Liet m korieti delav-ekega Itudetva. DtUv* cl ao opravideni do va«gk ktr productra|o.
Thle paper la devoted to the inter«*!« of fho working claoe. Worker* aro entitled to all what thev produce.
Isur»>t t« ••oo*4-et»M aftiutr, iHo. •. IWT. •» U« poai offte. n Chitan III. Uuiitt the Aei of Oo.fr.»» .f M.roh tr*. M79.
Otiic. 4008 W. 31. Str., Chic.fo,
avci vseh dežela, združite se!'
PAZITE'
na številko v oklepa|u. ki ee naha|a polog vašega naelova. prileplfe-nege »poda)ali
na ovitku. Ako (437)
|e številka . . tedal vam • priho«*n|e številko našega lieta po-teie naročnina. ProoA-mo ponovite takol
M
Stev. (No.) 436.
CMcago, 111., 18. |anuar|a (January) 1916.
Leto (VoL) XI.
MRTVAŠKI ZVON CRIME GORE
Srbiji je sledila Črna Gora. Njeni samostal-nosti je konec in nad Četi njem vihra črno rumena zastava.
To ni le tragedija male dežele, ampak tudi dogodek velike važnosti za presojanje zavezniške politike. In marsikomu bodo sedaj morda padle luskine z oči.
Vsa Črna Gora ima približno toliko prebivalstva kakor kranjska dežela. Sicer pa zaostaja za Kranjsko v vsakem oziru. Industrije nima nič. Poljedelstvo ni utf kaj prida, ker je dežela skoraj sam skalnati kras, in le kraji, ki jih je dobila v balkanski vojni, so rodovitnejši. Mesta ne štejejo mnogo. Dasi je Cetinje kraljevska rezidenca, se ne more z Ljubljano niti primerjati.
Toti* dežela je bila neodvisna. In Črnogorci so ljubili svojo samostojnost in so bili ponosni nanjo. Ponosni so bili tudi na to, tla niso mogli niti Turki v najbesnejših bojih osvojiti Cetinja.
Sedaj ga je zasedla avstrijska armada. Ko so bile postojanke na gori Lovčen izgubljene, je bilo nezmiselno braniti Cetinje, in mesto se je vdalo. Kar je še ostalo črnogorske vojske, se je u-inaknila v Albanijo in se bori tam z Arnavti.
Gora LovČen ima za Avstrijo večjo vrednost, kakor Cetinje. Nad Kotorom se dviga in obladu-je mesto, luko, ves kotorski zaliv in Jadransko
morje daleč naokoli. Že davno je Avstrija po strani gledala na ta skalnati hrib. Med balkansko vojno, ko so Črnogorci oblegali Skadar, jim je Avstrija namignila, tla ne bo protestirala proti zase-detiju tega mesta, če ji prepuste Lovčen. Črnogorci niso hoteli izročiti svoje gore, in tedaj je Herchtold spoznal, tla bi se zgodila Albancem največja krivica, če bi Črnogorci dobili Skadar. Malo da ni takrat izbruhnila svetovna vojna zaradi tega mesteca. Avstrija je bila popolnoma pripravljena na vojno in dunajska vlada ni bila kriva, da se je takrat še ohranil mir. Herchtold je že tako rožljal s sabljo, da ga je bilo slišati po vsej Evropi.
Črna Gora je takrat ustregla zahtevam združenih vlad. Zapustila je osvojeni Skader. Svoji usodi vendar ni ušla.
Ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno, se je Črna Gora pridružila svoji zaveznici. Lahko bi se reklo, da bi bila storila pametneje, če bi bila ostala doma. Prepričani pa smo, da se tudi s tem ne bi bila rešila. Kajti kakor je Avstrija dobila povod za vojno s Srbijo, bi ga bila dobila tudi zoper Črno Goro. To bi se bilo zgodilo že zaradi vojaških interesov, kajti proti Srbiji bi bila vojna prenevarna, če sc ne bi smela Avstrija dotakniti Črne Gore, ki je segala izza balkanske vojne v novi-
pazarski sandžak. In ko je začela delati svoje krvave račune na Balkanu, tudi ni mislila izpustiti davno zaželjenega Lovčena.
Ali Črna Gora kakor Srbija ni bila osamljena. Anglija, Francija, Rusija, Italija so bile njene zaveznice. Črna Gora jim je v resnici mnogo pomagala. Njena mala, ali učinkovita vojska se je dolgo bojevala na avstrijskih tleh. S srbsko vred je prisilila znatno armadiio moč, da se je bojevala na južni fronti, kar je bilo za zaveznike velikega pomena.
Kaj pa so zavezniki storili zanjo? Kako so nagradili njeno požrtvovalnost t
Prve mesece so ji dali Francozi nekoliko ka-nonov, da jih je postavila na LovČen. Dalje se zavezniki niso brigali zanjo.
Sedaj tarnajo, da je postala Avstrija vladari-rica Jadranskega morja. Storili pa niso ničesar, tla bi bili preprečili to, in izgledalo je, kakor da pričakujejo čudež. Nihče na svetu ni mogel misliti, da se bo mogla peščica Črnogorcev tlolgo upirati velikanski presili Avstrije. Črni Gori in s tem sebi so inogli zavezniki pomagati le na ta način, tla bi ji bili poslali izdatno vojaško pomoč, ko so to že zamudili v Srbiji, ali pa da bi bili pričeli na svojih frontah s tako ofenzivo, s katero bi bili morali Nemci in Avstrijci izdatno računati.
Ne eno ne drugo se ni zgodilo. Nekaj Angležev in Francozev se je izkrcalo v Solunu, kjer se uče salutirati grškim oficirjem. Italija, ki ima črnogorsko Jeleno za kraljico, je poslala par tisoč mož v Valono, odkoder se pa nikamor ne ganejo. In skoraj čudež je, da so Črnogorci vsaj
tako dolgo vztrajali.
, i -
Zavezniki se bojujejo zA male narode, za svobodo potlačenih narodov. Kolikokrat smo čuli ta evangelij!
Ali res še kdo verjame?.. . Mar jim je Srbija, mar jim je Črna Gora! Svoje interese imajo, zanje se bojujejo. Kaj pa, da bi se bojevali celo za Slovence, Hrvate ali Čehe!
Neki nadvse značilni brzojav pravi, da je hotel Ricciotti Garibaldi nabrati 50,000 prostovoljcev za Balkan, ali da mu je to prepovedal minister Sonnino. In prav nič nismo presenečeni, kaj ti od vsega začetka nam je bilo jasno, da ima Italija edino to pred očrni, kar bi rada sebi priropala, v svoji sebičnosti se pa veseli pogina balkanskih Jugoslovanov. Ker špekulira na bodočnost, ker špekulira na Balkan.
Kdaj bodo fantasti spoznali, da pride svoboda narodov le od narodov samih, od solidarnih, ne-kraljevskih narodov?
Youngstown in njegove skrivnosti*
Misteriji so v Ameriki tako priljubljeni, kakor so bili v Evropi približno sredi zadnjega stoletja. V našem času se je literarni okus že toliko popravil, da so čitali vsakovrstne pariške, rimske, beneške in druge tajnosti le neizobraženi ljudje in je ta vrsta književnosti spadala med šund. V Ameriki čita človek vsak dan lahko v največjih listih "Misterij miljona dolarjev," "Diamant z nebes," "Misterij samotne hiše," "Trampova tajnost," Zdravnikova skrivnost" i. t. d. i. t. d. — To so znamenja umetniške mladosti in nerazvitega okusa.
Ali življenje ima svoje resnične skrivnosti, ki ao večjega pomena od Sherlok Ilolmesovih navi-v * Unosti in ameriških detektivskih istorij. Tudi življenje našega časa jih ima, in njih korenine segajo včasi tako globoko, da bi človek, ki bi jih izruval, s tem razkril najglobokejše temelje naše družbe.
Zdi se, da so tudi v Youngstownu take miste-rioznosti igrale svojo usodepolno vlogo, in nič ne bi bilo bolj želeti, kakor da bi spravila preiskava, ki se vodi zaradi onih nesrečnih dogodkov, pravo, Čisto resnico na dan.
Naša navada ni, da bi izdajali za gotovo dejstvo, kar še ni dokazano. Ali znamenja so taka, da kažejo z mogočno silo na satanski komplot, iz katerega so se porodili žalostni, krvavi dogodki v ohijskem mestu, in ta komplot ni bil osnovan v delavskih vrstah.
NOVA AFERA KAPITANA ATAŠEJA VON PAPENA.
Stotnik von Papen je bil, kakor je znano, vojni ataše pri nemškem poslaništvu v Washington 11. On in njegov mornariški tovariš Boy Ed sta morala zapustiti to deželo na zahtevo ameriške vlade. Pri svojem odhodu je von Papen še trdil, da so ga krivo sodili in da ni imel nobenega opravka z za rotami v Ameriki. •
Vlada v Washingtonu ni dejala na bev ne mev; kar je hotela, je z odpoklicem obeh atašejev dosegla. Drugih misli so pa bili Angleži. Ko je von Papen dospel v Falmouth, so ga obiskali in so mu vzeli neke papirje.
Gospodu stotniku to ni bilo všeč, ali Angleži ao rekli, da se v sedanjem času ne morejo ozirati na njegovo osebno razpoloženje. Papirje so pa izročili ameriškemu veleposlaniku v Londonu, tla jih odda svoji vladi. V dotičnih spisih in zapiskih so namreč po njihovi trditvi dokazi, da je von Papen res v Ameriki špioniral in vodil zarote.
V njegovih beležkah so baje našli zaznamovane razne svote, ki jih je izplačeval osebam, prizadetim pri atentatih na niunicijske tovarne rn na mostove meti Zedinjenimi državami in Kanado.
Najsitnejše je to, da je nekje baje zapisano, da je dobil von Papen denarja od svojega šefa, veleposlanika grofa Bernstorffa. Dobili so tudi nekatera pisma od raznih Nemcev v Zedinjenih državah, o katerih trdijo, da so bili v zvezi z omenjenimi atentati.
Ko so vprašali nemškega veleposlanika, kaj sodi o tem poročilu, je dejal, da ne verjame, da bi bili Angleži pri Papenu našli kakšne važne spise, sicer pa ni hotel o stvari govoriti.
Ker Se teče proces proti celi vrsti nemških zarotnikov, je mogoče, da bodo omenjeni spisi za sodišče imeli kaj pomena. Da bi se iz tega izlegla še kakšna diplomatična akcija, pa ne verjamemo, ker ne bi imela za Zedinjene države izza odhoda obeh atašejev nobenega pravega zmisla več.
ORGANIZIRANI DELAVCI.
Preiskavo veleporote vodi distriktni pravdnik A. M. Henderson, kateremu ne bo na noben način mogoče očitati, da se nagiblje njegova pristranska ljubezen na stran delavcev. Tem zanimivejša je njegova izjava, ki jo je podal po dveh dneh preiskave :
Dejal je:
Po 08eminštirideseturni vestni in skrbni preiskavi lahko pravim, da so organizirani delavci pri nemirih v East Youngstown storili vse, da bi pre. prečili nesreče, dasi niso bili prizadeti delavci njihovi ljudje in niso bili organizirani!"
To je sodba, ki se gotovo tudi po daljši preiskavi ne bo izpremenila. Organizirani delavci ve» do, da služi nered v prvi vrsti vedno njihovim na-, sprotnikom. Če jim ne bi tega povedal razum, ki je pri organiziranih vedno večji kakor pri neorganiziranih, bi jih bila naučila izkušnja. S policijsko silo se najlože skruši vsaka, tudi najpravičnej-ša stavka, policijska sila se pa najlože privede na plan, če dajo nemiri in izgredi povod za to.
Nikakor ne mislimo s tem reči, da ne nastopa policija nikoli brez takega povoda. Zgodovina ameriških delavskih bojev daje zelo žalostne zglede in policijske gorjače so le preveč pripravljene, da padajo po delavskih glavah. Saj prihajajo še iniličarske strojne puške brez resnične potrebe v akcijo zoper delavstvo.
Prav zato, ker je to znano, se pa organiziiani delavci varujejo, da ne dajo niti navideznega povoda. Kar se je godilo v Youngstownu, je pa dajalo oblastnijain resničen povod; kajti če se zažigajo hiše, ne sme nobena oblast gledati s prekri-ženimi rokami, in če bi imel Kast Youngstown socialistično upravo, bi morala tudi ta porabiti svojo moč, da prepreči nadaljne nesreče.
Že po tem je bilo od vsega začetka soditi, da niso imeli organizirani delavci nič opraviti z on-dotnimi izgredi. Distriktni pravdnik gre v svoji sodbi tialje in pravi, da so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da hi preprečili nesreče.
To je izpričevalo, da si organizirani delavci ne morejo želeti lepšega. To je obenem tudi krepka zaušnica tistim, ki načeloma nasprotujejo socialističnim kandidaturam in socialističnim upravam, češ da žele socialisti nered in da so zaradi tega nesposobni za administracijo.
V Kast Youngstown niso imeli organizirani delavci nobene dolžnosti. V nobenem javnem uradu niso bili. Stavka ni bila njihova. Delavci ki so bili na štrajku, niso bili organizirani. Kljub temu »t» organizirani delavci storili, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečili nesreče — torej da bi bili napravili red.
Organizirano delavstvo je element reda.
IMPORTERANI RAZBUAčl.
Odkod pa je tedaj prišel v ohijsko industrijsko mesto tisti veliki nered, ki je imel za posledico nekoliko mrtvih, celo vrsto ranjenih, šest blokov požganih hiš, prenapolnjene zapore in-ueštetc procese f
Nekoliko je slutiti po sledeči izjavi distrikt-iiega pravdnika:
"Pred veleporoto bo povabljen predsednik družbe Youngstown Stell and Tube Compan>, Jas. A. Campbell. Naloženo mu bo, da predloži vse knjige in dokumente, iz katerih je razvidno, katere detektivske agenture so bile poklicane, da dodajo družbi ljudi.
Distriktni pravdnik hoče vedeti, koliko pre-tej»ačev je pripreljala družba v mesto in čemu jih je pripeljala.
Zvezni zastopnik, ki je dal organiziranim delavcem omenjeno krasno izpričevalo, torej sumi, da je treba iskati začetke izgredov pri importira-' nih "policistih" in tla je imela družba zoijimi tiste namene, ki so se potem krvavo uresničili.
Zdi se nam, da ni distriktni pravdnik tukaj zgrešil svojega cilja. In čo bo dalje tako energično postopal, kakor je začel, tedaj dobi sodišče lah-
Ob Huertovi smrti.
Bivši predsetlnik mehiške republike Huerta je v četrtek večer v KI Paso, Tex., umrl. Njegov tajnik Olesso Robles je izdal popoldne izjavo, s katero naravnost toži Zedinjene države, tla so krive njegove smrti in da so bile nehvaležne napram generalu.
Izjava pravi.:
"Ko je bil Huerta predsetlnik v Mehiki, je bil vsak Amerikanec varen svojega življenja, kljub velikim težavam, ki jih je imela njegova u-prava. V tej deželi pa so ga vrgli v ječo kakor prostega zločinca, in to je popolnoma izpodkopalo njegovo zdravje."
Huertov tajnik se je v svoji vdanosti do gospodarja najbrže nekoliko zmotil. Vlada Zedinjenih držav je dala res Iluerto ustaviti in ga je vzela poti ključ, ali za to je imela tehtne razloge. Nekdanji diktator je namreč hotel začeti v Mehiki novo "revolucijo" in še povečati nered, katerega je bi-
lo v sosednji deželi itak že dovolj. Povrhtega je pa hotel tudi Zedinjenim državam pripraviti ne le indirektne, ampak tudi direktne sitnosti. Po zakonu in po razumu je imela Amerika absolutno pravico, da je preprečila to.
Huerta je prišel potem v zapor. Njegov tajnik pravi: "Kakor prost zločinec." Zdi se nam pa. da je po ameriških ječah zaprtih mnogo boljših ljudi, katerim se godi slsbše kot se je godilo Hu-
crti. I11 vsi umori, ki jih je imel bivši diktator iz časa svojega predsedništva na duši, potrujejo, da pravzaprav ni bil nič druzega kakor prost zlo-
činec.
Sicer je pa Huerta pred svojo smrtjo sani odpustil svojim sovražnikom. Toliko se je na vzel krščanstva. Kaj to, kako živiš, tla se le na smrtni postelji "pobotaš s svojim Bogoin."
Ali pri Huerti bi bilo važnejše, kako mislijo njegovi sovražniki o njem, ne pa kako misli on o njih. On jih je metal v ječe, dal jih je moriti; njemu se ni zgodilo nič druzega. kakor da je moral o-pustiti predsedništvo in tia ga ni smel še enkrat ugrabiti.
Sicer je bil pa Huerta zanimiva prikazen. V njegovih žilah je tekla indijanska kri; po naukih "rasnih teoretičarjev" bi moral biti torej manj siposobcn od belih ljudi. Pa vendar je znal organizirati vstaško armado, postal je general, polastil se je predsedništva republike, vladal je, dal je konfiscirati imet-ja. metati ljudi v ječe, jih streljati — čisto kakor kakšen ruski car, turški sultan ali nemški kajzer.
Bil je torej živ dokaz, da je barva kože postranska reč.. In v drugih razmerah bi bil iz njega lahko postal znamenit in koristen človek. Prav tako kakor bi bil Vilček ali Miklavž ali pa katerikoli potepuh dmgačen v drugih razmerah.
ko zanimiv materijal, katerega seveda kapitalisti niso pričakovali.
KAPITALISTIČEN NAČRT.
Nkoliko več, in sicer nekaj prav zanimivih reči je povedal T. H. Flynn, glavni organizator A. F. of L. Njegova izjava se glasi:
"Ne verjamem, da so bili tuji vplivi na poslu. Mislim, da je šlo za finančen načrt, in da je bilo to dejanje izmišljeno kot zadnje sredstvo, da se z njim potlači vrednost tovarniških delnic, da bi interesi, ki hočejo izvršiti združitev na podlagi pol-miljonskega kapitala, na ta način dosegli zaže-Ijeno kontrolo. Na dovolj čuden način kontrolirajo ljudje v mestu delnice tovarne. Prodati niso hoteli, ker so jim delnice vredne po 300 dolarjev in so hoteli imeti kontrolo v Youngstownu.
Nameravana združitev bi obsegala Colorado Fuel and Iron Comp., Cambria Steel Co., Youngstown Sheet and Tube Comp. ter Ijackawanna Steel Comp. — Colorado Fuel and Iron Company pomeni John D. Rockefellerja. In ime Rockefeller spominja močno na dogodke v Trinidad..."
Flynn sam ne trdi, 4a so njegove besede sveto pismo. Vidi se pa, da ima podatke in da ni svojih misli iz prsta izsesal. Vsekakor je tak načrt mogoč in če je stvar resnična, tedaj je bila uprizoritev res satansko delo.
BETHMANN HOLLWEO OBLJUBUJE VOLILNO REFORMO.
Zadnji četrtek je bil v Berlinu otvorjen pruski deželni zbor. To je parlament, v katerem delavci še danes nimajo pravice. Medtem ko velja za nemški rajhstag že dolgo splošna volilna pravica. volijo pruski deželni zbor še vedno razredi in vsi dosedanji poizkusi za moderniziranje volilnega zakona so bili brezuspešni.
V četrtek je Bethman Hollweg, ki je za Pru-sijo ministrski predsetlnik, prečital prestolni govor bolnega Vilčka, in v njem je nekoliko besed, ki diše kakor nekakšna obljuba volilne reforme. Gotovega, kar bi se moglo prijeti, ni nič rečenega; le tako je, kakor da smejo delavci upati na reformo kot na nagrado za svojo požrtvovalnost v vojni. Ali če pozneje kdo resno potrka, pravi Beth-mann Hollweg vedno lahko z začudenim obrazom: "Kdaj sem pa kaj obljubil?"
Dotieni odstavek v prestolnem govoru se glasi:
"Gospoda moja, kralj ve, da bo Vaša dela kakor doslej tudi v prihodnji periodi parlamentarnega delovanja označeval duh požrtvovalnosti in odločnosti, ki daje našemu narodu moč, da dovede vojno do zmagovitega konca. Nov roti narašča, obdan z izkušnjami vojne. Vsi za službo sposobni možje so v zvesti tovaršiji združeni za obrambo države in naroda do smrti. Sedanji duh vzajemnega razumevanja in zaupanja se bo tudi v mirnem času trajno čutil in bo našel tudi v naši javni upravi in v našem zakonodajstvu, kakor tudi pri polaganju temeljev za zastopstvo ljudstva v zakonodajnih zborih močan izraz."
Hazun tega napoveduje prestolni govor, da se bo povišal dohodninski davek, in še enkrat se je zlagal, da je bila Nemčiji vojna vsiljena. Pa to laž je hinavski filozof že tolikokrat ponovil, da enkrat več ali manj že nič ne šteje.
Zdaj, ko je treba ljudstvo, da preliva kri, mu mažejo med okrog ust.
Strojna puška nima pameti, človek jo ima. Tn vendar lahko ubije ena neumna strojna puška sto pametnih ljudi.
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODUMBARSK1.
(Konec.)
Ostre poteze na generalovem obrazu »o se nekoliko ugladile, zazrl se je v vzhičeno iuženir-jevo obličje ter rekel: "Vse kaze, da pripadate tistim ljudem radikalnih nazorov, ki mislijo, da bo precej drugače in bolje, ako se krepko zabavlja vsemu, kar se nahaja pod solncem. Zakaj se uiste zadovoljili s tem, kar ste dosegli za drvarje? Oni so imeli svoj materialni dobiček, vi svojo
duševno naslado.
"Srečal sem nesrečne ljudi in s tolažbo v srcu getu se ustalil pred njimi. To so moji zločini. Da ni te nesrečne vstaje, te prenagljene vseobčne raz burjenosti, bil bi v drvarski koloniji vzpostavil red, ki bi bil koristil ugledu bosenske uprave. O tem seiu vedno mislil. Kar se tiče vstaje, sem nedolžen, ni mrviea veleizdajstva ne tlači mojega poštenega značaja. Gospod general, dobili ste v svojo oblast človeka, ki nikdar ne bo bežal pred svojo usodo; do kraja hočem nesti svoj križ, pa naj bo še tako težak."
Generala so ozlovoljile te besede; mahnil je z roko v znak, da mu že vse preseda. Cez hip se je površno naklonil inženirju in ta se je vrnil v svoj
zapor.	. t
"Ta inženir ima vratolomne nazore," je rekel general, sedeč pri pisalni mizi in brskajoč po listinah. "Mladi ljudje hitro vzplapolajo, kakor bi gorečo vžigalico podtaknil pod otep slame. Vlogo Katona iu Bruta bi radi igrali."
"On je metal goreče vžigalice v bosenski smodnik," se je po svoje prilagodil tuji misli pl. Merks.
Izraz generalovega obraza je kazal, da resno o nečem premišljuje. "Ni napačen človek, toda neizkušen. Pravi, da so Bošnjaki siromaki. Ni siromak oni, ki malo ima, ampak tisti, ki mnogo zahteva. Na rokah bi jih nosil, ko bi ne imel uka za, jih krotiti z naglim sodstvom."
"Zakaj se nam pa ne vdajo? Brezpogojno naj sprejmejo našo kulturo, gredo naj za našimi stremljenji in videli bodo — a-a!" je rekel pl. Merks, prebračajoč svoje listine.
General je pomislil o tem, kakšno čudo bi videli Bošnjaki in kako naj gredo za našimi strem-ljeni. "Ko začnemo premišljevati, zadenemo na vseh straneh na protislovja," je rekel in nmo^k nil.
Vilarju se je zgodilo kakor pol leta prej Jo-vici: kot obče nevaren človek je moral ostati v zaporu; kadar se vremena zjasne, ga puste na svobodo. Tako je bil razsodil general. In pozabili so nanj. Prišla je spomlad, on je bil še vedno za klen jen v svoji sobici. Spoznavši svoj položaj, je klanjal glavo v dolga premišljevanja. Vrtele so se njegove misli krog državne politike in človeške zlobnosti. Prej njegovo srce ni bilo dovzetno za mržnje, zdaj mu je legla neka črna usedlina sovraštva na dno srca. Hodeč po sobici, je stiskal pesti, škrtal z zobmi in žugal nekam. I)a so kaz nive človeške misli, bi ga zaradi njegovih bila takrat lahko obsodila general in njegov avditor. Mnogo grešnikov vzgoji slepa in zakrknjena u-prava sama. Življenje mu je postajalo čiradalje bolj pusto. Prej se je vsaj razvnemal ob preiskavi, ponavljal svoje zagovore ali se pripravljal na nove, zdaj ga ni nihče izpraševal, živa duša se ni zmenila zanj.. Vojak mu je prinašal iz kazin-ske kuhinje hrano in pospravljal po bornem stanovanju; z drugim človekom ni mogel govoriti. Včasi pa so mu nastopale lepe ure, kadar se je v nemoteni samoti domislil Danice. Pride dan, ko ga naposled vendar morajo izpustiti; takrat zbeži na krilih svobode in ljubezni k njej, s katero prične novo življenje. Tudi Joviqe se je mnogokrat spomnil. Ali še živi? Kod se skriva? Ali se b.ori v svoji Hercegovini, ali je bežal za svojo sestro? Mnogo je premišljeval o tem nenavadnem človeku. In zgodilo se je, da je zdolaj na dvorišču slišal imenovati njegove ime.
Neko jutro prve dni aprila ga je, dremajoče-ga še na postelji, probudil velik hrum in rožljanje verig. Skočil je k oknu pogledat, kaj se godi na dvorišču. Pet trdo vklenjenih Bošnjakov, trudnih in na smrt izmučenih, je stalo ob zidu pod močno vojaško stražo. Vojak-pisar je z velevaž-nimi kretnjami postavljal pisalne potrebščine po mizi. Za njim je stal vojni sodni zbor, nekakšni vojaški porotniki. Pristopil je major-avditor Li-sinski s šopom papirjev pod pazduho iu precej za njim general s svojim pribočnikom. Začela se je obravnava, kratka in površna, po zakonu, ki je ostal iz dobe lancknehtov. Vilarju je ob takšnem prizoru vselej trepetalo srce. Pri zaprtem oknu ni skoraj ničesar slišal; zamaknil se jc v apatične obraze obtožencev, ki so ravnodušno poslušali majorja, kakor da stoje v cerkvi pred propoved-nikom, čigar naštevanje grehov jim le malo gre do duše. Lisinski je jetnikom iz-listine nekaj čital, potem jim jc nekaj govoril, izpraševal je priče. Ko je končal, so si začeli možje v sodnem zboru nekaj nasepetavati, potem so potegnili sablje v znak, da so složni v svoji sodbi. Avditor se je zopet obrnil k obtožencem in jim objavil sodbo. Tedaj se jih je polastil nemir, iljih verige šo zarožljale. Vilar je pričakoval pri njih navala jeze in izbruha blazne razdraženosti; potihoma je odprl okno. Videl in slišal je, kako so trije zločmci dvignili vklenjene roke ter zaporedojn gromko proiznesli: "Mi trije smo streljali na orožnike, a ta dva niti pušk nista imela. Pri živem Bogu prisegam, da sta oba nedolžna in čista kakor p*cnič-nrt zrno!" — "S čim naj streljata? Nas ustrelite, a ta dva pošljite domov"! — "Ne morite nedolžnih ljudi, ako Boga poznate!" Vilar je spoznal, da so se trije krivičniki zavzeli za dva po krivici obsojena. Avditorjev motni pogled je zletel na
generala. l'a ta je zaničljivo mahnil z roko ter velel: "Sojeno je sojeno. Vseh pet ustreliti!" Vilar je ostolbenel ob tako kratkem in krutem razsodku. Hotel se je premakniti od okna, ves omamljen od dušne boli, pa zadržal ga je nov pc-jav.
Na mesto, s katerega se je bila umaknila ona petorica, so privedli sivega moža z albansko čc-pieo na glavi in tako sklonjenega, da mu Vilar ni videl v obraz. * Pokašljeval je jetnik in si pritiskal vklenjeni roki na boleče prsi ; gledal je v zemljo, kakor bi njegove oči iskale jamo, v katero se'vrne k zaželjeneinu počitku. 'Kaj je zakrivil ta brezsilni siromak?' je pomislil Vilar, nagnivši se skozi okno in strmeč na dvorišče. Iz kratke obtožnice, ki jo je čital Lisinski, je spoznal v jetniku Pera Mušiča iz Piliča, handžijo iz hana ob ôs-kovi. Obtožili so ga, da je dal streho in hrano razbojniškemu glavarju Joviei Miloševiču, za kar zapade po zakonu naglega sodstva smrtni kazni. Vilarju se je trgala sapa v grlu, ko je slišal, da se nahaja Jovica v okraju, od samega usmiljenja za Mušiča mu je migljajo pred očmi. In zdelo se mu je, da se starec nalašč vprašanja tako, da bi jim bilo treba samo pritrditi in jetnik bi bil re*en.
•	"Je-li, Mušič, ti nisi vedel, da je Jovica Miloše vič, vrnivši se s tovarišema iz Hercegovine, hajduški glavar?" je vprašal avditor z gromkim glasom.
"Vedel sem, kaj bi ne vedel? Otroci so vedeli," je s slabotnim glasom odgovoril handžija Pero.
"Pa ti nisi vedel, da po zakonu zapade smrti, kdor je vzel hajduka pod svojo streh«) in ga nasitil?"
"Vedel se m. Lačne nasitite! — nam je ukazal
nas Zveličar."	*
Tedaj se je razburil general. "Dobro je vse vedeti, pa ni dobro vsega storiti," je zavpil. "Dosti je! Ustreliti, vse postreliti!"
Zopet si je začel sodni zbor našepetavati ; izrekel je sodbo, ki je bila ukazana. Vilarju so se naježili lasje, ostcklenel mu je obraz. Siromak, zato si se selil,iz Hercegovine proti vzhodu soin-cu naproti, da tu umrješ nasilne smrti,' je mislil kakor v groznih sanjah.
Takrat je Pero dvignil glavo in motno je pogledal po obrazih svojih sodnikov, kakor bi hotel razbrati, so li ustvarjeni po božji podobi. Potem je uprl oči v solnčne žarke, lijoče se po zidu postajnega poslopja; morda je njegova duša kratko pred smrtjo slutila ono veliko sočutje, ki je iz okna zrlo nanj. Zapazil je gospodina Franja in ga spoznal. "Kako si, dobri naš gospodine Fra njo?" je zaklical z umiljenim glasom.
Vilar ni odgovoril; vse njegove misli so se za-sesale v Mušičevo usodo, za svoje počutje ni imel nobene. Vendar pa se ni mogel zdržati, da bi ne dal znanemu pojemajočemu človeku prijazne besede na poslednjo pot. "Naj se ne pogrezne tvoja du"a v obupnost, o handžija Pero!" je zaklical.
j General se je grozno ozrl v okno in vsi oni, ki so stali krog njega.
"Ne bde se, Pogamil" je odgovoril Mušič. Ječar Meglic, stoječ poleg njega, ga je dregnil v bok.
•	"Pes laja, pa tudi preneha," se je obregnil nanj Pero irt zakašljal.
"Ti kmalu prenehaš," mu je oni pogrozil: s smej oči mi očmi je obrsnil generala in adjutanta.
V Solze siromakov vam bodo ob vaši poslednji uri udarjale v lice," je rekel Mušič in potopil glavo.	%
K obsojencem sta pristopila pop in hodža. Izprevod je zapustil dvorišče.
"Proč od tod, proč iz teh krajev ponižanja in smrti," je vzkliknil Vilar ter se vrgel na postelji! Dobrih deset minut jc slišal zamolklo mrtvaško bobnanje, potem je trajalo zopet deset minut, da je zaslišal pokanje pušk.,
50.
Tri dni pozneje je rekel general avditor ju Lisinskemu: "Pravdo proti inženirju bo treba končati. Iz upornih krajev imam zanesljiva poročila, da vstaja pojema. Vstaši nimajo več enotnega vodstva, vsak četovodja dela na svojo roko. Za mesec dni bo upor končan in Čete razpadejo v navadna razbojniška krdela, ki utegnejo še par let vznemirjati orožnike in finančne stražnike. Pred to generacijo še ne bo miril, a nevarnosti ni nobene več. Ne vem, čemu imamo inženirja zaprtega. Smatram ga za prenapetega idealista, za dobrosrčnega človeka, ki ne more škodovati. Vsi vaši protokoli mu ne morejo prav do /ivega. Kaj?"
Lisinski je nategnil svoj obraz v poni/no slu-šajoče poteze.
"Čemu je iz svojega zapora priča naših na-glosodnih ukrepov? Da bo na stara leta v svojih memoarih neugodno za nas pisal o bosenski h slva-reh? Da bo vlekel na dau neke 'atrocités', ki izvirajo iz naših zakonov in posebnih bosenski H razmer? Pustite ga na svobodo, a s častno besedo mora priseči, da se pred koncem pravde ne gane iz mesta. In požurite se, gospod major, z njegovim procesom ! "
Lisinski jc prikimal.
Tako je prišel Vilar na svobodo s pridržkom, da ne zapusti Tuzle. Nastanil se jc pri Grgiéevi majki, ki je imela sobo zopet prazno. Od Agular-ja mu je nosila hrano. Med gospodo se ni pokazal. Hrena je slučajno samo enkrat srečal na ulici. I radnik mu je ves srečen sporočil, da mu je žena rodila hčerko — krasotico! lepotico ! — potem se je bojazljivo ozrl krog sebe ter se izgovoril z nedostatkom časa; veseli ga, da je tako vrl rojak izlezel iz kolomaza; poseti ga, gotovo ga
poseti pri Grgičevi majki, da se po domače kaj pomenita. Vilar je uvidel, da se uradniška duša boji stikov s človekom, ki je osumljen veleizda-je, in ni ga pričakoval. Podnevi je malokrat šel
na ulico, tem več ps zvečer. Zahajal je v srbsko kavarno, ki se je nahajala takrat pod strogim u-rudnim nadzorstvom.
Bobojedac mu je prišel večkrat potožit svoje gorje. Na Konj-planini so ga pri pobiranju drv močno utesnili; njegova trgovina pe*a, odkar ni gospodina Kranja in so pobegnili vsi pošteni drvarji. Gajcr ga bo popolnoma izrinil s Konj-planine. In s čim naj zdaj na spomlad hrani svojo hosotinjo in golotinjo! Birkov je prišel v ko-naku v veliko milost. Dela, kar hoče. Čim dalje gladiš mačka, tem više dviga rep. Živila so se zopet podražila, baje zaradi vojske, hrana je slaba, pri izplačevanju stojita dva orožnika. Drvarji so na slabem; zahtevali so svečo, dobili so pa rog. Tako je javkal bedni katolik in Vilar ga je vselej obdaril.
Nekega večera je Vilar, gredoč po zapuščeni ulici iz srbske kavarne, zagledal pred seboj šve-dravo, zahaljeno Turkinjo. Ženska se mu je zdela orjaška, dasi je njeno velikost manjšala rjava halja, ki je ohlapno pokrivala njen stas. Počasno gre ženska in oprezno pred njim, kakor bi iskala nekaj ali pričakovala koga. Včasi dvigne glavo, zastrmi v daljavo kakor koklja, če jo prestraši jastreb, preteč s pogibeljo. Po medvedje trdo stopa, okorno in leno se premikajo njene noge, a včasi vendar bistro zaplava, kažoč gibčno telo in krepko voljo. Sumnjivo se mu je zdelo to, da je muslimanka dvakrat postala, se napol okrenila in se, visoko dvignivši glavo, izpod jašniaka ozrla nanj. 'Kaj hoče bula?' je pomislil Vilar, ki je žensko zaradi njene vnanjosti uvrstil med omože-ne. 'Morda ima vročekrvna muslimanka v tej odljudni ulici sestanek s kom. Neobičajno je to v tako majhnem turškem mestu, nevarno, mogoče je. pa.' Tudi on je korakal počasno in ni odvrnil pogleda od njenih kretenj. Z jasnega neba je lilo toliko svetlobe, da je vse lahko razločil. Pri slabo brleči petrolejski svetilki, edini v tisti ulici, je bula zavila v stransko zakotno ulico, ki je držala med črvivo ograjo,v breg k turškemu pokopališču. Ta ulica je bila še ožja in odljudnejša. Mimo gredoč se je Vilar "ozrl vanjo in glej — Turkinja stoji tesno ob ograji in čaka. 'Ok-ok!' se je odtrgalo Vilarju v grlu in posvetna misel je lezla nanj. Nadaljeval je svojo ravno pot, naredil je dvajset korakov, pa že je ležala tista misel nepremagljivo na njem. Ni nameraval česa nespodobnega, toda zvedavost, vedoželjnost ga je neodoljivo vlekla nazaj: od pristne jnuslimanke bi se dalo kaj zvedeti o skrivnostnem haremskem življenju. Da bi se bal zahaljenega bitja v temni zasedi, tega ne. Vilar ni poznal blede bojazni. Vrnil se je in krenil v ozko ulico. Ona je še vedno čakala. Tihih korakov se ji je bližal, premišljujoč, kako bi primerno ogovoril neznanko. Ni bil baš izvežban v takšnih ponočnih sestankih: njegov sestanek se mu je zdel tako pustolovski, da se ni smatral za verskega odpadnika, ko je namišljeni Turkinji, stopivši pred njo, po turški 1 hohnjajoč, zašepetal: "Allahu ekber!" (Velik je AUah!) — pozdrav, ki se mu je zdel najprimernejši. "
"Večji nego Allali je naš pravoslavni Bog!" je kakor izpod škafa zadonelo iz širokega jašma-ka in Vilar je ostolbenel, spoznavši Miloševied glas. Toliko je bilo njegovo strmenje, da je preslišal besede: "Hajdi z menoj, gospodine Fra-njo!" -
Jovica ga je zagrabil za desnico, z drugo roko je odprl vratca v ograji. Vedel ga je na temno dvorišče napol razpadle hiše. Stopila sta pod cvetečo Češpljo. Harambaša je vrgel s sebe žensko haljo; za njegovim pasom so tičali samopali in handžar. Tiho je govoril: "Evo, gospodine Fra-njo, v moji trdnjavi sva. Ne posrečilo bi se ti, zaslužiti lepe cekine, razpisane na mojo glavo. Milan in Vazko spita nedaleč od tod nemirno hajdu-ško spanje. Po preteku ene ure, preden bi mogli navaliti orožniki, smo vsi trije že na gorah."
Vilarja jc zamrazilo od te družbe. Čutil je, kako močno drži Jovica njegovo mehko desnico v svoji koščeni. "Sam sem še jetnik in nimam vzroka, ovaditi te onim, ki mi delajo krivico," je rekel. "Toda odkrito ti povem: tvoj posel mi ne ugaja. Izpusti mojo roko! Žge jo kri, lepeČa na tvoji."
Jovica je izpustil Vilarjevo roko. Otožno jc rekel: "Žal, da jf zastonj tekla kri v sveti osvobodilni vojski. Da ni proklete nesloge, bi se bili držali, dokler bi nam ne prišla zunanja pomoč. Kjer ni sloge, ni zmage."
"Ali si bil v Hercegovini?"
"Bil. Osvetila sva se z Vazkom Atifu Saraj-| i ji. Na Arslan-agičevem mostu blizu Trcbinja ga jc dohitela zla usoda. Ljudstvo sem rešil najni-čemnejšega psa. To si štejem v zaslugo."
"Pogubil si ubojffea Mušiča," je očitajoče rekel inženir.
"Žal mi je njegove nedolžne krvi. Z Vazkom in Nikoličem smo šli v hladni noči, izmučeni po dolgi poti, spat v hram ob Oskovi. Vazko ni mogel (»doleti želji, da bi še enkrat videl strica in rtm povedal, kako je poginil Saraljija. Sel je ponoči v Pilie k Peru in mu povedal o naši lakoti. Prinesel nam je hrane in za drugi večer nam je nastavil Mušič v banu polno košaro suhega sadja, kruha in slanine. Zopet smo prišli počivat v njegov lian. Dva sta spala, eden je stražil. In še tisto noč so nas napdli orožniki. Nekdo nas je ovadil. O nevera, da bi te ne bilo! Vsi trije smo ušli, Mušiča pa so zvezali in odgnali v Tuzlo. Bodro je korakal na morišče. Gledali smo iz zakritja nsnj, pa pomagati mu nismo mogli. Brez strahu je nastavil prsi svinčenkam. Njegova kri me bo do konca dni palila na duši." Jovica je snel čepico in se pok ri žal.
"Zakaj si me zvabil sem?"
"Hotel sem ti sporočiti pozdrav Bajičeve matere in Danice —"
"Kdaj si govoril z njima?" "Tisti' dan, ko sta se peljali k Savi. Na Ma-jevici-planini sem preoblečen za turško bulo sedel k njima na voz in ju spremil malone do Brčke A pozdrave sem dobil včeraj. Ne čudi se tog^J Kskor imate vi svojo pošto in brzojav, tako ..T mo mi svoje zanesljive zaupnike, po katerih gredo naša poročila, včasi tudi pismena, širont naših dežel. Bajičeva mati ti ni mogla pisati, ker je zvedela, da *o te zaprli in bi ti ne izročili pisma. Po meni ti javlja, da je ne išči v Nišu, ker se nahaja v Bel gradu, kamor je bil premeščen njen sin Živko."
Vilar se je zazrl v bloško smeli Miloševičev obraz hi se zahvalil.
"fte to ti povem: obupal sem o bosenski svobodi; še preden odevete to drevje, bom z Vazkom na svobodnih tleh."
"Kar se tiče bosenske svobode — ona vzklije takšna, kakršne še ni bilo tukaj. Ob puškah in handžarjib še nikdar in nikjer ni bilo prostora za prosveto. Poleže se razburjenost v deželi, mir se povrne in po milejših zakonih se bo» vladalo. Zakoni so podobni strunam: lahko se nategnejo, lahko se jim popusti; kako se vrše, to je odvisno od razmer, ki so bile tu doslej res zamršene. Pride čas, morda še le čez desetletja, ko se mogotci onkraj Save sami prepričajo, da treba to odločno in krepko ljudstvo, premagano z orožjem, še z ugodljivostjo v mnogih upravnih strokah in z ljubeznijo pritegniti k sebi, rn ko se bodo moji so-plemcniki na jugu zaupljivo ozirali na našo stran. Pozdravi mi onstran Drine Bajičevo mater in Danico! Kakor hitro me izpuste iz te ječe, pridem za
vami.
Jovica mu je potresel desnico. "Brate, nevarna je zate moja družba, zato Se morava ločiti. Da živa in zdrava vidiva v svobodi! Beži!" Po teh
st
besedah je stopil k razdrapani hiši in popraskal po vratih. Vilar je hitel domov. Skrivnostni sestanek ga je zelo razburil.
Zadnjega aprila je dobil pismeno obvestilo, da je svoboden in mora v treh dneh zapustiti zasedene dežele. Posniejal se je izgonu. Navdalo ga je silno čuvstvo osvobojenja, neka dolgočasna teža mu je padla s prsi, kakor takrat, ko je v svojem srcu zatrl misel na Katico. Triumfiral je, da se mu je končalo bosensko življenje za vselej. In zakipela je v njem želja po novem mirnem delu. Njegova delavnost ne bo tako suha, ko bo Danica njego žena. V vso osnovo njegovega življenja pronikhe ona kakor voda v suho zemljo.
Drugo jutro se je že peljal preko Majevice-planine. Kako vzorno in idilno ¿i je mislil urediti svoj delokrog, ko je lansko poletje hodil k drvarjem! Koliko neporabljene sile, nevkovane raz-penjavosti kipi v njem in vse jc hotel položiti na oltar bednih ljudi izmučene Bosne. Mučil sc je kakor riba v plitvi vodi. Izgnali so ga, ker je no-sii svoje srce odkrito na dlani in je zahteval pra-/* vico za hlapce in sužnike, bežati mora, ker je ro^ voril resnico. Kakšno razočaranje je doživeflptfj temi mračnega dne je ležalo ravno Posprečje, je stala K»>nj-planina, ko se je z vrhov poslednjikrat ozrl nazaj.
S podjetnim duhom, z velikim hrepenenjem iu vdano ljubeznijo se je pripeljal v Belgrad. Tu je pri Bajičevih ostal do srede poletja. Sanje in resničnost, oboje se je spojilo Danici v mogočnem valu. Sreča ji je podala obe roki. Ni se mogla premagovati pred mladini, krasnim človekom. Mnogokrat so ji kipele solze ginjenosti, a njeno oko se je smejalo. Prve dni avgusta so pozvali Vilarja v Maeedonijo k gradbi železnic. Drugo pomlad je prišel po Danico. In šla je za njim, kakor #re človek v temni noči za prižgano plamenico. • • •
Nekega toplega dopoldne sredi aprila sta kolovratih dve muslimanki po cesti iz Zvornika ob Drini. Počasno sta se vlekli, nizko sklonjenih glav, kakor bi se sramo^li vojakov, ki so se vež bal i na prostoru, ležečem ob reki. Prišedši na mesto, kjer je bila Drina na obeh straneh dostopna, sta vrgli s sebe žensko obleko in dva brhka Bošnjaka sta skočila v hladno vodo. Vojaki so ostrmeli; častnik je ukazal streljati s slepimi naboji, ker ostrih ni bilo pri rokah. Beguna sta srečno preplavala na oni breg. Bila sta Jovica in Vazko. Dospela sta še pred Vilarjcm v srbsko prestolico. Vazko se je šel učit čevljarstva, Jovica je sprejel učiteljsko službo. Dvajset let je učiteljeval v Srbiji. Ko se je v začetku našega stoletja uprla Ma-ccdonija turškemu gospodstvu, se je tudi v njem prebudila stara'vstaška kri. Gnalo ga je tja, kjer so podjarmljeni in ponižani ljudje lomili verige in okove in se dvigali s prvobitno, nikdar prej zaslišano silo na zatiralce. "Plaziti se po zemlji kakor senca, ki izgine, kadar sc poljubi oblakom in solncu, takšnega življenja sem se naveličal," je pisal Vilarju, ki je bil takrat zaposlen pri gradbi švicarskih železnic. Šel je v kosovski vilajet, kjer jc leto dni poučeval na srbski šoli. Potem je zantenil knjige in pero s handžarjem in puško ter stopil v srbski vstaški komite. Bil je že osivel mož, ko se je jeseni 1912. 1. pridružil s svojo četo srbski vojski, prodirajoči na Kosovo.
V petek je potekel čas, ki je bil na smrt obsojenemu duhovniku Ilansu Sehmidtu še določen za življenje. Toda Hans Schmidt še živi. Guverner Whitman mu je dal termin še do srede februarja. Do tedaj naj poda dokaze, da ni bil njegov zločin umor, temveč uboj. Schmidt namreč trdi sedaj, da je umrla Anna Aumuller vsled neke nedovolje-' ne operacije. Svojeas je priznal, da je umoril svojo ljubico in se je izgovarjal z nekakšno nebešlP^ prikaznijo. — Nič nam ni žal, da ni Schmidt sedel na električni stolec. Za smrtno kazen se ne ogrevamo v nobenem slučaju. Le eno vprašanje je zagonetno: Ce je mogoče imeti toliko obzirov z duhovnikom Schmidtom, zakaj ne z drugimi zločinci?
advertisement
Bol, Pod. Društvs
UkwmihM« U. t*k*wv* m IM» v értevi ~
Avstr^ Slovensko
UtttMvktM* U. Juimii UM.
Sedet Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI : Predhodnik: M RATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpred«.: JOHN GORÔEK.Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNK, Boa 4, Breasy Hiü, Mulbarry, Blagajnik: FRANK STARČlČ,Box 245., Mulbarry, Kana Capisnikar ; LOUIS BRBZNIKAÜ, L. Box 3d, Froataaac,
NADZORNIKI: PONGRAC JURÔE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontama«, Kam.
ANTON KOTZMAN, Frontama«, Kana.
POROTNI ODBOR:
JOSIP 8VATO, R. 4, Woodward, Iowa, FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin. Kana.
Pomofcni odbor:
WILLIAM 1IROMEK, Box 66, Frontenae, Kan«. ANTON KOTZMAN N, Box 514, Frontenae, Kan«, öprejtunna priatojbina od 16. do 45 leta znafta $1.50.
Va dopisi «e naj blago T«lije potoljati, fL Voo danarme poiiljatve pm gl bla^ajmikm.
Patriotizem, humanitarnost in
skebstvo«
PODZEMELJSKA GORICA.
Vladarske mesde.
Budimpeštanki list "Az Est" (Večer) priobčuje nastopni dopis svojega poročevalca:
Ponovno sem prehodil (iorieo. Od 30,000 ljudi, ki so poprej bivali v Gorici, jih je sedaj tam komaj še nekaj stotin. Ali sedaj sem dobil Gorico čisto drugačno. Ljudje so se zopet pojavili. Vsak dan nam pošiljajo Italijani nove granate, ali vendar dohajajo ljudje vsak dan zopet nazaj, v mesto. Ti ljudje pa se ne nastanjajo v svojih prejšnjih stanovanjih, marveč pod zemljo. Lahko se pravi, da stanuje vsa Gorica pod zemljo. Prav neverjetno je, kako je človek žilav in kaj vse more prenesti. Vsako jutro jih zbudi grmenje topov. Oni ljudje, ki se vračajo, so največ delavci ali služabniki, ki morajo paziti na hiše, težaki itd. Žive kakor stari kristjani, ki so se skrivali v katakombah. ln tudi način življenja je povsem podoben tedanjemu. Vsi so vedno v klefeh. Samo včasih se pojavi na ulici kaka žena, ki se upa priti na dan, da prinese jedil. Ali ne le ti siromašni ljudje, tudi služ-^^aia Gorica je pod zemljo. Javna ^""uprava se je preselila v kleti. Ko stopi človek v klet, se spodtakne vsak trenutek ob kakšen pisalni »troj ali slamnjak. Tu dela eden, ; tam je telefon, posebna miza, umivalnik, kuhinja blizu njih. Gospodje pri upravi pa niso izgubili humorja. Ko sem vprašal za neko u-pravno poslopje, mi je odgovoril uradnik: Je zgorelo, ali tu v kleti imamo že drugo . . .
Iz vojnoporočevaJskega stana poročajo: Medtem, ko težka artile-rija neprenehoma obstreljuje Gorico, tako, da je videti mesto ovito v bel oblak, skozi katerega tuin-tam zublji ogenja, krožijo veliki i-talijanski zrakoplovi nad mestom neprestano in pospešujejo razdeva nje poslopij. S treskanjem granat se mesa sikanje letalskih bomb, ki padajo na mesto na mnogih krajih. Seveda zadevajo sedaj povečini prazna poslopja, kajti v zadnjih u-rah je zopet obilo ljudi zapustilo mesto. Ali bomb ne mečejo samo na mesto, marveč tudi na vasi v o-kolici. Letalci sa obmetali z bombami tudi grad grofa Coroninijs.
Begunci pripovedujejo grozne reči, kako razdevajo granate cele ulice, velikanske luknje so po ulicah in cestah, stekl-a ler.e po tleh, drobci granat in šrapnelov, kri, trupla, hiše so razbite, porušene, zgorele, strašni so prizori v razdejani Gorici. Prebivalstvo je zbegano, vse iz sebe, v kleteh tiči, mrtvih ni mogoče pokopavati ;marsikdo ne čaka niti na svojo usodo pod zidov-jem, ker ni varen niti na cesti, da bi dospel do postaje in se odpeljal. Pod ruševinami leže trupla, smrad se širi, strašno je, 28 cm granate učinkujejo strahovito, sreča pa je, da jih mnogo ne razpoči, ako ne zadenejo na prav trde predmete. V neki hiši je bilo zbranih 35 oseb, ko je treščila granata vanjo. Na srečo se ni razpočila, drugače hi bila ubila vseh 35 oseb. Razdevanje Gorice se nadaljuje vsak dan. Mnogo lju-L di je sedaj komaj še ušlo na varno, ^matili so vse tam, rešili so si ko-t maj golo življenje.
f \ Taki ao učinke moderne vojne, in tisti, katere zadene, so nedolžni. Krivci so pa na varnem.
Od časa do časa uprizarjajo tudi kronane glave "mezdna gibanja". Nezadovoljni z razmerami niso le delavei; tudi božji milost-niki, sicer seveda pravi nadljudje. • imajo svoje materijalne interese. V štrajk pač še ni bilo treba nikomur izmed teh žlahtnih blagoslovijencev; doslej so bili narodi, oziroma njih zastopniki, še zmirom hitreje pripravljeni, da so ugodili svojim kronanim služabnikom kakor kapitalisti svojim delavcem. Bilo je pa navadno zelo potrebno, kajti ubogi monarhi so res slabo plačani. — Ruska civilna lista znaša 36,000.000 do 41,000.000 K, avstro-ogrska 23,-000.000 K, pruska 23 miljonov K (nemški cesar nima civilne liste), italijanska 15,600.000 K, angleška 14,000.000 K (všteti niso dohodki, ki jih ima krona od veleposestev), turška 9,000.000 K, španska 8,-500.000 K, japonska 7,400.000 K, bavarska 6,500.000 K, saška 4,-400.000 K, belgijska 4,200.000 K. portugalska 3,000.000 K, wuerteu-berška 2,500.000 K, badenska 2,-300.000 K, švedska 1.900.000 K, nizozemska 1,600.000 K, hesenska 1.600.000 K, danska 1,600.000 K, meklenburg-šverinska 1,400.000 K, brunšvikska 1,400.000 K, grška 1,300.000 K, saško-vajmarska 1,-200.000 K, bolgarska 1,200.000 K, srlkska 1,200.000 K, norveška 1, 000.000 K, schvvarzhurg-sonders-hautska 600.000 K, saško-meinin-ška 500,000 K. švarcburg-rudol-statska 400,000, črnogorska 200. 000 K, lukaemburška 200.000 K.
dumi, sumi, gosd seleni...
Vse ubija, vse pokončuje vojna — ljudi, živali, rastlinstvo.
Nedavno je gališki deželni odbor izjavil po listih, da se višja gozdarska šola v Lvovu, ki je bila leto dni zaprta, zopet otvori. ' Kur-jer Lwowski' pripominja k temu razglasu sledeče:
Nemogoče je ze danes določiti škodo, ki so jo poljski gozdovi i-ineli vsled vojne; govori se pa, da so mladi nasadi, ki smo jih leta in leta gojili z znatnimi stroški in velikim trudom, uničeni, da so stari gozdovi prebrani ali do golega posekani, da so žare požgane itd. — Marsikje ljudje, ko se povrnejo, svoje domače vasi ne bodo mogli prepoznati, kajti mnogokje je izginil stari kras krajine: starodavni veličastni gozd ne šumi več ob vasi, namesto hojevja in hrastovja sprejme ubežnike strašno opustošenje.
Ne vemo, kolika je katastrofa; to pa vemo za gotovo, da bo kakor na ostalih poljih našega narodnega gospodarstva tudi pri gozdar stvu potreba mnogih desetletij trdega dela in težkih naporov, da se sledovi te katastrofe izbrišejo in na ruševinah prejšnjih gozdov vzrastejo bujni novi nasadi, ozna njajoči boljšo bodočnost.
Za to delo pa bo treba mnogo krepkih mladih rok. mnogo nadar jenih, marljivih in vestnih delavcev, na tisoče mladih gozdarjev, ki bodo svojo nalogo vršili s pieteto rn navdušenjem.
To je le v Galiciji. Koliko takih tužnih pesmi po jo še druge deže let
Odkar je izbruhnila evropska vojna, gre patriotizem narodov, ki ao udeleženi pri splošnem pretepu, bujno v klasje.
Tudi v Ameriko je prenesen patriotizem vsake barve. Šovinizem ene zastave nima v tem oziru ničesar očitati šovinizmu druge, kaj ti vsi so počeli toliko blaznega in hinavskega, da se popolnoma izravnajo.
Tudi nemški patriotizem se je razvil,in ker je Nemcev v Ameriki veliko število, so tudi prilike njegovega nastopanja velike. Prav ob takih časih, ko so strasti nenavadno razvnete, je pa počenjanje pa-triotičnega šovinizma izvrstna šo-a za delavstvo, in kdor hoče spoznati njegovo dušo, ima ob takih časih najlepšo priliko za to.
Takrat, ko se je pričela glavna gonja zaradi izdelavanja orožja in streliva v ameriških tovarnah, so »iti delavci dragocen predmet vse-transkega patriotizma. Iz vseh na-cionalističkih taborov so deževali apeli. Viljemovci in Francjožefov-ci so rotili delavce, naj ne delajo orožja "za svoje sovražnike"; car-jevci iu kingovei so jih pridušava-i, naj ga delajo za vsako ceno in naj za nič na svetu ne štrajkajo, ter bodo s svojim delom pomagali zaveznikom do zmage.Agitaeija je dobila ogromen obseg: zarote so >rihajale na dnevni red, vršili so se atentati na tovarne, zgodilo se je nekoliko političnih umorov in vlada Zedinjenih držav je imela celo afere z zunanjimi državami zaradi teh reči.
Kakor so gomili slovanske delavce na delo za municijske barone, češ naj odgode svoje opravičene za iteve za poznejši čas, tako so jih z druge strani vabili iz orožnih pod jetij. Nemški patriot je so ustanovili posebno organizacijo pod imenom "Ali Ameriean Allianee", ki je snovala podružnice po vsej deželi in razglašala, da hoče oskrbovati delavcem, ki ne marajo fahri-cirati bomb in granat, drugo tlelo.
To je bila na vsako plat zelo človekoljubna organizacija.
V stari Evropi se tepo. Tvoji bratje, bratranci, morda tvoj oče, sploh tvoji sorodniki in prijatelji so pod puško, na bojišču, v zako-pih. Ti pa fabriciraš tukaj šrapne-in krogle, s katerimi bodo tam kj na Ruskem ali na Balkanu u-bijali tvoje ljudi. Toda pomagati si ne moreš; v municijski tovarni imaš delo; če ga pustiš, si s svojo družino brez zaslužka. Torej ni druge: Ali moraš izdelavati orožje in utišati svojo vest, ali pa moraš stradati in nemara poginiti. Druge izbire nimaš.
Toda AH American Allianee stopa na plair in te rešuje iz te trde dileme.
"Kar pusti delo, ki ti je zopr-no," ti pravi; "oglasi se pri nas, in ini ti priskrbimo delo, da te ne bo pekla vest, delo, ki ne služi ubijanju, ampak mirnim namenom.
Oglasilo se je res dosti delavcev, ki so zaupali plemenitim smotrom aliance, in nova organizacija je razvila svoje delovanje. Tudi v Chieagi je ustanovila svojo podružnico.
Ali kaj je prišlo pri vsem tem na dan?
človekoljubna Ali American Allianee je navadna agentura za stavkokaze. V Chieagi je dobila unija strojnikov naznanilo, da posreduje družba sistematično stavkokaze, in ko je preiskala pritožbo, je dognala, da je pošiljala ali-anca masiniste, iščoče dela, k Walsh Press and Die Company na 4701) Kinzie St., kjer je že dlje časa stavka.
Unija ni hotela na slepo obsojati, in je uvaževala možnost, da je alianea iz nevednosti ravnala. Zato so se njeni uradniki obrnili do tajnika omenjene družbe, nekega dr. Maxim Nivena, in so mu pojasnili položaj. Dr. Niven je izjavil, da res ni vedel, kakšne so razmere pri tvrdki, kateri so bili poslani delavci. Obljubil je, da se bo informiral in da j M) uspehu preiskav ne bo veČ pošiljal delavcev v kraje, kjer je stavka.
Od obljube do izpolnitve je včasi dolga pot. Dne 10. januarja je dobila unija vnovič poročilo, da je Ali American Allianea poslala ina-šinista k Walsh Press and Die Co., dasi je sedaj natančno vedela, da je tam štrajk in ni imela nobenega izgovora v tem oziru. Ves način njenega ravnanja pa dokazuje, da se družba popolnoma zaveda svojega nečednega posla, ker izkuša kolikor mogoče skrivati svoje delovno posredovanje in o-deva svoje postopanje s plaščem tajnosti.
Delavec, ki se oglasi pri alianei za delo, dobi sledeče zaprto pistno za superintendenta družbe mr. llalla:
"Dr. Maxim Niven, tajnik Ali American Allianee prosi uljuduo gospoda Halla, naj dovoli donosi-telju tega pisma kratek razgovor, ker želi osebno prositi za delo."
Na zavitku pisma je natančno naznačeno. kako se mora prosilec peljati. V omenjenem slučaju je moral porabiti povišano železnico, črto Oak Park, na postaji Cicero pa je moral vprašati za nekega gospoda Thoma, ki ga je potem odpeljal naravnost v tovarno.
O kakšnem neiiameravanein slučaju že zaradi tega ne more biti govora, ker je bil tajnik organizacije poučen od unijskih uradnikov. Sicer pa dogodek v Chieagi nikakor ni prvi te vrste. Že ob Času Dumbove afere so se godile enake reči v New Yorku in drugod po vzhodnih državah, in iz tega je razvidno, da je patriotičiia organizacija navadna skebska agentura. Človekoljubnost je zapisana v programu, pospeševanje protidelav-skih kapitalističnih interesov se pa prakticira.
Vsi so v tem oziru enaki bratci. Anonimni Slovani" so zahtevali od slovanskih delavcev, naj skebajo. če J)o â)trajk v kakšni municijski tovarnif-patriotični Nemci posredujejo skebanje v drugih tovarnah. Za delavce je pa to nauk, da mora hiti njihova taktika, gospodarska in politična, neodvisna od tujih vplivov, ki hočejo, naj se skrivajo za katerokoli krinko, izrabljati delavstvo za nedelavske, v zadnji vrsti za protidelavske ne-mene.
PRISELJEVANJE POJEMA.
ftovinisti neprenehoma razmišljajo, s kakšnimi novimi zakoni bi omejili priseljevanje v Zedinjene države. Na to, da so se tudi njih očetje priseli iz Evrope, so že davno pozabili. Kapitalisti, ki potrebujejo delavcev, da jim ustvarjajo dobiček, mislijo nekoliko drugače, ln sedanja vojna jim dela največ skrbi zaraditega, ker je ustavila tok delavstva v Ameriko.
Razne.parobrodne družbe pravijo, da bo Amerika, če se ne poveča zopet priseljevanje iz Evrope, kmalu začutila pomanjkanje težkih delavcev ter se bo ustavil razvoj njene trgovine. Zadnje tri tedne jc prišlo v Zedinjene države vsega skupaj 5,427 priseljencev in v Kanado 17,111. V istem času pa je prišlo leta 1913. v Zedinjene države 69,832 priseljencev. V e-najstih mesecih leta 1915 je bilo priseljevanje za 598,397 manjše, kakor pa v enajstih mesecih v letu 1914. V letu 1913, ki je bilo normalno leto, je dospelo sem 1,352,-695 ljudi, a v letu 1915 komaj 116,242. Vojna je zmanjšala priseljevanje za 1,236,453 ljudi na leto. Te številke se tičejo le potni kov tretjega razreda.
Priseljevalne oblasti na Ellis Is-and ne dobe več kakor 2000 ljudi na teden. 350 priseljencev je zadržanih tam do konca vojne. Nevtralne države, kakor Španska, Portugalska in Grška, ne dovolijo svojim podanikom, da bi se izseljevali moški, ki še niso zadostili vojaškim dolžnostim.
Parobrodne družbe računajo, da se bo po vojni napotilo najmanj 500,000 tretjerazrednih potnikov iz Zedinjenih držav v Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko in Rusijo, da bodo videli, kaj se je zgodilo z njihovimi družinami in imetjem. Poleg tega bo skoro enako število potni-<ov, ki bodo potovali v prvem in drugem razredu.
Nemške parobrodne družbe bodo začele z redno plovbo med A-meriko in Evropo tedaj, ko bo vojna končana. Severonemški Lloyd in Hamburg-American Line imata po pet novih in velikih parnikov k) 20,000 do 50,000 ton, ki bodo pripravljeni ob vsakem poljubnem času. da začno pluti ined New Yor-kom in Hamburgom in Bremenom.
Angleške parobrodne družbe pa še najmanj šest mesecev po vojni ne bodo mogle začeti z redno plovbo med Anglijo in Zedinjenimi državami, ker je rekvirirala angleška vlada skoro vse njihove velike parnike, kakor Aquitania, Cedric in druge, ki so jih izpremenili v bolnišnice, prevozne parnike in pomožne križarke. Poleg tega bodo morale prevažati te ladje po vojni veliko število ranjenih vojakov iz Egipta, Dardanel, Francije in Belgije domov v Anglijo.
Baje bo zahtevala Anglija pri sklepanju miru določbo, da se nemški parniki ne bodo smeli ustavljati dvanajst mesecev po vojni v angleških pristaniščih. Podobno bodo zahtevali tudi Francozi, ker so tudi oni rekvirirali za vladno službo vse velike parnike posameznih parobrodnih družb. A-li mir je še daleč, in kako bo sklenjen, tega še nihče ne ve.
Ciganovo vojno posojilo.
Včasih je bilo na Ogrskem kaj veselo življenje. Deloma je pač tudi še sedaj tako, a pač le deloma. Včasih pa je bila splošna navada, da je cigan v javnem lokalu pristopil k magnatu in mu godci na ušesa, llaj, kako so leteli časih celo stotaki v ciganovo roko. Magnat je prepeval, šampaniziral in poljubljal lepe ženske do pozne noči in cigani so mu godli. Kader je' pa magnat odšel, je cigan posnemal njegov zgled in je prepeval in šampaniziral in poljubljal lepe Ženske. Na stara leta sta bila magnat in cigan navadno reveža. Večinoma so ti časi minuli. Magnatje sede zdaj v uradih ali se bavijo s kupčijo in z gospodarstvom ter štedijo, cigani pa tudi stedijo, si kupiTjejo hiše in pošiljajo svoje otroke na konservato-rije. Kako jim godi, to priča dejstvo, da jc ciganski primat Toll, ki ga vsak pozna, kdor je bil kdaj v kavarni poleg budimpe-čtanske opere podpisal za vojno posojilo 50 tisoč kron.
Angleži in španski princ.
" Berliner Tageblatt " jioroča iz Santa Cruza, <ia so na Španskem zelo ozlovoljeni nad ravnanjem Angležev proti princu Manuelu Salin-Salmu. Pred izbruhom vojne so Angleži povabili princa, ki je potoval s svojo soprogo, neko avstrijsko nadvojvodinjo, da naj obišče angleško Južno Afriko. Ko jc izbruhnila vojna, so spravili Angleži princa in njegovo soprogo kot vjenika v neko konentracij-sko taborišče, kjer so ravnali ž njima tako strogo, da je bilo živ Ijenje princese resno ogroženo.(?) Vsled posredovanja kralja Alfon za so odkazali Angleži princu Gibraltar za bivališče. Samo enkrat na teden je smela princesa obiska ti svojega soproga v navzočnosti straže. Vsa prizadevanja kralja Alfonza doseči za princa olajšave, so bila brezuspešna. Korespoden-co za princa, tudi ono s pečatom španskega dvora, odpirajo. Zaboje z vinom in darili, ki jih pošilja kraljica-mati princu, zaplenjujejo.
Ženske kot šoferke.
Načelnik neke newvorške avtomobilske šole jc rekel pred krat kini, da so ženske ravno tako do brc in zmožne voznice motornih voz, kakor so možje. Ne smelo bi se soditi po nekaterih slučajih, če srečamo slabe ženske šoferke, ki so prava ovira v prometu, in ga zelo ogrožajo, ker se najdejo tudi med možmi zelo slabi vozniki, ki so nevarni rednemu in varnemu prometu. Omenjeni načelnik je rekel, da ne bi smeli smatrati žensk kot takih za popolnoma nezmožne voznice, čeravno jih najdemo mnogo, ki so popolnoma ni zmožne in nezanesljive. Baje je mnogo žensk, ki bolj hitro mislijo, če se nenadoma pojavijo nesreče in zapreke in sčasoma postanejo tudi vešče kot mehaniki in zna jo itržati svoje avtomobile v do brem redu. Neki vojni dopisnik v Evropi je pred kratkim opisal de lovanje neke ženske voznice pri bolniškem oddelku ter jo hvalil, kako izvrstno je opravljala svojo službo. Omenjeni dopisnik je re kel, da so tako ženske za bolniško službo še najbolj pripravne in zmožne.
Tekom sedanje vojne, ko pri manjkuje moških, odkrivajo sploh
vedno več sposobnosti pri Ženskah. lies je, da se s tem nekoliko popravljajo razne krivice, ki ao jih prizadevali ženskam. Res je
pa tudi, da se za tem priznavanjem pogostoma ne skriva nič druzega, kakor želja po večjem izkoriščanju ženske delovne moči.
ČL0VE&KE ŽRTVE V PREJŠNJIH VOJNAH.
Kužne bolezni, lakota, vojne so lili od nekdaj največji sovražniki človeštv^, trije zavezniki smrti. Civilizacija je začela boj proti smrti. Nevarnost kužnih bolezni je omejila znanost; socialna nova ureditev lajša lakoto; najhujša teh treh tovarišie, najbolj kruta in le od človeške volje odvisna, vojna, pa vihti neomejeno svoj strahoviti bič. Koliko človeških žrtev so zahtevale prejšnje vojne, o tem je napravil francoski astronom in matematik Ktamrmarion nekaj statistike. Po	ra-
čunu so zahtevale \[ojnA^aino v minulem stoletju 15>R^ljonov človečkih žrtev. Na posamezne vojne pripada naslednje število: Napo-eonove (1799—1815) 8,000.000, ruska krimska (1854 ) 800.000, italijanska (osvob. in dr.) 300.000, pruske 1861 do 1866 ) 300.000, se-veroameriška meščanska (1861— 1865) 1,000.000, nemško francoska 1870—1871) 700.000, rusko-tur-ška 400.000, meščanska a meriaka 500.000, kolonialne vojne [indska, mehikanska, alžirska, transvalska, abesinska, madaga-ška, kitajska) 3,000.000, skupaj 15,000.000.
Napoleon sam je povzročil smrt 8 miljonov ljudi; 3 miljone Francozov in 5 miljonov inozemcev. Tudi slava prejšnjih podjarmlje-valcev ni bila pridobljena z manjšimi žrtvami. Cezar, slavni rimski vojskovodja, je uničil nad 3 mi-jone Galcev, ki so prebivali na sedanjem Francoskem; v vojnah A-eksandra Velikega (Macedoneke-ga) je padlo 2 iniljona ljudi. Od sočetka indoevropske, to je sedanje civilizacije, torej v dobi 30 stoletij je padlo v bitkah 1200 miljonov ljudi. Ker ima vsako stoletje 36.525 dni in pride na vsako stoletje 40 miljonov padlih ljudi, je torej padlo povprečno vsak dan v vojni 1100 ljudi. Vračunjene pa niso v teh podatkih tiste žrtve, ki so poginile indirektno, ker jim je poginil reditelj, ki jih je pobrala kužna bolezen itd.
Tudi v tem stoletju smrtna žetev vojen ni majhna. Transvalska (burska) vojna, rusko-japonska, tripolska. obe balkanski vojni, mehikanska vojna, razne koloni-jalne vojne, so zahtevale mnogo več nego en miljon človeških žrtev.
Vse prejšnje pa prekaša, kar se tiče človeških žrtev, sedanja vojna, ki je že doslej v mnogo krajšem času pomorila mnogo več ljudi, nego katerakoli prej.
Bik za 100.000 dolarjev.
Najdražji bik na svetu je gotovo oni, katerega so dovedli nedavno v New York na razstavo živine iz Middletowna, N. Y. Bik, ki tehta 2650 funtov in ki je 5 čevljev visok, je ugledal luč sveta v Liverpoolu, N. Y. in sicer dne 16. novembra 1900 na Stevensonovi farmi. V juniju leta 1911 ga jc kupil John Arfman iz Middletowna, N. Y., za $10.000. Dve leti kasneje je Arfman prodal svojega tika znani l^awsen Holding Co. v ['oughkeepsie, N. Y. in sicer pod pogojem, da lahko tudi nadalje razpolaga s polovico bikove vrednosti. Omenjena družba mu je izplačala vsled tega polovično vrednost bika v znesku 25 tisoč dolsr-jev. šest mesecev kasneje mu je ponudila vlada Nove Zelandije za bika $100,000, toda ta svota se mu je dozdevala premajhna. Slavni bik ima doslej 250 potomcev, ki ao vsi tako plemeniti, da jih je mnogo bilo na raznih razstavah odlikovanih.
Japonsko na Formozi.
Na podlagi kitajsko-japonske pogodbe iz leta 1895 je pripadel otok Formoza Japonski. Od takrat skušajo Japonci otok z vsemi sredstvi pojaponiti. Domače prebivalstvo pa se brani in vsled tega ima-ja Japonci vedno dosti opraviti z vstaši. Po oficijelnih ruskih poročilih iz Tokija je bilo od 1026 obtoženih obsojenih 505 oseb na smrt.
PROLETAREC
LUT ZA 1NTIIE3B DELAVSKEGA
LJUDI TVA.
UHAJA VSi Hl TOB EH.
- Laatatk 10 iKU|iitl|i -
Jsfttletaaika ä«la*U tiskarna imita v «foafo, Illinois.
NMMČniaa: /m Am-riko $2.00 za celo Uto $1.00 u p«l k-U. Za K v ropo HM u celo leto, $1.26 ss pol let*.
Oglati po dogovoru. Prt spremembi
étvaltUa J4 poleg navega natnauiii
tudi stari naslov.___
i» Jua*al-V Amartki. —
AMERIKA I INI MEHIKO
Za Zed i njene države so bili zadnji teden hudi dnevi. V Mehiki se je zgodilo nekaj grdega.
Neka družba Amerikaneev, ki so bili v službi družbe Cusihuiria-ehi Mining Comp. in na poti k poslu, se je peljala po železnici iz Chihuahua City v Cusihuiaehic v zapadnem delu države Chihuahua. Na |>oti so mehikanski banditi, o katerih trdijo, da so Villovi pri-
fof^fM^g* Ciljanja »taii, ustavili vlak pobrali Ame-Meta »» drugih neredno.ti, je pošiljati | rikanee z njega, Jih postavili v
predsedniku druibe rv. PwftUpc«. 5039 W. 25. PI Cic^ro, IU.
PROLETARIAN
owmmi mmd pubH»K*d *v«rj tuaadtr W
Stili Slano Warl min'i Pubtshtng Campaaj I posrečilo nitSHJIipH
Caie.i|i, Ulinit.	Umorjeni so bila: C. R. Watson
iS^^Tr«^: United Stau. and	" E1 Paso ; prej je živel v Chi-
Cantd*, $2.00 u yeer, $1.00 for helf	cagi; W. J. Wallace iz KI Paso;
jms. Foreifrn countriee $2.60 a y«ar,	tu(li (m je ¿jvel prej v Chicagi; |l 26 for half year. -:- -:- '
Advertising rates on agreement.
vrsto, do golega slekli, in postre
Ijali	■
Prve vesti o zločinu je prinesel Thomas T. Holmes, edini član a meriške družbe, kateremu se je
NASLOV (ADDRESS).
"PROLETAREC"
W. 31. STREET, CHICAGO. ILLIMOIS
KAKO LJUBIJO OTROKE!
Ko je bilo leta 1914. vsled evropske vojne nekoliko krize na bombažnem trgu, ker je bil bom baz razglašen za kotitrabant, so bi-
je
M. B. Romero iz El Paso; T. M. E-vans iz Chihuahua City;. C. A. Pringle iz San Francisco; M. Anderson iz Chihuahua City; R. P. Marli at ton iz El Paso; A. Couch 11 iz Chihuahua City; C. F. Coy iz Denverja; Alexander O. Hall iz Douglas, Ariz.; Charles Wadleigh iz Bisbee, Ariz.; E. L. Robinson iz El Paso; (J. W. Newman iz El Pall. C. Hasse iz Miami, Ariz.;
so
J. Adams iz El Paso; R. H. Simmons iz El Paso; W. D. Pearee iz
li lastniki plantaž na jugu takoj I ^	J; w Woom iz E,
.pokonci in so zahtevali od vlade pago jn Mu CriaMtt iz San vsakovrstno pomoč. Kongres je ^nt0nj0 moral žrtvovati mnogo časa, ki bi ga bil potreboval za resnično nuj« nejše reči, njihovi zadevi. Gospo
KOMBINACIJE
Stvar je sama na sebi grda in
dje z juga so hoteli, da naj bi se grozna. Ali kakor navadno so pr-vsa Amerika zanimala zanje in ve Vesti še pretiravale, kakor da jih podpirala. Po večjih mestih so h,i bilo treba žalostno resnico na kazali po vežah gledališč in dru- Vsak način še zabeliti z lažjo. Ra gih javnih postopij cele kupe svo- zuu tega so nekateri listi, med ka-jega bombaža, delali zanj rekla- termi i so se zopet Hearstovi naj-mo in zahtevali, da naj ga ljudje I bolj odlikovali, prodajali svoje kupujejo, tudi ce ga ne potrebuje- nepotrjene in deloma popolnoma jo. Od vlade so zahtevali velike jz trte izvite kombinacije za goto-denarne subvencije.	va dejstva. Čitali smo n. pr., da je
Kdor bi pa mislil, da imajo ti Villa sam vodil napadalce, da je gospodje sami taka dobra srca, osebno izbral Amerikanee na via kakor jih zahtevajo od drugih, bi ku jn jih ukazal aretirati in da je se zelo zmotil.	tudi sam komandiral eksekucijo.
V kongresu je predlog, ki gre Nekateri so tudi čisto natančno za tem, da se prepove prevoz bla- vedeli namen umora. Villa je baje ga, ki je izdelano z izkoriščanjem dejal: 4 4 Bom že naučil Zedinjene otroškega dela. Na jpgu je ogenj države drugačne politike kakor na strehi.	priznanje Carranze
Zastopniki bombažkih tovarn in j»() njihovem mnenju ni imel a južnih držav z bivšim guverner- tentat druzega namena, kakor jelm Kitehinom iz North Caroline prisiliti Zedinjene države na in-na čelu so se že oglasili v Wash- tervencijo v Mehiki, ingtonu in spletkarijo proti zako- Xe more se reči, da je tako kom nu. Kitchin pravi, da se bo vodil binacija popolnoma nezmiselna. boj proti taj predlogi z vso močjo, Kakor se sedaj vidi, so bile vse češ da je "neustavna i nemodra." tiste vesti, ki so pravite, da se je Ker se tudi najslabša stvar s Villa pobotal s Carranzo, brez pra primerno okretnostjo lahko tako ve podlage. In dokler Villa še kje obrne, da pokaže kakšno dobrol v Mehiki gospodari in se hoče bo stran, so južni prijatelji otrok tu- j jevati. je že verjetno, da premiš di to reč tako zasukali, da gleda ljuje, na kakšen način bi spravil iz njihovih namenov sama dobrota, I svojega nasprotnika Carranzo Kitchin pravi:	konja. Na drugi strani se pa ne
"Mi na jugu se upiramo tej|-predlogi, 1'er mislimo, da mora bi
ti našemu ljudstvu, ki ima delati,(kote umrl — take reči se zgode; dovoljeno, da dela. Naše bombaž- ali prisiljeni niso bili. ne tovarne na jugu mu dajejo do- Na ta način namreč tudi na ju-bro priliko za dober zaslužek. Na- »u niso prisiljeni. Le na ta način rod v južnih državah je tako pra-vičen in human kakor člani kon- Ako posluša človek gospoda grešnega odbora. (Kitchinov "na- Kitehina, bi moral misliti, da je na rod" so namreč južni kapitalisti), jugu Deveta dežela. Toda kjer je On hitro napreduje v zboljšavanju otroško delo, tam ni raja. Predlo-svojih razmer v bombažni industri- ga, kateri so južni kapitalisti na-. ji, torej ga pustite, da ravna po povedali vojno, ne jemlje dela svojem. Upozarjam na telegram ljudstvu, ki je za delo, temveč ho-
• iz Bostona od 1. januarja 1. 1915.,U* le omejiti otroško delo. In če da si je tam stopetindvajset oseb misli nekdanji guverner, da je o-izkopavalo hrano iz posod za od- trok tudi del tistega ljudstva, ki padke. Če ne more sever podpirati je pripravno za tovarniško delo, svojih revežev, ne smete pričako- tedaj je tisti napredek južnih vati, da bo jug to delal zanj. Na držav, o katerem govori, zelo piš jugu ni nihče prisiljen, da bi se kav. preživljal z odpadki."	Izkoriščevalci so doslej imeli o-
Gospodje na jugu torej po bese- gromne dobičke od otroškega de dah bivšega guvernerja nočejo nič la. in teh profitov si nočejo dati druzega, kakor da dobi ljudstvo obrezati. Na kakšen način jih do v južnih državah priliko za delo. bivajo, jih malo briga. Da je o-Znano je namreč že davno, da so troika umrljivost ravno v tistih na jugu sami plemeniti in veliko- krajih največja, kjer je izkorišča-dušni ljudje doma, sami kavalirji. nje otrok doma. jim ne tare glave. In gospodu Kitchinu radi verja- Da so vpeljali otroško delo v svoje mem, da ni tam nihče prisiljen, da tovarne, imenujejo napredek. In bi živel od odpadkov. Prisiljen v tem oziru imajo prav, da napre-namreč tudi na severu ni nihče dujejo s svojimi profiti. Kdor jih Tista epizoda v Bostonu na lanske- ovira pri tem "napredku", je ga novega leta dan je bila gotovo njih sovražnik. Zato se priprav grda reč in ne da se tajiti, da se ljajo na boj na življenje in smrt zgode podobne reči tudi drugod; proti zakonu, ali prisiljeni niso bili tisti ljudje, Stara povest! Ko so hoteli odda so brskali po odpadkoh, če je praviti zamorsko suženjstvo, je med smetjem že kakšna skorja jug planil v revolto; če ne bi bila kruha. Nihče ni stal s kolom za taka reč dandašnji nekoliko težja, njimi in jih silil na to delo. Če ne bi bilo že mogoče, da bi plemeniti bi bili hoteli, bi bili lahko pustili, kavalirji provocirali še eno meš-le posledice bi bili morali nositi. Čansko vojno, da si ohranijo otro Morda bi bil kdo izmed njih od la-lško suženjstvo.
more reči, da je za dosego tega namena tako divjaško dejanje posebno pametno izbrano. Kajti če pribavi Villa s tem Carranzi sitnosti, uiu inora vendar zdravi razun povedati, da jih pribavi sebi še več.
Ako bi Zedinjene države res "posredovale", bi se ta intervencija gotovo ne izvršila za to, da pomaga Villi, ampak tisti hip, ko bi prikorakala ameriška armada v Mehiko, bi se skoraj gotovo reklo, da je Villi odzvonilo in da so njegove zadnje nade splavale po vodi.
INTERVENCIJA!
Zakaj je džingovsko časopisje tako pisalo, je seveda lahko razumel vsak otrok. Tako lepe prilike. da bi se pognale Zedinjene države na vojno, že dolgo dolgo ni bilo. Takrat, ko je Wilson priznal ('arranzovo vlado, so se razkadili skoraj vsi upi, da dobimo še kdaj vojno z Mehiko. Poizkusi, da bi izsilili mobilizacijo za varstvo uboge preganjane katoliške cerkve, so se izjalovili. Vse nove hujskarije zoper Wilsonov Watchful Waiting' so ostale brezuspešne.
Naenkrat napravijo mehiški banditi džingovcem tako uslugo! Hearst, ki ima osebno miljonske interese za "intervencijo" v Mehiki, si ji mel roke, in njegovo časopisje je potisnilo tiste dni vse dogodke sveta na zadnje strani, na prvih pa je dokazovalo, da 4 bi je ura', da je "čast Amerike' na kocki in da mora naša vojska marširati.
Intervjuvan je bil vsakdo, o komer je bilo znano, da rad rožlja s sabljo, predvsem seveda . Teddy Roosevelt. In ta je seveda povedal, da imamo stokrat več vzroka za oboroženo intervencijo v Mehiki. nego smo ga imeli na Kubi; dejal je. da prinaša Wilsonova čakajoča politika svoje krvave sadove, da je tudi Carranza le bandit itd. In seveda je tiskal Chicago American te besede vse z debelimi črkami. |
Razun njega se je\ašlo še do volj drugih energičnih mož, ki so ravno tako zahtevali l^eodvlač-no intervencijo.
KONGRES
Bolj nevarno pa j/ bilo, da je zapustil razum tudi veliko množino poslancev in senatorjev, ( lani obeh zbornic so se kar pehali, kdo da predloži ostrejše zahteve in odločnejše korake.
Da se je o dogodku govorilo, je pač naravno. Kongres bi zanemaril svoje dolžnosti, če ne bi fOVO ril o taki izredni aferi. Toda če se sme od koga zahtevati hladna kri tudi v kritičnih situacijah, je to vlada in parlament. Ta je pa ni znal ohraniti.
\Vilsonovi nasprotniki so lopnili po predsedniku, kakor da ni storil še nobene večje napake od svoje mehiške politike. Ali njegovi navadni nasprotniki niso ostali osamljeni. Stari Wilsonovi prijatelji so se obrnili proti njemu, izjavljali, da so podpirali njegovo taktiko napram Mehiki brez prepričanja, da, celo proti svojemu prepričanju, in zahtevali so, da naj jo sedaj radikalno i/premeni.
Ameriški kongres ni na ^lasu najtreznejšega in najhladnokrv-nejšega parlamenta. Ali tako krvoločnih govorov še skoraj nikdar ni bilo slišati kakor ob tej priliki, in nekaj časa se je zdelo, da morajo vojni hujskači na vsak način zmagati.
V obeh zbornicah sta bili vloženi resoluciji o aferi, in v obeli jc bil precejšen kos nevarnosti.
Resolucijo v senatu je vložil il-linoiški senator Sherman. Glasi se:
"Sklenjeno, da je mnenje senata. sporazumno s poslansko zbor nieo, da naj zahteva vlada od Carranze, ki je bil pred kratkim priznan za načelnika vlade v Mehiki. naj ščiti in brani življenje in imetje Američanov in drugih državljanov, in .
da se povabijo ostale vlade za padne zemeljske polovice, ki so se nam pred kratkim pridružile za priznanje Carranze, da se pridružijo naši zahtevi, in
da se prosi prezident, Če ne izpolni Carranza takoj zahteve, da poskrbi tako varstvo, naj povabi vlade, ki so se nam prej pridružile, na skupno intervencijo za po-
vratek miru in reda in za varnost življenja in imetja ne le Američanov, ampak tudi drugih mirnih državljanov; kadar pa se vzpostavi tak red in taka vlada, ki bo mogla vzdrževati tako varstvo, naj Zedinjene države zapuste ono deželo, in
končno je sklenjeno, da naj bo to edini namen te vlade, da prestopi na mehiško ozemlje z omenjenim smotrom."
V poslanski zbornici je vložil Dyer iz Missouri resolucijo, ki zahteva od prezidenta, naj naznani zbornici, Če ne misli, da je prišel čas, da se opusti "watchful waiting" in napade Mehiko, ter da naj naznani zbornici vse korake, ki jih namerava vlada storiti z o-zirom na Mehiko.
Dva dni je bilo tako viharno v senatu in v zbornici, in zastopnikom vlade v kongresu se je poznalo, da so sedeli na trnju.
STALI&ČE VLADE.
Bila je še vsa sreča, da sta Wilson in Lansing ohranila kolikor toliko miru. In to je dejstvo, ki bi moralo zbuditi ameriške volil-ee, da bi resneje mislili j prihod njih volitvah. Kadar inora vlada krotiti strasti ljudskih zastopnikov, je to ne le nenavadno, ne le žalotno za demokracijo, ampak tudi skrajno nevarno.
Sedanja Evropa kaže, da so vlade navadno bolj agresivne od ljudstva in od parlamentov. A tudi če je predsednik miroljubnejši od kongresa, je navadno bolj verjetno, da zmaga parlament kakor vlada v deželi, v kateri odloča kongres o vojni in miru. Parlament je za take slučaje važnejši faktor od prezidenta; in volilci lahko vidijo, da je le prav malo manjkal«), pa bi bil parlam<j>r7>o-gnal deželo na vojno. f
To je mene tekel za jesenske volitve! In volilci naj pazijo, ne le kdo bo prezident, atfipak tudi ka-um u bo kongres!
Državni tajnik Lansing je ta koj, ko je dobil naznanilo o dogodku. poslal Carranzi noto z zahtevo, da naj brez zamude ukaže zasledovanje, krivcev, da naj jih kaznuje in da naj skrbi za boljše varstvo Američanov.
Še preden pe odposlal to noto. je Lansing objavil izjavo, v kateri imenuje tisti umor "strahopet-niški zločin." Sicer pa izjavlja, da je vlada svarila Amerikanee, naj ne hodijo v kraje, v katerih ro-govilijo Villove bände. Ker so nekateri časopisi trdili, da je dr žavni oddelek obljubil ponesreči niin Amerikancem varno spremstvo in ji nidal potne liste, naglasa Lansing izrecno, da se ta trditev ne vjema z resnico. Pač pa pravi, da se je mnogo Američanov vrni lo v one !»raje, odkar so Carran-zove sile zasedle Chihuahua in da «o jih Carranzove vojaške oblasti vabile na povratek.
WILSON.
Predsednik Wilson je izjavil, da ne vidi povoda za kakšno iz-premembo dosedanje mehiške politike, dokler niso doguana sledeča dejstva:	/
1.	Če zadene Carranzo kakšna krivda, da ni varoval življenja tujcev, zlasti življenja mož, ki so bili umorjeni v Chihuahua;
2.	Če je storil Carranza vse, kar je bilo mogoče za varstvo tujega življenja in imetja in za pokončanje roparskih tolp;
3.	Če se Carranza sedaj pošteno potrudi, da uveljavi zakon in red. in če porabi vse svoje moči, da doseže ta cilj ;
4.	Če so v severnem Mehiku u-morjeni ljudje vedeli, da se vračajo k svojim «Jomovom proti izrecnim željam vlade Zedinjenih držav;
5.	Če so potovali umorjeni možje z varnim spremstvom, obljubljenim od Carranzovih oblasti v Kl Paso in Juarez;
in na kakšen sramoten način se
je izvršil podli umor.
človeško je tudi razumljivo, da prihaja iz razburjenega srca klic po maščevanju.
Toda že časopisom se ne more odpustiti, ako pišejo s strastjo namesto z razumom. Še manj se pa more odpustiti slepa strast zastop-n kom ljudstva, kongresnim po »lancem, in "cvetu ameriškega pai lamenturizma", gospolim senatorjem.
Najpriprostejše vprašanje pred vsakim 4klepom j«» to: Kaj se hoče doseči? lil če bi bili možaki v wa-shingtonskem kapitolu tako vpra šali, bi si bili morali reči: "Villa nas je razdražil. In mi se pripravljamo, da izpolnimo najsrčnejšo Villovo željo."
Nihče ne smatra Ville dai es več
za revolucionarja.__Povsod velja
za bandita. Mogoče, da je v tej sodbi kaj krivice; brez poznanja vseh podrobnih okolščin je težko soditi, kakšne sile vplivajo na poraženega bojevnika. Toda sodba je taka: Villa je bandit. In v a-meriškem kongresu gotovo nima s1 iii pat i j.
Pa glej: Mož, ki ga sovražijo in zaničujejo, želi ameriško intervencijo, da pahne Carranzo s predsedniškega stola; in oni, ki ga sovražijo in zaničujejo, napenjajo vse sile, da — izpolnijo njegovo željo. Ni I i v tem. blaznost T Nima li Villa povoda, da se jim smeje in roga in da jim grozi?
DRUGA NEVARNOST.
Če ne znajo ljudski zastopniki ostati gospodarji svojih glav, se je še manj čuditi,da zapusti hladna treznost ljudi, ki so najbližji pozo-rišču zločina in ki so sami več ka kor enkrat izkusili razbojniško smelost.
V	nemirnih časih je navadno največja nevarnost na mejah. Ce poči puška od predstraže do pred-straže; se iz tega lahko izleže vojna.
Na meji med Mehiko in Zedinje-nimi državami je nemirno. V bojih med posameznimi mehiškimi strankami so pogostoma frčale krogle na ameriško stran. Vojaki in nevojaki so bežali čez mejo in tukaj so postali roparji. Cele razbojniške čete so včasi prodirale na ameriška tla in tukaj ropale in .morile.
Ni se čuditi, da je ondotno prebivalstvo razburjeno. Ko je prišla vest o zadnjem umoru čez mejo, je pa ta razburjenost dosegla vrhun-nee in zdelo se je, kakor da pojdejo ondotni prebivalci na svojo pest na vojno. Po vseh obmejnih krajih je te dni krožil
¿lic k orožju
s sledečim besedilom:
V	imenu pravice in človečnosti! Prišel je čas za nas, da nastopimo in maščujemo grozni masaker naših državljanov v Mehiki.
Pokazati moramo drugim narodom, da teče še rdeča kri po naših žilah. Osvoboditi se moramo verig administracije, ki se drži svoje politike in pošilja note v zameno za zločine, storjene nad ameriškimi državljani.
Kdorkoli podpiše ta klic k orožju, zastavlja svojo častno besedo, da izpolni sklep večine prizadetih mož. Vsakdo si mora opraviti lastnega konja, poskrbeti puško in o-premo in biti pripravljen za naskok na Mehiko šest ur po dobljenem pozivu.
Nobena akcija se ne izvrši pred 1. februarjem, če na stori vlada v \Vashingtonu do tega časa korakov, da vrne našo čast nam kot po nosnim ameriškim državljanom.
In če ne bodo Mehikanci, ki so odgovorni za ta masaker America nov, kaznovani na zadosten način za svoje strašno hudodelstvo, se zavezujemo podpisani, da vder« ! mo v Mehiko in se ne vrnemo do
inov, dokler ne pobijem zadnjega fi. Ce je Carranza ali pa Obre-|moža kj Jo ¡mH opravka pri {rH
gon vedel, da je \ dja zažugal, 'Indiji 7fl(1njega pondeljka . . .
V petek so poročali, da je ime
iztrebi vse Amerikanee.
BLAZNOST.
Pravijo, da je bil umor v državi Chihuahua posledica Villove blazne politike. Pravijo, da je hotel s tem grozodejstvom provoci-rati intervencijo Amerike.
Človeško je zelo razumljivo, da je ljudem zavrela kri, ko so izvedeli, kako brutalno so bili Američani pomorjeni na mehiških tleh
ta klic l.")00 podpisov. Imena "re krutov" so držali tajna, ker so se bali. da bi jih aretirale zvezne ob lasti zaradi vojaškega podjetja zo per deželo, s katero žive Zedinjene dr/ave v miru.
Ta klic kaže, kakšno stopnjo je dosegla nevarnost, zlasti če se vza me razpoloženje v kongresu v po štev.
VOJNO STANJE.
V El Paso so razglasili vojno pravo. Iz Fort Bliss so poklicali^ vojaštvo pod poveljništvom gen^H rala Pershinga, ki patrulira p^H mestu, da prepreči protimehikan-ske izgrede.
Enoindvajset odličnih Mehikancev, ki so bili kdaj v zvezi z Villa, so skrivaj pod močno eskorto odpravili na kolodvor in poslali v Los Angeles, ker so se bali, da bi jih razburjeno ljudstvo linéalo. Med njimi so bili prejšnji Vitlov zunanji minister Miguel I)iaz Lombardo, bivši šef Villovega štaba general Manuel Medinaveytia, bivši šef Villove kavalerije general Manuel Banda, general .losé Prieto in polkovnik Carlos J. Mure-gue.
ALMEIDA IN RODRIGUEZ VJETA.
Carranza je obljubil Lansingu, da bo storil vse, da se kaznuje hudodelstvo, Na njegov ukaz je oddelek rednega vojaštva takoj pričel zasledovanje. Vodil ga je Ma-ximiano Margue/., uslužbenec nekega rudniškega podjetja v Bob-rieora. Vojakom se je pridružilo baje 125 ameriških rudarjev. Kolikor je mogoče posneti po raznih vesteh, je ta oddelek naletel na četo Mehikancev, ki se je postavila v bran. Razvila se je bitka, v kateri je bilo mnogo Mehikancev ubitih, nekaj pa vjetih. Med zadnjimi sta bila tudi generala Al-meida in Rodríguez.
.letnike so pripeljali v Madero. Ahneida je bil takoj ustreljen. Ro-Irigueza so postavili pred Carran-zovo vojno sodišče in to ga je tuli obsodilo na smrt. Drugi dan so ga ustrelili, dasi je do zadnjega trenotka zatrjeval svojo nedolžnost. Govorice so ga spravljale v zvezo z umorom pri Santa Vsabel, toda potniki na nesrečnem vlaku >ravijo, da so se udeležili ekseku-ije Američanov general Revna in polkovnika Lopez in Beltran, katere še iščejo, medtem ko ne vedo o sodelovanju Rodrigueza ničesar.
Tudi vojna sodišča so nevarna s svojim Bumarienim poslovanjem. Zlasti kadar so strasti razpaljene.
POGREBI.
Trupla ubitih so dobili in so s posebnim vlakom pripeljali v Ki Paso, odtod pa so jih razposlali sorodnikom v razne kraje. Dva sta »ila pokopana v KI Paso, A. L. Ro-binson, o katerem pravijo, da je >il angleški državljan, in Maurice Anderson.
MILITARIZEM.
Da je bil krvavi dogodek v Chi-íuahua voda na mlin naših oboro-ževalcev, se razume saino ob sebi. Po vseh ameriških mestih so se o-glašali. Kjer je bila kakšna parada, kakšen shod, kakšen banket, so nastopali fanatiki militarizma drug za drugim. Kar je bilo džin-govskih govorane te dni po Ameriki, jih ne bi bilo mogoče prešteti. "Naša zastava je osramočena", "Vsakdo na svetu se nam lahko roga," "Ameriško življenje je cenejše od mačjega", "Nikdar se ne bi bilo zgodilo kaj tako nezaslišanega ,če bi imeli vojsko in mornarico, katere bi se sovražnik bal" — v tem tonu se deklamira in hujska.
In če nismo imeli doslej dovolj velike vojske in mornarice, jo moramo imeti v bodočnosti — to je refren vseh militarističnih pesmij.
In če bi gospodoval Roosevelt, bi bili naši regimenti že onkraj meje. Tedaj bi pokalo in se bliskalo, streljalo bi se in morilo, in tekla bi mehiška kri, pa tudi ameriška. Nihče pa ne bi vedel, koliko ljudi mora pasti; da bo osemnajst tujcev, ki ,so šli v Mehiko, zadostno maščevanih. V Evropi sta bila dva umorjena; nekoliko miljo« nov jih je padlo, pa še ni dovolj.
Dogodek pri Santa Ysahcl je bil grozen in žalosten. Ali z vojno se ne popravi in zato ne more biti povod vojne. Toda vsa razburjenost, ki jo je povzročila in vsa blaznost, ki se je iz razburjenosti porodila, mora trezno mislečemu ameriškemu ljudstvu odpreti oči in mu pokazati vulkan, na katerem plešemo. Ce ne vzame to ljudstvo samo vajet svoje usode v roke, ga lahko razburjenei nenadoma zapeljejo v katastrofo. Na svoje noge se mora postaviti, samo se mora vladati. Pri volitvah ima priliko za to in do volitev se mora pripraviti — z organizacijo in z agitacijo.
«
John 0. Kennedy:
Jack London:
Znanstvena uprava in delavstvo.
Pri svojem študiju industrijskih in delavskih razmer je dognala zvezna industrijska komisija, da vladajo v zavodih, v katerih je bila uvedena takozvana "znanstvena uprava," nenavadne razmere. Da bi bilo mogoče te razmere in delavske probleme temeljito razumeti, je komisija zaposlila profesorja Roberta Iloxie ja, da bi vodil posebno preiskavo na tem polju. Profesorju Iloxieju je pomagal Robert O. Valentine, industrijski svet nik iz Bostona, ki je zastopal podjetniške interese, in John P, Frey, urednik lista 'International Mol-der's Journal," ki je zastopal interese delavstva.
Preiskava, ki jo je vodil profesor Iloxie in njegova tovariša, je obsegala znanstveno upravo v teoretičnem in praktičnem oziru. Skrbno so se preštudirala vsa važna dela o znanstveni upravi, zlasti dela Fredericks W. Taylorja, II. L. Oaulta in Harringtona Emersona, ki so priznani vodje o-nega gibanja. Preiskovulci so poselili okrog trideset tovarn in podjetij v Zedinjcnih državah, kjer je bila znanstvena uprava sistematično uvedena. S to neposredno preiskavo znanstvene u-prave, kako da v resnici učinkuje, pridobljeni ma-terijal je velike cene, ne le za tiste, ki so direktno udeleženi kot delodajalci ali delavci, temveč za vse preučevalce socialne vede, zlasti za socialiste. Kajti prvič so bila zbrana, primerjana, analizirana dejstva, ki opisujejo "znanstveno upravo" tako, kakršna je!
Nova knjiga profesora Hoxieja "Scientific Management and Labor" je neprecenljiva za socialiste, ker razumljivo analizira najzadnji razvoj kapitalizma z industrialne strani. Poučimo se tukaj o tem, kaj delajo najnaprednejši kapitani industrij, da bi izkoristili in organizirali stroje, uredbe in materija!; vidimo, kako se polaščajo o-brtne izurjenosti, ki je prej bila last izučenega delavca in jo rabijo na način, ki omogoča podjetniku, da obvladava delavski položaj; vidimo, kakov se vrši v modernih tovarnah študij časa, stavlja-nje ciljev, določanje tarifov in način plačevanja, metode nameščavanja, discipline in odpuščanja.
Podjetnik seveda uvažuje o vseh teh straneh znanstvene uprave s stališča njihovega učinkovanja na dobiček. Socialist ne bo pa bolj zanimal za to, kakšen učinek bo imela znanstvena uprava na sedanje življenje in na bodoči napredek delavskega razreda.
Že od časa, ko stu Marx in Engels položila temelje modernega znanstvenega socializma, spoznava vsak misleči socialist, da je treba zasledo-. vati in študirati razvoj kapitalističnega industri-jalnega sistema. Temeljna misel, ki preveva Mar-xovo in Engelsovo tlelo, je ta. da pripravlja kapitalizem s svojim lastnim razvojem socializmu pot. Verjetno je, da niso veliki socialistični misleci predidoče generacije popolnoma poznali silno življcnsko moč in potenco kapitalističnega industrijskega sistema. Mislili so, da preide kapitalizem v svojem teku mnogo hitreje svojo pot, nego se zdi sedaj. Kljub temu so bile njih temeljne misli nedvomno pravilne in od leta do leta lahko opazujemo, kako pripravljajo kapitalisti v svojem stremljenju, da bi organizirali in razvili svoja podjetja, socializmu pot.
Razvoj kapitalizma je šel glavno v dveh smereh, v finančni in v industrijalni. Ustvarjanje močnih korporacij in trustov je bilo glavno delo vodilnih finančnikov naše generacije. V značni meri so odpravili kaos in zapravljivost konkurence. Tako so pripravljali pot kolektivni lastnini in upravi industrije. Iloxlejevo proučavanje znanstvene uprave kaže, da napreduje kapitalizem na podoben način z industrijske strani. Zapravljanje dela in materijala se odpravlja, in kolikor je. mogoče, se postavlja ves proces proizvajanja na znanstvene temelje. Izdelane so metode računstva in kontrole, ki omogočajo, da se zasleduje, kar dela delavec in da se prilagodi njegovo delo njegovim močem in sposobnostim.
Ko so bili očetje znanstvenega socializma pozvani, da naj podrobno opišejo, kako bo organizirana in upravljana socialistična država, so zelo modro odgovorili, da se bodo ti problemi rešili tekom industrijskega razvoja in da bi zastonj slikali utopične Mike l»odočc države. Ali mnogo problemov kolektivizma rešujejo kapitalistični ustanovitelji trustov in njih„. znanstveni upravitelji. Eden izmed faktorjev, ki manjkajo v njihovem delu, in ki je važnejši od vseh, je element demokracije.
Dasi priznava profesor Iloxie zasluge in možnosti znanstvene uprave, ni slep za njene pomanjkljivosti v resnični praksi in za dejstvo, da so v
dobi 'kapitalizma njeni učinki lahko naravnost protisocialni in škodljivi delavskemu razredu. Tiste strani znanstyene uprave, ki bi bile posebno koristne delavcu, n. pr. varstvo preti prenapornim delom in izčrpanjem, se v praksi ne rabijo, čiiu očutijo podjetniki, da bi se s tem znižal njih dobiček. Tukaj kakor drugod se zdi, da sprejemajo kapitalisti, ki kontrolirajo industrijo in imajo v svoji moči, da sprejmejo ali zavrnejo znanstveno upravo, le tisto znanost, ki povečava velikost njih bančnih računov.
Eden izmed glavnih predmetov tega študija je bil, da bi se ugotovilo, kako je uvedba znan- -stvene uprave vplivala na delavske organizacije. Profesor Iloxie pokazuje zelo jasno, da j«' eden glavnih namenov znanstvene uprave, da postane vsak delavec neodvisen od drugega delavca, kar se tiče hitrosti, izurjenosti in plače. Sistemi plač, ki jih rabi znanstvena uprava, gredo za tem, da postane kolektivno pogajanje nepotrebno, če ne nemogoče. V resnici so temelji, na katerih so zgrajene strokovne organizacije v sedanjih dobi, sko-raj popolnoma uničeni v delavnicah, v katerih je vpeljana znanstvena uprava. Torej ni presenetljivo, da se postavljajo vodje strokovnih organizacij odločno proti znanstveni upravi, kakršna se vpeljuje sedaj. Kamor prihaja taka uprava, tam skoraj že odhaja strokovna organizacija.
Zagovornik znanstvene uprave trdi, da bodo pravice delavcev popolnoma zavarovane, tudi če bodo unije uničene ali če izumro. Prav glede na to točko je njihova "znanost" najbolj pogrešila. Noben sistem znanstvene uprave se doslej ni iznašel, ki bi harmoniziral nasprotne gospodarske interese kapitalistov in mezdnih delavcev. Nikdar se ne sme pozabiti, da imajo kapitalisti, ki posedujejo in kontrolirajo industrijo, pred očmi le en cilj, pridobivanje dobička. Torej bodo kapitalisti in njih zastopniki vodili podjetja na tak način, ki jim bo dal po njihovem mišljenju največji dobiček. pa naj bo njih uprava znanstvena ali ne-znanstvena. Profesor Iloxie daje mnogo primerov, s katerimi kaže, da se tiste strani znanstvene uprave, ki niso dobičkanosne za kapitaliste, četudi so uglodne za delavce, sploino zanemarjajo. Torej je jasno, da je ob znanstveni upravi edina pot, po kateri morejo delavci varovati svoje pravice, kakšna oblika organizacije. Dvomljivo je pa, če bo mogoče ohraniti sedanjo obliko strokovne organizacije v tistih industrijah, v katerih je uv ede-ua znanstvena uprava. Za samoobrambo se hod« unije nedvomno bojevale proti njej, toda če se ne bo ta boj vodil v novih smereh, se izka'-jo njih napori najbrže za brezuspešne. Poizkusi, da se omeji uvedba znanstvene uprave, bodo najbrže tako brezuspešni, kakor prejšnji poizkusi proti vpe-Ijavanju strojev.
Po pisateljevem nazoru se bo znanstvena u-prava vpeljavala v večjem in večjem obsegu v našo industrijo. Začetkoma je mnogo delavcev lahko prevarjenih, da bodo mislili, da se njih interesi lahko popolnoma varujejo tudi brez posebne organizacije. Tekom časa pa bodo spoznali, da je ' znanstvena uprava le druga metoda za zvišanje kapitalistovega dobička brez primernega zboljšanja delavskega položaja. Ta nezadovoljnost se lahko izrazi v industrijskem unionizmu, ali pa s politično akcijo delavskega razreda. Nedvomno se bodo ameriški delavci bolj zatekali k politični akciji v bodočnosti nego so se v preteklosti, da bodo varovali svoje gospodarske interese. Tekom časa bodo najbrže spoznali, da je edina pot, po kateri se morejo uspešno braniti slabih učinkov znanstvene uprave, ta, da dobe kontrolo industrij, v katerih bo znanstvena uprava vpeljana. Začetkoma pojde uvedba uprave za ojačanjem podjetniškega razreda, ali končni rezultift bo ravno nasproten; Solidarnost vsega delavskega razreda se, kakor je verjetno, pospeši in gibanje, za industrijsko demokracijo se odločno zbudi.
Profesor Iloxie ne razglaša v svoji knjigi novih teorij, podaja pa nam neštevitne informacije, ki bi jih moral poznati vsak zavedni socialist.Marx in Engels opisujeta kapitalizem, kakršen je bil sredi devetnajstega stoletja. Iloxie opisuje kapitalizem, kako dela v dvajsetem stoletju. Socialist dvajsetega stoletja mora pozlati kapitalizem dvajsetega stoletja. Zlasti mora razumeti, kako prenaša kapitalist — in ravno to opisuje ta knjiga — posest zadnjega faktorja v proizvajalnih sredstvih na delodajalca, namreč obrtno znanje delavca, in kako izrablja to novo pridobljeno sredstvo, da degradira izučene delavce na stopnjo ne-izučenih, vse skupaj pa peha v podrobno specializirano in malo se razlikujočo maso.
Človeštvo postaja na vsak način krepkejše. Včasi je bil 32 leten mož komaj za silo še sposoben za puško — pri " krompirjeveih." V sedanji vojni so šli "krompirjevci" že prvi dan na bojišče in zdaj so na Ogrskem žc do 55. leta sposobni za vojaštvo. Ni li ti» napredek Človeštva T
Juanšikaj je dejal, da se ne čuti z imenovanjem za cesarja nič povišanega. Mož se je napol zlagal; kajti če se mu ne bi zdelo, da je to povišanje, se ne bi bil tako' gnal za prestolom. Res je le, da ni povišan, ker ne more krona na glavi iz-premeniti ne človekovega telesa, ne njegovega duha. Ampak hrepenel je Juanšikaj po povišanju; Kitajci mu morda še najbolj ustrežejo, če ga povišajo tako, da mu zmanjka sape in tal pod nogami.
Iz vodstva nemške socialno demokratične frakcije v rajhstagu sta izstopila sodruga Hugo Haase in Gustav Hoch. liaase je bil načelnik frakcije, pa je že davno na javnih shodih izrekal nazore, ki se niso vjemali s politiko frakcijskc večine.
Kako sem postal socialist.
Povsem primemo je, če se pravi, da sem postal socialist na podoben način, kakor so nemški pogani postali kristjani — vteplo se mi je to v glavo. Ne le du se nisem oziral na socializem v času svojega preobrata, ampak celo pobijal sem ga. Mil sem zelo mlad, komaj fautaliu, o ničemer nisem mnogo vedel, in četudi nisem nikdar kaj-slišal o takozvaui šoli "individualizma," sem vendar pel himno močnih iz vsega srea.
To je bilo zato, ker sem bil močan. Z besedo močan mislim reči, da sem bil dobrega zdravja in ' krepkih mišic, in to dvoje darov je bilo lahko razložiti. Živel sem v svojih otroških letih na kalifornijskih renčah, potein kot prodajalec časopisov po ulicah zdravega zapadnega mesta, svoje mlade-uiške čase sem pa preživel v ozona polnem ozračju ob zalivu San Francisco in na obrežju Pacifič-nega oceana. Ljubil sem življenje pod milim nebom in opravljal sem pod milim nebom najtežja dela. Ker se nisem bil naučil nobenega rokodelstva, ampak sem prehajal od dela do dela. sem gledal na svet in sem ga imenoval dobrega, vsak košček sveta. Ponavljam, da je prihajal ta optimizem odtod, ker sem bil zdrav in močan, ker me niso nadlegovale ne bolezni ne slabosti, ker me ni nikdar odbil kakšen bos, ker bi se mu bil zdel nesposoben, ampak sem vedno lahko dobil posla pri nakladanju premoga, pri splavljanju ali pa pri kakšnem ročnem delu.
In zaradi vsega tega, kipeč od mladega življenja, sposoben, da vztrajam pri delu ali pa v boju, sem bil velik individualist. To je bilo popolnoma naravno. Vedno sem bil zmagovalec. Imenoval sem namreč igro, kakor sem jo videl igrati ali pa kakor se mi je zdelo, da jo vidim igrati, zelo primerno za moža. Hiti mož je pomenilo zame pisati besedo mož z velikim črkami v svojem srcu. Spuščati se v pustolovščine kakoiymo/., bojevati se kakor mož, delati kakor	četudi za otro-
ško plačo — to so bile rej^ki so me dosegale in prijemale kakor nič dntm'ga ne. In gledal sem predse v daljne perspektive zastrte in neskončne bodočnosti, po kateri bora, igrajoč to, kar sem smatral za igro moža, korakal dalje z neporušlji-vim zdravjem, brez nezgod, z vedno krepkimi mišicami. Kakor pravim, ta bodočnost je bila neskončna. Mogel sem se videti le, kako vladam življenje kakor kakšna svetla Nietschejeva bestija, zmagujoč s samo povišenostjo in močjo.
Kar se tiče nesrečnih bolnikov in hiralcev, starih in pohabljenih, moram priznati, da sem se sploh komaj spomnil nanje, razun da sem nedoločno čutil, da bi bili ne glede na nezgode lahko prav tako dobri kakor jaz, če bi v resnici močno hoteli in bi mogli delati prav tako dobro. Nezgode? No, te so predstavljale usodo, ki se piše tudi z velikimi črkami; in usodi ni mogoče uiti. Napoleon je i-m»'l nezgodo pri Waterloo, ali to ni ohladilo mojega hrepenenja, da postanem drugi Napoleon, poznejši. Nadalje mi optimizem, porojen v želodcu, ki bi bil prebavil staro železo, in iz telesa, kateremu se je dobro godilo ob naporih, ni dovolil, da bi bil smatral nezgode le oddaleč z«^ sorodne z mojo slavno osebnostjo.
tTpam, da sem pojasnil, kako sem bil ponosen na to, da sem bil eden izmed plemenitašev priro-de s krepkimi rokami. Dostojanstvo dela mi je bit la ena izmed tistih reči, ki so delale name najmočnejši vtisk izmeti vseh na svetu. Dasi nisem bil čital ne ('arivia ne Kiplinga, sera si vendar formuliral evangelij dela, ki je njuno postavilo v senco. Delo je bilo vse. Bilo mi je posvečenje in odrešenje. Ponos, ki sem ga čutil ob dobro opravljenem težkem dnevnem delu, bi Vam bil nerazumljiv. Nerazumljiv mi je skoraj samemu, če se oziram nazaj. Mil sem tak zvest mezdni suženj, kakor ga je le kdaj izkoriščal kapitalist. Varati ali razočarati moža, ki mi je plačeval mezdo, to je bil greh, predvsem zoper mene, drugič pa zoper njega. Smatral sera to za zločin, ki prihaja takoj za izdajstvom in ki je enako grd.
Skratka, moj radostni individualizem je ob-vladavala pravoverna kapitalistična etika. < it al sem kapitalistične liste, poslušal sem kapitalistične pridigarje in glasno sem hvalil površnosti kapitalističnih političarjev. In nič ne dvomim, da bi se bil,-če ne bi bili drugi dogodki izpremenili moje kariere, razvil v stavkokaza po poklicu, e-nega izmed ameriških junakov prezidenta Eliota. in glava in sposobnost za zaslužek bi mi bila neizogibno razbita s palico v roki kakšnega bojevitega unionista.
Prav ob tistem času. ko sem se vrnil z osemmesečnega potovanja kot pomorščak in ko mi je bilo ravno osemnajst let. sem si vtepel v glavo, »la
V vodstvo sta bila namesto njiju izvoljena Georg Oradnauer, ki zastopa okraj Draždane, staro mesto. in Hermann Kraetzig, ki zastopa Loebau na Saksonskem. Za načelnika je pa izvoljen Ebert. Kraetzig. pripada opozicionalnemu krilu. Z ozi-rom na sedanji čas so te izpreinembe važne in značilne.
Nemški socialistični poslanec Ruehle iz Pirne na Saksonskem, prvi, ki je v rajhstagu javne po-tegnil z liiehknechtora, priporoča, naj izstopi opo-zicionalna manjšina iz državnozborskega socialno demokratičnega kluba. Te se to zgodi, je nemška socialno demokratična stranka razcepljena. Izza zadnjega glasovanja o vladnih denarnih zahtevah, ko je manjšina glasovala proti novim vojnim kreditom, je bil v frakciji vložen predlog, naj se "ne-vbogljivci" izključijo iz kluba! toda predlog je propadel, ker je bilo zanj oddanih le 18 glasov. Kakor je videti, se poraja sedaj med opozicional-ci mnenje, da naj sami izstopijo. Očividno Čutijo, da je razpoka med manjšino in večino že pre-
velika. da bi se dala še zakrpati. In skoraj gotovo je, <ln bo razeepljenje stranke res neizogibno. Toda kadar se to izvrši, je zelo verjetno, da bo imela večina frakcije le manjšino stranke za seboj, nasprotno pa se bo manjšina kluba opirala na večino v stranki.
Pravijo, da bodo stroške ameriškega oboroževanja naprtili bogatinom te dežele. To je tako prerokovanje, kakor tisto, ki ga eita ciganka iz roke; pove se, ne izpolni se pa ne. ('e ne bi imeli kapitalisti gospodarsko moči in če ne bi imeli politične moči in če ne bi kontrolirali eksekutivne moči, tedaj bi Človek eventualno verjel polovico. Cele resnice pa tudi tedaj ne, kajti karf plačujejo kapitalisti, plačujejo le iz tega, kar so "vzel i delavnemu ljudstvu.
pojdem trempat. Po strojih in zavorih in kot slep tovor som se prebil z odprtega zapada, kjer so se ljudje zdeli veliki in kjer je delo iskalo moža, v prenapolnjena delavska središča na vzhodu, kjer so ljudje malo plačali in so se delavci pehali za delom za vsako ceno. In na tem pustolovskem potovanju svetle hestije sem začel gledati na življenje z drugega in povsem različnega stališča. Padel sera iz proletariata med tisto, kar imenujejo sociologi "izgubljeno desetino" in bil sem presenečen, ko sem spoznal način, kako se izgubljena desetina rekrutira.
Našel sem tukaj vse vrste ljudi, med katerimi jih je bilo mnogo prav tako dobrih kakor jaz, in prav take svetle hestije, pomorščake, vojake, delavce, vse zmečkane, skažene in izobličene od dela in strasti in nezgod in odvržene od svojih gospodarjev v strujo, kakor da bi bili stari konji. Potepal sem se z njimi po cestah in pripiral sem zadnja vrata, ali pa sem z njimi zmrzaval na tovornih vozovih in po mestnih parkih, poslušajoč medtem življenske istorije, ki so se pričenjale ob upih tako lepih kakor moji in z životi tako ravnimi in boljšimi od mojega, ki pa so se končavale tu pred mojimi očmi v cunjah na dnu družabne jame.
In kakor sem poslušal, so začeli moji možgani delati. Žena z ulice in mož iz jarka sta se mi zelo približala. Videl sem sliko družabnega prepada tako živo, kakor da je stvar resnična, in na dnu prepada sem videl sebe, sebe nad njimi, ne visoko, visečega na polzkem zidu, držeeega se ie z veliko silo in v potu. In priznavam, da me je pretresla groza. Kaj. če bi me zapustila moč? (*'e ne bi bil sposoben, da bi delal ob strani močnih ljudi, ki so bili doslej nerojeni otroci? In takrat sem prisegel slovesno prisego. Glasila se je približno tako:
Vse svoje dni sem težko telesno delal, in kolikor dni sem delal, toliko sem bliže prepada. Izkopal se bom iz prepada, ali ne izkopljem se z mišicami svojega telesa. Ne bom več opravljal težkega dela in Bog naj me ubije, če bom opravljal težko delo en dan več kakor absolutno morara.
lil od te dobe sem bil stalno zaposlen s tem, da sera izbegaval težko delo.
Mimogrede omenjani, da sem medtem, ko sem trempal kakšnih desettisoč milj po Zedinjenih državah in Kanadi, zablodil v Niagara Falls in me je pobral konstabel, ki se je gnal za zaslužkom*; bila mi je odreeena pravica, da se izrečem krivega ali nekrivega, in bil sem na mestu obsojen na trideset dni, ker nisem imel stalnega bivališča in vidnih življenskih sredstev; uklenili so mc in z verigo spojili s skupino mož v podobnih okolšči-nali; odpeljan sem bil v Buffalo, registriran v kaznilnici okraja Erie, imel sem glavo do golega ostriženo, brsteče brke so mi obrili, oblekli so mc v progasto obleko kaznjencev, šiloma mi je cepil koze dijak medicine, ki je prakticiral na ljudeh, kakršen sem bil jaz, prisiljen sem bil korakati v vrsti in delati pod nadzorstvom stražnikov, oboroženih z \Vinehestrovkami — vse to le zato, ker sem se bil podal na pustolovsko potovanje po vzoru svetlih bestij.
Da se vrnem k svojemu preobratu. Mislim, da je jasno, da je bil moj bujni individualizem zelo učinkovito izbit iz mene, nekaj druzega pa ravno tako učinkovito vtepeno v mene. Ali prav tako, kakor sem 1 >i 1 individualist, ne da bi bil o tem kaj vedel, sem bil sedaj socialist, ne da bi se bil zavedal tega; bil sem neznanstven socialist. Rodil sem se vnovič, ali novega imena nisem dobil, in tekal sem okrog, da bi izvedel, kaj da sem. Bežal sem nazaj v Kalifornijo in odprl sem knjige. Ne spominjam se, katero sem odprl najprej. Sploh je to podrobnost, na kateri ni nič ležeče. Bil sem že nekaj, naj je to bilo karkoli, in s pomočjo knjig sem razkril, da je bil to socializem. Od tega časa sem odpiral mnogo knjig, ali noben gospodarski argument, nobena jasna demonstracija logike in neizogibnosti socializma se me ne dotakne tako globoko in prepričevalno, kakor se me je dotaknilo tisti dan, ko sem prvič videl, da so se odpirali družabni prepadi okrog mene in sem čutil, kake, padam dol, dol, med izgubljene, na dno.
V ječi Sing Sing se je neki Angelo Leggio, ki
je bil obsojen na smrt, osem dni pred določeno eksekucijo obesil. Dva zdravnika sta se, kakor
poročajo, deset minut na vso moč trudila, da bi ga oživila, toda brez uspeha. — Glej! Trudili so se, da bi mu rešili življenje, zato da bi mu ga mogli potem vzeti. Značilna slika pravice iz naših dni!
Brzojavna poročila pripovedujejo, da je socialno demokratična frakcija v nemškem rajhstagu izključila sodruga dr. Liebknechta iz stranke. Ta
vest se nam zdi zelo neverjetna. Brzojavna poro-
čila so pogostoma nezanesljiva, zlasti če gredo skozi več rok, kar se godi z vestmi iz Nemčije. Drža vnozborska frakcija nima nobene pravice, da bi koga izključila iz stranke, in če je na poročilu kaj resnice, tedaj ga je najbrže izključila iz frakcije. To bi bila seveda velika razlika. Pameten seveda tudi ta korak ne bi bil, kajti s tako izključitvijo bi frakcija bolj obsodila sebe kakor Liebknech-ta. Razume se, da je tudi Licbknccht le človek, in mogoče je, da je storil kakšne napake. Toda če jih je, se ne dajo niti primerjati z napakami, ki jih je nakopičila večina frakcije, o kateri se izza izkušenj poldrugega leta že lahko pravi, da jc pozabila na važna načela internacionalizma in na važna načela socializma, medtem ko je Liebknccht obema ostal zvest.
Novi upravnik znane jetnišnicc v Sing Sing, Kirehwey, je dovolil nekemu kaznjencu, da je obiskal svojega očeta, ki je ležal na smrtni postelji. Mož je pokazal, da ima lahko Človek tudi na t/* kem mestu srce.
aDVKRTIBBMJNT
SLOV. DELAVSKA
UlUMfljM« dM U. »V«MU
un.
UkariKtriraM » aar tU 1K» v dri«»« »'•««
Sedež: Conemauflli. Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FRANK PAVLOVČIČ, Main St., Comm.ugh, Pa Podpredaednik: J08IP ZORKO, K. F. D. 2, box 50, Wet Newtoa, 1 a. Tajnik: ALOJZIJ HA V ULK. 46 Main Ht., Conemaugh. Pa. Fowoini wgnm- IVAN FR08T0R, bo« 120, Exwrt l'a Blagajnik. JOSIP ZELE, -6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajrik: JOSiF MARINČIČ, 5805 8t. Clair Ave., Cleveland, O
ZAUFN1K:
ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Maiu 8t., Conemaugh, Fa.
NADZORNIKI:
VILJEM BITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conen.augh, Fa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Tolestou, 8ta., box 73 NIKOLAJ FOVÔE, 3. nad*., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Fa
POROTNIKI:
IVAN GORÔEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ALOJZIJ KARLINUER, 3. porotnik, üirard, Kansas, R. F. D. 4, Box 86
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiti it. 46 Msin 8t., Conemaugh, Pa. ÔPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Fa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Fa. BOVO FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnetown, Fa. 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, 8outh Fork, Pa.
ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Fa.
■■ ■ «
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 81st St., Chicago, 111. Cenjena druitva, oxiroma njih uradniki, so uljuduo proieni, poiiljati vse dediae in denar naravnoet ^glavnega tajnika in nikogar drugega. ) enar naj ee »oéilja glasom pravil^ edino potom Poitnih, Expreanih, ali Baxénih denarnih inie, nikakor pa ne potom privatuih čekov.
V «lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega Uirika kake injfcljivoiiv-uali to acnuaoma aa=_an:jo -raau (¿trdega zajuxa, da se v pri popra »t
Conemaugh, Pa.
Cenj. uredništvo Proletarca!
Nekako pred enim letom sem poročal, da smo si tukajšnji Slovenci ustanovili "Slovensko hranilno in posojilno družbo." Uspeh tega podjetja takoj v prvem letu je nepričakovano dober. Skrbelo ae bo, da pride celoletni račun v javnost. Raditega se mi ne vidi u-meatno pisati o podrobnostih na tem mestu. Nikomur pa ni misliti, da se je s tem podjetjem izčrpala naša moč za druge organizacije. Ravno nasprotno je, ker pri organizacijah dobi delavec zaupanje do samega sebe in do tistih, ki so skupno z njim pri organiza* ciji. Pri organizaciji se začno delavcu počasi oči odpirati in sčasoma spozna in ve ceniti združeno delavsko moč. Radi tega zavedni delavec vedno hrepeni po organizacijah, s katerimi bi si olajšal svojo borbo v boju za obstanek. To je tudi vzrok, da se je začelo pred par meseci tukaj v Conemaugh z živo agitacijo za konsumno društvo. Nekaj sej se je že vršilo v ta namen in lepo število članov se je dalo vpisati. Konsum bo inkorpo-riran, nakar se bodo delnice izdajale po $20.00 ena. Sklenilo se je, ko bo enkrat $3000.00 v ta namen v blagajni, se takoj začne s trgovino. Radi tega je želeti, da pristopi vsak, kdor se zanima za zadrugo in pozna borbo za obstanek, k zadrugi in vzame vsaj eno delnico. Delnice se lahko plačujejo po obrokih in sicer po $.'».00 na me-Oledelo in skrbelo se bo. da «e ne bo niti cent jm» nepotrebnem zapravil, pač pa da se bo vedno pazilo za splošno korist in dobrobit članstva V Conemaugh in okolici je dosti Slovencev, da bi lahko v konsumu delali za več tisoč dolarjev prometa na mesec. Sklenilo se je, da se bo denar, vložen na delnice, obrestoval po 6%. Vsi oni, ki se zanimajo za konsum in niso dosedaj še pristopili, je želeti, da to store. Več ko nas bo, boljši bo in tem večji bo nas uspeh in naš vpliv. Seje se vrše v na ko četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldan v dvorani društva sv. Alojzija v C/Onemaugh. Glavni odborniki so: Predsednik Mihael Povapšek; taj. Frank Podboj in blag. John Kolar. Vsi trije so pod primernimi boodi. Naše geslo je: V združenju je moč!
Frank Podboj.
bina spi sploh z malimi izjemami politično spanje pravičnega. Tukaj je sicer nekoliko naprednih rojakov, ali žalostno je, da se vsi skupaj premalo zanimajo za socialistični klub, dasi bi koristili sami sebi in še mnogim sodrugom, ee bi pokazali kaj več zanimanja. Kakor je znano, je tukaj že živel socialistični klub štev. 45, ali tudi on je polagoma sladko zaspal. Toda, rojaki, naši nasprotniki ne >e, temveč se živo gibljejo in de-la^TT-tt^ škodo delavstva, ki jim mora nanašati profite na kup.
Delavejv zakaj bi te vedno tla-čil^kapitalistični jarem? Nape-jaš se in mučiš, pa kaj imaš od tega ?v Ali ne pomisliš, da bi bilo lahko drugače, ako bi delavec imel močf Ta je pa le v slogi. Zdramimo se torej,združimo se in pojdimo složno v boj za svoje pravice. Ustanovimo si socialističen klub, da ne bomo osamljeni in zapuščeni. Od vseh strani čitamo, kako se rojaki združujejo v klubih, kakšno življenje je tam, kako delajo, zborujejo, se uče, izobražavajo in pripravljajo za boj. Zakaj naj zaostajamo tukaj, ko nas je dovolj, da bi se lahko zgenili in kaj storili?
Na noge, rojaki! Oživimo socialistični klub, in ko bo živ in močan, ga bomo vsi veseli!
S socialističnim pozdravom
Frančiška Langenvoltar.
Waukegan, 111.
Cenjeni urednik Proletarca!
Malokdaj se kdo oglasi iz nsse alovetiske naselbine, kar se mi zdi. da je inamenje premalega zanimanja za javne zadeve. Naša v društvenem oziru napredna nasel-
Bivvabik, Minn.
Cenjeni urednik Proletarca!
Redkokdaj se najde dopis iz tega prijaznega mesta in ne vem, zakaj se rojaki tako malo zanimajo za svoj delavski list, ki je edini za delavca trpina. Po mojih mislih bi največ izgubili, če bi izgubili ta list, ki nam prinaša poduk, da spoznavamo delavski, položaj in delavsko življenje ter nam kaže pot organizacije, po kateri pridemo do boljšega blagostanja in l»?*ez katere je delavec izgubljen. Kapitalistične verige nas drže, da ne moremo ne naprej ne nazaj. Vem da jih je mnogo, ki bodo rekli, da ni mogoče odstraniti tega. Ali kdor tako govori, kaže, da premalo misli, in njemu bi bilo naj-bolj potrebno, da čita in se kaj nauči.
Vse razmere, v katerih smo danes obsojeni živeti, se lahko izpre-mene; delavec naj le pomisli, da se ne opravi delo brez njegovih rok. Mašine ne delajo same, ruda iir premog ne gre sam iz jame, denar tudi ne more delati. Kapitalisti nas potrebujejo, ker nimajo profita brez nas. Mi ne bi potrebovali kapitalistov, če bi bili tako organizirani, kakor nas uči socializem.
Seveda se to ne da povedati v
enem dopisu. Ali Proletaree pri naša nauk vsak teden, danes ne kaj, drug teden zopet nekaj, in kdor ga redno čita, se že v eneui letu lahko toliko nauči, da ne bo več rekel : Nam ni pomagati. Am pak teda j bo dejal : Združimo se iu pomagali si bomo sami.
Zatorej priporočani rojakom prav iz prepričanja: Naročite si Proletarca, ki je pravi delavski list. Tedaj vam ne bo treba poslu sati takih agentov, ki so pre( kratkim kolektali tukaj. Jaz mi tlim, da cerkev ni potrebovala de narja, ampak le tisti, ki se izpre-hajajo okrog nje. Oni hočejo učiti ljudi, pa sami nič ne vedo o tem kako živi delavec.
Rojaki, združimo se, da bomo šli lahko v boj za svoje pravice Poglejte kapitaliste, kako se združujejo v velikih trustih in v drža vi iu na sodiščih iu povsod, kjer je denar in moč! Združimo se še mi, napravimo velik "delavski trust", pa bomo imeli moč, da se osvobodimo.
Še enkrat vam priporočam : Na ročite si Proletarca in čitajte ga
S socialističnim pozdravom
T Louis Zakrajšek.
LaSalle, 111
Dragi Proletaree, pošiljam ti, kar zahtevaš za novo leto, to je dolžnost vsakega naročnika, da ti pošlje nekaj novih naročnikov; seve. nekaj pa tudi starih grešnikov, ('«»njeni čitatelj, Proletaree potrebuje ravno tako nas, kakor mi njega ; zatorej naprej za delavski list, naprej za Proletarea!
Štejem si v dolžnost, da oïlgoyo ritu maškiranim Compovcem na njihove pomije, katere so bile scmoTcnne v A. K. št. 10. — 31. decembra. Pošten časopis sploh ne bi mogel priobčiti tako otročjih reči, ki nimajo sploh nobenega pomena. Veleeenjeni katoliški mati ček Comp, naznanjam ti, da Si. Dom v LaSalle napreduje, petkrat bolj sedaj, odkar si začel ti agiti-rati zanj.
V prvi vrsti Ti dam čast. ker si tako hraber junak, da bi najrajši S!. Dom pohrustal z zemljiščem vred. Potem viee prezidentu, (Bar-berju) kovačevemu Franeetu Ša-lovan, (Ireess Handlecju Toni Ko-stele, prepalemu vdoveu IvaneMMi. ligaškemu navdušencu Jeriču, in prstogrizu Pražim, in vsem, ki so pripomogli do takega napredka /.a SI. Dom. Zakaj pa ti. vice pri-zident Mišjak ne prideš po procente? Te že čakamo ves teden. Ti si še najboljši agitator, ker je prišlo v enem tednu 703 tolarje v hlagaj no Slovenskega Doma. Katoliški Cumpovci bi tudi radi svoj denar nazaj; pridite na prihodnjo sejo, in ga gotovo dobite,ne iz blagajne, ampak zavedni delničarji bodo rekupili vaše delnice. Saj smelo rečem, da jih imate prokleto malo.
Potem boš lahko ti. Matice, spremenil svoje krasno poslopje v Slovensko Katoliški Dom, v katerem »a moraš dati prednost svojim u-bogim sužnjem. Ne pozftbi narediti Barber Shop za izvrstnega briv-a Mišjaka, * potem pripravnega prostora /.a Bull Dog tight, ker i-maš dobro katoliškega prstogriz-a Pražna; tudi te prosim, ne pozabi narediti pripravne čumnate za Juvančiča, da bo lahko v miru premišljeval svoje grehe in svojo usodo. Ne pozabi tudi narediti svoje kovačnice, v katero boš lah-to vsak čas vtaknil kovačevega 'raneeta Kaloven, da te bo še bolj izobrazil za katoliško sekto. Kar se pa tiče poštenega delovanja za Slovenski Dom, temu pa že nisi ti tos.
Dragi Matice iu vsi Compovci, ali se še spominjate časa. ko je šel slovenski katoliški Matija v stari kraj, na obisk? Smola in precej prvo nedeljo hajdi v cerkev, da se pokaže, kakšen kavalir la je. To je samo ob sebi umevno, da se je hotel pokazati pred cerkvijo katoliškega bogatega Matija; zato" si natakne zlate oeale, zlato uro z verižico, vsakovrstne prstane in vrag ga vedi, kaj še vse, pa glej ga vraga: Matija je >il preveč okusno nališpan,, pa ga obstopi par možakov z Bajonet auf in s petelinovim repom za klobukom.
Dragi Matice in vsa tvoja družba, preštejte tiajpoprej svoje gre-e, potem jih greste lahko iskat med "rdeče". Kaj je pa vašeinu vice prezidentu Mišjaku, da tako glavo med noge skriva? Ootovd i-ma vzrok zato. To vam naj zadostuje za danes.
V. Obid, za Slovenski Dom.
EKSPLOZIJA PODMORSKEOA ČOLNA
S podmorskimi čolni ameriške mornarice je smola. Lani se je taka ladja potopila blizu Ilonolulu in vsa posadka je utonila. Sedaj je v Brooklynu eksplodirala sub-marinka K-2, ki je bila tam v suhem doku mornariške ladjedelnice, Tam bi bila morala dobiti nove baterije, ki jih je izumil Edison. K-2 je bila prva ladja, kateri so bile namenjena te baterije, h katerimi bi se baje znatno povečala varnost {»odmorskih bark. Iznajdbo so več mesecev preizkušali v ladjedelnici, preden so sklenili, da jo praktično uporabijo.
Kako se je eksplozija zgodila, se ne ve natančno. Mislijo, da se je vžgal plin, ko so nanovo napolnjevali električne baterije. Nesreča se je zgodila v soboto ob 2. popoldne.
Doslej je dognano, da so tri o-sebe ubite, 20 do 26 jih je težko ranjenih. Izmed njih so štirje v kritičnem stanju in zdravniki nimajo upanja zanje. Sicer se pa boje, da je v ladji še več mrličev. Več Častnikov, ki so hoteli priti v ladjo, se je moralo vrniti brez uspeha. ker je bil Čoln poln strupenih plinov.
Tako ubijata militarizem in ma-rinizein še v mirnem času ljudi.
Velika krojaška stavka.
Ker se je pogajanje med unijo Amalgamated Clothing Workers in organiziranimi krojaškimi tvrd-kami v New Yorku razbilo, so šli krojaški delavci dne 13. t. m. v stavko.Prizadetih je 54)00 delavnic, v katerih je redno zaposlenih miio go tisoč delavcev. 1200 delavnic ne pripada podjetniški organizaciji. Tudi šivilje s»' pripravljajo na stavko, če ostane njihovo pogajanje brez uspeha. Zupan je imenoval odbor, ki naj posreduje. Uradniki unije izjavljajo, da ne odnehajo na noben način (»d zvišanja plač.
HMtMMMIMMMMMIM
StranKci
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dna 11. dacambra 1915.
Navzoči so Godina, ftavs, Suša, Mrgole, Polovina, Krpan, Kokotovich, Petrich, Dimič in Dubravac. Od urednikov je navzoč Cvetkov od Straie; Kristan je vsled obdriavanja shodov po južnem Illinoisu odsoten.
Predseduje Suia. Zapisnik zadnje seje se-jjrečita in sprejme. Prečita se pismo bolgarskih socialistov, ki naznanjajo, da bodo imeli 25. dec. t. 1. svoj zbor in vabijo J. S. Z., naj pošlje vojega delegata. To nalogo prevzame Cvetkov.
Prečita in na znanje se vzame pismo kluba št. 12 iz E. Pittsburgha, ti-čoče se dovoljenja za kolektanje pri ostalih klubih. Sklenjeno; da ostane zveza pri starem zaključku.
Prečita se dopis kluba it. 71, v katerem prosi zvezo za pomoč pri klu-bovi čitalnici, da bi nabavili nekaj knjig. Zaključi se naznaniti klubu, da nima zveza sredstev za to," ker mora vsa sredstva, ki jih ima na razpolaganje, porabiti za agitacijo in propagando.
Tajnik predloži račun za oglas v 'Amer. družinskem koledarju za leto 1915", kar znaša $15.00. Zaključi se, da se račun izplača in da se da enak oglas tudi v "Crveni koledar", ki ga izda "Radnička Straža".
Prečita se dopis sodr. Suše, v katerem navaja vzroke, ki ga silijo, da mora odložiti mandat kot član ekseku-tive. Vzrok je zaposlenost, ki ga zadržuje, da ne more prisostvovati sejam tiskarskega odbora, ki se vrie ob torkih. Polovina apelira na Sušo in ostale odbornike, naj odloži samo mesto v tiskarskem odboru, obdrži pa naj mandat v eksekutivi. S tem se strinja Suia in ostali.
Tajnik Petrič poroča, da Ae ni dobil od konf. tajnika rezultata, volitve novih namestnikov v gl. in nadzorni odbor. Ker je l/il sam slučajno na do-tični seji, ve, da so bili izvoljeni kot namestniki Pajič, Mrgole in Dimič, v nadzorni odbor pa Zavertnik ml.
O klubu it. 74 v Willock, Pa., ki se je v jeseni reorganiziral, poroča, da bivii tajnik Frank Dolinar ie do danes
—	vzlic dvakratnemu opominu — ni odračunal klubu $26.65, ki so ostali v blagajni, ko je klub prenehal s poslovanjem. Vsled neplodnosti opominov od strani Dolinarja je vso zadevo predložil konferenčnemu odboru it. 1 v Pen na., da svoto na en ali drug način od njega dobi. Vse tozadevne listine, ki izkazujejo stanje tedanjega kluba z Dolinarjevim lastnoročnim pisanim mesečnim poročilom, ima v rokah konferenčni odbor.
Dalje poroča, da mu je pisal državni tajnik ohijske organizacije, da morajo vsi naši na novo organizirani klubi v državi Ohio plačati po 25c pristopnine, sicer ne nobe charterja. Po njegovem mnenju je to krivično, ker naii klubi ne dobe ničesar od dri. organizacije in do sedaj ni nobena druga državna organizacija tega zahtevala. Vsled tega je zadržal za mesec november mesečne prispevke. Vsa zadeva pa pride — kakor mu je sporočil tajnikf skupne stranke —.Lanfersiek
—	pred eksekutivo skupne stranke.
Odbor za načrt "Akademije" pravi, je na delu in je bil na zadnji seji S. N. P. J. navzoč. Na tej seji se je sklenilo, da se načrt predloži tozadevnemu odboru S. N. P. J., v naiih listih pa piie in agitira o njem ter tako pripravlja člane obeh organizacij za
■ploino glasovanje. V mesecu januarju, ko nastopi nov odbor 8. N. P. J., bo navsoč tudi tozadevni odbor in takrat ae bo ukrepalo kaj več ustmeno. To se vzame na znanje.
Dalje, pravi, je potrebno, da se pobelijo in očistijo tajniiki prostori, kar bi Ktalo $4.00. Ta svota se dovoli s pridrikom, če bo imela skupna stranka ie v naprej v poslopju te prostore.
Konferenčni odbor za južni Illinois in Missouri je povabil sodr. Kristana za obdriavanje shodov, in sicer za pet; istotako so povabile barbertonski, st. louiiki in milwauiki klub sodr. Savicha.
K v ima J. S. Z. 9 delnic J. D. T. D. — pravi gl. tajnik — pe potrebno, da izvoli eksekutiva svojega zastopnika na občni zbor te družbe. Ta zbor »e vrii dne 23, januarja 1916. — Zaključi se, da zastopa zvezo glavni tajnik.
Dalje poroča, da je bilo v mesecu novembru razpečanih 1600 rednih, 55 izjemnih in 39 dualnih znamk. — Poročilo se vzame na znanie.
Sodr. ftavs predlaga, da se članom eksekutive, ki se udeležujejo sej, plačajo pocestne kare. Predlog propade.
Sodr. Dimič vpraiuje, ali se J. S. Z. strinja z manifestom, ki so ga izdali socialistični odposlanci na konferenci v Zimmerwaldu v Švici. Pojasnjuje več sodrugov, da je J. S. Z. del skupne socialistične stranke, ki je oficielno odobrila staliiče zimmerwaldske konference; s tem je vključeno tudi staliiče J. S. Z. napram tej konferenci.
Ker ie dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo.
F. Sava, t. č. zapisnikar.
liarnard; on razlaga tako jasno, da je lahko razumeti priprostemu človeku in pokaže stvari, o katerih pravijo naši izvoljenci, da nam ni treba vedeti .o njih, kakor na primer, ako pogleda človek sir skozi drobnogled, mu preide tek, da bi ga jedel; in če pogleda človek na življenje tako kot je v resnici, bi mu cena padla. Odločen človek se pa nikdar ne boji pogledati resnici v oči. Profesor Bernard je svoja predavanja tako odredil, da bode tekom zime podal najnujnejše iz vsake posamezne panoge znanstva.
Praktičen človek ne zamudi priložnosti, ako se mu nudi.
Andrej Bogataj, tajnik kluba št. 27.
TAJNIKOM J. S. Z. NA ZNANJE
Tajniki klubov dobe v kratkem glasovnice za glasovanje o predlogu za odbor, ki naj stopi v sporazum za spojenjc S. L. P. s S. P. in za volitev kandidatov za predsedniško kampanjo, izvrševalnega odbora stranke in za tajnika skupne stranke.
Rezultat je poslati, kakor je na značeno na glasovnicah, v določenem roku v kraj, od koder so bile poslane.
Na glavni stan ni pošiljati glasovnic.
Tajništvo J. S. Z.
VABILO NA DEBATO.
Chicago, 111.
Jugoslov. soe. klub št. 1 je na zadnji seji sklenil, da priredi tekom zimskih mesecev zopet nekoliko predavanj. Na prihodnji redni mesečni seji, v petek dne 21. januarja bo pa javna debata o
oboroževalnem pripravljanju.
Medtem ko ne more biti nobenega dvoma o socialističnem stališču napram militarizmu, se javljajo v nazorih o eventualni obrambi dežele, o pripravah za tak slučaj, o vprašanju, če in kako naj bo ljudstvo izurjeno v rabi orožja, razlike in nasprotja.
Problem pa postaja tudi za A-meriko akuten in treba je, da se v stranki pojmi razjasnijo. Pri čakovati je, da se bodo tudi drugi strankini odseki bavili s tem vprašanjem. Klub pa smatra debato za uspešno Sredstvo razjasnitve in je zato sprejel predlog, da se priredi taka debata na prihodnji javni seji.
Poročevalec bo sodr. Ktbin Kristan; debate se lahko udeleži vsak član kluba, pristop je pa splošno svoboden, in vabljen je vsakdo, kdor se zanima za to vprašanje.
Seja bo kakor navadno v dvorani na vogalu 26. ulice in Aver« Ave.	0
Filip Godina.
tajnik.
VABILO NA PREDAVANJE
Cleveland, Ohio.
Dostikrat se sliši beseda "jaz sem socialist." Toda z besedo še ni nič dokazanega; praktičen človek pravi: Dokazi, kar govoriš. Pravi socialisti to tudi store s tem. da proučujejo socializem in soei-alne naloge, poučujejo druge ter se bore za izpopolnitev človeške družbe.
Socialistična stranka tu v Cle velandu je odredila predavanja, katera se vrši tu tekom zime. Štiri predavanja v angleškem se bodo tudi vršila v prostorih 1107 R. 61st St., kjer je stan slovenskega in hrvatskega soc. kluba. Prvo predavanje se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. popoldan; govoril bo dobro znani sodrug C. E. Rutli-enberg o predmetu "Kako je živel človek v preteklosti," kar bo goto vo jako zanimivo; sodruge pozi vam, da pridejo začasno, ker je pred predavanjem druga redna mesečna seja. Knako se vrše pre davanja tudi vsako nedeljo več*r oh S. na glavnem stanu soe. stranke. 737 Prospeet ave., 4. nadstropje. Kdor razume angleški jezik in se želi kaj priučiti o znanstvu naj se potrudi na omenjena pre davanja. Na glavnem stanu predava profesor in pesnik Francis
VABILO NA SHOD.
Herminie, No. 2., PA.
Jugoslovanski socialistični klub št. 63 v Herminie No. 2., Pa., priredi
dne 13. februarja
javen shod v Slov. Del. Domu na Herminie No. 1. Začetek ob 2. popoldne.
Govornik bo sodrug Etbin Kristan iz Chicago, in sicer bo govoril o Jugoslovanski akademiji v Ameriki in o bivstvu socializma.
Sklicujoči klub vabi na ta zanimivi shod vsa v bližini se nahaja joča društva S. N. P. J., nadalje društva, spadajoča k S. S. P. Z., k S. I). P. in P. I)., društva S. D. P. Z. in vse slovensko občinstvo sploh. Predmet, o katerem se bo razpravljalo na shodu, je važen, in za vsakega rojaka je koristno, če se pouči, kaj se namerava z Ju-gosl. Akademijo, da si more potem napraviti pravo sodbo. Vsem tovarišem delavcem kličemo: Dobro došli! Na svidenje!
Za soc. klub št. 63
, John Trčelj, tajnik.
TRIMESEČNI RAČUN J. 8 Z. od 1. oktobra do 31. decembra 1916.
Dohodki:
Oktober:
Prenos i« septembra.......
Pritt|M»vki flanov.........
('lanske knjiiice..........
Znaki...................
Literatura ...............
Pris)H>vki za fond zvezn«»
tiskarne...............
Tiskovine.................
Vožnje in agitacija.....
Za fond kampanjel916.....
Razno ...............
November:
Prispevki »Manov..........
ČMansk»» knjižice..........
Znaki . . .................
Literatura ...............
Posohni pritt(x>vki zvezi od
kluba 92 . _____.......
Razno.........v.........
$490.10
. 327.58 2.35 3.00 3.87
1.00 8. H0 . . 10.00 6.00 . 25.3 h
$sf 8.08
$320.32 2.57 24.19 4.74
100.80 .10
December:
Prispevki članov ...........
članske ktijižire............
Znaki.................
Literatura.................
Za fond zvezne tiskarne......
Za fond kampanje 1916......
Naročnina listov............
Razno . . ..'.................
♦452.72
♦415.65 5.39 5.00 .40 15.50 4.00 „1.00 9.00 455.94
Skupaj.
.........$\,7H6.74
Izdatki:
Oktober:
Stranki z.a članarino.......
— • t Fond zvezne tiskarne......
Za kampanjo 1916.........
Plače........'.............
PoAtniua...............
Fradne potrebščin«».......
.. ♦162.97 .. . 82.80 ... 19.00 ... 37.19 8.00 5.10
315.06
November:
Stranki z.a članarino..........♦145.55
Proletareu pod|»ora od kluba f»t.
92 ..................................................25.00
Rad. Straži podpora od kluba
it. 92 . . ......................................25.00
Fond zvezne tiskarne....................80.00
Flače........................................30.00
Vožnje in agitacija posojilo... .	25.00
Uradne potrebščine......................17.40
TitkoVine..........................................23.29
Poštnina..............................10.00
381.24
December:
Stranki 7.a članarino.......... ♦222.65
Fond zvezne tiskarne.......... 119.20
Uradne potrebščine........... 30.35
Oglas v Drui. koledarju 1916____ 15.00
Oglas v Crvenrm koledarju 1916 15.00
Poštnina..................... 19.14
Plače........................ 30.00
Za kampanjo 1916 ............ 4.00
Naročnina na liste............ £>,00
Razno............................,30
♦457.64
Skupaj.............$1,153.94
Dohodki.......'............$1,786.74
Ixdatki..................... 1,153.94
Rlagajna dne 31. decern. 1915. $ 632.80
imetek:
Blagajn» dne 31. decern. 1915. $ «32.H0
Fond svetne tiakarne........4,389.11
Tirjatve .................... 173.64
9 delnic Jugosl. del. tisk. druibc Uradne potrebičine ........
IM). 00 85.00
$.1,370.55
Dolg:
Zveza dolguje klubom in držav.
organi/................... ♦ 64.74
Ciati imetek dne 31. deeem
bra 1*15 ;............... $5,305.81
Tajništvo J. 8. Z. Za nadzorni odbor: .
Demeter Ekonomoff, s. r. Jos. Zavertnik ml., a. r. M. Maurich, s. r. I. Celic h, a. r.
BKSBXUTIVA:
N. dlmtcb. filip oodina, p. kokotovich, Ft. mrgole, m. polovlna. J. krpan, i. palch, alex dubravac, frank hren, b. tiklc ln fr. ftaua.
frank petrlch, gl. ujnlk, 80s w. madison street, 4th floor, chicago, 111.
beje eksekutiv« so vsako prvo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 1044 Bo. Kacine Ave.
nadzorniodbor:
Mike Muvricb, Chicago, 111.; Demeter Ekonomoff, <iary, Ind.; 1. Celieh, West Allis, Wis.; Jos. Zavertnik ml., Chicago, III.
ODBOB ZA tiskarno.
Frank Zbje predaednik, Alex Dubiavac blagajnik, Pet. Kokotovich tajnik, 'rank Mrgole in Joa. Sterner odborniki.
klubi, ki tele govornike, naj ae obrnejo do gl. tajnika.
POZOR.
Ako ima kdo na roki še kaj 4 • Koledarjev 1' in jih ne more razprodati, naj jih nemudoma no-šlje nazaj na Proletarea, ker jih potrebujemo. Ob enem tudi prosimo vse tiste, kateri so zadnji čad naročili "Koledarje", da naj nekoliko potrpe. Ako dobimo nazaj kaj koledarjev, jim jih bomo odposlali, v nasprotnem slučaju pa vrnili denar.
Upravništvo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Miami, Ariz.: Kar se tiče tiste "strele", Vam ne bo mogel nihče dati pojasnila, Če sam ne vidi, Kaj in kako da je. Če je strela uda rila, je dovolj, da je bilo karkoli, kar privlači in vodi zračno elok triko. Za to zadostuje drevje. Sicer pa, kakor pravimo, se ne more nič reči brez natančnega opisa. Glede na Vaše drugo vprašanje : Amerika ni sploh ničesar posodila Angliji; posojilo zaveznikom so dali ameriški privatni kapitalisti, in sicer na zadolžnice pa ne na zastave. Pač pa se je v drugih slučajih že zgodilo ,da j< morala kakšna država zastavit gotove dohodke, n. pr. kaksm( carino ali režijo, za posojilo; tako so prišle včasi finance kakšne države pod tujo kontrolo. V Avstriji in Nemčiji so najemal "notranju" j>osojila; to se pravi da so si izposojali od svojih držav 1 ja nov.
Raznim dopisnikom: Kar je
važnega, pride na vrsto, kakor bo prostor dopuščal.
LISTU V PODPORO.
Steve Kopriva, Arnold City, Pa 25e.—Anton Pierce, Imperial, Pa 20c. —• John Tomsick, Primero Colo. 60c. — Frank. liabich, Ho mer City, Pa. 50c. — Ana Mahnie 25c. Frančiška Langenwalter 50c Marija Mihe ve 25c. Vse v Wan kegan. III. — Nabrano od delni čarjev*4Slovenskega Doma" v La Salle, 111. $8.60. Skupaj $11.15.
98.	Garrett, Pa.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Aug. Orel, B. F. D. 52.
99.	McKeesport, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Anton Toinac, 412 Areber Ave.
100.	Kllsworth, Pa.—Jugosl. soc. udrutenje, tajnik Paul Kuffuer, box 6»4.
104.	Woodlawn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Pet. Skrtieh, box 533.
105.	Marianne, Pa. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Jo« Milaaich, Box 2il,
117.	Llojrdell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, B«ev«radale.
118.	Canousburg, Pa.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Paul Posega, box 365, Canoaa-burg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bavdek, Box 242. 131. 1'ottshurg, Pa.—Jugosl. aoe. klub, tajnik B. Novak, 6568 Bowau Ht. 144. Fitx Henry, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajaik Frank Iadof, box 113.
155.	Heading, Pa.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Peter Koéevar, 143 Hiver Bt.
156.	Beadling, Pa.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Mart. Cetinaki, box »3.
162. Brownsville, l'a.—J ugosl. soc. udruienje, tajnik Vaao Predragovlch, bx 239, West Brownsville, Wash. Co.
WASHNGT.ON : —
28. Roslyn, Wash.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Vinko ftolié, Box
w. va.: —
Irifi. Milhurn, W. Va.—Jugosl. soe. klub, tajnik Tony Hemee, P. U.
03.
ARKANSAS: —
»3. Fort ¡Smith, Ark.—Jugoal. aoc. klub, taj. Ant. Pečar, K. F. D. 3, box 149.
hej« ao vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jcnoiy Lund, Ark. 107. ilutingtou, Ark.—Jugosl. soe. klub, taj. Jno. Jarnovich, H. F. D. Box 167. 140. llartiurd, Ark. — Tajnik .John Hobas, box 8, Hartford, Ark.
abizona: —
164.	Ülobe, Ariz.—Jugosl. soc. udrui., tajnik (1. Hutkovich, Box 1171. CAUFOBNIA: —
(i*. Sau Francisco, Cal.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Leo Volenik, 1255 Polk Ht.
COLORADO:
132. Pueblo, Lolu. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Chas. Pogorelec, 508 Moffat a ve.
ILLINOIS: —
1. Chicago, 111.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Filip Oodina, 2814 8o. Karlov aw. 4. La Halle, 111.—Jugoslovanski socialistični klub, tujmk John Kogel, 427 Sterling Street.
6. Chicago, 111.—Jugoal. Soc. Udruienje, tajnik Frank Rebac, 1944 So. Racine Avenue.
1!0 Chicago, 111.—Jugoslavensko soc. udruienje, tajnik Petar Kokotovich, 2306 Clybourn Avenue.
40.	Panama, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Andr- Ileriič, Box 831. 50. Virden, 111. — Jugosl. sue. klub, tajuik Sim. Kauiii, Box 195.
Seje ae vaake 2. in 4. aedelje v mesecu ab esroi uri sjutraj v Urnen Hall. 56. Kast St. Louis, 111.—Jugosl. socialistično udruienje, tajnik F. Franjich, 1318 N. 13. St.
(»0. Chicago, III. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Hegji, 217 W.
24. St.
44. Livingsten, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Krank Krek, P. O. 67. Springfield, 111.—Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Bregar, 1701 Peoria Rd. 64. Witt, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Miloaich, box 102. 92. Ziegler, 111. — Jugosl- soc. udruienje, tajnik Ceo. Karlovich, Box 6.
109.Granite	City, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik S. Gjurishich, b. 665, Madison, III
110.	Staunton, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Auaec, L. Box 158, organizator Frank Pervinsek.
128. Nokomis, 111. — Jugosl. soc. kluk, tajnik John Mekinda, box 607. Seje
so vsako drugo nedeljo v mesecu. 154. Hesse r, 111.—Jugosl. soc. udruienje. tajnik Tomo Grdich, Box 348. 160. Dorrisvillc, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Jerich, Box 168. N4 Witt, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Zupančič.
INDIANA:—	'
41.	Clinton, Ind. — Jugosl. soe. klub, tajnik Ign. Muiar, L. Bx 449; organizator Ant. Ladiha. 8^4 N. 9th St. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer.
53 Gary, Ind.—Jugosl. aoc. udruienje, tajnik D. Jelavich, 1613 Washington 6t.
165.	Whiting, Ind.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Frauk Jancich, 401—121 Ht.
IOWA —
153. Woodward. Iowa—Jugosl. soc. klub, tajniK JnK Hergant, R. 4, Box 87. 158. Centerville, Iowa. — Jugosl. soc. udrui. Tajnik Htefan Papich, Mine No. 30. 163. Carnel, Iowa.—Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Vimpovftek, Box 93.
KANSAS •_
SO/ Mulberry, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. V. SmolSnik, R. R. 2, box 208. West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Heje ao vsako 2. in 4; nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani št. 6.
Frontenac, Kans.-—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Trotar, P. O. Franklin, Kans. — Jugusl. s«»c. klub, tajnik Louis Karlinger, K. F. D. 4. Box 80, Girnrd. Kans.
Hkidmore, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Alič, K. 3, Box 3, Columbus, Kansas.
Careaa, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Mexeri, Rex 162.
Htone City, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Fine, box 496. 133. Dunkirk, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. TopiAič, R. F. D. 1, Box 167. Pittsburg, Kans
WISCONSIN: —
9 Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. udrui., tujnik Thoa. Htepich, 412—4. ave. 11. Kenosha, Wia.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Mato Mladjan, Box 55. Orgs nizator Paul Jurca. — Seje ao vaako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist gl. stanu. .
122. Racine, Wis.—Jugosl. soe. udruienje, tajuik M, Hudau, 1318 N. Main St. 137. Kenosha, Wis.—Tajnik Poyel Jurca, 460 Grand Ave.
WYOMING: —
8. Cumberland Wyo.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Ant. ftifrar, Box 04. 44. Hu|>erior, Wyo. Jugoal. soe. skupina, tajnik Lukax Groser, box 341. Andrej KriUnik, box 103, organizator.
Hej« s« vaake druge nedelje v mee*cu popoldne eh 2. uri v Hali K. PeruAka
108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udrutenje, tajnik Nik Praietina, Box 25. 136. Rock Springs, Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Miklaučič, Box 93.
KONFERENČNI ODBORI. Ht. 1. Zapadna Pennsylvania Tajnik Paul lianas, 2840 East St., N. S. Pittsburgh, Pa. •
At. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovieh, 356 Eni/rson PI., Youngstown, O. At. 3. Chicago. Tajuik Hlai Jakopec, 194-l/Ho. Racine Ave. At. 5. Wisconsin. Tajnik Jos. Htepich, 4i2—4th Ave., Milwaukee, Wis At. 5. Misouri in juini 111. Tajnik Jos. Morftar, Box 351, Htanton, 111.
At. 6. kansas. Tajnik John OorSek, bo* l!»\ vse prltoibe tlčoče se j. 8. Z., je nasloviti
Rndley, Kans.
sodr. mauricha, člana nad-
zornega odbora, 1944 so. kacine ave., chicago, 111.
31.
34. SO.
81.
12.
91
150. 157.
La Halle, III.
V podporo 4' l'roletarcu " sta nabra la na veselici Slovenskega Doma roja k a Jacob Brejc in Matt Vogrich $8.60 in sicer:
Jos. t. zato, ker se bo Hlovenski Dom v prestopnem letu zidal 25c. Fr. Ll za to, ker je bil predsednik soglasno Sopet ' izvoljen 50e. Fil. K. zato, ker je bilo 6 ducatov delničarjev na seji 15e. Wm K. zato, ker je na isti seji priilo $.164.00 25c. Ant. J. zato, ker imam "špas'' "debelo" delnico 20e. Jac. }1. zato ker ljubim svoje sovražnike 10c. R. W Zato, ker kadim samo smodke za Hlov Dom 25e. Fr. M. zato ker sem se odpo vedal Gl. N. 25c. Fr. O. zato. ker sem antiligar 25e. Neimenovan zato, ker je zapisnikar HI. Doma "Atajerc." I5c Ig M. zato, ker so bodo delnice podra iile 15c. A. K. zato, ker ne grem Kom ¡m v gos Al n o I.V. Neimenovan za to, ker nas je večina 10c. John N. zato ker smo nepremagljivi 25c. L. A. zato ker z Lasallskega northpola medved rjove 10c. U. J. zato, ker bom K o m po vo brošuro kupil lOe. P. B. zato, ker imajo delničarji le po en glas 10c. Ne imenovan zato, ker jo bila veselica iz redno dobro obiskana 10c; John M. za to, ker nismo kupili od atata doma 25 ct.; Vine. K. zato, ker nisem bil povabljen na M i A Jakovo sejo 25c; Louis J. zato, ker ata dela reklamo (pa se brez plsčno) 25c; Lav. Z. zato, ker sto Novaka razkrinkali 25c; Fr. D. zato, ker je VaAa Apehkamra.,...premajhna lOe; John B. zato, ker lw> aide rman Zevnik svoj office odprl 15c; Mary P. zato, ker bo Borger za kuharja v 81. Domu 25e: P. B. zato, ker mirno plavam 10c; M. P. a J. H. zato. ker je J. Vogrich odkritosrčen 20e; F. K. a F. A. /ato, ker je V. Vogrich v resnici ndkritosr čon 20c; Jos. J. zato, ker hinavcem Vine. <)l»id ne ugaja 25e; J. A. zal«», kei so na jolietske plenice ne oziramo 25c: muziknnt zato, ker se je ata ohenjeni cunji Ao enkrat odpovedal 50e; Fr. L. zato, ker sem so naročil na "Prosve-to" 10c; J. V. zato, ker Vas b/ido do lavska stranka lOe; M. F. zato, ker bo Zevnik imel svoj office v Boilerroomu na ajnzari 10c; M. J. zato, ker ata naAo račune plačuje 25e; neimenovan zato, ker bo Komi» ostal na cedilu 20c; Fr. K. zato, ker bo prihodnja seja Hlov. Doma 23. jan. 20r; neimenovan zato, ker gre za dobro stvar 25c; neimenovan zato, ker sem naročnik "Proletarea" 25c; Louis K. zato, ker som stavil predlog, da se MiAjaku da zaupnica 25e; V. O. in L. K., ker bo L. Zevnik alder-man na "ajnzari" 30e; Fard. A. zato, ker pijemo "Htar Union" pivo 25c.— Skupaj $h,60.
Ringo, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnica Mary Skubic, It. 4, Girard, Kans. Gross, Kansas.—Jugosl. soc. Inub, tajnik Chas. Jane, Box 118, Croweburg.
^f^F^tioit, Mich.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Ivan JankoVich, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Emst Baje, 3J8 Ferry ave.
MINNESOTA'_
22. Chisholm, Minn Jugosl. soc. klub, tait.ik M. R i htar. Hox '.<»v.
54. Aurora, Minn.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Fred Shilt, Box 291.
148. Ely Minn. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Branko Markovieh, box 1025.
152. Virginia, Minn.—Jugoal. udruienje, organizator Nik. Jugovich, Box h:io.
MISSOURI:
14. Ht. Louis, Mo.—Jugosl. soc. udrui., taj. M. Vojnovich, 1600 Ho. 10th Htreet. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave
MONTANA.—
73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkinan, box 44 96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, Mont.
101. E. Helena, Mont. — Jugoal. soc. klub, tajnik J. B. Mihalich, box 200.
Seje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvoruni. 134. Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127.
OHIO: —
2. Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. žlembergar, L. Box 12.
Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. Žlembergerju. 18. E. Youngstown, O.—Jugosl. soc. udruienje, taj. Zivan Ivanovich, Box 243.
26.	Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Dernač, box 26
27.	Cleveland, O.—Jugosl. soc. skupina, tanjik Andr. Bogataj, 0900 St. Clair Av. Edv. Ranisel, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St
38. 49.
E. Palertir.e, O. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jos. Tst«*n*eb. Callinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Valent. Plesec, 446 E. 156.
Ht.
02.
71 76. S6 19.
«'lereland. O
Youngstown, (J.—Jugosl. soe. klub. tajnica Josephine Zupane, 003 Himrod av. Youngstown. O., organizator Alois Zupane.
Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Fučee, 6301 Ht. Clnir ave. Euclid, Ohio — Jugosl. soc. klub, tajnik John Clagn, Cul Rd.' Akron, O.—Jugosl. soc. udruž. taj. B. Bolnjakovich, 124 E. Chestnut Alley. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 K. 29th ht 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub. 141. Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnica Jelena Radovich, 222 So. .*)th St.
147. Barberton, O.—Jugosl. soc. udruženve, ta j. Htevo Zinich, Hox 3«4.
159. Bellaire, C). — Jugosl. soe. udruž., tajnik Rožo Bober, Bel. Ho. St., Box 39 a.
161. Yorkville, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Htojan Ragui, Box 58.
OBEOON:
47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Lukas Tstvanich, 621 Bidwoll av.
PENNSYLVANIA: —
3. N. H. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. skupina, taj. John Bestich, 722 Emiin Ht. 5. Conemau gh, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Podboj, box 218, Cone-maugh, Pa.
10. Ferest City, Pa. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Frank Ratais, box «85.
12.	E. Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Stupljanee, box 266. John Gračanin, arganizator.
13.	Hygan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik John Polanc, Mox 47*, Morgan, Pa.
19 Far roll, Pa.—Jugosl. soc. udruž.. tajnik M. Fabiančich, 1058 Hpoarman ave.
16.	Clnirton. Pa.—Jugosl. soc. udr„ tnj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. 32. West Newton, Pa.—Jugosl. Soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3. hx 50
57.
59. 03.
70. 74.
77.
78.
•7.
90. 93.
17.
Ho. Hide Pittsburgh. Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. PuAkarich, 2632 Carson Ht., Hotel Artur.
New Brighton, Pa.—Jugosl. soc. udr., ta jnik John Chogieh. box 175. Ilorminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Trčolj, R. F. I). 3, Box 106, Irwin. Pa.
Large, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Milan Staklč, box 24. W il lock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Mlklančič, L. Box 3. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Jak. Markovieh, 339 Phoenix St.
Ambridge, l'a.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik P. Obradovich, Hox 51. Soje vsake tretje nedelje v mos. ob 9. dopoldne u prostorih Soe. Ed. Bureau. Fayette City, Pa. — Jugosl. soe klub, tajnik John Oartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje se vsaka zadnjo nedelja v meseeu. Primrose, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Bot 746. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. Homer City, pa. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik steve Janlê, bex 421.
SE
Ali kašljate?
Ako kašljate. odpravite vaš kašelj! To lahko storite, ako vzamete
Vedno Je kašljal
"Hudo aera se prsliladH. Ur acm vedno k^ljal." pita Mr. W. Wolosiyn. \Velr-ton. \V V» ". In k»d*r tem pil mrzlo vodo. «o postali impadi bolj hudi, 1* ker •«m detel v tovarni pri silni vrotial. Min moral piti veliko vode. Cltal Min o Severov« m IluUaimi z« IMJu ta in ko sem porabil eno umu steklenico ia t5o )e kaiolj popolnoma prenehal ln sedaj Min sdrav."
VAŽNO ZA ČLANE J. 8. Z.
Glasom isida splošnega glasovanja članstva J. S. Z., se vrfti v
juliju 1916. n&i xbor. Datum in kraj obdriavanjs zbora se naznani pozneje.
Viled tega sklepa plačajo člani J. S. Z. i januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca oktobra istega leta—po 5c več mesečnih prispevkov za pokritje stroikov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki za zvezo 26c od člana. To naj Člani krajevni tajniki J. 8. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
Ena naj bolj iih socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaje mesečno in stane $1.00 na leta — Naslov: Int. Soc. Review, 341 ■ Ohio St., Chicago, m.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
n 460 6RAH0 AVE., IEI0SMA, Vi
Telefon 1199
Balsam for Lungs i
(Severov Balzam za pljuča) ob pravera času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost,1 vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prsih,
ln razne druge bole?Ine m lahko odpravijo z n.t»lrK.iKni«ni delov • SEVERA's GO-TH ARD OIL (Sevemvo Gothanlsko Oljel. Je to mazilo velike teti Ine vmlnoëti. Cena 2Jc*]•:«)•'. v Vneh lekarnah.
Severov Almanah xa Slovence
za leto 1910 m «nlaj lahko dobi v lekarnah ali «I na». Zagotovite M, da dobite »ve-zek ter g» imejte vedno pri roki »kosi oelo
leto.
SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
SI®
ill
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN > prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ielesai ske postaje, Lyons, HL Telefonska itev.: 224 m.
Dr. Rlchttr's Pain Expeller
sa revmatične w lečlne. sa bolečine otrpnelostl sklepov in mliie.
» •
Pravi ae dobi le • ravitku, kot vas* k aie U alika. Ne vzemite ga, ake nima na xavltka nafte tržne znamke ■ Sidro.
25 in 50 centov v vaeh lekarnah, a«*
pa naročite ai naravnost od
F. Ad. Richter ¿Ci.
74-80 Waahlngtoa Street,
^ New York, N. 1.


DELNIČARJEM
Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe j j
NA ZNANJE!
V smislu rakonov države Illinois in seje direktorija dne 19. decembra sp vrAi v nedeljo dne 23. januarja 1916 od 8% dopoldan v prostorih upravniitva Proletarea, 400H W. 31st St. ,
VIII. redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom:
1.	Otvoritev 7.bora po predsedniku;
2.	Volitev odbora za pregledan je pooblastil;
3.	Volitev predsednika za obilni zbor;
4.	Vitanje zapisnika zadnjega občnega abora;
5.	Poročila ta.inika, blagajnika in drugih odbornikov; H. Poročilo upravitelja in urednika; 7. V korist družbe; H. Urejevanje in agitacija za list. 9. Kazno;
10.	Volitev direktorija za leto 1916;
11.	Kazpust zbora.
Delničarji, ki iz enih nli drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, dn jih na zboru zastopajo. Vsaka delnica ima en glas.
Za Direkt. Jugoal. Del. Tisk. Družbe,
F. J. Aleš, tajnik.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki Miin ga posije poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslal» denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da so laliko vsak pošrljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
DANAŠNJE CENE:
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa ri rtih sodiiiib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, fit. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 398»
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranje bolteni la raaocelnlk.
¿•dravniika pretakava breiplačae—pia èeii je le adravil* 1924 ^blue lautu ▲ve., okle age. U reduje ed 1 de 1 fe
rd.; ed 7 de • aveter. laven Ckisag* vati belaiki naj piieje eleveaake.
J. A.
la a
FISCHER
bnffet
na raapolago vsakovretae fi**. vine, sms ike, L t. i.
isvrstui prostor sa okrepéiie s7ss W. JStb St.,	Ohlcace, IM
tel. Laws dale 17fll
10
20 :io
40
f»0
K K K K K
$1 té
$2.75 $4.15
$5.50 $6.í>0
100 K 200 K 400 K 500 K 1000 K
. $13.75 . $27.50 . $55.00 . |68 75
$137.00
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672,99 Hranilne ologe $4,687,208.83
Pišite nam v vasem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, OHICAOO, ILLIONOI8.
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitalizma", « slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" a slo* venskim napisom.
"Zadnji štrajk" • hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" a anglei kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2e! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi ca vee kraje aveta
.INTERNATIONAL PUB. 00 1311 E. 6th St.,
Olereland. Ohio.
MODERNA KNIOOVEZNIOA.
Okusno, hitro in trpeino dele *a privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi izven meaCa.
Imamo moderne stroje. Niske cene in poitena postrežba.
ISRATIE HOLAM, 1638 Bine Island Ara, (Adver.)	Obiovfo, Bt
Kajtebriga.
Fordovi mirovni «hodi v Hagu se vrne pod vodatvom kraljevskega zoologičncga in botanič» uega društva ! Krona komedije! Preden »e razide Fordova ekspedicija, upamo, da rešijo vprašanje, ila li spada Ford v zoologijo, ali samo njegova buča v botaniko!
♦
Brzojavka pravi, da pojde na kajzcrjev ukaz desettisoč Turkov na Goriško pomagat Avstrijcem, (ia natepo Italijane. Ali bodo zdaj Turki rešili Slovence?
Druga brzojavka pravi, da je kajzerjeva vlada vpeljala nemške poštne znamke v Srbiji kakor
v	Belgiji in na ruskem Poljskem. Kaj to pomeni? Ali niso avstrijske znamke dobre za Srbijo? Ni li Avstrija sanjala, da bo Srbija Francjožefova pro-vincija? Boljinbolj se jasni in kaže, kakor da jc kajzer okupiral Srbijo in Avstrijo obenem.
Kadar se govori in piše o Mehiki, ima kardinal Gibbons vselej besedo. Posebno llearst mu jo rad daje. Pred par dnevi je imel Ilearstov 44Examiner" zopet Gibbonaov intervju, ki se med drugim glasi: "Vse, kar je bilo doslej storjenega za civilizacijo in za napredek v Mehiki, je storila edino katoliška cerkev. Danes je cerkev tamkaj vržena ob tla." Nekoliko odstavkov dalje pa pra
vi	Gibbons doslovno: "Mehikanci nimajo pojma o principih, na katerih sloni naša vlada. Priprosti, nezmožni pisanja in čitanja in neizurjeni tudi za najskromnejše vladne funkcije, so Mehikanci popolnoma nesposobni, da bi organizirali državo na demokratičnem temelju, kakor je naš. '—Bravo, Gibbons! Čudno je le to, da se kardinal še čudi, zakaj Mehikanci ne marajo več klerikalizma, ko jjm je vendar prinesel tako "civilizacijo" in tako velik "napredek" (po besedah kardinala Gibbon-sa), da so vsledtega "nesposobni" za demokratično vlado! Mi smo sicer to že davno znali, nismo pa pričakovali, da nam kdaj tako brez ovinkov pritrdi njegova eminenca, sam kardinal Gibbons!
e
Iz Berlina poročajo, da je zbor nemške socialne demokracije izključil aodruga Liebknechta s 60 glasovi proti 25 iz stranke zaradi "kršenja discipline." Ako je to resnica, potem je čas, da se tudi pri nas javno ožigosa tista "socialistična" večina v Nemčiji, ki caplja za kajzerjem in ki misli, da je kršena disciplina stranke, če pošten socialist kot Liebknecht obsoja roparsko politiko pruskih tni-litaristov.
•
Nacionalni socialisti v Nemčiji lahko izključijo Liebknechta in peščico njegovih somišljenikov iz svoje stranke, toda ne morejo ga izključiti iz Internacionale, kajti ves socialistični svet izven Nemčije, Avstrije in Turčije ve, da je sodrug Liebknecht eden najbolj značajnih socialistov na Nemškem., Sodila bo pa svetovna Intemaeionala. ne kajzerjevci, kadar bo enkrat konec krvavega raz-hojništva.
Zveza železničarjev na Angleškem je sprejela resolucijo proti nameravani konskripciji (prisilni vojaški službi), ki se med drugim glasi: "Dokler noče vlada konfiscirati privatnega bogastva privilegiranih razredov za uspešno nadaljevanje vojne, toliko časa bodo železniški delavci do skrajnosti nasprotovali plenitvi moštva, čegar edino bogastvo je njegova delovna sila." — Imenitne besede! Angleški delavci bodo zdaj seveda veleiz-dajalci. Če bi kaj takega sklenili delavci na Nemškem ali v Avstriji, bi jih takoj obesili. V Angliji
se jih pa do zdaj še ne upajo. To je razlika.
•
Rev. dr. Campbell v Londonu je zelo razvpita glava med angličanskimi popi. Ta človek zdaj pi-;še, da ni Kristus nikdar prepovedal vojne in da bi tudi on sukal bajonet, če bi slučajno danes živel — na Angleškem. Kakor izgleda, so tega popa najeli militari8ti. da jih pere med krščanskim svetom
in da obenem opere krščanstvo krvavega madeža. No, če že vsa Evropa hodi po glavi, potem ni čuda, da tudi krščanski popi plešejo z glavo.
B. K. Chesterton je eden izmed tistih rekrutov na Angleškem, ki ubijajo Nemce s tinto namesto z bajonetom. On piše, piše in piše članke, zabe-Ijeue s strupenim plinom, vsekakor s trdno zavestjo, da bo na ta način poinogel zaveznikom do zmage. Končno je pa enkrat povedal nekaj pametnega. Piše namreč: "To ni vojna german-stva proti slovanstvu, razen če so Francozi tudi Slovani in Bolgari Germani; ni vojna tevtonstva proti romaustvu, ker potem bi bili Rusi tudi Romani, niti ni vojna germanstva proti vsem drugim narodom, kajti tedaj bi bili tudi Turki Germani. Vera tudi ne igra nobene vloge, kajti katoliški Bavarci klečeplazijo pred kajzerjem, katoliški Belgijci pa ne marajo; ortodoksni Bolgari ubijajo ortodoksne Srbe in mohainedanski Indijci ter Al-žirci so v vojni zoper mohamedanske Turke." — Škoda, da ni tega povedal Chesterton prej, preden se je porodila in propadla S. L. Njemu bi bili mogoče verjeli.
Ko se je japonski ministrski predsednik grof Okuma zadnji četrtek vračal iz mikadove palače, sta bili proti njegovemu avtomobilu vrženi dve bombi. Zgodilo se mu ni nič, ker je šofer pravočasno pognal avtomobil naprej. — O tem atentatu bi bilo že zanimivo kaj več izvedeti, kot pove kratki telegram.
Predsednik Wilson odobrava predlog senatorja Tillinana, da naj ustanovi vlada lastno tovarno za ladijske oklepe. To je prav. Toda zakaj samo to? Še važnejše bi bilo, da bi izdelavala dežela vse orožje in vso municijo sama. Tedaj bi radi videli, če bi se orožni magnatje tudi tako navduševali za oboroževanje kakor sedaj.
V mestecu Du Pont blizu Seranton, Pa., je škof M. S. 11 oba n imenoval duhovnika, ki ni bil po
volji enemu delu vernikov. Zaradi tega imenovanja sta nastali dve stranki, in kadarkoli se jc duhovnik pokazal v cerkvi, se je razvil pretep. V nedeljo pa je dobil boj ostrejšo obliko. Pobožni kristjani so potegnili nože in naposled sta bila dva moža mrtva, dva težko ranjena, okrog 12 pa lahko ranjenih. Tudi enajst članov državne policije, ki je prišla delat red. je ranjenih. — Ta mirni božji hram se imenuje "Cerkev presvetega srea Jezusovega ...
S Holaudskega in iz Nemčije poročajo o velikanskih poplavah, ki so jih povzročili morski viharji. Pri Katwonde je morje prodrlo nasip Zui-derskega zaliva in prebivalstvo iz vsega kraja je moralo bežati. Hamburg je poplavil ogromen. 15 čevljev visok val. Povsod je škoda velikanska. Ljudje pa ne verjamejo, da zna pri roda dovolj uničevati. pa uničujejo sami s kanom, možnarji in torpedi.
V italijanski zbornici se je odigrala zanimiva epizoda. Neki poslanec se je jezil zaradi cenzure, in je dejal:
"Vlada nam pravi, da smo zavezniki Anglije. Zakaj ne gre torej k Angležem v šolo, kar se tiče svobode? Čemu ta strah pred časopisjem? Vlada govori venomer, da je narod močan, složen in zaveden svoje reči. Kaj se torej vlada boji, da bi povzročilo časopisje nesrečo?"
Naposled je poslanec dejal: "Najneumnejša jt cenzura v Benetkah".
Hipoma se je oglasil drug: "Ne! V Rimu!"
"Ne! V Milanu!" je že odgovoril tretji, in "Ne! V Firenci!" četrti. Naposled je zadonel cel zbor: "Povsod je enako neumna."
In temu so pritrdili tudi odmevi iz drugih dežel.
delske oblasti, naj se izvrši v Illinois preiskava, če je konjsko meso priporočljivo za človeško hra no. 1'rciskavo izvede odbor, v katerem so dr. Robertson, B. M. Heide in August W. Miller. Če bo uspeh zadovoljiv, bo odbor pred-lagal, da se dovoli prodaja konjskega mesa. Doslej je v Illinois prepovedana.
Da se meso zdravega konja lahko je, nič ne dvomimo. Saj se po Evropi skoraj povsod prodaja. Ampak o prosperiteti naj nehajo peti, če spoznavajo, da si ljudje ne morejo kupovati govejega in svinjskega mesa. Kajti razlika je to vendar.
ames F. Str p Ina,
predsednik.
Christian R. Walleck.
I. jMxlpred*.
Emanuel Beranek,
II. podpreds.
Adolf J. krasa,
blagajnik.
AMERICAN STATE BANK
Linč.
Lineanje se v Zedinjenih državah veselo nadaljuje, iz Goldsbo-ro, N. C., poročajo dne 12. januarja: Danes na vse zgodaj je močna druhal udrla v tukajšnji okrajni zapor, premagala šerifa in njegove pomočnike, ter odvlekla zamorca John Richardsa, morilca bogatega farmarja A. T. Gurleya. Na daljavo mnogih blokov je bilo slišati zamorčevo kričanje. V avtomobilu so ga odpeljali do mostu čez Little River, tam so ga obesili in potem streljali na truplo, da je bilo podobno situ.
Fanatična druhal je najprej pograbila nekega nedolžnega zamorca, in le slučaj, da ga je eden izmed linčarjev poznal, ga je rešil smrti.
IVavijo, da bo neki avtomobil, ki je zaostal, pokazal oblastim sled. Pravijo tako, pa dvomimo, da bo tako. Saj je lineanje "nacionalna šega", in bil bi skoraj čudež, če bi enkrat tako iskali linčar-je, da bi jih res našli.
V zavodu za umobolne v Dunning sta dva paznika, Clinton Avery in Daniel Walsh tako pretepla bolnika Leonarda Molla, da je za poškodbami umrl. Oba sta aretirana in obtožena zaradi uboja. Pravita, da sta bila pijana. — Tukaj je alkohol res ubijalec.
Trupla v ladji.
Dne 3. januarja se je primerila na petrolejski la^ji Aztek, ko je bila zasidrana v Brooklynu, notranja eksplozija. Ladja se je potopila. Še tisti dan so potegnili iz nje dvoje trupel, dne 10. t. m. so jih pa našli še pet. Mislijo pa, da jih je še pet v ponesrečeni ladji.
Učiteljica je lahko omožena.
Pred najvyšjim sodiščem se je te dni končal proces, ki ima načelen pomen. Učiteljica Gladys A.
S. Hellman se je lani 15. junija poročila; tisti dan jo je šolski svet odpustil, češ da izgubi učiteljica avtomatično svojo službo, če se omoži. Gladys Hellman je tožila na šolski svet z zahtevo, da jo mora zopet namestiti, in najvišje sodišče je izreklo sodbo v zmislu njene tožbe.
Človeku se zdi, kakor da bi čital povest iz srednjega veka.
ne poskuse med Honolulu in Fu-nabaši, ki se posrečijo zelo dobro, dasi znaša razdalja med Honolulu in Funabaši 3,4000 milj.
Marconijeva družba namerava ustanoviti zvezo med Tokijem in Sau Franciscom čez Honolulu. — Med Tokijem in Honolulu so signali včasih tako jasni, da jih lahko vjamejo celo v San Francisco, dasi znaša radalja med Tokijem in San Franciscom 5,000 milj.
Nova postaja v Funabaši na Japonskem je močna 300 kilovatov, toliko kakor ona v San Francisco. V Honolulu pa sta dve postaji, od katerih je vsaka močna
Nesreča v tovarni.
V jeklarni Phoenix Iron Company v Phoenixville, Pa., se je prevrnila posoda s tekočim jeklom na skupino delavcev. Obsegala je čez 50 ton raztopljenega jekla. Dvanajst delavcev je strašno poparjenih, nekateri so najbrže smrtno ranjeni.
Zaradi organizacije.
Kako je kapitalistom organizacija uslužbencev na poti, se je zopet pokazalo v Indianapolis, Ind., kjer žugajo vsi klerki železnice Big Four, da pojdejo v stavko,
ker je bilo pet uslužbencev odpu-po 300 kilovatov-Ena je obrnjena'šeenih. Ves razlog je bil ta, da
Brezžična zveza Amerike z Japonsko.
Japonska vlada je obvestila Marconijevo brezžično brzojavno družbo v Ameriki, da je že dokončana nova brezžična postaja v Funabaši blizu Tokija, in da je pri pravljena stopiti v promet s 1. januarjem t. 1. Zdaj delajo brezžič^
zapad, druga za vzhod; ena sprejema, druga pa oddaja brzojavke. Vsled ustanovitve brezžične zveze med Japonsko in Honolulu na Havajskem otočju bodo znižane cene brzojavov potom podmorskega kablja. !.
Zadovoljen.
Mr. G. P- Stonich je sedaj popolnoma zadovoljen, odkar je za-dobil zopet zdravje. O tem se izraža sledeče: "pelini se Vam prav prisrčno zahvaliti za vaše dragoceno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki me je popolnoma ozdravilo; vsled tega priporo čaru to vino vsakomur, osobito pa še premogarjem in vsem onim, ki trdo delajo. Jaz nisem mogel niti jesti, niti spati; odkar sem pa pri čel jemati to zdravilo, lahko jem in tudi dobro spim; jaz sem torej zadovoljen. G. D. Stonich, Box 135 Winkleman, Ariz." Slabo spa nje je navadno vzrok kake nepri-like v prebavnih organih, osobito kadar izgubi človek tek do jedil, ali če ima zapeko. V takih slučajih bi morali vedno jemati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V boleznih, ki So v zvezi z zabasanostjo (zapeko), slabo prebavo in napenjanju vam bo to vino najprej pomagalo. Cena $1.00 Dobiva se v lekarnah. Jos. Trincr izdelovalec. 1333—1339 So. Ashland Ave., (Chicago, 111.
Trinerjev Liniment deluje uspe šno pri odpravi revmatičnih in živčnih bolesti, pri prehladu in kadar ste preveč utrujeni. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in f>0c.
(Adv.)
"Ameriških Družinskih Koledarjev" ni vec.
Vsi so razprodani. Ne poš!l|a|te več naročnine za n|e.
Železniška nesreča.
Iz Brandon, Man., poročajo 12 t. m.:
Vlak, ki je odkidaval sneg s proge, je trčil eno miljo od mesta s tovornim vlakom, ki je bil naložen z govejo živino. Na snežnem vlaku je bilo okrog šestdeset oseb. Deset jih bilo pri nesreči ubitih, štirideset pa ranjenih.
so bili člani organizacije. Klerki zahtevajo, da jih sprejme družba zopet v službo.
Konjsko meso. *
V New Torku so oblasti dovolile, da se sme prodajati .konjsko meso za hrano. Sedaj je predlagal zdravstveni komisar iz Chica-ge John Robertson kot član polje-
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen sdravnik.
üraduje od 12 A. Ii. —9f P. M in od B—10 P. M. V aredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«.
1801 8o. Aahland ave.
Tel. residence: Lawndale 8990.
Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČIC
8S4 BROAD STRKT	TBL. 1475	J OINS TOWN, PA.
Ravnatelhkl odbor
kli. h**i Zimmer, naftaiaSi E manual H»r»n»k
|>r. an umi hianksm Abel Davi* Jolin Kucik A. V. (¿M-inaw Jahn C. K rana
Jamaa V. Bupiaa C. K. Wallack
1825-27 Blue Uland Avenue, blizo 18-ste ulice, *
CH1CAGO, IL L.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
inPRTil- Pondeljek in v četrtek do zvečer, JUrnlU. vse druge dneve pa do 5£ popoldan.
10 K	.......................$1.4.)
20 K	..............................2.75
30 K	............................4.15
50 K	..............................6.85
70 K	................................9.55
100 K	............................$13.d0
300 K	............................40.80
500 K	.................C8.00
700 K	............................95.20
1000 K	..........................135.00
ošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in poaojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko.
/	Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarna =
S144-M Bine Uland Avennc, Chlcago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cefikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nada posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" »e tiska v naši tiskarni
j^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 Sodih Mlllard Avenue.
• CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano.
Naznanilo in priporočilo.
S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t. 1. preselil iz Jolieta, 111., v
CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET. Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen dokaz, da je A. Horwatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubljen.
Edina slovenska importna tvrdka A. IIorwat izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki prekaša vse druge, tevrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje.
Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka, to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle.
Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam. Z velespoštovanjem
A. H O R W A T,
1827 W. 22nd St., Chicago, m.
Stud do jedil.
V lekarnah
TRINCR»
BiTTIR-WlNE
T. INI «OV»
horké víno
yJOMPH T*»*"
Cena $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in
moč za misliti.
»
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
N«r«lnoiti po jedi zaprtju
kislo ali grenko kolcanj«
riganja
plin — u jed.
Lahko «te gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Chicago, ID.
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Vsaka druiina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašlju pri rokah. Morali bi najraje imeti Trin«r'a CoucH Sedati™ katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfln in kloroform. Rabite proti kašlju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 26c in BOc. Po pošti 86c in 60c.