POGOVOR Z NAŠIMA DELEGATOMA OB13. KONGRESU ZKJ V ospredju odgovornost Že skoraj mesec dni je minilo od 13. kongresa ZKJ. Prek dnevnega tiska.radia in televizije smo imeli priložnost spremljati dogajanja na tem najpooiemb-nejšem srečauju jugoslovanskih komanistov. Kongresa v Beo- gradu sta se udeležila tudi dva delegata iz naše občine: Polde Maček iz Ljubljanske banke in Milan Kovačevič iz SCT — tozda Mehanizacija. Z njima smo se o vtisih pogovarjali le nekaj dni po koočanem kongresu. POLDE MAČEK: PREBRODILI SMO ŽE MARSIKATERE TEŽAVE »Trinajsti kongres ZKJ je bil vrh vseh aktivnosti komunistov — od osnovnih in občinskih or-ganizacij do kongresov v repu-blikah in pokrajinah. Kongres je sprejel ocene in smeri nadalj-njega delovanja Zveze komuni-stov, kot so bile predlagane v po-ročilih, referatu predsednika CK ZKJ in v osnutkih resolucij, ki jih je kongres dopolnil in verificiral skupaj s pomembnim govorom predsednika ZKS Milana Kuča-na,« je povedal Polde Maček. Kako ste občutili vzdušje kon-gresa? Kongres je potekal delovno in vsak delegat, ki je imel srečo, da je priše) do besede, si je prizade- val, da bi kaj več povedal o pro-blemih okol ja, iz katerega izhaja, o problemih naše družbe, o stranpoteh in napakah, ki so nas privedle v kritično situacijo; obenem pa nanizal predloge za izhod iz tega stanja. Mnogi dele-gati so tudi pretiravali z ocenami kriznega stanja, dramatizirali se-danji ekonomski položaj in od-nose v federaciji. Imel sem obču-tek, da nekateri premalo vedo, kako težke čase smo že imeli na naši poti nacionalne osvoboditve in socialistične graditve. Nam komunistom in delovnim ljudem je bilo najtežje v narodnoosvo-bodilnem boju, nič Iažje v prvih letih svobode, ko ni bilo ne kruha ne delovnih sredstev, ko smo za-čeli iz nič obnavljati našo poru-šeno domovino. Tudi leta eko-nomskih in političnih pritiskov — v času informbiroja in tudi ka-sneje — niso bila lahka. Se je na kongresu i*obiaw«i« -antenie Itolto >»Itrigo?-------------- Če imamo prej povedano pred očmi, se mi zdi, da je v sedanjem trenutku naš izhod iz krize mogoč in Iažji, če bomo doumeli, da so problemi, ki so v tej družbi, naši problemi, da smo za mnoge krivi sami in da jih tudi prema-gamo lahko le sami, z nasloni-tvijo na svoje sile, na naše de-lovne ljudi. Tudi Vidoje Žarko-vič, predsednik predsedstva ZKJ, je svoj referat končal s po-zivom in prepričanjem hkrati, ko je dejal: »Tudi v tej veliki bitki bomo zmagali!« Danes poznamo sovražnika: to je slab, neodgovoren odnos do dela, to so neizkoriščene delovne zmogljivosti, slaba investicijska politika, rieupoštevanje in na-sprotovanje ekonomskim zako-nitostim, administrativna in vo-luntaristična politika v ekonomi- ji, birokratski etatizem na vseh ravneh, od občin do federacije, zapiranje v občinske in republi-ške tneje, inflacija... Kakšno bi torej bilo sporočilo kongresa? Katere naloge so zdaj pred komunisti? ___^maga v tC| UUM |e_y_nasitL_ rokan, a to zahteva od vseh ko-munistov, vseh delovnih Ijudi v Jugoslaviji, da začnemo odločen boj za uresničitev dolgoročnega programa gospodarsk&stabiliza- HH Polde Maček cije, za boljše delo, za samou-pravljanje in za dosledno uresni-čitev dogovorjenega. To je glavno sporočilo kongresa. Od-ločnejši boj moramo napovedati slabemu delu in vsem drugim __2grtichein,'~ efcbnomskem " 111 družbenem življenju. Na čelu tega boja morajo biti komunisti in delovni ljudje, ki so priprav-ljeni dati vse od sebe za boljši jutri. MILAN KOVAČEVIČ: SPOŠTOVATI USTAVO, ZAKONE IN DOGOVORJENO »Organizacija kongresa je bila po mojem mnenju zelo dobra. Kongres je potekal predvsem v delovnem in ne le v manifesta-tivnem vzdušju, kot se je to do-gajalo doslej. Da je bil to res de-lovni kongres, se vidi tudi po šte-vilu prijavljenih razpravljavcev in po vsebini razprav. Na tem kongresu je bilo namreč izreče-nih največ kritik na račun delo-vanja našega sistema. Mogoče smo celo preveč kritizirali,« je menil Milan Kovačevič. Na kongresu je bilo povedano, kaj vse ni tako, kot bi moralo biti, bUo je tudi povedano, kako bi moralo biti. Bolj malo pa je bilo dorečenega o tem, kako to dose-či. Optimist sem in mislim, da se stvari morajo urediti na bolje. Glede glavnih usmeritev se v Ju-goslaviji ne razhajamo. Sodim pa, da sam kongres konkretnih napotkov niti ni mogel dati, mar-več morajo njegove usmeritve izvajati v strokovnih organih. Nekatere strukture se usmeritev doslej niso držale, niso spošto-vale ustave in zakonov. Treba je doseči, da se vsi držimo zakonov in dogovorjenega; to je pot do rešitve. Tudi ta kongres je spre- Milan Kovatevič govoril o odgovornosti, ta pa je tudi v zvezi s spoštovanjem ustave in zakonov. V kateri komisiji ste soddova-li? Zakaj ste se odločili prav zanjo? .oSfi/dnuaLs^pJ vlrruni«iii 7a ra- sem se odločil zato, ker sem pri-čakoval, da bo prav v njej izreče-nega marsikaj zanimivega, saj je z razvojem političnega sistema tesno povezan tudi naš družbeni in gospodarski razvoj. Že v enem od prejšnjih vpra-šanj ste pravzaprav odgovorili na to, kakšne naioge so zdaj pred komunisti. Predvsem ste pouda-rili strogo izvajanje vsega dogo-vorjenega. Pred mestno in občinskimi or-ganizacijanii je zdaj, da z ustrez-nimi metodami in načini mobili-zirajo članstvo za uresničevanje dogovorjene politike in sklepov kongresa. O problemih, izrečenih na teni kongresu, sem v teh dneh veliko razmišljal. Na kongresu so raz-pravljali tudi študentje o svojih težavah. Tudi jaz mislim, da bi morali prisluhniti mlajšim lju-dem, jim dati možnost zaposlitve in ustvarjalnega dela. Niso oni krivi za zdajšnje neurejeno sta-nje v stanovanjskem gospodar-stvu, šolstvu... Besedilo in sliki: D. J.