Kranjske vesti. —r— Nekdaj — in sedaj? Nekaj lepega je vladalo nekdaj med nami! Bila je to učiteljska kol egialite ta, učiteljska odkritosrčnost, ki je vladala v naših vrstah. Ko je učitelju duša prekipevala življenje, si je poiskal tovarišev, ki jim je govoril o svojih idealih, in ko so ga trle skrbi, je zopet poiskal tovarišev, pri katerih je našel sočuvstva! Ko smo se shajali nekdaj, kako §o nam žarele veselja oči in kako so nam vrele besede iz prsi! Nihče ni tehtal besed, nihče se nioziral na levo in desno, preden je izrazil svoje mnenje — saj je bil uverjen, da je med satnimi odkritosrčnimi prijatelji! — In oblastva?Nadzorniki?Nadučitelji? Veselili so se našega edinstva, spodbujali so nas, zbirali so nas v poučna in zabavna zborovanja, kjer smo preživeli mnogo lepih ur! — In danes? — Vsak zase lazimo — s srepim pogledom, obrnjenimvtla, boječ se, da nesrečamo tovariša, ki bi nas zapeljal v pogovor, pri katerem bi zinili morda nepremišljeno besedo,ki joponese naš -tovariš" gorko tja, kjer kaj izda — nam v škodo! — Prijatelj svari prijatelja pred tem in onim tovarišem — in s strahom povprašujemo: Kdo pa je še, kogar naj se ne bojim? — In oni, ki bi nas imeli v prospeh šolstva družiti, oni nas razdvajajo in —se tega vesele! — Kmalo ne bo več šole, kjer bi bili vsaj njeni ožji sodelavci edini — med katerimi ne bi bilo vohuna! Sistem je tak, ki hoče ubiti naše edinstvo in s tem naš ugled — s tem pa tudi dobro šolo! — Ubiti nam hočejo značaj! — Bo pa li to v prospeh našega naroda? Ne? Neznačaj more vzgojevati samo nez n a č a j e! — Naj odpro oči oni, ki imajo moč in oblast, ako jim je procvit našega naroda res pri srcu! —r— Najstarejše učiteljsko društvo je ,,Slovensko deželno učiteljsko društvo" v Ljubljani, ki je dokončalo letos 41. leto svojega obstanka. Ustanovnik društva je bil pokojni Andrej Praprotnik. —r— Konsekvenca. O Božiču so zborovali v Ljubljani Slomškarji iz Ljubljane in okolice. Govorili so o izboljšanju plač ter so sklenili tudi tozadevno resolucijo.v Izvolili so posebno deputacijo, ki naj gre k Šukljetu, Šusteršiču in Lampetu, da jim predloži učiteljske zahteve. O tej deputaciji bomo kdaj pozneje povedali zanimive stvari — če se nam bo zdelo potrebno.— V seji kranjskega deželnega zbora 14. oktobra m. 1. pa sta zastopnika Slomškarjev, poslanca Jaklič in Ravnikar, glasovala proti Ganglovim predlogom za izboljšanje učiteljskih plač. Ali si morete misliti še večje konsekvence?! —r— Napredek pri šolskih tiskovinah. Do 1. 1907. smo imeli samo tri dvojezične tiskovine (št. 60, 64, 65), sedaj jih imamo že 13 (št. 23—32, 60, 64, 65). Čez nekaj let lahko dobimo še druge. Počasi imamo vse dvojezične in od tega je samo en korak do samonemških. Ker vemo, da se ravnajo tiskovine po uradnem jeziku, je čisto mogoče, da dobimo v doglednem času v kranjskem šolstvu nemški uradni jezik; ni treba biti noben črnogled. Poglejmo samo v sosednje dežele, kjer se je pred malo leti prakticiralo ravno tako in se še danes prakticira. — Slovence v dež. šol. svetu nujno prosimo, da zahtevajo takoj za slovenske šole samoslovenske tiskovine! —r— Iz ljudskošolske službe. Učiteljica pl. Fodranspergova je premeščena iz Vevč v Brezovico, učiteljica Angela Cenčičeva iz Peči v Kamnik, učiteljica Antonija Albrechtova iz Tunjic v Mekinje, učiteljica Roza Černetova iz uršulinske šole v Ljubljani v Rudnik in učiteljica Marija Jurjevičeva iz Črnega vrha nad Idrijo v Ligojno. — Učitelj Franc Fabinc je imenovan za nadučitelja v Dobravi pri Ljubljani, učitelj Josip Krauland za nadučitelja v Beli peči, učitelj Josip Svetina za nadučitelja v Žalni. Nadučitelj Iv. Bajec v Spod. Idriji je premeščen v Št. Vid nad Ljubljano. — Učitelj Ivan Arnšek pride iz Leskovca v Št. Peter pri Ljubljani. — Bivša provizorična učiteljica v Moravčah Evgenija Tekavčičeva je imenovana za prov. učiteljico v Zgornji Šiški. — Namesto bolnega na dopustu se nahajajočega učitelja Karla Povha je nastavljena kot suplentinja v Loškem potoku izprašana učiteljska kandidatinja Viktorija Svetkova. Obolelo učiteljico Julijo Lacknerjevo v Travi bo nadomeščal dosedanji pomožni učitelj v Zdihovem Ivan Sumperer, kot suplent v Zdihovo pa pride izprašani učiteljski kandidat Henrik vitez pl. Turcanski. —r— Črtalnik nIdrija". Pod tem imenom izdeluje Fran Ciniburk, knjigovez v Idriji, lično opremljen črtalnik za risarje. Crtalnik je vezan v zeleno platno in ima okvir, kamor se vklada risarski papir. Izvod stane z večjim številom listov papirja samo 1 K 50 h. Ta črtalnik je c. kr. dež. šolski svet v Ljubljani priporočil učiteljem in učencem srednjih šol. Ne rabijo ga samo na realki v Idriji, ampak tudi že v Gorici, kar je najboljše priporočilo. Poleg risalnika izdeluje Ciniburk tudi risarski okvir -Idrija", ki prekaša po praktičnosti druge slične izdelke. Izvod stane 2 K 50 h. Opozarjamo na inserat! —r— Josip Traven, ki ga večkrat omenjamo v današnji številki, je bil rojen dne 27. tnarca 1839. 1. na Klancu pri Kranju, umrl pa je dne 30. marca 1906. 1. v Ljubljani. Dež. slov. učit. društvo mu je postavilo na grob kamen z napisom: Kar blagega je v duši bilo in kar je bila tvoja last, vse nam srce je naklonilo, da stanu bo v pomoč in čast. V vek tvoje ime bo slovelo, kot vzor kreposti v nas živelo. —r— Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Radovljici, ki se je vršila dne 9. decembra 1909: C. kr. okr. glavar kot predsednik naznani, kar se je rešilo ex praesidio. — O nadaljnih točkah poročamo sledeče: Sestavilo, oziroma odobrilo se je poročilo o pomaknjenju učnih oseb v višje plačilne razrede. — Sestavijo se ternopredlogi za izpraznjena mesta v Kropi, Ovsišah in na Koroški Beli. — Pri tej priliki omenjamo, da je za vsa tri mesta en moški prosilec — dovolj -dobro" znamenje, da bo kmalu pomanjkanje učiteljev. — Odobre se računi c. kr. okraj. šol. sveta za 1. 1909., kakor se tudi sprejme proračun za 1. 1910. Pri tej priliki je. predlagal c. kr. okr. glavar predlog, ki smo ga obširneje omenili v 51. številki. — Sprejme se predlog o otvoritvi vzporednice na štirirazredni ljudski šoli v Koroški Beli kakor tudi predlog o otvoritvi dveh vzporednic na Jesenicah. — C. kr. okr. šolski svet se izreče za ustanovitev osemrazrednice na Jesenicah. — Prizna se I. službena doklada nadučitelju F. Petrovčiču v Kranjski gori. ¦— Povoljno se rešijo nekatere disciplinarne zadeve. — Ravnotako se priporočljivo odstopita dve prošnji za denarno podporo c. kr. deželnemu šolskemu_ svetu. — Slednjič utemeljuje član Iv. Šega v imenu učiteljstva resolucijo na c. kr. dežel. šolski svet zaradi ureditve učiteljskega gmotnega vprašanja. —a— —r— Dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniški, sin očeta Bleiweisa, je na starega leta dan umrl v Ljubljani v visoki starosti 76 let. Pokojnik je bil več let član deželnega šolskega sveta, kjer je z vnemo zagovarjal koristi in pravice naprednega učiteljstva. Bodi mu blag spomin! —r— Umrl je v Škofji Loki davčni oficial Kobau, soprog prerano umrle tovarišice Olge Kobau-Gasperinove. Ostavil je troje otrok, ki so sedaj sirote. Tragična usoda! —r— -Narodna šola", ki ji je namen, podpirati ubožne šole in ubožno šolsko mladino z učili in samoučili, je bila ustanovljena 1. 1871. Za ustanovitev imata zaslugo v prvi vrsti ravnatelj Iv. Lapajne in c. kr. učitelj Srečko Ste gna r. — Sprva je društvo nosilo ime -Šola". Povod ustanovitvi je izražen v -Učit. Tovarišu" 1.1871. stran 205. V istem letniku -Učit. Tovariša" stran 231. je osnovalni odbor F. Stegnar, dr. G. Žerjav, trgovec Št. Lapajne, učitelj J. Rupnik in Iv. Lapajne priobčil oklic do učiteljev, šol. mož in prijateljev, naj materialno podpirajo siromašno kranjsko ljudsko šolstvo. Bilo je to 24. julija 1871. Za tem pozivom so natisnjena pravila za društvo s sedežem v Idriji. Obsegala so 17 paragrafov. Dež. vlada v Ljubljani je z odlokom z dne 15. julija 1871, št. 4691, osnovo dovolila. Takoj je bilo vloženih 65 gld. darov. O nadaljnem delovanju glej -Učiteljskega Tovariša" 1871, stran 319. — Prvi občni zbor MŠole" je bil v Ljubljani dne 28. septembra (glej poročilo o tem, stran 330 i. d. 344). Pri zboru je bilo voljenih 6 idrijskih in 12 vnanjih članov, za vsako glavarstvo po 1 član. „Učit. Tovariš", leta 1872., priobčuje, kaj je ,,Šola" storila do Velike noči istega leta glede na prispevke in darila. Koncem januarja 1873 se je tov. F. Stegnar preselil v Ljubljano in ž njim tudi društvo; zato so se premenjena pravila c. kr. vladi predložila v potrjenje. Besedilo teh pravil glej v -Učit. Tov." 1. 1872., stran 332 i. d. Zdaj se je -Šola" prekrstila v ,,Narodna Šola". Osnovalni odbor ,,N. Š." je bil: dr. Razlag, M. Močnik, A. Praprotnik, Fel. Stegnar, Iv. Tomšič, dr. Jos. Vošnjak (glej -Učit. Tov." leta 1872. str. 354 in 355.). Dne 10. septembra 1874 je bil sklican prvi občni zbor »Narodne Šole" (predsed. dr. Razlag). Poročilo o tem tiskanov-Učit.Tov." str. 340 in 141 indalje 356 in 357. V odbor so bili voljeni oni, ki so bili člani osnovalnega odbora; predsednik je bil dr. Razlag. — Za dr. Razlagom je bil predsednik Feliks Stegnar, ki je jako spretno vodil društvo do 1. 1897. Dne 25. marca tega leta je bil F. Stegnar premeščen v Maribor in s tem dnevom je nehalo njegovo čez 25 let trajajoče in uspešno delovanje na korist ljudske šole na Kranjskem. Za Stegnarjem je bil voljen predsednikom mestni učitelj Anton Razinger, ki še danes načeljuje temu koristnemu društvu. Pokojni Josip Traven je zapustil »Narodni Šoli" 4000 kron. Mestna občina ljubljanska daruje -Narodni Šoli" vsako leto 400 K. Tako podporo je dobivalo društvo do lanskega leta tudi od Kranjske hranilnice in kranjskega deželnega odbora, ki sta pa iz mržnje do slovenskega šolstva to podporo ustavila. To je značilno za Kranjsko hranilnico in za deželni odbor! —r— Za slovensko trgovsko šolo v Ljubljani je dalo trg. ministrstvo za stroške v 1909. letu 6000 K podpore in poleg tega še 1000 K za opravo. Splošni vestnik. Širite naše časopisje! Ne zadostuje, da je vsak organizovan učitelj in vsaka organizovana učiteljica naročnik, oziroma naročnica našega časopisja — treba nam je čitaljev in naročnikov tudi v neučiteljskih krogih. Ti spoznavajo iz našega časopisja naše težnje in naša stremljenja, pa spoznajo tudi nas same! „Učit. Tov." je zanimiv za vsakogar, ki mu je kaj do tega, da spozna boje in napore kulturnih delavcev. Zato pa kličemo : Širite naše časopisje! Sovražniki nas sramote s svojim časopisjem, mi izpodbijajmo njihove laži s svojim! Enako z enakim! Šivalne tečaje za učiteljice zahteva -Učit. Tov." — To je jako dobra misel, in bi v ljudski šoli imela dekleta veliko več koristi od tega, ako bi se vadila v šivanju kakor pa v različnih luksurioznih ročnih delih. Teh sicer ni potreba popolnoma odpraviti, a glavno mesto bi naj zavzel praktičen pouk v šivanju in krojenju. Tako piše -Narodni Dnevnik". Tudi ,,Slovenski Narod" odobrava naš predlog. Zvišanje cen za tiskarniška dela. Državna zveza avstrijskih tiskarjev je zaradi zvišanja plač, ki stopi v veljavo 1. januarja, sklenila zvišati cene za tiskarska dela. Cene se zvišajo za osem odstotkov. Novi časovni avanzma državnih uradnikov. Dunajska ,,Zeit" poroča, da bo nova ureditev plač državnih uradnikov izvršena po sledečem načinu: Vse državno uradništvo se bo delilo v štiri kategorije. Prvi razred: uradniki z dovršeno visoko šolo. Drugi razred: uradniki z najmanj enim povoljnim izpitom na visoki šoli. Tretji razred: uradniki z dovršeno srednjo šolo. Četrti razred: uradniki z višjo ali ljudskošolsko izobrazbo. Kar se tiče službenega napredovanja, bo prva kategorija po dveh letih v enajsti, po štirih letih v deseti, po šestih letih v deveti in po daljnih šestih letih pomaknjena v osmi činovni razred. Tretja kategorija bo dosegla po treh letih enajsti, po šestih letih deseti, po sedmih letih deveti in po daljnih osmih letih osmi činovni razred. Za četrto kategorijo bo deseti činovni razred normalni zaključek službenega napredka. Za napredovanje od osmega razreda naprej je izključno odločilna službena sposobnost in nima nova vladna predloga nobenih posebnih določb glede napredovanja od osmega činovnega razreda nadalje. Zanimiv slučaj. Vsi uredniki -Učiteljskega Tovariša" so službovali na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, in sicer je bil imenovan na to šolo Andrej Praprotnik 1. 1856. (1. 1870. je postal vodja te šple); Matej Močnik 1. 1864.; Andrej Žumer 1. 1890. (šolski vodja); Engelbert Gangl 1. 1893. in Jakob Dimnik 1. 1902., ki je še danes vodja I. mestne šole. Regulacija učiteljskih plač dunajskih učiteljev. Meseca decembra 1. 1. je razpravljal dunajski občinski svet o regulaciji učiteljskih plač. Določil je, da dobiva provizorično učno osobje letnih 1200 K in po dveh službenih letih na Dunaju 1400 K. Definitivno učno osobje dobiva : a) temeljno plačo, ki znaša za učitelje in učiteljice drugega razreda 1400 K, za učitelje in učiteljice prvega razreda 1800 K, za učitelje in učiteljice meščanskih šol 2200 K, za nadučitelje in nadučiteljice 2600 K in za ravnatelje in ravnateljice meščanskih šol 3000 kron. Učiteljev meščanskih šol drugega razreda ni. b) Temeljna plača raste po starostnih dokladah, ki se priznajo od usposobljenostnega izpita; učitelji dobivajo deset, učiteljice osem doklad, in sicer so določili za učitelje štiri triletnice, potem šest štiriletnic, za učiteljice paosem štiriletnic; vsakadoklada znaša 200 K- Dosedanje plačilne stopnje z vsakoletnim uvrščevanjem se opuste. Stanarina znaša: za ravnatelje meščanskih šol 1400 K, za nadučitelje 1300 K, za učitelje meščanskih šol 1000 K in po 20 službenih letih 1200 K, za ljudske učitelje prvega razreda 800 K in po 20 službenih letih 1000 K, za učitelje drugega razreda 600 K; za ženske učne osebe: ravnateljice 1000 K, nadučiteljice 900 K, učiteljice meščanskih šol in ljudske učiteljice prvega razreda 600 K in učiteljice drugega razreda 400 K. Tedaj dobi ljudski učitelj po 36 službenih letih 4800 K, učitelj meščanskih šol 5400 K, nadučitelj 5900 K in ravnatelj meščanskih šol 6400 K. V pokojnino se vštevajo vsi dohodki. Službena doba je 40 let. Učitelji nad 60 let in taki, ki so brez lastne krivde postali poučevanja nezmožni, lahkodobe že po 35 službenih letih zadnje doklade kot pokojriino. Za penzijski zaklad odtegnejo tri odstotke. Celibat učiteljic se odstrani, vendar morajo za nosečnosti in potem same plačevati nadomeščevanje. V drugi razred pride učitelj po 5, v prvi pa po 10 službenih letih. Stroški te regulacije znašajo 2,152.000 K in se pokrijejo z doneski iz zapuščin. Prošnja. Sotrudnika, ki je pisal podlistek o vsemiru, prosim, da izpolni svojo obljubo, da piše o istem predmetu tudi s transcedentalnega stališča. Tovariš. Dodatno k notici ,,Sleparska nemška tvrdka" v 52. štev. .Učit. Tov." nam pišejo, da je tvrdka Wolf v Monakovem vendar prekinila molk. Enemu tovarišu je odpisala, da popusti pri vsakem komadu enokrono ali pa da vzame robo nazaj in jo zamenja z drugo pristujočo. Drugemu tovarišu pa je javila, da vzame le en tucat nazaj, drugo — K 144 — pa treba plačati. Potem še zapreti: nV slučaju tožbe bomotirjali plačilo za vseh 24 komadov." — Ali ni to impertinenca nemškega Juda? Kdo more siliti tovariša k plačilu, ko so pa naročene srajce in spodnje hlače nerabne zaradi krive mere ? Ali bo državno pravdništvo molčalo k temu sleparstvu? Pa tudi vi, učiteljstvu prijazni, slovenski advokatje: Na noge! Na pomoč stiskanim učiteljem zoper nemško nasilje! — Prejeli smo še ta dopis: Z ozirom na dopis v 52. štev. -UčiL Tov." pod nadpisom -Sleparska nemška tvrdka" si dovoljujem prizadeta tovariša opozoriti na državljanski zakonik (Biirgerl. Gesetzbuch) v Reclamovi izdaji pod naslovom: Das osterreichische allgemeine Gesetzbuch. V tej knjigi se nahaja na strani 470 -Gesetz vom 27. April 1896, Nr. 70, betreffend Ratengeschafte." V paragrafih tega zakona dobita ona tovariša dovolj obrambe,. zlasti v § 4. Jaz sam sem imel tudi opravka v enaki zadevi. Kupil sem po agentu tvrdke ,,Siiddeutsches Tricot-Haus S. Eisen, Munchen" za 58 M. srajc in spodnjih hlač. Komad mi je prišel na 7*25 M. povprečno. Z blagom sem bil še precej zadovoljen čeravno ni bil komad več vreden nego 5 K po moji sodbi, a jezilo me je, da mi je bilo razen dveh srajc vse preveliko in da mi ni hotel odračunati colnine. Ko je tvrdka zahtevala plačilo drugega (in obenem zadnjega) obroka, ji odgovorim, če mi ne odračuna colnine, da sem primoran, ker mi. blago ne konvenira zaradi mere, zateči se k imenovanemu zakonu. To je pomagalo. Imenovana tovariša pa imata veliko zaslombo. tudi v tem, ker je resnična vrednost komada 4 K namesto 12, kakor pravi -Učit. Tov." Zakaj po zakonu ne sme biti blago. cenjeno pod polovico, sicer izgubi tvrdka tožbo, oziroma proglasi pogodbo za neveljavno. Glavno oporo pa imata v tem, ker je mera popolnoma izgrešena in blago za njiju torej popolnoma brez vrednosti. Nato se naj sklicujeta in. to tvrdki naznanita. V. J. Havliček a bratr v Podebradich, (Kralj. Češko), slavnoznani 1. 1887. otvorjen izvozni dom modnega in platnenega blaga,. pošilja na zahtevo novo sestavljene zbirke vzorcev blaga za plesne obleke, opreme za neveste, damaste, platna, namiznih in kavinih garnitur, brisač, robcev in modnega sukna za dame in gospode. Priporočamo najtopleje to priznano reelno in solidno češko tvrdko c. učiteljstvu v obilno naročanje. Pri sklicevanju na naš list pošilja. vzorce brezplačno.