N*Č*ecji slovenski dnevnik •4 f Zedu^erlh državah >
Velja a we leto ... $3.50 Za pol lets......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
, Tke largest Slovenian Dmuy | < m the Unjjed Stmt*« *
| tuaei way day except Sniiji . -> sad Legal Bel idm. < S0,000 Readers ^
TEUSFOK: 4687 00RTULWDT._Entered si Second-Clan Matter, -ptember 21, 1808. t the Pert Offke it Mew York, K. Y„ mdar the Act of Onfitte of Msieh 3, 1871.	telefon : W76 CORTULKBT.
NO. 208. - ŠTEV. 208.	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 5, 1917. — SEED A, 5. SEPTEMBRA, 1917.	"	vnrmm wy _ T.BTMTR YYV
K padcu Rige*
VSLED ZASEDANJA RIGE JE OGROŽENO RUSKO BALTIŠKO BRODOVJE. — KOMENTARJI NEM &KIH LISTOV GLEDE PADCA. — OGROŽEN JE NA DALJE PETROGRAD. — NEMŠKO PRODIRANJE V SEVERNI SMERI. — POSLEDICE PADCA RIGE. — NADALJNI CILJ NEMCEV REVAL? -ooo-
(PorcH-ilo am. poročevalca Weganda.)
Washington, J). C. septembra. — Padec Rige bo l>aj<* <M*il uMtdo baltiškega ruskega brodovja. V gotovih krofih v zveznem glavnem mestu se domneva, da jo '•ilj NViik-cv pravzaprav — Petroji7*ad.
Veliko zanimanj*' je vzbudilo poročilo iz Petrograda. v katerem se je jx>roealo o izpraznjenju največjega i-uskega pristanišča ob Iztfx"nem morju. V zasedenju Ri-;ie vidijo tukajšnji vojaški kro^i prieetek nove faze v nemški kampanji proti Rusiji.
Važno rusko pristanišče se je ustavljalo Hindenbur-;ti skozi tri leta. Predaja inseta in pristanišča brez vsakega boja kaze na najbolj izrazit način, v kakem stanju m- nahaja eela ruska armada.
Domneva se, da lw> dovedlo zavzetje Ri#e do preme-j -t it ve vladnega središča iz Petrograda v Moskvo in tu-j kaj prevladuje prepričanje, da bi bil tak korak le pozdra-\iti. kajti stem bi se le ustanovilo bolj stalni režim pro-l vizorične ruske vlade.
Veliko zanimanje pa je opaziti glede baltiškega bro-J Uovja. Ker se nahaja srd a j Riga v posesti Nemcev, boj najbrž tudi kmalu padel utrjeni otok Oesel pri nliodu v j pristanišče. Ta »»tok j«- ena iiajtnoenejšili ojs»r Rusov v Tz-1 t<»enem morju. Otok <>«-sel obvladuje uhod v finski zaliv r< r dohode k Revahi, Petrogradu in Kronštatu.
Kakorhitro se bo nahajala ta trdnjava v nemških rokah ter se jo bo uporabljalo kot mornariško in aeroplan-ko postojank«!, lw> rusko baltiško brodovje popolnoma zaprto. To brodovje se nahaja sedaj v pristaniščih Reval m Kroiištat ter je zavarovano jki baterijah teh trdnjav.
Naduljni eilj Nemeev bo najbrže Reval.
Ta važna ruska mornariška postojanka ni utrjena le
-	kopne strani, temveč j<- tudi z morja zavarovana z mi J nami, in Rusi imajo razentega tudi na razpolago močne j kopne baterije. V tem pristanišču se nahaja več velikih luških ladjedelnic. Padee Revala je le še vprašanje najkrajšega časa, k jat i vsled prodiranja nemškega brodov-
j t bo odrezana vsaka nadaljna zveza s Petrogradom.
Rusko brodovje, ki leži v Revalu se ne more rešiti v kako angleško pristanišče, temveč se mora umakniti v Knuiitat.
V	tukajšnjih oficielnih krogih se ne smatra nemškega prodiranja za odlično vojno dejanje in sicer radi položaja, v katerem se nahaja ruska armada.
Zavzetje ruskega glavnega mesta od strani Nemcev ki bi bila vrjetna posledica sedanjega prodiranja — bi dovedla tudi do padca utrenega Kronat at a. S Kronštatom pa bi padlo Xemeem v roke celo rusko baltiško brodovje. Ruske bojne lad je so se nahajale do pred kratkim ter se nahajajo še sedaj v rokah ekstremnih socijalistov in v Washington!! si stavljajo vprašanje, kaj bodo storili ti Mocijalisti, ki se ne bodo mogli upirati Nemcem.
Petrograd je središče munieijske industrije za rusko armado in mornarico. Oe pade Petrograd, se lahko reče, »la je to konec ruske vdeležbe pri sedanji svetovni vojni.
V	odgovornih krogih v Washingtonu so prišli vendar; do tega prepričanja. l*pa pa se kljub temu, da se bo v trenutku, ko se premesti vladno središče iz Petrograda v Moskvo, napelo vse sile, da se tudi izdelovanje municije premesti v notranjost dežele.
Vsled prodiranja Nemcev proti Petrogradu se pričakuje skorajšnjega separatnega miru, ki pa bo skoro nemogoč vsled ruskih notranjih razmer.
(To poročilo je sicer avtentično, vendar pa je treba prijiomniti. da Washington v celoti še ne pozna ruskega značaja.
Kakorhitro bo prišlo do t»groženja Petrograda, to je ruskega zgodovinskega glavnega mesta, se bo najbrže iz-premenila eela situacija ter bodo pokazali Rusi odpor kot ga morda danes nihče ne pričakuje. — Sedanja nemška ofenziva proti Rigi, Revalu in Petrogradu je morda oni rešilni proces, ki bo Rusom edinole v korist, kajti spoznali ImmIo, da jim gre zdaj res za kožo in da je treba za nekaj časa prenehati z vsemi notranjimi političnimi lw»ji ter prerekanji glede nadvlade.
Ruski narod „e že ob različnih prilikah pokazal, da se preveč briga za malenkosti — za stvari, ki niso v nika-kem stiku z dejanskim ]>oložajem. Kakorhitro pa bo prišlo do velikega preobrata, to je do zavzetja Petrograda
—	tedaj bi pokazali Rusi <»dj>oriio silo in sedanja nemška ofenziva bi se izkazala kot velika pomoč pri razjasnjenju ruskih razmer.
V	tem pogledu se je treba spomniti francoske revolucije. V onem času se je nahajala Francija na robu propa-
ftkufedii	b t0nm P0^1®??1* ppoti eeli Evropi, ki je
*	.. J j
Iz Avstrije.
Nov napad na avstrijsko morsko trdnjavo Pulj. — Na soški fronti
se nahajajo baje bavarske čete.
Rim, Italija, 4. septembra. — 130 laških ar^roplanov je vrplo devet bomb na avstrijsko mornariško ;»ostojanko v Pulju, kar je povzročilo \elikan>ko razdejanje in velike požare.
Ženeva, Svu-a. 4. septembra. — V neki brzojavki iz Inomosta se jrla->i. tla je privolil nemški maršal Hindenburs. da se pošlje na soško fronto dve diviziji bavarskih čet, s čemur naj bi se okre-j p>lo avstrijsko obrambo na teh! točkah.
Poroča se. da so Škodove tovarne v Plznu na Ce*kem na delu nočindan. da proizvedejo zadostil težke municije za obrambo Grma-j de. ki tvori ključ Trsta.
Avstrijski poziv za nemško pomoč, smatrajo tukaj kot pomembno znamenje in to prav posebno od časa. ko je bi! objavljen odgovor predsednika Wilsona na mi-j rovao pos'anieo papeža.
Videm, Italija, 4. septembra. — Maršal von Erz, novi načelnik avstrijskega generalne era štaba se mudi na soški fronti ter vodi dela ; za reorganizacijo avstrijskih čet J ki so doživele pri zadnjih laških j napadih velikanske izsrube. Lahi pa nadaljujejo medtem nepresta-j uo s svojimi napadi ter so že do-i sti napredovali, posebno v dolini i Brest o vice in preko visoke planote Banjšice.
Zavzeli so zakop za zakopom ter našli v številnih slučajih velike avstrijske oddelke, ki .so bili dobesedno izmučeni vsled žeje in lakote. kajti njihova komunikacijska sredstva so bila pretrgana rsled uspešnega artilerijskega o-juja. Odpor Avstrijcev na eori sv. jabriela je še vedno velik, a laške •ete napredujejo "ub temu po »bronkih. in padee gore je le še vprašanje časa.
Danci in Witsonov odgovor
Socialistični člani kabineta odobravajo odgovor predsednika na mirovno ponudbo papeža.
Kodanj, Dansko, 4. esptembra. 1\ Stavning, socialistični član lanskega kabineta ter vodja socialistične stranke je v polni me-i odobril odgovor predsednika Wilsona na papeževo mirovno poda nico.
Napram nekemu zastopniku *Ass. Prpss'* je rekel imenovani:
Vesel sem. da imam priliko izraziti vam svoje mnenje glede odgovora predsednika Wilsona na papeževo poslanico in to prav z ■»žirom na čustva ki jih gojim na-1 pram Združenim državam, glede iaterih se je v zadnjem času podalo v svet toliko kvarljivih pomočil.
Po mojem mnenju je odgovor predsednika Wilsona na papeževo r>oslanieo dobro znamenje in od njega pričakujem to, na kar sem ie dolgo časa Čakal, namreč, da predsednik Wilson ne želi še na-laljnega boja in da noče nobenih zmagaleev ali premagancev. Kot te prej večkrat izjavljam tudi sedaj. da je predsednik Združenih iržav neprestano na dela. da se lapravi zopet mir na sveto in v rem oziru lahko rečem, da nisem bil razočaran. Vsak. kdor želi srečnega in trajnega miru. bo odobraval odstavke v poslanici predsednika Wilsona. ki se tičejo kršenja suverenosti narodov, nalaganja vojnih odakodnin. razkosavanja Jcžel in povzročanja trgovskih in ekonomskih vojn.
I pam, da bo našel odgovor ame riškega predsednika odmev v ne-številnih krogih in da bo izvedel svoj tip! i v v vseh deželah, ki so zapletene t vojno.
Želje predsednika, da se vsta-novi in zajamči stalni mir, soglašajo ▼ polni meri z moji«ni lastnimi željami ter sem prepričan, da fro kifcc po demokratizaciji sveta
Nemec in Pershing.
> j Pariz, Francija, 2. septembra. — i Prava žalost je. da se je prelLlo toliko krvi brez vsake potrebe, j- Tako je rekel nek častnik, katerega so vjeli pri zadnjem francoskem prodiranin pri Verdunu. In za resničnost izjav te^a neraške-' sa častnika jamči štabni častnik, 'ki je bil navzoč pri posovoi-u.
Nemški častnik je izjavi!, da ob-jčuduje junaštvo francoskih čet, a vendar ni hotel priznati. da„bi mo-; sle Združene države tako ali talko pomairati zaveznikom. 3
i — Vi varate same sebe z upanji in z nadaljevanjem tejru straš-nejra boja. Vi pričakujete neustavljive ivomoči od strani Združenih j držav. To pomoč vam je Amerika; ! obljubila, a vam je ne bo nikdar I dala. V Nemčiji vemo čisto na-! jtančno, kaj je pričakovati od Zdr.! držav in predsednika Wilsona. On hoečn adaljevati s to isro. ne da ( bi posegel dejansko in s polnim1 srcem v boj.
i — Kadar boste pobiti in pora-iženi preko vsakega upanja, bo oni razsodnik celega položaja t^r vam, bo diktiral mir, ki bo neroden edinole Združenim državam. On ne! bo nikdar iskal kompromisa Zdru-lženili držav ali se vdeležil bojev naj j vaši fronti.
Francoski častniki so zaman po-: : jasnjevali jetniku, tla se nahaja j na francoski zemlji že na tisoče! ameriških vojakov in da so sled-! nji korakali po londonskih in pariških cestali; tla se priparvl ja d i-j vizija ameriških čet za prevoz naj fronto; da bodo dospeli še nadalj-! ni oddelki ameriških čet pred kon-1 cem teca leta in da oborožuje A-inerika cele milijone svojih mož. !
—	Vse to so manevri, ki imajo i namen vzdržati pogum pri vaših j Ijndeh — je odvrnil nemški častnik.
Francoski častnik pa je rekel zatem :
—	Prepričali vas bomo ter odvedli pred generala Pershinga, vrhovnega poveljnika ameriške ekspedicijske armade v Franciji, ki se nahaja zdaj na fronti pred Verdunom. Lahko «ra sami vprašate in od njega boste izvedeli, koliko je varala nemški narod njegova lastna vlada.
Ko so prevedli jetnika pred generala Pershinga, so mu pričele teči raz lice debele solze.
Rekel je le toliko: Če je stvar taka, potem ie vse končano in mi
smo izgubljeni.
--
> i
Pariška konferenca, i
— I
Washington, D. C., 4. sept. — Dozdaj se še ne ve, če bodo odposlale Združene države na konfe-( reneo zaveznikov v Parizu svojega posebnega zastopnika. V kolikor je znano dozdaj. stojita predsednik Wilson in Lansinjr na sta-j lišču. da se Združene države ne morejo vdeležiti konference toliko časa, dokler nima Amerika na Francoskem bojišču precej svojih čet. Glede konference same se je izvedelo le to, da se bo na nji razpravljalo o izpremenjenem položaju, ki je nastal vsled prodiranja Lahov in vsled trajnih ruskih neuspehov. V tukajšnjih diplomatič-nih krogih je bilo večje razočara-i nje radi neuspehov Rusov kot pa je bilo presenečenje rati i nepričakovanih uspehov Italjanov.
- i
i
Angleške izgube.
London, Anglija. 4. septembra Angleške izjrube v preteklem tednu so znašale skupno 15.614 mož.{ Razdeljene so na sledeči način: ubitih ali umrlih vsled ran je 364, častnikov in 3880 mož. Ranjenih! ali pogrešanih pa je 846 častnikov! ter 10,624 mož.
čakovati popolnoma novih držav-' nih organizacij.
Danski narod pa goji z menoj vred polno upanje, dm bo načelo človečanstva v kratkem zmagalo ter oprostilo svet te strašne vojne in mu dalo zagotovilo, da se ne bodo ■iholi več pojavile take
UMM|| m	ki'fcn^a oraTif/
Zarota proti republiki.
Ruski monarhisti so se hoteli polastiti državne Oblasti. — Imen dotičnih nočejo priobčiti.
Petrograd, Rusija. 2. sept. — Državni pravdnik najvišjega sodi-šča v Moskvi je razkril protirevo-lueijo, to je monarhistično zaroto, ko je namen je bil strmoglaviti sedanjo vlado ter potom državnega preobrata aretirati sedanje člane provizorične vlade. Časopisje poroča. da se je razkrilo zaroto tekom zasedanja ustavodajne skupščine v Moskvi in "Borzna <»aze-ta" nravi, da so dobile prve vesti oblasti tedaj, ko je zborovala ustavodajna skupščina.
Vsled tega »o aretirali veliko število častnikov in civilistov v Moskvi, provincah in tudi v Pe-trogradu.
Imen aretiranih dosed a j še niso! objavili, vendar pa izjavljajo politični voditelji, da gre pri tem za dobroznane može. ki so igrali v' javnem življenju Rusije odlično' u!O£:O.
\ se kaže. da je bil davni stani zarotnikov v neki vili blizu Petro-1 grada. Preiskali so več hiš v glav-! nem mestu ter dobili veliko ma-j terijala. ki je bil obtežilen na vde- i leženee. Večino aretacij so izvršili | izven Petrograda samega. In prvo. j torej uvodno preiskavo v<Hli ministrski predsednik Kerenski sam. i
Pri konefrenei zastopnikov ar-' madnih odborov v Moskvi so skle-j nili resolucijo, v kateri zahtevajo' popolno uničenje protirevoluejo-narnega gibanja.
V ofieielnem poročilu, ki sra je dal namestnik Kerenskija, Nekra-sov, se zanikuje vsa poročila, da se je skušalo nasilnim potom spraviti s poti generala Kornilova. vrhovnega poveljnika ruske arma-
le. —
Nekrasov je nasprotno izjavil la soglaša provizorična vlada popolnoma z nazori Kornilova in da <o več njegovih nasvetov že dejan-sko izvedli, o drugih pa razpravljajo. Vlada popolno zaupa generalu Kornilovu, ki se je znal vzdržati vaškega vmešavanja v politiko in ki zavzema popolnoma nevtralno stališče glede dejanskega vodstva ruske vlade.
Boris »Savinkov, poslujoči vojni minister se ho v kratkem posvetoval s Kornilovom glede odredbe, ki jih je treba uveljaviti, da se prepreči nadal.jno umikanje ruskih čet.
Kornilov zahteva ,da se ustavo- , dajna skupščina v Moskvi nima brigati za disciplino pri četah in la je treba njemu izročiti popolno oblast nad četami.
Nemci in Wilson.
Slasovi nemških in avstrijskih listov glede poslanice predsednika Wilsona. — Stari argumenti.
Barlin, Nemčija, 4. septembra. V 4'Pester Lloyd" je izšel članek v katerem je dan izraz nazorom vodilnih nemško-avstrijskih in o- -irskih krogov glede poslanice pred tednika Wilsona na papeža. — V 'lanku se glasi med drugim, da je namen Amerike in ostalih zaveznikov napraviti Nemčijo popolnoma brez moči.
Ta ramen pa ni nov. a sila nein-5ega naroda obstaja predvsem v 1'diiiosti med nardom in njegovo vlado. V članku se glasi, da ne bo predsednik Wilson nikdar dosege? svojega cilja, da ne bo Nemčija nikdar zopet prišla do prejšnjega razkosanja. Star trik sovražil i k<» v Nemčije je ta, da zahtevajo ceneno demokratizacijo il ržave.
Nadalje pravi člaukar o sedanjem nemškem zunanjem tajniku, ki se nahaja sedaj na Dunaju ter i se posvetuje z avstrijskim zunanjim ministrom.
Omenjajo, da je rekel Kuehl-mann pred kratkim, da ne zadostujeta edinole moč ali pravica, temveč, da morata obe ti dve sodelovati. Z oziram na to se končuje članek: Ni le nafe sreča, tea-
Vojakom Narodne Armade
--OOO
** Prevzeli št o voliko nalogo. Sive cele dežele jo z va-
Vse. kar boste storili bomo zasledovali z največjim j zanimanjem ter največjim mirom.
In sicer ne le oni. ki so vam pri srcu in dragi, temveč j rudi ves narod. Ta velika vojna nas spravlja vse skupaj, nas napravi j a tovarišem in bratom kot so bili vsi resnic-' 111 Amerikanci od prvega pricetka, ko smo ustanovili svo-! jo veliko narodno samostalnost.
0<*i celega sveta bodo vprte v vast kajti vi ste v prav posebnem pomenu besede vojaki svobode.
Vsled tega naj bo vaš ponos da pokažete vsem ljudem j m- le. da ste dobri vojaki. — temveč da ste tudi dobri Ljudje, ki sc bost«- vzdržali močne v vsakem oziru in čiste skozinskoz.
Vstanovimo sami zase standard, ki bo tako visok, da j bo naravnost slava dospeti do njega in živeti soglasno j ;:njim ter dodali m »ve lavorike v krono Amerike.
Z vami gre moje prisrčno zaupanje. V vsaki bitki in I vsaki vaši preiskušn ji.
Bog pa naj vas vzdrži in v.»di!
Woodrow Wilson.
Borojevič pred voj. sodiščem
-ooo-
ITALJANSKE BOJNE LADJE SE NAHAJAJO V NE POSREDNI BLIŽINI PULJ A, KJER JE ZAPRTO AV STRIJSKO BOJNO BRODOVJE.
-ooo-
Washington, 1). < .. 4. septembra. — Italjansko poslaništvo je dobilo danes iz Rima oficielno poročilo, da nadaljujejo Lahi s svojim prodiranjem proti Trstu.
Italjanske čete prodira jo na vsi h točkah in dosedaj so vjele veliko množino vojakov.
Angleško-laške bojne ladje, ki operirajo pred Trstom. so zavzele postojanke oddaljene le osem milj od Pn-Ija, kjer je zasidrano celo avstrijsko bojno brodovje in kjer se nahaja tudi velika avstrijska armada.
V	nekem drugem poročilu se glasi, da bo stavljen general Borojevič, avstrijski vrhovni poveljnik na laški fronti pred vojno sodišče, ker pravijo, da je on zakrivil zadnji avstrijski poraz.
V	zvezi s tem poročajo:
— Potrjeno je. da se je obrnil po piv eni avstrijskem porazu general Borojevič na maršala Hindenburga' s po-zivom, naj mu takoj pošlje na soško fronto eno bavarsko divizijo, ki naj bi bila pod poveljstvom generala Kraff-tensteina, ki je zdaj na rumunski fronti.
Veliki knez aretiran.
Petrograd, Rusija. 4. septembra. Tukaj so aretirali velikega kneza Mihaela Aleksandrovima, brata ruskega carja. Dnlžo j»a. da je porl-'piral neko protirevolucjonarno združenje.
Politika Brazilije.
Rio de Janeiro, Brazilija. 4. septembra. — Vojni minister je izjavil, da ne bo Iira/.ilija pošilja-la nobenih svojih eet v Eiropo. Nadalje je določila, da nt- bo mornariški minister nobene nemške ladje posodil zaveznikom.
Registracija na Havajskem otočju
Dan 31. julija je bil pomemben praznik za Havajske otoke in prav 1-^ebno za Honolulu. Striv Sam je namreč določil ta dan za registracijski dan in od zgodnjih jutranjih ur naprej se je vršil velikanski naval na registracijske urade.
"iV>ko si je misliti bolj kozmo-politieen narod kot je oni na Havajskem otočju. Tam je najti A-merikanee. Kitajce, Japonce, fla-vajce. Koreance. Filipine, Špance. Angleže. Rn>e. Nemce. Francoze. Avstralce in Oanadce in tolmači >o i me] i dosti posla, da napišejo vse potrebne informacije t*«r izpolnijo registracijske pole.
Domneva se. da tvorijo Japonci in Kitajci večino voj nezmožna ga prebivalstva Havajskih otokov. Število Japoncev samih se ••♦•m na W.000.
Obstreljevanje Chatama. " London. Anglija. 4. septembra. Oficielno *e naznanja, da so v pon-deljek zvečer obstreljevali nenor ški zrakoplovei Isle of Thanef. — Veliko rtst b j«, bilo ranjenih.
Zrakoplovci so napravili veliko sktHl«» v Chatamii. ki je angleška mornariška baza. N'a več krajih s » pripetile močne eksplozije.
Javezniki dosti sile, da bi izvršili tako veliko krivieo.
London, Anglija. 4. septembra. Budimpeštanski list *Az Est" izjavlja. da ne bodo centralni zavez-liki odklonili papeževe mirovne xrnudbe. Glede papeževe poslanice in glede poljskega vprašanja ie bo razpravljalo na konferenci ti bo sklicana na Dnnajn in kat»-r-> bosta udeležila nemški in avstrijski minister za zunanje zadere. Poročajo, da bosta Nemčija in Avstrija sporočili Vatikanu >v<>je >o.sebne mirovne ponudbe.
Glede poljskega vprašanja pa se bo odločilo že na Dunaju.
Pošiljateljem denarja.
« o -
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za is« plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa redno te izposlujemo izplačila vojnim ujet* sikom la dragim v Bosi ji, Italiji in Franciji, tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki m zaaedeni po laiki armadi
Kadar pošljete denar, priloftite tudi dopisnico aH pi~ smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
nnniiiii
I j-ainteii **-11 —'»m .^u-Tig'^...*-^ a.. ..J .....:	. iiiiit'nriiAiiiltitfiiliB^afciiii ii . >i n
"GLASNARODA"
(Slovenian Daily.) !	3
Owned and published by tb«
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
THANK RAXSER, President._LOUIS BENEDIK, Treasurer. %
PLac* of Business of the corporation and addresses of above officers: i Si Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Nk celo leto velja Ust »a Ameriko	Za celo leto xa. mesto New York $5.00
In Cana<1o....................$3.50	Za pol leta za mesto New York.. 3.00j1
Za iv,i leta........................................2.00	Za Četrt leta sa mesto New York 1-50,1
Za č+trt leta ....................................1.00	Za Inozemstvo za celo leto ...... 6-00
"GLAS NAHODA" Izhaja vsak dan Izvzemaj nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") lamed every day except Sundays and Holiday«. < _Subscription yearly $3.30.	_____!
_ Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSIljati po — Money Order, prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje blvallžče * paznanl. da hitreje najdemo paslovnika. Dopisom ln pofilljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
gi> Cortlandt St.,_____New York City.
_Telefon: 287C Cortland t.
"Camouflage".
Svdanja svetovna vojna je podarila svotu novo bese- j il«i. ki si- j t* že udomačila pri vseh narodih. Ta beseda jo — . "Camouflage".	i
Za to besedo leži zgodovina evropske diplomacije od ] prvega prieetka življenja v Evropi. Besedo se je iznašlo. t kajti trehalo je besede, ki bi dajala izraza važni misli !
Izraz **eamoufletM je odobrila že pred vojno franco- J ska akademija. Pomeni pa, če se spusti dim tobaka v lice f kaketra ne prizadetega. Stem, da se prestraši in spravi iz , ravnovesja kako osebo s pomočjo takega dima, se je pre- < neslo izraz tudi na vojne razmere ter označilo s tem izrazom presenečenje cele skupine ljudi potom strategičnih pot iz različne vrste.
Tako se je naprimer naslikalo kos drva, da je izgle- , dal kot žrelo topa ali pa naslikalo strani ladije z različnimi barvami, vsled česar se ladije ne more zapaziti iz daljave. kajti barve se zlijajo druga v drugo ter tvorijo skupno nedoločno barvo.
Vsled tega pomeni "eamouflet" v širšem pomenu — prevaro, trik, s katerim se skuša varati nasprotnika.
Zgodovina vojevanja je dolga kronika — kamnflaže. Mož iz kamene dobe, ki je nastopil proti svojemu sovražniku s pretilnimi kretnjami, je hotel predočiti sovražniku svojo premoč s pomočjo močnejšega glasu.
Japonski bojevnik, ki si je nadel grozovito masko je skušal vzbuditi strah v srcu svojega nasprotnika, s čemur je hotel doseči nt is. da je strašnejši kot 011 sam. Medicinski zdravnik, ki je plesal pred sovražnikom na bojnem polju v notranjosti Afrike, je skušal spraviti svojej nasprotnike v prepričanje, da kliče na pomoč kaka nepo-> znana božanstva, ki stoje na strani njegovega lastnega! plemena.	1
IW-ini so bile t<* umetnosti namenjene, da ojačijo fi-■ i-"ni odpor lastnih vojakov, se je pričelo uporabljati ka-inuflažo tudi v — diplomaciji. Postala je dolžnost vsakega diplomata, da vara in zvede na stranska pota nasprotnike vlade, v katere službi se je nahajal on sam.
Kadar je hotel kak princ ali potentat več dežele in vir dohodkov, ni napovedal nasprotniku vojne ter pri t« m pojasnil svoje sebične namene. Svoje ropaželjne cilj« j<- maskirni z visokodonečemi frazami. Svoj namen, da izvaja provokatoričen pritisk na soseda, je vedno pokril h plaščem pobožnosti aH pravičnosti,
V	spričo sistema kamnflaže je pomenil izraz "ne" dejanski *'da" — in navada stiskanja rok je postala po-h ehna kot zagotovilo, da ne drži dotična roka bodalea.
Najdaljše in najbolj presenetljivo poglavje v zgodo-v ini kamnflaže pa se je pričelo z otvorjenjem sedanje svetovne vojne.
Diplomacija je postala bolj zavratna kot je bila kc-tlaj. Svete besede se je uporabljalo, da se skrije brutalne namene. Pozive na najsvetejša čustva se je uporabljalo. da se da zakonito veljavo najbolj nesramnim načrtom
Iz tega vrtinca laži, napačnega predstavljanja ter bistroumnega varanja pa se je porodila nova diploincija.
Ta diplomacija je presenetila svet, kajti njene metode so nasprotovale vsem uveljavljenim principijem igre, katero se je igralo v preteklosti. Primerno pa je bilo, da f e je pojavila ta nova diplomacija v novem svetu. 4
V	luči zadnjih dogodkov se prikazuje ameriška diplomacija kot najbolj odkrita, najbolj direktna, najbolj jasno govoreča glede odnošajev naroda do naroda.
V	spričo neprizanesljive luči te nove diplomacije bo pomenil jezik to, kar dejanski pomeni.
k4Da" bo ostal ''da" in "ne" bo ostal "ne".
Pogodbe bodo prenehale biti le kos popisanega papirja. Ime demokracije pa bo prenehalo služiti — sebičnim namenom.
Svet je pripravljen za to zdravilno izpremembo. Ra-dobtno bo sprejel novo diplomacijo, koje povzročiteljica je Amerika, govoreča skozi usta svojega predsednika Wilsona.
-ooo-
iz hrvatske politike. Za hrvatskega ministra je imenovan namesto Madžara grofa
sto pa bi in*eJ priti dr. Vladimir baron NikoUc-FtAtomski ali pa. sedanji se krti i načelnik v skupnem
% ACSg J rnmmit - 1
Drogi koneart
Zveze Jugoelov. pevskih društev
2. sept. 1917 v Clevelnndu. O.
- t
To pa to. kaj takega pa še ni- o **m sliwal. toii ko pevcev skupaj
in talko so peli!	r
Take in enake vskliee se je sli- s salo danes na slovenskem Broad- v j wavu — Št. Clair. Ave. v Cleve- z ' landu. In zares, ti \ sklici so bili š popolnomia opravičeni. Colonial i Th^a4re je bil napolnjen do zad r njega kotička s slovenskim ob- 5 einstvem. katero je prihitelo š?(s celo te daljnega Jolieta in Chiea-j j ara, da sliši zopet enkrat lepo slo- J i vensko pesem — našo pesem. Za-, j dovoljen je bil lahko vsakdo, 1 kajti rxUii en program je nudil i vsakemu se tako velikemu razva ] j^neu najbolje.	t
Bilo bi preveč. kritikovati po- s samezne točke, reči pa se mora, i da sta naredili Vilharjeva sklad-] ba "Na Ozlju gradu ' in Hajdri- ] hova Jadransko morje" mogo- , čeri ut is. Zadnja se je pela izvrst- < no, mod;» m ko se je pri prvi pri < pevcih opaievala neka nesigur j noM. posebno kadar je bilo treba ^ menjavati tempo. Toda trd<na vo-, Ija in jekleni živci pevovodje Hu-j, dčta so rešili situacijo. Pri tej j pesmi je pohvalno omeniti oba so-j, lista Miss Zak raj še ko v o in Mr. : Kogoja. Miss Zakrajšek ima sicer lep sopran, samo svetovati bi se ji moralo, da opusti večni ''tre j molo'", katori je mogoče umesten pri Verdi-jevih operah, a ne pri slovenskih pesmih.	i
•' M araar*', baritonski sarao- < spev. je pel naš Primož izlM>nno.' brez napenjanja pri visokih glasih. Njegov nastop, njegov glas in J : njegova orjaška postava povzro-
■	eila bi vsakemu opernemu vodji
. veselje, če bi ga dobil za svoj za-, L vod kot interpr«4a Wagner-jevih oper.	!
Dvospev "Oblačku"' gg. Zor-' ' man in Kogoj. Gospod Zornimi je
■	tiako znan kot dober pevec in god-1
-	benik, da bi se reklo sove v Atene
> nositi, ako bi kdo še več hvalil.: Isto velja o njegovem partnerju g. Kogoju.	!
Pelo se je povprečno dobro in1 skoro samo uanetue pesmi, vendar . pa se lahko reče, da je ' Slavec " j
-	iz New Yorka pravo pogodil, ko' je pel par narodnih pesmi. Marši-[ kateri navzočih se je zmislil na tista lepa leta. ko je kot mlad(
1 fant v tužni stari domovini vaso-
-	val, lepe narodne pesmi zakrožil . in veselo zaukal.
Pesnem "Pastir" je pel "Ljubki Ijaniski Vrh ' iz Detroita. IVlioh., j četudi se ni posebno oziral naj znamenja "piano" in "forte".] 1 Itako dobro, da bi jo moral na za-|htevo obj>ns*tva ponoviti. Mesto] _ te pesmi odškodovano je bilo ob ! •einstvo s prihodnjo točko " Naša Zvewda'\
'"Lueia di l^amrnesmor", odlomek iz Donizetti-je^ve opere, katerega je pel ženski zbor * Skvea* 1 iz New Yorka s spremijevanjen. : gosli in glasovira, je ugajal občinstvu tako, da se je moral ponoviti.
J Pohvalno omeniti se morajo 1 vsa sodelujoča društva; vsako je storilo svoje najboljše, delovalo z » \ nemo in požrtvovalnostjo. Po-| sebno Zveza s tem, da je pela "My Old Kentuekv Home" in s tem udarila na patriotično struno. Pozabiti se pri tej priliki ne
-	sine gostoljubnosti elevelandskih Slovencev. Kamor si prišel bil si z veseljem sprejet; če si šel po St, Clair Ave., zagledal si slovenske rrobojniee in pozdrave " Do-
-	brodošH".
^ Pri banketu v Iiirkovi dvorani 1* se je trlo občinstva in nekdo je rt' k čl. da škoda, da nismo vsi Rib ničainje, <ia bi dvorano malo raztegnili. O slabih časih se tu pač '' nič ni Čutilo; mize so bile prena-Ei po-njene z okusnimi jedHi in pi-• jačo. CJospa Zalokar in njene po _ ntočniee, kakoir tudi predsednik ; Kogoj zaslužijo po^bno piizna nje. Ce bi bilo kaj gnajati, grajati bi se morali predolgi govori, k*i-0 teri so imeli več ali mam j politic no smer in bili bolj utrudljivi ka kor zabavni. Pri enakih priredbah naj bi imela zabava prvo mesto.
Predsedniku Kogoju in vrhovnemu pevovodji Hudetu se je če-" stitalo na vse strani in temu če-a stitanju, katerega ta skromna i-i ^ nesebična moža v popolni meri zaslužita, se pridruži
Poročevalec.
fS-TjAA VAJUYIV4 5 ST'PT T917.
Obletnica.
Pred 202 leti je zapustil to solzno dolino francoski kralj Ludo-vik XIV., in sicer i^o vladi, ki je bila brez vsake primere glede sijaja in moči v svetovni zgodovini. T:i vladar iz francoske hiše Burbofnov je bil tudi znan pod imenom "Le roi soleil" (solnčni kralj). Da si je Ludovik XIV. tudi dosti dom Lil je val o s^mcti» sebi, je razvidno iz dejstva, da se je dal slikati na denar, obdan od solnea.
Priznati je treba temu kralju, da ie veliko pripomogel k slavi Franeije. Pripomogel je zopet do ugleda vladarski hiši, podpiral trgovino, umetnost in Ieteraturo ter razširil meje Francije. Tekom zadnjega dela svoje vlade je doživel več porazov na bojnem polju, a je vendar ostal do zadnjega trenutka absoluten monarh ter gospodar svojega kraljestva.
Smrt velikega monarha pred več kot dvesto leti je pomenila konec starega režima v Franciji Pod površjem delujoče sile so brle že na delu, «la končajo s starim režimom ter uvedejo zmagoslavno
revolucijo.
--
Združena hrvatska opozicija.
Laki Vilag" (Svet) poroča: Hrvatska pravaška stranka, disi-denti Stareeviewe stranke ter kmečka stranka so skkuiii adru-žiti se kot opozicija proti dežekii uptwi in hrvatskonsrbski koafci-71 ter so o tem svojem atalioeii ob-
It slovenske lanete.
Predlog p>OwLaaiea Breneiča in tovarišev zai-adi nujaie pomoči v'I okrajema Ptuj in Ormož:	j
V tema okrajema v teku >ko-J« raj dveh mesecev ni bilo nobene- s ga dežja, tako da jp zaradi tegall v celem mesecu maju, juniju in 1 začetkom jmLija suša jako veliko;* škodo ^napravila ter tako zimska s Vn p«letaia setev kakor tudi seno j na travnikih jako hudo trpelo. Zimska setev je zaradi suše prisilno dozorela in je upati »a 111 o 1 polovičnega doneska. Na višje le- 1 žfčih krajih se je na sol učnih kra- 1 jih sko«raj vse popolnoma po-suši- ' lo. Na otaivo pa se nam ni treba -zanašati ker so se striilšča od pe- > kočega solnea jako zažgala. V vrtovih se je sočivje tudi skoro po-sitšilo, ker za namakanje istih je ■ večinoma voda ma^ijkala.	'
Pašniki ležijo zažgani skoro ■ brez trave ter nima živina kaj u- ' grizniti. Posebno hudo so prizadeti posestniki v vinorodnih krajih v Halozah. Zavrču. Slovenske goriee in ormožkih vinorodnih j ( krajih, kjer je suša oves. ječmen,] j rž, pšenico, koruzo in krompir na j mestih skoro popolnoma uničila.
Zahteva tedaj ifc zgoraj nave-jdenih vzrokov od vlade nujne po-(moči. da se poškodovanim prebi-jvaleein ptujsko-onnežkega ok«*ji-ja po raamerju škode potreben J tla vek o<lpiše in da se jim še od (suše osi a! i živež popolnoma prepusti, kakor tudi |>otrebno seme. j Kje pa žive/, manjka, naj se takoj temu ubogemu ljudstvu v naturi nakaže.
I
I Poslance Brenčič je 14. julijo bil pri dvornem svetniku Porteb-zaradi postopanja deželnega kul-I turnega inšpektorata pri namo-t-I ni ji v Gradcu zaradi rekviriranja •vina, katero neki Alojzij Mir v Ptuju od ubogih Haložanov stopinjo alkohola jki .'i5 vin. po neki ' i vinski tehtnici ** Vinometer Wein-.laube" v ptujskem okraju okrog • jemlje. Višja oblast je bisa na. D11-: najunajn kar presenečena in niti JstrokoAinjaki te vinske vage ne poznajo. Napravili so ,se v tem o-. žiru skuipni koraki pri poljede!-jskem ministru Krtin, kateri b^xle '|\"se ]>otrebr.o storil, da se knj tak-!S!iega sploh v posameznih okra-1 jih več ne zgodi.
L i
.j * * * L Načeisftvo kmetijske potlružni ee za ptujsko okolico je pri seji . dne 1. julija enoglasno sklenilo: Da odločno zahteva od vlade, da i I se kmetovalcem tega okraja pla-leajo ravno iste eene za rekvirira-Jno žito, živino in seno kakor na J Ogrskem in Hrvatskem ter da .se .Ipo celem Štajerskem enakomerno Jrekvirira in da se pri grajščakih ne deda jo nikakršne izjeme.
K rek vili ran ju se naj pritegnejo tudi avtonomna mesta Gradec, > Maribor, Ptuj in Celje
Iz Avstroogrske.
i
Zakaj so izgubili Bnkovino? Poslanec G r igo rovu-i je med dni 1 gim v državnem zboru izjavil, da J so vpadli Rusi v Bnkovino le, ker ' sii madžarske honvedske (domo- s bi-airske V čete deloma položile o-rožje. deloma so pa bile popolno- 1 ma pasivne, češ, da se nočejo voj- 5 skovati za tujo deželo. Za pričo ;
je navedel polkovnika Fiseherja. ^ # * *
Z dovoljenjem višjega armad-nega poveljstva se je razpustil 1 trdujavski komisanjat v Krako- ; vu. S tem se je popolnoma izvedta samouprava Krakova, katero je zahtevalo v državnem zboru Poljsko kolo.
* * *
" l*rager Tagbla*t" poroča da so se pričela /. voditelji strank zopet pogajanja za parlame.itari-zaeijo vlade. Posvetovanja sc ne obvezna, vendar vzbujajo veliko pozornost.
* ♦ *
Ustavni odsek nemške naeijo-
inidne zveze je naročil znanemu por.lancu vseučiliškemu profesor 'ju dr. Redile h 11, naj izdela in predloži odseku načrt sprememrtJe
avstrijske usta.ve.
■> ^ *
Na letališču Aspern je inženir-. poročnik Jožef Salinger pri poskusnem poletu z letalom, katero je sam sestavil, padel. Salinger in vojni pilot Mattel sta obležala mrtva ped razbitim aparatom. Salinger je z letalom letel iz Dunajskega Novega mesta. *
*
Na Ogrskem se volilna preoisno-va brezpogojno izvede. Iz Budimpešte se o tem poroča: Državni podtajnik. mejni grof Pallavk-ini. je n»a shodu volilcev v Szegvaru izjavil, da bo nova vlada v vseh okolnostih izvedla volilno preos-novo, a kabinet bo tudi nastopal ; za mir med narodi. Če bi bila o-1 pozicija proti volilni preosnovi premočna, bodo po-alaniško zbor-
' nieo brezpogojno razpustili.
* *
1 Tudi za žensko volilno pravico 5 na Ognskem je nastalo veliko gibanje. Iii Budimpešte se sedaj poroča, da namerava vlada podeliti 1 volilno pravico tudi onim ženam, " ki imajo gotovo šolsko izobrazbo ali katere se z delom same vzdržujejo.
Za odpravo mtevskih izkaznic.
V	seji dne 14. julija so vložili Illadnik, Jare in Brenčič vprašanje na ministra za prehrano, če je pripravljen odpraviti mlev-ske izkaznice, katere je deželna vlada za Kranjsko vpeljala z dne 3. maja 1913.
Interpelantje obširno izvajajo, da v kmetskih občinah nimrjo mesa na razpolago, navezani so samo na moenate jedi in na zelenjavo. Zato ni zadostno za delavce, ki težko delajo, množina 300 gramov na dan.
Ako je na Ogrskem in na Hrvatskem dovoljeno na osebo 500 gramov, se mora ta množina tudi za naše kmečke ljudi določiti.
Ako bi obveljale mlevske izkaznice. bodo nastale silne težave in neprijetnosti.
Pri županstvih bode treba naznaniti, koliko žita bode poslalo naznanila e. kr. okr. glavarstvu, in še le to bode Izkaznico, kate ro dobi mlinar kot dokaz, da je kot dokaz, da je dotičnik opravičen toliko žita oddati v mletev.
Na Kranjskem je veliko malih mlinov, ki le nekaj dni po de žju morejo mleti. Kmetovalci ve do za to in nosijo v mlin tedaj, ko je zadostno vode.
Ako bo pa treba iskati nakaznico okr. glavarstva, bode lahko najugodnejši Čas potekel in zgodilo se bode, da ne bodo imeli krnha in moke ne gospodar, ne od njega najeti dieavci
Vsled tega se tudi poljska dela izvršila ne bodo. Lahko se strada za pečjo, toda težko delati dostikrat 16 do 20 ur in zraven se stradati, ni mogoče.
V	razglasu je tudi določeno, da bode moral sleherni vse žito, katero bode imel za en ali dva ali tri mesece dati ▼ mlin, naenkrat prinesti ali pripeljati. Veliko je malih kmetovalcev, ki nimajo vo zne živine. Kako naj tak kmetovalec za 10 oseb, katere šteje nje gova družina, prinese na svojem hnrtu žito v mlin, kolikor ga petpeboje; nebno za dva me-
'ZTjrihraiL pfaoa f>
t
Pred novimi boji v Vzhod-
ni Galiciji.
—
Vojni poročevalci so poročali IG. julija z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana :
— Bili so se, ko Rusi prvič navalili na našo vzhodno bojno črto. težki boji; zadnje dni pa j ponehavajo.
Na severu, na Podcljskem, grome le še topovi: p"hota skoraj eel i teden ni v velikem nastopala. Kljub temu pa tisti napačno sklekap. ki bi mislil, da so se boji tam že zaključili.
Naši opazovalci so namreč do- | znali, da se sovražnik za bojno črto zelo živahno pripravlj« na nove boje.
Zanimivo j?, ker Rusi skoraj vse svoje čete zamenjavajo, ki SO se že bile z nami. Ruski vojskovodje najbrže nočejo še enkrat goniti svojih polkov čez poljane na naskok čez mrtvece svo jih čet in uvrsčavajo zato povsod nove polke.
Mrliči, kdo ve njih število, kdo jih je štel, leže v kupih nepoko-pani v visoki travi in v rži; čete strašno trpe po mrtvaškem smra du, ker dež pospešuje razpad trn pel ; prej je bilo pa strašno vroče. —
Južno Dnjestra se je ustavil sttnek Rusov v prostoru pri Sta nislavovu in sicer ob Lomnici. Rusi so prišli že 10- julija do reke, ki je tu ni težavno prekoračiti. Ker smo umaknili našo boj no črto na z drevjem poraščene griče na zahodnem bregu Lom-niee, smo zapustili začasno tudi Kalusz. ki leži v odprti, široki kotlini in ki bi ga mo?li braniti le z velikimi žrtvami.
Mesto, v katerem se je nahajalo središče etapske«a prostora
*	bojne črte pri Stanislavovu, smo . izpraznili v najlepšem redu.
Železniea Kalnsz-Dolina je vo-. žila do zadnjega trenutka. Prvi t ruski oddelki so prišli v mesto po » eesti iz Rabina, ko so stale š«' naše čete v nasprotnem nižjem de-. lu mesta pri kolodvoru.
>	Vneli so se krajni boji v vz-
>	hodnih severnih delih mesta r"na-. šim se je posrečilo, da so sovraž-. nika začasno iztisnili iz mesta. 1 Ko smo kraj izpraznili, smo ga
prepustili sovražniku.
Sovražnik se od takrat skoraj ) na celi bojni črti ob Lomniei bo-. ri z nami. Posebno besne proti-, napade je izvajal na naše po«sto-. janke ob najspodnejši Lomniei na » široki planoti pri vasi Bludnki. kjer je prišel na zahodni brej?. Tam zdaj poizkuša, da bi zrušil » zvezo naše bojne črte s postojankami onstran Dnjestra. a dozdaj 1 ni uspel.
r Ruski general ČVremisov tudi
-	ni mogel prekoračiti s silo Dnje-. stra pri Ha lie u, da bi motil našo
-	zvezo med Gnjilo Lipo in Nara-1 jovko- Obsežni gozdi med zbira-1 1 iščem pri Stanislavovu in pošto , jankami ob Lomniei zelo otežujejo sovražno protiiranje.
V prostoru južno od Kalusza.
*	kjer gre naša bojna črta čez po-; krajino od Noviee do Lukve in i skozi gozde ob cesti, ki votli v
-	Rozulni, nas ni sovražnik nikjer potisnil čez črto, ki smo jo bili
-	sami izbrali. Vsi sovražni napa-' tli pri Kosmaezu so se do zdaj iz-
-	jalovili.
Sovražnikove tukajšnje priprave : zbira namreč pri Stanislavo-1 vn nove čete, kažejo, da operaei-" j<e ruske sedme armade še niso
k1 zaključene. Počakati se pa še
. ... mora. če ne bomo mi s svojimi
5	protiukrepi sovražnika obeutlji-
*	vo motili. V prvih dveh tednih "	sovražnk vsekakor n dosegel ti-'	stega velikega uspeha, ki ga je
pričakoval.
*	m m.,,	.11
' PWJJTB PAXCrarO? SLO*
1 yumii TRpnrox v ribi
d«* mogoee potrebno žito poslati v dva mlina, če izda glavarstvo izkaznico samo za en mlin?
Koliko dela bodo imele občine, ki so že s^laj preobložene! Koliko potov, koliko zamude? In kolikokrat bod^ kmetovalee prišel zaman f
V seji dne 10. julija je izjavil vodja poljedelskega ministra, da se bodeta potrudila z ministrom za prehrano težkoče, ~ katerimi bi se produkcija obtežila, odpraviti. Tu je velika težkoča, ki ne bode samo obtežila produkcije, ampak je dostikrat onemogočila, zato vprašajo ministra, če je vo ljan razveljaviti *az<rlas deželne vlade v Ljubljani glede mlevskih izkaznic.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PKZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočua potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bode fid na roke.
S apoitovanjem Upravništvs "Glas Naroda".
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION Viti naseljence in jim pomaga, Sploini nasveti, pojasnila in pomoč ssstonj. V vseh jezikih- Pojasnila, kako postati državljan tn o državljanskih pravieah. Pridite aH pišite! Ntwforiki urad: 290 F*ftk Avs, Urad t Buffalo: 784 D. S. Morgaa BsIkUa*
Rud bi izvrdel za naslov svojega brata JAXLZA ŠKOF. doma iz Dolenje vasi pri Cirkniei na Notranjskem. Nahaja se n«'kje v ruskem ujetništvu od začetka vojne. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj g;', mi pošlje, za kar mu bom zelo hvaležen. — Frank Škof < 'amp Ki. Slat v Fork. W. Va.
(1-5—n:.
---*-
Ra«l hi izvedel za svoja dva brata FRANC F. T A in " ALOJZIJA ADAM K , doma iz Male Račne. fara Kopanj, Dolenjsko. Nahajata v ruskt-m, francoskem ali italjanskem ujetništvu. Ce kdo izmed ujetnikov ve za naslov katerega, naj mi naznani, za kar mu bom z"lo hvaležen.— Joseph Adamič, Box 202. Ely, Minn.	(1-5—ft)
Išč«'iii moža moje hčere JANEZA PETROV«' I(\ ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Na ta le naslov sem mu pisal: Petrovči"; Johann. Kriegsgef.. pošta Ale-ksjevskoje, Totrvskoj git birmi Tomskago njezda, Selo Kj;rna-sak. Sihiri»«n. Russland. če ktl«» ve. kje je zdaj, naj mi javi, za kar mu bom zelo hvaležen. — John Pire, Camp Fl. Slaty Fo r k, W. Va.	1 - 5—U)
TA NAPRAVI SVOJE DELO NA POŠTEN NAČIN,
VSAKDO, KI VE 0 NJEM, GA HVALI IN CENI.
j Pedisin. krepčitelj nog in prenovitelj naredi svoje delo na pošten način. Ako namažete žnjim noge zjutraj, pot-mu ne bodo utrujene. potne, vas no bodo pekle, 11.' hoste dohili O4ltisov, kurjih očes in Žuljev. Vi lahko odstranite nepri-llčno kopelj nog. No«ra ne potrebuje nič drugega kot Pedism. Velika škatlja za družino zadostuje več mesecev in stane -f'1.00.
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO-
Želim ixv<deti /a 'la-luv svojega
brst 1 a FRANKA FCaKAR, do im i/. Ihana i?ri J). mž:ilah. Prosim, da m* mi o»!asi. — Jernej ("čakar, -VJ4 Kn!<-kfrtni«-ker Ave.. Brooklyn, N. V. i (."»-<—9 i
t
NAZNANILO.
1	rp » •
i iizuim sr«-em naznesnjatno /.a-lo-tno ve>t. da jo n:;sa mpfrzahnn hčmka itz. s<-sira
MARIJA ROLIH
dne avensta oh pol 12 uri do-[ poldne \ t iospotiu zasp^h. Stara je bila 4 in pol leta. Zemeljske > ostanke mu«» i/.ročiii ue.-ttt-n zem-_ I,ji na katol:>kem pi»kt'pališ«'u v ? St. M:.ry'<. Pa.
\ Lahka ti ->ndi žemljica i:i prosi 1 /a nas I Joga. da »e vidimo.
Žalujoči ostali: Alojzij in Marija Rolih, st:irisi. il	France, brata.
1 Rozalija, Franca in Gabrijela,
i.	sestr".
^r. M«rv "s Pa.



—


*
*
m. -	-
6LA8 NARODX, 5. SEPT. t91T*
SLOVENSKO B	=
podp. društvo

svete
Jo]
ZA ZJEDINJEKE DRŽAVE SEVERNE AMTSKTKK.
Sedeš: FOREST CITY, PA.
ne 21. januar j* 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
PreduHinlk: F. 8. TAD CHAR, 674 Ahnaj Ave.. Rock Springs, Wja Podpredsednik^ JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: WBjJtk PAVLOVČ1Č, box 647 Forest City, Pa. Pomotnl tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MABINClC, 0806 rft. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2, box 11%, Bridgeport, Oblo
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadz. odbora: JOSIP PETERNEL, box 96, Wlllock, Pa. 1 oadcornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. X nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPClO, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, IlL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naprošenl pofiiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-ftllja edino potom postnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miners National Bank. Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo urada glavf tajnika, da se zamore napako popra vi t L
JZ URADA GL.
PREDSEDNIKA S. P. DR. SVETE BARBARE.
-OOO-
Na tie*Lmefc«*Cni seji gl. odbora blagorodni gospod, da bi blago-8. I*. I). & v. Barbare sem bil iz- volili pomagati našemu namenu voljen, da med članstvom nabi- in apelirati na blaga srca naših rani prostovoljne prispevke za rojakov v Ameriki, slovenske vojne In^unee, ki no ( parno trdno, da naš klic po ubežali v Svieo za časa vojne. To, pomot'i ne ostane nezaslišan. Pred so večinoma slovenski dijaki in slovenskim narodom, kakor pred visokosšolci, kateri bodo po vojni nobenim v Evropi, stoji življenje velika pomoč	reorganizacijo in smrt. Od naših volj je vse ml-
Slovencev. Teh moei naš narod vistio. Sklenimo se v krog med-nikakor ne sme izgubiti! Zato pa seboj ne ljubezni ter naša m na šob je xia.ša dolžnost, da materijafcno očetov volja do slovenskega xu-podpiran.o te naše brate v sedanji, moslojnesa življenja bo zmagala. j*>tiebi in neprijetnem položaju. Z izrazom spoštovanja:
Pismo je bilo ste^r ž« davno po- Josip Birsa, stud. phil., slano nu-me, toda sam se nisem	predsednik,
smatral za toliko avtoritetienegaj A. Gašperčic, Sv. Ivan pri Trstu, da bi zadevo predložil pred član-	tajnik,
stvo; hotel stan stvar predložiti F. Prime, veletrgovec v Tr^u, seji glavnega »niboia in medtem	blagajnik,
dobiti »še potrebne informacije, č-*'
je naša pomot res tako nuj.no po- Ko1 razVidlte \z *»oraJ °avede-trebna. Informirali «mo sc. da so Uef?a	ti slovenski begu-
nci bratje res v veliki potrebi/T V J*®,eJl Zel° P°lrebni ,ia*e ker v Švici se tudi navadno delo	pwfcore; zaU) P« : P°ma
jako težko dobi. Zato je g!, odbor £aJmo J"1*••!	. , .
sklenil, da toplo priporoča cenje- Cenjem brat->e m ***tr*1 **><>	ah lie
neuiu članstvu naše	« ovojih trpečih bratov.
Vsak preobrat nam prinese veliko deda in požrtvovalnosti — in če to delo zanemarjamo, ne moremo pričakovati zaželjenega u-speha. Z združitvijo je ravno tako: Ako bomo nastopili vsi z združenimi .močmi kot en mož in pokazali svojo solidnost in dobro voljo za to novo in zdravo idejo, bomo z lahkoto izvnšili to veliko narodttio delo v prid nani \-sotn.
Koncentracija naših šibkih sil je na vsak način absolutno potrebna; tega m ne more nihče o-porekati. Jn ve hočemo biti kdaj kaj bolj iedinjem kot smo danes, se moramo pričeti zbliževati s pomočjo naših jiodpomih organizacij. — Podporne organizacije imajo .glavni smoter in eklj : jm*1 pirati svoje bolne člane v »lučaju bolezni in njihove dediče po smrti članov. To je glavni smoter vseh podpornih organizacij, — smoiter, ki se v bistvu ne razlikuje nič; ker smo v tem oziru sorodni, je združitev takorekoč nekaj mogočega — lahkega.
V teku časa, ko so se razne podporne organizacije pogajale glede združenja, so se med članstvom pojavljale govorice, da ta in oni glavni uradnik nasprotuje združenju iz osebnih koristi, častnega stolca itd., kar je bilo tupataon mogoče tudi res. (ilavni odbor društva sv. Barbare jo v tem oziru popolnoma indiferentesn. Nam ni za častna mesta toliko, da bi nasprotovali združenju zgolj iz sebičnosti, ako sprevidimo, da je tako zdniženje v splošno k orisi •'-lanstvu naše organizacije. Mi smo delali <za združenje zato, ker vemo. da je koristno, zato, ker nam je to naročla šesta redna konvencija, zborujoča v Forest City, Pa., zato, ker nam je dobrobit članstva, vzajemnost in združenje ameriških Slovencev več, kot pa naše takozv&ne "šarže"! .Mi delamo za moeno in veliko slovensko podporno organizacijo, v k a tri bodo člani sigurneje zavarovani, kot pa če ostanejo razcepljeni po malih in številnih organizacij aii, ter puščamo na strani vse individualne "ugodnosti" glavnih odbornikov. Mi se zavedamo, da smo uslužbenci in ne gospodarji članstva; zato pa izvršujemo dulo natančno tako, kot nam je bilo naročeno. Postavljeni smo bili na čelo organizacije zato, da jo vodimo natančno tako. kot nam je naročila konvencija in pa kot zahtevajo razvijajoče se razmere. To delo smo izvrševali do danes z vso natančnostjo; zdaj pa zavisi od vas, cenjeno čfcrn-^vo, če potrdite svoje nekdanje
•v v
t Haagu ter njega naslednik
Izražati se zaničljivo o haaškem razsodišču, o razsodieih sploh in o mednarodnem pravu, ker je izbruhnila največja in najstrašnejša svetovna vojna kljub temu razsodišču, je prav tako neumno kot govoriti na zanič 1 ji v, način o inžinirstvu, arhitekturi ter gradil-ni umenosti v splošnem, ker je neki potres porušil to ali ono krasno delo človeškega duha Kratkovidnost srednje vrste ljudi pa bo vedno ugajala kratkovidnosti drugrih slienih in v tem oziru je svet kot je bil pred davnim časom.
Odkar se je ustanovilo razsodišče v Haagu in sicer leta 1899. je bilo zaznamovati šest vojn, — južno-afriško, rusko-japonsko, tur-ško-italij*ansko. tmško-baikansko, balkansko ter sedanjo velikansko. Casus belli ji i bil v nobeni teh vojn predmet razsojanja. Vse te vojne so bile osvojevalne. vprizorjene z določenim namenom, da se dobi nova ozemlja ter jih iztrga iz rok drugega.
V	turško-i talija usk i in v sedanji vojni se ni pred napovedjo vojne vprizorilo nebene<m poskusa rešiti zadeve ali spore prijateljskim potom in po napovedi se ni dalo nobenega časa na razpolago za kako posredovanje in konečno sploh ni bilo nobene stvari, slede katere bi se lahko razsojalo.	*
V	balkanski vojni so izbruhnile sovražnosti celo brez vsake vojne napovedi. V turško-balkanski vojni se je celo opustilo krinko pritožb in v južno-afriški vojni se je odločno zanikalo vsako razsojanje in posredovanje, dasiravno je bilo za to dosti Časa na razpolago.
Oči vidno je, da ne bo ena izmed strank, ki je sklenila delati krivico, privolila v razsodišče. Vsled tega lahko eliminiramo iz možnosti haaškega razsodišča vsak priziv, pri katerem zasleduje ena izmed strank svoj lastni cilj, ki je soglasno s prieipiji pravice nedopusten.
V	skoro vseh vojnah so se zanesli državniki, stoječi na čelu, v trenutku, ko se je bilo treba konečno odločiti, na prisilni učinek vojne nevarnosti. Vsled tejra tudi ni bilo v vseh teh vojnah nobene možnosti, ki sklepa o slučajih, v katerih se razpravlia vprašanja pravice in krivice in v katerih iščejo vse stranke v dobri veri pošteno rešitev.
Mogoče je le .sen, a vendar ni videti v tem nikake nemožnosti, da se bo nekega dne ustanovilo najvišji sodni tribunal, v katerem bodo mož j različnih narodov, ki hodo v posesti splošnega državljanstva vseh narodov ter opustili državljanstvo vsakega posameznega. To bi bila naprava, ki bi bila upravičena dati izraza svojemu mnenju in ki bi dajal i nasvete s svetostjo in nedotakljivostjo oraklov iz starega časa.
Mogoče pa se bo tudi ustanovilo posebno državo, slično ameriškemu distriktu Columbije, ki bo vršila nalogo uveljavljenia neodvisnosti med Zdruežnimi državami Evrope. Mogoče pa se bo pojavil poseben kolegij juristov, ki bo tako neodvisen kot je sedaj Vatikan. —
V	vsakem slučaju bi ne imel tak tribunal ničesar pridobiti in ničesar izgubiti ter bi izvajal na duha celega človeštva tak upliv kot ga izvaja sedaj rimski papež nad katoličani ali kalif nad moha-medanskim svetom.
Mogoče so to le sanje, a človeštvo potrebuje neke moralne sile, ki ga bo vodila ter držala pokonci vspričo ambicij suyerenov in državnikov. Ta sila pa naj bi tudi varovala ljudi pred njih lastnimi instinkti.
Finsko kulturno in duševno življenje.
Sedaj stoji tudi Finska v znamenju ruske revolucije. Brez vsakega dvorna se lahko misli, da pričakuje prebivalstvo Finske nove m srečnejše bodočnosti. Splošno je razširjeno mnenj**, tla je Finee duševno lenega značaja in da se le težko uživi v nove razmere. V naslednjem pa hočemo o-brazložiti, da temu ni tako. temveč da je opaziti veliko finsko kulturno in duševno gibanje, ki ni nikdar izgubilo iz vidika oproščen ja od ruskega jarma. Narodna finska kultura je razvila na popolnoma lasten način. Podlaga finske kulture izvira iz zapadne Evrope ter se jo je sporočilo Fincem preko Švedske. Nemčija, Anglija in Francija so uplivale v ni oziru na duševno živijenje Finske. Temu nasproti pa so smatrali Finci Ruse od nekdaj svojim nasprotnikom, vsled česar se ne more govoriti o ruskih kulturnih uplivanjih na Finsko.
Vsled nesrečne vojne pod Gustavom IV. pa je izgubila Švedska Finsko, ki je postala posest Rusije in sicer leta 1>08. Rusi so '■i na vse načine prizadevali, tla pridobe 7. 1 j ubezn j i vost j o zase finsko armado, ki je bila zanemarjena od strani švedske vlade, f inska armada in narod' pa sta se dala pregovoriti. Eno obljubo za drugo so Rusi pozabili, ruski jezik se je nasilnim potom uvedlo v finske šole in zatiralo se je narod na vse mogoče načine. S tem ie bila pretrgana duševna zveza finskega naroda s švedskim, "ne
Nemški državni zbor.
organizacije.,
sak IX) sv.
)J1 inoei braite.
daruje za j
i —
Glavnemu odboru društva sv. vojnih begunov v Švici! Vsak. Barbare se torej v tem oziru ne 'najmaujši dar bo s hvaležnostjo more očitati nobenega zavlačeva-
nemškega državnega zbora razpravljal o mirovnem vprašanju. Člani cen truma socialistične stran-, ke, narodui liberalci in napred-Amstcrdam, Nizozemsko, 3. sep-!njaki so sklenili delovati z vsemi tembra. — Kljub temu, da je nem-, silami za kmalošnjo sklenitev miško časopisje silno ogorčeno vsled ru in državni kancler, se bo mo-odgovora, ki ga je poslal Wilson ral. hočeš, nočeš ukloniti papežu, prevladuje med narodom j Nemška vlada žpH da w se mi_ vseeno innenie, da se bodo v naj-!rovni poobIaš(,enci sešll v Haagu. krajšem času pričela mirovna po-.Kodanju ali pa v Bernu.
ffajanja-	I Poslanec dr. Edward David je
Sem so dospela precej avtentič- pisal v 44Vonvaertsu". da ima dr-na poročila, da bo nemški državni žavni zbor moč in pravico vsiliti kancler v prihodnjem zasedanju vladi cvoje mnenje.
koj se je spoznalo, da je finski zik popolnoma uspesoblien dajati zraza najrazličnejšim in najbolj vzvišenim mislim. Finski jezik je pridobil nenadno tak pomen, da je nad krilil kinalo stari deželni jezik. švedščino.
Finska literatura se j*1 krnalo razvila, in nadkriljevaia švedsko v liriki in romanu. Snovi, iz katerih so črpali finski pisatelji, so bile večjidel vzete iz finskega na-robnega življenja. 1o je iz boja z ostrim podnebjem in s temino, a vse pesnitve je preveval idealizem bojujočih se, ki hočejo zmagati. Tako so dejanski nregnali temo, ko je bil simbol duševne omejenosti. Kulturni razvoj je šel naprej, in kmalo i«* bilo najti povsod t>o deželi na tisoče malih šol; v glavnem mestu so vstanovili vseučilišče. Pričeli so tudi izdajati finsko enciklopedijo, ko je zvezki so bili v najrevnejši koči. Popolno delo je stalo 200 frankov ter je našlo takoj dvajset tisoč odjemalcev. Obenem se je pričel študij tujih literatur. in v finščino so prevedli vse odlične klasike, počenši od Danteja in da Šekspirja. < V finščino je prevedeno tudi nekaj slovenskih leposlovnih proizvodov, med katere je v prvi vrsti šteti Cankarjevo posest ' Martin Kačur").
Celo finsko leposlovno delovanje se je v glavni smeri gibalo po nemški metodi in nemškem mišljenju. Vseučilišče v Helsingsfors je postalo središče znanstvenega delovanja na Finskem. Predavanja na tem vseučilišču se vrše v švedskem in finskem jeziku. Izmed '{200 .dijakov je nekako četrtina /.r-nsk.
V vpodabljaioiei umetnosti je najbolj uplivala na Finsko Francija. To pa je pripisovati dejstvu.
da bi hotela Rusiia dovesti na	-j0 izučil prvi odlični finski
Finsko novo duševno življenje. Ta politična izprememha pa je povzročila razvoj narodne finske kulture. Ko so bili Finsi enkrat navezani sami na sebe, so se pričeli pečati z zgodovino, jezikom in ljudskimi šegami naroda samega. Na vseučilišču dežele, v novem
slikar v Parizu ter s tem pri vedel v francosko metropolo veliko število učencev.
Popolnoma finska pa je ostala glazba, ki je našla v komponistu šibeliusu svojega najbolj odličnega zastopnika. V njegovih sklad-
.	, , „ , TT . . bah najde izraza na popolen naern
glavnem mestu dežele. Ilelsing-
, ,	premišljuj
fors. se je razvilo živahno duševno življenje.
Prva naloga finske narodne kul ture je bila vzgoja naroda. Takoj v pričetku pa se je stavila tem stremljenjem v bran velikanska o-vira, ki je bila videti skoro nepremostljiva. Ta ovira je bil težki, čudoviti in skoro barbarski jezik, kateremu je manjkalo navidez vseh pogojev izraza in ^izražanja višje kulture. V tem oziru pa se je izvršilo tudi to, kar je bilo vi-1 deti sploh nemogoče. — Finski. zdravnik Loenrrot je namreč zbral stare finske narodne pesmi in ta-
Joči značaj Fincev, njih čud ovita jiarava in njih melanho-nično razpoloženje.
Na ta način je vsled delovanja dveh ponolnoma različnih plemen, namreč Švedov, ki so germanskega izvora ter Fincev, ki so mongolskega izvora, vzrasla finska na-i rodna kultura, koie zmožnost za življenje in upravičenost do življenja. mora priznati vsak nepristransko sodeči.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA. V AH.
Juz torej toplo priporočam na-^* t0lhi0 °d***JaT1 na Pri-
n krajevnim postajam, da na-<htoJno	.
v se darove je pošiljati na gl.
predsednika S. P. D. sv. Barbare:
Frank 8. Tauchar,
bo onim nr^i	«	674 Ahsay Ave
pravijo na mojih sejali koiekte v piospeii tega. Ako vsi stopimo na plan kn damo vsak nekaj malega, ouiim precej pomagano in s
hvaležnostjo v svojih srcih se bo-' „	Rock SP*^ Wyo.
do opominjali HVOjih dobrotljivih W prejete »vote bom pnobči! bratov v Ameriki	'v našem glasilu "Gkut Naroda",
Tu priobčilj«ru eno i,med m-!h1k,ini	,KMn Ra Poslal t<>z>i'
devnem« odl>oru v Švico.
Na delo torej, dragi bratje in sestre, storimo nekaj aa našo brate. kateri se nahajajo v resni potrebi!
Blagohotno priporočeno vsem. Fran S. Tauchar, predsednik.
priob"-uj«m eno L.med pisem, ki sem jih prejel od tozadevnega odbora, kateri *»e nahaja v ženevi v Švici:
Slovenski podporni odbor
v Zenm i (ftvica) Ženeva, due 24. marca 1 »17 Blagoirodni gospod!
Z dopisom dne H. febr. imeli, Pred Članstvom ^Slovenskega si,o, east Vam javljati, da »'"»iPodporn^a Društva sv. Barba-ustanovili v Zetievi Slovenski j ^
podporni odl«>r". Ker so poštno-(zdruirnja s "Slovansko Delavsko pnumetne zveze z Ameriko precej Podr>oimo Zvezo". <tlavui o^lbor neredne, dovoljujemo m. da se]je (]a] to iniciativo na spl«»šno znova obračamo do Vašega Bla-i glasmanje v svojem najboljšem goi-odja.	j prepričanju, <la je to v veliko ko-
V«ed. vojne biva v Sviei t„iiie-!rjst .Slovencem, ki spadajo v te no število naših rojakor in dija- dve orgaiiizac.iji. Nadalje je od kov. Zivljenske prilike so podale bor (pričakoval, da bo ta ideja po-te/ke. V,»i, ki se je imelo z dotno- J zdravljena z valjem med vsemi vino, so prekinjene; podpore iz|prizadetimi, kar jaz upam, da tit-stare domovm« sn izključene. Vi-Uj je, dasiravno se je od par stra-harji evropske vojne divjajo tudi j ni namignilo, da jim ta odlok ni čez poljane in domovi nabili o^e ,dohrodože§. Združenje je ideja tov. Stara domovina, ki j«- v mir-1zadnjih štirih let; veliko smo kri-nih eaaih komaj vzdrževala svoje ,<ali o zdmženju. zakaj bi enkrat trnove, je popolnoma o* ubožala. ne poskusili to idejo tudi udri-Tako je došlo. da je p«*eg!a bt-da s-tviti. Ali naj vedno in povnod tudi v kroge nai»h tukaj bivaijo-J ostanemo le pri idealih?! Ne! Čas čil. bratov. Ko urno videli, kako je. 4 postanemo resni in da se v ustanavljajo drugi narodi za(SVojih delih oprmiemo bolj reali-svojoe v Švici fxidporna društva 'stike!
(tako Poljaki, Runiunci, Belgijci Časi, ko so naši politični in dru itd./, ki nabirajo sredstva po-(Ki voditelji stali za novimi ideja-eioč dijakom, da nadaljujejo ^ mi le toliko časa, da so se prepri--oJnnjem, m oMalim v bedi biva- čali. da nim-ajo za svoj žep nič i čim rojak«,m i liede in obupa, j pričakovati od takih stvari in f»o-s i spomnili naših rojakov v j tem pustili v netnar vse skupaj, Amori'd, ki bivajo v ugodnih! naj prenehajo. Zakaj M se kazal: »zrnerah, ter urtanovili "Sloven-. ^labejše pri veHkih narodnih de-J P »dfN »rnt odbor' izključno lih. l:ot smo v resnici? Pokažimo \ u nii.. c l jem, p migati en' rat. dn «»e nekaj zaeete^fa tudi 4fm tno narim rojakom ▼ Švici, lahko* izvede; eie^r bodo postale He a je vokk« m isujr« pomoč vse nade ekonomične ideje prazna Obračamo M da V^Jdazija v preriji atmosferi...
iija Mi smo stopili na plan od-kri to, premišljeno in v popolnem j prepričanju, da je to najboljše za Uiteo organizacijo.
Kar se je čulo od potsainezni-I*-ov, ki so člani S. D. P. Zveze, drži jako slabo. — Bratje obeh organizacij! Ne postavljajmo komarjev na glavo in ne glejmo, koliko koein ima ta in oni j»od kolenom! Ob kratkem rečeno: Obe organizaciji sta v financah per-eerctualno enaki, obe imata prilič-no enak sistem v poslovanju in sestavu; društvo sv. Barbare je po številu nekoliko večje, dočim je S. D. P. Z. pravilno inkorpo-rirana. Predlogi za združenje govore, da se društvo sv. Barbare združi s S. D. P. Z., ker ta ima
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev,
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, pohištvo, trgovino itd.
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žaloslinko itd.
KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinjstvu itd.
KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca,
KADAR želite objaviti društvena na.m^nii^
je splošno glasovanje glede pravil«u čarter; pozneje se pa
potom splošnega glasovanja lahko ime skupne organizacije spremeni ter nov čarter se nabavi za skupno organizacijo. Ako pa ime ostane nespremenjeno, pa ne bo treba teh opravkov in ne stroškov. Mnenja, da bi bila katera izmed omenjenih dveh organizacij potom združenja kaj oškodo-dovama, naj prenehajo, ker nimajo nobene podlage. Obe organizaciji sta v vseh Ozirih skoraj enaki ter obe bodeta imeli od združenija le koristi, nikakor pa ne izgubo!
Z mirnim srcem in z zavestjo, da sem storil le svojo dolžnost i kot giavni predsednik, vam pri-poroeaan, da glasujete za združe- ■ nje. Krajevne tajnike pa prosim, I da gledajo na to, da bodo člani I in članice — ako je le mogoče — I vsi dobili glasovnice v roke ter I tudi volili, pa naj že volijo za, I ali pa prorti; mi želimo imeti jas- I no sliko o mnenju skupnega elan- I stva, p redno legalno združimo in I spojimo obe orgamdzaeiji v eno. I Na delo torej, bratje in sestre! I Glavni odbor je izvršil svojo I en' rat. dn, r»efcaj začetega tudi!d-olžnost. storite še vi svojo — v I
svojo in skupno korist! .	I
Bratsko predloženo,	J
Fra« S. Tauchar, p»dsedz
_____
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejsi in najbolj razširjeni slovenski list na sveta.
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, šalostinke
ali kaj enakega stane .........— ________$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj.	,
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga nI Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti.
»ififtK ■
__._

Slovensko RepubBLmfeo Združenje.
S*Ufc t Ghicagi, 1IL * >
1Z V VAItN I ODBOR.
Frank Bost h , Filip Godina, Martin V. Konda, Etbin Kristan
Frank Krte, Anton J. Terbovee, Jože Zitvesrtnik.
NADZORNI ODBOR:
Malt Petrovielt, Ludvik Benedik. Frank Veranie.
CENTRALNI ODBOR:
Anton Zlogar, Matt Ponorele. Anton Motz. Frank Mravlja. Ivai
Kušar. Fra»»k Savs, Frank Idovieb, Joaepfc Steblaj.
(Opomba. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj &
r?i*o priglasili, postanejo člani.centralnega odbora kakor hitro sf nrav I no priglasijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načel h it. Z. — Naslov ca i»i>ma in denarne poiiljatve je sledeči: Antoi
.1 Terhovee, P. O. ttox No. 1. Cker«, 111.),
Chieaeo, 111., Aug. 30tk 1917.
Ttttj^ni bratje: —	'
rv-.fw-r.hB

P3»SB5=3e=
In s tem je bil dan izra« tudi politiki in smeri, ki smo jo zasledovali od prvega prieetka vojne in že v času, ko je divjala velika balkanska vojna.
----Slovensko Rep. Združenje ne pozna in noče priznati
nobenih strank, kajti to jt politična organizacija, katere delovanje je namenjeno koristi celega naroda.
Politična nasprotstva in osebna sovraštva so bedasta, to prav posebno pri malih narodih, ki nimajo ničesar ter so bili le predmet izrabljanja od strani velikih.
Tisti katoliški Slovenec, ki se ne bo hotel pridružiti našemu gibanju iz edinega vzroka, ker je v odboru Kristanovo ime, je največji sovražnik naroda in njega bodočnosti. Ne po pameti, temveč iz neumnosti in nerasodnosti.
Upamo, da bo kmalo prišel čas. ko bodo" tudi slovenski duhovniki v naši sredi.
Njih prihod bomo % veseljem pozdravili.
Vsak pa, ki in radi duhovnikov ne hotel pristopiti v naš krog, je na isti način neumen in omejen kot smo rekli v^prejšnjem slučaju.
To ni stvar stranke ali ekonomska narodna zahteva, temveč {K>litična in nujna kot je malo katera.
-kepa U«ipubličan6kega Združenja" je pri-naložila ustavna konferenca za pridobitev ua kateri >o bile zastopane slovenske kul-politične organizacije in slovenski listi. «* dela -o potrebna sredstva, kajti brez sredstev o-ker jja je nemogoče izvršiti« Vsled tega apeliramo
Eke-*kutiva "Kluven čela * delom, ki jra ji j< jiiffohlovanske republike, turne, podporne.
Za izvrševanj stane delo mrtvo.
na eentralne odbore, kulturnih, podpornih in političnih organizacij in li»ie, ki so se pridružili "Slovenskemu Republikanskemu Združenju", da izdajo poziv na svoje člane in narod vobče za prispevanje prostovoljnih prispevkov. Vsi prispevki so prostovoljni. Kdor podpira z denarnimi sredstvi gibanja za jugoslovansko republiko, ga podpira prosi o voljno in ne prisiljeno. Za enkrat priporočamo, da tajniki kulturnih, političnih in podpornih društev pobirajo prostovoljne darove pri svo.iih članih. Vsakdo lahko prispeva, kolikor hoče, kajti vsak dar je prostovoljen. I .ah ko se združi tudi po več društev skupaj i'i napravijo veselico", od čistega dohodka pa lahko del aLi pa vse dajo v podporo gibanja za jugoslovansko republiko.
Odbori kulturnih, političnih in podpornih organizacij naj našega navodila ne smatrajo za ukaz. Vsaka organizacija lahko sklepa, ,t kak* u način bo najlažje nabrala prostovoljne prispevke. Omenjana navodila so J,- sugestija, vsaka organizacija pa sklepa polno močno za delokrog svoje organizacije.
Kasneje se bodo prosto.oljni prispevki mogoče pobirali na drug njtčin, ko ho "Slovensko Repubilčansko Združenje" že bolj ograni-;irano, tola prispevki bodo ostali vedno le prostovoljni.
Apeliramo na odbore kulturnih, podpornih in političnih sloveu-skili organizacij, dn gredo takoj na delo in pomagajo tako ekseku-t'vi S. R. Z. izvršiti delo. ki tra ji je naložila ustanovna konferenca.
Priporočamo vsem siovenskim listom, ki so se izrekli za jugoslovansko republiko, da podpij-ajo odbore kulturnih, podpornih in političnih organize "-j in eksekutivo S. R. Z., da dajo stvari najširšo publicistiko in obenem pobirajo tudi prostovoljne prispevke za stvar.
t'c bomo složno in vztrajno delali, potem pride čas. ko tudi nam Slovencem in drugim jugoslovanskim bratom zašije svobode zlate žar.
Vsi prispevki in korespondenca naj se naslovi na tajnika.
Z bratskim pozdravom
Anton J. Terbovec.
-ooo-
Pri nas Slovencih in Jugoslovanih je že navada, da se
Vojna se bliža svojemu konr-u. ('e nas bo konec našel nepripravljene ter brez zastopnikov, ki bi povdarjali naše želje in naša prava, bomo o-stali na cedilu ter bomo še nadalje plen različnih nemških Jržav in bomo še nadalje brez vsake pravice na svetu.
Besede predsednika Wilsona, v katerih je povdarje-na potreba demokratizacije celega sveta, nam nudijo polno jamstvo, da ne bodo ostali naši napori brez uspeha — če bomo delali složno in kot en mož v dosego pravic, katere je slovenski narod že zdavnaj krvavo zaslužil.
Pretibe barve kot sr edstvo za obstanek.
-ooo-
Ali je sploh najti pretiine barve.' Na to vprašanje je mogoče pdgovoriti šeie tedaj, ko se bodo učenjaki i/edini H glede pomena in bistva pretilnih barv. Ko je postavil Darwin svojo teorijo o plemenskem izboru, so ga naenkrat presenetile živahne barve in pege na nekateaih gosenicah. Z barvami doraslega imsekta niso bile te barve v nilcaki zvezi. Vsled tega fee je obrnil na svojega prijatelja Wal!ace-a, ki je postavil naslednjo teorijo: Gosenice z živahnimi barvami imajo za večino ptic, ki zavživajo žuželke, nek posebno zoperu okus, v nasprotju z drugimi gosenicami, ki imajo izvanred-no dober okus. Frvounenovauie gost.ni.co rabijo živahne barve v svojo obrambo, kajti njih zopemi p k us ne zadostuje. Vsled iz van-redno mehke kože poginejo takoj, če se jih dotakne ptica s kljunom. Pojasnil Wallaee-a se je preiskalo ter našle zadovoljivim
navdušujemo za nekaj in da prihajamo na dan z velikimi t tie* *ta.lno o^^ijale goseni- hovimi «ov eilji. ne da bi jih dejansko dosegli'ali da bi sploh streme-1 ^"T*	^	sk°7
li zatem, da jih res dosežemo.	La	ICJ vplivaj^
Ta napaka, ki je takorekoč naš narodni greh, se poča-| Nenavadne barve
si izgublja in v tem oziru opažamo že velik napredek.
Ostanki so pa še tukaj in te je treba iztrebiti v sedanjem času. ko gre vendar za tako velike stvari — za stvari. ki so naravnost odločilnega pomena za nadalni narodni obstoj, ne le našega slovenskega, temveč celega jugo-.s 1 o vanskega na rod a.
Ko so izdali možje v <'ikagu otio pomembno deklaracijo glede organizacije, ki naj bi obsegala vse jugoslovanske narode iti ko je glavni cilj je bilo združenje vseh jugoslovanskih narodov v veliko federativno republiko, smo bili prepričani, da ne bo padlo seme na neplodovi-ra tla.
Vršilo se je pozneje v Cikagi zborovanje, na katerem so zborovalci na trezen in inožki način ugotovili vse posamezne točke nadaljrtega delovanja ter sestavili program katerega na me ta vamo izvršiti v doglednem času.
Kot pri vseh velikih stvareh niso rabili možje nika-kili bombastičnih fraz — in to tvori najboljše jamstvo za uspeli eele akcije.	- ,
Mi ne prodajamo svobode za kvodre ter ne moremo narodu in narodom Jugoslavije ničesar obljubiti, česar jim ne moremo dati.
Rečemo pa lahko, da se z združenimi močmi lahko dosti doseže in sicer potom velike politične organizacije, ki naj bi obsegala vse jugoslovanske rodove.
Cela organizacija pa se mora gibati — kot je ugotov Ijeno v čikaški izjavi — v smislu demokratiziranja in pra vice narodov, da si določijo sami svojo usodo,
S kralji in cesarji ima slovenski narod bridko izkušnjo ter ne bi bil popolnoma nič na boljšem, če bi prišel iz rok Habsburžanov v roke Karagjorgjevičev ali kateriko le druge dinastije.
Temu so dali izraza tudi odlični slovenski politiki doma in sicer na način, ki je naravnost presenetljiv z ozimni na prek i soil ter postave, s katerimi vlada Dunaj Avstrijo.
Njihove izjave so za nas najboljše jamstvo, da je narod onostran Atlantika v srcu z nami in da odobrava našo akcijo.
Odbor Slov. Rep. Združenja ima izključni namen pojasniti narodu, kaka politika je za narod koristna in edino umestna.
Obenem pa ima nalogo pomesti % vsemi varanji naroda potom kričavih in neodgovornih listov, ki žive od golega motenja in var+uja. ljudstva iu ki se po oteočje zavzemajo za stvari, katerih niti malo ne razumejo.
Celo akcijo so treznomisleči možje v Cikagi zamislili v tej smeri.
svojih oči. temveč se zanesejo na svoj nezmotljivi nos.
Nič vrednost varstvenih barv pri živalih, ki uporabljajo vonj, so opazovali' že številni naravoslovci. Tako se poroča o divji ko koši. kateri pokrade lisica vse mladice iu pri zasledovanju sledi le svojemu vonju.
Mogoče se je precenjevalo pomen varstvenih barv, ker se ni mislilo na živaLi, k* love s pomoč-jo_ vonja, a vrednost pretilnih barv bi se s tem ne z>anaujŠala. To bi se v resnici zgodilo, če bi imele te živali poleg finega vonja še dober vid.
Pretilne barve gosenic, metuljev, os, siSienov in drugih žuželk bi bile veliko manjšega pomena, če bi se i, njimi nosne živali rade prehranjale. Če se izviiame ježa in par glodalcev, se pa to redno ne vrši. S pre tihi imi barvami zavarovanje žuželke imajo pa zopern duh, ki jih boljše varuje pred nji-ružniki s lini m vonjem, izključeno se lahko pretilne barve sploh na psa. Pri salanin-predstavljajc!dru je st\iar drugačna, kajti pe-\sled tega tudi varstvene barve, gasti deli ko£e so tako obširni, da V nasprotju a pravimi varstveni-jso opazni tudi najslabšemu vidu. mi barvami, ki se skušajo piila- Mi ne smemo vsled tega napra-goditi okodiei, so te. barve tudi!' iti napake ter reči: ker nam pa-
pret ilne ali ostraševalne
Po poskusih, katere se je vpri-zorilo v Angliji, je bilo ipotein
dejo živahne barve gotovih živali v oči, morajo tudi vzbuditi po-„.. zornost pri drugih bitjih. Kavno-takem povsem jasno, da je najti!raIto Pa s* 11 e smemo reči: ker je pretUne barve. Dejanski pa stvar.niWU orožje teh živali neprijetno, ni tako priprosta. Pied vwem je raditega se ga boje ' tudi druga splošno znano, da jc najti zivali^itja.
z iavanrecfeio živahnimi barvami.' ipodlagi »poskusov Darwina ki prav gotovo nočejo nositi na ^ lahko prišlo do sklepa, da >ebi svarilnih barv, kot so tiger, predstavlja pretilna barva var-le< pai*d, aurafa, eebra in druge. stvo proti vsem sovražnikom. To Oe bi hotele prvoimenovane ro-^domnevaaje pa je lahko usode-Ijorske ži\nali a svojimi kričečimi 'Polna napaka, katero hočem poba rvami svariti druge živali, bi'jasuiti v silučaju bučele. katero bilo to sli-euo samomoru. V resnici jsa 111 i najboljše pozmamo ter tudi niti ne mislijo im* kaj takega. Vsi njene sovražnike, naravoslovci pa soglašajo v tej točki, da jc njih pestra obleka v, polnem soglaisju z okolico, v kateri živijo. O kakih pretilnih barvah torej nc more biti pri njih govora.
Pri številnih pestrobarvnih pticah, ki žive v naših krajih, se o-pazi isto prikazen, lvako kričeča je naprimeir pobarvan liš«>ek! Kljufb ternu pa njegove barve popolnoma iaginjajo v gotovi razdalji. Vstik opazovalec živali morra aojdašat j v tem, d^ jp pri iaajUwih. pticah, ki sede iia visokih drevesih, poipolnoma nemogoče določiti ujUi barvo. Spoznanje pa je še otežkočeno vs»ied raiasvetljnve in hitrih kretenj živali.
Bolj vaeeu pa je «e tretji pemi-siek. Pred precenjevanjem varstvenih barv nas svari še dejstvo, ida imajo te barve a^peh le pri bitjih, ki se ravnajo po očeh. Raz ven človeka so le še opice, mačke <m ptice, ki padajo v ta razred. Za takozvane "nosne živali, ki se ravnajo po svojem vonju in h katerim je prištevati pse. medvede, divje prašiče in druge, pa sploh ne obstajajo take varstvene bar-ve. Knj pomaga pticam, ki val« pri tleh, ee se potuhnejo in izginejo v okolici? R«, lisice in dru-ge živali, ki si žele takega plena,
... *
m

Iz evojc otroške dol>e se zelo dobro ^jonupjain utiša, ki so ga napravili name piki razjarjenih bučcl. Dpbil sen... prav velik re-špekt pred temi pogumnimi živa-lieami. Ker sem imel pozneje večkrat priliko stanovati pri lastnikih panjev, nisem hotel sprva niti verjeti, da iniajo to pogumne živalic? tako veliko število sovražnikov. Takoj sam razumei, da W parasiti radi naselijo v notranjo sti panjev ter napravijo vediko škodo. Takim sitnim zajedavcem s« na milost in nemilost izročene celo najvewje roparske živali. Da pa je bučela proti eeli množini dtiigih bitij ibrez vsake obrambe, to se mi je zdelo popolnoma nemogoče. Pik bučele povzroča fei-cer pri človeku bolečine, a to o-nožje odpove popohicmia pri pticah. ki vprizarjajo lov raa bučele. Gosto iperje, kljun in noge ptie so popolnoma nedostopne za želo bučele.
Med •ptice, katere sovražijo čebelarji, spadajo ralalične ptice-pevke> nadalje (štorklje ter lastovke, ki baje žro le samce.
Krastače, ki »o drugače tako koristne, so (glasom čebelarjev zelo nevarne sovražnice bučel in
istotako dro^e žabe. Na med pa *o požreani medvedje, miši ter
podlasice. Velik ljubitelj meda fa
Zastonj
čaj za poskušajo.
«« Čudodelnih rastlin »n«* m.
LmSKEGA CA JA — Ako imst« revmatuem MitkMfittobi mrmim idote. »larobol. se-
T ladic*h Mtrmh. podtjite as lUpi.niH .vtxj« imcm^KjaSboMkfencBtoCiilmitak. NMIOT:
MOLUNGER MEDICINE CO.
14
Pilfchfah. Pa.
nadalje znani ponočnjak, metulj, ki
ima na prsih mrtvaško glavo. V kritju noči se baje splaz^ v panje ter uživa prepovedani sad.
Medved je zavarovan pred pikom bučel s svojim gostim kožuhom.
IVedstojeei seznam živali, ki so sovražnice bučele, m nikakor po-polen ter se je hotelo potoni nje ga le dokazati, da inia žuželka, katere se boji človek rad? bolestnega pika, kljub temu nešteto sovražni i ko v v ži vals.t vu.
Te
sovražnike bučele pa poznamo natančnejše rad i tega, ker se vsak čebelar zanima za sovražnike bitja, od katerega ima on svoje koristi.
Svoje sovražaiike imajo tudi ose in sršeni, dasiravno se navadni človek zanje ne zanima, ker mu ne prinašajo te živali nikakih koristi.
Noben dvom ne inore obstajati glede tega, da se večina i*tic izogiba gosenic, ki so zelo kosmate Kljub temu pa je zopet najti ku kavico in pirola, ki rada zavživa ta te vrste gosenic.
Jež je vsled svojih bodic a»va-rovan skoro pred vsemi roparskimi živalmi. Če še pa prezgodaj zopet razvije, ga prime lisica, ki je čakala na primerni trenutek. Medved in jazbee se .baje niti ne brigata .za njegove bodiee, vsled česar sta ta dva roparja njegova največja sovražnika. Tudi sova ga prime s svojimi kremplji ter odnetše v gnezdo.
Enako saoji stvar varstva s pomočjo zlega duha. Naše črne miši. ki ne spadajo med glodalce, žro psi, mačke, lisice in drugi. Štorklje in sove, ki imajo, kot vse ptice, Ic- slabo razvit vonj, pa jih rade zavživa jo. Tudi podlasico varujejo njene žleze, iz katerih brizga smrad. Smradljivec je rad i njegovega smradu varen or*1 d vsakim zasledovani jem. Da pa ne troši zastonj svoje zaloge, je živo pobarvan. Istemu namerni služi tudi živahna barva štuvilnih strupenih kač ter k lopo tec klopotače.
Najti je torej pretilne barve, s katerimi se odganja živali, ki zasledujejo ulične živali. Pri tem pa je treba pripomniti še dve stvari.
Pretilne barve majhnih bitij so ponavadi btez pomena za živali dobrini nosom ter slabimi očmi. Kot pretilna barva pa ne pride nadaJje vpoštev živa barva, ki je soglasju s celo okolico. Zadnji stavek ,ie posebne važnosti za ribe. Med njimi je najti številne, ki so izvanredno živahno pobarvane. Veliko naravoslovec v domneva, da gre pri tem istotako za preft.iine barve, kar pa ni s&mo-posebi umevno.
O osah, sršenih, številnih gosenicah, saLainandrih in drugih ve-jno natančno, da jih ni mogoče iz-grešiti. Pri številnih ribah, ki nosijo pestre barve, pa poznamo njih življenje žalibog premalo, da bi mogli izreči o njih količkaj veljavno sodbo. Vsled tega domnevamo le, da gre pri tem /-a pretihio barvo, s katero se zavarujejo te živali pred sovražniki, ki sicer požirajo sli-ene živali, in tem je ta barva tudi uspešno
pomožno stanek.
sredstvo v boju za ob-
Praznoverje laških vojakov

_-■._•■*
Glede praznoverja med italjan-skimi vojaki poroča pater Avguštin Gemelli v listu "Vita e pen-siero". List je izdal pred kratkim poziv, naj se mu do pošlje dopise glede duševnega življenja na fronti ip cela akcija naj bi služila znan stvenejuu spoznavanju ljudske duše.
Italjanski vojaki iz Abrucov nosijo na golih prsih visečo vrečico, v kateri se nahaja prst. do poslana jim od'mater iz domačih gora. Kadar Da gre k naskoku ali napadu. vrže io ti sinovi Abrucov to zemljo za sabo. Pri italjanskih vojakih je nadalje najti zelo pogosto podkve in žreblje, ki predstavljajo priljubljene amulete. Nadalje so zelo razširjeni posebni, na platno pisani magični izreki ter -Čarovniike fonpule.
Nadabni talismani ■italjyigfrih
__ .. .. - i » «_. . .
ojapqr m; tpje grapi, ki ao skri-
•t •... "..." ■ ■ •
ti v žftkeljeku iz platna, kar tvori odsev še davno ne izmrlega, a v davno preteklost segajocega praznoverja. V številnih _ slučajih se rabi tudi takozvane čudodelne rastline, katere je treba odtrgati na določenih dnevih, ob določenih urah in vspričo natančnega upoštevanja gotovih predmetov, če se hoče. da bodo te rastline izvajale svoj upliv. V gotovih slučajih se tičejo amuleti direktno sovražnika. Najti je izreke, ki naj bi imeli za posledieo, da ne bo strel iz topa izgrešil svojesra eilja. Najti je nadalje različna in čudovita sredstva, "s katerimi naj bi se ustavilo o-genj puške.'' Obstajajo tudi skriv nosti, vsled katerih sovražnik slabo strelja ter na<Talje magične formule ter kabalistična znamenja, ki jih je treba delati z rokami.
Tudi za trenutek nevarnosti je najti gotove čarovne izreke. Eden teli izrekov, ki ie zelo domač med vojaki Piemonta, obstaja iz besed: Samel. Arant, Samel, Su. Številna so tudi pravila, na kak način je treba izgovarjati gotove besede. Carovne formule se tudi piše s pričetnimi Črkami na platno, ki se ga pozneje ovije kro<r telesa. Me<? vojaki so tudi razširiene čudotvor-ne molitve, ki je neke vrste latinščina, pomešana z dialektičnimi iz razi in te molitve se je prevzelo iz bogoslužja. Večkrat se jih tudi napiše na papir ter nosi nato na telesu. spravljene v majhni škat lji^i.
I
prizadeva, da bi bil odgovor cen-tralnih zaveznikov na papeževo noto kolikor mogoče zadovolji. — Zadovoljiv mora biti tudi v slučaju, če zavezniki niso zadovoljni s papeževimi mirovnimi predlogi.
Vojni stroški Portugalske.
Lizbona, Portugalsko. 3. sept. — Finančni minister dr. Alfonzo Costa je sporočil portugalskemu parlamentu, da porabi Portugalska vsak mesec približno deset miljo-nov v vojne svrhe. To je vsekakor zelo veliko breme za tako malo dr-žavo kot je Portugalska.
Rojakom v ujetništvu naznanjam, da bi rad izvedel kaj o svojih Štirih bratih IVANU, MIHAELU, JAKOIJU in JERNEJI" KRPIC. Doma so iz Trzina, fara Mengeš. Vsi štirje so bili v vojni po vseli bojiščih. Mogoče se zdaj kateri izmed njih nahaja v zavezniškem u-jetništvu. Zato prosim rojake v ujetništvu Če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se pa sami javijo svojemu bratu: Joseph Kepic, 1824 \Y. »2. Place, Chicago, Illinois. I", s. America. (5-7—9)
Turčija za mir.
Amsterdam. Nizozemsko. 3. septembra. — Nek časnikarski poročevalec je priobčil v "Neue Freie Presse" pogovor s turškim poslanikom na avstrijskem dvoru.
Poslanik Husein Hilmi paša mu je rekel, da so vzbudili papeževi mirovni predlogi v turškem prebivalstvu veliko zadovoljstvo. Turška vlada si na vse mogoče načine
VABILO NA PIKNIK,
Društvo 'Delavec" štev. 59 SSPZ. v Conemaugn, Pa., je na redni mesečni seji sklenilo, da se" bo vršil
PIKNIK 9. SEPTEMBRA na posestvu rojaka Joe liro vata na lionair. Pa.
Tem jKrtom vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi vse rojake iu rojakinje iz Conemaugh in okolice, da se našega piknika pol-uoštevilno vdeleže. Vstopnina za moške je $1. ženske so vstopnine proste. Olcde svežega piva in do-brega prigrizka bo izvrstno preskrbljeno.
Na svidenje 9. septembra!
Ignacij Orožnik, tajnik. (5-6—9)
Posebno naznanilo*
____ *>«*t«>r Cowdrlck. najretjl SpAclaUat. J« prtneael • »oboj v Cfarrataa« m
Cvdodaln« •troj« adravlj«n]e bolnih moi ln ton. Tukaj bo a*4aU«*] lati ■ način adravljenja. kakor ga J« uporabljal ▼ najboljftib klinika* ▼ ErronL taca M računa ni& aa naareta ln predle« vaako bolno oaabo a X-KarU bran ako M puatl potom pri nJem zdraviti. Vaaeno J«, kdo ln kako Ta* Jo adravlL aŠ. kako dolgo ate še bolni; pridi ta k tama Tolikemu Specialista ln pokatlt mm. kal more aa Tu ataritL
Ali imate
bolečine v ielodcuf ali imata katar; Bolečine na ledvicah, ali v mehurju, na Jetra h T Revma-tlzem, glavobol, zaprtje? Nečisto kri, bolečin« ln težava. Vaboet, nervoznoet, onemogloat, kilo. kašelj, alaba pljuča. Wlvatne bolezni itd.
Vaša priložnost.
Sedaj
llko. da ■vet velikega »pel« al leta, ki Vae pre. liče natanko b X' Zarkl. «o nI kdo nI nudil tak« lepo prilike bolnim moiklm Ni tanekam v tam memu. Nujno Vm poživljamo, da hm takoj vprašate aa "N*. Na čakajtal odlašanja Ja nevarno.
ZA $1000.00 X-2AKK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
Fvldlto takoj ln poatlte ae natanko pretakati po tem CpeelaUatu- potem bodem vedeU aa VaJo pravo bolezen in ako morete ozdravetl. Njegov uspeh iT doLTTwZ Je poaledlca veetne prelakave ln učenih metod, katerih ae poalušuje v vaakem S» »troji, katere Je nabral a vseh delov aveta. tvortjomSoS nej« to najboljil urad v tom meetu. Tukaj morete najti mnogo tudodXlhrtEXv M doeeiejo »voj namen, ko vae drugo nI ve? pomagalo. Je vseeno boleaen; a*o »toavnlk najde, da Je ozdravljiva, ae bodete prepričal, kakor hiba
Z*"® prtslušenega dentrja. ako nlete dosegu popolnega uapeba. OdaMto aa Prt nJem ln povejte mu svojo boleaen prtvatoo to zaupno^	UPMU
DOCTOR COWDRICK, Specialist
2047 E&at 8th Street 4tb Floor Betw. Euclid A Proepect, Cleveland, a
Uradne ure: ob delavnikih od L ur. zjutraj do a. ivci.r. Ob nerfetJsh od IšTdeV
Bachnik Frank
No. 329639 Bgrtol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Mies
No. 330062 Blatnik Joe
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naaa potrdila za denarne pošiljatve. s Sterflkt-mi kakor so označene pod imenom, nuj blagovolijo naznaniti prej-k(Mno<fOČe svoj natjpeen naslov radi važne zadeve. Pisma katera ano jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakagr,
Resman Frank
No. 44296 Roha Anna
No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodee Anton No. 329694 Spaniček Rod
No. 328894 Spa nebi ek Jo« .
No. 330661 Starčevih Johana No. 331070
Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Anton Vever No. 329670 Yakliach John No. 330404 Žafrar Frank
mm • ^
No. 330326* Bobie Vajo
No. 260583 Božiekovic D juro
No. 260681 Braun Mary No. 260643 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jaklich Liouia No. 329634 No. 331028 Jankov ie Mihael
330385 Kjastelie John
No. 44708 Koiir Frank
Kovač Frank No. 260641 Kulovic Josip No. 330772 Lenarsie Josip
No. 44555 MalavaSič 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe
No. 260621 Pekol John No. 44749 Pershe Geo.
No. 330784 Poldan Marko
No. 44518 Rak Ferko
No. 330001 Ranch Math
VAttflDA. S. SffpT. 1917.
Jogeslovanska ^^^ Katol. Jednota
Inkorponrana dne 24. januarj* 1901 v državi Minn,
sedež v FLY. MI NN.
GftJLVNl URADNIKI: Predsednik: IfIHAEL BOVANŠEK, K P. D. No. 1, Con* maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT Box 106	Are.. Lorain.
Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 Eazt Ohio Street, Pittzburfk,
NADZORNICI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago HI.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO, J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wuh
LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn
MAT. POGOEELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL
GOSPODARSKI ODBOR:
FOSEPIJ PLAUTZ. Jr.. 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERS, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station KFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vai dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne polil jat ve, naj se poiljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-
loibe pa ns predsednika porotnega odbora.
Na o*ehua ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
osiraio.
Društveno glasilo: 4'GLAS NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Historična povest iz 16. stoletja Spiral Avgust Senoa.
(Nadaljevanja).
M;iV"tia jf<'«j|>o«fa] tijriasj s«-:
/duj /. uvun-t'-'.m jrlajMiiu l i n-t*.>n -jaiMH*. tre M. M. jm>hu.te jnv j "KoihuiMo I'^-wtw; Prvič j«« re-
trafi /.lan «-aa. <«1 st-tu innojro be-l *ed, a	v«mit.r iHsrm!
silili, kuj iu4iti Je *iorit i. Dopu-i .slite, slaviti ttlsumi liaj o t mi i/, itn-fin svojn priproevto misel. Vi' itak j m > *voj* (xtločite. Ali ste bili! /e kdaj v satnoMtanu pobožnih■ patrov: TarukajpoH-iva pvj»el na-j sili -lavnih ba?iov. Nad jfroliK^nI jim Si.»Jilil /nstuva m žrelo. Z z;i-| Mavo n«. \-niili pleui^vo v boj, z j /*>/1 ■ nn vladali in .vxlili. I\ik«>j j. bilo prt j. tako rm.ra biti tudi j /daj. Kral>-v*ka svetlost naj nana •ta »ana /a §M»jr!a\a rja, da l>o on k.m njegov iiaiiostiuk. lki.ii ImkU kraljevi namestnik, * »i i naj stoji' nit ••♦•In vojske. on naj >*e<Ii naj •'•♦•In zbofiire. Z /'v<>. planiroeČH«>| besedo dokn/al nam je prečaMitij <»^jhm1 nadškof, kakšne mvjjodei ••a k a jo na b^nine ostanke iui<šiii -lavnih kraljevin, '»karal nas je. da >mo n«*slo/jii, tla ne maramo I zn sveto Vf.ro in obok."-,ne pleni j »Ha. Toda najbolj jeivo čntitno ti-j n*4zg«»df mi, <*utinu> jih /.e da'jv ,
č. sa ; jmu-ški SO obujali naii dedi MektW*4«n»ko .silo, ko še ni bilo >fos|>odov 'I ♦■urttnibai-ha in Halka »n nismo if mi sami delili p«hI sa-1 stavo Fiankopana »n Alapiča l ju I Je n dare e /a našo ki al je vino? Ni-| li ban Nikolaj Zrinjski. blagega aporuina, hude lulart-e /mlaja! ca-rijrrajskeaiu sultanu m naposled »lavno jmyiiifl pred Si^tom ? Ni-«mo se vadili s sabljo ši4le včeraj. niMi nas gos| h k li generali učili mahati z mečem. Nismo-li dajali zadnje viovee. zadnjo kapljo krvi /.a na>o kraljevina? in čeprav smo zrnat li na bojnem polju, vendar nam je bd doanaei zakon vedno svH ; kajti brez zakona ni ju-| iSftiat. brv* retiu r»i zmag*. Alii /n Lij sii'o m* Inu-iIl. slavna go spotiš * M ar-1 i samo zx grudico zemlje f Ne, za iičmm- pravice, za deti w i no naših dfdsv m očetov. Zato odbijamo Turke, '.ato bomo iziriniti do zadnjega, ker nočemo ■postati sužnji laaujivtga preroka. Yz\ W»eni zosj»odi komisarji zahtevajo podpore'. zahtevajo delavnih moči. ljudi za vojsko. Kraljevska xvetloMt dobro ve. da so naše zveste krajine vedno izvrševale svojo dolžnost ]>n»ti presvetli kroni, toda izvrševale so jo, kakor je red in zakon. Kdo pa dage pomoči za vojsko? Zbornica plemstva in go-sposike. Kdo je abomici poglavar? Itam je. A mi nimamo bana. Brez
b rna pa ne bo ne denarja, in ne .vojakov, tjiovoiil ju prečastili go-nadškof ai novo trdnjavo pri Duhoven. l'a trdnjava j »a bo I veliko bolj branila Kranjsko in Stajei-ko. nejfo Slavonijo, tiovo-ii-il je tudi prečastiti, kako na^ brani t »m* š<"iti tuja vojska. l):i? k s. orani: Že leti I.aih. so -.'.pritožili ii;l>, jHtslaiiiei n t jmžnc^k"in zImiiu. kako ti naši čuvaji pustošijo našo zemljo in zbor je /apo \edal z ostro jHistHvo. tla se lo ne - lie več irotiiti. l'a kako se ulcdaj na to postavo i Nemški konjetiikil ironijo svoje Konje po v<M-h jiašai-kih n.ših kinetev. Niso-ii I skokil 1" 1 Toni;:h m S verovičeni uro-' I li ^t-podn Here»fc.iii"u ceht iine t h- 1.,» \ prasajte pleweuite^a na
^a brala Delija. kako so mul « fstniki uosjHxia Ivana Asi>er*»a vj STeničujaku odvzeli vse. kar jej :mt-l. Vpiv šajte tndi pJemenitnikej «3 Moravra, j»a vam bodo pove-j dali. kako prazne hiše miajo vssledj ropanja uenrški4i čet. Hranili se; '*omo, toda brajiili le pod hano\o zastavo. Mislim torej, slavni sta-, novi, da po gospodih komisarjih; javimo presvetlemu gospodu na-' nn > nikn, k«ko vedno zvesta in| prepokorna kraljevina hrvatska žaluje, kur niiua zakonitega na-' mestnika kialjevske svetlobi tet; da se hoee pod bansko zastavo bo-i iiti proti nasprotniku kršč:m«ke-j 1 sra sveta, ali dokler se ne po«tavij ; nan, ne moi-e se po za komi od-j? vat i želji gospodov komisarjev.",
" Tako, tako je prav!" kliče1 i mnogoštevilno plemstvo.
Bled in potrt pohiti Draskovic! k Alapir-u ter sa Zii klinja, naj j pomiri zboruieo.
Naposled potolaži grbavee raz ! kačcno in s-tnistno zborxiieo in po! lastnih podatkih zaključi zavorni-> fo taktu
"Prod vsem tnlločijo rez vest i podaniki [»osvečene eesarske in kraljevske sv«th»>ti, ko .mi po go->podih komisarjih slišali želje' presvetlega gospoda nadvojvode Ernata raili utrjonja trdnjave Koprivniee in drnuih mest, ki ■ stoje na meji tužne kraljevine! j Slavonije, da. ker gospoda hrvat-j j ska za zdaj v kratjemiaii nima n: j j kakega zakonitega poglavarja, to se p m vi gospoda bana. ki bi vriil; jjopoJno bansko oblast, ki bi ne-j brižno netnairaje zakonito kaznivi vati in prebivalee te k?*aljevinei soditi mogel, nikakih vojakov do-| voliti ne more ui ?e le zbornieti zaključiti mora, o čem se bo go-| apodom komisarjem dalo »pismo s j H*"4 ato ni hrvatske kraljevine : stanovi podelijo gospodu Alapifu, prejšnjemu banu, aupanu in so<l-uiku, postavijenernu za določeni čas, to privatno oblast, da izvrši vsa zaostala dela, ki so bila že prej sklenjena, okoli Koprivnice in drugih obmejnih mestih, da sodi in vlada po običajnih pravi
ih ter nif«ir! kraljevske drivVnr-je, ua ti po podeijend jim oblasti polxnejo vse zaostanke kraljevske daee iz deželnih dohodkov. Nadalje sklenejo stanovi da se xtj>oš4je kraljevski svetlosti od-tH)s!anst\o. iii sicer gos]»o<l Petfer Rat kaj Velikotaborski, častiti sro-']>or| Peter Iierešinee, tajnik zagrebške®, a kapitelja, in vzvišeni ?ospod Ivan Fetričevie. podnotar te kraljevine, naj prosijo da se postavi zakoniti gkavar. to j' ban."
Blagovoljen zapusti DraŠkovi.'-zbornieo, poparjena generala pa odkorakata za njim. Va dobro premišljena osnova se jim je razbila ob trdili glavah hrvatskih plemiče v.
"Ali ne rečem še: Amen!" za-sepp.'e Draškovič strastno svoji ma tovarišema. "Našel bom uzde za te besne žrebee. Nadvladn! sem zvite ital.fanske kardinale in j>ortuffalske škofe, liako bi ne to
razuzdano krdelo !? * •
Zvečer tistega dne so sedeli v dvorani stoinega prosta Zelničke-v voseiem društvu: Stolniko-vir. Alapie, Vramee. Hamo Štefan 'ire^orijanee je zirl mrko in zamišljeno predse.
"Na tlobro zdravje!* dvigne Alaq»ič čašo. "Koeke so pndlc na našo sti*an!"
Na tlobro zdravje!" odzdravi gospodar, a za njim odzdravita Stolnikovič in Vramee.
"A li. gospod Stefan, kakšni jadi te mučijo r* vpraša kanonik in kronist Vramee.
4"Izgubil sem ženo, izgubil sem sina. kako iti se naj veselil ? Toda", Štefan prime za čašo in jo dvigne, "zdaj hočem z vami sa m o za zvezdo — za slavo! Na dobro zdravje!"
" fako je!" potrdi Vramee. in zvon ko za/, vene čase. __________t	V
xrv.
Iiilo j«- pidti večeru. Zlati žarki sol n ca so sijali skozi visoka okna grajske kapele v Mokrieah in padli na nov kamen sredi ki>.pe-ličtiih tal. Bronasste črke v kawie-nu pozivale vsakogar, naj moli ii« dnšni blagor plemenite gtispe Marte (i rt-irori jančeve, katere kosti »-o počivale pod kamenito plo-j -čo. Prod kamenoni je kle-al i.ilatl1 junak, oblečen v železno opravo j Pozlačena, čelada je stal«: poleg njega. Koke je imel sklenjene, j trlavo sklonjeno, a v ov-eh so se mn svetile solze. V'eeenio zl:i1oj
mu je trepetalo nad alnvo. n.»d svetlo čelado, na sijajnem tikle.pu.j večerno zlato mu je vfiir-alti mla-i do. junaško čelo, na katerem jej bil vttHiijeai pečat hude in globoke! žalosti.
Mladenič je molil, presrč»no molil. Ista so izgovarjale besede; oče«iaša. ali misli so se mu vtap-; Ijale v žaiosrti. dušo mu je da\Tlai titga. Kaj hoče? Kam li^Če 1 Sami Itojj yna. Nedavno so mu semkaj, prepeljati drago mater in vrgli j njene mile ostanke poti ta kamen.| Oče je jez4^n in divji ter se vme-j Sava v vrtine burnega časa, da sil s silo zaduši hudo vest in pozabi mrtvo ženo ter živega sina. Pod očetovo streho ni zanj življenja, ni zanj obstanka. In kako bi tudi, ko ne najde pod njo srea, ki bi bilo zanj. In brat? Sla^Ki^než je, trep« ee pred očetovo jezo. polju-buje svojo izvoljetiKo in se ogiba starejšemu bratu. Kam se naj torej obrne ?
K svoji miljenki ga vleče — k mladi zlatarjevi hčerki. Hil je pri nji sinoči ter ji prisegal d« je ne bo niktlar pootbil, da jo hoče ljubiti za vediio. Ona in -Jurko i>tii mu prevzela vso sree. Ali pa mu je mogoče ostati pri Dori ter ji ne škodovati na fflasu ;' Ali jo more zopet dati ljudem na zlobni jezik njo sirotieo, ki je radi svoje ljubezni pretrpela že toliko grenkih nmkr Kaj bi run j počel v hiša njenega oičeta? Res je vel i kaše v sin in bogatega rodu, ali brez o-četove volje je »irouiak. uboga duša brez -grude zemlje.
Ali pa tudi more plemič mirovati o tako burnih časih? Ni mn mogoče. Domovina kliče in treba je iti, treba se je ločiti od drage-si ca, in naj bi tudi počilo same žalosti. V boj torej za križ!
<>h, težek je bil razstanek! je bi ločil zeleni hršljan od sto. letnega hrasta, nego sta se ločili dekli»"-ini roki z vratu dragega iz-voljtmea.
"Moram iti, draga!" rekel ji je Pavel. "AJi slišil. kako mi ž ven koče nabija? Rekla bi aieer. da sem strahopetna sirota."
• Oh, Paved, šei boš med sablje, med puške, kjer vsaki prinaša bojevnikom smrt!" zajačalo je deMe. "V boju m ne vpraša po srcu, po Ijn h rani, po w*Mmk\
Tjinilcaj s<» samo davi. kolje i-- po-zaldja na Boga. Moj Ii< > •>'. k c i bi bila vsaj tudi jaz iuo/. — ali ženska sem. revna ž«iska!"
"Pomiri se. t.lrago >rre. — :dej. moram iti!" tolažil jo je polelas-'
■	no. "Oče je divji, da sem si izvolil tebe! Radi mene ti hoče hudo. Ako bi ne šel, prevladala bi ir» še večja jt".a. Potem l>i bila =la!>a za
■	napi. Naj mino nekoliko ča-a. potem -e bo mm-ebili umiril."
"Mei-ebiti", odvrnilo je dekle, "a sree mi plavi, da se ne !:o n-miril nikdar nikdar! ulu iVvel, čemu sva se tako rodila Ti ve-likaš. jaz siromašno dekle. I emu nisem jaz bogata in ti -i-omak.' t'emu sva se sploh našla "
"Ali si raditega. ker sva se našla, žalostna?"
"Oh. nisem žalost-.ia" \/.kliknila je Dora živo in \z oči so ji udrle solze, "pravzaprav sem srečna in te svoje suče ne bi dala za bogastvo eel eg a sveta. Ali vprašam jaz po t vejem imenu ki rodu? .faz po/nam ie Pa.vla, ljubim r^aitno le Pavla m liodi ali bosrat. bodi veiikaš ali kmet.j Mnogo sem že preti pela in pr-jo-i kala, a sive je bilo vrndar vi -?lo.' ko sem mislila, da jočetn in ir.iim za svojega Pavla, za Pavlovo Ijn-ibezen.''	i
"Oj, sreo moje! Takšne duše ne j rodi nit i ene kakšen «£o.spo?k: dvor!" odgovoril jvk nežno i'avel.i
"Zdaj me pa zapuščaš! Kaj i hočem sama? 1'mrla bom v-led samega čakanja na tebe! Pa le idi! Pokorna moram biiL ker ti veš bolje, kaj mora biti, ti veš bolje —" in dekle je začelo zopet jokati.
Pavel jo je še enkrat poljubil na čelo tt r se poslovil.
Šel je nad Mokrice, a Jurko in. j Miloš Radak sla šla za njim. V j Mokrieah počiva mati; spi ter sa-! Inja večne sanje. Njo j«' hote! obiskati, od njo se še po-lovi;i in potem othiniti v boj. Ni m kleči zdaj pred grobom in »h la v medene črke. ki mu pravijo edino to: "Nimaš več matere!"
Pred matemim grobomf ^[oj 15o<r, zblaznel bi človek! Oni roki. koji sta te /rl>ali. ona prsa, koja i so te dojila, one mile oči. kuj.- s«, ; se svetlikale z materino ljubeznijo nad teboj, ko si št- kot nedolžno dete sanjal svoje prve sanje, i — vsega tega ni vet'4' Ni v< č: Vse je pest. pepela. Kako hudo j< i bilo poslušati, ko so ziulnji ž»'i»e!j| /.abijali v materino nakev! Kako | h m to, ko so zvalili težek kamen iad odprto žrelo malerioeira "a! Oh, 1'avcl sam je hotel skočiti živ v grob! Nesrečna smrt. m-srtčlio življenje!
Pavel položi vroče čelo na hla deti kamen ter jame poljubovati; iiiirterino mie. Dolgo easa je tak >' počival ter plakal in postalo mu j je ložje.
Pre<! gt adom sta pričakovala * mladega Gregorijanea -Jurko in j I Radak. Jurko je s prekrižamma' [nogama sedel na kamenu. Radak] pa je na trebuhu ležal v travi. j
"Dolgo ni gospodarja !" zatnr-| inra Radak. "Solncc je šlo že v j zaton."
"Pusti, ipri materi je!" otlgo-l vori Jurko in zamaiiue z roko. — "Ali veš, kako je pri srcu, kadar si na grobu milega pokojnika ?"
"Ali vom?" meni Radak ži-io«tno. "Oh. n kako. mladenič!"
Ali ti je nemila smrt že odvzela kdaj katerega dragega;"
"Da, je, miadenič; smrt in hudobija sta storili."
"Kako pa, Miloš?"
'"Pustiva to! Ni mi z;i žilostne sporni rte."
"Pripoveduj vendar!	vi-
diš. da s *m prijatelj gospodu i'a v-lu in prijatelj tudi tebi. (' emu bi i mi ne zaupal tvojih spominov?" j
' (Vrniu 'bi ne? Hm!" /anikli se Miloš. "Resnica je, da si pošten mož. Pripovedovati ti hočem in naj ti bodo meji spomini diber! nauk. kako se godi po svetu in' kako pride ne«reea lahko čez no;V liki strupene mu mrazu. '/Jt\pomni si vse. Radak ne pripoveduje svojih spominov vsakomur."
' Torej pripoveduj!'* re*'e Jurko in si opre glavo ob roki.
"Torej sliši! Kot mladenič nisem bii takšen sitnež. kakoršen sem zdaj. Bil sem veseljak in hudo iiusnež; z zobmi sem pograbil] človeka za pas in ga prenesel čez vodo. Ni bilo tako divjega konja, dr bi ga ne bil ukrotil, ni hilo moža, da bi ga »te oii nadvlada!, moje gtlo se je glasilo čet« devet gor, a kamor je poeila moja puška, tam je rekla vsaka duša: Amen! O Milošu je govorila vsj krajina, govorili so Turki m Boš njaki, ker »em jim bU vranji blagoslov, govorilo se je po vseh se-13l Bojevati ae a Turki, to je bflo
Dr, -Paul Hubsher,
1 . .
; tajnik šviearskejra posl. v Ameriki.
Luoje najljubše delo. a s plugom lsem le malokrat oral \ letu. Brez I veree sem dr. vil kakor kače v iroz-;<in in če j«4 >lo sii-n-no. gorele >» I i rise, da i>? bil duhovnik pri tak i-1; !>ve."-ah tudi v najtt-mnejš: noči vi-I del brat i svojo mašo. Ljudje s« .vse dobro vedeli; in če -»e je o! I turški nie.ii zažaril kres. -o rekli; i "'dejte, ^ilejti', to je storila Mi-'oševa roka!" Ob nedeljah in praznikih so imeli Turki pred nn-noj mir; takrat se je plesalo kolo naš narodni jiles. in kako bi sf naj bilo plesalo brez mene ' Ne-koč na e«*rk\eni pra/aiik smo imel tudi »oste iz tuji* vasi in m?d go sti je bila \ ukšanova Mam —*
Tukaj umolkne Radak za kra :ek čas.
"No. in kaj naj povem? Po eel
i krajini ni bilo takšne deklice kol
Mara. BiJia je dobrosrčna in sra
mežljiva: kinčile so jo tudi št
druge duševne vrline in tako m:
Li«- bila prav takšna, kaki-šne sesr
I-i želel. Vprašal sem svojo mater
kaj bi ona rekla k moji ženitbi
in rekla je: "Oas je. da se oženiš
I sinko, ker sem slaba; boljše nt !______
Kje je pribežnik?
mrnmtm želodčne
K^Hboleznl
K^lfl^^^^^^lB okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-IT'^^SkI' '	zem» katar, naduha m funkcijonalne bolezni area
se lahko vspešno zdravijo privatne na domu in t ■ MbMHI^feaP^Lj^'	majhnimi stroški.
Želimo, da se seznanita z našim znastvenin nači-nom zdravljenja
na domu mtitigih akutnih in kroničnih I lHl^^^^^^n^^ft/	bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor
nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, ^	bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne-
\ mo§'e kondicije: pomanjkanje energije, ambicije in C^^^^^^^^aggRf/^ \	\ zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih
bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trp>c.
Zdravniška knjižica, katera šteje osebna	^ 96 strani, zastonj,
poslanica
PiSite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna I naJA	Vv^^	fafeta v razumi j vem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga
lloUtS*	N^oC^B^^S^^i	znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih morat znati
)	' vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi do-
Zelim. da me pozna vsaki mož in	^	bili nazaj svoje" staro zdravje in moč. pišite takoj po to brez«
Vteka žena v tej deželi, katera trpi n.	plačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali
r.^^ ^lT* poznai° vii kot h--■ on« bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in
^uTXrJ^XT	.	, nasIov na spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna nič-
mH ZSEiSrS^SŽtVSjorf- Vredn,a 5redstVa- temV<^ £itaJ'te to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in vel v tnrdicinaki pruUi. katero vriim že Crpajt*f ,Z. nJe Pravočasne nasvete .n podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi dolgo vrsto let; moii la»ie *o danes anežo- 'n«1«: in kako se more vaša teškoča obvladati, beli
o dol g in letih it udi ran ia, roziskavanja 1
l^ie ^tlrV^ftiil^fZi	Kupon za brezplačno knflžlco
jenMi,ene bolezni, ki se tako težko zdravijo	T- . ... ......	,
in O katerih ima mnogo drugih zdravnikov	Zapete vase popolno ime in našlo v. jz reži te in pošljite nam ie danes.
le povrino znanje. Želim, da mi vaak Ko-_________________________
lan moški in vsaka bolna ženska zaupa	■ »).„._. , n„,„
svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal	»-'K. J. KUSStJJL rKlCt l—O.,
poiten n«««. ker^ želim, da ^m z vsakim	S 1150 Mad i,o D £ Clinton St... Chicago, 111.
dober prijatelj. Pii:te po brezplačno knji-	„ D - • t •
žico. katero vam nudim, in čirajte mojo	Vjospodjet rrosim, pošljite mi takoj vašo Zflmvnliko knjižico popolnoma
porianlco oade.	zastonj in poštiilne prosto.
s*"}	Irae in P"*'«-''.........-.................-.................................
Stev. >n ulica ali Bo«........................................................
Mert«--------------------------------------Država.............
HHI^HMMMBBHn^HMIlHM	.........
t!oi>i; <1,1 M a Potrkaj Torej n;'f V :ik>;in«.v»- <luri iii lioor ti naj; i>!a«»;.>lov i vprašanje!" In š-l! scu; snubit. Vitkšau ni«- j»* sprt-jel.l p<»<ti-t»«?cl i-.i s kiuiiom in /.ganjeni ter mi reke!: "Veljaven si.! -Mil. š. in v ea^t >i lahko štejem. • la ii<M-« s postati moj zet." Krat-i U« pott-ni so grmele po krajini J svatov>ke juiške in — i:i piipeljalj vem materi v pomue mlado žen«>| Iv liiši. [>i ipel jal •cm na svo j dom ■ M aro. Mati je i>rln srečna, sreeenj
hi! tiuli jaz. Takšne sinahe ilragi .Mili ^ ne najdeš v devetih vasi-h! Kako je krotka, pri delu ijizna in povsod razuiiwia!" Tako ?.'■ je hvalila moja mati. Kj«r pn ni n;isin sama hvale, tam -»-in jo naš.-l jaz. Ako hi bil dajal tri vo Ziiv.- zlata in z zlatom okovano j pu>';o. našel hi ne hil h«,I j-«' t«"-;
^1 "*'"Jžt-ne. Hvalili mi M,-,im hvalile s<» ju tudi žene."
IIf:idak se malee zamisli. (Dalje prihodnjič).
)
Varčevanje s papirjem,
^ elikanske množine p-ipirja s^ porabi v Ameriki. Edinole easn pi>je porabi na dan 700o ton. kar ztiaša na leto 14.000.00«) ♦on. Iz-dajati I»ji v deželi so potom stroge ekonomij-? dosegli, da se je zrn an j-•salo to velikansko množino Zi dnevnih 1600 ton.
\ saka družina v Ameriki porabi vsaki dan približno en funt papirja. V.vina te>ira pc*t>irja «e po-
i ali tiniei na dm^ naein. To j»' I način razmetavanja naravnih vi-! rov. ki ga je lahk » mo'/o«"e preprečiti.
Vsh-d teira iiranire svoj časni ški mn|>ir ter ua dajajte družbi, ki zbira porabljeni papir, i^i k;i-teri načiii se lohko -tori deželi v«'-
, liku nsliiiio. Kkonomija ie dolž-
*
j no>r nar»> la \ razmerah, v katerih nab.aia sedaj.
v««
Nemci na soškem boiišču.
Washington, I >. »'.. :!. septembra. — Iz preeej zanesljivega vira se je doznalo. da so ilospele na soško bojišče nemške č«-te Avstrijcem na pomoč. Nemške čete boilo baje branile najnevarnejši del kra-jške fronte.
Zračni napad na Trst.
Dunai. Avstrija. septembra. Vrhovno novel j-t v o av-*rij<ke armade naznanja:
Pri «_'ori Sv. Mihaela se se vedno vrše zelo vroči boji. Laški le-Talei >o obstreljevali istrsko obal. ■ Nek sovražni letalee je bil namenjen nad Tr-t. pa -o «ra obrežno I baterije ži» t»rei zavrnile, predno
i jo dosegel svoj eilj.
Nov francoski kabinet?
Pariz, Franeija. 3. septembar.— "Matin" poroča, da bodo nastale v francoskem kabinetu velike iz-premembe. Iz zanesljivega vira se .je pa izve.h-lo, da ministrski predsednik Ribot toliko easa ne bc podal svoje resianaeije. dokler ne bo Tiovi kabinet popolnoma stvorjen.
Slovensko samostojno bolniško podporno drnštfo
«a Greater New York in okolico
edino postavno priznano »lovenako dmitvo t Greater New York*, zboruje vsako četrto soboto s večer ▼ meseca v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in se priča*
točno ob 8. uri zvečer.
ODBOR:
Predsednik: AXiOJZIJ SKRABAR, 424 E. 8tb St., New Tork C»Tt R X, Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St. Brooklyn, N. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyck St., Brooklyn. NI Zapisnikar: JOHN GEBJOVICH, 328 Bond St., Brooklyn, N X Blagajnik: ANTON KOSIBNIK, 340 E. 5th St., New York, ft. X,
NADZORNI ODBOR: BENEDIK. 2302 Catalpa Are^ Brooklyn, N. X. VINKO ZEVNIK, 193 Knickerbocker Ave, BrrnrfUyn. N t JOSIP S VAL, 216 Ten Eyck St, Brooklyn, n/x/
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
Dr. HENRI U. ROBINSON. 301 E. lOtb St., med Aro. A In B, H#w Zork, N. X.
HarmuujM 111 ^ i ■ ■ ■ > im i'p;; ; ^f (nam
I Importirane Franz Lubasove harmonika |
S SO razprodana. Imei bon salogo	,
H aopet po končani vojni, ter se sa JgjfflSffi^ H Pozneje rojakom priporočam.	JESEMffSHb
Br Kupujem, prodajam m poprav-BO Ijam stare rabljene harmonika po ^B^ggB^M^ -B ^Qgo^QgP; isdsinj^m nove UV. ■
I-	90 t6-00 te »ovo mekovs
od «6.00 do MS*. Delo trpefeo m ssnesljiv«.
Alois Skulj,	I
323 Epailea Place,	BmoUya, N. Y. I
t- :
...........
-
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
INKORPORiRANA 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sadež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PRHATEI., 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIflEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK 8KRABEC, R. F. D., Box 17, Stock Yard Station, Denver, Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. C* V.TAR, 4422 Orant St., Denver, Colo. Blagajnik : JOE VIDETICH, 4485 lx>gan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOVIČ, 4H37 Washington St., Denver, Cola
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHV GERM, 31« Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik : FRANK HEXIGSS1AN, 1JTJO Berwind Ave., Pueblo, Colo.
3.	nadzornik : Ml HALJ KAPS<H, N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
1.	porotnik: PETER M EDO ft, Route fi. Bot 166, Pittsburgh, Kansas,
2.	porotnik: JOHN' HOČEVAR, 514 West Chestnut St., Leadville, Colo. S. porotnik : JOHN JAKŠA, Box 272, Loulsvlll, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BI'RKET, 4487 Washington St.. Denver, Colo.
I~RADNO GLASILO:
GLAS NARODA, Sj Cortlandt Street, New York, N. Y. T» denarne nakaznice in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. ta J-nika, pritoži*1 na predsednika g\. nadzornejra odbora, prepirne zadeve pa na praditednika glavnega jmrotnega odbora.
G^AgNAROD^^SEPT. 1917.
UMETNI JAHAČ
-: ROMAN
14	(Nadaljevanje).
—	Zato, ker praviš, tla ljubiš Jozefiuo.
—	To je moja privatna zadeva. — Ce jo imam rada, ni še s tem ieeeoo, da bi w morala pokoriti tvojim poveljem.
—	Ne mojim poveljem, pač pa postavi.
—	Kako mi»liŠ?
—	Pravim, da se bos pokorila postavi. — .Jaz sera že vse natančno poizvedel.
—	Pojasni mi malo natančnejše celo zadevo.
—	Koliko je stara Jozefina?
—	Pred dvema ineseeoma je dosegla svoje sedmo leto.
—	Dobro. — Torej je stara jmtl sedem let. in postava pravi, da v -lučaju ločitve pripada otrok, ki je star nad sedem let. očetu.
~ Kdo te je pa tako natančno seznanil n postavami?
—	Kdo bi me seznanil!
Ali misli*, da ne poznam tvojega pomagača in svetovalca?
Da, jn>>/, ki mi j»* ponudil v najtežjem času svoje roke, in me ln. . ri iiti, je moj svetoval**'. — Pa ne samo svetovalec, pač še vse nekaj več.
—	Kaj pa T
—	On je moj dobrotnik in moj rešitelj.
Praviš, da živiš v težkem času, da si v nevarnosti?
—	Da. če bi šel še naprej po tej poti, bi me dovedla do dveh
—	!>o katerih dveh ciljev?
—	Do obupa in do samomora.
Dragi moj '!eorg«, zdaj pa vidim da si res izgubil pamet.
—	( e Hog da. je ni.-em izgubil — je odvrnil George. — Hvala H -u. da so prešli vsi ti časi. — Ti ne veš za moje prejšnje življenje in menda tudi nikoli ;zvedela ne boš. — Slednjič je prišla rešitev. po kateri sem tako hrepenel. Prišel je prijatelj in mi ponudil roko. - Ou uie bo poveJel nazaj v mir in srečo. In takemu človeku ne ainem biti nehvaležen. — Ali me poznaš, Marta?
—	l>a, dobro te pozna.
—	Potem tudi v« š. da izvedem in napravim vs»e. kar si vtepem
—	Da, tudi to vem, kajti že večkrat sem imela priliko prepričati se o tem.
—	Y\leil tega l>«wli torej u ver jena, da me ne bodo prestrašile t v n je grožnje in tvoje pretnje. — ln vsled te»a te nekaj brosim,
—	Kaj pa?
Idi z menoj, spremljaj me po lepi poli, |w> kateri se bom že jutri odpravil. — Idi s .svojim možem, s svojim otrokom.
-	Da on ima prav. — se jc oglasi! starec.
—	Kaj ni res? -- s«- je nasmehnil Bertrand.
Da, prav ima. — Tudi nieni se dopade njegov načrt. — Jaz sem /e sit tega klatarjenja.	%
—	Nekaj moraš pomisliti, Marta.
—	O čem naj bi premišljevala ? — je rekla jezno.
—- Da se vsi varamo, da postajamo vsak dan starejši, — Navadni smo bili živeti -amo v sedanjosti, zdaj je pač čas, da malo skrbimo tudi za bodočnost. — Ne smeš misliti, da ima vrsak človek v starmti kotiček, kjer lahko srečno in zadovoljno preživi svoje zad-n> dneve. — Poglej mravlje, kako se preskrbe za zimo, poglej če-bele. —
—	Oh, oče, to co stare pridige — je odvrnila Marta mračno.
—	Seveda so stare, toda veljajo za večnost.
—	Pustimo vetidar ta pogovor.
—	Zakaj bi ira pustili? — Dovoli, da ti še nekaj povem.
—• No, če ie ravno hočea. Kaj pa!
—	Ali se spom jaš rdečega Gašparja? — Ne. kako bi se ga spominjala! Ko sem jaz nosil še kratke hlače, je bil on eden najbolj ('ranih pajaeev. Nekateri cirkusi so mu plačevali po šest ali sedem 'to dolarje* na leto. Pot« m je pa nekam izginil. — Ali vež, kje sem ga videl pozneje f
—	Kako bi vedela?
—	Na neaem Semnju sem ga videl. — Odrezano desno nogo je
imel in po berglji je hodil. — Vidiš, to je naša usoda.
Zatem so vsi trije umolknili.
Prvi je izpregovoril Bertrand reko?:
—	Pojdi vendar z nami, Marta! jji
Te besede je izrekel a prisrčnim, skoraj milim glasom.
Marta je gledala v tla in molčala.
—	Poskušaj samo eno leto živeti z nami. — Če se ti ne bo do-r*adlo, m lahko zopet vrneš v svoje staro življenje. — Ti ae ne veš, kako lepo je na kmetih. — Pomisli nase, nune in na otroka.
Aii na: igr«ui komedijo v krogu tvoje rodbine? — se je Ur smejala lepotica in »e visoko vzravnala pred n|im.
IVIVflBL iIM ae knž & itJLUJMM urem iČ.JLIJL.
—	O čem naj se prepričam?
—	Da nisem bil še nikdar tako v svojem elementu, kot bom na kmetih.
—	Za božjo voljo, ali res misliš, da boš napravil iz mene kmetico?— Mislila sem. da me malo boljše poznaš.
—	To mi boš dovolila, da bom žc vsaj poskušal.
—	Ne, nikoli ne!
Po dolgem premisleku je rekla s trdim glasom kot da bi skladala besede:
—	Rekel si, da po postavi pripada otrok tebi.
—	Da. tako je.
—	Dobro, jaz ne poznam postav, toda prepričala se bom. — Vprašala bom pri sodišču in šele sklep sodišča bo merodajen zame.
—	Prosim te, vprašaj in se prepričaj, da ne boš mislila, da tc hočem z lažjo prikleniti nase.
—	In če ne bo drugače, bom šla radi mojeea otroka, nikar ne misli da radi tebe, v prokletstvo, katerega imenuješ ti raj.
—	Nikar ne govori neumnosti — jc rekel starec. — Kakšno prokletstvo?
Bertrand ji je hotel stisniti roko. katero je pa ona pravočasno umaknila.
—	Zdaj pa spat — jc rekel starec — pozno je /,f>.
Marta je šla v sosednjo sobo. — Se pozno v noč sta slišala njeno korakanje.
9.
Naslednje jutro je sedela kontesa Melanija sama v svojem bu-doiru.
Rozalija jc bila odšla z Lujizo na izprehod. ona pa ni mogla iti. ker jo je malo bolela glava.
Nekaj časa je brala, potem je pa začela gledati skozi okno. — Nekako čudno ji je bilo pri srcu. Najrajše bi jokala.
Krog enajste ure je nekaj potrkalo na vrata.
—	Naprej!
Vstopil je služabnik in javil :*
—	Gospod grof Gull vpraša. <"e bi lahko govoril s konteso.
—	Grof Gulf! — je vzkliknila Melanija prestrašeno in planila s sedeža. — Nekol:ko si je popravila lase pred ogledalom in rekla :
—- Pripeljite gospoda grofa.
Par minut kasneje so zažvenketale pred vratmi ostroge in vstopil je Gulf.
Ko io jc prijazno pozdravil, je pričel govoriti:
—	Kontesa, vaš gospM oče je kriv, da vas motim. — Po službenih opravkih sent prišel k njemu, on je pa nekoliko zadržan in me je poslal k vam. — V r jem i te kontesa, da bi drugače ne prišel tako zgodaj.
Kontesa se je priklonila rekoč:
(Dalje prihodnjič).
POZOR!
Por-ar«j»Iei »o nevarni pri vMki trgotisi potebno pri adra-rtlih Ne re*kirajta tvojega i zdravja • ponaredbani. Čudovit uspeh naš*«rs Krvnega taja je d> b'l ponarejale*. Od »trakte jib in zahtevajte nazaj svoj denar. Pravi Ven Sfhlšck Bolgarski Krvni Caj ima podpis H. H. VON SCHL1CK. NA VSAKI »KATLJL Prireja in JAMCEN je ie pri
Mami Products Coapuj
9 Marvel ftaiUiag, Pittsbarch. Pa.
Pet mtts-ft-v trajajočo šfcatijo ft vam po&lj« za $1,00 cash, z nam k ali raor.ey order. <"e želite zavarovano. 10c. vej.
DR. ROSENTHAL,
6*2 PENN AVE-, PITTSBURGH, PENNA.	^^
Dr. Rosenthal, Specialist ie čes 20 let Ako
imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri. ste nervozni, bolan želodec, iediee. jetra, meliur, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen. uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo ie ste ozdravljivi.	,
POSEBNA PONUDBA za kratek fas in po zelo nizki ceni.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi is Evropa, Indije, Kitajske, Južne Amerike ln vseh dragih krajev aveta. On teli zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penit Ave., Pittsburgh, Pa.
luUMfti«* v Pitta bu r rba t*« 20 U*. Uradne are tedensko od ». zjutraj do 5. po pol. Ob četrtkih in aobotab od t. zjutraj do S. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do S. popoldne.
Govori se »Ioven»ko.	Ne sdravi po polti.	Izrefite in o bd ril ta to objav

Prosim cenjene rojake, če kdo vej kaj o mojih dveh bratih .J.VNE-' ZI' in M AKTIX l * ŽI TKC Doma sta i/. Semič a, okraj Orno-j melj. .Janez je I>L1 ranjen v (la-lieiji 10. sepTembra 1^14 in po-j tem j«- bil v bolnišnici na Duna-j ju. t e k<l<> i/uied ujetnikov kaj ve. naj mi	za kar bom j
hvaležen, alt naj se pa sama o-j glasita, ako bosta to čita-la. —j -Joseph Župec, 284 E. 16. St., j Flatbusb Sta., Brooklyn, N. Y. I ( 1-5—9)
HARMONIKE
bodisi cmkrteekoH vrste latMojoi b i popravljam po najnižjih cenah, * do lo trpežno In sanesljivo. V poprave ; zanesljivo vsakdo pofilje, ker sem 9i nad 18 let tukaj v tem poslu ln seda: t svojem lastnem domu. V popravek rastnem kranjske kakor vse dragi harmonike ter ra Conam po dela ka koiino kdo zahtev . bran vprašanj.
JOHN WENZKL, 1017 East 62nd St„ Cleveland, OUe
OPOMIN.
Opozarjam vse one. ki mi kaj' dolgujejo, da poravnajo r.voj doI*»| do 15. septembra. Kdor tega nt upošteva in ini doiguje, bo objavljen po vseh slovenskih listih. Frank Miglič.
IJox :i8. BeaverdaJe, Pc.. i-
I Rad bi izvedel za naslov JOIINA BARRA. ]»od«mače Mežnarjev iz l'<xlbtt/ na Primorskem. Oe kdo izmed rojakov ve, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj pa sam c«rlasi. — .Toe Liubieh. Box 27.".. Sheffield, Pa. ; (31-8—3-9)
Rad bi izvedel za JOŽEFA BOBNAR. ki biva nekje v Hackett, Pa. Kdor ve. naj mi blagovoli naznaniti, ali naj so pa sam javi. — John Glavič, 14003, Sylvia, Ave., Cleveland, Ohio.
(IG—9)_
Kje je ANTON VOLK ? Doma je iz Suhorja pri St. Petru na Krasu. Pred tlvemi je bil ttikaj v Chnclandu, kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Kdor mi pošlje njelgov natančni naslov, •dobi $T> nagrade. — Oeo. IIu-mer. 996 E. 63. St.. Cleveland, Ohio.	(4-6—9)
6HJt PENN AVE.
Povejte svojim prijateljem.
Kako je naravno zdravilo
EVROPEJSKIH DEVET RASTLIN
dalo pomoč v slučaju želodt-nih bolezni, revmatizma, zaprtja, neprebave, neredu v leOiean, mehurju in jetrah. Kako čudovito zdravilo da so In kako zabranijo
bolezni. EVROPEJSKIH DEVET RASTLIN deluje milo in prijetno na prebavne organe želodee, lediea, jetra, kri in ereva. Pošljite po eno škatljo še danes. Cena fl.00.
GITSNTHER DRUG COMPANY, Dept. C.
643« SI. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Prav rad bi izvedel za svojega bratranca JOSIPA TULL in prijatelja PETRA PIRGER. Oba sta doma iz vasi Mačkoje I>ri Trstu. Vsi trije smo prišli skupaj iz starega kraja 1. 1907. Prijatelj jc pred kratkim stanoval na 414 Ave. S, Bogalnsa. La., bratranec pa pred 8. leti v Los Ari gol es, C al. Prosim, ee kdo ve za katerega, da mi na znani njegov naslov, ali naj se pa sm_a oglasita. — Geo. Tuli, 758 N. Holmes Ave., Indianapolis, Tnd.	(31-8—3-9)
Rad bi izvedel na naslov moje sest ričrne ANE BAUER, zdaj o-možene NOVAK. Doma jc if. Grivca, Fara pri Koistelu, okraj Kočevje. Pied tremi »eti se jc nahajala v Kiiiisa* City, Kaivs. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da ga mi na-zmmi. ali »taj se pa sama oglasi. — John Baner. Thompson No. 1 Store, Republic, Pa.
(1-5—9)
Rad bi izvedel za. moje tri prijatelje : FELIKS KRAMAR. LUKA TI Š L AR in FRANK ROBNIK. Skupaj.smo bili leta J904 v Roslynu, Wash. Prosim, če kateii sam bere ta oglas, da se mi sam javi, če pa kdo d.ruari ve za katerega izmed omeoaje-nih. naj mi blagovoli naznaniti. Lawrence Krebs, Box 73, Cliff Mine, Pa.	(30-8—1-9)
Rlad bi izvedel za naslov svojih dveh bratov PETRA in AN DREJA ŠINIGOJ, doma Za-1 ovšč pri Dombergu na Primorskem. Pred enim letoan sem čul, da se nahaja Peter v srbskem in Andrej pa v ruskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o njih, da ini naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali pa naj se sama javita na naslov: Ivan Šinigoj, 1831 W. 21. Plaeo. Chicago. 111. V. S. America.
(4-6—9)_
Pozor, rojaki in znanci v ruskem ujetništvu! Rad bi izvedel za svojega očeta MATEVŽA KNAFELC, doma iz Zagorja na Notranjskem. V pri čet ki; vojno je sel na vojno kot voznik s svojimi konji na rusko stran in mislim, da je bil ujet preeej v začetku vojne. Zatorej prosi ni cenjene rojake v ruskem njetni«tvu. da m kdo poroča o njem. ali pa naj se s.un ogbisi svojemu sinu. Moj naslov je tako-le: Luka Knafele R. F. D. 1. Box 104 a. Turtle Creek, Pa. V. S. America.
ZBB*aBBBgBaBaaaHBBB
I Dr.LORENZ.
■ ] Jaz sem edini slovensko govo-[ I reči Siieeiaiist moških bolezni v nj Pittsburghu, Pa.
J g Uradne ure: dnevno od 9. do-I | poldne do 8. ure zvečer. V pet-| ■ kili od U. doi*»hlne do 2. poi>ol.
(! V nedeljo od 10 dop. do 2. poitol. S	DR. liORENZ,
K Specialist moških bolezni, K 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, %	Pittsburgh, Pa.
BBiaiiMBliifglEii!^^
DOCTOR KOLER
PITTSBURG H, PA
IL0TIN8KI ZDRAVNIK
Dr- Kol«r j« najatsrwV ilmsikl idr»»n!k. l»«e!al!«t * Pttt* buixhu. ki im>2SI«tno pr«Jt»o » zdravljenja v»rh bateui
Zdravi s (ltMiitia hlravilnm OUi. ki ca ja inmal dr. prof. Erileta. Ce Brna t« mozolj« ali Btkrik* po UltM. * phi, i»pt«i»-Dj« Um, boUein« v kocob, pi+dita tn 1x4! »tU tu b« kri. Na taka j ta. kar ta bolezen ae nalcae.
Kakor hitro opašite na sebi o^labehxr, ne čakajte. amj«ak pridite takoj in jaz vam bom povrnil moč in zdravje.
Vodeniea, kilo ozdravim v .*!0 urah in sieer brea .otx>ra«-ije.
Bolaani mehurja, ki po v« roe i Jo boleči ce v križu >n hrbta in včMih todl pri *po Umni* voda. ozdravim z cotovoatjo.
Ravautlaem. trzanj«, bo ledine, otekline, ar betic«, tkrofU i* drog« bate« I.Uiai.
Ki naatanejo valed o opiate krvi. ozdravim v kratkem iaaa in ni potrebao Wtati.
Uradna ura: od 9. do 8., ob petkih aaiao od 9. do a. ure. ob nedeljah od 9 do i ure
BiBiagniaiBBiEfBi^^
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
Siovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. SMBBgBHBBBHBBBBHBMHBBBBBHBBBBBBBBBHBM
POZOR ROJAKI
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom fiirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). B 8258 (Sem Blovenska dekliem -jr _ (Begiment po eeeti gre	13 C
■ 8259 (Vrieoprihajali,njegenib*loi«--(Divja rožica	lOC
1 8260 (Skrjanček poi« frrg6H jr-(Slišala aem ptičko pet' i«"*
Cena vsem trem $225 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi dm jib odposljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpoft-ljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče a finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak š ^ IVANPAJK, . ^ «66 Chestnut 8t, Oonemaugfc, Pa«
POUČNE KNJIGE:
Abnov nemSko-anglegkl tolmač,
▼eaui	r-JS0
Cerkvena agodovina	e.T0
Hitri rafunar	e-,40
Poljedelstvo	t—JS0 i Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan $1.00
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Mejerlingu)
.71
Sadjereja v pogovorih ' Slov.-angleSkl ln angl.-alov.
■iovar Trtna n9 ln trtoreja * Umna živinoreja i Umni kletar Umni kmetovalec Veliki elovenako-anglettl tolmač
ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE:
»| Bodi svoje sreče kovad	t-
Doli 9 orožjem Fabiola Mlklova Zala Pegam in l^ambergar Slovenske novele ln povesti Socializem
_ _ SoeUalua demokracija JAKOB WASCI0, i Trojka •70S Bonna Ava, Cleveland, OUa Vojna na Balkanu 13 svea. --Zgodovina e. In k. peSpolka fit. 17
NAZNANILO.	' ■Uk4ml
Cenjenim rojakom ▼ zapadnih
državah, Wyoming, Utah, v Coo-! radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
RAZGLEDNICE: NewyorSke s cvetlicami, burno-rlstičLne, božične, novoletna in
__28 velikonočne komad po	t—.08
ducat po	t^jm
11.60 Album mesta New Torka • kras-(—.40 j	aUkami, mali	i—JU
i_iBo j	ZEMLJEVIDI l
f^^O Združenih držav maU j veliki
£2.00 Avstro-Italijanska vojna mapa i Balkanskih držav Evrope
Evrope, vesan Vojna stenska mapa
e?.28 t—Aft (—Of v—.15 —JS0 93.00
Vojni atlas	ir-J2>
Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln West Virginia In vseb drugih držav po	—J2»
Avstro-Ogrske mall	i—-10
veliki vesas	—.50
Celi svet	s—
Velika stenska mapa U. S. na na drugi strani pa celi svet $3.00 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poStul na kam tel, ali počtaik anamt.h PoStnlna je pri vaeb cenah ie vračunana.
e=JI0 i—.00 fc-.OO e^XO i—.30 —.30 i—Jft e=A0 —.50 91.85
Veliki vojni atlas
▼qsknjocQi se enopskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemlje vidov«
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $3,00, ^
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZEr DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3,00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar poiljitt na:
Siovenic Publishing Company
88 Cortlandt StrMt,	' M Now York, N. 7.
ti > pooMattcn iproj«nati narot nino an "GHaa Naroda" tn iadajati toMdema potrdila. On jo pred leti ie vaikrat prepotoval države, v

i«l»iiail m artb ss Iwifci l—. kakae tmt H MftaMa nMa. OitwmihutiMiv •u« «awb kniai smU te Mri tek kakst M Mt*\\m kwMl &tkl te fcwtote ■■>■<■ o*s»4ma te Mlad. BatnatjM^ htetM aH teSMj« t takak
^W^jWU^teM hpJa ,
u rluJTtStrm«\m. Kte H mmU tetevlte kra
•wkntUsaiiateaim. PlUalakalp..
-ŽAttliSBffiSS^i-. >•»,
raston i