I» HOLE T \ K K C J E DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
FROLEÍTAREC
làlawil«» J ugoslo vanske Socialistične Ivfïe in Prosvetne Miilt«
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU
4T. — NO. 1843.
.. „«.j Miiff. l>~ ». IM1, •• Ii" r—>	'"■•
.HM*.. Ihr All «I C<M>H* »>i	I»1»
CHICAO, ILL., 6. JANUARJA (January 6), 1943.
S
'tihlifthe.l Weekly at 2301 S. Lawndole Ave.	LETO—VOL. XXXVIII.
Oblaki dim« n« gornji «liki so it j»pon»kih bombnik letal, ki >o bili t*atreljeni v morje z ameriike bojne Udje pri Guadalcanalu na 1'acifiku.
Jasen sporazum med zavezniki nujno potreben
NEVOLJA V ČUNKINGU. — PODPREDSEDNIK WALLACE PREDLAGA NAČRT ZA TRAJEN MIR. — DE GAULLE ŽELI VEC JAMSTVA. — KAKŠNA NAJ BO VLOGA SOV UNIJE?
Polemika radi Otona in očitki na prepire med Hrvati in Srbi
Dnevnik Chicago Sun je priobčil precej dopisov radi Otona-Habsburškega m Stimsonovego pisma, s katerim se je Oto dramatiziral v svo ih ambicijah postati cesar na dunajskem dvoru SI «ene polemike se vrše tudi v mnogih drugih listih, a v Jem slučaju
omenjamo le enega
Neki dopisnik se zgraža v njemu no Srbe, ki v "svo ih protestih proti Otonovim ambicijam prete "z vojno proti Avstrijcem, ki podpirajo nadvojvodo Otona" In to pretnjo tolmači tako, kot da Srbi groze s sabotažo, če se Avstri ct z Otonom organizirajo v avstrijsko legijo pod okriljem ameriškega poveljstva
Smešno1 A tc vrste dopisi vendar razkriva o dejstvo, da ima Oton propagandiste v vseh mestih
Neki drug' dopisnik polemizira zaradi članka Save Kosanovica, ki ga je imel proti Otonu m očita Jugoslovanorp, da sploh niso zreli za samovlado "Skuhali so si tolikšno godljo m se omrežili v zmedo da naj bi se najprvo sami izmotali iz nje, predno bi Avstrijcem dopovedovali, kako in pod kom na se organizirajo v legijo," pravi Jugoslovanom
Proti Cehom, ki so zoper Otonovo dramatiziranje tudi prav ostro protestirali, habsburgovci m drugi reakcionarji nimajo takega gradiva,-kakršnega lahko uporabi ajo proti Jugoslovanom Država slednjih ¡e bila zavožena, korumpirana, reakcionarno m je res bila že ko hiša iz kart, vse to vsled režima, ki se m na ljudstvo nič oziral
Umori v skupščini, pa nezadovoljnost na Hrvatskem, v Sloveni i, Macedomji, pa tudi v sami Srbiji, to je btla posledica politike čaršije Nasprotniki teh narodov in habsburgovci pa imajo s temdcvoi| gra-dva smešiti ljudstvo zrušene Jugoslavia, ki v tej vojni silno trpi Rešil pa ga ne bo ne Oto, ne Peter
Dolg zvezne vlade narastel na 112 in pol milijarde dolarjev
Na račun dolga zvezne vlade je ob kcncu leta dolgova vsakdo v tej deželi — moški, ženske, otroci—$846, ali *362 več kakor ob kancu leta 1941.
Ta dolg znaša v skupni vsoti $112,470.920,266.71, kar je tudi za Zed. države ogromna vtcta. In ves ta dolg je dolg vsega ljudstva, terej ga bomo plačali samemu sebi, oziroma sc zadolžujemo in na dolg vračamo z davki.
Dolg zvezne vlade bo rastel v nadaljne milijarde, ker je vojna, v kakršni smo seflaj, veliko dražja kakor pa je bila prejšnja.
Dohodki zvezne vlade v drugi polovici minulega leta
Novi (78.) kongres
soc. zakonom s jako nevaren
ti. I
TORIJ! OBETAJO POLOŽITI VES "NEW DEAL" NA POLICO. — PREDSTAVNIKI UNIJ PRIPRAVLJENI. — ROOSEVELT Z ADMINISTRACIJO JE CILJ NAPADOV
To sredo je pričel zasedati o:emir. *ed?inde eti zvezni kongres. Sešel se je v znamenju
varnost preti delavstvu s strani večine onih, ki so bili lanskega novembra izvoljeni v 78.
povečane opezteije Roosevel- kongres. Eksekutiva ADF je tovi administraciji. imajo izdala, dolg preglas, v katerem v obema zbornicama tisti po-1 izjavlja, da se bo borila zoper slanti in senatorji, ki so izvo- vse predloge, ki »o delavstvu
in ljudstvu v «plodnem v Škodo, a ob enem pa to svojo boj-
Ije.ii na demokratski listi, še veliko večino, to še vseeno ni
večina zvezne vlade, ker je i no napoved zavija tako, da ji gi polovici minuiega icia »o,	, ,	. .. I . . . ...	.. ... ...
znašali blizu o~m milijard do-	Sokratov prot. nj,. | b, torij, ne mogli pntBnitipe-
.	. , .» .	, .,•	„ ......	i cata nezvestobe in sabotira-
larjev, izdatki pa nad 35 mili-	Obetanje koalicije	. ~ . n.inač|MJ «»U^e
jard. izmed teh čez 32 mili-! .	....	. , .. "J"- lo je napačno stališče,
jard dolarjev v vojne namene. Se nikdar v zgodovini te ali kake druge dežele na svetu se ni razpolagalo s vsotami. In še nikdar ni bila nebena toliko dolžna. Toda ves ta dolg dolguje sama sebi. To pojasni, čemu je bil vsak iroški, ženska in otrok ob koncu leta dolžan $846, pa če ima kaj privatnih dolgov ali ne.
kajti delavci so tisti, ki delajo tudi v vojnih naporih, ne pa lastniki industrije, ki strižejo dhidende, in ravnatelji, kregajo nad znižanjem če'
Poitalijančevanje Ljubljane
Kdor ni bil do pričetka sedanje vojne v Evropi še noben-krat v Gorici, ali v Postojni, bi dobil vtis, da sta to »popolnoma
Obetanje koalicije
Ze po /.adnjih novemberskih volitvah, in na sestankih ta to-
rek so republikanci tipali re- 1JiailIllll	XV,
\mSIiHa Hkci6narne elemente z juga in ¿h-jdende, jn ravnatelji, ki se
TTSu kJer ie so bili Voljeni, da ** kregajo nad znižanjem "pla-bi združili z njimi posebno za zrušenje zakonov, "ki ovirajo \
vojno", ^re se jim pred vsem "Ljudski'* zastopniki za dve
za porusenje postav, ki poma-j	meri
gajo delavcem, in sedaj, pod ... . . . , _____ .
• J. , .. . .	Vsi reakcionarni kongresni-
geslom, da unije ovirajo ame-	...	. ...	„ .
.	, . •	ki :n senatorji kar naprej vpi-
nške vojne napore, hoce o	... • _ . '. .V
.. ...	... . .	jejo, da je nujno potrebno po-
razve javiti vse tisto, kar je	J/	, • , j«
... J . .	i • ♦ *	stavo o maksimalnem delavni-
bilo sprejeto njim v korist po	... . . ,	i-
i ■ 1 • • i • '	ku preklicati, ceš, da dovolju-
padcu administracije, ki je o-	. \ ,______ ________/__
betala praženega piščanca v
vsako ponev in avto ali dva v
vsako garažo.
Unije na straži
Med zavezniki bo treba le-1 VVillkieju. izjavil, da ni pred-tos ve£ zavezništva kot ga jei sednik kraljeve vlade Zato, da bilo. zato, da bo tudi mir za- bi igral vlogo likvidatorja ini-vezniški, ne samo vojna proti perija Velike Britanije. \'ladi osišču. To določno pokazujejo v funkingu take nedoločne iz-zapletljaji, ki na javnost v de- jave ni?o bile všeč, še bolj pa mokratičnih deželah ne delajo je ("iang Kaišek hudoval. dobrega vtisa, v osiščnih pa jih ker mu ni y pelo prepričati fašistična propaganda izrablja i Churchilla, da bo /a zavezni-za hujskanje ljudstev, ki so ko dobro, ak<> zavzame \ Indi-pod njim. proti Zed. državam ji \ -A j /pravno politiko.
in Angliji. V očigled temu se	,
je podpredsednik Wallace v Zlorabljanje neSoKlaSJa
govoru po radiu oglasil z načr- Tega in slične nesporazume prjje^na tom za povojno ureditev, o ka- jn nesoglasja, ki jih je v svojih A u J . terem sedaj pretresajo v vseh kritikah rglašal posebno Wen-, deželah.	'del! Willkie, propaganda v
iHirlinu in \ Tokiu spretno u-
Odnošaji s Kitajsko
AMERIŠKI LISTI 0 SPORIH MED ČETNIKI IN PARTIZANI
Pred par meseci smo v Pro-letarcu omenili, da se je raz-dvojitev uporništva proti osi-šču. ki je nastala lansko.i>o-mlad v Jugoslaviji, in se razplamtela v poletju m proti jeseni. precej tednov za molče va-lo, ker je bila zadeva pač ne-
precej dobro poročilo pa pol«? mnogih površnih notic New York Times.
Harper's Magazine je tudi
italijanski mesti. _ ____j__Yoditelji unij vedo, aii saj
Enak proces poitalijančeva- j upati je. da vedo, kakšna ne-
nja vrši Italija po okupiranju i.j— ---- ■ -	i
v Ljubljani.
Slovenski spomeniki, kar jih je bilo tz kovin, so bili poslani v njene municijske tovarne, druge so razbili.
Ulice in trgi so dobili italijanska imena. Ljubljana ni več Ljubljana, nego po italijansko Lubiana. In ulice ter ceste v nji imajo imena kralja, imena italijanskih umetnikov, pisateljev, zgodovinarjev itd., nam-
je delati vsakemu povprečno le 40 ur na teden. Resnica je, da določa za ure dela preko maksimalnega časa le višjo plačo, v enih primerih plačo
(Nadaljevanje na 5. strani.)
imel razpravo. Christian Seien- re/imena onih Italijanov, ki
ce Monitor pa že mnogo vesti in pojasnil.
Kritično o tej stvari je pisal
jih priznava za slavna fašistična Italija.
Glavni uradniki so Italijani.
i parkrat že tudi New Leader. Slovenski uradniki so jim pod-A ker je dobila ne samo ve-1 ki zvfača vso krivdo na komu-[re jeni in izbrani so za te slu-lik, nego zgodovinski obseg, so I niste, dalje revija Nation itd.: je taki, ki so bili "za hlap
| porablja.
Nikomur ni skrito, da je ki-j }»re(| ,,ar dnevi je radio iz tajska vlada z nami včasi jako Berlina, kakor poro-.'a Associ-ne volj na. V vojni je že kakih alf(i pre;H.
se^t let, med tem par let čisto sama. Zapadne velesile so ji obljubljale pomoč v materija-lu, in res ga je nekaj mesecev veliko dobila. A med tem je Francija padla v Hitlerjeve žrelo in francoska Indokina, preko katere se je Kitajsko
poudarjal. <la je /a Kitaj ko najboljšo,* ako se spoprija/.ni s svoj6 "prijatelji-( >" Japonsko in sklene z njo mir. češ, ako Kitajska ostane v zavezništvu /. Zed. državami in Anglijo, in če slednje zmagajo. bo (Kitajska) potisnjena spet v koš zapadnega (evrop-
največ zalagalo z municijo in ; skega-ameriškega) imperializ-živili, se je podala japonske- ^ ma a v zvezi /. Japonsko pa
se polagoma začeli ukvarjati z njo ne samo v vladnih krogih v VVashingtonu, v Londonu in v Moskvi, nego tudi časopisje v Ameriki, v Angliji in drugje.
Boji partizanov so oglašani za komunistično grbanje, podpirano neuradno iz Rusije, čet-niki z Mihajlovičem na čelu pa za gibanje, ki je zvesto zamejili vladi, kralju Petru II., in pa
Se predno so bili ti članki v angleškem tisku objavljeni,
ce rojeni, za hlapce vzgojeni' Partizani ali pa kdo drugi
da se ravna po politiki Wash-, po poraženju fašizma n^ več
ingtona in Ix>ndona.
mu vplivu.
Pomoč s te strani je bila za Kitajsko končana.
Ostala je 7.a pošiljanje še Burma in cesta njenega imena. To so vzeli Japonci kmalu potem, ko so udarili na ameriške, angleAke in nizozemske posesti v A-ziji. Sedaj je Kitajska za dovoz potrebščin v velikem odretana od sveta. Ko je bil v glavnem mestu bojujoče se Kitajske, v čunkingu. Wendell Willkie, se mu je ("iang Kaišek na diplomatičen način potožil, da je Kitajska zapostavljena, da dobi podpore, in da ji ni še nič zagotovljeno, če jo bodo zapadne velesile po zmagi smatrale še za napolkolonijalno državo, ali pa pebi enakovrednim. Kitajska hoče enakopravnost
-e ji obeta sijajna bodočnost.
V enakem tonu deluje med Kitajci japonska propaganda. Nedvomno meša glavo mnogim ljudem, ker je huiskati in zavajati lalzlje kakor pa jih držati v razsodnosti.
(Nadaljevanj« na .'t. strani.)
boju spis v reviji Saturday Evening Post z dne 19. dec., ki pa ga je priobčila vsled vpliva cenzure le polovico, svoj spis v celoti pa je izdal potem v pamfletu.
Daljšo razpravo o tej borbi med sovražniki osršča v Jugoslaviji je imel magazin Time,
*mo v Proletarcu pisali, da je j tu in tam koga izmed njih ubije, kazen za take drzne, maščevalne čine, pa -plačajo talci.
Se nikdar v zgodovini se ni raznarodovanje in uničevanje pod jarmi jenih narodov vršilo tako sistematično in brutalno kot se to dogaja narodom, ki so padli v pest Hitlerju in Mus-soliniju.
Vzlk temu plehka ameriška politika nastopa napram Italiji kot da je ona tista, ki potrebuje simpatij in rešitve iz " pod jarmi jen ja".
do tega «pora priAlo vsled dveh temeljnih nazorov: Eden zre v proišlost in deluje za povratek van#o. V taboru drugih pa se bore ljudje, ki hočejo v bodoč-no*t. Kajpada, da so med njimi tudi pustolovci, morda marsikdo še na vodilnem mestu, a smoter onih, ki se bore je, da
na'zaj pod staro, okorelo biro-
-»	IIMC4 M J I' X» M	» V »» «	v»» v»	»v	- - —
Louis Adamič je imel o tem j kracijo in pod njeno tradicij-
sko balkansko mentaliteto, pod razne cincarje in ciganske politike, nego v res boljšo bodočnost.
Izkazalo se je baš v sedanji tragediji, da je bila jugoslovanska politika tako silno za-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
"življenje se drami v niia-vah. ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči. roke se iztezajo, fcščejo ciljev/' — Ivan Cankar, Bela krlzantema.
Leto 1943 prinaša večje davke - in višje cene
To, da smo v vojni, bo vsakdo občutil v tem letu še znat-premalo no bolj kakor v lanskem. S 1.
januarjem se odračun« od vsa
vati še leta in leta potem, ko	kopravnost, toda tiati, ki za- naj jih zavijajo v cenejši ovi
bo vojne konec. Saj niti ie vse	služi le 12 dolarjev, bo svojih jalni papir itd. Peki »e prito-
prejinje niso bile poravnane,	pet odstotkov odtrgane vsote iujejo in ne bo dolgo, ko bo
dasi so bile v primeri s seda-	pogrešal veliko bolj kakor pa tudi kruh dražji.	. ^
ke vsote, ki jo kdo prejme za njimi majhne.	eni, katerih plača gre v »tota- Mleko »e je
plačo, pet odstotkov. Sicer Napaka v sedanjih davčnih	ke in tisočake na teden.	žilo v mnogih krajih. Maslo »e
mnogi ki se pečajo z davčnimi odredbah je to, da zadene to	Drugo, kar bo v tem letu mer.ikje težko dobi in pa dra
zadevnmi, vprašujejo, čemu se breme proporčno najhujše	neizogibno, je novo viianje go je. Prezorvaci|e »e to pro-
♦	hoče enaKopravno*i ne ti k »ngres in vlad« odločila one, ki ga najtežje ztnaguje-	cen živilskim potrebščinam dajalo po	l
Vininione države so se že >z- za določen, trajnejši davčni si- jo. Vsi protesti proti temu ni-	Pelcom so podražili z vladno Obetajo, da borne kmalu tu
Zed in j en«	_____nAffMMfA Am „ am	,e niče^r izdal L češ. da	«olc. t «dstot- di oblačila smel. kupovat na
karte. Toliko in nič več.
edin i one <i r a « * " w «c • "	- — —-------- —* * — — —	- - — » -— ^ —	i - ——-- - r-------- —
iavile da se odpovedo svojim	»tem, namesto da »e ga spre-	•© ničesar izdali, češ, da je da- odobritvijo moko deset odstot-
tak<>7vanim ekstraterrtottjal-	minja vsakega pol leta ali pa j vek sedaj na vse sorazmerno kov, a pekom pa naročili, da	-	^
n\m Dri¥»«f«^fn na Kitaj-	še hitrejše, toda vsakdo ve, d.	naložen. Torej če zaslužil $12 naj kruh prodajajo po prej-	Vojna .tane.
Tkem in âlttno je storila An-	bodo davki višji in višji, a še	na teden, plača. 5 odstotkov, injih cenah. DéVoljeno pa jhn	»^^J^JVTî
ST toda manj odločno In	vseeno nezadostni za kritje	in če pa pet tieoč dolarjev in je prihraniti kolikor morejo t	nepnIAe tud, onim, k. jo tut«
•hi«? J« Churchill v onih	vojnih izdatkov. Te obveznosti	več na teden, istotako pet od- obratnih isdatkili. Na primer, ! jo It « daljam • » vení,,,
dneh indirektno v odgovor	zvezne vlade bo treba plače-	etotkov. Na papirju je to ena- naj ne režejo več itruc.v !*©••,	^ "J1*1'
Vstop Proletaraca v osemintrideseto leto bojev in uspehov
Pred 37. leti, januarja 1906, je izšla prva številka Proletarca. S to stopa v svoje 38. leto.
Veliko se je že dogodilo in spremenilo v tej dobi. Toda naloge, radi katerih je bil ta list ustanovljen, so ostale nespremenjene.
Noš program določa odpravo vzrokov za vojne. Vzroki zanje so še tukaj tako močni kakor v pro-šlosti.v Temeljni vzrok je kapitalistični sistem. Ta je še tu kakor je bil. Naš cilj je svobodna človeška družba, v kateri bo človek lahko človeku brat, namesto da bi bila od časa do časa pognana v borbo drug zoper drugega, kakor se dogaja v sedanji uredbi. Zato Proletarec propagira socializem, resničen, mednarodni socializem, ki je ogromna naloga za ves svet.
Mi v nji pomagamo kolikor dopuščajo naša sredstva in naše moči.
Vrh tega je Proletarec bil glasnik zatiranih in izkoriščanih skozi vsa ta leta v stavkah,v zahtevah za mezdo, ki bi delavcem omogočila dostojno življenje, bil je za socialno zaščito že davno predno se je pojavil kak new deal, kateri je rešil deželo iz kaosa s črpanjem iz našega minimalnega programa. Proletarec je bil za javno zdravstvo, ki je nujno potrebno, in ob enem se je vsa ta dolga leta tepel z nazadnjaštvom in x drugimi sovražniki napredka.
Veliko, zelo veliko naporov je bilo vlof^nih v to borbo. Niso bili zaman.
Kako vse drugače bi bilo med našim ljudstvom, ako ne bi imeli pred 37. leti energične skupine, ki si je upala, vzlic svojemu težkemu boju za vsakdanji kruh, ustanoviti Proletarca! Govorila in delovala je za socializem in za ljudske pravice odkrito, dasi je bilo takrat to marsikje v tej deželi jako nevarno in je bil marsikdo ob službo raditega. Tako je več ali manj še danes, bodisi v tej in v mnogih drugih deželah.
Z borbo za pravičnost, za socializem, v katerem bo prava demokracija res mogoča, moramo nadaljevati. Proletarec izhajo edino zatadi te naloge in bo v nji nadaljeval.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Dalavska Tiskovna Dralba, Ckicago. 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa eelo leto $3.00; ta pol leta $1.7»;
sa četrt lota $1.00. Inoiematvo: sa celo leto $8.50; ta pol leta $S.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitav v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 190«.
Editor_________
Business Manager.
.....—Frank Zaitz
.Charlea Pogorelee
SUBSCRIPTION RATES:
Jnited States: Ona Year $3.00; Six Months $1.75; Threa Months $1.00. Foraign Countries, Ona Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawn dal« Avenue	CHICAGO, III,,
Telephone s ROCKWELL 2864
Demokracijo si fazni interesi razi i eno predstavljajo
Demolcracija je v našem smislu besede sredstvo, s katerim si človeška družba lahko svobodno, na miren način, izboljšuje Svoje razmere in samega sebe.
,.V<	i
Reakcionaren bogataš pa si jo takole predstavlja: Imej volilno pravico, dokler boš glasoval za moje kandidate in dokler ne boš zahteval ničesar od mojih bogastev.
Saj ni še dolgo tega, ko je bil običaj pošiljati na stavkarje ne le oboroženo silo, nego je svojo voljo uveljavljala a streljanjem v delavce.	^
Branila je "red in mir". Po takih bojih in krvolitjih so se večkrat vršile kongresne preiskave. To je bilo demokratično, kar se politike tiče, toda na ekonomskem polju so delavci vzlfc ogromnim stavkovnim naporom in žrtvam le redkokdaj pridobili. čestokrat so »bili po stavki na slabdem ko prej.
Seveda, ta ali oni lahko reče, čemu pa se delavec ni posluževal volilne pravice tako, da bi bilo njemu, ne pa izkoriščevalcu v prid?
To je logično vprašanje. A kapitalist ve, da bi bili delavci, čim bi se zavedli «voje važnosti in pomena svoje demokracije, nevarni njegovemu redu, «pa jim je dal stranke, organizacije, časopise. cerkve in šole na tak način urejene In usmerjene, da napeljujejo vodo na mlin »gospodarjev. Ta voda »o delavci. In so tudi sedaj še pod takimi vplivi.
V demokratični uredbi kapitalistične države je demokracija, oziroma ustava, sijajen dokument, toda v praksi vendar ne pomeni, da smo vsi enako svobodni in z enakimi pravicami. Naselbine delavcev ob fabrikah in rudnikih, in letovišča in prezimovališča bogatašev pričajo to, d asi stanovalci obojih žive od »tih fabrik in istih rudnikov.
Socialisti si demokracijo idealno predstavljajo in zamišljajo si jo v korist vsed ljudi vsepovsod. Toda bogataški sloji smatrajo tako demokracijo za upiranje sedanjemu redu, za revolucijo jn kakorkoli drugače ji še morejo dati pečat izvržen ja.
Kakor v prejšnji, tako je poudarjanje demokracije v modi tudi v sedanji vojni. Vsak kralj ali pa pretendent za vladarja jo poudarja, če je na strani dežel, ki so v vojni z osiščem. A pri tem misli le na svoj tron, na svoje razkošje in na svojo varnost. Ce jim demokracija kje postane nevarna, se poslužijo sile, da si ohranijo svoje privilegije.
Za pridobitev demokracije in za njeno izpopolnjevanje v civilizacijo fe ljudstvo plačalo že z mnogimi življenji. V prvi svetovni vojni je bilo geslo, da je cilj zaveznikov preurediti svet tako, da bo varen ze demokracijo.
Po zmagi pa so odločujoči diplomati in gospodarji bogastev mislili zgolj na utrditev svojega imperializma in na povečanje svojih bogastev.
Posledica je druga svetovna vojna. In kakor v prvi tudi v tej poudarjamo demokracijo. In kakor v prejšnji, obljubljamo ustvariti trajen mir, obetamo svobodščine in osvoboditev revnih slojev pred pomanjkanjem.
To je dobro, a vprašanje je, če so tisti, ki to obljubljajo, pripravljeni odpraviti vzroke, radi katerih imamo bedo, izkoriščanji, diktature in vojne.
Delavstvo, ki je bilo ipoleg liberalnega srednjega sloja temeljni borec za demokracijo, je v skoro vsi Evropi zasužnjeno. In še marsikje. Njegove sijajne organizacije so uničene, njihova imovina zaplenjena, in civilne svobodAčine izruvane. Kako se je moglo to dogoditi? Zaradi tega, ker so postajale gospodarske razmere take, da so se hoteli posedujoči rešiti iz nevarnosti socialnega prevrata kakorkoli in rešilna bilka jim je bil fašizem.
Demokracija, da! A za njeno jamstvo je treba več kot le volilne pravice in takozvane dostojne mezde. Treba je, da postane gospodar države — vseh držav, ljudstvo! To se zgodi, kadar postanejo bogastva ljudska last, z demokratično upravo. Torej demokratični socializem.
JOJKO OVEN
RAZGOVORI
Sipina aomskik vjotnikov v Afriki. Podnli so so Antfleio« na svojob boga is Egipta v Libijo.
VPRAŠANJE JUGOSLOVANSKEGA PRIM0RJA V OČEH ITALIJANA
V Buenos Airesu v Argentini izhaja MItalia Libre", o katerem trdijo, da je najvplivnejši italijanski list v vsi Južni Ameriki. Bil je priobeen 10. oktobra, jugoslovanski informacijski center v New Yorku pa je oskrbel slovenski prevod članka dne 31. decembra. Listi is Južne Amerike namreč prihajajo v New York z veliko zamudo, ker ima pač v vojni m vrh tega jih pregleda ie cenzura, p red no •mejo naprej. Komentar JIC pravi med drugim:
"Italia Libre je najvplivnejši italijanski časopis v vsej Južni Ameriki. Dejstvo, da je prinesel t« članek, dokazuje, da ae zdaj tudi že nekaterim Italijanom odpirajo oči. Zaključki tega članka sicer niti z daleč ne krijejo naših pravic in potreb, vendar pa so zanimivi, ker odločno obsojajo stara pota italijanake imperialistične politike." Prevod članka iz Italia Libre se glasi:
Ščuvanje proti pošiljanju živil zaveznikom,
Tisti v Zed. državah, ki so do 7. dec. 1941 delovali v organizaciji "America First", češ, nobene pomoJi Angliji» se siino radi spotikajo ob pošiljanjih potrebščin v dežele, !ki so v vojni na naši strani.	)
Mnogi veliki burbonaki časopisi so še posebno drsni v tem hujskanju in potvarjanju resnice. Svojim čitateljem pripovedujejo, da ae še celo v Afriki mast« z ameriškim mariem te
»Polemike, ki so se razvnele svoj čas radi izjave jugoslovanskega ministrskega predsednika generala Simoviča in potem znova zagorele, mi dajejo povod, da napišem par besed o tem starem problemu, ki grozi že v naprej zastrupiti medsebojne od noša je obeh sosedov na obalah Jadranskega morja. Mislim, da ta problem dobro poznam, ker sem rojen v onih krajih in stvar bolj izčrpno raziskal. Zdi se mi, da sta obe strani valed nerazumevanja zagrešili mnogo pomot, ko da bi nekdo vzel v roke prizmo in si belil glavo, dali je stara ali zamenjana. Zagotovo pa je, da je to medsebojno nerazumevanje povzročilo mnogo trpljenja, zamud in usode-polnih zablod na potu onega duha, o katerem je sanjal v Lokarnu dobri in patetični Briand, ko je imel v onem zgodovinskem parku s Streseman-nom svoje samotne razgovore. Koliko zapravljanja časa, koliko izgubljenih iluzij!
Gaetano Salvemini je s svoje strani posvetil v ta problem ter pokazal njegov značaj z geopolitičnega in gospodarskega stališča jn bil obenem s Carlo Sforzom od nacionalistov obtožen kot izdajalec, ker je odklonil postaviti mejo na Dinarske Alpe, po vsej dolžini njihovih grebenov in požreti dodatne stotisoče Slovanov.
Odbor iz Julijske Krajine postavlja grofa Sforzo pred dilemo, ki ni niti zgodovinsko resnična niti stvarno logična. Z ene strani ga obtožujejo, da si je po krivici prilastil nekatera ozemlja, a z druge (italijanske) ga obsojajo, ker tega ni storil. "Ako hočeš ubiti psa. reci, da je stekel0 (francoski pregovor). Toda Salvemini se
ni brigal za zahteve vojakov, ki niso politično pametni; takrat smo živeli v ozračju neplačanih računov in sence premirja v Kormoni so težile na delegate, tako da smo <Italijani) dobili mejo, ki je skoraj idealna.
Zdaj pa, ko se Jugoslavija bori s hrabrostjo dostbjno njene s lavne preteklosti, nam kaže zavozljanost etniških razmer v Julijski Krajini, kaj se bo godilo na mirovni konferenci, ako tega starega spora ne rešimo v naprej, in sicer tako, da bosta oba partnerja zadovoljna.
Neštevilno neumnosti, ki so jih italijanske oblasti skozi 20 let zagrešile napram 'tujemu" prebivalstvu, so dosegle svoj vrhunec zdaj. ko si slede druga za drugo, v izvrstnem imiti-ranju nacističnih sistemov zatiranja podjarmljenih narodov.
Stremljenja, ter slepo in brutalno uničevanje krajev» prevzemajo svobodne Italijane s strahom, ki z vso odločnostjo odklanjajo vsako odgovornost in zahtevajo, da se jim ne pripisuje nobene krivde za politiko nupram Slovanom od leta 1918. naprej. Avstrija, celo osovražena Avstrija, je ravnala z večjo razsodnostjo in kljub žilavemu odporu proti raznarodovanju s strani učiteljev in duhovnov v Sloveniji in Hrvaški, vendar dosegla, da se je vojaštvo iz teh krajev vedno junaško borilo za svojega fevdalnega dunajskega gospodarja.
. Jugoslovanske zahteve so usmerjene predvsem na Dalmacijo in na tržaške, goriške in puljske pokrajine, o katerih trde, da so z ogromno večino slovenske, oziroma hrvaške.
tukaj pa nam vseh teh stvari manjka in nam nudijo konjsko meso, ker gre goveje v druge krajo.
V	podtalni kampanji pa se pripoveduje: Zvezna vlada preživlja Angleže in Ruse, Afričane in Avstralce, ali kamor že kaj more poslati, mi pa vse to plačujemo in se udiramo v pomanjkanje.
V	resnici je ameriška živilska pomoč zaveznikom veliko manjša kot si marsikateri predstavlja. Znatne zaloge živil gredo našim armadam v vse kraje kjer ae nahajajo, in mnogo tudi na — dno.
Vsled vojne kakor je sedanja, je torej postal živilski problem v drŽavi izobilja zelo resen. Veliko kritike nad napakami merodajnih vladnih organov je upravičene. Napačno pa je zlorabljati pomoč, ki jo dajemo v Živilih m blagu drugim deželam v hujskanje tukajšnjega ljudstva proti njim, kajti take propa-
O Dalmaciji raje ne bomo govorili, ker je popolnoma hrvaška, razen al*o bi hoteli povzdigniti 8,000, ponavljam» I osem tisoč Italijanov v položaj i narodne manjšine. Njena geografska in strategična važnost je ogromna, ker bi Dalmacija v rokah Italije napravila iz Jugoslavije italijanski gospodarski protektorat, ali pa jo primorala v nasprotnem slučaju, da z nami pretrga tf-♦ govske zveze in potem usmeri svoj promet po rekah na Donavo in v hanseatska mesta. Vse to so čtare in zelo znane i Ftvari.
Starinske in spoštovanja vredne benečanske razvaline v ! Trogiru in Dioklecijanovi o-stanki v Solinu predstavljajo I lepe strasti-polne, zgodovin-sko-literarrie emocije, ki so privedle fatalnega pesnika iz palače Vittoriale do tega, da je začel streljati iz svojih malo nevarnih topov, za katere pa vendar plačujemo tako visoko ceno. Vse to pač razvnema pa-triotično in laži-patriotično zavest mornarjev obalske plovbe in razgreva skupino staroko-pitnih čitateljev Danunzijeve "Ladje", posebno onih Čitateljev, ki še nimajo 18 let — toda vse to ostaja v hladnem okvirju arheologije.
Tako prihajamo do Trsta, ki je popolnoma in znamenito italijanski, ki se je hrabro boril, da bi takšen ostal in se spo-jil z materjo domovino, ako-ravno je pokojna Avstrija z vsemi sredstvi brezuspešno poskušala, da zdrobi — ker ga razbiti ni mogla — granitni blok njegovega italijanstva. Toda s tem je v tej pokrajini tudi vse končano. Vse ostalo je kompaktno slovensko in komaj kilometer izven mesta se ne sliši ve^ italijanske govorice.
Puljska »pokrajina in Istra pa predstavljati etnl^ko in jezikovno mešanico, ki se vleče predvsem vzdolž stare meje med Beneško republiko in avstrijskim cesarstvom, deloma ob reki Mirni, deloma pa po črti, ki deli obalno, popolnoma italijansko zono od notranjega dela, ki je hrvaški, akoravno ne več čist, temveč pomešan in prepleten z mnogimi naselbinami, posebno iz Furlanije in Karnije, ki so bile postopoma absorbirane. Kljub temu pa se nahajajo še v mnogih središčih v notranjosti majhne in »borbene italijanske ireden-tistične manjšine, vključene v hrvaško celino, ki so se vedno upirale.
V pogledu goriške pokrajine pa je priroda, in sicer reka Soča potct$rnila tako jasno in točno mejo, delečo dve grofiji, da izpušča le prebivalstvo glavnega mesta, ki je kakor Trst, obkoljeno od kompaktne slovenske zotoe na levem bregu reke Soče.
v Te tri pokrajine predstavljajo zaledje tržaške luke, ki je po aneksiji za vedno izgubljeno. To je neoporečno dejstvo, kj je bilo načelnikom italijanskega iredentizma dobro znano; kar niso mogli vedeti v naipre.j. je bila u*t\aritr\ ir zave od 15 milijonov prebivalcev (petkrat več nego prebival
Sedaj, ko smo leto 1942 skončali, se je veliko pisalo, kateri ddgodek v njemu je bil najpomembnejši. Kar se mene tiče, po moji skromni misli, je bil najpomembnejši in skoro CÔlovo odločilni dogodek obrana in ustavljenje Nemcev pri Stalingradu. Pomembna kot je sedanja, ali bolje, sedanje ofenzive Rusov, ali zavzetje Algirije po Amerikancih, teç engleška zmaga nad Romme-lom — junaška obrana Stalin-grada zatem ni vse, kajti z u-navljenjem Nemcev pri Volgi, je dana prilika za druge zma-
Requtscant in pacem
* * m «» \ t.. i? a t-ci r» *
Nikdar niso bile gornje besede tako na mestu kot v sedanji Darianovi aferi. Bog ga je ravno ob pravem času poklical k sebi, seve bolj na robat način — ali drugače zelo efektiven. Sedaj so se vsi oddahnili. Fanta, kateri je pokojnega Darlana spravil na drag svet in kateri je, ko to pišem, še vedno misteriozna oseba, so takoj ustrelili. Na ta način ne bo nerodnega govorjenja kdo je kriv in kdo ni kriv — pa mirna Bosna. V Washirgtonu so bili btfje zelo iznenadeni, ali ¿edaj je menda ie vse v redu. V Londonu in Moskvi niso nič prikrivali, namreč veselja, ob tako dobrem koncu.
Dailanovo mesto je dobil general Henri Giraud, o katerem se ve, da nima simpatij v Vichyju. In skoro gotovo bo prišlo sedaj do zbližanja raznih struj v francoski Afriki.
Vojaški položaj v Afriki ni ravno kaj ugoden. Izgleda, da se je Rommel z večino svo i armade izmazal iz zavezniških rok in z njo srečno pri-mahal v Tunizijo. Tunis in Bi-zerte sta še vedno v Hitlerjevih rokah. Zavezniške armade, • katere dol že neprestano deževje za svoj neuspeh, so še vedno okrog trideset milj od teh dveh točk. V prihodnjih par tednih bo skoro gotovo padla odločitev, kajti predolgo odlaganje lahko zavleče vojno za nedogleden čas.
Featung Europa
Alvarez del Vayo ima v ma-gazinu Nation zelo intere*an-ten članek pod paslovom 'Trdnjava Evropa". To evropsko trdnjavo so si naciji zamislili kot zadnjo obrano svojih osvojitev. Da to ni sala, bo verjel vsakdo, kateri prečita Vayov članek. Kot je nedavno rekel Goebbels: "Ako pride dan, ko bomo morali s pozorišča zgodovine, bomo zaprli vrata na način, da se bo streslo vesolj-stvo in človeštvo bo ostrmelo ob grozi."
Zato pošilja Hitler vojaštvo v Tunizijo, katerega krvavo potrebuje v Rusiji, da ustavi zaveznike ter si pridobi čas za utrjenje južne Evrope. Hitler ter njegovi generali vedo, da ofenzivno se njih moč bliža koncu. Radi tega so si zamislili velikansko ozidje modernih utrdb, katere bi vezale ves evropski kontinent. Za temi utrdbami, katere bi bile za-, dostno preskrbljene s potrebnimi živili in s suženjskim delom podvrženih dežel, bi lahko Nemci po Goebbelsovem in nanokrm načrtu vzdržali ta-Tco dolgo, da bi se zavezniška moč izčrpala. Temu bi pa sledil pogojni mir, kateri bi bil— Pax Germanics.
In lahko bi se zgodilo, da bi v slučaju dolge vojne načrt za tak mir — «a ploditev s Hitlerjem, dobif precej privržencev. Da se Nemci v resnici pripravljajo za nekaj «ličnega, pričajo poročila iz Grške in iz Italije,
Pri nas
Podpredsednik Wallace je zopet govoril. V svojem obširnem govoru je ponovno trdil o potrebi organiziranja navadnih ljudi (common man) ter o federaciji Evrope. Njegovi govori se precej razlikujejo od tistih vsakdanjih fraz, katere navadno slišimo od predstavnikov v Washinftonu.
^Precej govorice je povzročila ponovna ienitev. Harryja Hopkinsa, katera se je vršila nedavno v Waahingtonu. čika-ška Tribuna je
s
i jedilni list, kateri je kot navadno na takih obedih pisan v francoščini. Tribuna je v*e U> skrbno prestavila v angleščino z dolgim komentarjem — Češ, kako se goste new-dealerji, do-čim Hopkins pripoveduje ljudem, kako naj hranijo kavo in Čaj. Vse to je smešno, ali v politiki zelo nevarno.
Dorothy Thompson piše v tvoji koloni, kako daleč so se profesionalne vere odtujile od današnjih potreb in razmer. Omenja, da so vse brez izjeme za status quo — in daleč od nekdanjih Kr ¿sto vi h naukov*. Sedaj pa čitam, da je Msgr. Luitfi G. Ligutti, izvrševalni tajnik narodne 'katoliške po-deželne konference v Des Moi-nesu izjavil, da "država, katera bi dala produkcijo in distribucijo v roke odjemalcem in tistim, kateri producirajo, bi bila najbližja katoliškemu idealu vlade." Omenil je poseben način agrarne distribucije ter kooperativ, in razdeljenje mestnega ter deželnega prebivalstva za zadostne življenjske potrebe po vojni. Njegovo mnenje je, da bodo po vojni tisti v Ameriki, kateri imajo (bogastva) , zahtevali nekakšen način fašizma — in tisti, kateri nimajo, pa neko formo komunizma. Dejal je tiidi, da je komunizem bližji /kristjan-skemu idealu kot je pa fašizem, ali vseeno za družbo v celoti ni dober. Dejal je: "Ce bo kdo (v tej deželi) hrepenel po fašjzmu, bodo to elementi iz National Association of Manufacturers.
Ruski relif
•
Direktnih prispevkov zadnje i ¿ase ni bilo. Za namizni prt je I dosedaj nabrana v«ota $225. Se $2?5, pa bomo imeli polno vsoto. Veselica, na kateri se bo oddal ta prt, bo zadnjo nedeljo v marcu 1943. Ta veselica, ki bo v prid Proletarca in teli-fa, mora biti ena največjih v sezoni. Ker smo že pri našem .listu, je dobro, da se pripravimo v tem letu za veliko kampanjo ne samo za naročnike, ampak tudi za 'prostovoljne prispevke. Cene se višajo in od naročnikov samih se delavski listi težko vzdržujejo, če je nam kaj za naše napredno delavsko gibanje sedaj in pa po vojni, moramo naš list vzdržati. Proletarec je ne samo najstarejši delavski socialističen list med Slovenci, ampak je tudi eden najstarejših delavskih in soc. listov v Ameriki v splošnem. In če je kdaj bilo treba stati na braniku med našimi delavci v Ameriki, je to sedaj, časi po kritični, in verjemite, sodrugi, da se dogodki vrše v strašni brzini. Naš list, to je vse kar imamo in na katerega smo mi vsi po pravici ponosni. Zato sodrugi in so-družice, kadar pride izvrševal-ni odbor pred vas s prošnjo, pojdite vsi na delo.
Na svidenje!
Vlagajte del svojega zaslužka v vojne bonde. S tem pomagate vojnim naporom svoje dežele, ne da bi od svojih vlog kaj izgubili.
Tole mi ne gre v glavo?
čemu je med troimenim tratskun jugoslovanskim narodom tako malo bratstva -
JMJNfc
«
POVESTNI DEL
BOGOMIR MAGAJNA
l lt VIlJI lll \.|\>ll\
gori. Benjamin se je tako vz-radostil, da se je glasno zare-ial. V istem hipu pa se je za-; .slišal od desne glas: "Blagor Njegova delavnica je bila gib truma angelov, zelo než- ubogim na duhu, kajti njihovo tako nizka, da bi se lahko z nlh bitij,* katerim so vztrepeta- je nebeško kraljestvo." — Be-dvignjeno roko dotaknil stro- vale perutnice kot krila eno- njamin se je sunkoma okrenil pa. Zato je bilo edino okno dnevnic. Njihovi obrazi so bili1 in zastrmel v meniške halje na bolj široko kot visoko. Ven- kot cbrazi Štiriletnih punčk, steni. Stavek je izpregovorila dar je bilo mogoče videti on- Zdelo se je, kot da pletejo nad srednja halja, halja patra kraj njega zanimivo pokraji- \ nekim ^¿dmetom, ki leži na Mansveta. Halji patrov Petra no. Tik pod oknom se je širil dnu reke. Za drugim bregom in Jakoba sta se temno zasme-samostanski vrt s košatimi, ze- se je dvigalo v zlatih terasah jali. Poln nevolje in očitanja lo rogovilastimi hrasti. Obda- pAcniČno polje, med pšenico je strmel Benjamin na halje in j al ga je niti dva metra visok pa so vsepovsod žareli za na-1 vzkliknil: "Zakaj zapirate oči samostanski zid, za katerim je ročje široki makovi cvetovi iz-i pred čudežem, ki se dogaja? padala pokrajina strmo navz- redno žive rdeče barve. Vrh Ali so mar slepe vaše oči? Po-dol proti široki in deroči reki. | gore, velikanskega svetega ša- glejte na goro in videli boste Onkraj r?ke se je razprostira- • tora, je sedel veličastno angel poslanca Gospodovega. ' —j lo nekaj kilometrov daleč po-¡Rafael, na lanjajoč se z levim "Ne vidimo na gori nič druge-1 Ije, poraščeno večinoma že z j komolcem na samo sonce. Z ga kot gozd zelenih dreves, " J dciorevrijočim žitom. Njive na I desnico pa je segal na pšeni- >o odgovorile halje. — in si njem so se dvigale v širokih i no polje, trgal razkošno ma- morda predstavljate, da sem terasah druga nad drugo. On- kovo cvetje ter si ga nakladal zblaznel," je vprašal Benja-kraj polja je šinila v zrak go- na belo haljo. To je delal ka- min z jokajočim glasom." ra. podcbna zelo velikemu str- ; kor nekdo, ki ie ne meni za ni- "Blagor ubogim na duhu, kajti
kogar in ki je ves zavzet s svo- j njihovo je nebeško kralje-iim opravilom. "Ali bo dvignil §tvo," je ponovila Mansvetova trepalnice in položil svoj po-1 halja s temnim glasom. Halji ?led v moje oči," je pomislil Petra in Jakoba pa sta vpra-Benjamin in s koprnenjem str-1 *ali očitajoče: "Benjamin, Besnel na angela na gor». Pripla- njamin, zakaj nisi zakrpal . alo ;e nekaj meglic in se raz- ^rajc, ki smo ti jih prinesli." . i *ti!o v venec krog angelove — "Zakrpal sem jih, častiti glave. Angel je res dvignil tre- očetje!" — "Nisi jih zakrpal, palnice in njegove oči so se Benjamin!" —Stopil je tik do polne rajskega smeha zagle-jsrajc in si jih ogledal z veliko dale v Benjaminove.	| pozornostjo. — "Res. nisem
Kotesce na stroju je nehajo JjJj zakrpal," Je »mrmral in
memu zelenemu šatoru. V sobi — pa so visele na steni tri meniške halje, ki bi jih bilo treba zakrpati. Te halje so bile last patrov Mansveta, Petra in Jakoba. Na žebljih je viselo tudi nekaj zelo poncšcnih srajc.
V sobi je sedel za šivalnim strojem frater Benjamin—človek star komaj dvaindvajset iPt — krepkega t lesa, vendar zelo nežnega, skoraj dekliškega obraza, i z katerega so žarele izredno šireke rjave oči. Rjava brada je kljub njegov mladosti segala skoraj do prsi. Benjamin je šival, toda kdoi bi ga videl, bi se zelo čudil iii bi se mu zdelo, da šiva svoje lastne misli. Na stroju ni bilo namreč nikakega blaga — v šivan ki, ki je urno brzela navzgor in navzdol, ni bilo sukanca. Vendar so Benjaminove sandale že nekaj ur neutru-' dno premikale strojni stopal-nik. ki je gnal zamašnjak in ta kolo (ia stroju samem. Med br-' nenjem kovinskega vretenca je Benjamin z izredno pazljivostjo strmel nepremično skozi okno. Njegove oči so bile poine začudenja in strmenja in so sijale kot začarane. Benjamin je gledal nenavadne stvari, tako opojno lepe, da je bil poln blaženosti in veselja. Po vztrepetavajočih obraznih mišicah bi bilo mogoče sklepati, da je bil tudi precej razburjen.
Povsod po rogovilastih vejah hrastov so namreč rasli za seženj dolgi palmovi listi si njezelenkaste barve, med njimi pa so žarele kot glave velike zlatorumene oranže. Na ve-* jah sta sedeli tudi dve rajči cam podobni ptici, ki sta se nemo gledali med seboj, ne da bi le enkrat vztrepetali s krili. Onkraj sinjega kristalnega zidu, ki je obdajal sveti grad samostan, je pobliskavala svetlo sinja reka, nad katero je rajala v enakomernih nemih kro-
JASEN SPORAZUM MED ZAVEZNIKI NUJNO POTREBEN
(Nadaljevanje s 1. strani.) Taktika, ki uspeva
Ako so poročila o užaljeno-sti vlade v Cunkingu resnična, bi se morala London in Washington potruditi, da sumniče-nje odpravijo z določnimi izjavami in z zagotovilom črno na belem, da se Kitajske v zavezniški strategiji ne smatra za manjvredno al i rtebodije-treba državo. Ker se tega ni » storilo pravočasno, so prišle v svet vesti z naslovi kot "Kitajska vojna komisija bila poklicana iz Zed. držav valed zapostavljanja".
Zdi se, da bo vlada v Wash-ingtonu to na kak način popravila, a že to, da se je čunking odločil poklicati komisijo nazaj na tak tehnično protesten način, pove, da med ljudmi teh vlad hi prave zastopnosti.
Wallace govoril
Zvezni podpredsednik Wal-
_____ ______________lace, ki, mednarodni položaj
i , .. . * .	- .	j	. • .	• dobro razume in ima smisel za
Francoska podmornica, ki ia utekla is francoskega prMtanisca Toulona predno »o ga okupirali nemci, in	bodočnosti na teme
so pridružila zaeesnikotn ob svojem prihodu v Algir.	...
I lju kooperacije, v svojem ne-
Kitajske ni
v dneh, ko bo užival pokojnino, kakor se sam rad izraža, Martinu pa veliko uspeha in sodelovanja v novem poklicu.
Poročilo o seji kluba št 1
Chicago, III. — Letna seja kluba ši. 1 JSZ se je vršila v
davnem
poročilo delegata, ki ga je klub poslal na slovenski naro-
________ govoru _
je bil imenovan na kongresu,	imenoma označil, vendar pa se
_____ ^________________________ a je bil osamljen v njemu, ka-	dozdeva, da je bil njegov na-
dni kongres. Delegat je bil Fr. kor je že pojasnil v Prosveti	men vlado v Cunkingu potola-
-	Bizjak, ki je poročal navzo- tik po kongresu.	žiti in jo uveriti, da bo dobila
KOi^sce na siroju jl- m n«ju -	, -	roko z 1 , 7. decenibra- Re<ini da- čim, da jim kaj novega ne bi Tako je izšla ta razprava v	p0moč čim se odpro vrata, po
imeti. P» i—nin je vstal in Ulh "neI * trepetajočo roico z tum klubovih sej je četrti —-	• •	- 1 -	• -	-............-
~ . . ■ , žphliov — "Zakmal sem lih ______ ____ »	. ,
>rneu. r; * i • min je ^i«. m - . __ -7«krnal nem iih l'u,n	vriIL1 mo^el povedati, ker so o kon- našem klubu in bilo je dobro, kateri ji jo bo mogoče pošiljati
azi.iroft'' roKe. SonJni iarek	iih ni^m zakrnal " tTfk,.V me8ecu\A, Usti dan Je bil gresu čitali že v časopisju, a da je nekje pre tor, kjer lahko v čimvečjem obsegu,
nu je r.r s.etlil obraz in oči so	¿inr"^¡X in BoZ.fi' pa Je bl,° treUa datum i navedel pa je svoje vtise. Orne- pridemo -kupaj in povemo Kitajska in Sovjetska Unija
11U _
e le ketale, kot bi jih nekdo >osrebril. Padel je na kolena in se trikrat globoko priklonil do tal. Nato je začel ves blažen šepetati: "Dosti je poklicanih. toda malo izvoljenih,
čolniček. Stroj nel. Srajca nazaj, na njamin pa na goro. Rafael je objel sonce
•• •---------- ' nft cmrn	Rif-iPl ip oh H» HOllce ' . »• VJ "JrK«» »n "«"«riiju u«	«»-is»	f" ■» ~ —1 r\ anici	m	*
enih, tod« malo izvoljen,h,	* Z ' _,a jenem bo U pnrediU-v v i>.->moi uk ,orej ne kaj volji	je ni. To je sicer -slabo. Kakor trdita, da se jima jih stalno
Sil sem v samostanu le skro- |^1»»«	" S-! °ven je,na.tiJ V razpravi o kongresu so se	levijo nekateri: "Taka je de-; dostavlja, v koliiinj. kolikor
nen hlapec, totla ti. Kaiaei. si ^	k()t ve|iicansi(j^ dia- Sej Por(>cal* aa 8e Je zui'al0 x\__«». sili T<\kn i ' K n m unon	mokracna! — Z.	iih ie mogoče noslati tia.
nen hlapec, toda ti, Rafael, si zbral ravno men$, da bi mi >okazal lepoto božjega stvarstva, ki je človeške cči še ni^o /idele. Nisi izbral patra Mansveta. ki me zasleduje s svojim glasom, niti patrov Petra in Jakoba, ki se mi rogata s svojimi očmi. Dal si mi zname-ije, z makovim cvetjem si mi ?a dal, da je moja pot prava 'n da je moja molitev prodrla nebo. Prav je bilo, da sem sle-lil glas tvojega gospoda, ki mi
.....	- . . - i V razpravi o kongresu so se H
sej. poročal, da se je zbrale, v	, J rhemaJ,ar Fred mokraeija!
mä'nt. lBeia h~alja" je "postala ~v I ^ r^S (A ™„ Anton Garden. Filip i
nioirnvom /aru hrpcp riimp. .	.	1 . flodina, Frank Alesh, lx>uis,
nabranega že |506. \ nagrado 1
pa bo dan namizni pit. ki ga
je stkala Mri. Mary Jelene ter
ga poklonila brezplačno v ta
njegovem žaru žareče rumena. Nad reko rajajoči angeli so zapeli:
Helena žalostnih oči, na dnu reke makov cvet, V angelskem naročji/ spi. Rafael na sveti gori kaže pot v novi «vet. Rifael na sveti gori. Helena radostnih oči, na dnu reke makov cve.tr-,
namen.
Vstopnice na prireditev bo-bo v. p red prodaj i po 50c in 10t več pri blagajni.
0 jubilejnem koncertu Save, ki se je vršil 29..novembra v
v.............i "Na dnu reke makov^cvet," dvorani SNPJ, sta poročala
je v cerkvi ukazal: Vstani »n|j€ §epetaje ponavljal Benja- tajnik kluba Cha*. Pogor?lec oojdi za menoj — in zapustil mjn He ozrj na ^jknje in vz- in Pa predsednik zbora John makov cvet — Heleno, ki je kliknil: "Ali čujete — na dnu	Prireditev je bila uspe-
umrla potem od same grenke rej(e makov cvet.'* Suknje so *na- Izraženi pa so bili dvomi ta I ost i. Klicala me je poprej v nemo visele na žebljih in niso v bodočnost zbora. Nekaj nje-temnih nočeh skozi to zidovje, odgovorile. Kolesce na stroju	članov je v armadi, ne-
naj se vrnem v njeno naročje, je vrtelo z divjo naglico. | k«teri aq vaj ne morejo udele-
----—1 Kni^i. Benjamin je po^lu^al angelsko žev«ti vsled n< ^nega dela, tre-
petje, se režal razigran glasno ^ opravičujejo, da žive od-in prikimaval, kakor bi hotel kaljeno, pa sedaj vsled gaso-z glavo dajati petju takt. Son- Hn?»kih odmerkov niso v stanu čni žarki so poskakovali med jti z avtr,m^veii kakor pred
Beniger, Mary Oven, FVank S. Tauchar, Joško Oven in Vin-cenc Cainlrtar. Na par vprašanj, ki jih je naslovil Chema-zar, je odgovoril Frank Zaitz, a v razpravo ni posegel, niti ne Ivan Mole k. Chas. Pogorelec n Ar'jela Zaitz, ki so bili tudi člani kongresa. Niti ne tisti
jih je mogoče poslati tja. Za boljši uspeh vojnih pri-. .... • l** *l zadevanj je po mnenju mno-Mortin Judnich novi hišnik aociaino mislečih državni-
siov. nor. domo V	kov, žurnalistov in drugih po-
Woukeaanu	trebno, da se neha delati vtis
^ ,	kot da le London in \Vashinton
Slovenski narodni	dom v vodita to vojno, Sovjetska uni-
Waukeganu. ki je po velikosti eden izmed največjih, drugi
ja in Kitajska pa odrivani, kot da so to države drugega ali pa
člani kluba, ki niso bili na kon- *a hišnika.
ali tretji največji, kar jih ima- četrtega reda. mo, je dobil 1. januarja nove- Sporazumen vojni načrt za
gre*u. Razprava je namreč trajala do 11:30 zvečer, pa ni
skupne ofenzive in propagan-
To službo je doslej imel J. distične akcije je zaveznikom Dcbrcvolc. ki jo je skupno i neobhodno potreben. A potre-
vojno. In takoaalje.
oda jaz sem premagal boleči no in glas patra Mansveta, ki me je še v spovednici silil, naj 'apurtim samostan. Sedaj vidim, angel Rafael, da je Hele- v ji __ w ___________
na med izvoljenimi in da Bog anReij ]yo valovih. Rafael je ni pogubil njene duše — Hale- Hpu^til sonce, ki je prosto za- A	med Savani dovolj
na, makov cvet! Povej mi, an- p|aValo nad njegovo glavo, se- volje, posebno v vodstvu, bo gel Rafael, ali se morda ne ; ?e| v naročje in vrgel makov zbor tudi vzlic tem oviram vr-motim?" — "Ne motiš se. Ona i ¡^op na reko Qbe pticj na hra. šil svoje delo naprej. Niso
ni bila mrtva, ona je samo spa-1 <tovih palmah sta pokimali z la/* je odvrnil angel na sveti'
CHICAGO, ILL.
šil svoje delo naprej. Niso majhne, a p? je marsikje že glavami in strmeli potem na- vse hujše premagalo, prej druga v drugo.	Oven je o akciji za ruski re-
Od pri a so se vrata in vsto- Iif izrekel posebno priznanje pil je pater Mansvet. "Hvaljen Danicam društva Nada SNPJ, Jezus,M je pozdravil. Benja- samostojnega društva Bied, in min mu ni odzdravil, ni prene- Pa članicam kluba št. 1 JSZ.
irajaia ao n:au zvtner, pa ni ^uv.v»v,.*,, «« j" j-	^ . ------------.T ,........£
bilo časa, da bi z njo nadalje- *vojo soprogo vršil mnogo let. bno je tudi, da nam skupno
Pravi, da ker je že v letih, gre j povedo, kakšni so njihovi os-
vali na tej seji. Vzlic pikrim opazkam nekaterih, in upravičenim ter neupravičenim kritikam. je bila stvarna.
Vsakdo je lahko izrazil svoje misli in potem poslušal odgovore, pohvale ali pa graje drugih.
Vincenc Cainkar je pojasnil tudi potek prve seje. odbora Slovenskega - ameriškega narodnega sveta, pojasnil težko-če, ki jih ima odbor, in pa, da je to začasna organizacija. V
v pokoj. Delala sta oba zelo pridno in vestno.
Za novega hišnika je uprava SND izvolila Martina Jud-niča. On je znan humorist, in dokler smo imeli še kaj prida dramatike, je bil oh v nji v VVaukeganu med onimi, ki so se zanjo najbolj trudili.
nutki za preureditev sveta.
To je mnenje v splošnem.
Nekaj zagotovila, kaj mislita na primer s Francijo London in Washington bi rad tudi De Gaulle. Slučaj z Darlanom, ki je bil umorjen, ga je opla-šii. Tudi novi poglavar francoske Afrike Henri Giraud ni
J. Dobrovolc, ki se je od te demokrat, vendar pa se v tej
službe poslovil, j^e star naročnik Proletarca. M. Judnič pa
vojni ni kompromitiral in zato je on sprejemljiv tudi za de-
Priredba v korist
PROLETARCA
V NEDELJO 28. MARCA 1943
V DVORANI SNPJ, SO. LAWNDALE AVE.
Vstopnice v predproda i 50c; pri blagajni 60c.
Joiko Ovan na t«j priredb« o.nani uspeh klubov* akcije ta maki relif. — Prebitek priredbe »ame gre re. v tiskovni
sklad Proletarca.
<?rx>m/ oskrbi dramski odsek, v katerem so JO&KO OVEN, Spona	yof//v RAK .n frask zaitz.
Sodelujte i nami pri raspečevanju vstopnic.
Pnnuuwimo )ie »<"»o k zmagi zaveznikov, nego tvh k :maffi 7UCKN Min- rn Umitev SLOVENSKEGA n, VSEH drugih pod jarmi jenih narodov
V nedeljo 28. marca pridite v dvorano SNPJ.
Prireditelj: KLUB iT. 1 JSZ,
hal z delom in kolesce se je še hitreje vrtelo kot poprej. Man-rvet je sedel na pručico pred
je oh enem tudi zastopnik. Ne- gaullovce.
Ru-ija, Kitajska in pa borbeni Francozi so element, s katerimi je treba doseči soglasje in potem se tudi malim deželam pove, da naj se potrudijo v sporazum za novo ureditev

di kakih načel, nego le v ta namen. Da so se storile napake, je umevno. Kjer se kaj dela, so J
pole/ dobrih tudi slabe, oziro- J Vsi, ki Ste 20 dobro, vzgojno
m a napačne stvari. Drugače; j. # priporočajte rojokom,
tudi ne gre, je rekel.	. : ' v r.
Ko l>o vojne konec, ali pa • do SI naroce mogoče še prej, bo te organi- • zacije konec in potem gremo • lahko spet vsak po svojih po- • tih. Poudarjal je, da je.kon- • itres na vladne opazovalce na- • pravil silno dober vtis zato, l ker je bil složen in je pokazal, J
V odbor kluba za leto 1943 so bili izvoljeni sledeči:
r_______ r____ Tajnik - blagajnik, Charles
Benjamina, prekrižal roke^čez ' Pogorelec. kolena in se nemo zagledali Zapisnikaricft, Angela Zaitz. vanj. Takoj je zapazil, da šiva Organizator, Frank Bizjak. Benjamin brez sukanca. Za Nadzorni odbor: Filip Go-hip so ga mrko ošinile njegove d*"*. ? A. Tavčar in F. A. Vi-oči, nato je zopet zastrmel1
skozi okno, kakor da bi patra Dramski odsek: Joško Oven, ne bilo v sobi.	John Rak in Frank Zaitz.
Mansvet je bil star nad šest- Prosvetni odsek: l»uis Be-deset let. Dolga brada in dolgi niger, Ivan Molek, Fr. Zaitz. lasje so mu že popolnoma oai-1 Knjižničar: Chas. Pogore-
veli. Neprestane misli in mo-	, — -	. . u^ie
litve so mu razorale kožo na Klub outane nadalje včla- da ni vse tako balkansko, kot # obrazu. Očetje in bratje so ga nJen v Prosvetni matici, kateri so si prej domišljali o nas. Pri- ; /.»'lo spoštovali in se zatekali Pr peva $2.50 meseč no člana- /nal razne hibe. ki i»o bile najraje k njemu po nasvet ali rine.	izvršne tekom zborovan »a,
k spovedi. Benjamin pa je bil Dalje je bilo soglasno skle-! -pojasnil, čemu so bili povai)-njegov ljubljenec, kot bi bil njeno, da se povabi, kot obi- Ijeni na kongres tudi člani ju-
njegov sin. "Ni nobenega d v o- ¿ajn.> na občni zbor Sloven- goalovan^ke z a mejne vlade,^ki • .... ..... _. i _i___ i, , i i.«
ma
mu
najmlajši in naj<pridnejši
zblaznel."	_ ^_____________? ... „........
mo, torej vsem enako. To se odbora, pa# nobenega posami
kajpada tiče samo kltcbove znika.
vloge v SDC.	Fr<í<* A VideT Je v HV°J,h
Drugi člani (delničarji—po- izvajanjih omenjal, da vidi ne-tamozniki, društva, klirbl in varnost za naše ^rganizaciie,
r 11» Ai» »Mirt lunonif.nv ijo. ' I .	. ,	j^,.	..
•• ~	i t; ti v? dvomno je dom dobil v Marti-
nji so se združili vsi tisti, ki	, , . ,
smatrajo, da so moro kaj ko-1"»	kl	Je Po-
riniti slovensko mu in jugosio- nI zelo dobro m«i. Imasopro-
vanskemu vpr.Sanju pri «ve- «»	vslod nje-
zni vladi s skupnim nastopom. •	"°,ve *]»ibe j>resel,.1'\
^^^¿nih'- Slednjemu obilo veselja Carterja.

Ameriški družinski koledar

?ov sin. "Ni nobenega dvo- čajn.% na občni zbor Ploven-	go^iovariKe zjimtji..- v.««^, —	•
več," je pomislil »in v oči	delavskega centra, ki bo	žive v Ameriki, med njimi po-	j
je lcula težka žalost, "naš 20. januarja, vse člane kluba	sebno mini ter Snoj, in pa po
in volilno moč se jim razpedeli 'lanik Fntič. in da je bil to	•
na podlaiji deležev, ki jih ima-	fklep širšega pripravljalnega	J
(Dalje prihodnjič.)
NERODNO VPRAŠANJE
Oče, kdo pa so to — predniki?"
Vsebuje povesti, članke, razprave in : zgodovinske spise, pesmi, koledarske podatke in veliko slik. Vezan je v platno in stane $1. Poštnina plačana.
No, jaz sem na primer tvoj' konferenca) v tem niso priza- ako bomo s klerikalci le pre-druir» »	doH	vrč kovali kompromise, in je
prodnik. "In zakaj naj bomo na svoje 11 prednike ponosni."
deti. "	več kovali kompromise, in je
Ko je bU dnevni red končan, pojasnil tudi polek seje.nomi-je prišlo na vrsto razno, in pa I nacij^kega odbora, v katerega
T Naročila naslovite:
ßROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL
J2-.


A,
L*éit-aíi-

* , : k - *
i" J^&iíll áús . kri VL&Já t'W&T'&i . :
(

4	#	Prole tarec, January 6, 1043.	.
• • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • •
m	-__	---—
mmimmmmmmmmmm—mmm—m—m—mmm—mmmmm—mmm*	i	■■■■■^■■■■■^■■■■■■■■■■MMaBaeMMw^MMMeMMMMMMeMenni^^
KOMENTARJI
Ave Matija je nekaj pisala tem so je nadaljevalo, toda ne
o Ameriškem družinskem ko- pipolnoma po volji Rev. Za-ledarju. Kajpada ne tako, da krajSka, l.er je hotel, da se bi ga priporočila v naročitev*. i brane vsote, saj del vsote, po-KakŠno je njeno mnenje o nje- Sije tja takoj. Odbor, v kate-/nu, pisec te kolone ne ve, ker rem so predsedniki, ali pa taj-omenjenega nabožnega me- niki podpornih organizacij, sečnika, ki šs vedno zavaja mu ni ugcdil, pa je začel *ku-ljudi, kakor jih je vsa svoja pn<' Rev. Ambrožičom avojo leta z vero v čudežne vode in j pomežno akcijo. Uspela sta v Čudežne cdpu tke, ne preje-1 Fril !no, ser* *merno vel.ko ma. Ve le, da prijateljsko o boljšo kaker pa izvoljeni pred-našem koledarju "Ave Marta" tavniki sic/er kih podpornih ne bi pisala, ni še nikdar, in organ :acij. Toda pomožna ne bo.	(akcija slednjih je še živa in bo
Joseph Chesartk se je s spi- j omagala narodu z živili. ko som, ki ga ima v letošnjem ^ dan pogoj, da bo pomoč do-Am. druž. koltiarju o cdlom-	-ne, katerm je namen je-
ku zgodovine slovenske župnije na Calumetu kajpada Le-montu in Jeriču in vsem takim jako zameril. Morda mu je sedaj žal. Saj Jerič mu je na-
na. V pemcini akciji je bil torej vlic kompromisu velik "ne-kompromis".
Akcija za ctr.itev slov enakega nareda je eksperiment.
raigaval, da naj skesa svo**Ako kdo mili. da je na kon-je*ga "greha". A ni bil greh, gre va v Clevelandu sploh kate-kar je napisal, pai pa je pri-. ra truja zaupala drugi, je v speval lep drobec k zgodovini zmoti. Prcdno so *e udeležene! naših naselbin in njenih ljudi, j pedali na pot. so lahko vedeli In končno, čemu ne bi *meli — a j tiiti, katerim je položaj smatrati tudi duhovnike za znan — da gredo na kongres ljudi, namesto za nadnaravna skeptično, z dvomi, toda ven-bitja? čemu se zgražajo, če dar zato, ker.se morda na kak kdo kaj p; pravici reče o njih, način zedCnijo vsi, ki sprejmo-in molie, rko kJo izmed njih;jo svoj skupni cilj poraz blati kega » med onih, ki ne :siTit, zdiužitev v:ch sioven-hodijo redno k maši, ali pa :kih kraj*v v eno deželo, fode-sploh nikoli? Mir ne pr.pove- rativr.o c-bliko cVžave, v katzri dujejo, da so tudi oni za svo- ena izmed enot obnovljena
bedo prepričanja in za izražanje vsega po pravici?
Naročnik J. K. pi*e, da "o-pis" Am. druž. koledarja v Ave Maria ni bil reklama zanj — ?aj v tistem kra; j ne, kjor on živi, Cer tam imajo dema-
Slcvenija, in pa za demokratično formo vlade. Vrsi na ken-' obs* so zagotavljali, da 50 za enotnost na podlagi teh pogojev.
Ell in Kristan je na kongre-
fcn us
u dolečno izjavil, da tisti. ki
lelja v*e družine lemonhkj. li t. t bi ta lil, da med nami ni Je v pravem. Cerke; vedi -tro- *ank, a'i da jih ni med Slogo cenzuro in indtks (prepo- venci v -¿arem kraju, bi lagal vedi vernikom citati 'brezbo- samemu sebi. Stranke SO tu-žne'stvari) tudi V demokratih j Vai in tam. je poudaril. Tu nih deželah. Am. Slovenec »e SMO s&claUati in katoličani.
je nedavno bahal, da ni "scci-akistovskega koledrrja" ¿3 ni-
svebcdomisleci itd., in kot taki «K BOMO TUDI RAZŠLI.
koli priperočal. Pravilno. Ker In vsakdo, ki je poštenega pte-če bi ga, ne bi bil to delavfko j pričanja — tega ali onega, je načelni k^edar.* Niti ni Trole- »reden, da *e ga spcMuje in da tarec nikdar priporočal njiho-!cn *pc"iuje druge. Socialisti vega. Pa v ¿lic temu oba izha- I no tolerantni. 2al. da tudi jata v veliki nakladi. Ra?lika > drugi ni:o. je le, da so bili po kvaliteti V svojem referatu je Kri-gradiva naši vredni veliko veČ^tan naglasil, čemu so se dele-kakor pa njihovi, dasi se jih j ?ati zbrali in resolucije, ki jih literarno z nslim cploh pri- j* predložil, pa povedo name-merjatJ ne mere. Kar leti njega koledarja Ave Marii tiče, pa Lemont lahko h pri-
n a ra v no, v vidi v tem sp
es liberalni tisk, ki|tivci, po domače toriji. Tudi
. ..... spletkar¿tvu nevar- če bi bili v jugoslovanski vla-
no t ponovitve še veLko elabše ; di res demokrat', namesto kli-
mirovn? konference kot je bila karski politiki, ne bi v razme-
ver-ajska.	v rah v kakršnih se giblje mogla
. , ........ '	biti demokratična v naAem po-
Scctahsti v Italiji so meseca j mer j be-€(le. Za njc stoji Ae
de :em ora ra :iirili med delav- dw|M| kHka da je Viia avita
ce in kmete po svojih podtal- v ill(rige A ni ¿eie od včeraj
nih metodah nov dokument, v taka n je taka pri4ia iz
kat;r:m jih pozivaj« preneha- Be3grada< v nji so se zgodile
t: z vojno, vreči Taiizem m se dyc ^remenvbi. Prva je bila
lotiti dela za zgraditev demo- na slabSe in ni ver/etno, da bo
kratične, sccialistične IUlije.,ta gedanja kaj boIjša#
Dokument, ki je datiran 30. |
novembra 1942, so končuje:
La vu e I» meta tono »egnite! Avanti prr la libarla • la paca!
BASTA CON LA GUERRA I BASTA COL FASCISMO!
Tudi pošto ¡mo težave, naročniki pa jezo
Anton Sular iz Arme, Kans., na pol hudomušno tole piše: "Vam dam ved it', da ni noben
■ III II I HP ; naročnik v tem okrožju prejel
Proglas v celeti je bil pona- ,840 vevilke Proletarca. Kaj
II Pa rt« I o Socialista Ita i »no. Italia, 30 novembre 1942.
t:':njen v italijan kem ¿ccia!!-stičnem glasilu v Ameriki La Parola. Skoda, ker zavezniki rajse ne podpirajo takih gibanj, name to da vedijo po-mmke -z raznimi Sforz\ z Vatikanom in z dvorjani. Ti ljudje niso za demokracijo, ne za fraviino socialno ureditev, ne-ro za j;ovr,atek v prešlo t, t>
pa milite! čemu ga pa plačujemo??? Ha! A? — če ne bo pomagala ta prtoženga, bomo pa pl«li v Washington. Ko pa nam poteče naročnina, nas lahko piši v ..
Na U) Shular v par besedah pojasnuje, da so težkoče, če ljudje lista ne dobe, in je prav razumljivo, da se hudujejo. A on ve, in tudi drugi bi nam la-
oj v razmere, radi kekrmnih
;o in bodo nastajale vojne, -o-1 oproatili," ker,^kakor pravi kler se ne odpravi v zrekov. j Shuiar sanit "miklavž je imel
Srbski narodni klub v New prednost". Tudi V mnogih
Yerku je objavil energičen drugih krajih so se ljudje pri-protest proti pisanju dnevnika i tožili, da listov niso • prejeli,
Am rikaji ki Sibcbran in nje-	—llm
gcvim urednikom, in proti ju-i,c slovanskemu poslaniku Fo-
poŠta pa pravi: "Storila sem
vse v svoji meči. Izvetbane poMarje, stotine in tisoče — so
tiiu, ker je njihovo delovanje mi vzeli v armado, novi pa se takega značaja, da ponujajo i inerajo ¿ele učiti. A vrh tega c. *::u. Ti»kih protestov d;ug 1 bila t5sta	božična se-
Zimika slike is New Yorka.
jaznosti do resnice pojasni,
in cilje, dolečajo nalege in akcijo. Temelj jim je, da naj de ujemi :a svobedo narodov in za demokratično, pravilno
kdo ga «ubvenciral. Bo zelo i ociaVo u editev. zanimivo, ako si .upa to raz- Am. Domovina je bila prva. jasniti.	V: je j j kongresu udarila po
Slcv. narodni zfcor v Cleve- j Kristanu in izjavila, da mu na-landti je bil kompromisno za- red ro bo sledil. Klerikalci
snovan cd vsega začetka. V resnici je začetek kompromisa tisti dan, na katerem so se zastopniki podpornih cdganiza-cij odločili za «kupno akcijo v
Kristana nimajo radi — to je psč znano. In naprednjaki ter ^ocie'is'i, ki «po tudi naprednjaki, pa Zakrajéka ne. Ko zasliši fanatičen, nahujskan kleri-
pomoč haremu kraju. In po- kaleč Kristanovo ime, vzkipi.
PRISTOPAJTE K
U——
i PODPORNI JEDNOTI
S
I
W USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DLStl W i ČLANOV(IC)'JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO t
S	__s
5	s
j	naroČite si dnevnik	j
^ "PROSVETA" i
S	s
S S Naročnina aa Zdruim« 4rkmwm (ima CKIcaga) I« Kanado $«.00 ^ m» leto; $3.00 s« pol leta} $|.S0 aa ietrt leta; um Clklca«a in Cicero J $7.50 sa celo lato; $3.75 aa pol lata) aa iaosaaisloo $9 00	v
S
Naslov zo list in tajništvo je:

■ Lil I
J 2057 Ko. Lawndalc Avenue ^ ^	€hira|(o, Illinois	^
In enako je razočaralo marsikoga v naprednih vr-tan, ker je debil mandat tajnika SANS pater Zakrajšck. ki je vzlic svojemu red vni/tvu vse svoje življenje z?olj političen duhovnik in klorikalec po mišljenju veliko bolj kakor pa nabožen midjenar. Je čudno, kaj vse *e dogaja na svetu! Ali je dovcila do t*ga kongresa res topla Želja rešiti narod, ki trpi in davijo v. vseh strani, ali pa postaranje ameriških S1<h vencev, o tem lahko sodi vsakdo kakrr nv-li in ve. Dejutvo je, da se je kongres vršil, da *<o o klicu nan j odzvale v*e sku-r ino, četu li so v naprej vede-1c krk^en bo. Nekateri klerikalni p veki-so želeli zase po-~>c'no nnogo, se za to tudi ed-r !fli, a ko so tem razborite-':ti drugi f morni klerikal i) noja nili, da či mu potem sploh rebi enotnost z nasprotnimi Vi gl, «*o re premislili in se iz-rc 1!J m knpnost. ^c bn uspe-a a^i ne, to od visi od razvoja / hodč!e. Katoličani «?o Ali domov s kongTe^a prav 4ako katoliki kakor so pri.Ali tja, le med naprednjaki je bilo precej peparj nr ti. Nekaj jim nekje ni bilo vSeč. Ti ti, ki imajo kaj upejleda v provost, bi lahko vedeli, da so nn oni strani organizirani HOLJftK ko kdaj prej. Tu, na tej strani, pa so eni vedoma, drugi neve-d m^, ali namenoma, drugi nenameivuma ZANEMARILI •JS7, in pr^r^tili njeno delo pc *čici, nad katero se sedaj jgraftajo, nam ost g da bi saj nekaj napake in pa pomanjkanje volje ?a odgovornost delovanja med na*im ljudstvom tudi rcbl ytnr\aV. To se ne tiče kritika .1; K., kajti on se leta in leta trudi za nase ustanove in za na'<a načela" v kraju, v kat i-rtm so take aktivruisti zares w»!m» (4>/.avno delo. Svoje mne-
nje o vsem tem izraža v tej Številki.
Slovenska društva in klubi
odbornike čezdalje težje »dobe, kar pričajo minule letne seje. V marsikakem je bilo tre- j ba no minirati znova in znova, j še celo v društvu Pioneer, ki i je največje druMvo v SNPJ in , vrh tega društvo mlajše ge-' , ncracije, je imelo težave. Mnogo članov mu je vzela armaia in mornarica. PredsedniJtvo ii: dve diugi vodilni odborniki mesti so Vtzele članice. Vsem j trem je krstno ime Anna. Vča-t'i. ko je SNPJ kipela idealizma. ni bilo treba nominirati j znova in znova, pa tudi v klubih J?Z ne m ne v kulturnih ¡društvih. V slovensko poslujo-čih skupinah ia pojav ni čuden. Težje razumljiv pa je v onih, v katerih je povpr:<Čna starost članov ie nizka.
"Ruska pravoslavna cerkev ( je verna domovini". Tak je na-! slov broAure, ki jo je izdala in | v nji dokazuje, kako dobro deluje njen vpliv v pomoč borbi sovjetske armade tudi med vojaki. Podpisani so v nji metro-polit pravoslavne cerkve v Sovjetski uniji in vsi patriarhi, j Poudarjajo, da v "USSR ni ver-kega zatiranja", in da je iCTk?v 'popolnoma nerdvisna, ker r.c prejema nikakršne državne podpore. V politiko se 1 ne meAa, nego deluje edino na. duhovnem polju. Saj tako fz-1 favljajo metropolit in patriarhi, in dolže pravoslavno aveče-nfcltvo v Pragi, v Berlinu in drugje, ki deluje z odfcčem, | pcdkupljenja, izdajstva in zatajitve krščanstva.
Sveta ttolica je ob zadnjih praznikih tudi povedala, kako in kaj je % njenim sta!:W«m. Govoril je sam papež, tarnal nad klanjem, pridigal mir, kot cerkev 16 dela posebno ob bo-ifti£n od kar obstoji, obsojal razna zatiranja, in «e spet d<»b»-
čno izrekel samo proti marksizmu. Kar pomeni, da ostane taktika Vatikana nespremenjena., V socialnih, zahtevah, ljud tva bo popuščala samo toliko kolikor *se bo vladajočim zdelo potrebno. Torej politika drobtin z bdgiatinove mize.
Samo ene Lidice so bile dramatizirane. Posebno v Zedi-njenih državah. A je še nič koliko drugih Ladic, n. pr. v Sloveniji in Srbiji, na Hrvatskem in v Črni gori, v Bosni in Hercegovini, na Poljskem, v Ukrajini itd. Poročila o njihovem pokončanju čitajo z zanimanjem le oni, ki so doma iz tistih krajev. Taka je človekova natura. I*e če moreš javnosti •tvar dramatično predstaviti v velikem obsegu, obstane, se ¿»di in zgraža nad grozotami. Peiom gre naprej po -vojih vsakdanjih potih.
Stimsonovo pismo Otonu Habsburgu ima tri posledice. Prv®č, izzvalo je proteste onih, ki so kdaj živeli i>od Habsbur-žar.i, in tzgražanje ameriškega librva!nega tiska nad politiko apHanja in flirtanja Članov vlade z monarhi«ti, in pa Oto-nova brata Feliks in Kari Lud-wig «ta se čut Ha pod temi pro-te ti primorana ponuditi se a-meriški armadi za prostovoljca. Enemu je 26, drugemu 24 let. Oton se kajpada ni priglasil, kajti kot pretendent za av-*tro-ogrski prestol se bi mu to ne "spodobilo". Je pa pripravljen biti nekak načelnik "avstrijskega bataljona" in pa načelnik "akcije za osvoboditev A v? trije". Da*i so vfadni ljudje Itrekli željo, da se* naj jih ne nadleguje pri njihovih vojnih naporih, in da jih protesti te vrste ne zanimajo, se polemika glede hab burikega m> narhističnega ruvarenja v A-m viki nadaljuje. Skoro vsi veliki ameriški dnevniki in ma ^azini so razpravljali o leni, in
proti drugemu je med Si bi in Hrvati mnogo. V ameriški javnosti delajo ytis, da smo Cal-kanci v takem pomenu bctedi kot jo oni razumejo. Med Slovenci ni Se te bolezni, in je n? bo, čo se jim njihc/ cmer čki narodni sveti obnese in pa ako ?e ne bodo vmešavali v prepire Hrvatov in Sioov, ket se je že Kazimir Zakrajšek in nekateri drugi.
V Prcletarcu je bilo takoj po preselitvi jugoslovanskih mini.trov v zamejstvo ugotovljeno, da je v takozvani novi vladi morda par mož, o kate-1 _ rih se bi lahko reklo, da so de- J* mokrati, socialno čuteči in jugoslovansko orientirani. A vlada v celoti je bila nadaljevanje prejšnjega, takozvanega *»t r mogla vi jenega režima, in njena politika pa prrdrugače-na le v toliko, da ni hotela ka "pitulirati Hitlerju. Drugi jugoslovanski li ti v Ameriki pa so o takrat Večinoma proglašali '.a uporniško, demokratično ;td. A sedaj jo grajajo in na->*daio tako kot da je ni«o nikoli odobravali.
K*kih pet Slovencev-begun-=evf z ministrom Snojem vred, o tu v «hižbi jugoslovanske »lade. Minister Krek je v Londonu, in pa Šef propagando v lo ver i* Čin i duhovnik Kuhar.
ona, ko na milijone ljudi pošilja pakete, in ¿e več milijonov pa 'pisma -— več v enem *ednu kot drugače vse življenje. Treba je bilo najeti kogarkoli,^ da se je delo saj za r!!o opravljalo ob času."
Tako nekako se glasi opra-vičba pošte.
Iz skuionj v prejšnji vojni vemo, da v takih okolščinah trpi posebno razpošiljatev listov, a poštna oblast nam zagotavlja, da bo v sedanji vojni tudi v tem cziru več reda kakor v prejšnji, ker ima po<šta, kot vsakdo drugi, tudi več skn-
AMERIŠKI LISTI O SPORIH MED ČETNIKI IN PARTIZANI /
(Nadaljevanje s 1. strani.j
vožena. da niti na svoji Kalva-riji ne more misliti na cdreši-tev, nego se kar dalje gnjavi in davi.
V VVashingtonu in Londonu, kjer zamejna vlada išče oporo, tega neotesanega, ozkogrud-nega prerekanja ne le da nimajo radi, n?go je nevarnest, da mu pokažejo hrbet in s tem vsi ideji skupne jugos^vansko Iržave. To js tudi vzrok, čemu
je Otonu bilo sorazmerno zelo Ti trije se sedaj^'smatrajoča Uh}k.0 p,riV s, svojo Plagando
Javne voditelje -klerikalne doven^ke ljudske stranke. Ve-'iko je v nji na svoj način deloval pater Zakrajšek. Druge do venske stranke V vladi niso za 'tepane. Adamič je pisal, da :e vlada v Londonu nekaka 'politična jetnica" ministrstva
veliko dalj kot pa more vlada države, ki je nastala na razvalinah hab-burške monarhije.
V GOSTILNI
"Kako? To naj bi bila srnina? Saj to je govedina." H	H BI . L "Nekaj vam moram pove-
nanjih zadev angleške vlade. • dati, gospod, ta srnica je bila rega majo % rokah konserva- udomačena."
illlllllllllllllllllllilliil
*	Pfva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, •
*	Ciceru in Berwynu.	*
mm	m
l Parkviei» l.umulrv t o. I
*	FRANK CRILL in J03EPH KOZDRIN, U»i„ik«	* ■	Fina p« »strežba — Cene zmerne — Delo jamčeno	„ 3	Telefoni: C VNAL 7172—7173	■ "	1727-1731 W. 2lat Street
*	■aaai
CHICAGO, luu. "
...............................................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST P6 ZMERNIH CENAH ' SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO
Adria Printing Co. ;
1838 N. HALSTED STREET, (1IICACO, ILU i
Tal. MOHAWK 4707 PJIOLETAREC SE TISJKA f^j NAJ
M»M»MMIMIM>M»M>MMIIMS4
iJmJt ** * a v sS.il. . .... *'.

VEKOSLAV VEKOSLAVOV: '
TRIJE MODRIJANI
(Razgovor o sodobnih problemih, ki jih obdelava jo rojaki U ranic, Mirkič in Tonač„ katerim dnevne novice niso edino čtivo, kajti iz starih dobrih časov so si ohranili nekaj mile volje za globlja
« razmišljanj*.)
(Ta upi» je bil po«lan .v Ani. drui. koledar, pa ni bilo ve* prostora, »ato Ka objavljamo z avtorjevim dovoljenjem v Proletarcu.)
Branič: Zdi se mi, da je zadnje ča-e maisikateri zakrknjen rusofob dokaj popustil napram Sovjetski uniji, zlasti odkar so se ruski brambovci tako sijajno Izkazali na svojih nepreglednih stepah.
Tonač: Well, jaz za svojo osebo vem, da sujie izkazali Ifljub Stalinu in njegovi diktaturi — that's all.
Branič i Torej ostaneš še naprej neke vrste rusofob, hotel sem reči stalinofob, četudi je baš pod njegovim vodstvom Rusija uspela v svojem silnem boju proti barbarskim nacistom.
Tcnač: Jaz za svojo osebo te vem, da je Stalin mnogo zakrivil, sicer se bi Rusija še sijajnejše izkazala. V svoji krvavi kopeli je dal pomoriti lepo število vodilnih strategov in generalov, ki bi mu sedaj prav prišli.
Mirkič: Ali si še vedno tako naiven, da verjameš tiitim istorijam, ki so jih širili Rusiji sovražni propagandk?ti,~da je Stalin dal pomeriti 85,000 generalov in intelektualcev? če bi bilo to res, tedaj bi Hitlerjeve horde imele pravi piknik na svojem pohodu v Rusijo, o tem sem prepričan.
Branič: Da, imenitno so se dali povleči mnogi s pripovedkami o čistkah. Na vsak način je oficielna Rusija morala imeti dokaze o izdajstvih in izdajalcih, sicer ne bi bili na sodišču priznali krivde. A ko se ne bi bilo to zgodilo, bi gotovo tudi Rusija padla Hitlerju v naročje kakor zrela hruška, kar se je na žalost zgodilo s Francijo ...
Tonač: Well, jaz za svojo osebo ne morfem tega trditi niti sedaj, d asi so take reči s špijoni možne. Morijam je res težko verjeti. Well, tudi razni veščaki in strokovnjaki a la Lindbergh so se urezali, kaj bi se ne jaz?
Mirkič: Vidim, da popuščaš, a le pomalem. Tisto, kar je go-7 bezdal na primer Krivicki, ki je bil baje glavni ruski špijon predno je pobegnil v inozemstvo, je vsekakor bilo iz trte izvito.
Branič: To je pač ena šola več za nas, da bomo v bedeče previdni zlasti napram izgnanim bivšim špionom. Kdo ve, kdaj je lahko epion hkratu v službi dveh ali celo treh vlad! Mar ni tega priznal Jean Valtin, alias Krebs?
Tonač: Jaz za svojo osebo res ne vem, komu bi še verjel, kadar kaj čveka v raznih listih in revijah.
Mirkič: Da, treba je znati vesti presojati kritično, drugače se prav lahko vjameš, če drviš za dvomljivimi "avtoritetami.''
Tonač: Well, jaz za svojo osebo sem uverjen, da stari politični režim in kapitalizem sta privedla svet v sedaAje raz-
mere.
Branič: Temu ne more ugovarjati nihče. Mi vsi vemo, da je vsak delavec vreden svojega plačila, ampak enako važna *o za poedinca in narode duševna vprašanja. Pri tem pa ne bi ¿mel nihče gojiti enostranskega mišljenja, sicer postanemo duševne kasarne.
Tonač: Vsak dan lahko vidimo, da se zc^lo poudarja potreba organizacije, ki je res potrebna v vseh panejah, ki pa ne sme postati mehanična. Poleg organizacije je U*eba ustvarjanja. Vsak poedinec mora na svojem polju doprinašati svoj delež k skupnosti. To je vitalno!
Mirkič: Veš, nikakor se ne strinjam z opimi, ki zahtevajo le močno politiko. Sama politika ne bo rešila ne nas ne drugih. Potrebno je, da vsak poedinec v sebi najde in ima nekakšno
0 težkocah zbora Sloga in o priredbi
Detroit, Mich. — Eden izmed najdejavnejših naših z bo-
je v vežbaličču Chanute Field, 111.; dalje Andy Mirtich iz Cle-velanda, ki je v mornaričnem vežbališču Great Lakes, 111., in pa Frank Dacar, istotako iz rov v Ameriki je bila Sloga. I Clevelanda in se vežba v istem
VPRAŠANJE JUGOSLOVANSKEGA PRIMORJA V OČEH ITALIJANA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Skupno s klubom št. 114 JSZ, ki sta bila ena organizacija '— Sloga namreč njen odsek, je ofic.V v voja*kem taboru in vzidal!" i v kempi iJfcs Vegas,
Nevada.
Dne 31, dec, sta se oglasila pri r.a: Joseph in Rose NoV^k iz nate lo i ne Peru, 111., vsjiiem-stvu naše čikaške rojakinji Mr . Ane Senica.
priredila mnog} uspelih koncertov ter0raznih drugih prireditev.
S staranjem pevcev - priseljencev, ki so odpadli, so «pristopali v njo tu rojeni fantje in
dekleta. Te nove generacije je	_
prihajalo v zbor čezdalje več	_ ... ,
in stari pa se vsled omenjene- Sodrugom v Collinwoodu:
kraju. Znova «e je oglasil v stvo male Srbije), ki bi se z Centru tudi Chas. Rak, ki je 200 milljcnov Slovanov za'seboj neprestano borila, da odreši 700,000 neosvobojenih bratov.
Mi pa imamo zdaj odgovoriti na vprašanje — neglede 1ir'erese in čuvstva naSih p .dhidnikov — ali bomo po-rtcvili tragično zablodo Aeren-hala, ali raje začeli razumevati, da so ?e časi temeljito i»z-
pozittvno srediAče, ki mu je V kaotičnem vrtincu idej in ideji« ga vzroka umi>taii drug za prjc|ite na sejo V petek moralno stališče in izhodišče. Pri «tem je treba dobršen kos drujim. Nekaj je temu kriva o »<inuana
l I__J _____42 .12 «.viMmnn uonau _ t* i» (V 11 ffll "V A ti i A	. 4 I, <4 ;
vsakdanje pameti ali common,sensa — raaumevanja.
tudi brezbrižnost. Dokler so Branič: To bi se reklo, da nam je potrebna nekakšna j Ljudje mladi, imajo ambicije,
upe in iniciativo. Ko pa pridejo v leta, zro le v prošlost in jamrajo nad sedanjostjo in bodočnostjo.
Taki srn* ljudje po naturi. Ko je bila uvedena obvezna vojaška -lužba, so nam pričeli pobirati iz zbora fante. Sedaj
avtonomija duha in kritičnega razuma, ne? To pomeni, da se razumen človek mora -znajti, ne sme se pa izolirati, ne podcenjevati ne poviševati. Kot tak bo priznal delo vsakega posameznika in bo zavzel svoje mesto v harmonični celoti človeške družfoe.
Mirkič: Tako je. Znanost v kateri koli panogi je v pravem smislu besede demokratična, ne avtokratična.
Cevalnd, O. — Na zadnji seji n led rasnih \zr:kov ni-;ni'j mogli 'iti vsega dela in Kklepcv, ki o b'li na dnevnem redu. S.vo :"n°rro viaK •prvi pete .t v meecu. Dne 1. dec., ko rmo imeli rejo tega kltrja, se je vijil sestanek ro-dru2ncga klvba M. ?7 Jh'Z na
veda meja.
Tcnač: Well, jaz za svojo osebo bi rekel, da je splošna | tega, sedaj, drugc.za. Pa ti vza- C,a r *\e! ^¿vezi s
mednarodna. Veda ne pozna političnih ali narodnostnih j mejo tenorista, ali kar že kdo	Pa
ja	poje, pa ga nimaš s kom na- j . ^ n *ial|ov naš >ga klu
Mirkič: Da, tovarU! Ampak s tem še ni rečeno, da nimaf domestiti. Tako je bilo treba [Vtia? enVdeUjo, kar pa na.š , ,	•	A •	koncerte opustiti* Le enega .	. 7 • un i
la nekake«« narodnega značaj«.	.	smo v Wm	* vili fko|,. je b.lo-nav.cJ h ni bil* zaJo-
veda
Tonač: Well — Mirkič: It vem, "jaz za svojo osebo" in tako dalje. Veš Tonač, da ima vsak znanstvenik ali raziskovalec kel član n?-K:^a naroda svoje nravne narodne lastnosti, ki se jih ne more otresti, niti ni treba, da se jih bi skušal otresti. V vsakem njegovem delu se kaže narodni značaj. Zato pa je tudi potrebno, da mora biti kot član svojega naroda glasnik in čuvaj idealov naroda, iz katerega izhaja.
Bianič: Dobro povedano. Vsak poedinec je člen nekega naroda; če trdi, da je nekaj kar ni, »e omalovažuje in smeši. •
Mirkič: Pomniti moramo, da prava mednarodnost izhaja u organizacije zavedajočHi se narodov.. Prej mora biti narodna zavednost, potem šele mednarodnost.
Tonač: To se pa mora razumeti tako, da se narodna zavednost ne more istovetiti z narodno domišljavostjo ali šovinizmom. Vsaj jaz za svojo osebo —
Mirkič: te vem, tovariš, kaj misliš. Šovinizem je poguba
spravili jrko Prišli so tudi elevelandski Zar-jani in pomagali.
Dolgoletni pevovodja zbora, s. Berlisg, se je tudi umaknil. ' Za vzrok je navedel, da je v poznih letih, ga*olina za avto se ne dobi za taka pota, in pa naveličal se je menda. Potem je postala učiteljica zbora J. Stular. Ima voljo in ambicij d. Zato je cdšla naprej v m .:i-kalične ¿sle in ?bor je ostal brez pevovodje. Sicer bi se ga dobilo, če ne med nami pa med drugimi, toda s tem so i stroški, ki se splačajo v naši kulturi le, ako imaš ljudi, nam-! reč ako imaš zber, ki ¿o zmore. A ne veš kdaj gre ta, kdaj
| ti, da si bi mogli ali pa utegnili v?o odgovorne, t naro vzeti.	- • .
V petek 8. januarja pa menda lahkj pridemo vsi skupaj, razen onih, ki bi bili zadržani vsled bolezni ali pa nočnega dela.
Tc rej" pri J:te v; i! Izvoliti im.imo odbor in se pomeni A še o ir.ars.em.
A. Borich, tajnik.
HI B I	:a nared, dočim je trezna narodna zavedno* neobhodno po-1 drxisl Uctroit je sedaj spreme-
Branič: Kaj bi to — to je stvar preteklosti, iz kater» M {vebn& v^akemu narodu. Mednarodnost ne stremi za tem, da njen v vojn } industrijo, ljudje
lahko kaj naučimo. Bolj važna je sedanjost, prav tako tudi bodočnost. Na primer naši partizani v Sloveniji.
Mirkič: Tudi partizanom so obesili strašilo komunizma za vrat, zato bi bilo nespametno ponavljati prejšnje zmote.
Branič: Da, boljše je malo počakati, da se megla razkadi predno se izreče obsodba. Vse izgleda, da so partizani pravi borci za svobodo na svojih rodnih tleh. To so ljudje, ki vedo, da se morajo boriti za svoje pravice.
Tonač: Well, jaz svojo osebo jih že poznam, da niso dosti prida — saj vendar čitam poročila, ne?
Mirkič: Da, čitaš jih, prijatelj. Ali to ni glavno. Treba je
*e odpravijo narodi, temveč na tem. da narodi delajo za skup- j delajo sedaj ponoči, pa podnevi, pop61ne in zvečer, pa tudi
nost. Je to tako kakor a družino, ki je prva vsakemu poedincu, potem šele pride medsebojno sodelovanje.
Tonač: Well, v tem pogledu imaš prav, ampak jaz ne bi preveč brenkal na struno narodnosti. Rečem da v glavnem
Se s teboj strinjam.
Branič: Izgleda, da smo se kar nekam spravili v teh raz-jrovorih. To je dober znak razmišljanja o sodobnih problemih, ki so toliko odvisni od preteklosti in njihova rešitev bo zelo
vplivala na bodočnost.
Mirkič: Naj dodam še to, da prava znanost je skromna, vedeti od kje prihajajo, kje jim je vir in kdo jih razpošilja. «OViikmf ki vodi k ¿lovečanstvu. Saj vendar vemo, da so nacifašsti krstili vsak odpor s komu- x__,	x
to dela težave. Vsakdo se lahko opravičuje, da dela ponoči, ali zvečer, in pa da je utrujen. pa se mu zvečer ne ljubi na vaje.
Naša dekleta, ki so članice / bora, si predstavljajo, da prenehali ne bomo. Naj si v
Ave Marija o našem koledarju in naročnikovo kritika
Naš dolgc'etni narednik J. K. v severni Minnesoti pite:
" 'Opis' na&ga koledarja v Ave Maria ni narri nič pomaga!! Saj v naM naselbini ne, ker je cerkvena. Radoveden sem, koliko je Prosveta poma-• ala s svojo oceno katoliškemu kol:darju.
Ne vem, kdaj bomo spet prišli v pošte v saj toliko, kot lita 1912. Zgleda, da je preveč na-* §!ih 4vcdij* bolj zainteresiranih drugje in zanemarjajo na3o stvar, potem pa pričakujemo
danih okončinah pomagamo . . * . v . v, „0
,	, «i , ,social:zma v tej \ojni. Kdo ga
kolikor moremo, pa bo šlo, d>1	J J 4
Saj
nrzmom. Ali nlj jim verjamemo?
Tonač: Yes, malo težko se je znajti v taki situaciji, ko pa ne veš kdaj te potegnejo.
Branič: Da, znajti se moraš, to je glavno. Propagande in proti pro pagan de je vsepolno. Znati moramo ločiti in razume- j vati, ako hočemo priti do jedra.
Tonač: Well, malo težko je spremenili stališče, ki ga zastopaš in spremeniti prepričanje, ki se te drži kakor mokra srajca na telesiu.
Mirkič: Saj ni treba spreminjati stališča in zavreči prepričanja, spremeniš le mnenje, ker te v to sili realistično življenje In vsakdanji dogodki. To je vse.
Tonač: Well, tudi to je težko storiti, če si pa dal dobršen kos svojega življenja stvari, v katero verjameš.
Branič: To je res, ampak razni modrci pravijo, da le bedak nikdar ne spremeni svojega mnenja vsled svoje oguljene trme.
Tonač: Well, jaz za svojo osebo ijobro vem, da ni zdravo, če je človek naiven vse svoje življenje, pa tudi v trmi mora nekoliko popustiti, drugače nc gre.
Mirkič: Vidim, da postajaš reali't. To je dobro. Edino h realnega življenja se človek lahko nauči nekaj pozitivnega.
Branič: Danes stojimo vsi pred problemi, ki rta nam jih
postavili vojna in njen trpki razvoj.
Mirkič: To je važno. Vse drugo zaviu od poteka in izida vojne. Demokracije bodo temeljito pometle z osiščem in svet se bo spet znašel v miru, ki pa seveda ne bo noben rajski mir, kajti ljudje ne bodo nikdar angelci.
Tonač: Well, jaz za — pozno je že, treba je v slamo. Branič: Pa gutnajt, tovariš! . Mirkič: Do svidenja, prijatelj! Tonač: Well, pa gutnajt — gutnajt!
NOVI (78.) KONGRES SOCIALNIM ZAKONOM JAKO NEVAREN
m

■ ■ ■ ■ ■ ■
■ M
(Nadaljevanje s 1. strani.)%
za čas in pol, v drugih za dvojni čas.
Patrioti se bi radi tega izne-bili pod krinko patriotizma in vojne irt naganjali delavce kakor nekoč po 50, 60, ali 70 ur na teden, ne da bi jim to plačali po kaki zvišani lestvici.
A vse drugače je, če se bogatašem krati pravico do višjih plač.
$25,000 na leto premalo
Ko je Roosevelt te patriote nekoliko potipal z znižanjem njihove plače z določbo, da ne sme znašati več kot $26,000 či-rtega na leto, so zakričali kot da jim je kdo prav močno sto-pil na razboljeno kurje oko. Le kako si predsednik upa podjetnim Američanom prepovedati zaslužiti toliko kolikor so zrgožni, se glase njihovi protesti.
Vsak delavec ima lahko v kampanji proti zakonom, ki ga saj deloma ftčitijo, tole v uvidu: Zanj je po mnenju bur-bonov 40 ur garanja na teden premalo, in če že dela več, se
i
. Rojaki Slovenci!
Reliance Federal Savings & Loan Ass9n
v Chicagu
posojujc denar na prve vknjižbe (First Mortgages) pod ................................
najugodnejšimi pogoji,, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH |naj Vikine*plačuje^na OliKKSTIH na zapadni strani mesta Chicage.	gb
Ako rabite jtosojilo, obrnite se na na* urad, kateri sluii v fwpolno zadovoljstvo slovenskega naroda ie nad Si let. -
m Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju
zagotovljena.
Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča
LE0 JURJEVEC, Sr., predsednik j
BtJinnr* Federal Savings & Loan A**'n 5 da mu po odbitju vseh davkov Ki hance rm«ras ^ *w	, • ostane čistega petindvajset ti-
1904 West Cermak Koad	rnone Canal 7130 ■ soč dolarjev. Vrh tega sme
m ti r;i/1	hodke.
In kakor močno se kongres-ki gnjavijo, da ukinijo socialne zakone, tako tudi obetajo ukiniti ''neustavno" odredbo, katera pravi, da naj nima nihče višje plače kot je prej o-menjena. NoVi kongres je od ljudstva izvoljen, kot je bil vsak prejšnji. A izgleda pa, da bo po svojem delovanju manj ljudski kot so bili prejšnji. -Kajti v ameriškem kongresu se jcNk1 vsako postavo, ki je bila v korist ljudstva, spravilo skozi «z največjo mujo. Izjema je bila le tista kratka doba, ko je new deal,v pričetku gospodarskega kraha I Metal deželo z reguliranjem bank, ¿pekuliranja z delnicami in pa s posojili. Brezposelni so dobili WPA. In še to po dolgem Času.
Ameriški kongres je edina zakonodaja na svetu, kar jih je v demokratičnih deželah, ki je brez delavskega zastopstva. Men ali dva kongresnika, to je vse, kar delavstvo premore v največji industrialni deželi na svetu.
:
grade" za nadure.
Ob enem se zgražajo, da kako bodo oni živeli s plačo $25,000 na leto! Delavec, ki zasluži $12 ali več na teden, mora že od te male vsotice plačevati 5 odstotkov. Bogatašu pa je dovoljeno imeti maksimalno plačo $26,000 na leto brez obdavčenja. To se pravi, dovoljena mu je tolikšna,
Hrvatsko-Američki Narodni Savez ima urad v Chicagu
AmeriAki Hrvati bedo imeli — kot že poročano — svoj na-mdni kongnu 20. in 21. februarja v Chicagu. Tu si je provl-zorični odbor ustanovil že svoj urach ki je na 4220 Ottawa
kler se položaj ne spremeni na boljše. Umislile so si, da bi la« hko imeli prireditev vzlic temu in se odločile vprizoriti ša-loigro "Aunt Maggie Will\ Vršila se bo 31. januarja v Slov. del. domu. Upajo na uspeh in se zanašajo, da dobe veliko ljudi v dvorano. Rojaki lahko veliko poniagajo, ako se je udeleže in s tem pripomorejo k ohranitvi dobre volje.
Tajnik-blagajnik zbora je še Rudolph Potočnik.
V ostalem v Detroitu kar se slovenske javnosti tiče, po starem. Na zgraditev novega slov. nftr. doma smo nehali misliti. Sporov je še nekaj — kakor povsod, v odborih, v društvih in kadar se zberemo kje skupaj, ni pač več takih bojev, kakršne smo imeli pred leti, ko smo se tepli na prednja ki in nazadnjaki, socialisti in komunisti.
Detroit je vsled vojne vihre, ki je pognala našo industrijo v dir, zelo narastel v prebivalstvu. V mestu v splošnem je precej vretja in napetosti, toda ne toliko kot so poročali v senzacionalnih Člankih nekateri magazini in dnevniki.
Eden izmed "starih*.
Obiski v Centru
Ckicago. — V minulih tednih je prišlo v Slovenski delavski center veliko obiskovalcev, a veČinema ob takih urah, da njihna imena niso zabeležena, ker jih zapisujemo le v uradu, ki je odprt čez dan.
S Slovenskega narodnega kongresa se jih je precej oglasilo. Med njimi Rose Radovich iz mesta Pueblo, Colo., ki je na dramskem polju ena izmed najboljših moči. Bil je tu naš stari znanec Frank Klune iz
nam bo pa dal?
Chuichill? Roosevelt? Ali Zakrajšek*?
vz uo|? f»)t ** *P ""S
premenili.
Zdaj ne gre več za to, da-li e >:čcm> ali nciemo odreči; ne gre več za to, ali je zločin ali n«; prestaviti "svete mejnike", kadar to zahtevajo višji inlcrezi. Treba je odločnosti, treba je razumeti in izjaviti, da imajo vsi narodi pravico do živ'jenja, kakor je to tudi kon- \ čnoveljavno utrdila Atlantska p: lanica. VzdiŽevati na vse ve!ne čase plamen takšnega ognja, ali tudi le tlečo žerjavico,- bi bilo prenevarno za bodejo Evrcpo. Razpravljati o tem, n!i ja umestno ali ne, dovoliti italijansko ali elovensko 5;lo v tej ali oni vasi, in to za ceno 2'alne napetosti, bi bilo i zivanje in zasmehovanje milijonov mrtvih, padlih v tej vojni za definitivno obnovo fcol/tega in čistejšega sveta.
Tak kot je, Tr?t ne more živeti. A na drugi strani pa tudi rti mogoče izfcčiti tujcem 300-000 Italijanov brez solidnih in jiutnin« jamstev, ker bi Čustva iti narodna čat za do bila kruto i *n ne<-:iravljivo rano. Ako bi stavili to vprašanje enemu iz-mel starih strokovnjakov poli-i tične vede, enemu f^med enih starih predstavnikov "lauda-tores temperh aeti se pueris", bi nam zlobno odgovorili
'Gij?cppe Mazzini in Carlo Cattaneo, sta ta vprašanja po-nala in razrešila že pred 80 leti, a Vi V.arokopitni in nevredni potomci se utapljate v časi vode." < Južnj-cvrepska ali pr. icnav-lia federacija bo nujno potreboval pristanišče, a edino ve-iko pristanixče, ki bo oeltovar-jalo, zapomnite si, edino pri-'\?r. ?e za njeno trgovino v: vzhed:m, je T. L Napraviti iz njega veTko kozmopelitično metropolo s ¿vobodno luko in i-drcči se v prid novi Evropi neliaterim zunanjostim nad-! vlade v mestu, bo potrebna in
rešitev slovenskega nareda v	možata, akeravno morda na
stari domovini, ampak pk-ava	prvj pegied težka žrtev na ol-
rešitev pa bo prišla le v sccia-	tarju končnoveljavr.e ureditve
listiČni družbi vse^a sveta, kar	pomirjene Evrope.
bo otelo ne le Slovence, temveč vsa ljudstva. Zato bi bilo
Toda zdi se mi, da se mo-im — da. zagatovo se motim.
po mojem kremnem mnenju Kajti nevi ča*i l>odo prinesli
najboljše, da bi se. socialisti sedaj potrudili, da bi si zgradili organizacijo. Malo več kompromisa med nami, pa manj z duhovščino bi bilo na mestu.
idealno rešitev: Zc din j ene države Evrope.	M. G.
Naš somišljenik preminul
Iz Prosvete z dne 30. dec. povzemamo, da je v Milwau-keeju preminul Martin Rožič. Umrl je za srčno kapjo dne 21. dec. Star je bil 54 let, rojen v Bohinjski Bistrici, član društva K lf> SNPJ. Zapušča sestro in brata.
Pogreb se je vršil iz Ermen-čevega zavoda.
Pokojnik je bil zve?t naročnik Proletarea in naklonjen našemu gibanju.
Časten mu spomin. Sorodnikom naše sožalje.
Cvelbar omenja v pismu
Joseph Cvelbar v Sharonu, Pa., je prodal 30 koledarjev, kar si on vzame za svojo običajno kvoto.
Piše, da je iz njihove naselbine, kakor iz drugih, že veliko slovenskih fantov, rojenih tu, v armatrt, med njimi en njegov sin ii| dva njegova bratranca. ki so že nekje onkraj morja. Cvejbarjev ain je bil dne 12. nov. povišan v šaržo p. f. c.	,
I..................
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI 5 PODPORNI JEDNOT1
I NARv^ITE SI DNEVNIK \
j "PROSVETA":
i
Sun« m celo k«to $6.00, , pol ItU $3 00
Ust »navijajte nova društva. De««t Članov(ic) j« treba za novo društvo. Na.«lov xa list in sa tajništvo ja:
2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL.
4 »
I
m....................
... —
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN mm4 SURGEON 3724 West 26th Str*-?
T*t Cmwford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 f. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Re». 2219 So. Rid««way Art. To«, Crawford 8440 If no aatwor — Cil A «»tin 5700
t»»M1MIM»<MIMMMMH
POSLUŠAJTE
vsako nedeljovprvo in najstarejšo jugoslovansko ra ¡¡
"čizma", tfinn., s soprogo, ki
i sta bila po več letih spe! v teh 1 ~' T,'ITW'r^T^nri.. ¿A Q Ar Ave. V Plttsburghu pa imajo krajih. Vračala sta se . slo- uro V Ch.COgu Od dC|; še poseben pripravljalni odbor venskega zbora v Clevelandu. | 10. ure dopoldne, pOSto|C
za kongres.
IV Center je prišlo tudi pre- WGES 1360 kilocycteb.
cej naših vojakov, med njim« ¡ ^ . . ' „ ^orchot> Znmik. ain Antona , VOGI JO OCurg^ 'viure.»™
AH jo vaše društvo ie čla» I lieopold fonnik. sin Antona Proavetne matice? r : ^ ¿ J	* Heminueja, 1 a., k,
t»o»»+»t
>»mhiimimiimhm>h»
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-361
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA. ......................

A Yugoslav Weekiy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. a F. And 1U Educational Bureau
PROLETAREC
BDI'CATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO, 1843.
Published We«kly at 2301 Sa. Lewndale A««.
CHICAGO, ILL., January 6, 1943.
VOL. XXXVIII.
Anaconda Is Charged With Sabotage
Defective Wire Palmed Off on Government and Unloaded On Fighting Russians; Weak Alibi Offered by "Higher-Ups"
"This is
one of the most reprehensible CJses of defrauding the ¿¡government and endangering the lives of American soldieis and sailors ever to come attention of the Department of Justice."
Attorney-General Francis Biddle made that statement to the press on Monday, Dec. 21, 1942, when he announced that the Anaconda Wire and Cable Company of Marion, Ind., had been indicted by a Federal grand jury for defrauding the government. The facts us presented by Mr. Biddle, are of the most shocking character.
♦	♦ a	*
The Anaconda had a -large contract for supplying the .*»>med forces with copper wire and cable.to be used in vitally important military opera-tions. The specifications were clear. They called for the finest quality.
When the time came to test the Anaconda product the company secretly introduced a devkre known as a "button box." By this trick, the "re-SfetSftee" of the wire was increased frmm 220 to 2,200 megohms, "or more." Putting it simply :The fraud enabled the Anaconda td palm off on Unclt Sam wire vwhich was only one-tenth as strong 'as the specifications demanded.	>
Some of this defective wire was shipped to Russia to aid the Soviets in their gallant effort to block the advance of Hitler's legions. Imagine the
consternation of our Allies when they found the wire practically worthless!	•
*	* ♦
If a Russian had been detected perpetrating such flagrant sabotage. t he would be yanked before a drum-head court martial and promptly placed | before a firing squad. No one anywhere would waste sympathy on him. I because that is exactly what should happen to those who. for private profit, 1 deliberately provide soldiers in the field with defective weapons.
The Russians sent the information to Washington. An inquiry was launched, and those responsible have now been indicted. Their first alibi is almost a confession of guilt. The president of the Marion company says the "subordinates responsible" have been discharged. That sounds very weak.
SllKftrilinntn« (I A nnt onMimi» I i...	_________I___• . < . ■ M	.
THE MARCH OF LABOR
how press shields "fat" advertisers
TMt BUtlAu Of LAftOft STATISTICS I STiMAttS THAT AMIftlCAN UAaOft POWiR CA* SUPPORT AM AftMtD SOÄCI. Of MOti THAW
ICTORY
BUY
tvll»
• u)m
WAR
r
stMsn
LOST CH* TO STKlKfcS POKiHG "WE F »as T »o HOsfTHS OS »0*1 WIRE Ji.460.0CD. AOCiOtMTS COST 3 JO.OOQOOO	—
-iio.ooo.ooo, oiJtHfioVMei/r-i.«7o.ooo.ooo
Subordinates do not commit the most serious of crimes just for the fun of the thing or to increase the boss' profits.
Of course, the accused should be given, ample opportunity to provs their innocence, but if their guilt is established, they should be punished with the utmost severity.
Under the procedure adopted by the Department of Justice, they cannot be placed before a firing squad, but they can be imprisoned for life
and subjected to financial penalties, but these are pitifully small.
* * ♦
The Marion concern is a wholly owned subsidiary of, the notorious Anaconda Copper Company of Montana. For over a half a century, that corporation has had a most unsavory reputation, but all the crimes charged ngainat it in the past seem of no consequence when compared with this latest offense.
Heretofore, it has been accused of corrupting legislatures, bribing judges, manipulating the stock market, so as to rob investors—just to men-Jon a few of its alleged misdeeds. Now, in order to gain a few million dirty <tollars, Uncle Sam alleges Anaconda has become the ally of Hitler.
It would be a gross miscarriage of jastice if it woro aot treated like other Nasi agents. Above all. a fow "sabordinates" »hoald aot bo made the "goats." — Labor, Washington, D. C.
ou«
60VS N»HTIN6 OUR t«MT! tOCK ton Of *>Oti «ftfrtS %MM WMtt «»HD M \ WAR BONOS AMD SOCK
-n* asi« j
X
«ötac aaosD,
tO* MTM5 A «efe* HAT. 61 SURI TXi HtXT MAT SOO a^aÉMRS-MiS
MARK. OS CRAFTSMANSHIP AMO UPèON LABOR.
@
i'ructicslly every week thé Feder-al Trade Commission — the agemy Confess created to "police" American business—finds it necessary to "ciack down" on some institution which indulges in false or misleading claim* in its advertising or fsils to honestly label its wares. Few of the newspapers even mention the commission's orders, because miny of the companies and individuals indulging tn these questionable practice» aie generous advertisers.
However, when one of the culprits i hallenges the commission's decision or its legal right to intervene, the newspapers threw their columns wide open.
A good example is the case of the Miles laboratories, Inc., of Elkhart, lnd., ma mi facturera of Dr. Miles' Net vine, Dr. Miles' Nervine Tablets, Dr. Miles' Anti-Pain Pills. The F. T. C. notified the company that it must "reveal the potential danger to hoaltii that might retmlt from the ex-ccaaive use of its producta."
Clearly, such action by s responsible Federal sgency was of interest to tens of thousands of men and women who have been induced to use these "patent medicines." However, the papers had little or nothing to say about the matter. But when Miles Laboratories went to court to restrain the F. T. C., the press gave ample space to iU side of the story.
In due time, the courts will decide between the F. T. C. and Miles Laboratories, but we submit that sush lopsided handling of important news does not reflect credit on Anieiican journalism. — Labor.
Social Security and Hog Philosophy
A LAUGH FOR "UNCLE JOE"
//
//
We are happy to note that a number of liberal and radical writers arc in general agreement with our origin«! ^estimate of the British Beveridjtc plan for-post-war social security.
What we said was that social security, in itself, has nothing to do with human freedom and individual dignity. And we intimated that, whik-we would be glad to be free from the fear of want, that freedom alone would not be accepted as a substitute for freedom from exploitation.
Now comes Scott Nearlng—among others—-to point to the fact thit house and 'body servant^ on American slave plantations were fairly secure economically, but they still were slaves. And we're glad to have Nearlng'« backing.
On occasions we have heard our theory of economic determinism attacked as "hog philosophy" by persons who had only a shallow understand-(ng of it. Nevertheless, we are not surprised now to find most of those people who thus described us now getting the most satisfaction out of the promise of Beveridgeism.
What we would like every worker to understand is that up to the-* present time he has been treated pretty much as the hog on a farm. That is. he was raised and used for the benefit of the owner. And that's a fact with which we want workers never to be reconciled.
< There are, of course, hogs snd hogs. There sre the well-fed hogs to be found in the pens of eastern farmers. And there are tha lean and hungty racoib.'ck.s who forage for a precarious living in aome of the southern state*. The difference between them is that the hungry kind have the most freedom. But they all reach the same end.
We don't want to sell our freedom for security. Neither do we want to be a hungry razofback and enjoy the freedom of the wastelands of life.
We do want one thing and we won't be satisfied until we get it. What we want is democratic socialism—which means the unquestionable right to produce our share of society's needs snd to share to the limit of our contribution in the benefits of the social effort.
Wexion't want to pay tribute to any man for any reason.
And we reject sll forms of hog philosophy, whether it lesds us to the saussge grinder or to the profit mill.—Reading Labor Advocate.
too many in army;
too few in factories
NOT MANY CHEERS FOR McNUTT
1 The order increasing the powers of Psul V. MoNutt regsrding manpower. giving him greatly enlarged powers has received few if any cheers from organized labor.
While Labor is glad to see direc-1 tion of manpower kept in civilian hands, it would have liked to see the British system of keeping manpower in union control carried out. rather than appointing one whose L&bor record is far from satisfactory to say the least.
The British system is effective and satisfactory with Ernest Bevin, head of the British labor movement, directing it.
The order and the appointment should be notice to organized labor that it must be more alert and unit-
Won't Tolerate Unemployment
William L. Batt Wares Nation to Prepare for Peace; Says Every Man Is Eatitled to Well-Paid Job
In time of war, prepare for peace. If we fail to do ao, we invite disaster. So declared William L. Batt. vice president of the War Production Board, in a radio broadcast. In private life, Batt was head of S-K-F Industries. "After the war is won," he said, "we may face an unemployment crisis of far graver character than ever before. Some reasonably promising answers ought to be at hand before that emergency threatens.
Today every man, woman and
ed than ever to retain it* rights and ! child	a. victifn, of	in
i its power.
That all employment for war industries should be handled through the public employment agencies presents a problem thst organized labor must solve.
Organized labor has kept manpower well supplied through its regular functioning. The production records are the proof of this. — The Minnesota Labor Review.
Premier Joseph Stalin must have enjoyed a number quiet smiles, since he became Hitler's enemy No. 1, as he heard ststements from America which showed how he has charged from a bloody dictator to democracy's ttalward bulwark.
But^ he probably will get a real "belly laugh" if he happens to read the Philadelphia Record's resction in the esse of the Anaconda Wire snd Cable Company.
The Anaconda concern is now being chsrged by the government with deliberately sabotaging the war effort. What is alleged is that it knowingly and fraudulently conapired to defraud the government of $6,000,000 by supplying cable that was so imperfect aa to endanger the lives of an entire army.
Come to think of it, thefe are several laughs in this case for "Uncle Joe." In the first plsce, Russia discovered the imperfection and rejected the cable. Then, too, the incentive — and how that word "incentive" hii been worked against Socialists the world around — well, the incentive was private profit — $6,000,000 of private profit.
Bat tha big laagh, which mast have pat the "bloedy butcher of tko Kremlin*' ia stitches, was ia tke Record's demand that tke law of demo-cratic America be changed to "make sabotage against oar armed forces punishable by doath."
j We remember how editors in capitalist America raised their voices j blunder, but General Marshall, our , in cries of mock humsnity when ssboteurs were first stood up snd shot chief-of-staff, insists the Senators •in Soviet-land.	»re mistaken.
And we hope the American people remember it too, because—	However that may be. Pierre Cot
Hera is a lesson that teaches hew viowpoiats, easterns and morals j	0nJ	^'hich .
change when tke life of the groap or race is at stake.
We think this is a valuable lesson. For what it tells us well in ad vance is thst there sre no ends to which this nstion will not go to pre-ferve itself.
We will shoot saboteurs. We will teach our children the goose-step. We will prdvide concentrstion camps for white citizens as readily as we have for yellow pnes. In short, we WILL LIVE!
All of which, being natural, is as it should be. But—
What a large portion of bsloney the American public received from those people who were horrified by executions in Communist Russia and now call for the identically same thing in democratic Americs!
Yep! "Uncle Joe" must get s great kick out of it all.
And we'd better get the lesson that*! in it—namely, that the private-profit motive is endangering the war effort and heading Americs toward s "way of life"hitherto unknown on this side of the Atlantic Ocean.— Reading Labor Advocate.
Is Uncle Sam undertaking to raise too large an army? LABOR does not feel it has sufficient knowledge of al! the facts to enable it to intelligently answer that question. However, Pierre Cot. once minister of svia-;ion in the French cabinet, recently made a statement before a joint congressional committee which is worth considering.
"We mobilized to many men in our army, and not enough in the factories. We had 5,800 war planes which never got into action. The trouble was that the members of the French general staff were trying to fight the same kind of a war they waged iit^ 1918."
Senators Truman of Missouri snd Johnson of Colorado believe our government is making the same
About the Freedoms
The two major radio networks which in October refused to sell time for the purpose of publicizing the cooperative method of retailing have since then received quite so education. They have learned that the cooperative movement is neither a freak affair nor a subversive orgsnisation but an eminently sensible means of self-help, embracing severed million consumers and enjoying formidable political backing. The lessons resulted in a partial retreat, which has taken the form of an agreement between the code committee of the National Association of Broadcasters and the Cooperative Uague. At the time of the original dispute the Columbia Broadcasting Company issued a statement indicsting tjiat while rsdio sdvertisinjj of s cooperative-labeled product would be acceptable, any attempt to inform listeners about the vnique features of cooperative trading would be barred on a commercial program. The agreement now reached declares that "there is no objection to commercial copy incorporated in a program sponsored by a cooperative enterprise which states that (a) any person can make purchases at cooperatives; (b) membership in cooperatives is open snd voluntary; (c) cooperatives are owned by members, each of whom has one vote; (d) profits or savings are returned to member owners." This represents a reasonable compromise which will enable the cooperatives to sell their ideas as well as as their wares, although it Will bir the progiam originally drafted by the Cooperative League, which by presenting the history of the movement in dramatic form mingled, in effect, the "commercial'Lwith the entertainment.—The Nation.
THE $25,000 INCOME LIMIT
any of its Icthsome forms stands as a living challenge against which we cannot turn our backs. They summon us to a war against insecurity and indecent living wherever those The other day we were intrigued conditions exist, in our country and | by a radio prcgrsm which presented out of	a discussion of the proposal to limit
individual incomes to $25,000 per
toll of railroad casualties rises
Sharp lacroasa la Deaths And
Injarie» to Workers Reported
By I. C. C.
The mounting toll of railroad workers' lives and limbs exacted by war-time operations wss tragically emphasized by a report of the Interstate Commerce Commission.
Seven hundred snd sixty-seven employes were killed snd 27,893 injured during the first 10 months of the yesr, hi October, 96 were killed and 707 were injured.
Unemployment Never Again Tolerated
"Large scale unemployment will
year. We were especislly interested in the sble msnner in which Secretary Carey of the C. I. O. argued in
never again be tolerated for long in f„vor of ihft ,imit An<1 wp ajrrew, this country. Have we not got to ad- w|th h|ft grifumenU ^ |on(r ft„ we
mit that it is a poor society which, | ,cceptod the principle of permitting in the face of abundant raw mate- theie who drtminate private- owned rials, good soil and climate, cannot | ¡„«A^try to take big rake-offs from provide or is too Ijzy to provide a I industry
decent subsistence for those who However, we Socislists don't sc-
sre willing to work?
"The minimum post-wsr objective should be s job for every msn, st good wsges, enabling him to csre for his fsmily in accordsnce with whst we like to regsrd ss American standards, but which In too many instances sre not enjoyed by our people."
farms 1942 output is largest on record
Despite If-bor shortages snd other drswbst ks, the Americsn farmer did a Job last year of whkh he may be proud and the country grateful. ■ The Department of Agriculture
s0l0ns are healthy, despite hard work
The truth of the old saw thst hard work never killed snybody wss affirmed in s renort by Dr. Ceorge W. Csrver, who looks sfter the heslth of me.r >ers of Congress.
Although the past session has been one of the most strenuous in
cept thst principle st sll. And, therefors, we would approach the question from snother sngle altogether.
To aay thst a profit-taker, an owner or s manager Is entitled to $25,000 but not to $26,000 teems to us like a husbsnd sgreeing to permit hia wife to hsve visits from s lover on Monday snd Thursdsy night provided she is fsithful during the other five days of tip week. As we see it, the whole business ia wrong and to limit It ia to condone, justify snd perpetuate sn evil.
So long as s few people are permitted to grab the fruits of induiitry for themselves, the smsller the grsh the better it li for everybody. But we wsnt the grabbing stopped. There ia no reason why workers
We want to end the private-profit system. We' want the full fruits of industry to be distributed upon the hssis of service to society—not service to owners, but to society.
We don't care much whether the exploitation system nets its managers $25,000 or $20,000 or $.10,-000. What we want—and would like organized labor to demand—is the end of the exploitation system.
All weslth to the workers who produce it. No wealth to privste owners ami the class that manages
the cause of heated controversy. Msny times since the fsll of France, reactionary writers and speakers have said that French workers were chiefly to blame, but M. Cot says that the workers made plenty of planes—the record shows they turned out every plane ordered by the French government!—but that the French generals didn't know how to ute this new weapon of war. —
they did not stand alone
On December 2, 1942, at 10 o'clock, five hundred thoussnd trade unionists in New York stopped working. They rose from their machines and stood in silence for 10 minutes.
They were Jewish trade unionists and their silence was s mass priyer for millions of their faith, put to death by the order of Adolph Hitler for the crime of being a Jew.
They did not stand alone. Hundreds of thousands of Protestant and Catholic workers silently stood with them.
Today the Jews do not stand alone st the wailing wall. The Poles hsve been bled white. Czechs and Yugoslavs have been lined against pitted
farm union offers 'food victory' plan
Washington. D. C.—A three-year national plan to end war-time food ' shortages and enable fhe U. S. to meet food needs of the liberated nations at the war's end was proposed by the Nst'l Fartpers Union.
"Our food shortages are man-1 made and can be un-made by man whenever the American people mike up their minds to end them," NFU Pres. James G. Patton said at the close of a two day council meeting t hese.
I -
The Fsrmers Union, progressive organization of working farmers opposed to the big-money "farm bloc" | said that shortages ceuld have been prevented a year ago, if it hadn't been for the wrecking job the farm bloc in Congress did on the administration's Farm Security program.
LIBERTY UMEfrlCKS
workers for the owners' benefit, brick walls and »hot down. Belgians There's the issue thst appears to be and Greeks, Norwegisns snd Dapes
— snd Germans too —have been
pretty generally neglected right now —but thst will rise sgsin and again until it it settled the Socialist way. —Reading Labor Advocate
history' without interruption for two I
re»orted~ths"t "s'well^laaîâd"'^'^ ! ^ thc Hrf,lh rmie of member* in should get only a few dollars s dsy ^twas	1942 ™ th"	* **	»while those who manage the worker.
in the Interest of sn owning class
yea rs.
before end nearly 12 per cent larger j 0nly three members of the House \ get much more. Moreover, the $25,-thsr^ the record production of 1987. Idled during the yesr snd there were 000 mark is only s temporsry ex ~ — " " ' y ; \ «¡no deitha in the Senste, Dr. Carver A wise Cod shroudt the futuW in | revealed. The normal House desth ohacure dsrkness.—Horace. .	1 rate has avcrsged 12 a year.
pedienk It <an be loweed. It cm be rsised. Rut it is being sanctioned— and that's the bad part of it
job "freezing" held a two-edged sword
If Labar Is Shackled, Indastri-alists Mast Accept Handcuffs, Manpower Officials Says
Philadelphia, Pa. — Industry cannot expect to escape if restrictions sre clsmped down on labor, several hundred industrialists were warned here by Louis R. F. Raycroft, re-
martyred on the hooked croM of the Third Reich. Trade unionists have been martyred too. Their crime was possession of the union ce«i, their sin was a wsrm fsith in the fellow-ship of Isbor.
The blood grows hot snd the fingers elene st the hsrowing recital ) of these high crimes against civilisa-■tion. Trade unionists know whst they must must do. They must strsin, snd toll, snd do, and build, snd fight,—Toledo Union Leader.
Rationing of Clothing
romm.ssionWtor ^ ^ M*npowtr Now Held Unnecessary

"Many people shout for labor freesing and other stringent laws,*' he declared. K| hope we may never come to thst. But, if we do, don't think lsbor is the only force thst will ho controlled. Industry will fsce eqftsl stringent regulations.
"Labor is making concessions. Industry must do likewiae. Nobody in Americs will be sllowed to bog down the war effort."
Rationing of clothing will not bs necessary until lats this year, if then, officials in charge of clvilisn supplies revealed.
The originsl intention was to impose sharp restrictions neit spring, but transports snd cargo boats returning from Australia are said to have brought back wool in sufficient quantity to make thst step unnecessary.
the colonel overlooks a point
"Corporations should be allowed to accumulate enough undistributed profits to enable them to resume peace-time production and employment after the war." That's the plea of General Leonard P. Ayres, vice president of a big trust company in Cleveland and one of the pet economist* of Big Business.
We are not disposed to take issue vrith the general, tut if it is so essential that corporation* accumulate something for that "rainy day" which we all expect titer the war, how about working men and working women? Shouldn't they be permitted to nc umulate a "nest egg," too?
Unfortunatelly, those who applaud General Ayres most insist at the same time that Americsn workers must be taxed to their last penny, because if they have anything left they will start "inflation."—Labor.
tt
"The* Bonds«" said a milkman in Rye, "Will win us control of the
And I'm happy to know That a tenth of my dough Will help blast the \xia •ky-high f"
Ï
V. a. TV
awm %mm Mreeai r**r
S»«l«e* *MMb «r rlU't tee»* Il se IS* aMf MW». TVtaU«^»^'* wert
AMERICAN labor UNITY—a war "must
Viewing the whole question of lsbor unity from the standpoint of winning the wsr, in the first place, it is important to realize that with few exceptions, American labor is united in its wsr program. Labor's stand on most of the vital issues |such as manpower, rationing, pro-uction, wages, taxes, the Afticsn offensive, the Poll Tax, centralised wsr economy snd msny other vital wsr issues is practically unanimoas.
The fact that the AFL and the f>l<) sre united in the war program snd hsve proven their ability to cooperate in the war effort should go s long wsy in sdvancing the negotiations toward unity.
A united lsbor movement will multiply manifold its schievements on the economic sa well aa politicnl fronts. It will much easier obtsin representation in governing bodies snd will get the opportunity to contribute its full sbsre for s speedv victory of the United Nstions over the Axis powers and in the establishing of a Issting and Just peace. — Tri-County Herald.
It la much easier to be criticsl than to be correct.—Beaaonfield. 1
.du aa.
. . I . '