ï^eto 1897.
971
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIT. — Izdan in razposlan dne 25. maja 1897.
''china: St. 124. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih. (Poglavje II. o pridolminl od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov.)
124.
Jzvršitveni predpis k zakonu z dne ^,r>- oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
* oglavje II. o piidoimini od podjeteb, zarezanih javnemu dajanju računov.
(Razglašen z razpisom finančnega minislrn z dne 18. maja 1897. !.).
Oddelek I.
&avčna dolžnost, prostosti, obrtovanje v unanji deželi.
Člen 1.
Davčna dolžnost.
(§. 83.)
Po §. 83. je podvržen pridobnitii po zmislu poglavja 11., kedorkoli vrši v kraljevinah in deželah, Zastopanih v državnem zboru, kako javnemu dajanju racunov zavezano podjelbo.
2.	Javno se daje račun, ako jo podjetnik (davčni °sebek) p0 zakonu ali po pravilih dolžan, občasno
(Slovenistih.)
(perijodično) dajati račun tako, da se ta račun v občnem zboru deležnikov dotične podjetbe popre-skusi in objavi, oziroma javno posvedoči, ali da se račun zastran preskusa in odobritve predloži kakemu v obrambo javnih koristi poklicanemu državnemu ali redno v javnih sejah se posvetujočemu samoupravnemu (avtonomnemu) organu (ministrstvu, cesar-skemh namestništvu, okrajnemu glavarstvu, državnemu zboru, deželnemu zboru, občinskemu svetuitd.).
3.	Kot laki podjetniki, oziroma davčni osebki, prihajajo zlasti v poštev:
a)	Vse prave pridobitne družbe, kakor zlasti delniške družbe, komanditne družbe na delnice, rudarske družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, katere ne omejujejo svojega opravilnega obrata samo na ude, naposled, v kolikor obveljajo spodaj pod št, 2, poleni 4. do 8. navedeni pogoji, tudi društva, katera slone na drugačnih pravnih podstavah, kakor n. p. na zakonu z dne 15. novembra 1807.1. (drž. zak. št. 134);
b)	osebki obče koristnih podjeteb in združeb v gospodarsko samopomožbo, kakor so pridobitne in gospodarske zadruge, katere omejujejo opravilni obrat na svoje ude, drugačna, na načelu vzajemnosti osnovana društva, takšne hranilnice in določene posojilnice;
c)	javnopravne združbe (kakor so država, dežele in občine itd.), nadalje takozvane namenske imovine, kakor so javni zakladi, ustanove
i.	k. e. v.
157
4.	Po g. 83., odstavku 1. so v št. 2 in 3 ozna-menjeni pravni osebki podvrženi obdačbi po poglavju II. samo tedaj, kadar vrše „podjetbo“.
V §. 83. so podjetbe, kakor kaže dvakralni pristavek besede „zlasti“, naštete samo za vzgled.
Kaj je šteti za takšno „podjetbo“ in kedaj je torej misliti, da se ima opravili z davčno dolžnostjo po poglavju II., to ni moči zavoljo velike mnogo-ternosti tukaj v poštev prihajajočih predmetov opisati lako, da bi bili posneti vsi primeri, in zato .se mora to mariveč odločiti vsakikrat na podstavi skrbnega pretresa danih dejanskih razmer.
Za odločbo tega prašanja bodo mimo izrečnega določila g. 83., po katerem se za davku zavezane izrekajo zlasti vsi javni kreditni zavodi, vse zavarovalne podjetbe in zavarovalni zavodi, hranilnice, posojilnice in državne železnice, prihajale v prvi vrsti v poštev tiste stvari, katere so po členu 1. izvršitvenega predpisa k poglavju 1. merodajne za odločbo prašanja o pridobninski dolžnosti po poglavju I.
Pri tem je pazili na to, da je po izrečnem določilu g. 83., II. podvreči obdačbi po poglavju II. tudi podjetbe, katere so, kakor n. p. pridobitne in gospodarske zadruge in hranilnice, določene pred vsem za pospeševanje drugačnih namenov (n. p. za pomnožbo kredita udov ali varčnosti sploh), katere pa po svoji uredbi ne izključujejo brezpogojno dosege kakega obratnega prebitka iz svojega opravilnega obrata (n. p. iz dajanja kredita).
5.	V to vrsto pak ni šteti izobraževalnih, zabavnih, dobrodelnih in podobnih društev, katera dobivajo za dosego svojega namena potrebna sredstva s prispevki udov, z nabirami; darili ali samo s prigod-nimi priredbami, in to tudi tedaj ne, kadar sklepajo v izvršitev svojih društvenih namenov praviloma od-platna pravna opravila, katera bi vtegnila že sama na sebi osnovati davčno dolžnost, pa pri tem izključujejo dosego dobička, to je obratnih prebilkov. Sem spada, če prevzamejo taka društva nalogo, n. p. brezplačno prehranjevati bolnike, okrevale,e, glušce, slepce itd./ali podučovati v ročnih delih, v godbi za plačo, katera ne doseže tega, kar imajo sama stroškov, in so zatorej prisiljena, v založbo obratnih stroškov, ki se nabirajo, privzeti drugačne društvene dohodke.
(i. Prav tako so davka prosti ne gledé kake sicer jim naložene dolžnosti, dajati javni račun,
samo za pospeševanje obče blaginje ustanovljeni pravi zavodi (upravni zavodi) javnih združeb, kakor so invalidnine, bolniščnice, deželna blaznišča, mestna preskrbovališča i. v. d.
7.	Naposled niso tudi podjetbe, katere obratuje država na podstavi državnih vladarskih pravic ali *a namene javne uprave, zavezane obdačbi niti po P°' glavju I. niti po poglavju II. ; potemtakem je vselej za davka proste šteti tobačne fabrike, solne rudnike, dvorno in državno tiskarnieo, poštni in telegrafski zavod, zavode za dobivanje cepilne tvarine, klinike in bolniščnice i. v. t. ; gledé državnih železnic velja-joče posebno določilo je bilo omenjeno že prej.
8.	Davčnim oblasLvom se pridržuje, da si smejo v posebno dvonmih primerih, razloživši dane dejanske razmere, izprositi začasno ukazilo finančnega ministrstva o davčni dolžnosti ali davčni prostosti takšnih podjeleb; finančno ministrstvo odloči, eventualno slično uporabljaje v g. 4. zakona postavljena načela.
9.	V št. 3, lit. a) in h) imenovani davčni osebki so, v kolikor sploh obveljajo pogoji njih obdačbe p° poglavju II., in ne kraté drugačnih zakonitih določil o obdačbi zemljišč itd., zavezani obdačbi po poglavju II. glede vse svoje imovine in vseh svojih dohodkov; gledč davčnih osebkov, imenovanih v št. 3., lit. c), pa ne obsega eventualna obdačba po po-glavju 11. vse imovine in vseh dohodkov, ampak samo tisti njih del, kateri služi podjetbi, zavezani davku po št. 4., oziroma kateri izvira iz take podjetbe; ako ima torej na primer javni zaklad ali ustanova poleg takih podjeteb (fabrik, žag, rudnikov, kamenolomov) tudi še drugačno imovino (zemljišča in hiše, vrednostne papirje, kateri ne služijo obratu spredaj oznamcnjenib podjeteb), tedaj je tak pravni osebek — ne kraté veljavnosti spredaj omenjenih določil davčnega zakona — zavezan obdačbi po poglavju II. samo glede čistega donosa, tekočega iz teh podjeteb.
10.	Ako in v kolikor so po spredaj rečenem pravni osebki, ki morajo dajati javno račun za obrat kake poljetbe, zavezani davku, so oni z izjemo, obravnavano v členu 10. (no glede na unanje podjetbe, oznamenjenc v členu 11.), sedaj zavezani vsi obdačbi po poglavju II.; pod to pridobnino spadajo tudi do sedaj z dohodnino 111. razreda obdačene hranilnice, vzajemne zavarovalnice in preskrbovalni!'^ nadalje do sedaj po zakonu z dne 27. decembra 1888. 1. (drž. zak. šl. I 51), oziroma z dne 14. aprila 1885. 1. (drž. zak. šl. 43) in z dne 24. marca
• (drž. zak. št. 40) obdačene pridobitne in t^podarske za([rUgC ;n posojilnice; zlasti se po-L'zm deli donosa ne privzemajo k rentnini na Podstavi napovedi.
11- S tem, da so se vse podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov, postavile pod enoten za-> nikakor niso odpravljene ugodnosti, dajane do Se'aj Posameznim njih vrstam; zakon jih mariveč lzuJe celo v mnogotero razširjenem obsegu za prav tako mnogotero še bolj razširjene vrste podrt V’ ^u^<;ne ugodnosti so izražajo s primernimi uodalnirni določili pri posameznih paragrafih.
laka dodatna določila so — ne glede na oven-no_Popolno prostost od davka, dodeljeno v g. 84., 'P ‘n v §• 85. — v nastopnih paragrafih zakona: ' . Id. e) in tj), nadalje §. 1)5., lit. f), odstavek 3., J11 uh i) in le) — katera mesta zakona ukazujejo ^	< nosti pel ovedovanju obdačbene podstave;
odstavek 11., kateri ustanavlja bistveno Uanjšo davčno izmero ; g. 92, odstavek 7., kateri feljuje ■ prostosti od začasne obdačbe; §. 100., °' stavek 3., kateri ukazuje prostosti od dolžnosti, P acevati najmanjši davek; §. 110., odstavek 2., in jV . I d-i katera obsegata olajšila dokazil, ki jih je a i odlastvu; naposled §. 100., odstavek 9., kateri navija za vzajemne zavarovalnice drugačno ob-
dačb
eno podstavo.
Prostosti.
Člen 2.
T» ^
e Pr'<lobljene davčne prostosti. Poštna hranilnica.
/
(§. 84., lit. a in c.)
lir ^ ' y §■ ®4. lit. a pridržuje zakon sploh davčne g ' . > ob času pričetka veljavnosti tega zakona v Pridobljene na podstavi veljajočih zakonov in v' lnotna časno omejene, ter določuje njih bodoči se6 slično, kakor v §. 7.
Sem spadajo zlasti:
lezi ' ^'lezniäkim in lokalnih železnic podjetbam (že-11 am nižega reda) po določilih njih dopustil
973
v različnem obsegu in različni izmeri že dodeljene davčne prostosti, katere ostanejo v moči; dalje davčne prostosti, z zakonom z dne 8. januarja 1891. 1. (drž. zak. št. 8), oziroma z dne 5. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 131) o časni davčni in pri-stojbinski prostosti za obrlnijske podjetbe, ki se na novo napravijo v ozemlju tržaškem in v ozemlju katastralnc občine Milje, že pridobljene za te podjetbe — h čemur se opominja, da dohodninska prostost, dodeljena podjetbam v Trstu, zahteva prostost od vse pridobnine po poglavju II., ker v Trstu sploh ni bila vpeljana pridobnina na podstavi cesarskega patenta z dne 31. decembra 1812. L, pa se je po zmislu razpisa finančnega ministrstva z dne 3. februarja 1851. 1., št. 30049 (dež. zak. za Trst in Primorje št. V. iz 1. 1851.) navadno plačevala s primernim ustanovkom dohodnine; nadalje na podstavi najvišega sklepa z dne 11. januarja 1831. I. (zb. pol. z. zv. 59. št. 6) že pridobljene pridobninske prostosti za nove fabrike za cuker; naposled pridob-ninska in dohodninska prostost, ki gre deželni posojilni banki v Brnu na podstavi cesarskega patenta z dne 19. novembra 1810. 1. (Goutta-zbirka zakonov iz 1. 1810., št. 240).
2.	§. 84,, lit. c vzdržuje (udi v bodoče davčno prostost, ki gre poštni hranilnici po zmislu člena 21. v zakonu z dne 28. maja 1882.1. (drž. zak. št. 50).
3.	O nadaljnem trajanju nekih določenih oprostilnih razlogov prim. zdolaj člen 9.
Člen 3.
Na vzajemnosti osnovana društva.
Pogojna prostost enakovrstnih združeb. (g. 84., lit. b).
I,	g. 84., lit. b ustanavlja prostost od pridobnine za ne na dobiček mereča, na načelu vzajemnosti osnovana društva in zadružne združbe, in pa po javnih združbah ali po podjetnikih za svoje nameščence ustanovljene zaklade, katerim je po pravilih naloga, zavarovati bolnlne, odškodnine po nezgodah, pokojnine za onemogle, stare, vdove in sirote, ter pogrebne stroške, ali dajati podpore javnim ali zasebnim uradnikom,' nameščencem, slugam, delavcem, pomočnikom, vajencem in poslom, in to tudi tedaj, kadar dobivajo prispevke in darove od neudov.
S tem se davčna prostost, dodeljena na vzajemnosti osnovanim društvom že po zakonih z dne 15. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 51) in z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33) razširja tudi na pokojninske in slične zaklade.
2. Isto ugodnost mora nadalje finančni minister na enakovrstne združbe, katerih udje pripadajo povsem ali deloma drugim poklicem (tako zlasti stanu malih obrtnikov in kmetiških posestnikov), raztegniti tedaj, kadar je to želeti v pospešbo javnih, dobrodelnih ali obče koristnih namenov, in kadar ne presegajo za posamezne deležnike zavarovani zneski izmere, ki je po stanu potrebna.
Na lo mereče prošnje stranek morajo davčna oblastva, katerim si je zastran tega izprositi mnenje političnega oblastva prve stopinje, predložiti s primernim nasvetom finančnemu ministrstvu; ako treba, se smejo taki nasveti staviti tudi uradoma.
Člen 4.
Iz kontribiieijskili in davčnih zakladov nastale posojilnice.
(§. 84, lit. d.)
1.	Paragraf 84, lit .-d dovoljuje popolno prostost, pridobnine na podstavi posebnih deželnih zakonov iz kontribucijskih in davčnih zakladov nastalim posojilnicam, ako one omejé v resnici svoj opravilni obrat na uporabo lastnih glavnic; to določilo stopi namesto določila §. 2, II. lit. f\ v zakonu z dne 27. decembra 1880. 1. (drž. zak. št. 151), po katerem je bilo tem blagajnicam dovoljeno, iz obdačbene podstave izločiti obresti hipotekarnih aktivnih glavnic. V kolikor uporabljajo take posojilnice ne samo lastne osnovne glavnice, ampak tudi tuje po hranilnih vlogah itd. jim dohajajoče glavnice, so zavezane v bodoče po meri predpisov, veljajočih sploh za podjetbe, pogo-dovane po zmislu §. 85, pridobnini po poglavju II, in potemtakem se v bodoče obresti hipotekarnih aktivnih glavnic ne izločajo več pri teh blagajnicah.
2.	O eventualni rentninski dolžnosti teh posojilnic primeri dotična določila izvršitvenega določila k poglavju III.
Člen 5.
Ruitfeisenske blagajnice in podobna kreditna in posojilna društva.
(§. 84, lit. e.)
Paragraf 84, lit. e ukazuje prostost od pridob-nine za „kreditna in posojilna društva (hranilnice in
posojilnice), katerih pravila vstrezajo zahtevkom §• I • v zakonu z dne 1. junija 1889. 1. (drž. zak. št. 9l)V to je, ako je po pravilih
a)	poroštvo zadrug neomejeno,
/j) omejuje društvo svoje delovanje na kak manjši okraj (na eno ali več sosednih, v pravilih imenovanih selskih občin),
c)	ne presega znesek opravilnega deleža 25 glin se opravilni deleži ali ne obrestujejo kar nič ali vsaj ne više, kakor hranilne vloge,
d)	se odkazujejo prebitki pričuvnemu zakladu (društveni glavnici), od katerega nimajo udje nobenega deleža,
c) se omejuje podeljevanje posojil na svoje ude,
f)	je pri tem izključeno izdajanje menic, in
g)	presega obrestna stopinja posojil s postranskimi pristojbinami vred (upravnimi prispevki itd.) obrestno stopinjo hranilnih vlog največ za poldrugi odstotek.
S tem zakonitim določilom se zlasti Raiffeisen-ske blagajnice, katere praviloma vstrezajo ravnokar omenjenim zahtevam, oproščajo pridobnine, in po §. 125, št. 6 tudi rentnine za dohodke, ki jim prihajajo (ne pa tudi dolžnosti, pobirati in oddajati rent-nino od obresti, ki jih izplačujejo one).
Člen 6.
Kmetijske zadruge.
(§. 84, lil. f.)
1. Paragraf 84, lit. /'izreka za oproščene pridobnine „zadruge in združbe kmetovavcev za skupno nabavo semenja, gnojil, živine za rejo, strojev in orodja ali drugih potrebščin za kmetijsko produkcijo, v kolikor se pri njih čisti donosi ne razdeljujejo“.
To določilo obsega takozvane kmetijske kazine, kateri dodeljujejo svojim udom koristi s tem, da morejo pri nakupovanju rabiti najboljše vire za prejemanje blaga, ter da so deležni cen na debelo, znižanih vozninskih tarif in več takega, v ostalem pa vravnavajo svoj opravilni obrat tako, da se čisti donos ali sploh ne doseže, ali morda doseženi čisti donos položi samo v pričuvni zaklad.
1 p ^ Nadalje oprošča §. 84., lit. f od pridobnine Sc »zadruge in drugačne združbe kmetovavcev Zu. ^upno predelavo in uporabo po deležnikih samih 'i[v °^en'^ kmetijskih pridelkov, toda z istimi orne-J vanu, katerim je podvržena posameznega kmeto-Vavca prostost od obče pridobnine po §. 2.“.
v ^ ^ertl se hoče manjšim kmetovavcem dali mo-bOenost, po združevanju si pridobili koristi velikega ala, nc da bi se ž njimi ravnalo davčnopravno °ze, kakor z velikim obratom, združenim v rokah Posameznika; prašanje, katerim vrstam takih žalnih obratov gre prostost od pridobnine, je torej presojati v obče po sličnosti določil člena 3. izvršit-veoega. predpisa k poglavju 1. Zastran prodaje na lab n° ^e<^c kmetijskih predmetov, ki so jih pride-. deležniki take združbe sami, vršene obrloma po 1 združbi, se določuje, da je takemu obratu dodeliti ' 'iveno prostost tedaj, kadar se vrši v tisti občini, j 'deri je veči del kmetijskih posestev deležnikov .lcae zadruge. V dvournih primerih si je izprosili 0( očbo linančnega ministrstva.
Člen 7.
^°So.juo oproščene pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice.
(§. 85.)
Paragraf 85. izreka neko vrsto pridobitnih in gospodarskih zadrug in posojilnic za prosto pridob-nÇ s tem pogojem, da njih po zmislu zakona ove-°ni čisti donos ne presega 300 gl.
Kol lake pogodovane podjetbe*) našteva §. 85. n.a Podstavi posebnih deželnih zakonov iz kontribu-‘jskrh in davčnih zakladov nastale posojilnice (vko-1 ot ni ž njimi po členu 4. sploh ravnati kot s pri-( 0 miim prostimi), in pa občinske posojilnice; nalil * °^SC^a §■ P° zakonu z dne 9. aprila 1873.1.
I v Za^’	vpisane in drugačne nevpisane pri-
«ne in gospodarske zadruge (produktivne za-juge, posojilna in kreditna društva, konsumna, ro v inska in hraniška društva, stavbne, stanovanske rudarske zadruge i. e.), katere, osnovane na na-u samopomožbe, omejujejo opravilni obrat po Pravilih in dejanski na svoje ude.
bitniv. ^ omej'tev te davčne prostosti deležnih prido-je », v gospodarskih zadrug in posojilnic, dano v g. 85., zakon * ,em skrbneje, ker se na mnogih poznejših mestih p0 a.lstemu krogu davčnih osebkov z cznarnenilom: drn„„v lslu§- 85.pogodovane podjetbe“ i. v. e. dodeljujejo «acne ugodnosti. (Prim. člen 1., št. 11.)
9 75
Da presega opravilni obral krog udov, tega ni šteti že tedaj, če stopi zadruga j sploh v opravilni promet z neudi, ampak še le tedaj, kadar da zadruga bili ncudom deležnim listih namenov, v katerih dosego je bila ustanovljena.
Zakon šteje torej, da je pogoj omejitve opravilnega obrala na svoje ude, v nasprotju z dosedanjimi zakoni, praviloma izpolnjen že tedaj, kadar je pravilno delovanje zadruge po pravilih in dejanski omejeno v eno, prave namene zadruge pospešujočo rnčr na svoje ude; potemtakem izreka zakon, da niso dovolitvi začetkoma omenjene davčne prostosti na poti nastopne opravilne razmere, namreč:
a)	ako vzprejemajo zgoraj imenovane pridobitne in gospodarske zadruge zajme od neudov ali nalagajo svoje blagajniške zalogo pri pod-jetbali in zavodih, zavezanih javnemu dajanju računov;
b)	ako prevzemajo kreditne zadruge jamstvo neudov zastran vtrdbe pravic za udom dana posojila ali ako izterjujejo za svoje ude terjatve pri neudih;
c)	ako konsumna društva in sirovinska društva, potem združbe kmetovavcev za skupno nabavo semenja, gnojil, živine za rejo, strojev in orodja ali drugih potrebščin za kmetijsko produkcijo, kupujejo blago od neudov*);
d)	ako prodajejo produktivne zadruge svoje izdelke neudom; pri tem pak se morajo ali gledé na uporabo delovnih moči ali glede na prejemanje glavnih tvarin produkcije načeloma omejiti na svoje ude; v kakem obsegu se smejo za pomoč ali za manj važne postranske opravke privzemati tuje moči ali prejemati tvarine od tujcev, to se pridržuje določbi z ukazom (prim. člen 8.);
e)	ako prodajejo hraniška in prodajna društva neudom po svojih udih narejene izdelke **).
*) Gledé nepogojne prostosti, dodeljeno določenim združbam naposled imenovane vrste, prim. zgoraj člen 0., št. 1.
**) Omejitev opravilnega obrata na svoje ude je že v tem, da se v primeru pod
b)	posojila dajejo samo udom, oziroma izterjava oskrbuje samo za ude;
c)	blago oddaje samo udoru;
e)	prodaje samo po udih pridelano ali narejeno blago
Kadar razširi zadruga po zmislu sprednjih določil opravilni obrat na neude, tedaj ni pri obdačbi razločka med dobičkom, doseženim po prometu z udi, in dobičkom, doseženim po prometu z peudi.
Člen 8.
O produktivnih zadrugah posebej.
(§. 85., lit. d.)
Paragraf 85., lit. d razglaša glede opravilnega obrata produktivnih zadrug zlasti dva primera, katera je dobro ločili :
I.	Prvi primer ima v mislili produktivno zadrugo, pri kateri izvršujejo produktivno delovanje udje, tvarine pa, ki se podelujejo, se smejo prejemati ali od udov ali — kar se dogaja še večkrat — od ne-udov; pogoj omejitve opravilnega obrata na svoje ude šteje zakon za izpolnjen že ledaj, kadar se omejuje zadruga glede na uporabo delavnih moči načeloma na svoje ude.
Zakon je 1 pridržal ukazu določilo, v katerem obsegu se smejo za pomoč, ali za manj važne postranske opravke privzemati tuje delavne moči; potemtakem se s tem določa, da smejo pravo produktivno delovanje, katero daje produktivni zadrugi njen značaj (narejanje mizarskih del pri produktivni zadrugi mizarjev, zlatarskih del pri produktivni zadrugi zlatarjev itd.), praviloma izvrševati samo udje; neude, zlasti pomočnike ali izučene učence upotreb-Ijali v ti opravilni vrsti je dovoljeno na eni strani, če kak ud oboli ali je sicer trajno zadržan, na drugi strani začasno, če je nenavadno mnogo nujnega dela ali v sličnih primerih. Trajanje uporabe neuda ne sme v prvem primeru znašati več, kakor šest mesecev v letu največ; v zadnjem ne sme število začasno uporabljenih neudov nikdar znašati več, kakor polovico udov, število njih delovnih dni pa nikdar ne več, kakor eno desetino števila delovnih dni udov, pri čemer je za zadnje računiti leto s 300 delovnimi dnevi.
Nasproti je dovoljeno uporabljati neude za postranske opravke, ki so s spredaj oznamenjenim produktivnim delovanjem v samo manj važni zvezi; tako sme n. p. produktivna zadruga zlatarjev prav
lahko namestiti neuda kot knjigovodea, obhodnik® ali dopisnika, ali produktivna zadruga mizarjev uporabljati neude kot voznike ali podajače.
II.	Drugi primer, o katerem govori §. 85., lit- d» se tiče tistih produktivnih zadrug, pri katerih dajejo udje sirovine, podelavo teh sirovin pa oskrbujejo ali zadružni udje sami ali pa — kar se dogaja še večkrat — neudje. Pogoj omejitve opravilnega obrala na svoje ude šteje zakon za izpolnjen že tedaj, kadar je prejemanje glavnih tvarin produkcije ali nareje omejeno načeloma na ude.
Tudi tukaj je zakon pridržal ukazu določilo, v katerem obsegu se smejo prejemali sirovine od tujcev; v tem oziru se torej s tem določa, da se morajo sirovine, katerih obdelava daje produktivni zadrugi njen značaj [n. p. mleko pri mlekarskih zadrugah (v kolikor ni morda ž njimi ravnati kot s pri-dobnine prostimi po §. 84., lit. /), sirovi loj pri zadrugah za uporabljanje sirovega loja itd.], navadno mora prejemati od udov, in sme prejemanje teh sirovin od neudov nastopiti samo tedaj, kadar bi vsled neprevidonih ali nenavadnih razmer po neudili dajane sirovine začasno nezadostovale za vzdržbo pravilnega obrata; vendar ne sme to prejemanje sirovin od neudov v nobenem primeru trajati dlje, kakor 3 mesece v letu, ter ne sme množina tako v enem letu prejetih sirovin presegati ene dvajsetine vse množine tvarin, ki so jih dali udje.
Nasproti se smejo tvarine, katere so pri produkciji, ki jo opravlja zadruga, samo manjše važnosti, vselej prejemati od neudov.
111.	Iz uvodnih besed §. 85. je sicer razvidno, da je tudi s tistimi produktivnimi zadrugami, katere ne ustrezajo niti pogoju, obravnavanem pod 1., niti pogoju, obravnavanem pod II., pa oddajajo svoje pridelke (izdelke) samo svojim udom — tako n. p-ako izdeluje samo svojim udom prodajajoče kon-sumno društvo blago v lastni upravi, ali ako nareja produktivna zadruga gostilničarjev sodno vodo samo za zadružne ude — ravnati kakor s prostimi pridobnine, kadar izkažejo čisti donos, ne presegajoč 300 gl.
IV.	Naposled bi bilo še naglašati, da ima §. 85., lit. d, kakor je razvideti že iz besed samih, v mislih produktivne zadruge v najširšem zmislu;
zlasti
terili S'la<^° ,ned nie *0lej '"d* tiste zadruge, ka-v ' .* udie se »e drže pravega produktivnega delo-J!Ja’ ‘lmPak opravljajo samo osebne službe (n. ]
' Mlge postreščakov, nosačev itd.).
Člen 9.
Vzdtžbain odprava do sedaj veljavnih raz-*°gov za prostost od pridobnine.
(§. 84., odstavek 2.).
nad ,P<^avc!k 2. §. 84. ukazuje slično, kakor §. 6. kater i"0 *’ra^anjß voljavnosti nekih zakonitih določil, dolin' * ^,edmet so razlogi za prostost od prišlo ^ *'c'rn 0z‘ru je zlasti omeniti na davčno pro-lera Sft nanašajoča določila državnih pogodeh, ka-°slanojo v moči neizpremenjena.
, Hazlogi za prostost, ne imenovani izrečno v za-jj^i"’ ,n°rajo s pridržkom določila §. 84., lit. a novi ’ °v Zl|d°l’i zakon veljavnost, lako da bodo smele Pod °'i<! llasloPdi prostosti od pridobnine samo na v s8"'1 ,az'°bov za prostost od pridobnine, naštetih znk ^ ’ °dstavku 2. ali pa uvedenih s poznejšimi
stranski cesarstva polovici, ovedeti vso obdačbeno podstavo po tem zakonu (§§. 83. do 1 23.), na ogrske in bosansko-hercegovinske podružnice pripadajoče delo te obdačbene podstave pa z ozirom na določila omenjenih zakonov, o čemer je napraviti odmerni in razdelbni operat, ter ga po finančnem deželnem oblastvu poslati finančnemu ministrstvu. Samo pri vzajemnih zavarovalnicah nastopi v tem oziru glede na njih izpremenjeno obdačbeno podstavo (člen 40.) novota v toliko, v kolikor je v razdelbnem operatu v bodočo ovedeti in izkazati samo znesek letnih čistih premij, spadajočih na vsako od obeh cesarstva polovic (po odbitku premijskih povračil [bonus] v zmislu, natančneje obravnavanem v členu40., št. 3).
Nasproti je na listi del obdačbene podstave svoj sedež na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini, imajočih podjeteb, katerega ovedö ogrska, oziroma bosansko-hercegOvinska oblaslva in kateri pripada na avstrijske podružnice, uporabljati davčno merilo, natančneje obravnavano v Členih 35. do 43. ; kadar bi potemtakem pripadajoči davek bil manjši, kakor najmanjši davek, ki gaje plačati od tostranske podjetbe, tedaj je namesto njega predpisati najmanjši davek, katerega je že tako preračunih po zmislu člena 36.; v kolikor se potrebujejo za lo podatki, kateri se ne dado ovedeti s postopanjem, ukazanim v §. 111., ker n. p. podružnica izjavi, da ne more dati teh podatkov, si je izprosili podrobnejših ukazil od finančnega ministrstva.
Minerje do dežel ogrske krone in do unanjih dežel.
Člen 10.
^kzmerje do dežol ogrske krone in do Bosne in Hercegovine.
(§• 87.)
PodÏMUagraf 87' dldo(:a’ ^a °slan(,j° glede listih 0	, ' J’ katero imajo svoj glavni sedež ali na
Širii °IU a^' avstrijskem državnem ozemlju, pa raz-v v 4 SV°'* °^Ial lU(li na drugo državno ozemlje (drž ^av.nosta določila zakona z dne 28. julija 1871.1.
zak V, r Št' 89) inz dlle 1L aPlila 1873' 1 (drž-Ve]:' -S Prav lako ostanejo v veljavnosti določila,
z (ir^0<ic) ^<>d^ Bosne in Hercegovine po zakonu le ‘2. decembra 1879. 1. (drž. zak. št. 36).
Pocukam je za podjetbe, spadajoče pod. un uc unu ' I 0l,|enjene zakone, katere imajo sedež v to-1 zakon tudi tukaj
Podružnice ogrskih ali bosansko-heroegovinskih vzajemnih zavarovalnic je obdačiti po določilih člena 40., v kateri namen je v spredaj oznamenjeriem zmislu ovedeti čiste premije, ki jih je prejela podružnica; če treba, je ravnati po zmislu zadnjega stavka v sprednjem odstavku.
Gledé obdačbe tistih ogrskih podjeteb, katere vzdržujejo v tostranski cesarstva polovici fabriške sklade ali fabrike, ne ustanavlja zakon z dne 28. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 89) nobenih posebnih pravil; potemtakem je za te podjethe slično uporabljati v členu 11. za unanje podjetbe sploh ustanovljene predpise; isto velja za avstrijske podjetbe, katere vzdržujejo na Ogrskem fabriške sklade ali fabrike.
Člen 11.
Hazmerje do unanjih dežel.
(§§. 88. do 90.).
Gledé unanjih dežel v oženi zmislu razloča slično kakor pri poglavju I. —
razširim domačega obrata v unanjo deželo (§. 88. in 89.) od razširbe unanjega obrata v našo deželo (§. 90.). Ne glede na kaka nasprotna določila državnih pogodeb, katera ostanejo po §. 84., odstavku 2. v veljavnosti, je paziti na to-le:
I.	V prvem ravnokar ovedenem primeru velja za pravilo, da je obdačiti ves donos podjetbe po poglavju II.
deželah podružnice, pri domačih prometnih podjelbah, katere razširjajo svoj obrat v unanjo deželo, pri podjetbah, katere imajo kakor v naši deželi, tako tudi v unanjih deželah fabrike >n prodajne podružnice, naposled pri podjetbah» katere imajo v naši deželi samo sedež) vsaj ena desetina donosa, doseženega iz vsega obrata, zavezana obdačbi po tem zakonu.
Kadar pak vzdržuje podjetba v unanji deželi stalen obrat po napravi podružnice, narejalnice, ku-povalnice ali prodajalnice, agenture ali po uporabi obratnih sredstev v unanji deželi ali drugači, tedaj je dovoljeno izločiti v unanji deželi doseženi donos po nastopnih pogojih:
A. Najprej mora podjetba dokazati, da se je in v katerem obsegu se je tamkaj obdačila gledé svojega v unanji deželi doseženega donosa; kadar podjetba ne more tega dokazati, ali kadar se pokaže, da se tamkaj ni obdačil ves v unanji deželi doseženi donos, tedaj je tudi ta donos, oziroma v unanji deželi ne obdačeni del donosa zavezan v naši deželi davku.
C. Podjetbe, katere zahtevajo na podstavi sprednjih določil izločbo nekega dela njih čistega donosa iz obdačbene podstave, imajo dolžnost, dokazati davčnemu oblastvu vse okolnosti, ki jih na-vedö, ali katere so potrebne za pojasnitev stvarnega položaja; zlasti jim je torej dolžnost, predložiti računske sklepe za vso podjetbo in pa za unanje podružnice, izkazati donos, kateri pripada po njih knjigovodstvu na unanje podružnice ter, če treba, dati na znanje način preračuna, ki se je pri tem uporabljal; davčno oblastvo bo potem — če treba tako, kakor piše §. 111. — preiskalo, vstreza li P° podjelbi izkazani preračun donosa resničnim razmeram in zlasti pogojem, ustanovljenim pod °» lit. a do c.
Kadar bi se bila unanja obdačba opravila ne po donosu, določenem v številkah, ampak po splošnih znakih donosa s trdnim davčnim poslavkom, tedaj je šteti za donos, obdačen v unanji deželi, tisto vsoto, katera vstreza temu trdnemu davčnemu postavko, ako se vzame, da se je obdačil donos z 10, oziroma lO'/j odstotki (člen 87. in 38.).
B. Nadalje pak je izločba v unanji deželi doseženega donosa navezana na te-le omejitve:
a)	Kadar obstoji davku zavezani obrat v prevodu blaga iz domače dežele v unanje dežele ali nasprotno (na primer pri uvoznem opravilu, izvoznem opravilu, trgovinski podjetbi), tedaj se ne sme več, kakor polovica donosa iz tega prevoda;
b)	kadar obstoji davku zavezani obrat v tem, da se blago v naši deželi nareja, v unanji deželi pa isto blago spečava (na primer pri domačih fa-brikah, katere vzdržujejo v unanjih deželah prodajne podružnice), tedaj se ne sme več kakor ena tretjina donosa lega obrata šteti za donos unanjega opravilnega obrata; naposled je
c)	v vseh drugih primerih (na primer pri zavarovalnih družbah, katere vzdržujejo v unanjih
Kadar ni po podjetbi za unanje podružnice izkazani donos v primerih pod lit. a veči kakor p°" lovica, v primerih pod lit. b pa ne veči kakor tretjin11 donosa iz prometa z unanjimi deželami, tedaj je P° podjetbi izkazani donos unanjih podružnic, v koliko1 je obdačen v unanjih deželah in se zoper njega pre' račun ne pokaže po danih dejanskih razmerah noben pomislek, pustiti neobdačenega; sicer pak je kolikor moči pojasniti in izpraviti stvarni položaj s primernimi nadaljnimi ovedbaini, in nikdar ni pustiti ne-obdačene več kakor polovice, oziroma tretjine ovedenega donosa iz prometa z Unanjimi deželami» ostajajoče zneske je vselej prišteti k obdačbeni pon* stavi naše dežele.
Slično je ravnati v primerih, ki se obravnavajo pod B, lil. c. Del unanjega donosa pak je prištet1 k obdačbeni podstavi naše dežele tukaj — v koliko1 se ni na podstavi opravljenih ovedeb spoznalo, da je to vtemeljeno v dejanskih razmerah opravilnega obrata — še le tedaj, kadar presega izkazani unan,]1 donos več kakor devet desetin vsega po podjetD doseženega donosa.
D. Slična načela kakor tista, ki so razložen»1 pod lit. B in G, morajo obveljati za primer, kadar m podjetba glede unanjega opravilnega obrata izkazala kake izgube; zlasti se sme tudi pri izgubonosnem
"nanjem opravilnem obratu njega posledek jemati J! vgotovitvi obdačbene podstave v primerih pod • a v poštev največ s polovico, v primerili pod ■ o največ s tretjino in v primerih pod lit. c največ 1 dev<dimi desetinami.
“• Kadar razširi unanja podjetba opravilni obrat na ozemlje, v katerem velja ta zakon (§. 88.), tedaj J(, ona glede donosa iz obrata v naši deželi zavezana °bdačbi po poglavju II.
Praviloma bo unanja podjetba v takem primeru /'1 P" členu IV. cesarskega ukaza z dne 29. novembra 1865. 1. (drž. zak. št. 27), oziroma zakona z dt>e 29. marca 1873. 1. (drž. zak. št. 42) dolžna, postaviti zastopništvo; ako bi ne bilo tako, jo je po zmislu §. 90. in 2G5. pozvati, da naj postavi v teh ezelali stanujočega zastopnika za vse davčne stvari ; »dar bi ne vstregla podjetba temu pozivu, tedaj bi s° moralo postopati zoper njo po zmislu g. 250. s baznimi zavoljo nereda.
Postavljeni zastopnik (reprezentant) mora dati ■nčneinu oblastvu vsa pomagala, ki so potrebna Za ovedbo donosa iz obrata v naši deželi. V kolikor stoji obrat v prevodu blaga iz unanjih dežel v našo e/.eto ali nasprotno, ali v nareji blaga iz unanjih e*elah, katero se spečava v naši deželi, velja tukaj V'1 Pravilo, da se mora v naši deželi obdačiti vsaj po-VlCa> oziroma tretjina donosa, doseženega v tega r'da; kadar bi narejala unanja podjetba blago naši deželi, pa je spečavala v unanjih deželah, naj bi bilo uporabljati pravilo, ustanovljeno po 1 lit.
Oddelek D.
^kedba pridobnine podjetbam, zavezanim javnemu dajanju računov.
I.	Vgolovitcv |ioil.slavr /a obdacbo.
a)	Splošna določila.
Člen 12.
v
Pasna določba podstave za obdarim.
(§§. 91. in 92., odstavek 1. do 3.).
1 • Odmera pridobnine, ki jo je predpisovati j»o P°glavju II., se opravlja vsako leto in to praviloma
Slovenhch.)
9/9
na podstavi čistega donosa davku zavezanih podjeteb, doseženih v zadnjem opravilnem letu pred davčnim letom.
V prvem letu veljavnosti lega zakona bo torej čisti donos iz opravilnega leta, katero je zadnje pred koledarskim letom 1898., vzeti za obdačbeno podstavo, to je torej donos od 1. dne januarja 1897. do 31. dne decembra 1897.1., ako se opravilno leto strinja s koledarskim, ali pa, če na primer sklepa podjetba svoje opravilno leto s 30. dnevom junija vsakega leta, donos od 1. dne julija 1896. I. do 30. dne junija 1897. 1.
2.	Zastran obdačbe na novo nastajajočih podjeteb določa zakon, da mora za tisto leto, v katerem se je začel obrat, veljali za obdačbeno podstavo čisti donos, dosežen v tem letu. V takem primeru mora torej v prvem opravilnem letu doseženi čisti donos služiti v podstavo obdačbi kakor za prvo, tako za drugo in eventualno tudi za tretje koledarsko leto ; ako se je na primer kaka podjetba začela 1. dne maja 1898.1. in je svojo bilancijo sklenila s 30. dnevom aprila 1899. 1., tedaj je v tem opravilnem letu doseženi dobiček vzeti v podstavo obdačbi kakor za leto 1898., tako tudi obdačbi za leli 1899. in 1900.
3.	Kadar obsega zadnji opravilni sklep samo neki del opravilnega leta ali več, kakor enoletno dobo, tedaj je za čisli donos opravilnega leta šteli listi znesek, ki se za eno leto pokaže iz razmerja obratnega.trajanja do dobe enega leta; kadar obsega torej n. p. zadnji opravilni sklep samo dobo od
1.	dne oktobra 1897. do 31. dne decembra 1897. I., tedaj jo kot obdačbeno podstavo za leto 1898. vzeti štirikratni znesek dotičnega čistega donosa; ako pak obsega opravilni sklep čas od 1. dne oktobra 1897.1. do 31. dne decembra 1898. L, tedaj je kot obdač-beno podstavo za leto 1898. vzeti samo dvanajst petnajstin dotičnega čistega donosa.
4.	Z določbo, da je vzeti obdačbi v podslavo vsakikral donos celega leta, ni nikakor izročeno, da je tudi vselej plačati davek za vse leto ; mariveč določa §. 117., da se začne davčna dolžnost še-le s pričetkom podjetbe, med lem ko ukazuje §. 118., da mine davčna dolžnost, če se pazi na predpisane obličnosti, s koncem davčnega četrtletja, v katerem se je opustila podjetba.
Potemtakem jo odmeriti sicer davek tudi za na novo nastajajoče podjetbe vselej od čistega donosa podjetbe, preračunjenega na eno leto, predpisati pa ga je in pobrati s tistim zneskom, kateri se pokaže v tem letu za to obratno trajanje iz razmerja dobe
158
enega leta do dobe obratnega trajanja; pri tem je vzeti, da ima leto 365, prestopno leto pa 366 dni.
Nasproti je za podjetbe, ustavljene med davčnim letom zopet odbiti tisti del davka, odmerjen za nazadnje doseženi letni čisti donos, kateri pripada na četrtletja davčnega leta, ki prihajajo po ustavitvi obrata, oziroma po dotični naznanitvi.
Člen 13.
Začasna odmera davka.
(§. 92., odstavek 4. do 7.).
1.	Da ne bo z odmero čakati do časa, dokler se ne napravi prva bilancija, ukazuje zakon, da je gledé podjeteb, nastajajočih na novo, najprej opraviti začasno odmero; od te začasne odmere pa so izvzete:
a)	po §. 85. pogodovane podjetbe,
b)	vzajemne zavarovalne družbe in
c)	hranilnice.
2.	Ta začasna obdačba se mora pri podjetbah, ustanovljenih popolnoma na novo, opraviti v najmanjši izmeri, oznamenjeni v §. 100., odstavku 2. ; vendar ne sme pri zavarovalnih družbah na delnice za preračun začasnega davka 1 od 1000 služiti v podstavo višina — začasno saj še ne poznanih — letnih čistih premij po zmislu člena 40., št. 3, ampak prav tako višina vplačane delniške glavnice.
3.	Kadar ni nova davku zavezana potjetba popolnoma na novo ustanovljena, ampak je vase vzpre-jela popolnoma ali deloma kako že prej obstalo podjetbo, tedaj je obdačbi vzeti v podstavo verojetne dohodke.
V ta namen je ali ovedeti štiriodstotni letni donos napravne glavnice, če pa ni z verojetnostjo pričakovati štiriodstotnega donosa, verojetni letni donos, ki ga je pričakovati z ozirom na opravilni obseg in na druge podjetbe, obratovane v podobnih razmerah; na obratno dobo v prvem koledarskem letu obstanka te podjetbe razmeroma pripadajoči njega del je potem obdačiti z 10, oziroma 10 i/a odstotki.
Odločiti prašanje, je-li obdačiti štiriodstotni ali verojetni donos, to.se prepušča izprevidu davčnega oblastva, katero si bo v tem oziru izprosilo napo-
ved podjetnika, in ako ima kake pomiselke zoper to napoved, mnenje izvedenih zaupnih mož (§. lil )'
4.	Ko se je naredila prva bilancija, mora stopiti na mesto začasne obdačbe dokončna obdačba, o čemer obsega podrobnejše predpise člen 36-' št. 7.
5.	Kakor je že omenjeno, ni opraviti začasne odmere davka za podjetbe, pogodovane v §. 85-, nadalje za vzajemne zavarovalne družbe in hranilnice; nasproti se mora na podstavi prve bilancije opraviti njih dokončna obdačba tudi za prvo let0 njih obstanka, s čemer se izpremeni do sedaj veljajoča nasprotna praksa, opirajoča se pri pridobitni!1 in gospodarskih zadrugah in posojilnicah na določil0 §. 5., odstavka 3. v zakonu z dne 27. decembra 1880. 1. (drž. zak. št. 151), pri vzajemnih zavarovalnicah in hranilnicah pa na §. 12. v razpisu finančnega ministrstva z dne 11. januarja 1850. b (drž. zak. št. 10).
Člen 14.
Ovedba podstave za obdačbo.
(§. 92. in 93.).
1.	V podstavo za obdačbo se za podjetbe, zavezane davku po poglavju II., jemlje — pazeč na podrobnejša pojasnila, obsežena v členu 1., št. », v členu 11. in v nastopnih členili — res doseženi* čisti donos.
2.	Izhodišče za ovedbo te podstave za obdačbo so načeloma bilamčni prebitki. (§. 93., odst. 1)
V prvi vrsti prihaja pri tem v poštev v bilan-ciji kot tak izkazani dobiček ali kot taka izkazana izguba, ali račun dobičkov ali izgube, kažoč posta-vek tega končnega posledka (donosna bilancija, obratni račun), ker in v kolikor morajo ti izpiski in računi predstavljali ravno čisti donos.
Ali in v koliko se to zgodi v posameznem primeru, to je presojati na podstavi skrbne preskušnje prememb drugih finančnih postavkov (na primer znižbe napravne glavnice, zvišbepričuvnih zakladov) ; če treba, je opraviti potrebne izprave.
Zlasti se vtegneta izkazani dobiček in izkazana izguba razločati od resničnega obratnega posledka potem, če so bili prejemki in stroški, ki se tičejo
lata, namesto v obratnem računu itd. zaračunjeni a>avnost na posamezno imovinske vrste ali če so se Prejemki in stroški, ki se ne tičejo obrata (n. p. ustanovitveni stroški itd.), privzeli v obratni račun.
In
se
Enako je paziti na prejemke in stroške, kateri bili morda zaračunili zunaj bilancije.
3.	Z določilom §. 93., na katerega je bilo za-Vlnjeno v št. 2., odstavku 1., se izreka, da v bodoče m pojde pri ustanavljanju obdačbene podstave toliko Za resnično izvršbo kakega prejemka ali stroška, kakor uiariveč za gospodarsko in knjigovodsko pravost in primernost njih nastave v knjigah podjetbe.
akon se pri tem oprijemlje pri trgovcih navadne °vedbe čistega donosa in daje s tem mogočnost, da ?e navadno (št. 2) v podlago za preračun obdač-ene podstave vzame račun dobičkov in izgube, ozi-,01|ia bilancija donosa.
V sled tega načela se torej — s pridržkom sP°daj navedenih omejitev — na primer odpisi, ,e 0 če jim ne stoje nasproti resnični stroški za na-ornestne nabave, in pa kurzne izgube, če tudi se učni papirji niso prodali in torej ni nastala e uktivna izguba, naposled zavarovalne škode, če tudi ?° se Se le zglasile, pa jih zavarovalna družba še ni Plačala, dopuščajo po pravilih prav nastavljene bi-ancije stroški; nasproti pa je tudi na primer > ^urznimi dobički in drugačnimi zvišbami vrednosti, e tudi niso bile vresničene, ravnati navadno kakor
s Prejemki.
5.	Davčnim oblastvom je vendar pridržana p Ca, da tedaj, kadar se pokaže vtemeljen sum, KriJizuje kaka podjetba bistveno neresnične i uvke, oziroma je opravila stvarno nevtemeljene p eune, da bi tako zakrila resnični donos opravilne rata, popreskusijo pravost in primernost dotiči Nastavkov tako, kakor piše §.111. To pravico ] preskusa bo vendar vpotrebljati samo izje mon ash jo bo pri manjših podjetbah — tako posel Pri obrtnih in kmetijskih zadrugah — uporabi, v popolnoma izjemnih primerih, ker pri tal Pudjetbah pač ni pričakovati preobširne pričuvne : *e itd , in ker bi prenatančno izvrševanje te : ut>e lahko vtegnilo neugodno vplivati na razvoj ruzeb, če se pomisli, da nimajo one vselej na r Pulaganje v knjigovodstvu izšolanih moči.
ne glede na to, kako jih uporablja podjetba, torej zlasti brez razločka, se li vselej kot obresti, dividende, tantijeme, ali pod katerim koli imenom ali po katerem koli merilu razdelé, polože v pričuvni zaklad, odneso na bodoči račun ali uporabijo kako drugači.
7.	Vsled teh določil se torej tantijeme, na-vzočninske znamke, nagrade itd., katere se izplačujejo predstojništvu podjetbe (upravnemu svetu, nadzornemu svetu, ravnateljstvu itd.) iz bilančnih prebitkov, ne bodo smele izločiti iz podstave za ob-dačbo, od česar nastopi izjema samo glede prime-merov, navedenih v §. 95., lit. *; nasproti pa so na podstavi izrečnega določila §. 95., lit. h nameščencem podjetbe po pogodbi izplačevane tantijeme (celo če bi se formalno izkazale kot del čistega dohodka) vsakakor pripusten odbitni po-stavek.
8.	V kolikor so deli donosa — na primer pri produktivnih zadrugah — razdeljujejo in natura in bi ne bili obseženi v bilančnih prebitkih je preračunih donosne dele po njih tržni ceni v denar, ter jih potem prišteti bilančnim prebitkom.
9.	V zakonu kot pravilo postavljeni stavek, da morajo bilančni prebitki biti v podstavo za ob-dačbo, se podrobnejše pojašnjuje, pa tudi bistveno izpreminja po §§. 94. do 98., v katerih vkrepa zakon gledé neke vrste prejemkov in stroškov, ne gledé na to, kako jih zaračunja podjetba — in torej zlasti tudi ne gledé na to, se-li ti postavki zaračunjajo v računih o tekočih prejemkih in stroških ali pa morda samo neposredno v imovinski bilanciji ali tudi zunaj bilancije (člen 56., št. 1. do 3.) — posebna določila o ravnanju ž njimi pri vstanavljanju podstave za obdačbo.
10.	Ta določila §§. 94. do 98. nimajo torej nikakor naniena, naštevati vse pripustne in nepri-pustne stroške in prejemke, ampak imajo samo rešiti nekatera prašanja, dvomna zlasti z ozirom na dosedanje zakonodavstvo.
11.	Iz zakonitega določila, daje čisti donos podjeteb podstava obdačbi, se prav splošno razvidi, da je nepripustno, kakorkoli zaračunjati večkrat iste stroške.
b)	Ne vštevni prejemni postavki.
Člen 15.
b- Od bilančnih prebitkov je načeloma izhajati Za 0vedbo obdačbene podstave, ne da bi pri tem šlo j)a h>, so se,li ti bilančni pribitki pokazali iz smega obrata podjetbe ali iz njenega zakupa, in pa
Uvod.
(§. 95.)
V §. 95. našteva zakon najprej vrsto prejemnih postavkov, kateri se ne smejo vpoštevati v podstavo
za obdačbo podjetbe in to celo tedaj ne, kadar bi se moralo ob preračunu bilančnih prebitkov postopati drugaČi.
Ta zakoniti predpis sme po načinu zaračuna teh prejemnih postavkov (prim. čl. 14., št. 2) uveljavljati podjetba različno.
Ako je n. p. vpošlevala podjetba te prejemne postavke ob preračunu svojih bilančnih prebitkov kot prejemke, tedaj je ob ustanavljanju podstave za obdačbo odbiti te nevštevne prejemne postavke od izkazanih bilančnih prebitkov.
Kadar pak se ni podjetba pri preračunu svojih bil,'ničnih prebitkov iz katerikoli vzrokov ozirala na te ne vštevne prejemne postavke, in. kadar niso ton j ti prejemni postavki sploh nič vplivali na višino bilančnih prebitkov, tedaj je izkazane bilančne prebitke vzeti v podstavo za obdačbo, ne vštevne prejemke pa, na katere se ni gledalo že tako, je pustiti v nemar.
Člen 16.
Posamezni ne vštovni prejemni postavki.
(§. 95., lit. a, b, c.)
I. Kot taki prejemni postavki so našteti v zakonu taksativno ti-le:
a)	„Prenosi bilančnih dobičkov iz prejšnjih let“.
b)	„Čisti donosi iz predmetov zemljarine in hišnine (domarine) v tistem znesku, v katerem so oni v podstavo odmeri zemljarine in hišnine; pri predmetih, zavezanih razredni hišnim, je za čisti donos šteti tisti znesek, katerega bi moral predmet, ako bi bil zavezan hišni najmarini, dati čiste najemnine, da bi hišna najmarina dosegla predmetu v resnici predpisano razredno hiš-nino“. 1
1. Potemtakem se sme torej zemljarini podvrženi katastrski čisti donos, nadalje donos od poslopij, ki je po zmislu §. 7. v zakonu z dne 9. februarja 1882. 1. (drž, zak. št. 17), in po zmislu člena 3. tega zakona podvržen petodstotnemu davku od čistega donosa hišne najmarine prostih
poslopij, naposled donos poslopij, ki je po odbitku vzdržbenih in razdolžbenih odstovkov efektivno p0(*] vržen hišni najmarini, izločiti iz prejemkov v tukaj oznamenjeni izmeri; gledé donosa poslopij, podv(' ženega razredni hišnini, je znesek, ki ga je izločiti, ovedeti po številkah tako, kakor je izrečno povedano v zakonu.
2.	Donosi nepremičnin, ki jih je tako izločiti, obsegajo tudi znesek za nje plačevane zemljarine in hišnine, s katerim bi bilo po členu 21. ravnali spleh kakor s vštevnim stroškom. Da se odstrani iz tega izvirajoča mogočnost, da bi se dvakrat zaračunil ta znesek, čegar se je po zmislu uvodnih besed 8- ^ , izogniti, je torej ali zmanjšati donos nepremičnine, ki ga je izločiti, za znesek realnih davkov z dokladami vred ali pa izločiti donos nepremičnine s vsem spre-daj navedenim zneskom, nasproti pa pri razhodnein postavku „davki“ odšteti znesek realnih davkov z dokladami vred.
Iz istega vzroka ni tudi pristojbinski nadomestek, v kolikor se pobira od vrednosti nepremičnih stvari, všteven razhodni postavek.
3.	Vsled zakonitih določil, vkrenjenili v 95., lit. b, zaostaja iz prejemkov izločeni znesek večkrat za skupno višino dejanskega donosa zemljišč in poslopij ; tako n. p. pri zemljarini, kadar presega donos zemljišč dejanski katastrski čisti donos, ali se doseže taka zemljiška zakupnina i. k. e. ; pri hišni najmarini za znesek zakonitih vzdržbenih in raz-dolžbenib odstotkov.
Nasproti pak je tudi z vzdržbenimi stroški itd,, vpostavljenimi v razhodke in v resnici plačanimi, 'n pa z odpisnimi zneski, zaračunjenimi za poslopja, ravnati po meri določil člena 25. kot s vštevnimi stroški.
4.	Kadar bi kaka podjetba ne bila izkazala donosa svoje nepremičnine v danem računu, tedaj bi ga bilo zastran ovedbe podstave za obdačbo preračunih, pazeč na sprednja načela, ter prišteti kak potemtakem morda preostajajoči njega davku zavezani del bilančnim prebitkom.
5.	Posebnega pojasnila potrebuje še primer, kadar se nepremičnina uporablja v lastnem opravilnem obratu (na primer hiša pri bančnem opravilu); zastran tega se torej njen užitek ali prevdari v denarju kakor med prejemki, tako tudi med obratnimi stroški, in to vselej z enakim zneskom, ali Pa se sploh ne gleda nanj v računu dobička in izgube; vendar bo — takorekoč kot izjema v členu 1 &•> odstavku 4 ustanovljenega pravila — v obeh pri-
ri'etih odbiti od bilančnih prebitkov v resnici po re-• nem davku zadeti znesek te nepremičnine ter pu-1 1 v resnici nastale vzdržbene stroške med raz-
hodki.
»Prejeti garancijski prispevki ali državne na-Prejščine;“
gb de tega določila je zavrniti na izpeljave člena 1 8.,
Drugih, kakor tukaj naštetih 111 v nobenem primeru.
izločeb
iz pre-
1.	S tem je razumevali vse vrste investicij, kakor nakup zemljišč, zidanje' poslopij, nabava strojev itd., in pa z nabavo glavnice združene stroške (kolke, zabeležne stroške, tiskovne stroške; in stroške; za inserate itd.).
2.	Gleele; nabav v nadoinestbo porabljenih ali sicer ne več porabnih glavniških sestavin se zavrača, v kolikor se zalagajo iz pričuvnih zakladov, na člen 29.; s posebnim ozirom na §. 95., lit. /j odstavek 4. se opominja nadalje na-to:
c)	Ni' všlovni razhod ni postavki. Člen 17.
Uvod.
(§. 94.)
, y S. 94. je naštela vrsta razhoelkov (slroškov) 1 eri se ne smejo zaračuniti na dolg davku zaveza-ri( čistega elonosei poiljetbe.
Po različnem načinu dejanskega zaračuna tide koškov se sme ta prepovcel ob vgotovljanju pod-S*av° za obdačbo uveljavljati na različen način.
Kadar je n. p. podjetba ob preračunu bilančnih P|(‘bilkov vzela te; razhodke v poštev kot odbitne po-s'avke, tedaj jih je; ob vgolovljanju obelačbene pod-sbeve zopet prišteti bilančnim prebitkom, izkazanim potemtakem za obdačbo prenizko; kadar pa je te 'izhodne postavke že podjetba pustila ob preračunu Jlančnih prebitkov v nemar — kadar torej ti pre-,!tkl sploh nisei vplivali na višino bilančnih pre-ukov — tedaj je v podstavo za obdačbo vzeli Pančne prebitke, ne vštevnili razhoelkov pak, na au;re nj gledalo že tako, ni dalje jemati v pošmv.
Kot take ne vštevne razhodke (stroške) ozna-"H'nja zakon vse zneske, kateri se uporabljajo iz . datnili posleelkov opravilnega leta za kak namen, 'z-1 i‘čno oznamenjen v §. 93., ali kak včlenil 18. elo *• obravnavanih namenov.
Člen 18.
^visita glavnice in razdolžbe dolgov.
3.	Nadomestne nabave, katere se zapišejo na dolg dotičnim stanovnim računom (n. p. računu poslopij, računu strojev itd.) in se torej izražajo v zvišbi dotičnega aktiva v bilanciji, ne obremenjajo čistega donosa, ker kažejo samo, da si; je nekako premaknila sestava imovine.
Teh nadomestnih nabav torej ni pri sestavi podstave za obdačbo niti prišteti bilančnim prebitkom, niti odšteti od njih.
Nasproti je nadomestne nabave, ki se naredi; na dolg upravnega ali stroškovnega računa in potem -takem na dolg čistega donosa, prišteti bilančnim prebitkom, ker bi se sicer s tem načinom •preračuna znižala podstava za obdačbo.
Samo tedaj, kadar bi se pri določenih predmetih opustil stvarnemu položaju vstrezajoči odpis, ne veljajo nadomestne nabave takih predmetov v mejah sploh pripustnega, vendar ne opravljenega odpisa za poinnožbo glavnice.
Kadar je torej na primer podjetba, namesto da bi odpisala od strojevnega računa po stanju stvari 60.000 gl., nakupila za 60.000 gl. novih strojev na dolg davku zavezanega donosa, tedaj ni teh 60.000 gl. prištetikotpomnožek glavnice kbilančnim prebitkom.
Kadar bi pak podjetba, namesto da bi opravila po stanju stvari pripusten odjpis 60.000 gl., ' na dolg davku zavezanega čistega donosa nabavila za 80.000 gl. novih strojev, tedaj bi bilo šteti znesek za 20.000 gl. za pomnožbo dosedanje napravne glavnice in ga torej prišteti k bilančnim prebitkom.
(§. 94., lit. a in b.)
r*o §. 94. so ne vštevni razhodni postavki tisti Zneski, ki so se iz obratnih posledkov uporabili:
a) »Da se poveča v podjetbi naložena glavnica“.
Kadar bi bila naposled kaka nadomestna nabava založena deloma iz posebnega pričuvnega zaklada, napravljenega v ta namen, deloma pa na dolg čistega donosa, tedaj bi bilo gledé dela, založenega iz posebnega pričuvnega zaklada, uporabljati določilo
člena 29., št. 4., glede ostalega dela pa določila sprednjih odstavkov.
b) „Za odplačila na glavnice, po deležnikih naložene v podjetbi, in pa za taka poplačila dolgov, katerih založba iz tekočih donosov zahteva zvišbo imovinskega ostanka (salda) podjetbe, ki ga je preračunih po načelih resnične iino-vinske bilancije, ali katera se nanašajo na take naprejščine ali prispevke, ki se po §. 95., lit. c) niso privzeli v podstavo obdačbi“.
Za taka odplačila je šteti zlasti tiste zneske, ki se uporabijo za odkup izžrebanih delnic, prednosti in deležnic podjetbe; za odkup izžrebanih zastavnih pisem in komunalnih obligacij uporabljeni zneski s kakimi dotičnimi stroški pak se bodo praviloma seveda izkazovali kot obrtni stroški, ker te zadolžnice niso del podjetbene glavnice. (Prim. člen 19.). Ne odbitni, oziroma ne izločljivi iz podstave za ob-dačbo so tudi tisti zneski, kateri zapadejo podjetbi na korist, ker se izžrebane zadolžnice in odrezki za obresti in dividende ne predlože o pravem času.
Ne odbitna so naposled tudj povračila za garancijske zneske in državne naprejščine, ki se pokažejo kot posojila, dana podjetbi; potemtakem ni njih prejema — v nasprotju s prejemom nepovratnih pod-porščin in državnih podpor — računih med davku zavezane prejemke. (§. 95., lit. c).
Člen 19.
Obrestovan,je napravite glavnice.
(§. 94., lit. c.)
Po §. 94. so ne vštevni razhodni postavki tudi zneski, ki se uporabijo:
c)	„Za obrestovanje v podjetbi (v delnicah, prednostnih delnicah, opravilnih vlogah, zadružnih deležih, vlogah komanditistov i. e.) naloženih, in pa proti prednostnim obligacijam ali drugačnim delnim zadolžnicam ali proti hipotekarnemu Zavarovanju posojenih glavnic, v kolikor so te deli napravne glavnice, toda brez tistih v §. 95., lit. e) oznamenjenih zneskov, ki so bili izdani za obrestovanje po pravilih založenih in dejanski izdanih zastavnih pisem ali komunalnih obligacij“.
S tem določilom zakona se ukazuje, da je vra-čuniti obresti v podjetbi stalno naložene glavnice v obdačbeno podstavo, v kolikor ne ustanavlja kakih izjem v tem oziru §. 95., lit. e; za stalno v podjetbi naloženo glavnico je šteti zlasti vsako podjetbi proti hipotekarnemu zavarovanju posojeno glavnico, dokler ne dokaže podjetba, da se ne sme ta glavnica šteti za del napravne glavnice; vsled izrečne odredbe za-kona pak ni — kakoi se je omenilo že v členu l8.> lit. b — šteti za dele napravne glavnice tistih glavnici ki so bile posojene proti zastavnim pismom in komunalnim obligacijam. Potemtakem je z obrestmi) nastavljenimi za njih obrestovanje, ravnati kakor s vštevnim razhodnim postavkorn, ako so bila ta zastavna pisma založena s posojili drugim osebam, vstrezajočim pravilom, ter so bila v resnici izdana po podjetbi; isto ravnanje bo slično uporabljati Pf' melioracijskih listih in tistih železniških zadolžnicah, ki se izdado po zmislu zakona z dne 31. de-cembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.)) člen VII. ; zastran potrebnosti, popreskusiti te zadnje točke, je slično uporabljati določila člena 14., št. 5.
Prav tako ne smejo za dele napravne glavnice veljati hranilne vloge pri hranilnicah in posojilnicah, zato so tudi za njih obrestovanje potrebni zneski navedeni med vštevnimi stroški (§. 95., lit. e).
Obrestovanju napravne glavnice je šteti za enake in torej ž njimi, ravnati kakor z ne vštevnimi razhodnimi postavki tiste postranske pristojbine, ki so združene s tako zvano glavniško službo.
Sem spadajo zlasti kuponske kolkovnine, bankirjem za odkup odrezkov (kuponov) plačane provizije, stroški za nabiivo novih kuponskih pol, tekoče pristojbine za beležbo papirjev na borzi i. v. e.
Člen 20.
Garancijski prispevki, darila, darovi i. k. e.
(§. 94., lit. d in e.)
Po §. 94. so ne vštevni razhodni postavk: nadalje tudi zneski, ki se uporabijo:
d)	„Za dodelitev garancijskih prispevkov, naprej-ščin ali doplačil drugim podjetbam“.
e)	„Za darila, darove in druge namembe, v koliko: teh ne zahteva že opravilni obrat ali jih ne da
že obstoječim dobrodelnim zavodom kaka po §• 85. pogodovana pridobitna in gospodarska zadruga ali posojilnica; nagrade, ki se dadö nameščencem podjetbe za službe, sforjene pod-jelbi, in pa bolninski prispevki, ki se dajejo nameščencem in njih družinam, veljajo za stroške, zahtevane po opravilnem obratu“.
Po opravilnem obratu zahtevana darila, rove m namembe smejo vse podjelbe, zavezane javnemu dajanju računov, uvrstiti med stroške; kaj J mb, da je zahteva opravilni obrat, to je presojati Sa 1 krat po posebnem stanju stvari; zakon "menja posebej nameščencem (ne pa tudi udom Predstojništva) podjetbe za podjetbi storjene službe ne nagrade in pa za nje ali za njih svojce dajane '° n®skc prispevke, toda kot s vštevnimi stroški bo ravnati v obče z darovi sploh, ki se v nagrado po-I mih zaslug za podjetbo ali v pomnožbo zanimanja razvoj poslovanja dado drugim osebam kakor ( orn predstojništva, upravnim svetovavcom itd., , L "hčni navadi vstrezajočimi darovi osebam, a ere so z podjetbo v opravilni zvezi (na primer novoletnimi darovi); prav tako je ravnati tudi ■ zneski, ki jih nekatere zavarovalnice plačujejo posameznim gasilnim društvom.
Tukaj označeni okvir presega zakon samo glede Podjeteb, po §. 85. pogodovanih, katerim se kakor V. ^-> I-, lit. d zakona z dno 27. decembra 1 880.1. orž. zak. št. 151), dodeljuje pravica, da smejo ob 'gotovljanju podstave za obdačbo zaračunili kol ) števne stroške tiste namembe, ki jih dado obsto-Jrcim dobrodelnim zavodom.
glede
Zastran zadnjega stavka te črke, je v ostalem nagrad, ki se pri hranilnicah, in pa pri prhlo-mb m gospodarskih zadrugah in posojilnicah, po-g° ovanih po §. 85., plačujejo udom predstojništva " nadzorništva, zavrniti tudi na §. 95., lit. », ozi-r°ma na člen 27., lit. ».
Člen 21.
Davki; odnosi izgub.
(§. 94., lit. f in g.)
Ne vštevni razhodni postavki so naposled po ®' zneski, ki se uporabijo:
» Za plačilo po določilih tega poglavja pripadajočega davka z dokladami vred; temu davku je
enačiti na podstavi dosedanjih zakonov odmerjeno pridobnino in pa dohodnino prvega in drugega razreda“.
Tukaj ustanovljena prepoved obsega samo z dokladami vred davek, ki pripada po poglavju II., ter se torej ne razteza na drugačne davke, ki jih mora plačevati podjetba, kakor so neposredni davki vsake vrste, davki, ki jih je po pogodbi plačevati za uradnike, dolenjeavstrijski davek za uboge i. k. e. v.
Zastran zemljarine in hišnine z dokladami vred se zavrača na določila člena Iti.
Ako je prevzela podjetba dolžnost, iz svojega plačati prihodnino (rentnino), katera pripada od obresti in prihodkov, ki jih izplačuje ona, in katera se pobira po §. 133. z odbitkom ter oddaje državni blagajnici, se sme s to prihodnino kot s vštevnim-stroškom ravnati tedaj, kadar se ti prihodnini zavezane obresti in rente same izkažejo kot vštevni stroški podjetbe.
V prvem letu veljavnosti zakona, oziroma dokler je plačevati davčne dolžnosti, osnovane na pridob-ninskem in dohodninskem patentu, se ne sme odbiti tudi ne od podjetbe plačevana pridobnina in dohodnina I. razreda, oziroma (pri hranilnicah, preskrbo-valnicah itd.) dohodnina III. razreda z dokladami vred.
Paziti je na to, da se v nasprotju z zakonom z dne 27. decembra 1880. 1. (drž. zak. št. 151) ne sme odslej kot s vštevnimi razhodnimi postavki ravnati tudi ne z deželnimi, občinskimi in drugačnimi dokladami, ki se pobirajo k pridobnini. To določilo je v prvem letu veljavnosti zakona, oziroma dokler je plačevati davčne dolžnosti, osnovane na pridob-ninskem in dohodninskem patentu, uporabljati slično tudi na doklade, katere pripadajo od davka, odmerjenega po zmislu navedenega zakona.
g)	„V založbo prenosov bilančnih izgub iz prejšnjih let; pri tem pak je pri podjetbah, pogodovanih po §. 85., izvzeti tisto po določilih tega zakona preračunjeno izgubo, ki je nastala v zadnjem, pred bilančnim letom preteklem opravilnem letu*.
To določilo vstreza nameri zakona, vsakikrat zadeti ves letni donos podjetbe. Glede podjeteb. pogodovanih po §. 85., se vzdržuje v moči v §. 2., I., zadnjem odstavku zakona z dne 27. decembra 18SO. 1. (drž. zak. št. 151) dodeljena pravica s tem razločkom, da se sme odbiti ne po bilanciji izkazana,
ampak po določilih lega zakona (prim. člen 33.) preračunjena izguba v zadnjem letu.
d)	Vštevni razhodili postavki.
Člen 22.
Uvod.
(§• «5.).
Zakon našteva naposled v g. 95. izrečno več vrst stroškov (razhodkov), kateri se smejo odbiti od opravilnega donosa, in to celo tedaj, kadar bi se bilo morda ravnalo ob preračunu bilančnih prebitkov drugači.
Tudi vpoštevanje Leb razhodnih postavkov se sme ob vgotovljanju obdačbene podstave po načinu, kakor zaračunja podjetba le razhpdne postavke, uveljavljati različno.
Kadar je n. p. podjetba sama vpoštevala te raz-hodne postavke ob preračunu bilančnih prebitkov kot razhodne postavke, tako da so bilančni prebitki že znižani za te zneske, tedaj je v obdaČbono podstavo vzeti le bilančne prebilke, na vštevne stroške pak, na katere se je že gledalo, se ni več ozirati.
Kadar se pak podjetba ni ob preračunu bilančnih prebitkov ozirala na te vštevne stroške,-tedaj je te razhodne postavke ob vgotovljanju obdačbene podstave odšteti od izkazanih bilančnih prebitkov.
Člen 23.
Premijske reserve (prilinme, prieme).
'	(g. 95., lit. d.)
V zakonu so v g. 95. kol všteven razhodili postavek navedene:
d)	„Premijske reserve, ki so pri zavarovalnicah določene v pokritbo s koncem leta še ne preteklih zavarovanj, potem zneski, ki se še niso konec leta izplačali za že zglašene škode ali drugačne zavarovalne primere“.
I.	Določilo gledé premijskih reserv (pričuv) jc v najoži zvezi z dajanjem računov, predpisanim za zavarovalne družbe v ministrskem ukazu z dne 5. marca 1896. 1. (drž. zak. št. 31); po tem ukazu (g. 28.) morajo namreč zavarovalne družbe po dm ločenih načelih preračunjene dele tekočih preinijskili prejemkov prihraniti za izpolnjevanje svojih erez obratno leto segajočih dolžnosti, naložili jih ločeno in v svojih računih izkazovati posebej in to tako, d® se premijske reserve, kar jih je konci zadnjega leta, vpostavijo kol prejemki v občni obratni račun tekočega leta, premijske reserve pa, kar jih je konci leta, vpišejo kot odnos na nastopno leto mod stroške; naravno je seveda, da praviloma ne bodo zneski pre-mijskih reserv na začetku in koncu istega leta enaki, ker se morajo med obratnim letom z ene strani v tel' prihranah obseženi zneski za zares nastale škode in za stornirane pogodbe (odkupe) vzeti iž njih, n:l drugi strani pa se konci računskega leta odkazati pri-hranam, kar jih je v zavarovanju življenja, obresti i" zavarovalnotehniške čiste premije (tarifne premije, odbivši upravno doklado), 1er vnovič vrediti premijske reserve v zavarovanju na ujime po meri premije, plačane naprej črez računsko leto ali računjene v poprečnosti.
Zakonito določilo, o katerem je govor, ukazuje torej, da je obdačbeno podstavo za zavarovalne družbeovedeti v stiku z danim računom, nastavljenim po teh načelih, da je torej pustiti na eni’strani odnos premijskih reserv iz prejšnjega leta med prejemki, na drugi strani pa tudi odnos premijskih reserv na nastopno leto med stroški; ta načela dopolnjujoče določilo o ovedbi obdačbene podstave za zavarovalne družbe obsega g. 97., odstavek 2., o čemer se govori spodaj v členu 30. Premijskim reservam je šteti za enake premijske odnose, t. j. vsoto premij, plačanih naprej za dobe, presegajoče konec računskega leta. Naposled je dotacije tako zvanih vojnih prihran — ki so nabirajo v založbo vojnega rizika — šteti za enake položbam v poseben prihranski (prh čuvni) zaklad, ter ravnati ž njijni kot s vštevnimi razhodnimi postavki, uporabljaje g; 95., lit. f.
II.	V zadnjem stavku g. 95. lit.Jri se — prav tako. v stiku z dajanjem računa, predpisanim v spredaj oznamenjenein ministrskem ukazu (g. 33., št. 9) dovoljuje, da se smejo že dospele dajatve iz zavarovalnih prispevkov, če tudi se v resnici še niso izplačale, vpostaviti kot strošek z že znanimi ali pr>" bližno preračunjenimi zneski; ker sp morajo v nastopnem letu te takozvane „reserve za škode izkazati kot prejemki, resnično izplačilo zavarovalne vsote pa v nastopnem letu kot strošek, more za davčne dohodke iz dovolitve, izrečene v zakonu, nastati kaka škoda samo v toliko, v kolikor se je, ker so se reserve za škode nastavile previsoko, prenizko preračunila obdačbena podstava kakega
e a na dolg nastopnega leta; popreskus, ali je po ocjetbi nastavljena reserva škod primerna, bo smeti oreJ v obče opustiti ter zavrniti tudi v tem oziru na člena 14., št. 5.
tedaj, kadar so ti zakladi namenjeni v založbo primanjkljajev in izgub določno oznamenjene vrste in so izgube in primanjkljaji te vrste ali že nastopili ali se pa morajo pričakovati po naprej vidnem posledku opravilnih razmer.
Člen 24.
Pasivne obresti.
Primernost višine opravljenih odpisov, oziroma položeb mora davčno oblastvo vgoto-viti po izvedencih, ako ima zoper njo kake pomiselke.
(§. 95., lit. e.)
Zakon navaja kot všteven razhodili postavek v 95. nadalje:
') »Vsepo podjetbi dane pasivne obresti, v kolikor v §. 94., lit. c) izrečno ukazano, da se mo-raj° privzeti v podstavo za obdačbo; torej zlasti po podjetbi dane lombardne in eskomptne obresti, obresti od hranilnih vlog, položkov, izdanih blagajničnih listov, prosto s pismom potrjenih zajmov ; dalje obresti, katere so bile porabljene za praviloma pokrita in v resnici izdana zastavna pisma ali komunalne obligacije*.
S sprednjim določilom dovoljuje zakon v na-Pr°tju z dohodninskim patentom načeloma, da se S^ej° odbiti po podjetbi plačevane pasivne obresti .c opravilnega donosa (v katerega so pa sedaj vzpre-. e tudi vse prejete aktivne obresti); o dotičnih iz-leniah in natančnejših določilih se je govorilo že v Pojasnilu g. 94., lit. c (člen 19.).
Člen 25.
Odpisi in položbe.
(§■ 95., lit. f.)
V zakonu so kot všteven razhodni postavek ledeni v §. 95. nadalje:
^ »Odpisi, ki vstrezajo obrabi ali razveljavi inven-tai'ja ali obratnega gradiva, in pa ob opravilnem pbratu nastalim tvarinskim, kurznim ali drugim Izgubam, dalje tisti deli donosa, kateri se iz istega povoda položč v posebnih zakladih (pričuvnih zakladih za odpise, amortizacije, 'zgube i. e.); v zadnjem primeru pak samo
Hranilnicam, zavarovalnicam in pa po g. 85. pogodovanim pridobitnim in gospodarskim zadrugam in posojilnicam, katere pre-odkazujejo knjižne, toda ne realizovane kurzne dobičke v posebnih reservah za kurzne izgube, se ne sme odrekati izločba takih preodkazov iz podstave za obdačbo.
če se odpisni zneski uporabijo za nove nabave inventarja ali obratnega gradiva, ni šteti, da se je s tem povečala v podjetbi ležeča glavnica (g. 94., lit. a)“.
Kakor se je opomnilo že v členu 14., št. 3 dovoljuje zakon ob vgotovitvi obdačbenih podstav, da se sme gledati na odpise, s katerimi je po trgovskih načelih spraviti knjižno ceno podjetbi pristoječih predmetov v sklad ž njih resnično vrednostjo in zlasti primerno jemati ozir na nastalo obrabo, izgubo vrednosti ali zmanjšbo dotičnih predmetov, na verojetnost izgub, ki se pričakujejo, in na negotovost neplačanih terjatev.
Ob enem dovoljuje zakon tudi, da se tisti deli donosa, ki se prihranijo za slične namene, puste po določenih pogojih ob vgotovitvi obdačbene podstave v nemar. V to pak ne zadostuje že samo, da se prihrani dobiček, zlasti tudi ne zadostuje v ta namen, da se neki del dobička položi v tako zvane prihran-ske (pričuvne, reservne) zaklade, — ki so mariveč le posebno oznamenilo za pomnožbo družbene (osnovne) imovine, — ampak zakon zahteva, da se prihranjeni deli donosa polože v posebne, edino določenim namenom odmenjene zaklade — takozvane posebne prihranske zaklade, kakor na primer pri-hranske zaklade za odpise, amortizacije, obnovo kolejnic, obnove, dvojbene terjatve, kurzno izgubo, izgube i. v. e. — in da so izgube in primanjkljaji te vrste ali že nastopili ali pa se morajo pričakovati po naprej vidnem posledku opravilnih razmer.
Zadnje določilo pa se sme po besedi razlagati tako, da je že pričakovati določeno posebno izgubo,
(Slovenlsch.)
159
mariveč se ne sme pustiti iz vida, da vtegnejo v vsaki opravilni podjetbi nastati izgube vsaki čas in torej vstreza trgovski navadi, na katero je gledati tudi tukaj, da se za take izgube napravi opravilnemu obsegu in verojetnosti izgub primeren prihranski' zaklad za izgube.
Kakor priznava odpisov, tako je priznava pri-hran dobičkov za odbitne postavke zvezana pred vsem na pogoj, da je taka odredba primerna danim razmeram; ta pogoj ne obveljâ pri odpisih, kateri ne služijo nastalim ali gotovo pričakovanim znižbam vrednosti ali izgubam v tvarini, ampak samo po-črtežnim razdolžbam glavnice (amortizacijam), — na primer odpisi na ustanovnem računu ali pri prav ocenjenih zemljiščih i. v. e.
Pri odpisih, ki vtegnejo služiti kakor ravnokar omenjenemu namenu, tako tudi temu, da se pripravi primerna ocena imovinskoga predmeta, na primer pri odpisih na zavodovih poslopjih itd., je paziti na to, da se oni, kakor se to večkrat dogaja zastran raz-dolžbe glavnice, ne raztegnejo očitno črez najmanjšo mejo, ki vstreza njih stvarni vrednosti.
Kadar bi imelo davčno oblastvo kaj pomiselkov zoper opravljene odpise in prihrane dobičkov, zlasti kadar bi po pravici sumilo, da se je z neosnovanimi ali pretiranimi odpisi ali z očitno nepotrebnimi položbami namerjala premišljena znižba obdačbene podstave, tedaj mora dati preskusiti primernost teh postavkov, pazeč na postopanje, predpisano v g. 111. ; tudi v tem oziru seje ravnati po splošnih, v členu 14.. št 5 ustanovljenih pravilih, da se sme tak popreskus sploh in zlasti nasproti manjšim podjetbam, kakor so zadruge in posojilnice, opraviti samo izjemoma in iz nujnih vzrokov.
Po odstavku 3., lit. /' pak je tak popreskus vselej opustiti pri hranilnicah, zavarovalnicah in po §. 85. pogodovanih pridobitnih in gospodarskih zadrugah gledé njih ne vresničenih kurznih dobitkov, kalere preodkažejo v posebne pričuve za kurzne izgube.
Mimo odpisov se smejo seveda zaračuniti tudi resnično izdani tekoči stroški za poprave in vzdržbo strojev, zemljiščji. t. d.,ki so obseženi v občnem obratnem računu, v kolikor bi jih morda davčno oblastvo ne izločilo na podstavi kakega zakonitega določila o tem; paziti pak bo na to, da se obraba predmeta ne zaračuni morda dvakrat, enkrat kot odpis na predmetu, drugi krat pa kot strošek za popravo in in vzdržbo predmeta.
O uporabi opravljenih pričuv v obnovo ali P°’ pravo predmetov govori člen 29.; davčnopravno p°’ stopanje z nadomestnimi nabavami se je obširno obravnavalo že v členu 18., št. 2 in 3.
Člen 2G.
Prispevanje v preskrbne namene. Tantijeme.
(g. 95., lil. g in h.)
V g. 95. zakona se navaja nadalje kot všteven razhodni postavek:
g)	„Prispevki, ki se dajejo za preskrbo nameščencev“ .
h)	„Nameščencem podjetbe po pogodbi izplačane tantijeme“.
Praviloma bodo pod g in h našteti razhodki (stroški) obseženi že v splošnem obratnem računu; vendar se smejo tudi v nasprotnem primeru izločiti iz obdačbene podstave; zlasti velja to — kakor seje omenilo v členu 14., št. 6 — tudi za primer, kadar bi se preračunih in založili še le iz bilančnih prebitkov.
Člen 27.
Posebna določila za hranilnice, zadruge i" posojilnice.
(g. 95., lit. i in k.)
Zakon navaja naposled v g. 95. kot všteven razhodni postavek:
i)	„Pri hranilnicah in pa pri pridobitnih in g°' spodarskih zadrugah in posojilnicah, pogodovanih po g. 85., nagrade, katere udje predstoj-ništva in nadzornega svetovavstva ali nameščenci podjetbe dobivajo iz čistega dobička za službe, storjene podjetbi“.
Po zadnjem stavku g. 94., lit. e je z nagradami, plačanimi nameščencem podjetbe, sploh ravnati
; 'o01 S vštevn>mi stroški ; za tukaj imenovane pod-* e se izjemoma tudi udom predstojništva in cl( zornega svetovavstva, nadalje nameščen-v. P'acevane nagrade, celo če se zalagajo iz rek	(t° j° iz bilančnih prebitkov), iz-
ajo za pripustne odbitne postavke ob ovedbi pod-stave za obdačbo.
) »Kadar se pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah donos ali neki njega del razdeli med za družnike po meri storjenega dela, dostavljenih tvarin itd., tedaj je sicer ta znesek, ki se raz-dob, privzeti v podstavo obdačbi, toda zadruge imajo pravico, kot strošek odšteti tisti znesek, ki vstreza tržni vrednosti teh davščin, — pri-bivši kaka zadružnikom naprej dana plačila“.
, v §■ 93. (člen 14., št. 6 nastt.) se je na-j a a °> da je obdačiti ves čisti donos, neglede na »l>od katerim koli imenom in po katerem koli menlu« se razdeljuje. V §. 95., lit. k se to določilo , aru:neje pojašnjuje ter se ob enem pristavljajo . I a, kako je preračunih čisti donos pri nekaterih )llf "bitnih in gospodarskih zadrugah.
pravico, da tedaj, kadar se je previsoko nastavila cena sirovin ali mezda za storjeno delo, da se tako zniža bilančni dobiček in neprimerno zmanjša podstava za obdačbo, ukaže primerno izpraviti te nastavke cene.
Tako ovedbo tržne vrednosti — za katero velja Cena na sedežu zadruge — bo pak ukazati ne navadna, ampak samo tedaj, kadar to zahteva zadruga ali se iz nastavljenih cen ali iz nenavadno visokega ali nizkega opravilnega donosa pokažejo tehtni po-miselki o primernosti teh nastavkov; zlasti pri manjših zadrugah bo opustiti take ovedbe, če le moči, iz vzrokov, omenjenih v členu 14., št. 5.
Kadar se ovedba tržne cene pokaže potrebna, tedaj jo je opraviti na podstavi povedeb stranke in mnenja izvedencev, kateri morajo pri tem uvaževati vso pri ti zadrugi bivajoče posebne razmere (kakovost produktov, pravilnost prejemanja, sposobnost delavcev, samo začasno njih uporabo itd.).
e)	Pričuvni (prihranski) zakladi.
la določila imajo na vidu zlasti prodajne in r°duktivne zadruge (§. 85., lit. d), pri katerih se j.0. dujejo samo tvarine, ki jih dajejo udje, ali oprav-jaJ" produktivno delovanje samo udje; pri takih za-'Jgali se dogaja ne redkoma, da se končni donos , raznega obrata razdeli zadružnikom po razmerju I?11 Slfovin in storjenega dela. V takem primeru je itiznikom do gotove meje vse eno, ali se pre-• rnna cena, oziroma mezda nastavi visoko ali °,'. ker imajo v prvem primeru pričakovati tem , ' nM, v zadnjem primeru pa tem veči delež iz 1 nega donosa zadružnega obrata; vsled te okol-1 se dogodi neredkoma, da se s prva sploh ne dej n°V1 no'Jena cena za dane tvarine ali storjeno »	’ ilmpak se določba te cene pridrži poznejšemu
1 I med tem pa dajejo samo plačila na račun ali P ačila, ter se ta vpostavijo tudi v račun-skl sklep.
Člen 28.
Splošna določila. Namenu ne vstreznjoča uporaba teli zakladov.
(§• 9(1.)
1.	Odpisi in prihrane dobičkov morajo biti samo v založbo za že nastale ali v bodoče pričakovane stroške, izgube in zmanjšbe vrednosti; da se torej zabrani neopravičena prikratba obdačbene podstave, je potrebno, paziti na način zaračuna in na dejansko uporabo zneskov, ki so se na podstavi določila §. 95., lit. / nabrali davka prosto. Glede dejanske uporabe je zlasti razločati, vstreza-li namembi ali je-li vsled poznejših odredeb drugačna, kakor za kar je bila s prva določena.
za 1 ^akon torej določa, da imajo v teh primerih vitiril^e Pravico, na mesto teh delnih plačil vposta-med stroške obratnega računa resnično tržno bip ''°®1 ^er s tem znižati morda previsoko izkazani ‘ -m dobiček na znesek, ki vstreza dejanskim
razmeram.
Kako je ravnati v prvem primeru, to je razloženo v nastopnem členu 29.; v vseh drugih primerih bo zneske, nabrane v teh pričuvah in zakladih, obdačiti dodatno tedaj, kadar so se uporabili tako, da je taka uporaba zavezana davčni dolžnosti; ali in v koliko se zgodi to, to je določiti vsaki krat po posebnih razmerah.
s a ^asyPr°ti pak smejo zadruge vpostavili tudi ° tržno vrednost, in zatorej ima davčno oblastvo
2.	Da se je opravila taka davku zavezana uporaba teh pričuv in zakladov, bo vsakakor misliti
tedaj, kadar se oni uporabijo za kak v §. 93., odstavku 1. oznamenjeni namen; to obvelja zlasti tudi tedaj, kadar se, če se razpusti družba ali društvo, dadö udom iz teh zakladov plačila, presegajoča respično vplačano in ne že razdolženo osnovno glavnico.
Pri tem je paziti, da je iz teh zakladov dana plačila obdačiti samo v toliko, v kolikor se niso morda, upotrebljaje v §. 95., lit. f odstavku 2. dodeljeno oblast, izjemoma že prej obdačili delni zneski položkov, odkazanih tem pričuvam in zakladom; ako bi kaka podjetba zatrjevala kako delovito obdačbo njenih posebnih pričuv, ji je prepuščeno, donesti za to potrebna dokazila.
Kadar podjetba dokaže, da je tako, tedaj je po zgoraj rečenem plačila, katera osnujejo davčno dolžnost, v kolikor popolnoma izčrpajo zaklad, obdačiti samo v tistem znesku, v katerem še niso ob-dačena — sicer pak v tistem razmerju, v katerem so neobdačeni odložki teh zakladov do že obdačenih odložkov.
Kadar je n. p. v kakem 3000 gl. znašajočem zakladu že obdačenih odložkov za 1000 gl., tedaj bo, če se znesek 1500 gl. uporabi z davčno dolžnostjo, dodatno obdačiti samo 1000 gl. (v razmerju 2 : 1).
3.	Dodatno obdačbo takih iz deloma ali popolnoma neobdačenih odložkov danih, davčno dolžnost provzročujočih plačil je opraviti praviloma vkupe z obdačbo dotične podjetbe (prim. člen 39., št. 2), če pak ni več take obdačbe, posebej in to za tisto leto, v katerem se izvrše dotična plačila.
4.	Da se bo davčno oblastvo moglo posluževati te pravice dodatne obdačbe, nalaga zakon udom predstojništva, oziroma likvidatorjem podjetbe dolžnost, naznaniti take uporabe posebnih pričuvnih zakladov; kadar bi se opustila ta naznanitev, tedaj je slično uporabljati §. 112.
Na pripadajoči davek morajo spredaj imenovani organi ob razpustu družbe itd. po zmislu člena 245. trg. zak. paziti tako, da se z razdelbo družbene imo-vine, kar je je, počaka do poplačila davčnih dolgov, oziroma da se vsaj v ta namen potrebni znesek položi pri sodniji ali zavaruje kako drugači; v kolikor se je to opustilo, so udje predstojništva in likvidatorji, ki ravnajo zoper te predpise, osebno in nerazdelno zavezani, plačati pripadajoče davčne zneske.
Člen 29.
Ravnanje z donosi pričuvnih zakladov in ozir na stroške, ki se zalagajo iz pričuvnih zakladov.
(§• 97.)
1.	V §. 97. vkrepa zakon določila o tem, v koliko sme uprava pričuvnih zakladov vplivati na vgotovitev obdačbene podstave; pri tem prihajajo v poštev zlasti iz pričuvnih zakladov založeni stroški in v pričuvne zaklade iz kake posebne naložbe njih glavnic tekoči prejemki.
2.	Kakor razloča zakon odložbe v obče prh čuvne zaklade gledé davčnopravnega ravnanja ž njimi od odložeb v posebne pričuvne zaklade, tako določa tudi različno ravnanje s stroški, založenimi iz občih pričuvnih zakladov in s stroški, založenimi iz posebnih pričuvnih zakladov.
3.	S stroški, ki bi se po svoji kakovosti smeli vpoštevati v občni obratni račun, se smejo s pridržkom v členu 31. in nastt. obseženih določil, ako se namesto iz tekočih donosov zalagajo iz pričuvnega zaklada (občnega pričuvnega zaklada), napravljenega iz obdačenih odložkov, šteti ob vgo-tovitvi obdačbene podstave za odbitni postavek, ker se ob svoječasni položbi obdačenih odložkov v pričuvni zaklad ni zmanjšala podstava za obdačbo in se mora torej, če res nastopi izguba, dovoliti nje odbitek od obratnega donosa.
4.	Izgube in stroški pak, kateri se zalagajo iz zaklada (posebnega pričuvnega zaklada itd.), napravljenega iz ne obdačenih odložkov, in kateri torej niso zmanjšali izkazanega čistega donosa, se tudi ob vgotovitvi obdačbene podstave ne smejo šteti za odbitne podstavke, ker se je s svoje-časno, gledé na pričakovani strošek opravljeno ne-obdačeno položbo v zaklad že zmanjšala podstava za obdačbo in se zatorej, če res nastane ta strpšek, ne sme podstava za obdačbo zmanjšati še enkrat.
5.	Kadar so se pričuvni zakladi podjetbe naložili posebej (na primer z nakupom hiš, vrednostnih papirjev i. č. e. ali z uporabo v podjetbi sami proti zavarovanju trdnega obrestovanja), tedaj je iz takih posebnih naložeb tekoče prejemke teh zakladov praviloma prištevati k letnemu donosu podjetbe.
, I	Kadar bi iz posebne naložbe pričuvnih za-
a( ov nastali tudi stroški, tedaj je samo čisti ^0nos teh zakladov, ki ga je ovedeti po določilih ak^1 Z.a'Cona’ Prišteti k letnemu donosu podjetbe; a. ° b' se iz naložbe pokazala izguba, bi se smelo ° v8°tovitvi obdačbene podstave gledati na njo fairJ° teclaj> kadar je nastopila pri pričuvnem za-adu, napravljenem iz obdačenih odložkov, in
kadai
r Je v redu izkazan dotični zaračun.
9. Iz rečenega, kakor tudi iz ukazil nastopnega člena je razvideti, da je za davčna oblastva potrebno, spoznati upravo pričuvnih zakladov; davčne zavezance bo torej, v kolikor ne dajejo že bilancija, računski sklep ali predane napovedi pojasnil, ki so potrebna za presojo spredaj omenjenih toček po zmislu §. 110., prisiliti, da posebej izkažejo merodajne podatke.
Zakon ustanavlja za primer, kadar se do-110S1 Posebnega pričuvnega zaklada uporabljajo y založbo stroškov, katerim je ta zaklad zavezan P° svojem namenu, izjemo od pravila, omenjenega .	5, ukazujoč, da v takem primeru ni prište-
a ' donosov posebnih zakladov k letnim donosom 1 jetbe ; ker se v takem primeru po načelih, obravnavanih pod 1, tudi iz teh donosov posebnih " ( uvmh zakladov založeni stroški ne smejo vpo-t .Jab v občni obratni račun, je razvideti, da je 'z.jenia samo pobota med prejemkom, kateri je se všteven, in med stroškom, ki je za se všte-ete Opozarja se torej zlasti na to, da sme taka P° 'ota nastopiti tudi tedaj, kadar predpisuje za-,.n’ da je prišteti donose občnih pričuvnih za-7°v k letnemu donosu podjeteb, in to vselej ,oä]» kadar se uporabljajo donosi občnih pričuv-11 zakladov v založbo stroškov, kateri se ob 'eOtovitvi obdačbene podstave pokažejo kot vštevni oitni postavki. Sem spada, ako se donosi za-»da, napravljenega iz obdačenih odložkov, upo-nijo v založbo stroška, kateri obremenjuje sicer s "Jii obratni račun. V tem primeru je sicer pri-eh donose pričuvnega zaklada prejemkom pod-Jetbe» založeni strošek pak (§. 97., odstavek 4.) •Ie vzprejeti med stroške občnega obratnega računa, z,d°rej nastopi pobota tudi tukaj.
8- Še bolj razvidno je to v tistih primerih, Katerih se donosi pričuvnih zakladov nahajajo Podstavi za obdaČbo samo kot prehodni po-,lvek. To je zlasti tedaj, kadar se obresti poseb-J8 * 10*’» pričuvnega zaklada uporabijo za pomnožbo v fT ( *l0sebne8a pričuvnega zaklada. Če obvelja 8- Jo., lit. /'omenjeni pogoj, je šteti preodkaz teh 'jest* posebnemu pričuvnemu zakladu za všteven
'dni postavek, zatorej se bo obdačbena podstava er na eni strani zvišala za znesek donosa pričuv-dega zaklada, na drugi strani pa zopet zmanjšala za Ia'n° ta znesek. Tako se donosi posebnega pricuv-npga zaklada popolnoma pravilno preodkazujejo po-
jneniu pričuvnemu zakladu zlasti tudi pri preinij-* 11 pricuvah zavarovalnih družeb, in je to tudi pra-oina pripustno, ker sloni preračun teh obresti na-‘ "° na načelu računa o olirestnih obresti.
Člen 30.
Posebna določila o premijskih pricuvali.
(§. 97v., odstavek 2.)
1.	V kolikor zalagajo zavarovalnice stroške (plačila škod in odkupe) iz zakladov, oznamenjenih v §. 95. d), jih smejo vpostaviti v obratni račun samo tedaj, kadar je vanj vpostavljena polna nasprotna vrednost kot prejemek iz teh zakladov (§. 97., odstavek 2.).
2.	Tudi ta odredba je posledek dajanja računov, predpisanega za zavarovalne družbe z mini-strstvenim ukazom z dne 5. marca 1896. 1. (drž. zak. št. 31), že omenjenim v členu 23., ter se opira na to, da se ne smejo, ker se odložki polagajo davka prosto v premijske reserve, iz premijskih reserv založeni stroški po načelih, obravnavanih v členu 29., št. 1 do 3, vnovič jemati v poštev v občnem obratnem računu, oziroma pri vgotovitvi obdačbene podstave.
Člen 31.
Prehodna določila glede pričuvnih zakladov, narejenih po dosedanjih zakonih.
(§. 98.)
Glede pričuvnih zakladov, narejenih po dosedaj veljajočih zakonih, je paziti na to-le:
1. Ker je zakon z dne 27. decembra 1880. 1. (drž. zak. št. 151) gledé odložkov v pričuvne zaklade ustanovil bistveno slična načela, kakor pričujoči zakon, zato je na pričuvne zaklade, narejene ob veljavnosti spredaj omenjenega zakona, po tem, so-li narejeni iz že obdačenih ali pa iz ne obdačenih
odložkov, uporabljati načela, ki jih je ustanovil ta zakon za to ali drugo vrsto pričuvnih zakladov.
Kadar bi podjetbe, obdačene do sedaj po zgoraj omenjenem zakonu, imele pričuvne zaklade z od-ložki iz časa pred letom 1880., tedaj bi bilo gledé teh odložkov uporabljati spodaj pod 2 razložena načela tudi tukaj.
Na pričuvne zaklade, ki so narejeni nekaj iz obdačenih, nekaj iz neobdačenih odložkov, je uporabljati določila zadnjega stavka v členu 32., št. 4.
2.	Glede pričuv in zakladov, narejenih ob veljavnosti dohodninskega patenta z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 439), določa zakon v §. 98., da je v te pričuve in zaklade položene odložke šteli za enake odložkom (občnim pričuvnim zakladom), že obdačenim na podstavi pričujočega zakona, samö tedaj, kadar so bili prvi:
a)	položeni z izključno namembo za dopolnitev, obnovo in dodatno nabavo obratnega inventarja, oziroma obratne oprave, in pa v založbo posebej oznamenjenih izgub ;
Člen 32.
Natančnejša določila o pogojih, ustanovljenih v S. 98.
Posebej bi bilo v tem oziru opomniti še to-le ;
1.	ad a). Kar se tiče prvega v členu 31., 2«) omenjenega pogoja, se v tem oziru ne more nastaviti splošno pravilo ter se mora mariveč prašanje, je-1* šteti la pogoj za izpolnjen ali ne, odločiti vselej na podstavi natančnega preskusa posebnih razmer; Pr' tem bo gledati manj na nazivalo odložkov, kakor na njih pravilom vstrezno določenost, njim ob položbi po občnem zboru dodeljeno namembo, in pa na kako njih dosedanjo uporabo; kadar se iz tukaj omenjenih in sličnih toček ne da, posneti posebna odmemba zaklada za kateri zgoraj navedenih namenov, ali kadar se iz kake teh toček — zlasti iz dosedanje uporabe teh zakladov — pokaže nasprotno, tedaj bo šteti, da ni izpolnjen prvi pogoj.
ad b). Prašanja, ali je izpolnjen pogoj namenu primerne uporabe, ne bo težavno odločiti, če se na eni strani gleda na odmembo zaklada, na drugi strani pa na vrsto izgub in stroškov, zalaganih iž njega.
ad c). Glede tretjega, po zakonu ustanovljenega pogoja velja to-le:
b)	kadar se oni uporabljajo samo primerno posebnemu njih namenu, in kadar
<■) davčni zavezanec v roku, ki ga primerno določi davčno oblastvo (člen 32., št. 1 ad c), izkaže, da se je od položenih zneskov v resnici plačal v prid državnega zaklada z izrednimi dokladami vred davek v izmeri, oznamenjeni v §. 19. dohodninskega patenta z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 439).
3.	S sprednjimi določili so izključeni od zenačbe s (tako zvanimi občnimi) pričuvnimi zakladi, narejenimi ob veljavnosti novega zakona iz že ob-dačenih odložkov, najprej vsi pod dosedanjimi zakoni narejeni tako zvani občni pričuvni zakladi, nadalje sploh vsi tisti zakladi, ki niso bili odmenjeni posebej in izključno kakemu spredaj imenovanih namenov ter se v te namene tudi resnično uporabljajo, oziroma nadalje prihranjujejo za te namene, naposled tudi vsi tisti zakladi, pri katerih ni izkazan pod c omenjeni pogoj, in potemtakem se tudi stroški, zalagam iz teh zakladov, ne smejo vpostavljati v občni obratni račun, oziroma ne sme se ž njimi ravnati kot s vštevnimi odbitnimi postavki.
Ker je s potekom časa zmerom težavneje, iz( kazati, da se je izpolnil ta pogoj, in pa preskusiti resničnost tega izkaza, morajo vsa davčna oblastva precej po razglasitvi tega ukaza s posebnimi dopisi po obrazcu A, povabiti vsako v njih okolišu ležeče, dosedaj po dohodninskem patentu obdačeno, javnemu dajanju računov zavezano podjetbo, katera ima previdoma kak prvemu pogoju (Člen 31., št. 2> lit. a) vstrezajoč pričuvni zaklad, da naj gledé pričuvnih zakladov, o katerih je govor, najpozneje v šestih mesecih od dneva vročbe dokaže, da pO njih obvelja prvi in tretji spredaj omenjenih pogojev, če sploh misli to dokazovati; ob enem bo zavrniti na to, da se nikakor ne bo moglo gledati na kako ponudbo, ki bi se zastran tega dokaza stavila v kakem poznejšem času. Ko mine brez uspeha rok, je torej ^ s posebnim odločilom po obrazcu B izreči, da se do-tični zakladi ne bodo šteli za enake že obdačenim odložkom.
Po podjetbah predana dokazila je skrbno p°" preskusiti, ukazati stranki kake potrebne dopolnitve, odstraniti kolikor moči dvojbe in pomiselke z za-slišbo stranke in izvedencev, in potem z uporabo ^ obrazca C odločiti o tem, je-li, oziroma v koliko je
Pll( uvni zaklad podjetbe šteti po zmislu §. 98. za ®n<|kega na podstavi tega zakona obdačenira podjet-am ali ne; ta odločba, oziroma odločba rekurza, ki opi na njeno mesto, mora potem — pridrževaje si 1 l(n oblastvom pristoječo pravico popreskusa in ,z nje izvirajočo oblast, razveljavljati odločbe spod-J1 * stopinj, ukazovati novične ovedbe in odločati na njih podstavi — biti v podstavo za vse bodoče ! °('be o davčnopravnem ravnanju s temi pričuv-nu"i zakladi po zmislu §. 97. tako, da bi bilo, če bi so bilo vgotovilo bitje kakega zaklada, ki ga je šteti za enakega po tem zakonu obdačenim odložkom, preiskovati, ako treba, samo to, se-li izpolnjuje drugi zgoraj omenjenih pogojev, v tem ko bi bilo, če bi se . vgotovilo, da ni takih odložkov, zahteve stranek, j13! se s temi zakladi ravna kakor z obdačenimi od-zavrniti samo z navedbo dokončnega odločila,
nega v ti stvari.
.	3. Kar se tiče merodajne odločbe prašanja,
Je'li izpolnjen tretji izmed zakonitih pogojev (c), bo paziti na to, da bo pač le redko kedaj moči nejio-Sr°3n° dokazati obdačenost odložkov — ki so bili e c>stega donosa in kot taki ne samostojen pred-)llet obdaČbe — in da tak dokaz tudi ne bo zado-®toval sam za se; zakon zahteva na mesto tega do-aza rnariveč, naj se dokaže, da se je
a)	od letnega donosa, iz katerega se je opravila položba, privzel v svoječasno obdačbo veči znesek, kakor kar ga je podjetba razdelila na dobičku in obrestih napravile glavnice; in da
&) od spredaj omenjene obdačbene podstave pripadajoča dohodnina z izredno doklado*) znaša vsaj pet odstotkov položka, ki je bil opravljen iz tega letnega donosa.
Stranka bo torej morala dokazati :
a) spredaj omenjeno obdačbeno podstavo, razloženo po letnih donosih, ki prihajajo v poprečni račun;
p) od te obdačbene podstave plačano doho-nino (s všteto pridobnino) z izredno doklado vred;
7) iz dotičnega letnega donosa kot dobiček in obresti napravne glavnice razdeljene zneske, in
*) Izredna doklada je znašala po tem, je-li morala P°<ljotba plačati na pridobnini in dohodnini manj ali več akor 30 gl. in ordinario, 70°/0 ali pa 100 °/0 ; od spredaj omenjene obdačbene podstave pripadajoča dohodnina ,U01'a torej znašati 8 : 5 ali 10% položka.
5) iz dotičnega letnega donosa v zaklad, za katerega gre, položene zneske.
Po zakonu zahtevani dokaz bo šteti, da so je sponesol, ako je 1. letni donos, privzet v obdačbeno podstavo pod a, veči kakor pod 7 izkazani znesek, in ako znaša 2. pod p izkazani davek z izredno doklado vred vsaj pet odstotkov pod 8 oznamenjenega zneska.
4.	Kadar je pričuvni zaklad, za katerega gre, narejen iz več letnih donosov, tedaj je seveda tukaj obravnavani dokaz donesti glede vsakega posameznega leta; ako bi se ne sponesel za katero teh let glede ene od teh dveh zahtev, tedaj bi se smel do-tični pričuvni zaklad šteti za enakega že obdačenim odložkom samo gledé ostajajočega zneska; zastran takega zaklada je potem slično uporabljati določilo člena 28., št. 2., odstavka 2. nastt.
5.	Kakim zaprosbam stranek, naj se jim zastran spredaj oznamenjenega dokazovanja (višine davku zavezanih dohodkov, sestave obdačbene podstave, višine plačane dohodnine ali pripadajoče izredne doklade itd.) dovoli pregled odmernih spisov, kar jih ima davčno oblastvo, je ugoditi, v kolikor le moči.
6.	Ako bi spredaj oznamenjene pozvedbe še ne bile dokončane do časa, ko se opravi prva odmera po tem zakonu, tedaj je opraviti to odmero začasno brez ozira na zahteve, ki morda pristoje stranki po §. 98., ter stranki naznaniti, da se bo izvršil uradoma kak davčni odpis, ki bi ji morda šel na podstavi odločbe o bodočem ravnanju ž njenimi dosedanjimi pričuvnimi zakladi.
7.	O kakih rekurzih stranek zoper odločila po obrazcu B in C izdana odločila druge stopinje morajo dopuščati rekurz do finančnega ministrstva.
f)	Končna določila.
Člen 33.
Ravnanje pri pasivnih računskih sklepih.
(§. 99.)
Ako ne pokažejo računi podjetbe nobenega bilančnega prebitka, morajo davčna oblastva navzlic
temu vgotoviti kako obdačbeno podstavo po zmislu sprednjih členov ; to je potrebno z ene strani z ozirom na to, ker se po izločbi ne vštevnih stroškov vendar vedno vtegne pokazati davka zavezan čisti donos; z druge strani pa je to potrebno za to, ker se sme samo po teh načelih pozvedcna izguba pobotati s kakimi čistimi donosi drugih podjeteb istega kontribuenta (člen 34., št. 1), oziroma šteti pri podjetbah, pogodovanih po §. 85., za všteven odbitni postavek od čistega donosa nastopnega teta po zmislu §. 94., lit. g.
V koliko je davku zavezane podjetbe tedaj, kadar dejanski ni čistega donosa ali je samo majhen čisti donos, podvreči najmanjšemu davku, katerega je preračuniti po drugih načelih, to obravnavata člen 35. in 36.
Člen 34.
Kadar ima pravni osebek več podjeteb.
(§. 93., odstavek 2., §. 95., odstavek 2.)
1.	Kadar ima po poglavju II. davku zavezana oseba več davku zavezanih podjeteb, tedaj je te ob-dačiti vkupe takö, da se vsota davku zavezanih čistih donosov, odbivši kake pri posameznih podjetba,h nastale izgube, vzame v podstavo za obdačbo; izgube pri kaki podjetbi, katera ni zavezana davku, se vendar ne smejo odbivati od donosov davku zavezanih podjeteb.
posluževati oblasti, dane mu v §. 110., odstavku 3., zahtevati glede vsake posamezne podjetbe za vgoto-vitev posledka opravilnega obrata potrebna pojasnila in dokazila, ter odbiti od vsote čistih donosov drugih podjeteb samo kako izgubo, ovedeno morda z ozirom na §. 89.
5.	Kadar se v členih 17. in 27. obravnavani stroški nanašajo na več podjeteb ali delov donosa, od katerih so neki zavezani pridobnini po poglavju H-i z drugimi pa je ravnati davka prosto — če ima na primer delniška družba davku zavezano in davka prosto fabriko, ali če obratuje železniška podjetba davku zavezane in davka proste železniške proge — tedaj je tudi samo na davku zavezane podjetbe ali dele donosa pripadajoče dele teh stroškov izločiti iz obdačbene podstave. To porazdelitev bo kolikor moči opraviti po dejanskih razmerah, oziroma po razdelbnern merilu, katero ustanovi z ozirom na te razmere podjetba sama; če se te razmere ne dado ovedeti natančno ali kadar se pokažejo zoper raz-delbno merilo, ki je postavi podjetba, pomiselki, kateri se ne dadö odpraviti s postopanjem, predpisanem v §. 111., tedaj je opraviti razdelitev po razmeri kosmatih prejemkov raznih podjeteb ali delov donosa.
II. l/.iiici'a davka.
Člen 35.
Izmera davka. — Splošna določila.
2.	Od tukaj ustanovljenega pravila so izvzete podjetbe države, dežel in občin, katere je obdačiti vsako posebej, ter je torej vsled tega izključen odbitek izgube kake podjetbe od donosa drugih podjeteb.
(§. 100.)
Paragraf 100. določa za podjetbe, ki spadajo pod poglavje II., mnogotero razlikovane davčne izmere.
3.	Nadaljna izjema se po kakovosti stvari pokaže tedaj, kadar bi vzajemna zavarovalna družba mimo zavarovalnih opravil, osnovanih na vzajemnosti sklepala tudi drugačna zavarovanja ali bi mimo tega vršila še kako drugo davku zavezano podjetbo. V takem primeru je samo obdačbo vzajemnega zavarovalnega opravila izvršiti po §. 100., odstavku 9., obdačbo drugih podjeteb pa posebej po določilih §§. 92.-99.
Zakon ustanavlja najprej
1.	najmanjši davek, katerega morajo plačevati v členu 36., št. 1 in 2 natančneje oznamenjene podjetbe — ne gledé na to, je-li bila podjetba sploh obratovana ali ne, je-li dosegla izgubo ali čisti dobiček, vsled katerega bi po davčni izmeri, ki jo je uporabljati praviloma na take podjetbe, pripadal še manjši, kakor najmanjši davek; zakon izreka potem
4.	Kadar zahteva davčni zavezanec po zmislu
spredaj pod št. 1 obravnavanega določila odbitek	2. za pravilno davčno merilo za podjetbe, ki
izgube, ki ga je zadela pri kaki njegovi davku zave- spadajo pod to poglavje, postavek 10 odstotkov, ka-zani podjetbi, tedaj se mora davčno oblastvo vselej | terega pak zvišuje
3.	za veliko večino davku zavezanih podjeteb Zacasno na lO1^ odstotka; nadalje uvaja zakon
4.	za delniške družbe, katere prekoračijo
' sv°i*h dividendnih plačilih določene odstotne po-S,'1	®TOo davka, omenjenega pod št. 3, še do-
' atn* davek 2, oziroma 4 odstotkov; nadalje se
Ustanavlja
ù- za vzajemne zavarovalne družbe posebna podstava za obdačbo,
d- za hranilnice in
7' za podjetbe, pogodovane po §. 85. posebna davčna lestvica; naposled vkrepa zakon
3- še posebna določila o obdačbi deželnih P1 opinacijskih zakladov.
Člen 36.
Najmanjši davek.
(§. 100v odstavek 2 do 4.)
uporabljati, kar sc je opomnilo gledé letnih čistih premij v členu 40., št. 3; zastran preračuna najmanjšega davka pri vseh drugih podjetbah je paziti na to, da velja za napravilo glavnico davčnega zavezanca pri zavarovalnih družbah in komanditnih družbah na delnice vplačana delniška glavnica in še nepoplačani prednostni dolg, pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah, v kolikor one ne pripadajo v §. 85. pogodovanim podjetbam, pa vsota vplačanih opravilnih deležev udov. Ti podatki se dado v obče posneti iz bilancije, ki je v podstavo odbačbi.
5.	Ako služi napravna glavnica davčnega zavezanca h kratu davku zavezanim in davku ne zavezanim podjetbam ali obratom (§§. 84., 88., 89. in 90.), in pa pri davčnih zavezancih, ne naštetih posebej v sprednjem odstavku, je posebej izkazati napravno glavnico, investovano v davku zavezanih podjetbah ali obratih; če to ni mogoče, je navadno misliti, da je v davku zavezani podjetbi naložen tisti del vse napravne glavnice, ki se pokaže iz razmerja vseh prejemkov do prejemkov davku zavezane podjetbe. Vendar ne bo tega dela napravne glavnice pri podjetbah, na katere se uporablja zakon z dne 18. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 171) o plačevanju kolkovnine od unanjib delnic, rent in zadolžnic, praviloma nastavljati z manjšim zneskom, kakor s tistim, ki vstreza obratni glavnici v naši deželi, ovedeni po zmislu §§. 5. in 6. tega zakona.
!• Od plačevanja najmanjšega davka so iz-vzete samo:
a) vzajemne zavarovalne družbe;
Je-li uporabljati v posatneznem primeru prvo ali to zadnje merilo, oziroma katero drugo merilo, to se bo vsaki krat določalo po danih posebnih razmerah, katere bo, če treba, pojasniti s postopanjem, predpisanim v §. 111.
b)	hranilnice;
c)	po §. 85. pogodovane zadruge in posojilnice
,	2. Vse druge pod poglavje II. spadajoče pod-
, morajo plačevati vsaj davek, odmerjen po smislu nastopnih določil.
3-Ta najmanjši davek je odmeriti pri zavaro-V-th družbah na delnice z eno od tisoč vsote let-!** čistih premij (po odbitku premijskih povračil L; onus], prim. spodaj št. 4), pri vseh drugih pod-I Ja“ pa z eno od tisoč vse napravne glavnice venega zavezanca, investovane v davku zavezanih Podjetbah ali obratih.
.	4'- Kar se tiče preračuna najmanjšega davka
[ai zavarovalnih družbah na delnice, je tudi tukaj
6.	Da se odloči prašanje, ali je podvreči pod-jelbo davku 10, oziroma 10y2 odstotkov ali pa najmanjšemu davku, je tedaj, kadar ni že naprej gotovo, da bo plačevati samo najmanjši davek ali pa veči kakor najmanjši davek, najprej ovedeti obdačbeno podstavo po zmislu členov 14,—-34. in od nje pripadajoči 10 odstotni, oziroma 10 »/a odstotni davek, potem pa tudi najmanjši davek, ki se preračuni po sprednjih določilih; veči izmed obeh teh zneskov je potem predpisati kot davek.
7.	Kadar je bil podjetbi za prvo leto njenega obrata predpisan začasno najmanjši davek ali pa davek od verojetnih dohodkov, tedaj je, ko se naredi prva bilancija, vnovič preračunih kakor najmanjši davek tako tudi od davku 'zavezanega čistega donosa pripadajoči davek; kadar bi se potemtakem pokazal veči kakor začasni davek, tedaj je predpisati — vračunivši začasni davek — kot dokončni
(Slovsnlaoh.)
160
davek ta veži znesek; kadar pak je začasni davek viši, tedaj mora davčno oblastvo prve stopinje davek, odmerjen na podstavi zadnje bilancije ali na podstavi o nji opravljenih pozvedeb, predpisati kot dokončni davek in odpisati pridajoči veči znesek uradoma, in to tudi tedaj, kadar je postal začasni davek pravnomočen.
Člen 37.
Desetodstotno davčno merilo.
(§. 100., odstavek 6.)
Desetodstotnemu davku od davku zavezanega čistega donosa so podvržene sedaj — mimo deželnih propinaeijskih zakladov, o katerih obdačbi govori člen 43. — samo
a)	po deželnih zastopih za obče koristne namene ustanovljene podjetbe, katere uporabljajo svoje prebitke samo za napravo pričuvnih zakladov ali za prispevke k deželnim zakladom, in
b)	ne na dobiček mereči, na načelu vzajemnosti osnovani hipotekarni zavodi. V
V tem oziru bi bilo opomniti samo to, da ni uporabi 10 odstotnega (namesto 10 */a odstotnega) davčnega merila na poti, ako v lit. a imenovani zavodi uporabljajo dele svojega čistega dobička v namene, oznamenjene v §. 95., lit. g in h.
Člen 38.
Desetinpolodstotno davčno merilo.
(§. 100., odstavek 1 in 5.)
Vse ne v členu 36., št. 1, členu 37. in 43. imenovane, pridobnini po poglavju II. zavezane podjetbe morajo — v kolikor ne obveljajo o njih pogoji za plačevanje najmanjšega davka — plačevati davek 10^2 odstotkov davku zavezanega čistega donosa.
Kake znižbe tega odstotnega postavka, ki nastopijo po zmislu člena IX., št. 3, lit, b, oziroma člena X., št. 3 in člena XI., bo razglasilo finančno ministrstvo vsakikrat v državnem zakoniku.
Člen 39.
Dodatni davek od viših dividendnih plačil*
(§. 100., odstavek 7.)
1.	Delniške družbe, katere razdele za leto, ki je v podstavo obdačbi (to je po posledkih za obdac-beno podstavo merodajne bilancije) več kakor deset odstotkov kot dividendo za vplačano delniško glavnico, morajo mimo lO1^ odstotnega davka plačevati še dodatni davek dveh, oziroma štirih odstotkov; temu dodatnemu davku je podvreči samo tisti znesek, ki ga je podjetba določila za izplačilo veče kakor desetodstotne dividende ; in sicer je dodatnemu davku dveh odstotkov zavezan tisti znesek, ki je potreben za 11. do 15. odstotek dividende, dodatnemu davku štirih odstotkov pa tisti znesek, ki je potreben za višo kakor 15 odstotno dividendo.
2.	Pri tem je paziti na to, da je preračuniti odstotni postavek dividende ne po napravni glavnici, oznamenjeni v členu 36., št. 4., ampak samo po delniški glavnici, in ne po nominalnem znesku te glavnice, oziroma posamezne delnice, ampak samo po resnično na ta nominalni znesek vplačanem znesku ; od tega zneska je odbiti že razdolžene dele delniške glavnice.
Se-li te više dividende izplačajo iz obratnega posledka zadnjega opravilnega leta ali pa iz drugačnih priČuv podjetbe, to ne dela razločka ; kadar bi na primer podjetba, katera izplača 12 odstotno dividendo, odvzela samo osem odstotkov iz upravnih prebitkov zadnjega leta, ostale štiri odstotke pa iz kakega pričuvnega zaklada, tedaj bi bilo vendar za izplačilo enajstega in dvanajstega odstotka potrebni znesek podvreči dodatnemu davku dveh odstotkov. Kadar se je izplačal ta del dividende iz kakega že obdačenega pričuvnega zaklada, tedaj bi bilo odmeriti samo dodatni davek, kadar bi so ta dividenda izplačala iz kakega še ne obdačenega pričuvnega zaklada, tedaj bi bilo po zmislu §. 96. odmeriti mimo tega tudi še 10‘/2 odstotni, oziroma 10 odstotni davek od zneska, ki se razdeli iz tega zaklada (prim. člen 28., št. 2).
3.	Posebno določilo vkrepa naposled zakon Še za primer, da prihajajo take više dividende ob enem iz podjeteb, zavezanih davku po tem poglavju, in pa takih, ki niso zavezane temu davku; v tem primeru je podvreči dodatnemu davku samo tisti po zmislu sprednjih določil ovedeni znesek, ki pripada razmeroma na glavnico, naloženo v davku zavezani podjetbi.
j . ’ ^ ta namen bo torej, pazeč na postopanje, • v pisan°yv §. 111., najprej ovedeti, kako jo rcs-^ltno vplačana delniška glavnica porazdeljena med ,avvu zavezano in davka prosto podjetbo. Ves za iz-znau' ° v'®e kakor desetodstotne dividende potrebni sek se potem porazdeli po razmerju na tako ove-°na ^cla delniške glavnice in dodatnemu davku se Potviže samo tisti, kateri vstreza delniški glavnici, Prjpadajoči na davku zavezano podjetbo.
^akon dovoljuje vendar, da donese delniška rijzba proti ti domnevi na to mereč dokaz, da |?.vi.ra *n v koliko izvira donos, ki je omogočil više videndno plačilo, resnično iz podjeteb, katere niso Rezani obdačbi po poglavju II. ; ako ima davčno v astv° Proti temu dokazu kake pomiselke, bo za-Cetl Postopanje, predpisano v §. 111.
Člen 40.
Obdačba vzajemnih zavarovalnih družeb.
(§. 100., odstavek 9.)
,	1 - Pri vzajemnih družbah znaša davek eno od
*soČ vsote letnih čistih premij (po odbitku premij-s&ih povračil [bonus]).
2.	Naglaša se, da ni ta obdačba v nasprotju 2 najmanjšo, v členu 36. omenjeno obdačbo zavarovalnih družeb na delnice najmanjša obdačba, ampak ~~~ s pridržkom izjem, omenjenih v členu 34., št. 3.
edina za vzajemne zavarovalne družbe pripustna 111 na nje uporabna obdačba; gledé opravilnega ob-rata vzajemnih zavarovalnih družeb je torej popolnoma opustiti ovedbo obdačbenih podstav po zmislu elena 14. do 34., ker ne gre niti za ovedbo kakega doseženega dobička, niti za način njegove uporabe; perilo za obdačbo vzajemnih zavarovalnih družeb tiči mariveč samo v višini letnih čistih premij, katere So se prejele v letu, ki je v podstavo obdačbi.
3.	Različno od terminologije, uporabljane v niinistrstvenem ukazu z dne 5. marca 1896.1. (drž. Zak. št. 31), — ni pri tem razumevati z „letnimi čistimi premijami“ čistih premij v nasprotju h košatim premijam, to je tistih premij, ki morajo po Vorojetnostnem preračunu, kateri je v podstavo zavarovalnemu črtežu, ostati po odbitku upravnih in drugih doklad, ampak zakon hoče s tem izrazom razumevati resnično pobrane premijske prispevke zavarovancev, odbivši zavarovancem povrnjena ali na njih dolg zapisana premijska povračila (bonus)-, torej bo od premijskih prejemkov, izkazanih v računskem sklepu, odbiti samo tamkaj izkazana pre-
mijska povračila (bonus) in na to odmeriti davek z eno od tisoč ; zlasti se torej tudi ne smejo od letnih čistih premij odštevati kake premije za vzvratno zavarovanje.
4.	Za obdačbo vzajemnih zavarovalnih družeb ni razločka, so-li te družbe osnovane na postopanju zalaganja glavnice ali pa na postopanju naklad; prav tako je brez vpliva na obdačbo to, določajo-li in pobirajo v zadnjem primeru naklade po verojetni višini škod naprej ali pa še le po meri resnično nastalih škod.
5.	Ta obdačba obsega ves opravilni obrat vzajemnih zavarovalnih družeb kot takih (prim. vendar člen 34., št. 3); zato se tudi kak donos plodo-nosno naloženih pričuvnih zakladov, v kolikor so ti v zvezi z vzajemnim zavarovalnim opravilom, ne sme podvreči posebni obdačbi po tem poglavju ali pa po poglavju III.
Člen 41.
Obdačba hranilnic.
(§. 100., odstavek 10.)
Za hranilnice velja nastopno, po višini davku zavezanega čistega donosa stopnjevano davčno merilo :
Pri čistem donosu do vštetih
10.000	gl.........................3	odstotki,
pri čistem donosu nad
10.000	gl. do vštetih	100.000 gl.	5	odstotkov,
pri čistem donosu nad 100.000gl.do vštetih200.000gl. 7</2 odstotkov in
pri čistem donosu nad
200.000	gl......................10
Člen 42.
Odbačba podjeteb, pogodovanih po §. 85.
(§. 100., odstavek 11.)
Pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah, dalje pri posojilnicah, pogodovanih po smislu §. 85., se obdači prva tisoč s tremi desetinami, nadaljni
zneski s petimi desetinami. Davčno merilo znaša, ako najdeni čisti donos ne presega 600 gl., 8'5 odstotek, sicer pa 10 odstotkov.
Pri tukaj imenovanih podjetbah je torej ove-deti davku zavezani čisti donos po zmislu člena 14. do 34., in od prve tisoči tako ovedenih zneskov sprejeti za obdačbeno podstavo 300 gl., od nastopnih tisoči pak po 500 gl. ; kadar se potemtakem ob-dačbena podstava pokaže z vsoto, ki ne presega 600 gl., tedaj znaša davek 8-5 odstotek te vsote (s čemer sc pridržuje v moči za take obdačbene podstave dosedaj s 5 odstotki in 70 odstotno doklado pripadajoči davek); kadar pak presega po sprednjem načinu najdena obdačbena podstava 600 gl., tedaj znaša davek 10 odstotkov te vsote (dosedaj 5 odstotkov s 100 odstotno doklado).
Člen 43.
Obdačba deželnih propinacijškili zakladov.
(§. 100., odstavek 12. in 13.)
Pri deželnih propinacijskih zakladih znaša davek 10 odstotkov čistega donosa, ki ga je preračunih po določilih §§. 93. do 95. (člen 14. do 34.), pri čemer pak je iz dohodkov izločiti državno podporo, dalje donose iz točnin, drugačne javne davščine in novce iz glob, všteti pa čiste donose pri-čuvnega zaklada in naposled odbiti zneske, izdane za obrestovanje in poplačilo propinacijskih zadolžnic; ako deželni propinacijski zakladi zalagajo iz svojih novcev lOodstotno prihodnino (rentnino), ki jo je od dotičnih obresti plačati po §§. 124., 131., lit. a) in 133., je tudi z zneski, uporabljenimi v to, ravnati kot z odbitnimi postavki. V
V kolikor bi se torej uporabljalo določilo §. 100., odskavka 2. o najmanjšem davku, velja največi znesek, določen za izdajo dotičnih zadolžnic propinacij-skega zaklada, za napravno glavnico; ta največi znesek je ustanovljen v §. 5. deželnega zakona z dne 22. aprila 1889. L (deželni zakonik za kraljevino gališko in vladimersko z veliko vojvodino krakovko št. 30) z 62,200.000 gl., oziroma v §. 1. razglasa c. k. propinacijskega zakladnega ravnateljstva z dne 18. junija 1890. 1. (deželni zakonik za vojvodino bukovinsko št. 16) z 6,983.000 gl.
III.	Kraj za predpis davka.
Člen 44.
Splošna določila.
(§• 101.)
1.	Kadar so obratovališča podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, v tistem kraju, v katerem ima sedež podjetnik (delniška družba, zadruga, banka), tedaj je predpisati davek na tem kraju; l,r' tem velja pri unanjih podjetnikih sedež njih zastopa v naši deželi, oziroma sedež kakega po zmislu §. 90., odstavka 2. postavljenega zastopnika za sedež podjetnika.
2.	Vsled izrečnega določila zakona je predpisovati pridobnino gališkega propinacijskega zaklada v Levovu, pridobnino propinacijskega zaklada vojvodine bukovinske pa v Černovcih, in to pri obéh enotno.
3.	Kadar obratovališča niso ali vsaj niso izključno v kraju sedeža podjetnikovega, tedaj mora nastopiti po svojstvu obratovanih podjeteb različna razdelba davka med krajem podjetnikovega sedeža in kraji, v katerih so obratovališča; z izrazom „kraj“ je tu vselej razumevati davčno občino.
4.	Zakon razloča glede razdelbe davka četvero podjeteb, namreč: 1. rudnike, fabrike in druge na obrtno produkcijo mereče podjetbe, 2. trgovinske podjetbe, kreditne zavode in zavarovalnice, 3. železniške podjetbe in 4. plovstvene podjetbe.
Člen 45.
Porazdelila davka pri rudnikih, fahrikali in drugih na ohrtno produkcijo merečih pod-jethah. — Merila za razdelbo. — Pristojnost davčnih ohlastev.
(§. 102.)
1.	Kadar pri rudnikih, tvornicah ali drugih na obrtno produkcijo merečih podjetbah ni obratova-lišče v kraju podjetnikovega sedeža, tedaj je 20 odstotkov davka, odmerjenega od vseh takih podjeteb istega davčnega zavezanca predpisati v občini podjetnikovega sedeža, ostalih 80 odstotkov pa v občini, v kateri je obratovališče.
2-	Kadar ima ista podjetba več obratovališč,
ecaj je predpisati 20 odstotkov pripadajočega vkup-ncga davka v kraju sedeža, drugih 80 odstotkov pa V raJ1^1i kjer so obratovališča; ta porazdelba mora na-*	tedaj, kadar bi bilo kako teh več obrato-
'a v kraju podjetnikovega sedeža, tako da je
reJ v takem primeru v kraju podjetnikovega se-( eza naprej predpisali 20 odstotkov vsega davka, mimo tega pa še delež ostalih 80 odstotkov vkup-nega davka, ki ga je preračunih po zmislu nastop-'n določil in kateri pripada na obratovališče v podanikovem sedežu.
V nasprotju z dosedanjim zakonodavstvom od-mja zakon, da je ob porazdelili ostalih 80 odstotkov 8 edati na vsa obratovališča brez razločka, so-li samostojna ali so-li med sabo v razmerju glavnega zavoda in podružnega ali pomožnega zavoda; potem-‘l ein je posebno tudi po fabrikah ustanovljena s a na prodajališča (fahriške sklade) šteti za obrato-VališČa po zmislu zakona.
3-	Porazdelbo je opraviti po meri sodelovanja Posameznih obratovališč k skupnemu donosu Pedjetbe.
Pri tem je paziti:
a) na čisli dobiček, dosežen v obratovališču ;
Kadar je kaka teh občin, na katere se razteza enotno obratovališče, ob enem sedež podjetnikov, tedaj je ti občini preodkazati naprej kvoto 20 odstotkov vsega davka.
Porazdelbo na enotno obratovališče pripadajočega davka, oziroma po zmislu sprednje številke 1 do 3 najdene davčne kvote na posamezne občine je po pravičnem prevdarku opraviti po meri razmerne važnosti posameznih delov obratovališča, oziraje se na vdeleženim občinam po bitju obratovališča ali z obratom obrta nastajajoča občinska bremena in pa na površinsko razmerje.
Določilo §. 38., odstavka 4. o kraju za predpis davka pri rudnikih je slično uporabljati tudi tukaj.
5.	Davek porazdeljuje praviloma davčno oblastvo, ki opravlja odmero davka.
6.	Tedaj pak, kadar se enotno obratovališče razteza črez več občin, te vdeležene občine pa pripadajo k raznim priredbenim okrajem (t. j. raznim okolišem davčnih oblastev prve stopinje) ali raznim deželam, ukazuje zakon, da mora v prvem primeru finančno deželno oblastvo, v drugem pa finančno ministrstvo določiti kakor davčno oblastvo, kateremu se nalaga odmera, tako tudi porazdelbo davka.
že bi se pak ta ne dal izkazati, na tehniško važnosL tega obratovališča za vso produkcijo.
V tem zadnjem primeru si je prizadevati, da Se v porazumu z deležniki najde za sodelovanje posameznih obratovališč enotno razmerje (na primer ^2, 1:3, 2:5).
c)	če tudi to ravnanje ostane brez vspelia, tedaj je misliti, da sodelujejo vsa obratovališča pri vkupnem donosu v razmerju zneskov, ki se uporabljajo v njih za plače in mezde s vštetimi tantijemami; z mezdami je tukaj razumevati tudi doma delajočim pomožnim delavcem plačevane mezde in pa stalnim agentom, faktorjem in podobnim pomagavcem plačevane provizije.
Kadar se za kako obratovališče pokaže izguba, ,C(^aj je porazdeliti davek vselej po merilu, navede-nem pod c).
4.	Četrti odstavek §. 102. obravnava primer, c a se enotno obratovališče razteza v ozemlje več občin.
7.	V zakonu omenjena posebna odredba o pristojnosti davčnega oblastva bo potrebna samo tedaj, kadar se pokažejo vsled leže .obratovališča tudi dvojbe o pristojnosti, vrejeni v §.109. (členu 51.).
8.	Davek porazdeli na vdeležene občine v vseh v št. 6. oznamenjenih primerih finančno deželno oblastvo, oziroma finančno ministrstvo; tem oblasl-vom mora torej davek odmerjajoče oblastvo, eventualno (§. 102., odstavek 6.) tisto davčno oblastvo, ki je prvo dozvedelo bitje takega enotnega obratovališča, poročati in staviti primerne predloge.
9.	Kadar je plačevati pridobnino za obrat, ki se iz obratovališča v unanji deželi ali s tamkaj se nahajajočega sedeža davčnega zavezanca razširi v ozemlje veljavnosti tega zakona (§. 90.), določi finančno ministrstvo kakor oblastvo, kateremu se naloži odmera, tako tudi porazdelbo pripadajočega davka; v ta namen bo tisto davčno oblastvo, katero je prvo dozvedelo bitje tega obrata, poročalo po predstojnem finančnem deželnem oblastvu finančnemu ministrstvu ter stavilo h kratu primerne predloge.
10.	V stvareh porezdelbe davka izdana odločila, s katerimi se razsoja o pripustnosti ali nepripust-
nosti porazdelbo davka ali ustanavlja porazdelbno merilo, ki je je uporabljati tudi v bodoče, torej tudi zlasti vse pri prvi odmeri po tem zakonu, ali po prvi obdačbi kake podjelbe po tem poglavju opravljene porazdelbe davka je dajati na znanje ne samo davčnemu zavezancu, ampak tudi dotičnim občinam.
11.	Nasproti ni obveščati občin o kvoti vsakoletnega davčnega predpisa, ki se je po načinu, uporabljanem tudi že v prejšnjih letih, ovedela po številkah ter pripada na dotično občino.
12.	Y številki 10 omenjena odločila morajo obsegati bistvene razloge, ter dopuščati rekurz do finančnega deželnega oblastva, oziroma odločila teh zadnjih oblastev rekurz do finančnega ministrstva.
13.	Kake očitke občin, katere zahtevajo porazdelbo davka, oziroma premembo dosedanjega načina davčne porazdelbe, ali pa odpravo porazdelbe davka, ali izpodbijajo pravost po številkah ovedenega davčnega predpisa v občini, reši pristojno davčno oblastvo v svojem področju, ter se, v kolikor se spoznajo za opravičene, ozira nanje pri bodočih razdel-bah davka — razen če bo šlo za enotno obratovališče v več občinah raznih priredbenih okrajev (št. 4), v katerem primeru si je izprositi odločbe finančnega deželnega oblastva, oziroma finančnega ministrstva.
Premembo v že opravljenih davčnih predpisih je ukazeti samo na izrečno zahtevo občin in le tedaj in v toliko, v kolikor še ni zastarela pravica države do izprave kake odmere davka po zmislu §. 3. v zakonu z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31.).
Člen 46.
Porazdelba davka pri trgovinskih podjet-bah, kreditnih zavodih in zavarovalnih družbah.
(§• 103.)
1.	Pri tukaj oznamenjenih podjetbah, pri katerih se do sedaj sploh ni porazdeljeval davek, je predpisati v bodoče 50 odstotkov pripadajočega vsega davka v kraju sedeža, 50 odstotkov pa v tistih krajih, v katerih so obratovališča teh podjeteb.
2.	Pri tem je glede zavarovalnih družeb zlasti še opomniti, da se smejo šteti za njih „obratova-
lišča“ samo njih zastopi in generalne ali glavne agenture, zatorej se tudi pri porazdelbi davka sme gledati samo na kraje, v katerih je sedež zgoraj oznamenjenih 'organov, ne pa tudi na tiste občine, v katerih posreduje agent opravila z zavarovalno družbo.
3.	Za merilo porazdelbe davka veljajo tukaj praviloma pri posameznih zastopih in generalnih ali glavnih agenturah prejete čiste premije (po odbitku premijskih povračil [bonus] v zmislu, natančneje po-jašnjem v členu 40., št. 3.
4.	V vseh drugih točkah je uporabljati v členu 45. dana določila tudi na te podjetbe.
Člen 47.
Porazdelba davka pri železniških podjetbah.
(§• 104.)
1.	Od davka železniških podjeteb jo predpisati 10 odstotkov v tisti občini, v kateri ima podjetnik sedež. Pri c. k. državnih železnicah je v tem oziru merodajen sedež najvišega opravilnega vodstva.
2.	Gledé ostalih 90 odstotkov je najprej po zmislu nastopnih določil najti, v kateri izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, je predpisati davek.
3.	Kadar se nahaja sedež podjetnika, oziroma najvišega opravilnega vodstva v kateri izmed dežel, skozi katero gre železnica, tedaj je nadaljnih 15 odstotkov predpisati v ti deželi, in to v občini sedeža podjetnika, oziroma najvišega opravilnega vodstva, ostalih 7 8 odstotkov pa je razdeliti na vse dežele, skozi katere gre železnica, po meri dolgosti dotič-nih železniških kosov; v nasprotnem primeru je vseh 90 odstotkov davka po tem razmerju porazdeliti na dežele, skozi katere gre železnica.
4.	Od davčnega zneska, pripadajočega na deželo iz teh 75, oziroma 90 odstotkov, je predpisati tri četrtine v občini, v kateri se v ti deželi nahaja obratno vodstvo, ali če v ti deželi ni obratnega vodstva, v glavnem mestu te dežele.
S tem določilom se vendar seveda ne pri-krajšuje posebna odredba, vkrcnjena na korist Smi-chova gledé podržavljene Češke zapadne železnice
2 zakonom z dne 11. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 228.).
5.	Za državne železnice je opraviti davčni Podpis glede omenjenih treh četrtin v glavnem mestu dotične dežele.
6.	Davčno kvoto, ki jo je po zmislu obeh zad-^jih odstavkov predpisati v deželnih glavnih mestih, d na ^or^kem in Gradiščanskem, v Istri in na
redareljskem do časa, ko se izdâ zakonito določilo ° oznamembi deželnega glavnega mesta, predpiso-vati v tistih mestih, v katerih so se na glavna mesta teh dežel pripadajoče davčne kvote predpisovale do-sedaj po zmislu zakonov z dne 8. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 61) in z dne 19. marca 1887. 1. (drž. zak- št. 33).
7.	Ostalo četrtino je predpisati v vseh drugih (to Ie ne v št. 1, 4, 5 in 6 imenovanih) občinah, “kozi katere gre železniški kos, pri čemer je za porazdelbo davčnega predpisa med oznamenjene ob-®lne vzeti v podstavo znesek njih neposrednega ( avka, katerega je vgotovljati od petih do petih let.
8.	V št. 1 do 7 ponovljena določila §. 104. se torej načeloma skladajo z določili do sedaj veljajočih zakonov z dne 8. maja 1869.1. (drž. zak. št. 61) 1Q z dne 19. marca 1887. 1. (drž. zak. št. 33). Vendar obsegajo bistvene novote, v kolikor je
a) v deželi, skozi katero gre železnica ali v kateri je sedež podjetbe, oziroma najviše opravilno vodstvo, predpisovati vsega skupe samo še 25 odstotkov, namesto kakor do sedaj 40 odstotkov, in v kolikor je
eno četrtino državnega davka, pripadajočega po razmerju dolžine železniških kosov na kako določeno deželo, predpisovati ne več v deželnem glavnem mestu, oziroma na sedežu obratnega vodstva, ampak v listih občinah, skozi katere gre železnica, in katerim ni že iz naslova številke 1,4, 5 ali 6 predpisan kak del davka te železnice.
II. Glede na tisto vsoto neposrednih davkov °hČin, skozi katere gre železnica, ki jo je kot merilo Za Porazdelbo vgotovljati od petih do petih let, je °pomniti to-le: 1
1.	Kot vsota „neposrednih davkov“ teh občin Ve(ja za prvo porazdelbo davka v letu 1898. in pa za
poj-azdelbo davka v nastopnih štirih letih v davčnih občinah, skozi katere gre železnica, opravljeni predpis zemljarine, hišnine, pridobnine in dohodnine za leto 1897., toda brez idejalne hišnine; za nastopna petletja velja za vsoto neposrednih davkov v teh občinah tisti predpis zemljarine, hišnine, prihodnine (rentnine) in pridobnine (vštevši v do-tični občini predpisano pridobnino železniške podjetbe) — a brez idejalne hišnine in osebne dohodnine — kateri predpis se je opravil za leto, neposredno zadnje pred dotičnim petletjem ; pri tem je kake še ne opravljene odredbene primere postaviti v račun z davčnim postavkom zadnjega leta.
2.	Vsa davčna oblastva morajo tako, kakor je spredaj povedano, ovedeti davčni predpis v vseh davčnih občinah, skozi katere gre davku zavezana železnica, in tepredpise sestaviti za vsako železnico, da bodo mogla dati podatke na razpolago davčnemu oblastvu, poklicanemu za odmero pridobnine.
Natančnejše ravnanje je vrejeno v členu 55.
3.	Občine je o davčnih predpisih, pripadajočih na nje, v kolikor opravljajo ovedbo občinskih doklad davčna oblastva, obvestiti samo na posebno zaprosbo občine, sicer pa brezpogojno in to v obeh primerih po davčnem oblastvu prve stopinje, v čegar okolišu je občina; kake zoper izmero tega davčnega predpisa dohajajoče očitke je preposlati oblastvu, kateremu je naložena davčna odmera za dotično železniško podjetbo in katera ravna ž njimi uradno po zmislu člena 45., št. 13.
4.	Finančno ministrstvo si pridržuje, na zaprosbo železniških podjeteb dovoliti vplačevanje železniški podjetbi predpisan ih zneskov državnega davka na sedežu podjetbe, eventualno na sedežu posameznih obratnih ravnateljstev ali v deželnih glavnih mestih in odrediti potrebno zastran njih kontokorentnega obračuna pri drugih davčnih uradih.
Člen 48.
Nadaljevanje; prehodna določila.
(§§. 105. in 106.)
V §§. 105. in 106. obsega zakon prehodna določila za tiste primere, v katerih bi morale nastopiti bistvene premembe v razdelbi davkov bodi si po določilih pričujočega zakona nasproti sedaj veljajočim predpisom (§. 105.) ali pa s podržavbo
zasebne železnice nasproti dosedanjemu predpisu davka; ta določila imajo namen, da nastopi pomanj-kljaj doklad, ki nastane vsled tega pri posameznih samovpravnih združbah, samo stopinjema, in da ga potemtakem ni tako zelo občutiti.
Dotična določila so že v zakonu razložena tako obširno in se tičejo tako redkoma nastajajočih primerov, da jih pač ni treba tukaj pojašnjevati natančneje.
Člen 49.
Porazdelita davka pri plovstvenih podjatbali.
(§• 107.)
Pri plovstvenih podjelbah po notranjem vodovju je 80, pri drugačnih plovstvenih podjetbah 90 odstotkov davka, odmerjenega od vseh takih podjeteb davčnega zavezanca, predpisati v občini podjetnikovega sedeža. Ostalih 20, oziroma 10 odstotkov je predpisati v tisti občini, kjer se nahajajo postaje, ladjarnice, agenture, delovnice ali enaka obratovališča te podjetbe; pri tem je uporabljati zmisloma v členu 45., št. 3 dane predpise.
Kar se tiče formalnega ravnanja pri ovedbi in oznanitvi na posamezne občine pripadajočega zneska davkov in doklad, je uporabljati v členu 47., II., in 55. dane predpise oziroma primerno prenarejen obrazec F; glede vplačevanja odmerjenega davka je slično uporabljati določila člena 47., IL, št. 4.
Člen 50.
Ravnanje pri porazdeliti davka, če ima kedo razne v členu 44. imenovane vrste podjeteb.
(§. 10S.)
1.	Navadno je obdačiti vkupno vse podjetbe, ki jih obratuje po tem poglavju davku zavezan podjetnik (izvzemši podjetbe države, dežele in občin). (Člen 34., št. 1).
2.	Kadar pak te podjetbe spadajo pod razne v členu 44. oznamenjene vrste podjeteb in kadar se one ne obratujejo samo v kraju podjetnikovega sedeža, tedaj se mora zastran prave porazdelbe davka najprej ovedeti na vsako teh vrst podjeteb pripadajoči davek ter porazdeliti po zmislu za to vrsto veljajočih predpisov o porazdelbi davka, to je, pre-
odkazali občini podjetnikovega sedeža pred drugim' pripadajočih 10, 20, 25, 50, 80 ali 90 odstotkov, ostanek pa porazdeliti na posamezna obratovalna te vrste podjeteb po meri določil §§. 102., 103., 104. in 107.
3.	V ta namen je porazdeliti odmerjeni vkupni davek po razmerju čistih donosov, doseženih v vsaki posamezni vrsti podjeteb, če bi se pa ti ne dali ovedeti, po razmerju napravnih glavnic, uporabljenih v njih ; kadar bi se pri kaki vrsti podjeteb pokazala izguba, tedaj je porazdeliti davek vsakikrat po uporabljenih zneskih napravne glavnice.
Oddelek III.
Postopanje ob priredbi pridobnine podjet-bam, zavezanim javnemu dajanju računov.
Člen 51.
Pristojnost davčnih oblastev. Predpisi za razvidnost.
(§. 109.)
1.	Po §. 109. mora odmerjati pridobnino od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, navadno (št. 8 do 11) tisto davčno oblastvo prve stopinje, v čegar okolišu je podjetnikov sedež, pr' c. k. državnih železnicah pa sedež višega opravilnega vodstva.
2.	Da bo moglo davčno oblastvo izpolniti to nalogo, si mora pridobiti pred vsem, natančen pregled o vseh tistih podjetbah, katere imajo sedež v njegovem uradnem okolišu.
3.	Prav tako si mora davčno oblastvo pridobiti natančno znanje vseh posameznih obratovališč, spadajočih k tem podjetbam, da bo moglo z eno strani tudi v tem oziru preskusiti dokazila podjetbe, z druge strani pa preodkazati na posamezna obrato-vališča pripadajoče davčne zneske pristojnemu davčnemu oblastvu.
4.	Naposled si mora davčno oblastvo pridobiti znanje vseh v svojem uradnem okolišu se nahajajočih obratovališč tistih podjeteb, katere imajo sedež zunaj uradnega okoliša, da bo moglo tako imeti v razvidnosti pravočasni preodkaz na to obra-tovališče pripadajočega pridobninskega zneska, oziroma zaprositi pristojno davčno oblastvo, naj opravi ta preodkaz.
p . . '. ^ dosego teh pregledov morajo oblastva na-c D cu" n * m zaPoredoma pisati dva katastra po obraz-r„y ’ in lo »kataster I. o tistih javnemu davanju op Un.°7 zavezanih podjetbah, katerih odmero mora 0	1 P°dpisano davčno oblastvo“, in „kataster II.
ba/S 1* ^avnfmu dajanju računov zavezanih podjet-Pod' ' a^ere ^maj° sedež ali obratovališča v okolišu pisanega davčnega oblastva, katerim se pak ne ®eija davek po tukajšnjem uradu“.
lien'll^ katastre je napraviti po vrstah, ustanov-p ■ 11 v §■ 83. [katere je eventualno razdeliti na merne podrazdelke (na primer g. 83., I., lit. a v: zivV°Zrie’ °^rtniške podjetbe, kreditni zavodi, ^arovalne družbe itd.; §. 83., IL, lit. a v: posojil-dukt,m 'cre^tna društva, konsumna društva, pro-Pa t)1Vne ZadruSe’ kraniška društva itd.)], v vrstah lit; ° a^ecednem redu na nesešitih listih ali pa v ob-
llkl zaznamkov.
men' < a?tei’ I- 'J0 obsegal — z izjemami, ozna-- jenimi v nastopnih odstavkih od 8. do 11. — davJ501^6^36’ katerih sedež je v okolišu dotičnega ozn' n< ^a °^*aslvai kataster II. — prav tako s spredaj rih 9r!lei^erdrrb izjemami — pa tiste podjetbe, kate-obl e<leZ n' V ok°b^u kataster vodečega davčnega 9Stva> katere pak imajo v njem obratovališča.
2	napravo teh katastrov se morajo poslu-
ra 'i 1 av^na oblastva vseh pomagal, ki so jim na el ; a^°’ zlasti svojih dosedanjih zaznamkov, pre-s )i'C1 ^r80vinskih in zadružnih vpisnikov, primerjave stvr Clrn.a zapiski, ki bi bili morda pri političnem obla-p U a|j_ Pri finančnem deželnem oblastvu, pažnje 1 otična razglasila v uradnem listu itd.
dri ^adar Je eno ali več obratovališč v okolišu za daVf'ne8a oblastva kakor davčnega oblastva im °k°^> v katerem je podjetnikov sedež, tedaj a mančno ministrstvo po drugem odstavku g. 109.
oblVlC°’ odred‘d odmero temu drugemu davčnemu je 9S,l;vu’ take predloge je staviti samo tedaj, kadar „ vS ed danih razmer od take odredbe (ker bo mo-hr e..rnerodajne faktorje zaslišati ustno, ker se pri-bigt ° °k^rne zaprosbe itd.) pričakovati, da se po7° nprosti tek opravil, oziroma doseže veče lQstvo za resničnost ovedenih podstav za obdačbo.
kak ^aProsda stranek, naj se odredi kako drugo, day?r P° zmislu prvega odstavka g. 109. pristojno p ,UnP oblastvo, oziroma na to mereče predloge «*** oblastev je napotiti, razloživši vzroke, ki fin °3y3 Za ofirodbo, na finančno ministrstvo po an 11 em deželnem oblastvu.
p .	odmero odrejeno oblastvo bo vpiše
etn cf°fiČno podjetbo v svoj kataster I., oblastvo
pa, v čegar okolišu je sedež podjetnikov, v svoj kataster II.
11. Za Dunaj ostane tudi v bodoče v veljavnosti z razpisom finančnega ministrstva z dne 10. avgusta 1877. 1. (drž. zak. št. 72) uvedena posebna pristojnost c. k. davčnega upravništva za I. okraj. Predrugačbe sprednjih predpisov o razvidnosti, ki se iz tega pokažejo, pač ne potrebujejo posebnih pojasnil.
Člen 52.
Davčno napovedi.
(§• HO.)
1.	Vsaki po zmislu tega poglavja davku zavezani podjetnik mora vsako leta 14 dni po odobritvi računskega sklepa, opravljeni po pravilih ali drugači po predpisih, najpozneje pak 6 mesecev po preteku opravilnega leta podati pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopinje 'napoved, o davku zavezanem čistem donosu vseh obratovanih podje-teb po obrazcu, ki se določi z ukazom.
Finančno ministrstvo si pridržuje, izdati pristojnim davčnim oblastvom posebna ukazila gledé podajanja in preskuševanja napovedi za c. k. državne železnice, zasebne železnice, ki se obratujejo na račun države, in obrtne podjetbe, ki jih obratujejo državne železnice.
2.	Obrazec take napovedi je natisnjen v prilogi E/i. Naglaša se, da se ta obrazec z razpre-deli 3, 4 in 5 ozira tudi na tiste primere, v katerih je plačati samo najmanjši davek, in se sme torej uporabljati tudi ob napovedi za začasno odmero davka po zmislu odstavka 4. in 5. v g. 92. Kako je ravnati zavarovalnim družbam ob izpolnitvi napovedi, je povedano v opomnji 4. na naslovnem listu obrazca za napoved. Za manjše podjetbe se sme po okolnostih uporabljati tudi obrazec E/z.
3.	Napovedi je priložiti popolno bilancijo in pa odobrene računske sklepe (račun o dobičku in izgubi, donosno bilancijo) v .poverjenem prepisu; delniške družbo, komanditne družbe na delnice, rudarske družbe in pridobitne in gospodarske zadruge morajo mimo tega predložiti tudi prepis posnetka iz zapisnika o glavnem zboru (zboru rudarskih družabnikov).
(Slovenk ch.)
161
4.	Posnetek je napraviti tako, da se izpusté tisti deli, ki ne obsegajo nobenih pojasnil o bilanciji, računskem sklepu, uporabi dobička, danih nagradah, dodeljenih tantijemah in drugih imovinsko-pravnih določil (o pomnožbi delniške glavnice, premenah itd.), ampak se nanašajo na druge društvene stvari, kakor zlasti volitve, zahvale, razprave o predlaganih premembah pravil itd. ; na posebno zahtevo je predložiti izvirnik ali poverjen prepis vsega zapisnika; sklenjene premembe pravil je naznaniti davčnemu oblastvu precej po njih potrditvi.
5.	Podjetba mora nadalje dati pomagala, potrebna za kako porazdelbo davka; zlasti je podjetba dolžna, povedati kraj svojega sedeža in pa vsa svoja obratovališča ter dati izkaze, ki so potrebni za porazdelbo davka po zmislu §. 102., odstavka 2. do 6.
6.	Ti izkazi obratovališč morajo obsegati pri plovstvenih podjetbah vse postaje, ladjedelnice, agenture in delovnice, katefe vzdržuje podjetba v ozemlju veljavnosti tega zakona.
7.	Železnice morajo na mesto postaj izkazati vse davčne občine, skozi katere gredö njih proge in mimo tega kilometersko dolgost svojih železniških prog, ločeno po posameznih deželah, v katerih so te proge ; v to je kolikor moči uporabljati obrazec F (člen 55., št. 1), ki ga da na razpolago davčno oblastvo.
»
8.	Teh izkazov (št. 5 do 7) pak ni donašati vsako leto novih, ampak dovolj je, če se ob predaji napovedi zavrne na kake morda že prejšnji napovedi priložene izkaze ter se povedö dopolnitve in izprave, ki jih je opraviti na njih.
9.	Kadar davčni zavezanec ne izpolni zadostno v obrazcu za napoved predpisanih razpredelov, ali kadar v obrazcu zahtevane ali po davčnem zavezancu morda mimo tega dane povedbe ne zadostujejo v pojasnitev stanja stvari, tedaj sme davčno oblastvo, če se mu to zdi potrebno, zahtevati še na-daljna pojasnila in nadaljne izkaze zastran vgotovitve dejanstev, važnih za odmero davka; zlasti sme oblastvo tudi zahtevati (člen. 34., št. 4), da se izkaže čisti donos vsake posamezne izmed obratova-nih podjeteb, v kolikor moči, posebej.
10.	Davčni zavezanec ima, da se izogne v členu 53. oznamenjenih nasledkov, dolžnost, vstreči tem zahtevom in vestno dati zahtevane izkaze.
Člen 53.
Zbiranje napovedi; postopanje zoper modne davčne zavezance; uradna odmera-
(§. 112.)
1.	Da bo moči paziti na pravočasno dohajanje napovedi, si morajo davčna oblastva pridobiti znanje ne samo o tem, kedaj se končuje opravilno leto pri posameznih podjetbah, ampak kolikor moči (>z uradnega lista, javnih razglasil in podobnih pomagal) tudi o tem, kedaj so tista zborovanja (glavni zbori, rudarskih družabnikov zbori itd.), v katerih se odo-bruje računski sklep itd.
2.	Kadar se kaka podjetba ne drži v §. 110-oznamenjenega roka za podajo napovedi, tedaj jo je takoj pozvati, naj poda napoved v roku vsaj štirih tednov, s pristavkom, da bi se odmera opravila uradoma, če se ne drži ta rok. Davčnemu oblastvu je prepuščeno, v tem pozivu zapretiti tudi kazen zavoljo nereda.
Kadar podjetba ne sluša poziva, tedaj je po danih razmerah ali izdati, zapretivši kazen zavoljo nereda (eventualno primemo zvižano kazen zavoljo nereda), nov poziv, da naj se poda napoved v osmih dneh, ali pa opraviti odmero pridobnine uradoma na podstavi danih pomagal (bilancij, opravilnih poročil itd.).
3.	Da se omogoči ta zadnja naredba, si morajo davčna oblastva prizadevati, da si priskrbé bilancije in računske sklepe posameznih podjeteb bodi si na kratko (na primer uporabljaje razglasila v uradnem listu ali drugih javnih novinah itd.) ali pa po zaprosbi pri drugih (političnih) oblastvih.
4.	Slično je ravnati, kadar bi davčni zavezanec ne slušal kakega na podstavi sprednjega člena njemu danega poziva, da naj donese izkaze. Tudi tukaj je ali izsiliti s prisodbo rastočih kazni zavoljo nereda, da se poziv sluša, ali pa, zapretivši to poprej na primeren način (§. 112., odstavek 2.), opraviti odmero Uradoma na podstavi pomagal, ki so pred uradom, pri čemer je prepustiti stranki, da z rekurzom uveljavlja kake točke, ki bi jih bilo morda iz odrečenih izkazov izvajati v njeno korist.
Člen 54.
Preskušnja napovedi; zaslišba izvedencev.
(§• m.)
1.	Davčno oblastvo mora preskusiti došle napovedi po obliki in vsebini ter, kar bi se vzvidelo
lazeč p
potiebno, popravili in dopolniti, zaslišavši davčnega zavezanca, in pa po svojem izprevidu doprašavši 'zvedence. Gledé rudnikov in topilnic (plavžev) si je 'selej izprositi mnenje dotičnega okrožnega rudarskega urada.
2.	Kadar se davčno oblastvo poslužuje pravice, zaslišati izvedence, tedaj mora, če je le mogoče, za-lsah dva izvedenca; njuno mnenje je priobčiti davč-nemu zavezancu pismeno ali ustno s pozivom, da ,naJ, poda kake vgovore zoper nje v roku, ki ga do-°u davčno oblastvo; kadar bi se v njih navajale n°'e točke, primerne, da se ž njimi vzame moč ^oenju izvedencev, tedaj jib je priobčiti izvedencem, <a izjavijo svoje mnenje vnovič; v kolikor bi to jHaenje obsegalo kake bistvene novote, bi se moralo 1 ono priobčiti davčnemu zavezancu itd.
3.	Kadar bi v okolišu davčnega oblastva prve opmje ne bilo pripravnih izvedencev, ali kadar to autevu važnost stvari, tedaj se sme izprositi mnenje 0 lene trgovinske in obrtne zbornice.
4.	Ko se je po spredaj oznamenjenein načinu ^K?0^n0ma !)0.i:lsnd° stanje stvari, mora davčno ° astvo odločiti o spornih točkah po svojem dobrem zprevidu, svobodno ocenjevaje dokaze.
Člen 55.
^osebna določila o tistih izkazih pri železniških in plovstvenili podjctbah, ki se nanašajo na kraj za predpis davka.
1.	Davčno oblastvo mora po plovstvenih in že-( zniških podjetbah dane izkaze (člen 52., št. 6 in 7) ~~ v kolikor ni tega storila že podjetba — prenesti
cene po okrajih za priredbo davka (političnih {rajih, okoliših davčnih upravništev) v spiske po 'fazcu F ter jih potem, da se preskusi pravost in P°Polnost teh podatkov in pa da se izpolnita razodela 4 in 5, doposlati oblastvu, imenovanemu na < e‘u obrazca.
2.	Ta zadnja oblastva morajo vpisati po zmislu ena 47., II., gt. 1 ovedene vsote davkov vseh avenih občin, skozi katere gre železnice, v razpre-e 4. došlega jim obrazca F; gledé na pravost in
popolnost vpisov v razpredelih 2 in 3 preskušeni !n v razpredclih 4 in 5 redno izpolnjeni obrazec F
Je potem napotiti na davčno oblastvo, ki ga je do-Poslalo.
3.	Ko dojdejo ti izkazi F, mora davčno oblastvo zbrati vse, enega železniškega kosa se tičoče izkaze in po odmeri davka ovedeti na posamezne davčne občine pripadajoči znesek dokladne podstave in eventualno doklad, postaviti ga v dotične izkaze in odposlati njih prepise kot priloge plačilnega naloga, izkazujočega državni davek (obrazec G), železniški podjetbi in davčnemu uradu, kateremu je naročeno, pobrati pripadajoči državni davek; po en nadaljni prepis posameznih izkazov F je poslati na čelu obrazca oznamenjenemu davčnemu oblastvu, kate-roga dâ na znanje davčnim uradom, da vknji-žejo in p ob ero na korist države pripadajoče in pa tiste zneske, ki jih davčni uradi pobirajo na korist samovpravnih združeb.
Člen 56.
Odmera. Plačilni nalog in rekurz.
(§§. 113. in 114.).
1.	Na podstavi napovedi in njim priloženih pomagal je opraviti odmero pridobnine po poglavju II.
2.	Davčno oblastvo bo pri tem, oziraje se na ukazila, dana v členu 14., v prvi vrsti preskusilo, se-li je izkazani dobiček ovedel po načelih o sestavi prave bilancije, za kar si je, če treba, izprositi potrebne izkaze in pojasnila. To bo potrebno zlasti tedaj, kadar gre za kako v členu 11. omenjenih pod-jeteb, ali kadar se zde predložena pomagala nepopolna, nejasna ali nezanesljiva.
3.	Po opravi dotičnih dopolnitev in kakih iz-prav se je ob odmeri pridobnine ravnati tako, kakor je predpisano v obrazcu napovedi, to je, izhajati od bilančno izkazanega Čistega dobička (oziroma izgube) ter preskusiti, katere postavke je po spredaj obravnavanih zakonitih določilih prišteti, oziroma izločiti iz njega.
4.	Pri tem bo paziti zlasti tudi na to, da moi rajo biti premembe, ki izkazujejo druge v bilancij ali v dopolnilnih izkazih se nahajajoče postavke, kakor so delniška glavnica, pričuvni zaklad, posebne pričuve, dvojbene terjatve, nepremičnine, stroji, inventar itd., zadosti pojašnjene in zlasti ne dopuščati nobene dvojbe o tem, da se pri njih izkazani prirastki in odpadki niso dosegli morda s prejemki in stroški, na katere se ni gledalo v izkazanem bilančnem prebitku dobičkov ali stroškov (na primer s samostojno zaračunjenimi donosi pričuvnih zakladov ali z enakimi neprimernimi razdolžbami in odpisi).
Obrazec G in 11.
Obrazec J.
5.	Tako pozvedeno podstavo za obdačbo in pa od nje pripadajočo pridobnino je dati davčnemu zavezancu na znanje s plačilnim nalogom po obrazcu G ali H\ kadar se po oblastvu ovedena podstava za obdačbo ne strinja z davku zavezanim donosom, ki ga je napovedala stranka, tedaj je priložiti plačilnemu nalogu tudi obrazložbo, v kateri je razložiti ovedbo obdačbene podstave, oziroma pri nji merodajne bistvene vzroke za to, da so se posamezni postavki všteli ali pa izločili.
6.	Obrazec G je vpolrebljati tedaj, kadar se davek ne porazdeljuje; davčno oblastvo mora ta plačilni nalog popolnoma izpolniti, izvzemši razpredele, ki se tičejo ne erarskih doklad in vkupne dolžnosti, ter jih zastran predpisa davka preposlati pristojnemu davčnemu uradu, da preračuni doklade za samovpravne združbe, ki jih mora pobrati; ta urad mora opraviti ta preračun, postaviti ga v plačilni nalog ter tega vročiti potem davčnemu zavezancu. Vročba se tam, kjer se občinske doklade ne pobirajo po davčnih uradih, opravlja po občinskem glavarju, kateri mora preračunih ter vpostaviti občinske doklade; v teh primerih je doposlati prejemnico o plačilnem nalogu takoj davčnemu oblastvu prve stopinje.
7.	Obrazec H je vpotrebljati povsod tam, kjer je po določilih §§. 102. do 109. porazdeliti davek. Ta obrazec izpolni v vseh razpredelih in ga vroči davčnemu zavezancu naravnost davčno oblastvo; ob enem je primerno obvestiti vse davčne urade, pri katerih je predpisati davek, zastran oprave tega predpisa; davčni uradi sami pa morajo potem izpolniti obrazec J, kakor je predpisano v št. 6, ter ga vročiti davčnemu zavezancu.
8.	Zoper plačilne naloge po obrazcu G in H je dopuščen davčnemu zavezancu rekurz do finančnega deželnega oblastva, katero odloča o njem dokončno, razen če bi meril rekurz tudi zoper poraz-delbo davka, v katerem primeru gredö pritožbe do finančnega ministrstva.
preračunu doklad za zaklade upotrebljanih odstotnih postavkov ali pa pravost preračuna pripadaj0' čili dokladnih zneskov posebej.
11.	O takih rekurzih odloča davčni urad sam, dopuščaje rekurz do finančnega deželnega oblastva.
12.	Rekurze, s katerimi se izpodbija državni davek kot nezakonito odmerjen ali ne prav porazdeljen, je kazaje na rekurzno pravico, dodeljeno davčnemu zavezancu zoper plačilni nalog po obrazcu Ji, zavrniti a limine. Prav tako je rekurze, v katerih se izpodbija dolžnost, plačati doklade, ali enaka prašanja, precej vrniti stranki, zavračevaje na urad za podajo, oznamenjen za take rekurze v zadnjem odstavku obrazca ,/.
§. 57.
Plačilni obroki.
(§. 115.)
Po §. 115. je plačevati pridobnino od podje-teb, zavezanih javnemu dajanju računov, v štirih enakih, dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih letne dolžnosti.
Oddelek IV.
Premembe v stanu davku zavezanih pod-jeteb.
Člen 58.
Prirastki.
(§§• 116., 117.)
9.	Zoper obvestilo po obrazcu J je pripusten rekurz samo v toliko, v kolikor bi se ž njim izpodbijala pravost navedenih številek; zakonitost same odmere davka in porazdelbe davka se sme izpodbijati samo z rekurzom, ki meri zoper plačilni nalog po obrazcu H.
1. O novo nastajajočih podjetbah mora podjetnik v štirnajstih dneh od časa, ko se je začel opravilni obrat, pri davčnem oblastvu prve stopinje podati naznanilo in izkazati napravno glavnico ali, če se ta ne dâ izkazati, napovedati verojetni donos (§. 92., odstavek 5.).
10.	Rekurz zoper obvestilo po obrazcu J sme torej izpodbijati ali, da se morda ne vjema v obvestilu in v plačilnem nalogu po obrazcu II za dotični davčni urad izkazana davčna vsota, ali pravost ob
Prevzetbo že obstoječe, pa ne še obdačbi p° tem poglavju zavezane podjetbe je vpoštevati enako, kakor če bi na novo nastala kaka po tem poglavju davku zavezana podjetba.
Davčna dolžnost se prične v tem primeru istim časom, od katerega se vrši obrat na račun
Prevzemnika.
Prvemu naznanilu kako na novo ustanovljene e. ruške družbe, komanditne družbe na delnice ali I idobitne in gospodarske zadruge je v dveh izvo-,11 Priložiti družbeno pogodbo, pri pödjetbah, za etere se napravi poseben ustav, tudi tega.
Na novo ustanovljene zadruge in posojilnice »• 85. oznamenjene vrste morajo predložiti davč-nim °blastvom samö svoja pravila.
2.	Davčna dolžnost se začne po meri določil, ° )Se^enih v §. 92., odstavka 3. do 6 , s pričetkom Podjetbe.
navadno sestavo novega pravnega osebka (na primer pri delniških družbah vpis v trgovinski vpisnik člen 178., 211. trg. zak.), oziroma če bi se opravilni obrat pričel še pred pravo sestavo, pričetek dotičnega opravilnega obrata. Ta zadnji čas je merodajen tudi tedaj, kadar sploh ni opraviti nove sestave, ker na primer že obstoječ, toda doslej ob-daČbi po poglavju II. ne podvrženi ali pa po zmislu §. 93., odstavka 2. za vsako podjetbo posebej ob-dačen pravni osebek (država, dežela, občina, javni zaklad itd.) prične kako javnemu dajanju računov zavezano podjetbo.
6.	V primerih oznamenjenih pod b), pak se pričenja davčna dolžnost že s časom, od katerega se začne obrat na račun prejemnika, kateri čas prihaja zelo mnogokrat, preden se sestavi novi pravni osebek, oziroma prevzame podjetba.
,	3- Prirastki se pokažejo potemtakem z nastan-
jrt1*) nb0vil?’.iavnemu dajanju računov zavezanih pod-
a) nastane tudi nov, javnemu dajanju računov, zavezan pravni osebek (člen 1.), oziroma da stopi v davčno dolžnost, ali da
7.	Davčnemu oblastvu se nalaga, v vsakem posameznem primeru skrbno ovedeti pričetek podjetbe po meri teh določil; večinoma ga bo posneti že iz družbene pogodbe, iz opravilnega poročila ali bilan-cije ; če bi ne bilo tako, bi se moral vgotoviti po posebnih pozvedbah (člen 52., št. 9).
) nove podjetbe ustanove, oziroma k dosedanjim podjetbam prevzamejo že obstoječi, javnemu dajanju računov zavezani pravni osebki; v obeh primerih je zopet razločati, gre-li
8.	Tukaj obravnavana določila o pričetku davčne dolžnosti veljajo ne samo za začasni davek, ampak tudi za končni davek, ki pripade na prvo obratno leto, ter se torej uporabljajo tudi na tiste podjetbe, ki sploh niso zavezane začasni obdačbi po členu 13., št. 1.
°0 za predrugačbo, oziroma privzetbo že obstoječih, toda dosedaj javnemu dajanju računov še ne zavezanih podjeteb v podjetbo, zavezano javnemu dajanju računov, ali pa
ß) za napravo popolnoma novo ustanovljene podjetbe. Nadaljni primer, da javnemu dajanju računov tudi doslej zavezana podjetba sama preide na drugo tako podjetbo, se obravnava posebej v členu 61.
9. Kakor podjetbe novo sestavljenih ali vsaj na novo v davčno dolžnost stopajočih pravnih osebkov so tudi tiste podjetbe, katere ustanovi ali prevzame kaka že obstoječa, oziroma obdačena, javnemu dajanju računov zavezana podjetba, podvržene obdačbi po poglavju drugem že v prvem letu po pre-vzetbi obrata (prim. člen 59.).
Člen 59.
4.	Razloček med primeri, navedenimi v št. 3 P°d a) in b), se prvič izraža v načinu odmere začasnega davka, o čemer seje govorilo že v členu 13., **•1 do 3; drugič pa je važen za pričetek davčne «olžnosti.
. v 3. Za čas pričetka podjetbe in po §. 117. tudi P11(-etka davčne dolžnosti je v primerih pod a) šteti
Posebna določila za obdačbo v členu 58., št. 9 oznamenjenih novih podjeteb.
1. Če bi se gledalo samo na bilančne prebitke podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, bi se novo pridobljena podjetba obdačila še le od leta, ki pride prvo po letu pridobitve in določilo §. 117. bi se ne izvršilo. Po zmislu §. 117. je torej paziti na tukaj-le ukazano ravnanje:
2.	Kadar prevzame že obstoječ, javnemu dajanju računov zavezan pravni osebek k svojim dosedanjim podjetbam še kako nadaljno, že obstoječo, toda doslej ne po poglavju II. obdačeno podjetbo, tedaj mora v letu te prevzetbe obrata poleg davka, odmerjenega na podstavi bilančnih čistih donosov prejšnjega leta, plačati tudi še začasni davek, pripadajoč od prevzete podjetbe po §. 92., odstavku 5.
3.	Ta davek je po odbitku kvote, pripadajoče občini podjetnikovega sedeža, predpisati vsega v tisti občini, v kateri je novo prevzeta podjetba.
4.	Ko se postavi prva, tudi obratne posledke novo prevzete podjetbe izkazujoča bilancija, je nadomestiti to začasno obdačbo z dokončno obdačbo novo prevzete podjetbe.
5.	Ti dokončni obdačbi novo prevzele podjetbe za leto prevzetbe obrata je vzeti v podstavo resnično doseženi čisti donos, oveden po meri določil §§. 92.—99., v kolikor pa bi se on ne dal izkazati posebej, tisti znesek, kateri se ove kot na to podjetbo pripadajoč, če se uporabljajo določila §. 102., odstavka 2 do 0.
6.	Gledé kraja za predpis tega davka je uporabljati predpise §§. 101. do 108. tako, kakor da bi bila ta podjetba edina davku zavezana podjetba; za druge podjetbe se torej v predpisu davka za to leto ne izpremeni nič, pač pa se mora kak nadaljni del na novo podjetbo pripadajočega dokončnega davka preodkazati občini podjetnikovega sedeža itd.
7.	Na predpis davka, odmerjenega za leto po prevzetbi obrata, je popolnoma uporabljati predpise spredaj omenjenih §§. od 101. do 108.
8.	Kadar prevzame že obstoječ, javnemu dajanju računov zavezan pravni osebek k svojim dosedanjim podjetbam popolnoma na novo ustanovljeno podjetbo, tedaj je ravnati popolnoma slično kakor v primeru, obravnavamen pod št. 1 — 7 ; samo se sme začasna obdačba opraviti tukaj po najmanjši izmeri vselej tedaj, kadar se za podjetbo izkaže na-pravna glavnica (člen 13., št. 1 in 2).
9.	Za ustanovitev nove podjetbe je šteti zlasti tudi napravo novih obratovališč enake kakovosti, kakoršne so dosedanja obratovališča, na primer zgradbo novega fabriškega poslopja ali napravo bančne podružnice.
10.	Dokončni odmeri davka je v teh primerih vzeti v podstavo veči donos, ki se doseže s to raz-širbo opravila in katerega je o vedeti eventualno p° razmerju.
Člen 00.
Odpadki.
(§§. 118., 119., 122.).
1.	Ako se med davčnim letom opusti kaka podjetba, mora podjetnik v 4 tednih podati naznanilo pri davčnem oblastvu prve stopinje. Davčna dolžnost neha s koncem tistega davčnega četrtletja, v katerem se je opustila podjetba. (§. 118., odstavek 1).
2.	Kadar se naznanilo opusti ali poda prepozno, tedaj se odpis opravi še le s plačilnim obrokom, ki pride prvi po času, ko je došlo naznanilo ali jo oblastvo izvedelo za to, da se je ustavila podjetba. (§. 11 8., odstavek 3).
3.	Kadar se izmed več podjeteb, obratovanih po istem davčnem zavezancu opusti ena, tedaj je od davka, predpisanega temu davčnu zavezancu za dotično leto, tisti del, ki pripada na donos opuščene podjetbe in katerega mora on izkazati, odpisati s tistim plačilnim obrokom, ki pride prvi p° času, ko seje ustavila podjetba. (§. 118., odstavek 2.)
4.	Prestopa podjetbe v likvidacijo ni smatrati, ako se ob enem popolnoma ne ustavi opravilni obrat, za nje prestanek po zmislu sprednjega člena. (§• 119.).
5.	Kadar se dâ izkazati čisti donos posamezne podjetbe, tedaj je bil pač navadno že-vzet v podstavo porazdelbi davka (§§. 102. —108.); kadar se pak izkazani čisti donos še ni obdačil popolnoma, ampak se pobotal deloma z izgubami drugih podjeteb (§. 93.), tedaj se sme seveda tudi pri odpisu davka jemati v poštev samo resnično obdačeni del čistega donosa.
Na primer: Neki podjetnik je imel v letu 1897. v podjelbi v A 100.000 gl., v podjetbi v B 20.000 gh dobička, v podjetbi C 80.000 gl. izgube, torej je obdačbena podstava za 1898. 1. 40.000 gl., pripadajoči lO^/a odstotni davek 4.200 gl.; če se podjetba v A opusti 1. dne maja 1898. L, je odpisati tisti davek, kateri pripada razmeroma na resnično obdačeni čisli donos podjetbe v A.
Od vkupnega čistega donosa 120.000 gl. se je obdačilo 40.000 gl. torej od 100.000 gl. iz podjetbe
33.333 gl. 33 kr.; od teh odpade I01/a 0,1-®totai davek s 3.500 gl., torej bi bilo (od 1. julija °98. 1.) odpisati polovico tega zneska, t. j. 1750 gl.
bi se ustavila podjetba v C, bi se sploh ne ^ogel odpisati davek, ker ni nobenega obdačenega flon°sa te podjetbe.
Davek za leto 1899. bi bilo odmeriti po sploh zijajočih predpisih na podstavi bilančnega čistega dobička iz leta 1898., ne da bi se bilo nadalje ozirati na nastalo, po spredaj povedanem že vpoštevano skrčbo obratnega obsega.
6.	Kadar se čisti donos posameznih podjeteb jle dd ovedeti, tedaj je odpisati tisti del davka, o katerem se je po meri določil §§. od 102. do 108. dozvedelo, da pripada na dotično podjelbo.
7.	Kraj, v katerem je predpisali davek, je po 122 ovedeti z uporabo §§. od 101. do 108. tako,
kakor da bi bila opuščena podjetba edina podjetba davčnega zavezanca; zatorej se v členu 59., št. G, °bsežena določila — zlasti glede odpisov davka na Sedežu podjetnikovem — slično uporabljajo tudi tukaj.
8.	Zgoditi se tudi vtegne, da se pokaže za kako občino veči odpis, kakor znaša tam predpisani davčni znesek — tako v primeru, obravnavanem v št. 5, v katerem je bilo porazdeliti davek med kraji A, B in G po členu 45., št. 3., lit. ene po doseženem obratnem posledku, ampak po izplačanih Mezdah: tukaj naj je bil predpisan davek 4.200 gl., "• P- z 2500 gl. 'v A, s 1200 gl. v B in s 500 gl. v V — torej bil 1. dne julija 1898. 1. v A predpi-san manjši znesek, kakor ga je dovoliti v odpis.
Za take primere določa zakon, da je ostali odpis porazdetiti v razmerju predpisa na tiste ob-<une, v katerih je predpisan davek tega podjetnika; potemtakem bi bilo v omenjenem primem ravnati tako-le:	Zastran ustavitve podjetbe je odpisati
1750 gl.; od tega odpade 20 odstotkov na sedež Podjetbe v B in je torej v B najprej odpisati 3^0 gl., v tem ko bi bilo ostanek 1400 gl. odpisati v/1; v A pak je za III. in IV. četrtletje 1898 predpisan samo znesek 1250 gl., torej bi bilo ostajajoči veči odpis 150 gl. po razmerju obstoječih predpisov v B z. 850 gl. in v C s 500 gl. opraviti v teh dveh krajih.
9.	Kadar bi še ne bila opravljena odmera davka, od katere je opraviti odpis, tedaj je odložiti vešitev naznanila, ki meri na odpis, do časa, ko se °Pravi odmera, vsakakor pa je opraviti najprej po-Polni predpis in potem še le dotični odpis.
Člen 61.
Prehod javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na drugo takšno podjetbo.
(§. 120.)
1.	Kadar preidejo vse podjetbo kake po tem poglavju davku zavezane osebe v posest kakega drugega takega davčnega zavezanca, tedaj mora poslednji njegovemu prednjiku v opravilu odmerjeni davek plačati od tistega četrtletja naprej, katero pride prvo po prenosu posesti; v takem primeru torej ni za leto, v katerem se je prevzel obrat, niti opraviti nove odmere, niti — tudi če bi imela podjetba sedež v drugi občini — nove porazdelbe davka.
2.	Ako se prenese posest samo glede ene izmed več podjeteb davčnega zavezanca, neha davčna dolžnost prednjika v posesti in se začne davčna dolžnost novega posestnika s plačilnim obrokom, ki pride prvi po prenosu posesti.
Za čas prenosa posesti je šteti tisti čas, od katerega se vrši obrat na račun prevzemnika.
3.	V takem primeru bo torej najprej tako, kakor piše člen 58., št. 7, ovedeti čas, od katerega sc vrši obrat na račun prevzemnika, in odpisati davek za prednjika v posesti od četrtletja, ki pride prvo po tem času.
4.	Za novega posestnika je prevzeta podjetba nova podjetba in zato se mora zanj opraviti nova odmera davka po zmislu zadnjega stavka v odstavku 4., oziroma po odstavku 3. v §. 92., in eventualno tudi nova porazdelitev davka po načelih, razloženih v členih 45. do 50, toda s tem razločkom, da sc začne tukaj davčna dolžnost in porazdelba še le s četrtletjem, ki pride prvo po prehodu posesti.
Člen 62.
Dajanje podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, v zakup.
(§• 121.)
1.	Kadar dâ javnemu dajanju računov zavezana podjetba eno, več ali pa vse svoje podjetbe v zakup, tedaj to ne izpreminja nič njenega predpisa davka za tekočo leto; prav tako se bo tudi odmera davka opravljala v bodoče kakor doslej po bilančnem čistem donosu (§. 92.).
2.	Za zakupnika je ta zakup nova podjetba, katero bo po kakovosti tega zakupnika obdaČiti od pričetka zakupa po dotičnih določilih poglavja I.
ali II.
Člen 63.
Prememha davka proste ali po zmislu g. 85. pogodovane podjetbe v podjetbo, zavezano davku po splošnih pravilih, ali nasprotno.
1.	Kadar se doslej iz katerega koli razloga davka prosta podjetba pravnega osebka, zavezanega javnemu dajanju računov, premeni med davčnim letom v kako po poglavju II. davku zavezano podjetbo, tedaj je glede obdačbe ravnati ž njo kakor z novo ustanovljeno podjetbo po zmislu zadnjega stavka v odstavku 4., oziroma po odstavku 3. v §. 92. in po §. 117.
2.	Kadar se po zmislu §. 85. pogodovana podjetba premeni med davčnim letom v kako podjetbo, ki ni deležna teh ugodnosti, tedaj je s tako — pravilom vstrezno ali dejansko — premembo opravilnega obrata ravnati glede obdačbe kakor z ustavitvijo dosedanje podjetbe po zmislu §. 118., odstavka 1., in z začetkom novo ustanovljene podjetbe po zmislu št. 1.
3.	Kadar se nasprotno kaka doslej po splošnih določilih poglavja II. davku zavezana podjetba
premeni v podjetbo, pogodovano po zmislu ^ tedaj je tudi to šteti za ustavitev dosedanje podjetbe po zmislu §. 118., odstavka 1. in za začetek nove,
po zmislu §. 85. pogodovane podjetbe po §• °--’ odstavku 3. in §. 117.
Oddelek V.
Zakonita zastavna pravica za pridobnino od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov.
Člen 64.
(§. 123.)
V poglavju I. zakona vkrenjena določila o zakoniti zastavni pravici, ki pristoji pridobnini s postranskimi pristojbinami vred (§. 76.), se upora >-ljajo zmisloma tudi na pridobnino po poglavju Ib ; dovolj bo torej, zavrniti tukaj na določila člena 58. v izvršitvenem predpisu k poglavju I.
Bil inski s. r.
v Rešitev prašanjft, je-li ob veljavnosti dohodninskega patenta z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. j,' narejene odložke (posebni pričuvni [reservnij zaklad, odpisni, razdolžbeni [amortizacijski] za-u , zaklad za dvojbene terjatve, za kurzne izgube, za obnove i. v. e.) šteti za enake odložkom, že e < ačeriirn na podstavi zakona z dne 25. oklobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220), in potemtakem ravnati pri . . ° odmerah davka s stroški in izgubami, založenimi iz zgoraj oznamenjenih zakladov, kot s všteval odbitnimi postavki po zmislu §. 97., je odvisna po S- 98. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. ,a. '	^20) od več dokazov, katere dati je dolžna stranka, v kolikor ona sploh misli zahtevati, da naj sc
ravna ž njenimi do sedaj nabranimi zakladi.
dneva
V S. 98. omenjeni rok za to dokazovanje si' s tem ustanavlja na šest mesecev, računeč od prvega
vabi, da naj v omenjenem roku, če
po vroČbi tega dekreta, in.................(družba) se torej
18 > nastopiti to dokazovanje, dokaže:
skl. ^ Kateremu posebnemu namenu je bil zaklad, ki prihaja v poštev, po pravilih ali po posebnem -l"> občnega zbora ob njega ustanovitvi odmenjen 1er do sedaj prihranjevan?
■.	2. v, katerih letih in s katerimi posebnimi odložki in odmembami je bil narejen? Za vsako teh let
1 1,110 potem izkazati:
a)	zneske, odložene v dotični pričuvni zaklad iz dotičnega letnega donosa;
b)	zneske, porazdeljene iz dotičnega letnega donosa kot dobiček ali obresti;
') za koledarsko leto, ki je prišlo prvo po dotičnem opravilnem letu — če si' pak opravilno leto ni skladalo s koledarskim letom, za obe koledarski leti po opravilnem letu — plačano pridobnino in dohodnino in ordinario in extraordinario (če se je torej na primer kaj položilo iz donosa opravilnega leta 1890., davek za leto 1891., če se je pak kaj položilo iz donosa opravilnega leta 1 891 ./92., davek za leti 1892. in 1893.);
‘v odmeri dohodnine za to koledarsko leto, oziroma za ti koledarski leti v podstavo vzeto obdačbeno podstavo — razloženo po letnih donosili, ki prihajajo v preračun poprečnosti.
£e bi se v zgoranjem roku šestih mesecev ne dali spredaj zahtevani dokazi, se bo štelo, da se društvo dokončno odreka uveljavljanju zahtev, ki mu gredo morda po §. 98. zakona v n.i°govo korist. Na kako v poznejšem času stavljeno ponudbo, donesti v §. 98. zahtevane, 1 spredaj navedene dokaze, se ne bo gledalo nikakor.
0. k. davčno npravnistvo. 0. k. okrajno glavarstvo.
iSlovenl.oU.j
169
\
Ker sc v roku, določenem s tega urada dekretom z dne.............................. poteklem dne
........................... ni dal z zgoraj navedenim tega urada dekretom oznamenjeni dokaz gledé
prašanja, je-li ob veljavnosti cesarskega patenta z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 439) narejene
odložke (...................zaklad)......................družbe šteti za enake ob veljavnosti zakona
z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220) že obdačenim odložkom, in se-li torej sme s stroški in izgubami ki so se založile iz zgoraj oznamenjenega zaklada, pri bodočih odmerah davka ravnati kot s vštevnimi odbitnimi postavki po zmislu §. 97., zato se izjavlja s tem, da se spredaj oznamenjeni zaklad ne sme šteli za enakega odložkom, že obdaeenim ob veljavnosti zakona z dne 25. oktobra 1890.|l. (drž-zak. št. 220).
Potemtakem se v bodoče morda iz tega zaklada zalagani stroški in izgube ne smejo vpostavljati v občni obratni račun, oziroma ne šteti ob vgotovljanju podstave za obdačbo med vštevne odbitne postavke.
Kak rekurz je pri podpisanem davčnem oblaslvu podati v 30 dneh, računeč od prvega dneva p° vročbi tega dekreta.
C. k. davčno upravilistvo. 0. k. okrajno glavarstvo.
Iz preskusa z vlogo z dne...........................podanih dokazov se je podpisano oblastvo
Prepričalo, da se ob veljavnosti cesarskega patenta z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 439) narejeni
0(Hožki (posebni pričuvni zaklad..........................)..........................družbe v znesku
' •................smejo šteti za enake ob veljavnosti zakona z dne 21. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št- 220) že obdačenim odložkom (eventualno: samo z zneskom...........................), ker............
Potemtakem se bo ob vgotovljanju bodočih podstav za obdačbo s kakimi stroški in izgubami, ki bi s° vstrezno posebni odmembi spredaj ozname njenega zaklada založile iz njega, do vkupne 'šoto, vstrezajoče zgoraj navedenemu znesku, ravnalo kakor s vštevnimi odbitnimi postavki.
Kak rekurz je pri podpisanem davčnem oblastvu podati v 30 dneh, računeč od prvega dneva po Vr°öbi tega dekreta.
C. k. davčno upravništvo.
C. k. okrajno glavarstvo.
Obrazec C;» 2.
"(K členu 32 )
Iz preskusa z vlogo z dno..........................podanih dokazov se je podpisano oblastvo
prepričalo, da se ob veljavnosti cesarskega patenta z dne 29. oktobra 1849.1. (drž. zak. št. 439) narejeni
odložki (posebni pričuvni zaklad.......................• )...........................družbe v znesku
...................ne smejo šteti za enake ob veljavnosti zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220) že obdačenim odložkom, ker ..................................................................
Potemtakem se v bodoče morda iz tega zaklada zalagani stroški in izgube ne smejo vpostavljaU v občni obratni račun, oziroma ne šteti ob vgotovljanju podstave za obdačbo med vštevne odbitne postavke.
Kak rekurz je pri podpisanem davčnem oblaslvu podati v 30 dneh, računeč od prvega dneva po vročbi tega dekreta.
C. k. davčno upravništvo.
C. k. okrajno glavarstvo.
cP
a
"c*
a
o
A
O
S cd § 2 M ed C b« •G O
£ 'k % rt
•c S. S °
rt
'E*
01
e
"o
iČ
rt
Q
o
*rt
,g
13
o
'I* 1? ÏÏ S
v- t-
f s
e
o
•p
TÎ311U
\
I
1
I
I
N
OJ
S
cd
tn
O
P->
e
c
jd
k
cd .
■£J3
■O rt
o'«
Bf
'E 2
Q.O,
S «
n c
'5*0
U +->
M «
0
•s|
•§ k 2 o «'«•
« « tv g
g s
>o =5
1	*
•g“* O 'S
.s g,
XJ
•§2
>N
S3
s <v
feed N
Si
-S gj
Ï ^ o cd G* G O) 0}
r-t
£3
<v v
"3 n3
d a»
f- trt
O« a.
S 2
a a
a» a>
-t— I
/-----S ■----N
rtrt C|

Obrazec E, 2.
(K členu 52.)
Denejo
•..................................... Davčnouradni okraj......................................................
Politični okraj............................... Občina..................................................................
Napoved za pridobnino
podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov.
...............................................(oznamenilo firme)
............................................(sedež in adresa podjetbe)
za davčno leto 189 .
nine ,^0<l|>isano predstojništvo izpoveduje po najboljši vednosti in vesti, da so povedbe, dane zastran odmere pridob-‘a spodaj oznamenjent' podjetbe, resnične in popolne.
Podpis:
št.	Oznamenilo podjetbe	Navedba priloženega računskega poročila ali drugih prilog	Dohodki	Stroški		Cisti donos	'zguba	
-			gl.	j kr.	Ki.	kr.	gl.	1 kr.	gl-	kr.
								
Mesta iz zakona kakor na obrazcu E/l.
Dežela . Politični okraj
Obrazec E, 1.
(K členu 52.)
Davčnouradni okraj.......................
Občina...................................
Napoved za pridobnino
podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov.
. . (oznamenilo firme) (sedež in adresa podjetbe)
za davčno leto 189 .
Podpisano predstojništvo izpoveduje po najboljši vednosti in vesti, da se povedbe, dane zastran odmere pri-
,1 _ •
)tllne za znotraj oznumenjene podjetbe, resnične in popolne.
Podpis:
Opornnja. 1. To napoved je podpisati tako, kakor ukazujejo glede podpisovanja firme pravila.
2- Po zmislu §. 110. v zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drl zak. št. 220) je predstojništvo dolžno, izpolniti znotranje lzPi odele kolikor le moči natančno.
■1. Razpredele 3, 4 in 5 je izpolniti samo v primerih §§. 92., odst. 4. in 5., 100., odst. 4., in 108., razpredela 17 in 18 pa samo v primerih §§. 93., odst. 2., 102. in 108.
4. Zavarovalne družbe na delnice morajo v razpredelu „Opomnja“ povedati tudi višino v zadnjem opravilnem letu prejetih letnili premij in izdanih premijskih povračil za vsaki posamezni svoj zastop in vsako posamezno generalno ali glavno agenturo; vzajemne zavarovalne družbe se smejo omejiti na to, da izpolnijo samo razpredel „Opomnja“ s povedbo teh zadnjih podatkov.
5- Pri drugih podjetbah je ta razpredel namenjen za to, da se vanj postavijo podrobnejše povedbe o preračunu donosa pri posameznih domačih podružnicah, o preračunu dobičkov unanjih podružnic itd.
								
		Od vplačanih			Po računskem sklepu			
				Od delnih	znašajo		znaša	
	Oznamenilo podjetbe, s povedbo sedeža, podružnih in pomožnih zavodov	delniških zneskov za	opravilnih deležev za	zadolžnic za	dohodki	stroški	čisti donos	izguba
!		pripada na zraven oznamenjeno podjetbo						_____
1	2	3	4	5	6	7	8	9
.	Po zmislu §§. 88. do 90. in 93. do 99.						Potem- i takem se	Ta donos se porazdeljuje Lapodjetbe, oznamenjene v razpredelu 2,		0 p o m n j a
	e iz spredaj oznanjenih dohodkov izločiti 10	e k spredaj oz namenjenim iohodkoin prišteti	so dohodki iz- pravljeni zneskom	e iz spre- , daj ozna-menjenih stroškov izločiti	e k spre-daj ozna-nenjenim ' stroškom prišteti	o stroški zpravljeni z zneskom				
							davku zavezani do- 1 nos opra- /ilnega leta z	(eventualno >o meri v njih izplačanih plač, mezd in tantijem za)	Z	
		11	12	13	14	15	16	17	18	19
							1			
Odmerim doba in obdaebena podstava.
§. 91. Odmera pridobnine, ki jo je predpisovati po tem poglavju, se opravlja vsako leto.
§. 92. V podstavo za odmero pridobnine po tem poglavju se jemlje praviloma čisti donos davku zavezanih podjeteb, dosežen v poslednjem pred davčnim letom preteklem opravilnem letu, bodi da seje dosegel ta donos po lastnem obratu ali pa po njega zakupu. — Kadar obsega poslednji opravilni sklep samo neki del opravilnega leta ali vežo kakor enoletno dobo, tedaj je za čisti donos opravilnega leta šteti listi znesek, ki so za eno leto preračuni Iz razmerja obratno dobe do dobe enega leta. — Za tisto leto, v katerem se je pričel obrat podjetbe, velja v tem letu doseženi čisti donos za podstavo obdačbi. — Dokler Be ne naredi prva bilancija popolnoma na novo ustanovljene podjetbe, je odmeriti davek v najmanjši Izmeri, oznamonjeni v S. 100., odstavku 2. Kadar pek jo na novo ustanovljena podjetba povsem ali deloma vzprejela vii-se kako prej obstalo pod-Jetbo, tedaj se začasna odmera opravi od tistega dela po nastopnem odstavku ovedenega letnega donosa, kateri razmeroma pripada na obratno dobo. — Za letni donos je vzeti štiri odstotke v podjetbi uporabljane napravno glavnice, in samo tedaj, kadar vorojetno ni pričakovati šliriodstotnega donosa ali, če so nepravna glavnica ne more Izkazati, verojetnl lotni donos, ki ga Jo napovedati z ozirom na obseg opravila in na druge v enakih razmerah obratovana opravila. — Ko se naredi prva bilancija, se opravi dokončna odmera. — Y odstavku 4. in 5. vkrenjena določila se ne uporabljajo na pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice, pogodovane po §. 85.
§. 93. Čisti donos sestavljajo, s pridržkom določil §§. 94. do 99., bilančni prebitki, ne giedč na to, se-li ti razdelč kot obresti, dividende, tantijemo ali pod katerim koli imenom in po katerem koli merilu, ali se-li shranijo v pri-čuvnom zakladu ali prenesd na bodoči račun ali pa uporabijo drugači. — Za odmero davka od podjeteb države, dežel ali občin, spadajočih pod to poglavje, Je vzeti v podstavo čisti donoB vsake posamozne podjetbe. Kadar drugi davčni zavezanci obratujejo več davku zavezanih podjeteb, tedaj je vsota njih čistih donosov, odbivšl kake pri posameznih teh podjeteb nastale Izgube, v podstavo obdačbi.
§. 94. Bilančnim prebitkom je prišteti tislo vanje no privzete zneske, ki se iz obratnih vspehov opravilnega leta uporabijo v kak v prejšnjem paragrafu izrečno oznamenjen namen ali pa v kak teh-le namenov :
a)	da se poveča v podjetbi naložona glavnica;
b)	za odplačila na glavnice, po deležnikih naložene v podjetbi, in pa za taka poplačila dolgov, katerih založba iz tekočih donosov zahteva zvišbo imovinskega ostanka (salda) podjetbe, ki ga je preračuniti po načelih resnične imovlnske bilancije, ali katera se nanašajo na tako na-prejščlne ali prispevke, ki so po §. 96. lit. c) niso privzeli v podstavo obdačbi ;
eJ za obrestovanje v podjetbi (v delnicah, prednostnih delnicah, opravilnih vlogah, zadružnih deležih, vlogah komanditistov 1. e.) naloženih, in pa proti prednostnim obligacijam ali drugačnim delnim zadolžnicam ali proti hipotekarnemu zavarovanju posojenih glavnic, v kolikor so te deli napravne glavnice, toda brez tistih v §. 95. lit. ej oznatnenjonih zneskov, ki so bili izdani za obrestovanje po pravilih založenih in dejanski izdanih zastavnih pisem ali komunalnih obligacij;
a) za dodelitev garancijskih prispevkov, naprejščin ali doplačil drugim podjetbam ;
ej za darila, darove in druge namembe, v kolikor teh ne zahteva že opravilni obrat ali jih ne dd že obstoječim dobrodelnim zavodom kaka po §. 85. pogodovana pridobitna in gospodarska zadruga ali posojilnica; nagrade, ki se dado nameščencem podjetbe za službe, storjene podjetbi, in pa bolninski prispevki, ki se dadd nameščencem in njih družinam, veljajo za stroške, zahtevane po opravilnom obratu ;
j) za plačilo po določilih tega poglavja pripadajočih davkov z dokladami vred ; temu davku jo enačili na podstavi dosedanjih zakonov odmerjeno pridobnino in pa dohodnino prvega in tretjega razreda;
g)	v založbo prenosov bilančnih izgub iz prejšnjih let; pri tem pak je pri podjetbah, pogodovnnih po §. 85., izvzeti tisto’po določilih tega zakona preračunjeno izgubo, ki je nastala v zadnjem, pred bilančnim letom preteklem opravilnem letu.
§. Î 5. Nasproti pak so ne smejo v podstavo obdačbi privzeti nastopni postavki, oziroma oni se morajo, ako niso že tako^ bili pri preračunu bilančnih prebitkov vzeti v poštev kot odbitni postavki, odšteti od bi ančnih prebitkov:
a) prenosi bilančnih dobičkov lz prejšnjih let;
h)	čisti donosi Iz predmetov zemljarlne in hišnino (domarlno) v tistem znesku, v katerem so oni v podstavo odmeri zemljarino in hišnine ; pri predmetih, zavezanih razredni hišnini, jo za čisti donos šteti tisti znesek, katerega bi moral predmet, ako bi bil zavezan hišni najmarini, dati čiste najemnine, da bi hišna najmarina dosegla predmetu v resnici predpisano razredno hišnino ;
c)	prejeti garancijski prispevki ali državne naprejščino;
d)	premijsko reserve, ki so pri zavarovalnicah določeno v pokritbo s koncem leta še ne preteklih zavarovanj, potem zneski, ki se še niso konec leta izplačali za že zglašene škode ali drugačne zavarovalne primere ;
ej vse po podjetbi dane pasivne obresti, v kolikor ni v §. 94., lit. cj iz-4 rečno ukazano, da se morajo privzeti v podstavo za obdačbo; torej zlasti po podjetbi dano lombardne in eskomptne obresii, obresti od hranilnih vlog, položkov, izdanih blagajniČnih listov, prosto s pismom potrjenih zajmov; dalje obresti, katero so bile porabljene za praviloma pokrita in v resnici izdana zastavna pisma ali komunalne obligacije;
fj odpisi, ki vstrezajo obrabi ali razveljavi inventarja ali obratnega gradiva, in pa ob opravilnem obratu nastalim tvarinskim, kurznim ali drugim Izgubam, dalje tlsii deli donosa, kateri se iz istega povoda po ložč v posebnih zakladih (pričuvnih zakladih za odpise, amortizacije, izgube i. e.); v zadnjem primeru pak samo tedaj, kadar so ti zakladi namenjeni v založbo primanjkljajev in izgub določno oznamenjene vrsto in so izgube in primanjkljaji te vrste ali že nastopili ali se pa morajo pričakovati po naprej vidnem poslodku opravilnih razmer. — Primernost višine opravljenih odpisov, oziroma položeb mora davčno oblastvo vgotoviti po izvedencih, ako ima zoper njo kake pomiselke. — Hranilnicam, zavarovalnicam in pa po §. 85. pogodovanim pridobitnim in gospodarskim zadrugam in posojilnicam, katere preodkazujejo knjižne, toda ne realizovane kurzno dobičke v posebnih reservah za kurzne izgubo, §e ne sme odrekati izločha takih preodkazov iz podstave za obdačbo. — Co so odpisni zneski uporabijo za nove nabavo inventarja ali obratnega gradiva, ni šteti, da sejo s tem povcčula v podjetbi ležeča glavnica (§. 94., lit. a) ;
g)	prispevki, ki se dajejo za preskrbo nameščencev ;
h)	nameščencem podjetbe po pogodbi Izplačane tantijeme;
%) pri hranilnicah in pa pri pridobitnih in gospodarskih8 tojD|štvft sojilnhah, pogodovnnih po §. 85., nagrade, katere udje p'	jZ 6isteg®
in nadzornega svetovalstva ali nameščenci podjetbe doblv J dobička za služite, storjene podjetbi;	. elci njeg®
k) ako se pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah donos a «enih tva-del razdeli med zadružnike po meri storjenega dela, dos J 0^da5bir rin itd , Je sicer ta znesek, ki se razdeli, privzeti v pods a ^ v3treza toda zadruge imajo pravico, kot strošek odšteti tisti znese » napreJ tržni vrednosti teli davščin, — pribivši kaka zadruzn dana plačilo.	dietbe ali do-
Kndar se spredaj oznamenjenl stroški nanašajo tudi na p. njso po®' nosne delo, ki so po tem poglavju zavezani davku, in na take, k (lftVku z*" vrženi, tedaj je odbiti samo tiste deleže teli stroškov, ki pripadajo oV0deti, vezane podjetbe, oziroma donoso. Kadar se ti doleži no dadö natan ^ razmerj® tedaj je šteti, da se na podjetbe, oziroma donose razdeljujejo kosmatih dohodkov.	, ,e 0bdaČHi
§. 96. V §. 95., lit. d) In fj oznamenjene reserve in zaK,a xj»0 davčno samo, ako in v kolikor se uporabljajo na take načine, ki Pj'oVZ *jj društva dolžnost ; za tak način uporabe je šteti zlasti, ako se ob razvezi dru	povzeti
razdelč prebitki nad osnovno glavnico. Ako niso bili taki pr®D' . dodatno v podstavo obdačbi žo pri kaki prejšnji davčni odmori, Jih je obe . teV 8e jo in v ta namen iih moraio davčni zavezanci napovedati. Na davčno J ,n9i
1 11 Y lil JlUllimi Jlii 1UUIU.JI/ UCITVIIII £jai eauuv.1 Iiujiu ' X«“ > - •	--	»rßOVi®^k®^
ozirati tako, kakor je omenjeno v členu 245., oziroma 202. občnega e pred»t°J' zakonika z dno 17. decembra 1862. I. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1863.). ~'rizdeln° za' ništva in likvidatorji, ki ravnajo zoper to predpise, so osebno in n glavnice vezani, plačati pripadajoči davek. — Razdelitve delniško nii osn(’lt)orabo. pak ni colč pil razvezi družbo ali društva šteti za davku zavezano I y §f95» §. 97. Stroški, zalagani iz reserv in zakladov, oznamenj .flgajo lit. /J, so no smejo postavljati v občni obratni račun. — V ko) k0 ” flnienjenik varovalnice stroške (plačila škod in rešilne kupe) iz zakladov,	kadar je
v §. 95., lit. dj, se smejo ti stroški postaviti v obratni račun samo dJ^v< vanj vpostavljena polna nasprotna vrednost kot dohodek iz teh za posebeJr Kadar so ti in pa drugačni roservni (pričuvni) zakladi nato j o^0v, k* tedaj se doseženi donosi, v kolikor se no potrebujejo v zal o z ° 1()tneinU do-gredo tem zakladom na dolg po njih posebni namembi, pristejej	0forat®»
nosu. Kadar se izgube in stroški, kateri bi bili sicer obremenili oVih poračun, pokrijejo iz odložka, žo obdačenega po tem zakonu, a!\. ,mJp0stavk0111' nosov, tedaj je ž njimi pri odmeri pridobnino ravnati kakor z odbitn i paten,tt §. 98. Na podstavi tega zakona obdačenim odložkom J gteti za o dohodnini z dne 29. oktobra 1849.1 (drž. sak. št. 439) narejene oaio lniteV, enake samo tedaj, kadar so ti bili položeni z izključno namembo ve> in l,a obnovo ali dodatno nabavo obratnega inventarja, oziroma obratno p p0seb®‘ v založbo posebej oznamenjenih izgub, in kadar se uporabljajo po ^JIastvo, d0' namembi, ter v kolikor se v roku, ki ga primerno določi daven	■/, iz*
kaže, da so jo od položenih zneskov državnemu zakladu v ro8Dl^ p dohod®*1?1 redno doklado vrèd davek v izmeri, oznamenjenl v §. 19. paten zft j^pol* z dne 29. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 439). Ta zadnji pogoj ne veu ^ priv*«1 njenega, ako se ni od letnega donosa, iz katerega se jo položba opi do^jčkU v podstavo obdačbi veči znesek, kakor kar so jo razdelilo n t0 n0 ob-obrestih napravne glavnice. V kolikor pri odložkih oznamenje®®	re8®1*'
veljajo spredaj stoječi pogoji, jih je šteti za enake pričuvam (Prl 1 vam), od katerih so ni plačal davek.	.	«rotira®00!1«
§. 99. Ako ni nobenega bilančnega probitka, se J® 1	' oZ*rat
zneskov, katere je izločiti iz dohodkov, ln po predračunu prebit	S1®4'
le na zneske, ki jih Je privzeti v podstavo za obdačbo, zmisloma up
Davčne napovedi.	ra
§. 110. Vsak po zmislu tega poglavja davku zavezani P°yJj^h a]i dr®' vsako loto 14 dni po odobritvi računskega sklepa, opravljeni po P lola podflt gači po predpisih, najpozneje pak 6 mesecev po pretoku opravim g zftV0zanci® pri pristojnem davčnem oblastvu prvo stopinje napoved o da j^o®* čistem donosu vseh obratovanib podjeteb po obrazcu, ki se dolo	(rac®0
Nnpovodi je priložiti popolno bilancljo in pa odobreno računsko ^veh *zV°/ o dobičku'in izgubi) in, če bi se bilo napravilo, opravilno P°rooil, rlidarßki,‘ dih, daljo pri delniških družbah, komanditnlh družbah na de n > q gjavn®®* družbah in pridobitnih in gospodarskih zadrugah prepis zapial' OSkrbovftl,J zboru (zboru rudarskih družabnikov), v kolikor so ta nanaša 1 ‘ d j3 dav* opravil, naposled izkaz okolnosti, potrebnih v določbo kraja za p astvu °( (§§. 101. do 108.). — Mimo tega jo podjetnik dolžan, po davčno dojftnstev njega zahtevana pojasnila In izkazo, v kolikor ti služijo v vgoto zahteva®<{®' važnih po tem poglavju za odmero davka, dati vestno ter zlas .Q obratuj®* davčnoga oblastva izkazati čisti donos vsako posamozne podjetbe» račun8k §. 112. Kadar se napovedi ali v njih preskus P® . ve za obda®0® pomagala ne donesd v zakonitem roku, tedaj se smo določba P0®8	,. poroči% K
ln odmera davka opraviti na podstavi pomagal (bilancij, opra , flyPn ®ar°' se nahajajo pri davčnem oblastvu ali katera sl je priskrbeti na p	izrecn
Pred tako odmero pak je pozvati davčnega zavezanca,	potrß®n
opozoriti na ta pravni nasledek, naj v roku vsaj štirih tednov i napovedi in računska pomagala.	. zoPerZft9t°5.
Spredaj stojoče določilo no izključuje kakega kaznova j aVjce dftV nike davčnega zavezanca, kor so opustili podati napoved, niti n Pvati, naj P° noga oblastva, da jili smo, zapretivši jim kazni zavoljo nereda, I dadd napovedi ali drugačna pomagala.
Davčna prikrajšba.	dft 80
§. 239. Davčno prikrajšbo zakrivi, kedor vodoma * na^| .0 m°ra. odtegne zakonitemu davku, v davčni izjavi ali davčni napove > mU stavUc dati po tem zakonu, ali v odgovoru na kako po pristojni stran davČne P . prašanje ali v ohrazložbi kakega pravnega pomočka ali v i o. ovr0ti pï®dp r stosti povd kaj neresničnoga ali zamolči kaj, kar bi vt®S,î ^juijŠeg»1 ka 0. davka, kateremu jo zavezan po zakonu, ali provzročiti predp jnll neJ^ ^ zakonitega davka ali pa dodelitev kake davčno prostosti, . ‘x jn neba®ja ® 6 daljo pooblaščenec, kateri stori oznamenjona kazniva dejanja	da
na obdačbo tistoga, ki ga zastopa.	--meri tr°jn°^ftnri-
§. 241. Davčna prikrajšba so kaznuje z globo v 1 nevar»°8,J deveternatega zneska, za katerega je bil davek prikrajstm a v p0 st©v1 krajšbe pripravljen.— Kadar se ta znesek ne dd vgotoviti na r0> — NaIïl * tedaj je odmori globe vzeti v podstavo njegovo vero je tn o z	nei-080. .«j
teh kazni stopi globa 50 gl., ako so dd iz okolnosti posneti, , vejç# —Vvsa povedba storila sicer vedoma, toda brez namena, prikrajšati primeru je mimo kazni dodatno plačati prikrajšani davčni z c
Izkaz
o predpisu, opravljenem po zmislu §. 104., odstavka 7. gledé četrte četrti železniški podjetji.
predpisanega državnega davka v davčnih občinah, skozi katere gre imenovana železnica v okolišu c. k. okrajnega glavarstva
£3'S S
'Z.68I
npi a AorjAup nju -paasodau ajosA uuigi^
auigqo
aujAup opuamnuzo
uCti.iqo BŽaupuan -OUJAUp opuatuBuzo
ujpiAaiS •Booqai
misch.)
163
*) Pri izkazih, ki dohajajo davčnim upravništvom, je primerni
Pridobninski plačilni nalog št
za leto 189 .
o javnemu (lajanju računov zavezanih podjetbah.
(K. št.........)
opravljeni vstrezno Vaši napovedi ddo..............................................•
Po ovedbi,---------------------------------——;-------------—:— ----:------------------------------>
razloženi na nastopni strani
znaša po §§. 83. —123. v zakonu z dne..........................................za imenovane podjetbe:
Obdačbena podstava za zgoraj oznamenjeno leto ....	gl-	kr.
Od tega odpada, uporabljaje ... .odstotno davčno merilo, na pridobnini znesek . . . K temu prihaja na ne erarskih dokladah, in to : deželne doklade	%	\ okrajnošolske doklade	°/0	J okrajnocestne doklade	°/0	( okrajne doklade	%	\ vkupe ........ <V0 občinske doklade	°/n	( doklade za trgovinsko zbornico	%	\ 	%	1		
kar daje vkupno dolžnost .		
katero je pri davčnem uradu v ,........................................vplačati v štirih enakih, dne
1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih.
Kadar se posamezni obroki ne plačajo najpozneje 14 dni po preteku vplačilnega roka, določenega za vsakega izmed njih, tedaj nastopi po §. 283. zgoraj omenjenega zakona dolžnost, plačati zamudne obresti, v kolikor presega zgoranji državni davek na leto 50 gl.
Po preteku štirih tednov po roku dospelosti še nevplačani davčni zneski se izterjajo z izvršilom (eksekucijo).
Zoper ta plačilni nalog se sme pri podpisanem davčnem oblastvu podati rekurz po zmislu zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28) v 30 dneh, računčč od prvega dneva po vročbi plačilnega naloga, s čemer se pak ne odpravlja dolžnost, plačati ob zgoranjih obrokih davek z dokladami vred.
Kadar bi se izpodbijala dolžnost, plačati neerarske doklade, tedaj je podati rekurz naravnost pri tistem samovpravnem (avtonomnem) organu, za čegar doklade gré stvar.
C. k. davčno upravništvo.
€. k. okrajno glavarstvo.

Pridobninski plačilni nalog št
za leto 189 .
o javnemu dajanju računov zavezanih podjetbah......
s sedežem v......................
(K. št...)
Po ovedbi,
opravljeni vstrezno Vaši napovedi ddo.
razloženi na nastopni strani
znaša po §. 83.—123. v zakonu z dne
za imenovane podjetbe:
1 Obdačbena podstava za leto 189 .	2 Odstotni postavek davka, ki ga je uporabljati		3 Pripadajoči državni davek	
gl.	%		gl-	kr.
				
Po zmislu §§. 101,—108. pripada od tega državnega davka				
4 na sedež, oziroma obratovališče v davčni občini	5' delni znesek za		katerega je vplačati pri davčnem uradu v	
	gl.	kr.		
				
				
				
				
				
				
O višini pripadajočih doklad za samovpravne (avtonomne) družbe in vkupne dolžnosti, ki se potemtakem pokaže, Vam dojdejo od zgoraj imenovanih davčnih uradov posebna obvestila.
Zoper ta plačilni nalog se sme pri podpisanem davčnem oblastvu podati rekurz po zmislu zakona
z dne 19. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 28) v 30 dneh, računeč od prvega dneva po vročbi plačilnega naloga.
C. k. davčno upravnistvo. C. k. okrajno glavarstvo.
Obvestilo.
Z ozirom na pridobninski plačilni nalog št............za leto 189 . , izdan po c. k.
davčnem upravništvu
——:-------............ v........................, se daje na znanje, da se je pri podpisanem
okrajnem glavarstvu
............davčnem uradu predpisalo za javnemu dajanju računov zavezano podjctbe . . . •
.........................................................................(Kat. št. . . )•
Obdačbena podstava za leto	... S		gl-	kr.
na pridobnini znesek za	 k temu na ne erarskih dokladah, in to : deželne doklade	 okrajnošolske doklade	 okrajnocestne doklade	 okrajne doklade	 občinske doklade	 doklade za trgovinsko zbornico		»/o ) % % f °/o > vkupe . . . % "/o °/o )	• • • . °/o		
		vkupe .		
katere je vplačati v štirih enakih, dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih.
Kadar se posamezni obroki ne plačajo najpozneje 14 dni po preteku vplačilnega roka, določenega za vsakega izmed njih, tedaj nastopi po §. 283. zgoraj omenjenega zakona dolžnost, plačali zamudne obresti, v kolikor presega zgorenji državni davek na leto 50 gl.
Po preteku štirih tednov po roku dospelosti še nevplačani davčni zneski se izterjajo z izvršilom (eksekucijo).
Kak rekurz zoper pravost številek v zgoranjih podatkih se sme pri podpisanem davčnem oblastvu podati po zmislu zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28) v 30 dneh, računčč od prvega dneva po vročbi plačilnega naloga, s čemer se pak ne odpravlja dolžnost, plačati ob zgoranjih obrokih davek z dokladami vred.
Kadar bi se izpodbijala dolžnost, plačati ne erarske doklade, tedaj je podati rekurz naravnost pri tistem samovpravnem (avtonomnem) organu, za čegar doklade gré stvar.
C. k
davčni urad
Kazalo.
Oddelek I.
Davčna dolžnost, prostosti, obrtovanje v unanji deželi.
y	Stran
'J*en L Davčna dolžnost (§. 83.) . •.............................................................. 971
Prostosti.
j^jen	2.	Že pridobljene davčne prostosti. Poštna hranilnica. (§. 84., lit. o in c)......................973
<len	3.	Na vzajemnosti osnovana društa. Pogojna prostost jednakovrstnih združeb (§. 84.,	lit. b)..973
wen	4.	Iz kontribucijskih in davčnih zakladov nastale posojilnice (§. 84.. lit. d)......................974
VJ6»	5.	Raiffeisenske blagajnice in podobna kreditna in posojilna društva (§. 84., lit. e).............974
Vlen	6.	Kmetijske zadruge (§. 84., lit./) . .	  974
Uen	7.	Pogojno oproščene pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice (§. 85.)................... 975
vjen	8.	O produktivnih zadrugah posebej (§. 85., lit. d)...............................................976
ten	9.	Vzdržba in odprava do sedaj veljavnih razlogov za prostost od pridobnine (§. 84.,	obstavek 2.)	. . 977
Razmerje do dežel ogrske krone in do unanjih dežel.
y}en 10. Razmerje do dežel ogrske krone in do Rosne in Hercegovine (§. 87.).
Wen 11. Razmerje do unanjih dežel (§§. 88. do 90.) .........................
977
977
Oddelek II.
Priredba pridobnine podjetbam, zavezanim javnemu dajanju računov.
I.	Ygotovitev podstave za obdačbo.
a)	Splošna določila.
^ en 12. (jasna določba podstave za obdačbo (§§. 91. in 92., odstavek 1. do 3.)
/,.en 13- Začasna odmera davka (§. 92., odstavek 4. do 7.)..............
en 14. Ovedba podstave za obdačbo (§. 92. in 93.) ...................
b)	Ne vštevni prejemni postavki.
Qen 15. Uvod (§ 95 ).................................................
en 16- Posamezni ne vštevni prejemni postavki (§. 95., lit. a,b, e) . . . .
c)	Ne vštevni razsodni postavki.
§en 17- Uvod (§. 94.)................................................
Öle*1 in' Zvišl)a glavnice in razdolžbe dolgov (§. 94., lit. a in b).
Čip11 on Obratovanje napravne glavnice (§. 94., lit. c).
o?' Garancijski prispevki, darila, darovi i. k. e. (§. 94., lit. d in e) . . . . Gten2l. Davki; odnosi izgub (§. 94., lit./in «,) .............
plen 22. Člen 23. Člen 24. Člen 25.
d)	Vštevni razhodni postavki.
Uvod (§. 95.)...............................................
Premijske reserve (pričuva) (§.95., lit. d).................
Pasivne obresti (§. 95., lit. e)............................
Odpisi in položbe (§. 95., lit./)...........................
979
980 980
981
982
983
983
984 984 285
986
986
987 987
StrM
(lien 26. Prispevanje v preskrbne namene. Tantijeme. (§. 95., lit. g in h)....................................988
Člen 27. Posebna določila za hranilnice, zadruge in posojilnice (§. 95., lit. i in k).........................988
e)	Pričuvni zakladi.
Člen 28. Splošna določila. Namenu ne vstrezajoča uporaba teh zakladov (§. 96.)......................... 989
Člen 29. Ravnanje z donosi pričuvnih zakladov in ozir na stroške, ki se zalagajo iz pričuvnih zakladov (§. 97.) 990
Člen 30. Posebna določila o premijskih pričuvah (§. 97., odstavek 2.)..................................991
Člen 31. Prehodna določila gledé pričuvnih zakladov, narejenih po dosedanjih zakonih (§. 98.).......... 991
Člen 32. Natančnejša določila o pogojih, ustanovljenih v §. 98.................... .................... 992
f)	Končna določila.
Člen 33. Ravnanje pri pasivnih računskih sklepih (§. 99.)............................................... 993
Člen 34. Kadar ima pravni osebek več podjeteb (§. 93., odstavek 2., §. 95., odstavek 2.)................994
II.	Izmera davka.
Člen 35. Izmera davka. Splošna določila (§. 100.)..............................................• . . . 991'
Člen 36.	Najmanjši davek (§. 100., odstavek 2. do 4.).....................................................99°
Člen 37.	Desetodstotno davčno merilo (§. 100., odstavek 6.)...............................................996
člen 38.	Desetinpolodstotno davčno merilo (§. 100., odstavek 1. in 5.)....................................996
Člen 39.	Dodatni davek odviših dividendnih plačil (§. 100., odstavek 7.)..................................996
Člen 40.	Obdačba vzajemnih zavarovalnih družeb (§. 100., odstavek 9.).....................................997
Člen 41.	Obdačba hranilnic (§. 100., odstavek 10.)....................................................... 997
Člen 42.	Obdačba podjeteb, pogodovanih po §. 85. (§. 100., odstavek 11.)..................................997
člen 43.	Obdačba deželnih propinacijskih zakladov (§. 100., odstavek 12. in 13.)..........................998
III.	Kraj za predpis davka.
Člen 44. Splošna določila (§.101.).........................................................................998
Člen 45. Porazdelba davka pri rudnikih, fabrikah in drugih na obrtno produkcijo merečih podjetbah.—Merila
za razdelbo. — Pristojnost davčnih vblastev (§. 102.)........................................... 998
člen 46.	Porazdelba davka pri trgovinskih podjetbah, kreditnih zavodih in zavarovalnih družbah (§. 103.) . . 1000
Člen 47.	Porazdelba davka pri železniških podjetbah (§. 104.)............................................ 1000
Člen 48.	Nadaljevanje; prehodna določila (§. 105. in 106.)	  1001
Člen 49.	Porazdelba davka pri plovstvenih podjetbah (§. 107.)............................................ 1002
Člen 50. Ravnanje pri porazdelbi davka, če ima kedo razne v členu 44. imanovane vrste podjeteb (§. 108.) . 1002
Oddelek III.
Postopanje ob priredbi pridobnine podjetbam, zavezanim javnemu dajanju
računov.
Člen 51. Pristojnost davčnih oblastev. Predpisi za razvidnost (§. 109.)........................... 1002
Člen 52. Davčne napovedi (§. 110.)........................................................... -1003
Člen 53. Zbiranje napovedi; postopanje zoper zamudne davčne zavezance; uradna odmera (§. 112.) .... 1004
člen 54. Preskušnja napovedi ; zaslišba izvedencev (§. 111.)......................................1004
Člen 55. Posebna določila o tistih izkazih pri železniških in plovstvenih podjetbah, ki se nanašajo na kraj za
predpise davka...........................................................................190o
Člen 56. Odmera. Plačilni nalog in rekurz (§. 113. in 114.).......................................100o
Člen 57. Plačilni obrok (§. 115.).................................................................1006
Oddelek IV.
Premembe v stanu davku zavezanih podjeteb.
Člen 58. Prirastki (§§. 116., 117.)............................................................
Člen 59. Posebna določila za obdačbo v členu 53., št. 9 oznamenjenih novih podjeteb............
Člen 60. Odpadki (§§. 113., 119., 122.)...................................... . . .............
Člen 61. Prehod javnemu dajanju računov zavezane podjetbe na drugo takšno podjetbo (§. 120. ) . . . . .
1006
1007
1008 1009

,	Stran
Lien 62. Dajanje podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, v zakup (§. 121.)................................1009
Lien 63. Prememba davka proste ali po zmislu §. 85. pogodovane podjetbe v podjetbo, zavezano davku po
splošnih pravilih, ali nasprotno.....................................................................1010
Oddelek V.
Zakonita zastavna pravica za pridobnino od podjeteb, zavezanih javnemu
dajanju računov.
fden 64. Zakonita zastavna pravica za pridobnino od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov (§. 123.) 1010
Priloge in obrazci.
Obrazec A. Poziv za podajo dokazov glede odložkov, narejenih ob veljavnosti pridobninskega patenta z dne
29. oktobra 1849.1. (drž. zak. št. 439)......................................................1011
»	B.	Odločilo, če se ne dajo taki dokazi...........................................................1012
»	C 1.	Odločilo na podstavi danih takih dokazov.....................................................1013
» C 2. Isto..................................................•........................................1014
«	D.	Kataster o podjetbah, zavezanih javnemu dajanju	računov.....................................  1015
» El. Napoved za pridobnino.................................................•.........................1017
»	E 2. Isto................................................................i.........................1021
»	E.	Izkaz o predpisu, opravljenem po zmislu	§.	104.,	odstavku 7. gledé četrti predpisanega državnega davka pri železniških podjetbah .........................	1023
»	(?.	Pridobninski plačilni nalog.................................................................. 1024
»	H.	Isto..................................................................... ...................1025
» J. Obvestilo pri porazdelbah davka.............................................................* . . 1026







>
1