 Valentin Zorman, 19. jun. 1907. Dr. št. 252 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Broklyn, N. Y., 9099 Feliks Kramaršič, 11470 Janez Križe, 20. jun. 1907.	Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4296 Janez Terček, 5749 Feliks Križa-novsky, 5750 Martin Rogožensky, 10827 Janez Žust, 20. junija 1907.
Dr. št. 103 člane.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8283 Janez Janež, 9145 Jožef Zajc, 21. jun. 1907.	Dr. št. 15 članov.
Od društva Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 9154 Jožef Kitner, 7397 Janez Kocijančič, 11453 Janez Kukec, 9999 Andrej Cerar, 20. junija 1907.
Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11314 Jakob Minigat, 10. junija I9°7-	Dr. št. 40 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4248 Janez Šuštaršič, 19. junija 1907.
Dr. št. 252 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7678 Karl Gerčar, 20. junija 1907.
Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 10198 Nikolaj Govednik, 7. jun. 1907.
Dr. št. 39 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Janeza Krst. 20. Iron wood, Mich., 2539 Martin Suhorepec, 7960 Anton Ramuta, 2178 Jožef Kozan, 17. jun. 1907. Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 6584 Janez Arko, 3. junija 1907.
Dr. št. 140 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11161 Jožef Gačnik, 6589 Jakob Vrh, 18. junija 1907.	Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona. Ill, 11083 Jožef Krumpačnik, 20. jun. 1907.	Dr. št. 52 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, III, 3257 Frančiška Jamnik, roj 1882, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3258 Marija Avguštin, roj 1868, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 11 članic.
K društvu Marije Pom. 78, Chicago, lil, 3259 Jožefa Kuntarič, roj 1889, 3260 Neža Penca, roj 1879, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 94 članic.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, III, 3261 Uršula «Dolenc, roj 1886, spr. 26. jun. 1907.	_	Dr. št. 16 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, lil, 3262 Marija Peršut, roj 1887 3263 Ana Starčevič, roj 1885, 3264 Marta Mertic, roj 1880, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 43 članic.
K društvu sv. Alojzij 83, Fleming. Kans., 3265 Marija Spaizar, roj 1882, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 12 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3266 Pavlina Čolnar, roj 1887, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 9 članic.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3267 Neža Kastelic, roj 1870, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 5 članic.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3268 Frančiška Valentinčič, roj 1887, spr. 26. jun. 1907.	Dr. št. 166 članic.
K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 3269 Magdalena Desina, roj 1889, 3270 Doroteja Bubaš, roj 1879, spr. 26. jun. 1907. Dr. št. 14 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pom. 78, Chicago, lil, k društvu sv. Ane 106, Chicago, lil, 2495 Katarina Gregorič, 31. maja 1907.	I. dr. št. 92 članic.
II. dr. št. 19 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2099 Terezija Kikel, 15. junija 1907.
Dr. št. 109 članic.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil. 3253 Angela Gorenc, 22. junija 1907.	Dr. št. 37 članic.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 2214 Mary Novak, 20. jun. 1907.
Dr. št. 12 članic.
04 društva sv. Jožefa 58. Haser, Pa., 2200 Valerija Križanovskv. 20. junija ipo^:	Dr- št. 26 Članic.
ODSTOPILE ČLANICE:
Od društva sv. Jožefa li, Forest City,- Pa.,- 2796 Marija Šivic, 14,- junija 1967'.
Pr. št. 93 članic.
JOSIP DUNLl4-i glavni tajnik R. S. K, Jednote.
vina na prodaj
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Vineyard
>»
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo\ko. Pino muškatel vino po 30c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 3353.
1013 N. Broadway..JOLIET, ILL.
Stephen Jakše,
L
Schoenstedt.
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Vprašajte svojega mesarja za
iïît
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
Posojuje
■denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja Zemljišča.
Preskrbuje ž&VafOvalnino za ’ posestva.
Prodaja tadi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET»
I. nadstropje.
j40M40V040(H<H04040«(H04i
Društvene vesti.
■♦©♦{»♦©♦«♦©♦«♦©♦©♦©♦of
Chicago, lil, 24. jun. — Naznanjam vsem udom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da se imate zbrati v nedeljo 30. junija ob pol 1. uri na Center Ave. in 19. ulici v Sahradovi dvorani št. 626, odkoder skupno odrinemo na piknik društva sv. Jurija št. 960 C. O. F. in sicer na posebni cestni kari, ki nas popelje prav na lice mesta. Vsakega člana veže dolžnost udeležiti se skupnega pohoda in piknika, zakaj vsak lahko ve, kaj nas čaka tam oktobra meseca. Torej bodimo složni in pomagajmo eden drugemu.
Nadalje se tudi moram iz srca zahvaliti vsem tistim Slovencem in Hrvatom, ki so se udeležili našega piknika dne 9. junija. Le složni bodimo, in potem lahko s ponosom porečemo: To smo Slovenci iz Chicage!
Z bratovskih pozdravom
John Vukšinič, predsednik.
Cumberland, Wyo., 21. jun. — Naznanjam članom društva Marije Zdravje Bolnikov št. 94. K. S. K. J., da
se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 14. julija. Na dnevnem redu bo veliko važnih reči, zlasti glede pravil, ker je res že čas, da jih natančno določimo in da se bomo ravnali po njih. Seveda dosedaj je bilo društvo še majhno, ali zdaj so se začeli rojaki zanimati za naše društvo sv. Jednoto.
Pozdrav rojakom širom Amerike, a tebi, A. S., pa obilno naročnikov in predplačnikov.
Alojz Orešnik, predsednik.
Waukegan, 111., 24. jun. — Slavno uredništvo A. S., prosim, da natisnete teh par vrstic v priljubljenem nam Amerikanskem Slovencu”.
Naznanjam udom dr. Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. Jednote, da je društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da vsaki suspendovani ud( ki hoče k društvu nazaj pristopiti, mora plačati 50c kazni; kajti so nekateri udje pri društvu, ki iz same zanikrnosti ne pridejo k društvenim sejam, niti ne pla-
čajo svojih pt7špt!vkov po dva ali še več mesecev, tako, cla je nazadnje društvo primorano dotičnega iičfa susperi-' dati, potem pa dotični ud, kakor hitro zve, da je suspendan, pride nazaj k društvu in s tem samo sitnosti dela tako društvenemu, kakor Jednotinemu tajniku. Toraj bratje društva Marije Pomagaj! pazite se v nadalje! In kakor vsakdo ve, je tudi bilo že davno sklenjeno, da vsaki ud, ki ne plača drugi mesec svojih prispevkov', to se pravi, ki je društvu za dva meseca na dolgu, bode jednostavno suspendan brez vsakega opomina.
Ravno tako naznanjam, da bode naše društvo obhajalo obletnico blago-slovljenja svoje društvene zastave s tem, da bode napravilo veselico s plesom dne 4. julija v Fr. Opekovi dvorani. Začetek ob 2. uri pop. Pri tej veselici bode tudi igrala naša domača slovenska godba. Toraj bratje, na noge, pokažimo, da smo vsi za jednega in jeden za vse. In ker bode čisti dobiček namenjen za društveno blagajno, toraj upam, da ne bode nijedhega uda manjkalo na tej veselici. Tem potom pa tudi uljudno vabim v imenu našega društva vsa vvaukeganska društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da bi se v obilnem številu vdeležili te naše veselice, za kar Vam bodemo tudi mi ob priliki povrnili.
'K sklepu pozdravljam vse sobrate in rojake širom Amerike, tebi, vrli nam “Amer. Slov.”, pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov.
Martin Jereb, tajnik.
Strah — dobro zdravilo.
Pred sedmimi leti je v Londonu onemel mlad godec vsled bolezni in prevelikih naporov. Zdravljenje je bilo popolnoma brezuspešno, tudi zdravni-ki-štrokovnjaki mu niso mogli vrniti govora. Revežu je'zmanjkalo denarja in moral je v delavnico za ubožce. Nedavno, ko je bil ravno pri delu, je padla s postelje steklenica s sodavico in eksplodirala z glasnim pokom. Mladi mutec se je tako prestrašil, da je v strahu — zakričal in, kakor so se izjavili zdravniki, bode zopet govoril, ako bode primerno zdravljen.
SVOJI K SVOJIM!
P rti a in edina slovenskâ tvrdka v Ameriki.
r*
Vših društvenih potrebščin.
John N. Gosar Co,
Î19 High St., W. Hoboken, N. J.

Priporoča se vsem slovenskim društvom1 blagohotna naročila n. pr. društveni^1 «tstav, znakov (badges) re-galij, pečatov",- gumbov Cbuttons), knjig, slik križev, podofe, itd-
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St.
N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
123 Pine Street,
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
è	Prevarjeni dedič.	
	(Iz zapiskov newyorskega detektiva.)	T
Moj namen je bil. da se izučim za četrt ure od mesteca, pot na ta kraj
zdravnika; vendar nisem.dovršil študij v tej stroki. Moj oče, bogat newyor-ški trgovec, mi je preskrbel dobro vzgojo. Nato me je poslal k doktorju Lignonu, da bi me pripravljal na vseučilišče. Doktor je živel v precej oddaljenem majhnem mestecu, toda imel je vedno dovolj opravka in mnogo temeljitega sem se naučil od njega. Še predno sta minili dve leti, sem že lahko izdeloval zdravila in obiskoval trpeče bolnike.
Narava mi je podelila duha, ki je znal ostro in natanko opazovati, kar mi je bilo pozneje v nemalo praktično korist.
Med Lignonovimi bolniki je bil tudi star gospod, Štefan Barton. Bil je vdovec, in je živel z edinim otrokom, štiriletnim dečkom, na svojem zemljišču. oddaljenem kako uro hoda od mesteca. Amos Barton, gospodarjev brat, je tudi stanoval pri njem in je splošno veljal za zelo pobožnega moža;vsaj v cerkev je hodil redno.
Nekega dne pride sel, da bi doktorja Lignona kar najhitreje privedel k bolniški postelji gospoda Štefana Barto-na. Kap je bila zadela starega moža in izdihnil je, predno je zapustil Lig-non hišo. Testament je imenoval Henrika Bartona za edinega dediča ogromnega premoženja in njegovega strica za variha dečku; ako pa bi postavni dedič umrl pred enoindvajsetim letom, tedaj bi podedoval premoženje Amos Barton.
Od tega časa sem opazoval, da se moj učitelj mnogokrat mudi na Barto-novem posestvu, čeprav ni bil nihče bolan. To se mi je zdelo tembolj čudovito, ker doktor Lignon nj nikdar prej imenoval Amosa BartonS za prijatelja in ga je vedno imenoval hinavca.
Minulo je nekaj dni in zgodila se je velika sprememba z doktorjem, preje tako odkritim in veselim možem. Bil je vedno bolj čmeren, nezaupljiv, zaprt sam zase; nerazumljivi nemir mu je škodoval na zdravju in bledi! lica. Ni me zanimalo malo, da bi poizvedel, kaj naj vse to pomeni ;ali odkriti nisem mogel ničesar, tudi najmanjšega ne.
Kakih osem dni po pokopu Štefana Bartona sem prišel nekega jutra preje kakor je bila moja navada v lekarno Na mizi, kjer so se izdelovala zdravila, sem zapazil majhen možnar. Sklepal sem, da je Lignon sam pripravljal ponoči kako zdravilo. Na dnu mož-narja sem zagledal majhne kristale, ki so zelo dišali po neki posebni kislini prav tako tudi dve steklenici antimona in klora nista bili tam, kjer bi morali biti.
“Za koga je pač pripravljal zdravnik zdravilo?" sem se vprašal na tihem; “in proti kateri bolezni naj bi se rabila ta sdstavina iz kisline, antimona in klora? Kolikor mi je znano, je zelo strupena. Hm, zopet nov problem zame!”
Zapisal sem si vse potrebno v svoj zapisnik.
Proti večeru je prišel zdravnik v lekarno. Bral sem neko zdravniško knjigo.
“No, Jakob, kaj pa študirate danes?” pre je vprašal prijazno.
"Našel sem v knjižnici francosko knjigo, ki me zelo zanima."
“O čem piše pisatelj knjige?"
“O umetnosti, kako se lahko naredi človeka za navidezno mrtvega.”
Doktor je prebledel in mi iztrgal knjigo iz rok.
"To delo še ni za vas, potrpite nekaj časa!”
Izgovoril je in naglo odšel iz sobe Jaz pa sem ostrmel; polagoma pa se mi je pričelo jasniti in zapisal sem si nekaj malega v zapisnik.
Čez nekaj dni je nenadoma obolelo več ljudi na zastrupljenju jezika in v več slučajih je nastopila smrt. Tri tedne po smrti Štefana Bartona so zagrebli tudi njegovega mladega, še precej majhnega sinčka Henrika. Vsa-cega je vznemirila ta nenadna' smrt; nepopisna pa je bila žalost Amosa Bar tona. Njegova bolest se je zdela tako globoka in resnična, da so celo njegovi sovražniki in prijatelji poveličevali nesebičnost moža.
Doktor Lignon ni bil zapustil bolnega otroka in se je vrnil šele po-njegovem pokopu.
“Malj Henrik je pa res hitro umrl,” sem opomnil, ko sva se bila sešla.
“Da, smrt je nastopila vsled zastrup-ljenja jezika,” je odvrnil hladno in kratko.
“Mnogo sem že čul o tej bolezni, ali natančnega ne vem o njej prav nič.”
“Bolezen je skrivnostno zlo in je šele pred kratkim pričela razsajati. Ka kor pravijo, izvira od bacilov. V Co pelandovi zdravniški enciklopediji bo dete našli o njej zanimivih stvari.”
Kakor hitro sem bil zopet sam, vzel sem imenovano delo v roke in pazno čital. V meni se je vzbudilo živo zanimanje za čudoviti slučaj in nenadoma, da še sam nisem prav zavedel, kedaj mi je vstala v duhu nenavadna misel, ki me ni zapustila ves dan ne za hip; ko pa je tiha noč razgrnila skrivnostni svoj pajčolan nad božjo naravo, sem sklenil, da izvršim to. kalmi je že ves dan rojilo po glavi: da preiščem truplo mrtvega Henrika.
je bila še po dnevu dolgočasna, kaj pa šele ponoči, ko je vse ogrinjala črna tema. Bila je mrzla novembrska noč. Veter je tulil skozi gole drevesne veje in tožeče pihal mimo starega pokopališkega zidu, kakor- da bi vedel, da bo.nekdo oskrunil sveto tihoto grobov.
Ko me je objemal mir našega tihega mesteca, sem pogumno hitel dalje: ko pa sem stopil lia mračno pot, ki je vodila na pokopališče, me je nehote preletelo nekaj strahopetnega. Da bi se raztresel, sem si hotel zažvižgati razposajeno pesem, ali ni se mi hotelo nič kaj posrečiti. Slednjič sem dospel do cilja in s tresočo roko sem odprl vrata na pokopališče. Vstopil sem. Nenadoma me spreleti taka groza, da sem hotel nagloma pobegniti, ker nekaj strašnega je bilo v tej veliki tihoti grobov in zdelo se mi je, da zro nagrobni kamni grozeče vame, da se dvigajo mrtveci iz svojih molčečih ležišč: moja fantazija je bila prav vsa prepletena z bajkami o strahovih. Vendar sem se opogumil in odločno korakal dalje, dokler nisem dospel do grobišča rodbine Barton. Položil sem svetilko poleg sebe in odvezal vrečo, kjer sem imel potrebno orodje. Prejšnji strah je izginil in krepko sem začel odkopavati grob. Ker zemlja ni bila preveč trda, sem kmalu prikopal do krste. Dvignil sem jo, odprl in — ostrmel, da bi se kmalu onesvestil. Henrika Bartona sem po znal prav dobro — truplo v rakvi ni bilo njegovo.
Previdno sem spravil zopet vse v red, kakor je bilo preje in čejc pol ure sem že sedel v lekarni, kakor bi se ne bilo prav irč zgodilo.
Ker me je stvar zelo zanimala, sem sklenil, da jo preiskujem dalje. V ta namen sem prosil doktorja Lignona za nekaj dni dopusta, češ, da imam v New Yorku važen opravek. Dovolil mi ga je in drugo jutro sem odpotoval. Čeprav nisem mogel priti glavnemu vzroku na sled, vendar sem odkri marsikaj, kar ni bilo ravno častno za doktorja Lignona;'kato se nisem hotel vrniti k njemu.
Osemnajst let po tem dogodku sem prišel nekega mrzlega zimskega ve cera ves utrujen domov. Moja sopro ga je sedela pri prijazni peči. pred njo se je kadil čaj in pričakovala me je dobra večerja.
“Vendar enkrat! Že dolgo sem ča kala nate.”
“Žalibog, da sem se zamudil pri policijskemu vodstvu... Ugani, koga sem srečal danes na Broadwayu?” "Kako naj jaz to vem? Povej mi!" "Nikogar druzega, kakor Amosa Bartona.”
Omeniti moram, da je bila moja so proga doma iz tistega mesteca, kjer je živel doktor Lignon in je tako poznala vse osebe, ki so imele opraviti pri tem dogodku, o katerem sem pravkar pripovedoval.
"Res? Ali sta kaj govorila?”
"Seveda. Želi. da bi ga izvolili v kongres in me je prosil, da bi ga podpiral pri volitvi, česar mu seveda ni sem obljubil."
Čudno, da oče tega človeka ni mogel trpeti.”
"Tudi mnogim drugim ljudem je bil vse preje kakor priljubljen. Jaz ga že tedaj nisem mogel, ko sem bil še pri doktorju Lignonu.”
“In vendar nihče ne ve. zakaj bi mu bil pravzaprav nenaklonjen. Ali si morebiti že čul o njem kaj nepošte nega?”
“Ne.”
“Ali se še spominjaš, kako čudovito je obogatel? Brat in stričnik sta mu umrla v treh tednih. Bilo je res ču dno!”
"Resnično, zelo čudno je bilo!” Morebiti sem izgovoril te besede preveč s povdarkom, ker žena me je vprašala: “Kaj hočeš s tem? Govoriš kakor bi imel kako skrivnost.”
“Ali, ljubo dete, kako skrivnost naj bi vendar imel,o tej stvari?”
Nenadoma se oglasi hišni zvonec in čez nekaj trenutkov prinese služkinja brzojav. Glasil se je tako-le: “Pridite' takoj! Ležim na smrtni postelji in vam imam važnih stvari sporočiti. Doktor Lignon.”
"Ali moraš odpotovati?" je žalostno vprašala žena, ko je prebrala brzojav “Razume se, da. In ker se mi dozde va, kaj ima doktor na srcu, moram še posebno hiteti.”
“No, proti temu nimam ničesar. Al glej. da prideš brž ko mogoče!"
"Seveda pridem. Sedaj je ura se dem, vlak gre ob osmih in jutri zgodaj sem že tu.”
Ko sem uredil vse potrebno, sem poljubil svojo dobro in skrbno sopro go in naglo odhitel. Mraz je bil ne koliko pojenjal, v gostih snežinkah je padal sneg. Ko se je pričel vlak po mikati v temno zimsko noč, sem kma lu zaspal. Sanjal sem čudovite sanje Zdelo se mi je, da sem pri sodnijsk obravnavi, ko ravno zaslišujejo neke ga zločinca radi krivega pričanja. O braz moža se mi je zdel popolnom znan in vendar se nisem mogel spom niti, kdo naj bi pravzaprav bil. Ko sem
Njiva božja je bila oddaljena skoro o tem tuhtal in premišljeval.
se mi je
nenadoma zazdelo, kakor da bi mi nekdo zašepetal v uho:	“Amos Barton.”
Ime je bilo izgovorjeno tako razločno, da sem se zbudil. Pred mano je sedel neznan gospod s soprogo in ta je bil imenoval ime.
Oba sta bila čisto navadno opravljena in v srednjih letih. Obraz tujega moža je jasno pričal, da neznanec le prevečkrat pogleda v kozarec. Žena njegova pa je imela odločen, hladen izraz. Ime Barton je vzbudilo v meni radovednost; delal sem se, kakor da spim in prisluškoval.
'Rečem ti,” je dejala ženska, “da ga ne boš dolgo za nos vodil. Kmalu pride do tega, da je fant ušel in potem se pa le obriši za denar, ki ti ga je dozdaj pošiljal."
“Kako naj bi to zvedel? Da bi le ti svoj jezik bolj brzdala! Ali ti vedno in vedno. govoričiš, kakor prava ženska klepetulja!"
“Smešno! Rada bi videla, kam bi prišel ti s svojimi križemkrižem vprašanji, če bi mene ne bilo? Davno bi že bil izvlekel iz tebe vso skrivnost. In odkod bi dobival potem denarja, lju-beznjivi moj mož?”
'Naj mi le poskusi vsoto odtegniti. Potem se mu ne bo dobro godilo!”
Kaj misliš, kako bi bilo če bi mu povedal o vnukovem begu?”
"Budalost! Stari skopuh bi mi takoj zadrgnil svojo mošnjo. Ne, povem mu, da vem za mladeničevo bivališče in to bo zadostovalo popolnoma, da bo zopet voljan in mehak.”
"Ali Ralph, kaj bi storil, če bi se vendarle odločil, da nama ne da niti vinarja več?”
"Čisto mirno bi mu rekel: Gospod Barton, pošljite mi v treh dneh svoto, ki mi gre, ali pa storim nekaj, kar vam ne bo prijetno.”
"No, upajva, da se stvar dobro izteče ”
Ljubeznjivi parček je umoknil. Delal sem se, kakor da se bil pravkar zbudil.
Brž ko se je vstavil vlak, sem hitel k doktorju Lignonu. Ko sem ga po osemnajstih letih zopet uzrl, sem se zavzel. Kmalu bi ga ne bil spoznal, tako se je bil spremenil, ker grozne sledove je bila zapustila na njem kruta bolezen. Obraz mu je bil smrtnobled, oči mrtve in brez sijaja, so ležale globoko v vdrtih jamicah. Bolezen, ki je prizadejala ubogemu doktorju toliko muk, ga je napadla pred enim letom; na jeziku se mu je bila namreč spustila majhna pika. Doktor jo je skušal odpraviti, ali pikica se je večala in mu povzročala neznosne bolečine. Šel je v New York in se posvetoval z imenitnimi zdravniki. Z grozo v srcu je spoznal, da ima — raka. Zdravniki so mu kar naravnost povedali, da zanj ni rešitve.
Doktor se je vrnil domov, prav nič se ni brigal za izjave zdravnikov in je še vedno — upal. Ali bolečine so bile vedno hujše in ko se je pridružila še mrzlica, je stari Lignon obupal. Toda kaj so bile telesne bolečine v primeri z dušnimi? Svest si je bil velike krivde in groza ga je stresla pri misli, kaj bo pred večnim Sodnikom, ki so mu znana vsa dejanja in naj bodo še tako skrita. V tem obupnem stanju se mu je porodila v duši svetla misel, da bi se obrnil name. In res me je dal brzojavno pozvati.
"Moji dnevi so sešteti,” je nadaljeval stari mož, ko mi je nehal pripovedovati o svoji bolezni, “in jaz vam moram priznati veliko krivico..., ah, Jakob, tako krivico, da bom zaradi nje dušo svojo, ta največji zaklad človeka, večno pogubil, če ne popravim pregrehe. Ah, kje naj si vzamem srčnosti, da bi vam povedal, kako slab človek da sem!’’1
"Morebiti pa že vem nekaj o stvari.”
“Ne, gotovo ne. Samo ena živa duša ve. Ali naj sedaj svojo lastno sramoto priznam? Ne morem, ne morem!” In stari mož je zdihovaje skril svoj obraz v podzglavju.
Hotel sem stvar prejkoprej končati in zato sem navedel razgovor na pravi tir.
“Doktor, vi imate sokrivca pri stvari,” sem pričel.
"Da, ali odkod veste to? Ali je možno, da ste že tedaj sumili?”
“Jaz vem vse; sam vam povem, kaj vam teži vašo dušo. Pred osemnajstimi leti je umrl Štefan Barton; za dediča ogromnega premoženja je v testamentu postavil svojega mladoletnega sina, za jeroba pa mu je imenoval Amosa Barton. Ne vem, kako ste se mu dali zapeljati, da ste mu pomagali pri sramotnem dejanju. Amos Barton je dobil iz neke newyorške bolnišnice mrtvo otroško truplo; vi pa ste dali sinu umrlega gospoda Bartona piti neko tekočino, ki človeka tako omoti, da je kakor mrtev. Ko ste malega Henrika že v grob položili, ste ga ponoči zopet ven vzeli in namesto njega tuje truplo noter dali.”
“Za božjo voljo, kje pa ste zvedeli vse to? Nikdar bi si ne bil mislil, da še kdo ve za sramotni čin, razen mene in mojega sokrivca!”
Pripovedoval sem mu o vsem, kar me je privedlo do tega.
“In kje je Sedaj Henrik?” je vprašal stari mož z bojaznipolnim glasom.
“Ne vem. Vi veste, da sem kmalu po tem dogodku zapustil vašo hišo. V New Yorku se mi je posrečilo pozve-deti, kje in kako je dobil Amos Barton mrtvo truplo. Dolgo sem premišljeval, ali naj bi vso zadevo naznanil sodišču, toda vsled velikega Bartonove-ga vpliva in vsled pomanjkljivih dokazov sem se bal, da bi vas spravil v slabo ime.”
“Srčna hvala, čeprav nisem zaslužil
%	*
.i.	I
X
Radosti življenja
X je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav-X ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej združljivi, sitni X in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-X jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-
X bavljanja, ker
OF
rtER V/*1
ITrinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste,
X	da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v cisto
X	kri, ki je vir življenja.
X	Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem
•J*	prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši eitalci vedo, da je le
¡Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
❖
y	kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
s
4 X
| Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-•{• gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričiatilca, ali kot V zabranilo bolezni.
| --------------------------------------------------
A
4 POZOR! ~ Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se
I
f
»%
*
♦%
morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
X
X 799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
X x,x*x,x*x~x*<-x*x,<*x~x*x-x<*x"x-x*x“x-x~x~x-<“x~x*x-x~x~x~x“x~x-*x~x“x~x**x~x-*x“x*<*
POZOR, ROJAKI!
Naznanj'am, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno »•ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
iwWim grenkega vina
PESTI
4 Mi ^ ai,>ll>u$
Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte ga v gostilnah.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogretoliški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, d bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cedeme stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines uUd blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi sr pri nas in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prifarinili denar.
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Tard na voglu DESPLAINES IN CLINTON
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, 111.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	, Chicago Phone 159.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovensko cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja Sh-karte ter pošilja deaai v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 231; South Chicago
So. Chicago, 111., 18. jun. — Prosim natisnite par vrstic v cenjeni list o na-šej slavnosti in pikniku, katerega smo obvršavali 16. junija 1907. Ta dan smo tudi obvršavali petnajstletnico obstan-našega društva Vit. sv. Florijana št. 44. K. S. K. J. Marsikateremu je srce ginilo, ko je videl naša katol. društva Korakati iz sredine mesta proti naši slovenski naselbini na East Side, ker moram reči, da nismo še videli toliko katoliških slovenskih društev v South Chicagi. Torej pokazali smo, da nam srce bije za vero in narod, za slogo in prijaznost eden drugemu; to so pokazala slovenska katoliška društva iz Chicage in še iz daljne okolice iz Wau kegana, 111., Vitezi sv. Jurija v svojih krasnih uniformah, kateri so nam v ponos vsem Slovencem po Združenih državah.
Na dan 16. junija zgodaj zjutraj videli smo člane Vit. sv. Florijana, kako pozdravljajo eden drugega "dobro jutro; danes je lep dan”, in res je bilo krasno vreme. Že dolgo ni bilo takega dana. Pričakovali smo lepega dne in dobrega uspeha, kar smo tudi dosegli. Toraj točno ob 12. uri zbrali so se člani Vi(. sv. Florijana pri društveni dvorani in tam pričakovali društev iz Chicage in VVaukegana. In res, točno ob 12. uri 16 min. pridrdra vlak po LakeShore železnici, s katerim se pripeljejo sledeča društva: iz Wau-kegana društvo Vitezov sv. Jurija, iz Chicage, 111., društvo sv. tŠefana štev. 1 K. S. K. J., društvo sv. Alojzija štev. 47 K. S. K. J., društvo sv. Jurija štev. 960 C. O. F., društvo Zvon J. S. K. J. Nato prikoraka društvo Vit. sv. Florijana z godbo na čelu in dopelje društva do dvorane, pri katerej so čakala domača društva iz So. Chicage. In tam se prične pohod točno 15. min. pred eno pod glavnim maršalom Lovrenc Samotorčanom. In za njim gredo sledeča društva: Oddelek southchi-caške policije pod vodstvom sarženta A. Bonner, za njim pride godba, za godbo pridejo hrabri Vitezi sv. Jurija iz Waukegana, 111. pod vodstvom g. Mihaela Jaklich, za njimi društvo sv. Nikole N. H. Z., društvo sv. Jurija J. S. K. J., srbsko društvo sv. Spasitelja in potem pridejo chicaška društva z godbo na čelu in to sledeča: Društvo sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J., društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., društvo sv. Jurija št. 960 C. O. of Foresters, društvo Zvon J. S. K. J., za njimi pride italijansko kat. podp. društvo iz So. Chicage in društvo sv. Josipa N. H. Z., iir zadnje koraka društva Vit. sv. Florijana in gledajo veselo na sobrate in rojake pred sabo. Bilo nas je krasno videti. Bilo je polno sveta po ulicah in gledali so po katoliških zastavah, katere so nosili člani raznovrstnih katoliških društev, ne boječi se pokazati tujemu narodu, kdo da so.
Prikorakali smo v Lake Side Grove, kjer smo priredili piknik na ta dan v spomin petnajstletnice obstanka društva. In ko se društva vstopijo v špalir, pristopi častiti gospod John Kranjec in nagovori slavna društva in jim razložil pomen petnajstletnice obstanka društva. Nato pristopijo tudi drugi govorniki, to so bili: g. vodja Vit. sv. Jurija iz Waukegana, 111., Mihael Jaklich in drugi, katerih imena mi niso znana; žal mi je, ker jih ne morem priobčiti. Vsem tem se v imenu društva Vit. sv. Florijana prav lepo zahvaljujemo za nagovor in jim časti-tamo. Tudi se Vam vsem posameznim društvom srčno zahvaljujemo za Vašo prijaznost in dobroto kar ste nam storili in Vam želimo srečo in dober uspeh, posebno Vam iz Chicage in Waukegana. Ostanete nam v spominu ne samo Slovencem, ampak tudi drugim narodom, ker izpraševali so nas, kaj to pomen ja, in kdo da so ta društva. Še sam naš policijski kapitan je bil radoveden, zakaj je ta parada tako velika; povedali mu smo, kaj pomenja, in nam je čestital vsem Slovencem, in je rekel, da vidi, da smo složni, in da delujemo za narod. Piknik se je vršil prav v lepem redu. Grla so bila prav suha, to je menda zato, ker je bil vroč dan, in imeli smo tudi
precej mokrega na razpolago, in zato-raj je bilo vse veselo pozno v noč.
Zdaj se še vsem tistim društvom, katera so se udeležila te naše slavnosti, prav srčno zahvaljujemo za prijaznost in dobroto. Držimo prijateljstvo eden z drugim, kjer je večina, tam je moč, in s tem lahko pričakujemo kaj dober uspeh.
S pozdravom	Anton Skalla,
tajnik dr. Vit. sv. Flor.
Prošnja.
Spodaj podpisani prosimo slovenske posvetne rojake in ravno tako ča<-stite škofe in duhovnike po širni Ameriki za pomoč, da kupimo mal spominek našemu pokojnemu rojaku, Rev. Ignac L. Burgarju, namreč nagrobni kamen. Rajnki je bil dobroznan mnogim Slovencem, posebno onim, kateri so iz okraja Ribnice. Pokojni Ignac
L.	Burgar je dokončal svoje višje šole v Minnesoti, in pel je prvo sv. mašo v Puebli, Colo., na dan 6. maja leta 1900. Imel je prvo župnijo v Denverju, Colo., a ker mu ni njegovo zdravje dopustilo nadaljevati svojo službo, za katero je bil poklican, moral se je ranjki vrniti v Pueblo, Colo., kjer ga je po mučnem trpljenju smrt prehitela in zaspal je mirno v Gospodu na dan 5. februarja leta 1905. Slovenci v Puebli so mu priredili lep pogreb, a vrlemu. Slovencu se spodobi mal spominek in upamo, da rojaki ne bodo zavrnili naše prošnje, marveč nam pomogli postaviti primeren spominek rajniku, kateri je bil res pravi Slovenec, ki Se ni trudil le za verske reči, ampak tudi za narodne. Zatorej smo uverjeni, da nam prošnja ne bode odvrnjena, in se že vnaprej zahvaljujemo za vsak dar, ki nam ga blagovolijo vposlati v to plemenito svrho dobromisleči rojaki po širni Ameriki.
Vsi darovi naj se pošljejo na predsednika društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J.: Frank Bojc, 222 Mesa A ve., Pueblo, Colo.; ali pa na: Jos. Russ, 432 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Pueblo, Colo., 20. junija 1907.
Za odbor:
Frank Bojc, 1. p. John Adolsch, 1. p. Jos. Russ, 1. p.
Ciganska modrost.
Cigan je bil obsojen na smrt in predno so ga odpeljali na morišče, dobil je še kupo vina, ki pa mu je padla na tla in se razbila. Mirno in vdano je nato rekel: “Slabo znamenje, gotovo me danes zadene še kaka nesreča.” — Duhovnik je karal cigana, ker se je mnogokrat upijanil. Cigan pa mu je važno odgovoril “‘Prečastiti, kdor pije, dobro spi; kdor spi, ne greši; kdor ne greši, pride v nebesa. Zato pa si ga včasih privoščim kak kozarec.” — Neki misijonar je obljubil ciganu, da dobi vrečo kruha, ako se nauči resnic o skrivnosti sv. Trojice. Drugi dan je stal cigan že pred misijonarjem in mu povedal, da že zna. “Dobro, govori! Koliko je bogov?” “Oče in sv. Duh.” “Kje pa je Sin ostal?” “V kuhinji čaka da odnese vrečo s kruhom.” — Vprašali so cigana, zakaj se njegovi rojaki potepajo iz kraja v kraj. “Gospodje” je odgovoril, “mi iščemo mesta, kjer žive sosedje v miru med seboj in kjer ni nevoščljivosti. Ko najdemo tako mesto, se ondi naselimo stalno.” Ciganska filozofija, ki velja tudi za kristjane.	?
Žile utripalnice in dovodnice.
Žile utripalnice prevajajo rdečo, o-kisano kri iz srca v sleherni del telesni kot živilo istega. Žile dovodnice pa vodijo črno kri nazaj v srce. Da imaš popolnoma zdravo telo, je bistve no, da imajo žile samo čisto,- obilno kri, ki je brez vsake škodljive tvarine. Severov kričistilec je že mnogb let znan kot popolnoma zanesljivo zdravilo za bezgavke, angleško bolezen (ricketts), uljesa, slani tok in vse kožne bolezni vsled slabe, nečiste krvi. Pripravljeno je samo iz čistih zdravilnih tvarin. Čut utrujenosti izgine in telo se utrdi proti raznim boleznim njemu, ki uživa na dan tri popitke Se-verovega kričistilca. En dolar. V vseh lekarnah, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdeftz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite tofaj in poskusite naše meso..
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati n^s v našej novi mesnici na vogalu Efaodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. fOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAI COTT, blagajnik.
JOHN
LEMOM SONS
Marble Works
-:v
ni So. Joliet St.,	Joliet, 111.
•’Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od~$5.oo in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MAT-H STUKEL po domače Šuštar. ..
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA ti.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMAN*
LEKARNARJA
Cor. Blttff sad Excha«ge Street«
JOLJET, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
te dobrote!-Toda, ali prav nič ne sumite, da...”
Doktor je nenadoma umolknil, kakor bi se ne upalizreči svoje misli.
“Da bi ga umoril, menite? Ne, slučajno sem danes zvedel, da tega ni sto ril.” Povedal sem mu vsebino razgovora v kupeju.
“Dal Bog* da bi zopet našli mladeniča,” je vzdihoval starec. “In zdaj, Jakob, čujte zadnje besede umirajočega; obljubite mi, da bodete vse svoje moči zastavili za pravice ubogega Henrika. Naredite tudi protokol o vsej stvari, jaz ga bodem pa podpisal, da pravi dedič tem lažje pride do svojih pravic. Če bi pa zvedeli, da je Henrik že mrtev, bilo bi seveda vse vaše prizadevanje brez haska, ker potemtakem bi bil Amos Barton postavni dedič.”
Uredil sem vse, kar je želel stari mož in se prav prisrčno poslovil od njega.
Moji opravki v New Yorku' so bili tako nujni, da nisem smel niti trenutku zamuditi. Če pa bi bil vedel, da bo stari mož tako naglo izdihnil, bil bi gotovo še ostal pri njem. Umrl je namreč že drugi dan, skesan in udan v voljo božjo. Edina oseba, ki se je je zanimala za njegovo smrt, je bil Amos Barton, ki je občutil veliko za-voljstvo v sebi, da m\i ne bo treba več plačevati letnih 2000 dolarjev. To svoto je namreč dajal vsako leto doktorju, ker mu je pomagal pri nečastnem dejanju.
Prva skrb sedaj "mi je bila, da poizvem, ali Henrik Barton še živi. Šel sem v New York, da se posvetujem z nekaterimi svojimi prijatelji, ker stvar je bila zelo zavita. Dobro sem si obdržal v spominu ime neznanega moža, ki se je pogovarjal s svojo ženo v kupeju. Takoj sem šel na magistrat in vprašal, ali je prišel v mesto kak tujec Ralph. Dejali so mi, da. Na moje vprašanje, kje stanuje, se mi je imenovala majhna gostilnica blizu kolodvora.
Drugi dan, proti poldnevu, sem se napotil v omenjeno gostilnico. Upal sem, da dobim Ralpha pri kosilu. Vstopim in res ga najdem v stranski sobi. Slonel je za mizo in pozorno opazoval mladega moža, ki mu je sedel nasproti. Sedel sem na bližnji stol in čakal, kaj bo.
Čez nekaj časa se Ralph dvigne in stopi k mlademu možu. "Dovolite, mladi gospod, da vas vprašam, kako se pišete?”
Ogovorjeni ga je začudeno pogledal. "Kaj naj pomeni to vprašanje? Kdo pa ste vi?”
“To je postranska stvar. Imenujte mi svoje ime, če se ga ne sramujete!” "Moje ime je Henrik Graham. Ali za vraga, kaj pa hočete pravzaprav od mene?”
"Tvoje ime ni Henrik Graham, ampak Henrik Murdock in jaz sem tvoj oče. Tega ne moreš utajiti; spoznal sem te takoj, čeprav je preteklo že dvanajst let, odkar si mu ubegnil.” "Molčite!” je vzkliknil mladi mož z jeznim glasom. “Res je, ušel sem vam. Čeprav sem bil še otrok, sem vedel in videl, da ste bili ničvrednež!"
“Res, lepo si sprejel, vljudno si pozdravil svojega očeta!”
“Vi da ste moj oče? To je laž! Že v nežni mladosti sem spoznal vašo zlobno izmišljotino in vi bi mi še sedaj radi natvezli to bajko!”
“Taji, le taji, kakor se ti ljubi! Ali jaz ti bom stvar dokazal jasno.” “Lažete! Ne kapljice vaše krvi se ne pretaka v mojih žilah. Pojdite, ker vaša prisotnost mi je nadležna.”
“No, no, precej dobro se ti mora goditi, da si tako visok proti svojemu očetu.”
“Molčite že vendar s svojimi lažnji-vimi' trditvami in pojdite! Morebiti pa bo še bolje, da grem jaz. Za slovo pa' vam rečem: če mi ne bodete dali miru, vas naznanim oblastem ali pa ukrotim z lastno pestjo vašo predrznost.”
Po teh besedah je mladi mož naglo odšel. Ralph mu je sledil. Oprezno sem šel za obema. Tujec je krenil v-Franklin-House. Poslal sem mu svojo vizitko in čez deset minut sem mu že lahko pojasnil vso zadevo. Kmalu sem se prepričal, da stojim pred Henrikom Bartonom.
Pripovedoval mi je o svojih doživljajih. Prvi spomin mu je segal v tisti čas, ko je živel s svojimi dozdevnimi stariši v New Yorku. Mož, ki mu je hotel biti oče, je bil velik pijanec in žena njegova prebrisana goljufica. Oba sta zelo slabo ravnala z otrokom, *ga' pretepala in mučila. Kaj čuda, da je pri otroku brezbrižnost prešla v naj hujše sovraštvo. Ko je bil Henrik deset let star, se je razvil v slabotnega, bledega dečka brez telesne moči 'ijVTirez' veselja do življenja. Nikoli fftaSSHtl'zvenel .;v<,ušesih razposajenove-fSiM^S^^adosthih tovarišev, nikdar mu' ni’ omilila!- žalostne" usode kratkočasna" i grd. JJjegovo .mladost so o-grinjalejjj^rrhne,' mračne sence obupa-.nja in zdeljkse mu je, da je obsojen na dosmrtno trpljenje, na dosmrtno brez-solnčno žj.vljenje.
Nekega dne je prišel mož še bolj pijan kakor,po, i^avadi domov. Kalno njegovo oko" jf zapazilo dečka, ki je trepetaje ždel za mizo. Opotekaje se je stopil k njemu in že so padale težke pesti pijancavpo ubogem otroku, ki pa je utekel še tisto noč. Dospel je v Boston in šel kot mornarski učenec v Zahodno Indijo, kjer se mu je posrečilo, da je dobil službo v neki trgovini. Godilo se mu je vedno bolje. Ko si je prihranil precejšnjo svoto, je odpoto-
val v New York, da bi poizvedel o svojih stariših.
Ko je bil mladi Barton s svojim pripovedovanjem pri kraju, sva se dolgo posvetovala, kako bi dokazala njegovo identiteto. To nikakor ni bila lahka stvar in najpripravneje' se nam je zdelo, da se Ralph k priznanju naravnost prisili.
Po dolgem prevdarjanju sem si napravil primeren načrt in ga' izvedel tako-le:	’
Oblekel sem se v prav slabo obleko in Ralphu sledil po vseh njegovih potih. Kmalu mu je izginila nezaupnost in bila sva si kakor najboljša prijatelja; lopov je namreč mislil, da sem prav tako podlega značaja, kot on sam. Slednjič mi je naročil, da naj umorim mladega Bartona. S skrivnostnim gla som mi je pošepetal na uho, da bo dobil za umor 5000 dolarjev, in sicer od Amosa Bartona. Za pomoč pri zločinu mi je obljubil 1000 dolarjev.
Seveda sem bil jaz takoj zadovoljen. Ko pa je bil lopov popolnoma v moji oblasti, sem se mu dal v pravi luči spoznati in mu ostro zapretil, da ga takoj ukažem prijeti, če ne p'ripozna vsega. Po kratkem obotavljanju se je udal; naredil sem protokol, ki ga je Ralph podpisal.
Šel sem k Amosu Bartonu in mu pokazal oba dokumenta, doktorjevega in Ralphovega. Osupnil je, se skušal zagovarjati in vse utajiti. Ko pa je videl, da je stvar popolnoma jasna, je priznal zločin. Henrik Barton ravnal je z njim jako milo in prizanesljivo. Ko mu je izročil Amos vse premoženje, mu je blagi mladenič dovolil, da se je neovirano preselil na Francosko, in dajal mu je tudi vsako leto precejšnjo svoto denarja. Ali, Amos ni dolgo užival njegove dobrote; umrl je že čez dve leti. Henrik Barton je odsihdob zavzemal eno najuglednejših mest med premožnimi okoličani.
Za vsako hišo.
Neogibno potrebno v vsaki hiši je milo. Dobrota mila, posebno toiletne-ga, je razna in Severovo kožno milo presega vse druge v dobroti. V njem se nahajejo snovi čistilne in antiseptične in je radi tega milo, čisto, zdravilno, s prijetnim vonjem. Je tudi izvrstno milo toiletno, za kopeli in pri britji. Čuva otroke ožuljenja. Čisti potne luknjice. Cena 25C. V vseh lekarnah. Kos za poskušnjo pošljemo po sprejemu 2c znamke. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in naj cenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, ur» ali podobne zl atnine, gotovo pri
B. BERKOWITZ, "
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroki* spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
COMPAGNJH GENERALE TRANSALANTIQD-E
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork
-------------------------------------------------------------------------------------!





Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, ito South I7th St., St. Louis, Mo.
E. PORTER BREWING COMPANY
So. Bluff Street,
EAGLE BREWERY
izdelovalci
DLEŽANE PIT
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik
JOLIET, ILL,

Nisem obljubil.
57
Korporal novincu: “Odkod prihajaš tako pozno in še brez puške? Ali nisi slišal, kako sem vam vsem sinoči naročil, da morate biti že vsi ob petih zjutraj pripravljeni na marš?”
Novinec: “Res, gospod korporal, rekli ste to, rekli, a jaz vam nisem obljubil za gotovo!”
Rojakom naznanje.
Slavni Collins Medical Institute!
Vam naznanjam, da sem Vaša zdravila prejel in oddal mojemu prijatelju. On jih je porabil po navodilu in sedaj se počuti popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvali za Vaš trud in zdra vila ter njih dobri uspeh. •
Zahvaljujem se Vam tudi jaz ter Vas bodem še zanaprej priporočal bolnim rojakom in jim svetoval, naj se v vsaki bolezni na Vas obrnejo.
S spoštovanjem
Jos. Shintler, '
712 Hough Str. Indianapolis, Ind.
M ZEMANOVO “ GRENKO VINO
Uje je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-i[SJ nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-OU LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA ‘‘TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
oOH W. IHtli St. CHICAGO, ILL.
Dvoje vino.
Pijan vojak sreča svojega stotnika ter ga hoče dostojno pozdraviti, ali nikakor se ne more postaviti mirno. “Te pec!" zagrmi stotnik nanj, "menda si se ga že zopet navlekel, da ne moreš mirno stati!” Vojak odgovori: “Gospod stotnik, saj ni res; pijan nisem, le dvoje vino sem pil, črno in belo, pa me vleče prvo sem, drugo tja!"
B. ZEMAN,
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, ill.
Izdelovalci najboljšega piva
i 1
t ¿üienicah.
t t
t \ ♦ •
. High Life Bitters ali greričec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske iržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
J. J. KUKAR,
ZASTOPMK
|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjera dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. KIJKAH
231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL.
AMERIK ANSKI SLO VENEC, 38. JUNIJA 1907.
Za krate K čas.
j+G+C-*G+GC
res! Slišal sem pač, da je nekaj zaropotalo, a nisem vedel, da sem se sam zvrnil pod mizo!”
0*04*0+0t0i0<
Pismo iz Cliicage. — Pri srcu me boli, ko vidim, kako vi gospodje pri Amerikanskem Slovencu mene nazaj devljete. Na zadnjo stran lista ste dali moje pismo tiskati, čisto spodaj, skoro na tla. Gospodje, če mi že tega veselja ne' privoščite, da bi se moja reč tiskala na frontu lista, pa me postavite vsaj na vrh zadnje strani, ne pa tako spodaj. Prosim vas ponižno, sluga pokoren sem. — Zdaj imajo vse velike glave s celega sveta v Hag kurefenco (konferenco Op. st.), kako da bi naredili gmah po celem svetu in da bi sol-date 's kosarn domu poslali kosit in mlatit in repo in korenje okopavat. Lepo bi bilo, če bi tudi pri nas v Chi-cagi enkrat že mir napravili. Kako pa —to je vprašanje. Zadnjič mi je nekdo takole svetoval: Najprej bi bil v Chicagi gmah, če bi v špehkamro porinili vse hauptpuntarje: Konda, Ka-kerja, Zavrtnika in še Sojarja, če je prav duhoven. Ko bi bilo po mojem — dejal je ta mož — jaz bi dal vse štiri zapreti; in toliko časa naj bi bili zaprti, dokler se ne zmenijo vse natanko, kar se imajo zmeniti. Potem ko se bi zmenili, bi jih pa ven spustili, in naj bi ljudem gmah dali. Potem sem ga pa vprašal: Ti, prijatelj, ali si ti socialist ali si katoličan? Pa mi je odgovoril: Jaz nisem nič. Vidiš, prijatelj, sem rekel jaz, to-le jaz tebi povem: Jaz bi jih tudi dal zapreti, če bi bilo kaj upanja, da se bo kdo udal, da bi ali oni trije socialisti postali katoličani, ali pa da bi Sojar postal socialist. Pa ne prvo in ne drugo se ne bo zgodilo, kaj pa češ potem?
Ali vendar, beseda onega možaka je bila vsem všeč! In večkrat mi je na uho prišlo, da bi bilo najbolj pametno vse štiri zapreti. Pa sem povpraševal socialiste: ali bi bil gmah potem, če bi bil Sojar zaprt? In vsak mi je rekel: To bi bilo strašno fajn in mislim, da to bi bila taka zmaga, da bi bil zmerom gmah. In sem vprašal nekatere katoliške može, če bo potem gmah, ko bodo vsi štirje zaprti. Pa veste kaj sem slišal? Katoliški možje so mi tole povedali: Pavliha,, ker imaš več pameti kakor vsi socialisti skupaj, izato si tole zapomni, pa še v Slovenca daj, če hočeš: V Chicagi ni samo naš duhovnik katoličan, nas je dosti katoliških mož; in mi se nikdar ne bomo dali socialistom pod noge, da bi po nas hodili. Nikdar ne! — In ko sem srečal zopet tistega moža, ki ni ne socialist ne katoličan, sem mu povedal kar sem zvedel od katoliških mož, da se ti ne udajo, dokler socialisti ne odnehajo. Mož je postal žalosten in je rekel, da se bo iz Chicage mufal. Jaz nisem nič rekel; mislil sem si pa: Če tudi greš, izgube ne bo nobene. Ne katoličani in ne socialisti te ne bodo pogrešali, saj si tako rekel, da z nobenim ne držiš. —
Socialistom se sedaj smili Kakerca in Kondovka, ki imata otroke, kako se bodo preživeli. Pravijo, da katoličani . nimajo nobenega srca za ti dve zapuščeni familiji. Well, socialisti, je pa spet stvar tale: Postave so za vse ljudi, za oženjene in za ledig ljudi. Če bi bile postave samo za ledig ljudi, bi se pa jaz Pavliha že zdavnaj oženil! Sicer pa, čemu jamrate? Žaklja sta se že navadili in fehtati ste se dobro izučili. Zato pa le še fehtajte in feh tajte, saj bo šlo! Prej ste fehtali za jude, pa ste dosti nafehtali, zdaj pa fehtajte za dve socialistovski zapuščeni ženski, ki sta Kranjici — pa boste še več dobili. Sicer pa mora Narodna Jednota imeti tudi nekaj srca! Ali bi ne bil škandal, če bi žena tajnika Narodne Jednote morala stradati? Ali pa žena tistega, ki je bil urednik glasila Narodne Jednote? Jednota ima denar, ima tavžente, naj pomaga svojim ljudem, če ima kaj srca!! — Johna Sto-niča sem razžalil! Nikar ne zameri, John! Ko prideš v Chicago, pa bom pri Franku ali pri Mohorju vse popra vil. Slabe volje sem bil, ko. sem tisto zoper tebe pisal. — Na svidenje!
Pavliha s Centre.
Kakeršno vprašanje, tak odgovor.
Župnik: “Ratomok, Ratomok, že zopet te vidim, da prihajaš iz krčme?” Ratomok: “I seve, gospod župnik, zmironi vender ne morem biti v krčmi!”
Kaj je bolj čudno?
A: ‘‘Ali ni čudno, da kamela lahko osem dnij dela, ne da bi kaj pila?”
B: “Zakaj bi bilo to čudno? Jaz pa lahko osem dnij pijem, ne da bi kaj delal!”
Dolg vrat.
Dva človeka sta videla v zverinjaku žirafo. “Tinček”, reče prvi, “glej, kako dolg vrat ima ta žival!” — “Oh”, vzdihne drugi za odgovor, “ko bi bil jaz žirafa!” — “Pa zakaj si to želiš?” ■“Imel bi tudi dolg vrat, in tako bi pijača dlje tekla po grlu!”
Neprijeten ukus.
Jakec: "Matijček! Kar liter za li trom vlivaš v grlo; kako moreš toliko piti?”
Matijček: "Glej, Jakec! Vino ima dandanes tako nekamo grenek okus, in zato popijem hitro drugi liter, da splah nem slabi ukus iz ust!”
Luna ali solnce.
Dva Dunajčana sta prepila vso noč v podzemeljski gostilni. Ko se zjutraj zibljeta domov, reče prvi: “No, luna nama še vedno sveti!” Drugi pravi: To ni luna, to je solnce, dragi moj!” Prvi ugovarja, drugi se protivi, in oba se prepirata, dokler ne naletita na mimoidočega človeka, slučajno Mad-jara. Tega vprašata: “Prijatelj, povejte nama, ali je na nebu luna ali solnce?” Madjar jima odgovori: “O-prostita, jaz nisem tu doma, šele zdaj sem prišel na. Dunaj, torej sam ne vem, jeli to luna ali solnce!”
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.

IŠČE SE ANA REŽEK IZ KRAŠ-njega vrha št. 32 pri Metliki. Pred-kratkim je prišla v Steeltdn, Pa. Kdor rojakov ve za njen naslov, je naprošen,da ga naznani,ker jej imam nekaj važnega sporočiti. Marija Rački, Box I, Barclay, 111.	29t2
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1,00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
Boji se je!
Dobro spanje.
Pijanec pade v krčmi pod mizo, kjer obleži ter spi dalje. Čez nekaj časa ga vzbudi prijatelj,' rekoč: “He,, Joško, vstani! Ali ne vidiš, da ležiš pod mizo?” Pijanec se ogleda in reče: “Res,
Žena: “Kako" moreš vedno tako dolgo posedati v krčmi; ali se me nikoli ne domisliš?”
Mož: “Pač, a prav zato ne grem rad domov!”
Predaleč doma.
V Ljubljani obleži pijanec na ulicah. Mimogredoč mož ga prijazno vzdigne in reče: “Kje si pa doma? Spravil bi te rad domov!” Pijanec pa odgovori: ‘Prijatelj, to vam ne bo mogoče, ker sem doma daleč tam na Ogrskem!”
Pijače sit.
Mož pride pijan domov. Žena se huduje in reče: "‘Nikoli nisi sit pijače!"
“Večkrat nego ti!” odgovori ji pijanec.
Dvojen vzrok.
Mož je imel ženo pijanko. Hote! j<> je odvaditi pijančevanja. Dal je tedaj na dno navadne kupice naslikati samega peklenščka, da bi se ga žena ustrašila, kadar bi hotela piti. Toda žena se peklenščka ni ustrašila, ampak še bolj je pila, rekoč: “Peklenščku pač ne privoščim ni kapljice!”
Nato veli mož peklenščka izbrisati in naslikati angeljčka. Ali tudi to ni pomagalo. Ko jo je nekoč mož kregal, dejala mu je: “Ljubi mož, ne jezi se! Angeljček v moji kupici je tako lep, da ga moram večkrat na dan pogledati!”
Žena je ostala, kar je bila — pijanka!
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
E, Wunderlich Granite Co
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov A
*< d
*k.
te
H
g
©
Ph
m
N*
te
«
©
«
©
◄
te
i—i
te
-«1
X
X
m
•cc
•<
te
*
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
Prav reden.
Sosed vpraša soseda, ali je njegov novi hlapec kaj reden. — “O, prav reden je!” odgovori sosed, “vsak dan je že ob sedmih zjutraj pijan!”
Pozor, rojaki!
Kadar potrebujete v notarsko področje spadajočega dela, kakor uradnega potrdila ali podpisa, raznih prošenj, pooblastila i..t. d. obrnite se na rojaka, ki Vam najhitreje, najceneje in najbolje postreže.
JOSIP KLEPEC, javni notar,
v uradu Amerikanskega Slovenca.
FILIP HIBLER
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICO
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker «ta dva brivca vedno pri roki.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smo-dke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
The Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbich
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D. S,” lPc. in ‘‘Meerschanm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Ills.
GEO. LAUTERER,
-izdelovalci-
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
VSTHAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči • išite nam predno naročite drugje.
Marija Rezič
209 5thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
no E.Park St. Butte,Mont.
zapomnite si, da je samo oni
zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
* Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITOTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične
ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca,*katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v kriru, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noče in telo, vodenico, božjast,
J- šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse Doiezm na očeh, izpadanje las, lus-Ke aii prh nagiavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture. hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj,
i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika ir, točno in popolnoma, kakor tudi vse	bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
t
Í
1
4
t
t
t
t
f
£
I
I
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. V. Medica! Institute
140 West 34 th St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122North Bergen,N.J.
Amerikanski Slovenec, $1.00 na leto
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
.... 104 Jefferson St., blizu mosta.
C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred» W. G. Wilcox, kasir.
Citizens' National Ml
Kapital $100,000.00.
BARBEE BUILDING. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek' 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki. je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otyo-rili novo lepo ufejeno
oostioLno
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
I )ciui i* na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
y katerej bodemo točili lino Citizens piro, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
Posojflleifliaripsestva
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
122 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam
lohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Henrik H. & Menno H.
Sobe 201 In 202 Berber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-1 škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n.	lam in boleznim.
lje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
r*< "
i
djišča ^
) !
GLUH ZOPET SLIŠI
Ce rabi moj Diesni balzam, ki trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v ufiesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poitnhio je $1.10. Razpofiilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik poSil jam zastonj«
«C.SnBÄ"i'‘ Bar Goote.
and Porter.	g
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluj slavnoznana Joliet Citizens’ Brewer] Rojakom se toplo priporočam.
Gostilno
ROJAKOM
priporočamsvojo
* Phoenix y	Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. •Slc.off,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet.