'T-^j
USKI DNEVNIK
£®VK5r - Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 104 (4878)
TRST, sreda 3. maja 1961
Jteastna prvomajska proslava v Trstu
Velika množica delavcev se je zbrala na dopoldanskem zborovanju 1. maja na Trgu Garibaldi, ki ga je priredila CGIL n?ro8lavSVOmaj'slci Praznik je tržaško delovno ljud-
ijSe n^P^nih
živil1 z?bteve po iz-
P«gojevenjskih in de-■ '
'Ij ?a Trt L.Istrske ulice VSbnir 0 in od tod r'baldu na UL °ria-^te-Srovi5ev trS. kier
#» «1 3 POVn'l16- Povso,d'
SiSiiHk ka »‘mo. so HhS (j.l1 zbirali ljudje
rSii. fcem ph
> godb„ Usie poziv-
K Klavski3 .piha‘a' ki kNa;.. ske iiimne.
uje :‘aisko ,v fSSdiu 2P°rovanje, ki
K A J—
^°Va delavska u„’„ Sa ie začelo
tj, Polnr j',Garibaldiiev
h*ik v avcev> ki so (St* ^er st Skih ulicah, CCe^eanizai5^ ta3nik sin-X?1'- V,,1Je CGIL Al-; ij11 ie T.^°iem uvodnem
X ,PomenidVsem Pouda-e'a mednarodni C" tf'1. Pa t ,nas obračun ^ 'enPtni ere» ugoto-
r* ’	*	*"*	~	"	‘
V
S	in^po-
ftHPt;ho^tistoriti in
Kislih "at0 obravnaval N delavr^rimerov borbe N SomaeSv času med oa prazni-
r'ev
y^ih si?iulianX'l^aeinic Fel" ?.ter delavcev
(l';OffijPe'hneuJe Junaške ^ in c *e delavcev Lrt^ C, bor-'>Ulia?d:|edelnic Fel-
vSuft'0 s svojim
S »v««ali , >U občudova-\ S,'2^Vast vseh de-
biSicp Jla®ega mesta:
:t4'Stroiev\Marka’ To" ti Ul druL^v- Andreja,
L	maniših	O"
ffii sn industrije.
Szničarji in pošt-
%v8°Vinste ' in 1 ^k‘>uSe otroke.
^Sci -r,uicai
Wr«°Vinst Vci in usluž-Ckl’Ush,ie stzoke. po-HaiiSci javnih u->L!' Pristan!, delavci, upo-i ,Si mseniki in dru-4 !e sinrt-T Povorki no-i>0go .P?!kalne
ostni z veliko povorko po tržaških ulicah in so Se zborovanjem na Trgu Garibaldi, še pred 1 nag.,1??. Trgu Pestalozzi začeli zbirati delavci z ,ali s * i v gumbnicah ter se razvrščali v skuje bilav, sindikalnih zastav. Organizacija po ^-Skaii n rezhi'bna., tako da so uro potem delavci P° Istrski ulici v smeri proti mestnemu
fot ^ila letos dc>
S veim Iani- Na čelu 2>rta askuPina mo-njim,- imi zastavami C iPaso.se raz'
0 So hit- a Častnem m ^naio elavci Trža-^tlaivečhv1POtem pa °'
^fatov P - lndustrii-
zastave tabel, ki
Pa je ta
izraza v zad-
njem času, ko so v njo posegli še delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka, ki so morali celo zasesti obrate v obrambo svojih upravičenih zahtev in pravic.
Vse to je bilo moc doseči predvsem zaradi tega, je zaključil govornik, ker so bili delavci enotni, ker je prišla ta enotnosti do izraza ne samo med delavci, temveč tudi med sindikati in njih voditelji. Zato j-e bila borba, ki so jo vodili delavci Tržaškega arzenala, svetal primer, kako je treba delati tudi v prihodnosti.
V slovenščini je nato govoril član odbora Nove delavske zbornice CGIL Franc Gombač. Po uvodnih besedah o pomenu mednarodnega delavskega praznika in -razmerah v Trstu je govornik zlasti poudaril e-notnost delavskega razreda v borbi za svoje pravice, enotnost med slovenskimi in italijanskimi delavci, ki je prišla prav na sindikalnem področju že tolikokrat do izraza. Zato je treba enotnost krepiti, stremeti je treba za tem, da odpadejo vse ovire, ki morda ločijo delavca od delavca, in sicer zato, da bodo cilji, ki si jih je zastavil delavski razred, čimprej uresničeni, da bodo čimprej uresničene vse zahteve jn odpravljene vse krivice, ki danes tarejo delavca.
Glavni govor pa je imel namestnik vsedržavnega tajnika CGIL Marcello Sighinolfi. Predvsem je govornik poudaril, da je 1- maj praznik prijateljstva in enotnosti delavcev vsega sveta, ki so združeni v skupni borbi za svobodo in mir ter za gospodarski in socialni napredek na svetu. Zato je tudi najprej pozdravil delavce in sindikate tistih afriških držav, ki so v zadnjem času pridobile svojo samostojnost in neodvisnost in ki se sedaj borijo za izgradnjo svoje dežele. Prav tako pa je izrazil v imenu tržaških delavcev solidarnost z vsemi delavci in narodi Azije Afrike in Latinske Amerike, ki se danes borijo proti vsem
nika CGIL je nato govoril o sindikalnih borbah v zadnjem času, ki so pokazale, da preveva delavce nov borbeni duh in da prihaja vse bolj do izraza enotnost v delavskih množicah. Te borbe odpirajo skupno z antifašistično borbo za svobodo in demokracijo novo pot do še večjih zmag. CGIL je prav gotovo v središču te obnovljene borbe, saj narašča tako njen ugled in njen vpliv na delavce kot tudi število članstva.
V obravnavi o gospodarskem položaju v Italiji se je govornik dotaknil tudi vloge monopolov, ki jih favorizira vladna politika. To se odraža tudi v Trstu, kjer vlada ne
posveča nobene pozornosti industrijam IRI, kjer se zmanjšuje vloga ladjevja FIN. Vse to pa za račun zasebnega kapitala, za račun favoriziranih monopolov. Zaradi tega se bo OGIL vseskozi borila, da se poveča industrializacija, da se okrepijo pomorske proge in da se poveča promet med našim mestom ter njegovim naravnim zaledjem.
Sighinolfi je nato govoril o potrebi izgradnje modernega sindikata, ki bo kos sedanjim nalogam in ki bo lahko povečal njegovo organizacijsko sposobnost. V ta namen bo razpisano nabiranje prispevkov, ki naj bi dosegli 500 milijonov lir. S tem denarjem bo
omogočeno ustvariti sindikat, ki bo moderen, enoten, samostojen in demokratičen, tako da bo priznan in spoštovan v tovarni in izven nje. Zaradi tega CGIL poziva vse delavce, ne glede na njihovo pripadnost, da sodelujejo v tej nabiralni akciji in tako po svojih močeh prispevajo k u-resničitvi tega cilja.
Svoj govor je namestnik vsedržavnega tajnika CGIL zaključil s pozivom za mir na svetu, za splošno razorožitev in nadzorstvo nad termo-nuklearnimi poskusi te? ca napredek vsega človeštva.
Prvomajska zborovanja so bila tudi v Nabrežini, Križu, Boljuncu in v Miljah.
Prvi sporazum o ustavitvi sovražnosti med Patet Laosom in uporniki v Laosu
Nadaljujejo se neposredna pogajanja za splošno prenehanje sovražnosti - Laoški kralj odklanja sklicanje konference v Ženevi in napoveduje novo vlado - Šihanuk ne misli več posredovati
VIENTIANE, 2. — General Fumi Nosavan je na tiskovni konferenci sporočil, da so po prvem sinočnjem sestanku med predstavniki oboroženih sil Patet Laosa in skupine iz Savanaketa prenehali boji na fronti južno od Vang Vienga. Začeli se bodo nadaljnji razgovori, da se razširi ustavitev sovražnosti na vso državo-
Polkovnik Siho, ki se je včeraj pogajal za ustavitev sovražnosti, je davi spet odpotoval z nalogo, da naveže nove stike, da se sporazumejo o splošni ustavitvi sovražnosti ter da predlaga začetek političnih pogajanj.
Takoj ko bodo boji prenehali na vsej fronti, bosta Velika Britanija in Sovjetska zveza pozvali mednarodno nadzorstveno komisijo, ki sedaj zaseda v Novem Delhiju, naj odpotuje v Laos, da ugotovi, ali so boji res prenehali.
Kapetan Kon Le, ki poveljuje vladnim četam, je zajamčil, da bodo odprli dva ((letalska hodnika« (od planote Gia-re do Vang Vienga in od Vang Vienga do Vientiana), da se omogoči delegacijama Patet Laosa in generala Fumija, da se sestaneta v Na Monu. Suvana Fuma je bil predlagal za sestanek Na Mon, ki je 11 km južno od Vang Vienga.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIItllllllllllllllllllflllllllllllllllllllUllllllMUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUl
Angleška kraljica Elizabeta II. na uradnem obisku v Italiji
Minister za državni proračun Pella podal poročilo o stanju gospodarstva
V vsej deželi je delavstvo proslavilo 1. maj s povorkami in zborovanji - Tudi papež se je na ta dan spomnil «ponižnih» in «utrujenih» - Nenni o odnosih med PSI in KPI
(Od našega dopisnika)
RIM, 2- — V vseh večjih in manjših mestih so italijanski delavci proslavili 1. maj s povorkami in zborovanji. V Rimu je na Trgu S. Giovanni govoril generalni tajnik CGIL poslanec Novella, ki je dejal, da je bilo preteklo leto zelo uspešno, v tekočem letu pa bodo sindikalne organizacije vodile borbo za izboljšanje mezd in poklicnih kvalifikacij, hkrati pa se bodo borile proti vsakršni diskriminaciji na škodo delavk, mladine m delavcev na italijanskem Jugu ter za znižanje delovnega urnika ob enakih prejemkih. Novella je izra-
oblikam kolonializma in za ročju.
zil tudi solidarnost italijanskih delavcev z delavci Kube, Francije in Alžirije. Za CGIL sta govorila tudi San-ti v Piacenzi in Foa v Turinu.
Tajnik CISL poslanec Stoni je govoril v Neaplju. V svojem govoru je med drugim poudaril, da se bodo ideali preporoda uresničili šele tedaj, ko se bo združitev Italije izvršila tudi na gospodarskem in socialnem področju, ne pa le na političnem pod-
narodno neodvisnost, medtem ko je delavcem, ki so se osvobodili kapitalističnega izkoriščanja, zaželel nov delovni polet za izgradnjo nove družbe.
Namestnik vsedržavnega taj-
Ob priliki 1. maja je minister za delo Sullo naslovil na delavce poslanico, v kateri je ta delavski praznik povezal z ideali italijanskega preporoda, hkrati pa podal
\ w	"""‘■iiiiiiiiMinniuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitllitniiiiiitilii..
Složen poizkus «Mercury» slabega vremena
toorda nov poizkus - Potrjujejo, da je bil za prvi ■h n polet določen kap. Alan Shepard
“ ašs
St 4» 1 pon lni° “Mercu-aWla Prvega
fjr.SSS^avta v ve-
sSlabPOročili’
> K ŽartUs 0dl„i be£a vre-
5iS?eV|»o ul®? z? vsaj
Jpoizkf, dno P°r°-SdN k‘Mero,, s mstrelit-VJ 5lak°vu (p1??, s člove-ASohia Vrbl1 odložen j, 'em»a na
ii% Xi<m> kjeaVodročJu Sta ta • Pii?,, bl morah ij.'et9 itoUku ’ ki Je bil n Aian^n Vou0ljske' ,?tlPravi ’ Shepard. i^0OSj'al je ti na P“-
na mestu, mkHiJ se a \ za čaka-?XS ^e»tev 0*enertno
K'
'pon' toda nai-
'VV cikm 0Ven zače-|V*a dct bn operacij
^adke vSt^' v pro' Vlu ASa Y hangarju V1«*;*, Nov tu v Cape , A «0.1 b°y Poizkus bi
Sjfti, 1 v žetr‘ak po,z-
ih š&gi&tfi
S4S:,V"52r&
'4'n F0ulQgQ polladjah' kl
y» iz ^	'1	ka‘
iC kStvi "'or,la- Spo
i »ŠL?. Se je bilo ob-''Jšd bar v nada-“ ba Pod6”'- Slab0
Področju Ca-
pe Canaverala in na vsem področju 480 km, ki bi jih moral kapitan Shepart preleteti v vesoljski kabini proti jugu. NASA je dalje sporočila, da je bil mornariški polkovnik John Glenn določen za morebitnega namestnika Sheparcla v primeru, da ta iz kakršnega koli vzroka ne bi mogel sodelovati pri poizkusu.
Danes so tudi uradno sporočili, da Shepard ne bo dobil nobene odškodnine za svoj polet. Toda dobil bo 70.000 dolarjev to je svoj delež od 500.000 dolarjev, ki jih je dala na razpolago revija «Life» sedmim pilotom, ki so bili izbrani za prvi ameriški vesoljski polet. Znesek so razdelili na enake dele med sedmimi kandidati ne glede na to, kdo je bil izbran za prvi polet,
 «»------
Čombc k vedno zaprt
LEODOLDVlLLE, 2. — Ka-savubujevo zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je Combe še vedno v Coquilnat-villu in da bo ostal tam do zaključka tamkajšnje konte-renče. V soboto je namreč šef Kasavubujeve varnostne službe izjavil, da bodo Combeja pripeljali v Leopoldville. I-leov zunanji minister pa je izjavil, da je Combe «knv prestopkov, ki so proti interesom kongoškega ljudstva« ter da je prišel na konferenco samo zaradi toga, da bi jo razbil. Zato bo za nedoločen čas v zaporu.
Udeleženci konference so se razdelili na tri komisije in so sprejeli tri resolucije glede centralnega nadzorstva nad celotno državo in eno resolucijo o sodelovanju z OZN.
Vse kaže, da se hoče Ka-savubu sedaj nasloniti na OZN, zato da bi dosegel odstranitev tudi zakonite vlade in njene vojske v Stanley-villu. V tem smislu je bila tudi sprejeta resolucija na konferenci, ki pravi, da je treba iz Vzhodne pokrajine in iz pokrajine Kivu izgnati vse vojaško in polvojaško osebje ter vse politične svetovalce, ki se ne strinjajo s Kasavu-bujem, ter da je treba razorožiti (.milicije, ki podpirajo nezakonite režime«.
Kasavubujeva uradna agencija javlja tudi, da je bila več dni v Cocjuilhatvillu vojaška delegacija Gizengove vlade in je spet odpotovala v Stanleyville v spremstvu vojaških predstavnikov Kasavubujeve vlade z namenom, da prepriča Gizengo, naj se udeleži konference.
V Porth Franquiju, kjer so v petek Mobutujevi vojaki napadli vojake OZN, je sedaj spet mirno. Pogrešajo 38 vojakov Gane, ki so jih bili Mobutujevi vojaki napadli in odpeljali.
Medtem so del belgijskih plačancev iz Katange, ki so jih bile aretirale pred tremi tedni sile OZN v Kabalu, pre
optimističen oris italijanskega gospodarstva. Ob tej priliki se je oglasil tudi papež in med drugim dejal, da je bila Cprkev vedno «mati ponižnih, zaščitnica utrujenih, zagovornica človekovega moralnega in gospodarskega napredka«. (Na žalost pa je to njeno »materinstvo«, «ziščitništvo» in «zagovorništvo» koristilo do sedaj vedno le izkoriščevalcem človeškega dela!).
Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog Filip Edim-burški sta prispela danes dopoldne s kraljevsko ladjo «Britania» v Neapelj, od koder sta po krajšem ogledu nekaterih znamenitosti mesta nadaljevala pot s predsedniškim vlakom do prestolnice. V čast' visokima gostoma je predsednik republike Gronchi priredil slavnostno večerjo na Kvirinalu.
V poslanski zbornici so bila na dnevnem redu le nekatera vprašanja poslancev, pretežno krajevnega značaja, v senatu pa je minister za državni proračun Pella podal optimistično poročilo o stanju italijanskega gospodarstva (razen poljedelstva seveda, ki je v preteklem letu nazadovalo). Industrijska proizvodnja se je v lanskem letu povečala za 15 odst., nacionalni dohodek se je zvišal od 15 tisoč milijard na 19 tisoč milijard, število brezposelnih se je zmanjšalo za 480.000, mezde pa so se zvišale za približno 10 odst.
V jutrišnji številki socialističnega glasila «Avanti!» objavlja Nenni članek, v katerem razpravlja o odnosih med socialisti in komunisti ter odgovarja na članek, ki ga je Togliatti nedavno objavil v reviji «Rinascita». V tem članku Nenni pravi, da je stališče PSI v zvezi «s splošnim pojmovanjem, ki ga imajo socialisti in komunisti o izvrševanju oblasti, o njeni vsebini in notranji strukturi«. Ce so socialisti dali bistveno različno oceno nekaterih dogodkov (XX. kongres KFSZ, Madžarska) je to bilo zato, ker so ti dogodki ponovno postavili v ospredje vprašanja, ki jih je skupna protifašistična	borba sicer	potisnila v
ozadje, ni jih pa rešila. Teh dogodkov se Togliatti znebi preprosto tako, da se zateče k osebnim napakam in krivdam, in tako se »birokratska in	teroristična	degeneracija
sovjetske oblasti pojasnjuje s Stalinovimi napakami«. Napake	ljudi imajo	svojo težo,
pravi Nenni; toda neprimerno večjo težo imajo napake sistemov, in napake nekega sistema je teže popraviti ali odpraviti. Revizije ni moč izčrpati z obsodbo degeneracije oblasti, do katere je prišlo pod stalinskim vodstvom, nadaljuje Nenni in dodaja, da mora ta revizija zajeti ((politično organizacijo oblasti, vliti načela svobode v institucije, v metode vladanja; dati
sih z državo«. Nenni zaključuje; «Med izkušnjami oblasti kar jih je do sedaj izrazil svetovni komunizem in iskanjem demokratične poti do oblasti in v socializem v deželi, kakršna je naša, obstaja radikalno nasprotje. V luči omenjenih izkušenj je moč imeti ali smatrati za možno nasilno rešitev socialističnih problemov oblasti, ni pa moč imeti — zaradi protislovja, ki tega ne dopušča — demokratične in mirne rešitve.« PSI skuša pojasniti delavcem to protislovje, ker predstavlja resno oviro v borbi za oblast.
A. P,
zaprli vse privatne šole. Odslej bodo morali imeti tuji duhovniki posebno dovoljenje za svojo dejavnost na otoku.
Castro je nato izjavil,, da se bo odslej njegova vlada naslanjala na neposredno podporo ljudstva, ki bo izražena z enakimi množičnimi zborovanji, kakor je to prvomajsko zborovanje, katerega se je, po sporočilu havanskega radia, udeležilo 3 milijone ljudi. Zato ne bo več volitev.
Castro je dalje izjavil, da so nesmiselne Kennedyjeve izjave, češ da Kuba lahko ogroža varnost ZDA, in je pripomnil:	((Prav Kannedy sam in
severnoameriški militaristični krogi ogrožajo varnost ameriškega ljudstva, ko se igrajo z atomsko vojno. Kuba hoče živeti v miru«.
V nedeljo zvečer je moskov-sik radio sporočil, da je bila Castru dodeljena Leninova nagrada »zaradi krepitve miru med narodi«. Tassovemu dopisniku je Castro izjavil, da bo verjetno odšel osebno v Moskvo, da sprejme Leninovo nagrado.
Tudi predstavnik Patet Laosa je izjavil, da bodo čete tega gibanja spoštovale omenjena dva letalska hodnika, ter je pozval gen. Fumija, naj stori enako, kar se tiče njegovih čet.
Pozneje pa so sporočili, da je bil prvi sestanek na področju brez gospodarja severno od kraja Bang Hi. Sporazumeli so se o krajevnem premirju »načelno in začasno«.
Angleški poslanik v Moskvi sir Frank Roberts se je danes ponovno sestal s pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Puškinom.
V Bangkoku je tajlandski ministrski predsednik Šarit Tanarat sprejel sovjetskega poslanika in se je razgovar-jal z njim o Laosu. Baje je tajlandski ministrski predsednik zaprosil sovjetskega poslanika, naj bi Hruščev posredoval, da pride čimprej do premirja v Laosu.
V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da na dan 1. maja praktično ni bilo nobenih bojev. Izrekel je upanje, da bo mogoče doseči učinkovito premirje. Izrekel je tudi željo, naj laoški kralj ne bi oviral naporov za sklicanje mednarodne konference.
Zvedelo se je namreč, da je laoški kralj sporočil kam-boškemu princu Sihanuku, da namerava predstaviti 11. maja laoški narodni skupščini «vlado narodne enotnosti«. S tem je laoški kralj opravičil zavrnitev sklicanja konference 14 držav, ki bi se morala začeti 12. maja. Laoški kralj je izjavil, da morajo vprašanje prihodnosti Laosa rešiti prebivalci Laosa sami brez intervencije velesil.
Ni znano, ali namerava kralj pozvati Suvano Fumo, naj sodeluje v tej vladi. Verjetno je, da sta o tem govorila tudi z ameriškim potujočim poslanikom Harrima-nom v Luang Prabangu.
Harriman je že poslal poročilo o svojih razgovorih v Luang Fhabangu in Vientia-nu, toda poročilo ni jasno in ne pojasnjuje namenov, ki se pripisujejo laoškemu kralju, da se upre mednarodni konferenci o Laosu. Kamboški predsednik Sihanuk je včeraj izjavil, da mu je laoški kralj sporočil, da je zanj ((nezakonita« vsaka konferenca o Laosu, ki ne bi bila konferenca med laoškimi predstavniki.
Sihanuk je sklical danes v Pnom Penhu tuje poslanike in jim obrazložil vzroke, zaradi katerih ne misli posredovati za rešitev laoškega spora.
V Novem Delhiju je Nehru izjavil, da njegova vlada nima informacij, da je Sihanuk umaknil svoj predlog za sklicanje konference 14 držav.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci izjavil, da
so ZDA vedno pripravljene u-deležiti se mednarodne konference o Laosu, če bo prišlo do ustavitve sovražnosti.
Pred spremembami v francoski vladi?
PARIZ, 2. — Jutri zjutraj bo v Elizejski palači seja vlade pod predsedstvom de Gaul-la. Med drugim bodo morali odobriti sinočnje sklepe, ki so bili sprejeti na ožji seji vlade in ki se tičejo cele vrste ukrepov za okrepitev državne varnosti.
Danes popoldne sta se obe zbornici parlamenta sestali na rednem pomladanskem zasedanju. De Gaulle pa je sprejel socialističnega voditelja Mol-leta, pozneje pa Debreja. V uradnih krogih pravijo, da
novo vlado.
V Elizejski palači je bil danes prvi razgovor v zvezi z bližnjim uradnim obiskom Kennedyja v Parizu. Razgovora so se udeležili ravnatelj de Gaullovega kabineta in načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger s številnimi drugimi funkcionarji.
Po včerajšnji seji vlade so objavili poročilo, ki pravi med drugim, da bodo v kratkem odredili nove ukrepe za okrepitev varnosti države in za ohranitev javnega reda.
Minister za informacije Ter-renoire je izjavil, da bodo sprejeli tudi ukrepe proti nekaterim izvoljenim predstavnikom, ki so med uporom izrekli solidarnost z uporniškimi generali. Do sedaj se omenja alžirski poslanec Marc Lauri ol.
Terrenoire je izjavil, da niso sploh govorili o pogajanjih
gre za redna posvetovanja s v Evianu. Toda opazovalci so
  _ lil!	—	2	...	\T	1.	n	4	a	—i	m	nr,	i	n	J	n	pn	Ka/sa	rmrtoioniO
političnimi voditelji. Nekateri opazovalci pa so mnenja, da se je de Gaulle razgovarjal z Molletom tudi o morebitnih spremembah v vladi in o morebitnem vstopu socialistov v
mnenja, da se bodo pogajanja z Alžirci začela verjetno 11. maja. Prevladuje mnenje, da bo de Gaulle v svojem govoru 8. maja sporočil tudi dan začetka pogajanj v Evianu.
iiiiiiiiiiiitiiiiitiiniiiimiiimitiiiiMitiiiHMtiitnitiiiiNiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiilift
Prvomajske proslave v Beogradu in vsej FLRJ
Parada JLA in potujoča razstava dosežkov jugoslovanske industrije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Nad 300 tisoč Beograjčanov in prebivalcev iz okolice Beograda se je kljub dežju, ki je v presledkih skušal motiti slovesno prvomajsko parado v Beogradu, udeležilo prvomajskih slovesnosti. Na osrednji tribuni pred zvezno skupščino je bil predsednik Tito z najvišjimi jugoslovanskimi političnimi in državnimi voditelji ter zastopniki sindikata, armade, člani diplomatskega zbora in vojaškimi atašeji.
Slovesnost se je začela z obhodom okrog 2000 borcev iz narodnoosvobodilne borbe, na čelu katerih so narodni heroji nosili slavne partizanske zastave. Sledila je parada jugoslovanske ljudske armade. Za štabom so se zatresla tla pod strumnim korakom gojencev vojaške akademije, pehotne, pomorske, zrakoplovne podoficirske šole, graničarjev, enot ljudske milice in pehotnega polka. Vsi so bili oboroženi z orožjem domače proizvodnje. Se se niso polegli aplavzi občinstva, ko se je pojavila motorizirana peRota na avtomobilih domače proizvodnje, za njo pa oddelki lahkega topništva, minometalci, katerim je sledilo najtežje topništvo. Burno ploskanje je pozdravilo posebno opremljene atomsko-blološke kemične
mestili iz Kamine v Leopold ville in verjetno jih bodo od- i obsežna demokraiična jamstva
poslali v Belgijo,
[ državljanom v njihovih odno-
Sodna razprava proti vojnemu zločincu Eichmannu
Naloge «brigade smrti» ob zvokih
Pri Janovski na Poljskam ja morala taka brigada sežgati okrog 100.000 trupel
Nova ustava na Kubi
HAVANA, 2. — Po veliki prvomajski povorki, ki je trajala 13 ur, je Fidel Castro sporočil, da bo Kuba dobila novo ustavo v skladu s svojo socialistično revolucijo. Sporočil je tudi, da bodo na otoku
■■((■■■■■•■■(■■■■■■■•■'"•■■•■■■iiiiiiiulMimiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
gend«, ki so bili daljnega judovskega porekla. Ti mladinci so najprej sovražili Jude, jih žalili in pretepali. Sele pozneje so opazili, da tudi nje smatrajo za Jude in šele nato so spremenili svoje obnašanje. Ros« je povedal, da je pomrlo med vojno v Lo-džu okrog 120-000 Judov. Nato je pripovedoval, kako so odvažali bolne Jude; otroke od l do 1Q let so kar z balkonov metali na avtomobile, ki so bili že polni bolnikov; nekateri so se z nohti držali zidov in se tresli od groze. Nemci so Rossu ukazali, da mora fotografirati Jude v getu za osebne izkaznice, kar je izkoristil in fotografiral — ter na sodišču fotografije pokazal — otroke, kako iščejo hrano na smetiščih, trupla od lakote umrlih Judov, povorke deportirancev, judovske policaje z rumeno zvezdo, ki je morala biti pripeta celo na zibelkah novorojenčkov.
Dr. Joseph Bouchminski je med drugim povedal, da so enega izmed njegovih bratov obesili za noge in ga nato pretep'i do smrti, sestro pa, ki ga je hotela rešiti, so ustrelili sredi ceste. Neko ženo z otrokom v naročju je ustavil esesovec Kardaoh; žena ga je prosila, naj ne stori nič žalega otroku, toda Kardach je najprej dvakrat ustrelil vanjo, otroka je pa raztrgal, kot se raztrže svilen robec. Umirajoča mati se je privlekla do otroka, da bi umrla blizu nje. ga. Esesovec se je tedaj oddaljil nekaj korakov in dal kocko sladkorja nekemu psu, ki je šel mimo...
Javni tožilec je nato povedal, da je Eichmannov branilec predložil seznam prič, med katerimi so tudi nekateri vojni zločinci. Tožilec je izjavil, da bi bili v Izraelu takoj a-retirani. Med temi je tudi Max Merten, bivši vojaški po. veljnik Soluna, ki sedaj o-pravlja neko javno službo v Nemčiji. Tudi von Thaddena, bivšega strokovnjaka za judovska vprašanja v nemškem zunanjem ministrstvu, bi takoj aretirali. Pač pa bodo taki vojni zločinci lahko zaslišani pred sodišči držav, kjer , bivajo4
JERUZALEM, ' 2. — Včeraj
in danes je pričal na sodni razpravi proti vojnemu zločincu Eichmannu, Leon WelickL Včeraj je pripovedoval, kako so ga zaprli v koncentracijsko taborišče blizu Lvova in kako mu je uspelo zbežati, potem ko je moral po nalogu esesovcev sam sebi Izkopati grob. Danes pa je povedal, da je potem odšel v Stojanov, o-krog 10Q kilometrov daleč od Lvova, kjer sta stanovala nje. gov stric Jakob in njegov ded. Tu je zvedel, da je njegova mati umrla, potem ko so jo aretirali nacisti, štiri njegove sestre so odpeljali v koncentracijsko taborišče Belsen; e-na je imela samo 7 let. V isti akciji so ubili tudi deda in druge sorodnike. Strašna vest ga je tako pretresla, da si je prerezal žile, toda rešil ga je neki sosed. Nato se je vrnil domov, kjer je zvedel, da je tudi njegov oče izginil, tako da sta od cele družine ostala živa samo dva manjša brata. Neko noč so se pripeljali es-esovci na 60 avtomobilih, da bi dokončno likvidirali vse Žide; požgali so vse tiste hiše, kjer sp se Judje skrivali in pobili vse moške, žene in otroke, ki so skušali pobegniti in eden izmed njegovih bra. tov je bil ob tej priliki ubit.
Nato je Welicki pripovedoval o razmerah v koncentracijskem taborišču v Janovski, kjer je živelo okrog 1000 Zidov od 15.000, kolikor jih je ostalo v Lvovu; prej jih je bilo namreč 150.000. Nato je pripovedoval o tako imenovani »brigadi smrti«, '»i je imela nalogo poskrbeti, da so iz-ginill vsi sledovi pokola Ju-
dov. Brigada, katere član je bil tudi on, je bila opremljena z lopatami, kavlji, bencinom, petrolejem in s posebnim »trojem za mletje kosti, podobnim etroju za mešanje cementa. N* delo je hodila »brigada smrti« ob zvokih posebnega orkestra. Na čelu bri. gade je korakal človek s krinko hudiča, ki je držal v rokah velik kavelj, ostali člani brigade pa so morali prepevati. Ti člani so imeli boljšo hrano, esesovci pa so jih prisilili, da so jedli sedeč na razpadajočih truplih, ki so jih izkopali, zato da bi jih zažgali. »Brigada smrti«, v kateri je bil Welicki, je požgala o-krog 100.000 trupel, okrog 30 tisoč oseb pa so postrelili pred grmadami.
«Dne 15. junija 1943,» je pri. povedoval Welicki, «so me z 39 priporniki odpeljali iz taborišča Janovski na »popravljanje cest« — kot so rekli nacisti — toda prava naloga te skupine je bila odstraniti sledove ubijanja Judov, izkopati trupla iz grobov, požgati ta trupla, zmleti kosti, pobrati iz pepela vse količkaj vredne predmete, kot so zlati zobje itd. in razpršiti pepel v veter. Na. to so morali člani skupine pokriti grobove, tako da jih ni bilo moč več najti. Nekatere žrtve so pripeljali na sam kraj, kjer so se morale sleči, nato pa so jih ubili. Mi smo pa morali njihova trupla sežgati.«
Poseben kurjač — «Brand-meister« — je moral skrbeti za gradnjo »piramid« sestavljenih iz 2000 trupel; nadzorovati je moral ogenj, da ni u-
gasnil. Neki drug pripornik pa j« moral šteti sežgana trupla, sporočiti število trupel Nem. cem, nato pa ga takoj »pozabiti«. Vsak dan so nabrali o-krog 10 kg zlata. «Dne 26. avgusta 1943 so esesovci prisilili okrog 30 mladih Judinj, da so z njimi prenočile; tiste, ki so se upirale, so ubili s streli v tilnik. Zgodilo se je, da je moral neki 40-letni oče vreči s svojimi rokami na grmado svoji mladoletni hčerki-.. Morali smo požigati tudi osebe, ki so bile samo ranjene, medtem ko so še kričale.«
Na vprašanje javnega tožilca, zakaj se ni nihče uprl, je Welicki odvrnil; «Nihče ni več verjel v življenje, kajti življenje je pomenilo samo mako. Nekatere žene so se vrgle s svojimi otroki v o-genj že prej kot so bile u-streljene. Večkrat pa se je tu. di zgodilo, da so se nekatere žene zagnale proti svojim rabljem, prej kot so jih pobili.«
VVelicki je iz taborišča Janovski pobegnil 19. novembra 1943 skupaj z nekaterimi tovariši, potem ko je zadavil nekega stražarja.
Nato je pričal dr. Heinrich Ross, ki je povedal med drugim, da je bil leta 1939 v poljski armadi, nato pa so ga zaprli v geto v Lodžu, kjer je bilo najprej 203.000 Judov, pozneje pa jih je prišlo še 21 tisoč iz Nemčije in Avstrije. Med temi so bili tudi otroci iz mešanih zakonov tretje generacije in tudi nejudovske žene Judov. V geto so pripeljali skupino mladincev oblečenih v. uniforme «Hitlerju-
enote, enote padalcev in potapljačev, katerim so sledile inženirsko-tehnične in sanitetne enote, intendantski oddelki, vsi opremljeni z izdelki jugoslovanskih tovarn. Za njimi je sledilo težko topništvo, zatem pa protiletalsko topništvo ter težki in lahki tanki.
Armadi je sledil velik sprevod delavcev, ki so nosili številne zastave, transparente in portrete jugoslovanskih voditeljev. Sledili so na alegoričnih tovornikih dosežki jugoslovanske industrije. To je bila prava razstava jugoslovanske industrije, kinoprojektorji, televizorji, oprema za električne centrale, motorji za avtomobile, razni stroji: tekstilni, poljedelski, motoma kolesa potniški avtomobili, tovorniki, avtohladilniki, pohištvo, z eno besedo potujoča razstava dosežkov jugoslovanske industrije.
Sledil je sprevod vojakov vseh rodov armade, ki so nazorno prikazali udeležbo armade pri graditvi cest, mostov, stanovanj in drugih objektov. Zatem je sledila povorka pripadnikov raznih društvenih organizacij in nepregledna množica občinstav. Nad tri ure in pol je trajala povorka, ki je šla po glavnih ulicah Beograda.
Podobno kot v Beogradu, so narodi Jugoslavije tudi v ostalih krajih proslavljali prvomajski praznik, posebno pa v glavnih mestih republik, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju in Titogradu, kjer s* je prvomajskih proslav udeležilo nad pol milijona ljudi.
B. B.
 «»------
Kennedyjevih sto dni
NEW YORK, 2. — Tednik «Newsweek» objavlja Kenne-dyjev intervju, v katerem ta komentira svojih prvih sto dni vladanja. Nekateri predsednikovi komentarji so naslednjij
Vprašanja zunanje politike, ki jih je podedoval, so ne-skočno bolj resna kakor so mu prikazali, medtem je sposobnost ZDA za reševanje teh vprašanj neskončno manjša; kakor si je mislil.
Predvsem je zaskrbljen »zaradi metod komunistične infiltracije«, zlasti kar se tiča «šest ali sedem tisoč komunističnih gverilcev v Južnem Vietnamu«.
Tednik dodaja, da se je predsednik iz dogodkov na Kubi naučil, da »CIA« (Central In-telligence Agency) ni sposobna voditi vojaške operacije, razen tega pa so ti dogodki omajali njegovo zaupanje v voditelje glavnega štaba.
Demonstracije v Teheranu
TEHERAN, 2. — Policija je danes streljala na množico 4000 učiteljev in študentov, ki so demonstrirali in zahtevali zvišanje plač učiteljstva. Ranjenih je bilo več oseb, od katerih je ena umrla v bolnišnici. Ko je množica prišla pred parlament, ji je policija ukazala, naj se razide. Ker se množica ni razšla, so jo začeli razganjati in policija je začela streljati.
Ministra za pravosodje in za zdravstvo sta odstopila in vlada je ostavko sprejela.
WA.SHINGTON~r~2. — Svet Organizacije ameriških držav (OAS) je soglasno sklenil od. ložiti na nedoločen čas med-ameriško konferenco, ki bi se morala začeti 24. maja v Qui-tu. To so sklenili na zahtevo delegacij Kolumbije, Panamo in .Venezuele.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
,1»
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.2, najnižja 13.8, ob 19. u-ri 18.5, zračni tlak 1012.7 pada, veter 7 km sever-severovzhodnik, vlage 58 odst., nebo 3/10 poob-lačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj.
T r ž si s
IM
Danes, SREDA, 3.
Aleksander	„
I4.2i 1*»
Sonce vzide ob 4.50 M 19.14. Dolžina dneva; u(
vzide ob 22 .11 in zatone <*
Jutri, ČETRTEK, 4.
Florijan
maja
Ljudska veselica Neodvisne socialistične zveze
V nedeljo in ponedeljek
Proslava delavskega praznika na stadionu »Prvi maj
u
Govora tov. Bortola Petronia in Jožeta Dekleve - Nastop proseško-kontovelske godbe in Do-Hnskega tria z duetom Dario in Darko - Tekma v odbojki med srednješolci in škamperlovci
Dve » m r t n I
prometni nesreči
Letošnje proslavljanje delavskega praznika Prvega maja ki se je začelo dopoldne z ve liko povorko in zborovanjem Nove delavske zbornice CGIL na Trgu Garibaldi, se je nadaljevalo popoldne z ljudskimi veselicami v okolici. Koordinacijski odbor Neodvisne socialistične zveze pa je organiziral svojo tradicionalno proslavo združeno z ljudsko veselico na stadionu Pr.vi maj.
Čeprav vreme ni kazalo ravno najbolje, so se že v prvih popoldanskih urah začeli zbirati na stadionu zborovalci iz mesta in bližnje okolice, delavci, meščani, kmetje, staro in mlado. Praznično razpoloženje, ki je odsevalo z njihovih obrazov, so pomagale u-stvarjati tudi plapolajoče raznobarvne, predvsem po rdeče delavske zastave in seveda zvoki proseško-kontovelske godbe na pihala.
Slavnostni del proslave se je začel z delavsko himno, nakar je po otvoritvenih besedah tov Mesesnela stopil na oder tov. Bortolo Petronio, ki je govoril v italijanščini.
V začetku svojega govora je tov. Petronio v imenu Neodvisne socialistične zveze pozdravil vse navzoče, vse pripadnike našega gibanja, simpatizerje ter vse delavce mesta in podeželja.
Poudaril je, da je prvi maj dan socialnega obračuna, ko delavski razred pregleda prehojeno pot v smeri osamosvojitve in izpolnitve zadanih s, nalog.
Toda prvi maj je tudi dan borbe za pravi in stalen mir; dan borbe za enakopravnost in sodelovanje med državami, proti politiki sile in proti hladni vojni.
Poudaril je, da predstavlja prvi maj skupno s 25. aprilom obletnico političnega ideološkega in vojaškega poraza fašizma, in da se ob letošnjem praznovanju prvega maja lahko veselimo velikih pozitivnih dogodkov, kakor so neuspeh številnih imperialističnih poskusov, da se zaustavi veliko osvobodilno gibanje afriških narodov, politični in vojaški poraz kapitalistov na Kubi, poraz fašističnega vojaškega udara v Alžiriji in Franciji. Prav tako je važen dogodek proces proti Eichmannu v Jeruzalemu, kjer so nacifašizem in njegovi sokrivci znova na zatožni klopi; in ta proces je tudi resen opomin vsemu svetu.	-e.	9i.
Med nasprotniki premirja, socializma in napredka pa je nastal preplah zaradi poraza na Kubi, zaradi neuspeha u-dara v Alžiriji in Franciji. Ti dogodki so pozitivni za delovno ljudstvo, ki lahko živi in napreduje samo v miru.
Pri nas v Trstu pa imamo še posebej opravka s perečimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi vprašanji in tu ima fašizem še vedno u-godna tla ter številne trmaste zagovornike. Vendar pa so tudi ti zaradi omenjenih mednarodnih dogodkov dobili hud udarec. To je tudi pozitivno, ker so bili s tem prizadeti vsi tisti, ki vedno spletkarijo proti pravim interesom Trsta in njegovih delavcev, ki hujskajo na rasno disprimina-cijo, ki delujejo proti osnovnim in ustavnim pravicam Slovencev in ki ustvarjajo trenje med Slovenci in Italijani, razdvajajo delavce ter na vse načine umetno ustvarjajo spore med različnimi sindikati, da bi od tega imeli politične koristi ter ohranili svoje go-»podarske privilegije in monopol oblasti.
Zatem je tov. Petronio poudaril, da imamo tudi letošnjega prvega maja pred seboj težaven gospodarski položaj. Nujno potrebno je, da se stvari menjajo. Zato je potrebno strnjeno nastopiti. Zahtevati je treba celotno prosto cono, ustanovitev dežele Fur-lanija-Julijska krajina in poseben statut za avtonomijo za Tržaško ozemlje. Toda v Rimu so vedno gluhi za zahteve Trsta. Zato je potrebna taka vlada, ki bo znala zadati demokratičen preokret državni politiki; da bo mogoče demokratično nadzorstvo za konec nadoblasti monopolov, ki
Kolesar zadel v pešca, padel iti se ubil • En šofer mrtev pri trčenju dveh avtomobilov
WSSm
Popoldne se je na tradicionalni ljudski veselici, ki jo je priredila Neodvisna socialistična zveza na stadionu »Prvi maju, zbralo mnogo ljudi
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST- UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA OOHICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lit — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	v tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960	din, četrt-
letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst	11-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pri
Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda, — Vsi oglasi si naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^Izdajaintisk^ZTTTrs^^
paralizirajo razmah državnega gospodarstva ter obsojajo Trst in ozemlje na propadanje. V ta namen je potrebna strnjena, enotna in odločna borba. Potreben je sporazum vseh ljudskih, demokratičnih sil, vseh antifašistov. Enotni sindikat CGIL se mora okrepiti in mora imeti možnost organizirati vse delavce, da bo lahko deloval v okviru sindikalne ureditve, ki naj temelji na republiški ustavi, ki naj prizna sindikatom nove pravice in nove funkcije, t. j. dejansko oblast predstavljanja koristi delavcev povsod in ob vsaki okoliščini.
Potrebno je organizirati se v sindikatih, biti aktivni, udeleževati se njihovih borb; včlaniti se v NSZ in podpirati njeno razčiščevalno, razredno in enotno akcijo. Nedavne sindikalne bitke delavcev CRDA, arzenala, tekstilcev, pekov in tudi manifestacije upokojencev dokazujejo obstoj široke razredne zavesti delovnega ljudstva našega področja ter kažejo voljo in sposobnost ljudskih sil do borbe.
Na koncu je govornik poudaril, da se moramo ob praznovanju letošnjega prvega maja obvezati, da bomo delovali za okrepitev sindikalnega in demokratičnega gibanja v celoti, da bomo delovali za pravi sporazum in sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi levičarskimi in demokratičnimi 'strankami1 in ' gibanji, za enotnoi akcija,', za1 bratstvo med italijanskimi in slovenskimi demokrati.
Tov. dr. Jože Dekleva pa je v svojem govoru najprej omenil obletnico osvoboditve Italije, hkrati pa je podčrtal poizkuse s fašistično mentaliteto obremenjenih sil, da bi se ponovno povzpele na oblast, kar se je zgodilo n. pr. s poizkusom Tambronija. Nato je navedel primer, kako so iste sile na Tržaškem pognale na ulice srednješolsko mladino, ki je več dni zapored, ob splošni apatiji meščanov zmerjala Slovence. Vsi ti dogodki so za enkrat zavrli tok, da bj sadovi krvave borbe in zmage nad faš.izmom prišli bolj do izraza, da bi republikanska ustava s svojimi demokratičnimi načeli postala živa in delujoča stvarnost.
Potem se je govornik spomnil tudi 27. aprila, obletnice dneva, ko je slovensko ljudstvo pred 20 leti pod vodstvom Komunistične partije začelo borbo za nacionalno in socialno osvoboditev v okviru Osvobodilne fronte, pri čemer je tudi naše ljudstvo na Tržaškem dalo svoj veliki delež žrtev in krvi. Tu je govornik posebej poudaril, da bi nobeno napredno gibanje na Tržaškem tega datuma ne smelo zamolčati, kot se je žal zgodilo, saj je narodnoosvobodilno gibanje, ki se je začelo 27. aprila pred dvajsetimi leti, kot tudi odporniško gibanje, ki je doseglo svoj višek 25. aprila 1945, vodil delavski razred, ki je doprinesel največji krvni davek.
Nato je govornik omenil malodušje, ki se pri nekaterih poraja zaradi prebujajočih se nazadnjaških sil v svetu. Hkrati pa je poudaril, da temu malodušju hi mesta, posebno če pomislimo na velike zmage, ki jih je delavski razred v svetu zabeležil v dobi, odkar si je sam začel pisati zgodovino. Res je, da imperializem, ki je spoznal, da ga bodo prebujajoči delovni ljudje kmalu pregazili, od svojih načrtov ni odtstopil, kar kažejo dogodki na Kubi, v Kongu, Laosu, Alžiriji in drugod, toda to so zadnji krči, ki so lahko sicer nevarni, ki pa ne morejo več za stalno zaustaviti razvoja dogodkov.
Dr. Jože Dekleva je nato prešel na razmere na Tržaškem in prikazal položaj Trsta samega in njegovega prebivalstva, ki živi v stalnem strahu za jutrišnji dan. Dejstvo je namreč, da ima Trst najvišji odstotek brezposelnih v državi, da prebivalstvo mesta stalno upada in da Trst postaja mesto starcev. Nato je dodal, da kljub tako resnemu gospodarskemu položaju rimska vlada kot jetnik monopolov ne upošteva zahtev tržaških gospodarskih in sindikalnih organizacij, da bi končno začela zdraviti tržaško gospodarstvo na podlagi organskega načrta za krepitev ladjedelni-ške, pristaniške, pomorske, industrijske in drugih proizvodnih dejavnosti našega mesta. Prav tako je po krivdi vlade ostalo nerešeno vprašanje avtonomne dežele Furlanije in Trsta, od katere naš človek pričakuje izboljšanje gospodarskega položaja mesta in podeželja.
Da pa bi se ta odprta vpra-
šanja premaknila z mrtve točke in se začela reševati, je nujno, da sindikalni in politični predstavniki — je nadaljeval dr. Jože Dekleva — ((najdejo skupno govorico in enoten ter odločen nastop v o-brambi skupnih koristi našega mesta, ki bo sicer v nasprotnem primeru šlo nezadržno nasproti še težjemu položaju.
V nadaljevanju svojega govora se je dr. Dekleva ustavil pri problemih Slovencev na Tržaškem. Potem ko je poudaril, da se moramo Slovenci na Tržaškem boriti na dveh frontah, in sicer kot delavci skupno z italijanskimi delavci za pravice delovnega človeka, in kot Slovenci za svoje narodnostne in jezikovne pravice, je prikazal negativen obračun minulega leta. «Kaže, je rekel dr. Dekleva, da bo slovenska šola na Tržaškem in Goriškem končno uzakonjena,
kar pa ne bo veljalo za Slovence v Beneški Sloveniji, za katere ne veljajo niti demokracija niti načela deklaracije o pravicah človeka niti ne sama državna ustava. Beneški Slovenci bodo še nadalje izročeni raznarodovanju.« Povedal je nato, da se upa, da bo po dolgih letih vsaj formalno rešeno vprašanje v zvezi z dograditvijo Kulturnega doma in še kaj drugega. Toda kar zadeva naše narodnostne in etnične pravice, ki so vsebovane v ustavi in londonskem sporazumu, za te ni vlada ničesar storila, kot ni storila ničesar, da bi popravila krivice, ki nam jih je prizadel fašizem. Zavedati se namreč moramo, da ustava in memorandum nam dajeta le to, kar smo že imeli in kar nam je fašizem nasilno vzel. To velja za naše šolstvo, to velja za uporabo našega jezika v javnih ustanovah, dokler ga
ni fašizem od tod pregnal.
Da bi pa te naše pravice mogli uveljaviti — je dodal dr. Dekleva — bodimo dosledni in nepopustljivi, kot bodimo dosledni tudi v rabi naših pravic, ki nam bodo sicer zamrle. V tej težki borbi za svoje pravice pa bomo uspešni le, če bomo enotno nastopali. Kar se pa tiče enotnosti, ni ta dovolj le v izjavah, ki služijo le za propagando. Kdor je za enotnost, mora enakopravnost priznati vsem in biti pripravljen na popuščanje vsaj v načelnih vprašanjih.
Tovariš Dekleva je svoj govor zaključil s pozivom, naj kot delovni ljudje napravimo svojo dolžnost' v skupnih organizacijah za pravice delovnega človeka, kot Slovenci pa v obstoječih prosvetnih društvih, ki naj postanejo enotna žarišča naših narodnoobrambnih naporov.
Oba govornika so zboroval-
ci nagradili s ploskanjem, slavnostni del proslave pa je zaključila proseška godba z igranjem delavskih in borbenih pesmi.
Veselični program je izpolnil Dolinski trio z duetom Dario-Darko, ki je s svojimi domačimi melodijami in napevi takoj ustvaril pristno domače razpoloženje in bil zato tudi deležen navdušenih pri znanj, kar velja v enaki meri za godbenike pod vodstvom tov. Kanteta. Vmes je med omizjem veselih zborovalcev zadonela tudi slovenska in partizanska borbena pesem. In medtem ko so se zborovalci še dolgo pod večer zadrževali ob mizah in kiosku s pijačo in jedačo, se je v dvorani, kjer je bila najprej športna tekma v odbojki med srednješolci in škamperlovci, tja do polnoči vrtela mladina ob plesnih zvokih orkestra «Glinščica» iz Boljunca.
IIIINIIIIirilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllltllllllllllllTTIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllinilllllllllllllltllllllllllllMiillillMi,111111111,111111111111111111,11111,11,111,11,in,mm,I,,,,,,,!,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!!,,,,,,,,,,
Fašistično izzivanje med predavanjem o fašističnem dvajsetletju pri nas
Fašisti so v dvorani in na ulici kričali «Abbasso i ščavi», vzklikali Duce, Duce in prepevali «Giovinezzo» ■ Ko so antifašistični mladinci napadli fašiste, je policija fašiste zaščitila in razgnala antifašiste
Federacija šolnikov na ita-1 lijanskih srednjih šolah je * fašistična skupina pričela s
Ko pa je v odgovor Še anti-
priredila vrsto predavanj o fašizmu, da bi seznanila srednješolce s stvarnim zgodovinskim razvojem med obema vojnama. Včeraj je prišlo med predavanjem prof. Apiha do prostaških fašističnih izzivanj in nato tudi do razgrajanj po ulicah, pri čemer pa so jo fašisti skupili in bi jo še bolj, če ne bi — kot običajno — uživali podpore policije.
V dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo ja prof. Apih govoril o fašističnem dvajsetletju pri nas in je podrobno analiziral vzroke, ki so privedli do tega, da je bil pri nas fašizem izredno brutalen. Profesor je tudi navedel vrsto podatkov o nasilju, ki ga je fašizem zganjal proti Slovencem. Dvorana je bila nabito polna in se je zbralo na predavanju veliko število italijanskih in slovenskih antifašistov ter manjša razgrajaška skupinica MSI. Fašistični pobalini so pričeli motiti že med predavanjem, do viška pa je prišlo, ko je prof. ^pih zaključil svoja izvajanja; Niso namreč pustili, da bi lahko vsak povedal svoje mnenje — kot so to demokrati njim dopustili — in ponovno so se čuli vzkliki; «Fora i sciavi«, «A morte i sciavi». Vsi demokratično usmerjeni mladinci so seveda takoj reagirali in prišlo je do prvega prerivanja in prve policijske intervencije že v dvorani. Mirna, demokratična razprava pa je bila onemogočena in so zato vsi odšli na ulico.
Tam je policija ločila obe skupini ter nato pričela na dokaj grob način razganjati anfifašistične mladince, povsem pri miru pa je pustila fašiste, ki so pričeli kričati: »Duce, duce«, «Abbasso i sciavi)), peti «Giovinezzo» in seveda tudi himno z znanim sramotilnim zaključkom na račun predsednika sosedne republike maršala Tita.
petjem borbenih partizanskih pesmi in Internacionale, pa so policisti mladince na surov način razgnali in antifašistično skupino nekako ločili. Manši del se je obrnil proti Ul. Roma, kjer jih je policija ponovno preganjala, večji pa je odšel proti Trgu Goldoni. Ker so fašisti nemoteno odšli v skupini in se niso razšli, je prišlo na Rorzu do novega trčenja dveh skupin. Antifašistična skupina je med tem časom občutno narastla, saj so se mladincem pridružili tudi številni delavci iz tovarn, ki so slučajno prišli mimo.
Mladinci so nam povedali, da so med manifestacijo na Korzu policijski agenti nenadoma dva antifašistična mla-
dinca prijeli in vrgli v policijski kamion. Za zadevo smo se zanimali na političnem oddelku kvesture, kjer so nam uradno zagotovili, da policija ni ustavila nobenega mladinca m toliko manj aretirala. Kasneje smo izvedeli, da so oba mladinca res odpeljali na kvesturo ter ju takoj izpustili.  «»-
Kandidatne liste za volitve na univerzi
Sest kandidatnih list bo nastopilo na bližnjih volitvah v reprezentativni organ akademikov na tržaški univerzi. Te liste so: Intesa cattolica, A-dria, UGI, Goliardia naziona-le tradizionalista, Liberi Go-liardi AGI, Goliardi indipen-
dentistiV Na "listi UGI kandidirajo tudi slovenski akademiki.
Umrl je bivši predsednik cone prof. Palutan
Včeraj je umrl v Rimu prefekt prof. Gino Palutan, načelnik urada za študij in dokumentacijo o odnosih z javnostjo pri kabinetu notranjega ministra. Pokojnik, ki je bil Tržačan, je bil za časa an-gloameriške vojaške uprave, in sicer do leta 1950, predsednik cone. Jutri bodo pokojnikovo truplo prepeljali v Trst, kjer ga bodo pokopali na občinske stroške.
Hill, II, II, I, kl,„l„l,	l„MM„,,lll„	„,	Himni,,	IIMIMI,M,   I, >1,111,
Seja tržaškega občinskega sveta
Kritika socialnega skrbstva v razpravi o letošnjem proračunu
Dr. Pincherle je dejal, da je za socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo določenih premalo sredstev
Na sinočnji seji tržaškega obč. sveta so počastili spomin umrlega prefekta Gina Paluta-na, ki je bil več let predsednik tržaške Katoliške akcije in za časa bivše ZVU conski predsednik. Sedaj je bil visok funkcionar v notranjem ministrstvu, kjer je skrbel za odnose z javnostjo. O življenju in delu pokojnika je spregovoril župan, pridružili pa so se mu predstavniki skoraj vseh skupin.
Sledila so razna vprašanja svetovalcev, h katerim se bo-
iiiiiiiiii im tu m m iiimiiiiii m iiiiiiiiiii ih m n n lini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn minimum im,,,,,!,,!,
Po osmih dneh stavke in zasedbe uradov
Napovedana	spl
v podporo uradnikom Arrigoni
Datum in trajanje splošne stavke bodo sporočili danes - Vsestranska podpora uradnikom Arrigoni, ki hočejo preprečiti premestitev uradov v Ceseno
Sinoči se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice-CGIL in razpravljal o položaju v Arrigoni, saj so urade ravnateljstva zasedli uradniki že pred osmimi dnevi, da bi preprečili premestitev uradov iz Trsta. Izvršni odbor Nove delavske zbornice — CGIL je sklenil proglasiti splošno stavko vseh kategorij, da celotno delovno prebivalstvo protestira proti postopni likvidaciji tržaškega gospodarstva in da tako izrazi svojo solidarnost z uradniki lokalnega sedeža podjetja Arrigoni.
Datum, trajanje in način stavke bodo sporočili danes, ko se bodo sestali in dogovo-
rili z drugimi sindikalnimi organizacijami delavcev.
Izvršni odbor je istočasno pozval vse prebivalstvo in vse delavce, da podpro borbo u-radnikov družbe Arrigoni, katerim ponovno izraža svojo solidarnost in jim zagotavlja vso pomoč: od solidarnostnih stavk, nabiralnih akcij in zbiranja živil.
Sinoči se je sestal tudi generalni svet Delavske zbornice, ki je prav tako razpravljal o položaju v Arrigo-m in ki je tudi sklepal o proglasitvi splošne solidarnostne stavke z uslužbenci tega podjetja, ki so že toliko dni zaprti v uradniških prostorih.
mo povrnili, zatem pa je pri- Dr. Pincherle je zatem načel
šla na vrsto razprava o pro računu. V njej so spregovorili fašistka Sganzerle-De Vec-chi, socialdemokrat odv. Pue-cher in svetovalec dr. Pincherle (PSI). Sganzerlejeva je po svoji stari navadi med drugim ubrala oguljeno pot retorike, ki ni imela s proračunom nobene zveze, odv. Pue-cher pa je seveda pohvalil proračun in dejal, da je dober tudi s tehnične plati;
Dr. Pincherle je dejal, da je razprava o proračunu potekala zelo mrtvo, kar ni čudno, saj nima opozicija nobene možnosti, da bi dosegla od odbora, da spremeni splošno usmeritev proračuna ali vsaj posamezne postavke. Dr. Pincherle je dejal, da se omejuje v razpravi na socialno skrbstvo, zdravstvo in higieno, kar so socialisti vedno kritizirali in hkrati dajali razne koristne predloge, ki nikakor niso bili utopistični.
Letošnji predvideni izdatki za to področje znašajo samo 10 milijonov več kot lani in ni torej pričakovati nobenega izboljšanja. Zupan je nekoč omenil, da bi bilo prav, ustanoviti posebno komisijo, ki bi spremljala delo občinskega oddelka za socialno skrbstvo, o tej komisiji pa ni sedaj ničesar več čuti. Vse kaže, da noče večina na tem področju nobenih novih prijemov. Dr. Pincherle je nato dejal, da je vsa socialnoskrb-stvena organizacija zastarela in birokratska, hkrati pa razcepljena v nešteto raznih malih ustanov, ki so često v rokah duhovnikov in menihov. Zato bi bilo treba vse delo na tem področju združiti, po drugi strani pa ga zopet decentralizirati, tako da bi ga opravljali posebni socialni oddelki občinskih izpostav. Pri tem se občina lahko zgleduje po milanski občinski upravi.
vprašanje ljudskih prenočišč, ki ga je v občinskem svetu že večkrat obravnaval in o katerem smo ponovno pisali. Dotaknil se je tudi položaja v bolnišnici za kronične bolnike, ki ga upravlja pokrajina, medtem ko plačuje občina oskrbnino zanje. Prav tako je kritiziral pomanjkljivosti nevropsihopedagoške službe v šolah ter pomanjkljivo zobozdravstveno službo za občinske reveže. Precej obširno je obravnaval vprašanje ustanovitve občinske lekarne, saj je že določenih v samem proračunu 54 milijonov lir za nar kup zdravil za reveže. Končno je kritiziral rudi dolgoletno zavlačevanje rešitve vprašanja predelave ali uničevanja mestnih odpadkov.
Na koncu seje 30 svetoval-ic odobrili še nekaj upravnih sklepov.
Predvčerajšnjim zvečer nekaj čez 20.30 je prišlo na cesti, ki pelje iz Boljunca proti Domju do hude nesreče, pri kateri je izgubil življenje 65-letni. Valentin Josip Maver (Mauri), doma iz Part-Domjo št. 202.
Pokojnik se je nekaj časa zadržal v Boljuncu, kjer se je razgovarjal z znanci in prijatelji. Mudilo pa se mu je domov, da bi pomagal ženi pri raznih domačih opravilih. Zato se je nemudoma poslovil od njih ter se napotil s kolesom proti domu in sicer zelo zgodaj, kar ni bilo v njegovi navadi.
Kakih 300 m pred domačo hišo je iz nerazumljivih vzrokov prišlo do nesreče. Pred kolesarjem sta hodila peš po desni strani ceste dva domačina. Maver jih morda ni o-pazil zaradi teme, ali pa ga je mogoče neki avto, ki mu je prihajal nasproti tako o-slepil, da ni več razločil oseb ali predmetov na cestišču. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je pokojnik zadel s krmilom ob enega izmed pešcev ter se zrušil na tla. Pri padcu si je zlomil zatilnik, medtem ko je ostal pešec nepoškodovan.
Pokojni Maver je bil zaveden Slovenec, ki je v naprednem duhu vzgojil svoje številne sinove in hčerke. Zena mu je rodila 8 otrok in od teh jih je še 5 živih. Dva sinova sta bila tudi partizanska borca. Družini, katero je zadela tako težka izguba, izreka Primorski dnevnik iskreno sožalje.
• * *
Nekaj čez U. uro v nedeljo dopoldne je prišlo na obalni cesti v bližini znanega cestnega predora pri (cBeivederu» do strahotne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 54-let-ni uradnik železarne ILVA Giuseppe Spanghero. Njegova žena. 42-letna Anna Musich, ki se je z njim vozila v istem avtomobilu, pa je zadobila tako hude telesne poškodbe, da so jo zdravniki sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Pri nesreči sta se poškodovala tudi dva nemška turista, in sicer 21-letni Peter Hartig in 21-letni Albert Alfred Nie-dermeier. Prvi bo ozdravel v približno 30 dneh, a drugi v sedmih.
Nemški avto je vozil Hartig, ki je bil namenjen V Tržič. Zdi se, da je vozač v nekem trenutku zavozil proti sredini cestišča, ker se je hotel izogniti nekemu vozilu, ki je bilo parkirano ob robu ceste. Po
KINO
Nazloaaie 13.00 17.00 21.00 »Ben Hur« Film nagrajen z 11 nagradami Oscar.
Fenice 16.00 ((Preiskava Inšpektorja Morgana«, Hardy Kruger in Micheline Prešle.
Excelsior 16.00 »Dekle v izložbi«, Marina Vlady, Lino Ventura. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.00 »Moja sestra Evelina«, technicolor, Jack Le mm on.
Grattacielo 15.30 «Gola Odiseja«, Enrico Maria Salerno, Patricia Dolores Donlon, eastmancolor. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Veliki greh«, Yves Montand. Prepovedano mladini,
Supercinema 16.00 »South Pacific«, M:lzi Gaynor, John Kerr.
Alabarda 16.00 ((Amerika ponoči«, technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
AurOra 16.30 «Susy VVongin svet« Prepovedano mladini.
Cristailo 16.00 »Gre gola po svetu«, technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «Vražji», Vera Clauzot. Prepovedano mladini.
Capitol 16.30 «Cudovita sedmori-ca». techmcour, Yul Brynner, Steve Mac Queen.
Impero 16.00 «Toda ne zame«.
Italia 16.00 »Vodnjak device«, Bergmannov film nagrajen z nagrado Oscar. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 «Sužnja iz Rima«, Rosanna Podesta, technicolor. Zadnji, dan.
Moderno 16.00 «Krasna dežela«, technicolor, Robert Mitchum, Pedro Armendariz. Zadnji dan.
Astra 16.30 »Lepa, prijazna, nedolžna išče se«,
Astoria 16.00 «Drevo maščevanja«. technicolor. Robert Scott.
Vittorio Venelo 16.00 «Vellki goljuf«, Tony Curtis, Edmond 0'Brien.
Ideale 16.00 «Minotaurus», technicolor.
Marconi 16.00 »Napravimo konec zločinstvu«, J. Babille in J. Mare Bory.
Savona 16.00 »Osvajanje vsemir-ja», K urn Jurgens, Gia Scala.
Odeon 16.00 «Kra!jica Venere«, technicolor, Zsa Zsa Gabor.
nesreči pa je bila cesta spolzka zaradi rahlega dežja, ki je malo prej padel ter je zato Hartig izgubil oblast nad vozilom, ki se je popolnoma zaobrnilo na cesti ter treščilo z zadnjim delom v Spangherov avto, ki je prihajal nasproti. Zaradi silovitega udarca so se vrata Spangherovega avta odprla in oba potnika sta zletela na cestišče.
 «»--------
Občinska seja v Nabrežini
Sinoči je bila redna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci med drugim zaključili razpravo in odobrili letošnji občinski proračun. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o seji objavili v naši jutrišnji številki.
 «»-------
Novi državni pravdnik nastopil službo
Včeraj je novoimenovani glavni državni pravdnik dr. Gianfilippo Ingrassia nastopil službo pri tržaškem sodišču. Na kratki, zelo preprosti ceremoniji, je visokega sodnega funkcionarja pozdravil prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Carpanzano. Dr. Ingrassia je nasledil pokojnega glavnega državnega pravdnika dr. Grieba.
Razstava slikarja Silvestra Godine
Jutri ob 18. uri bo v Pasaži Rossoni otvoritev osebne razstave slikarja Silvestra Godine. Razstava bo odprta do 14. maja, in sicer vsak dan od 9. do 20. ure.
DAROVI IN PRIKPKVKI
CVKl)
Namesto cvetja na grob pok. Valentina Mavra darujeta Mirko in Oton Žerjal 1000 lir za Dijaško Matico.
zavedna slovenska žena daruje 10.000 lir za Dijaško Matico.
Za Zdenka Hrovatina darujeta Marija in dr. Rudolf Perhauc 5000 lir.
Slovensko
Trstu
nciuicic
najavljene za sobo* > ker se je zakasni o * * dovoljenje. Ker I«
originalno delo, oblasti poslale prev
oblasti posiaie p;- RlB.ve cenzurni komisiji v sedaj ni mogoče ^ roka, ko bo oenZ“oVof, & sporočila svoj od*0 upa,w
liška uprava yend»y
se bo to zgodilo
ob ^ ^
V nedeljo, 7. t. »■ ,jf-v dvorani na s*8 S
maj»
BRANISLAV
NU5iC
«DrJ
Znižane cene.
V torek, 9. t. m-
gkednl«
rani v
«Dr.
[ OtEP)
VEHDI ;a v
Drevi ob 21. u oubii»"k
pianista Arthura W L Jutri ob 21;> ur 0»-^
koncert Tržaške „tg
pod vodstvom harda Conza.	-
TEATRO Ntf ,1)1
Danes ob 21. °rir5aVi predstava dela
PRISP!
DIJAŠKO
KINO PROSEK
predvaja da^€jg30 ^
z začetkom
Črne nogav'ce tople n«c'
(Calze nere.
Igrata:	.
CORA B0Be ,e,4
Mladini
V
r
I
I
himna
predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 1®- v a
OGENJ PO
vstop Prep
(Fuoco sott o lapelle)	pkl
Igrajo:	RAYMOND	PEL	LEGRIN,	GlSEL
SCAL in PHILIPPE LEMAIRE
C
RAZNA OBVKMTII-A )
Filatelistični klub »L. Košir«
vabi člane na sestanek, ki bo danes 3. maja ob 20.30 v Ulici Geppa 9.
* * *
Slovenski fotoklub v Trstu. —
Danes 3. maja ob 20.30 redni se. stanek v Ul. Geppa 9. Na dnevnem reau diskusija in sklep o selitvi sedeža. Za tečajnike predavanje o temi »Glavne karakte. ristike filmske emulzije«.
IZLETI
Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja prired, »a svoje člane v nedeljo dne 21. maja izlet v bol. nišmco »Franja«.
Za vpisovanje in informacije naj se interesenti zglasijo v torkih, sredah in petkih od 17 do 18 na sedežu v Ul. Montecchi 6. III. nadstropje.
Planinski izlet SPDT
na Čaven in na Goljake
V nedeljo dne 14.5. priredi SPDT izlet z avtobusom do Predmeje. Od tod izlet na Čaven, ali na Goljake.
Informacije in vpisovanja v Ulici Geppa 9/II.
IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO
SPDT priredi v dneh t. m 2. junija izlet v Logarsko dolino v Zgocnjl Savinjski dolini pod Kamniškimi planinami.
( LJUDSKA
Odbor
S-ov^V'?
zveze v Trstu 5° ,edel1
četrtek 4. maja »a Geppa 9
* *
Prosvetno <*rU*tiTateHe -,K
vabi čiane in pčni na redni letni storift ,f ). (
v društvenih	d„e
denjski ulici	0it>or'
1961 ob 20.30. "
NARODNA IN *Tt
K
KNJIŽNICA v
priredi v petek, • of,oi
v Gregorčičevi Je U «
Geppa 9 I. P^rja dr Stojana Pre« d f
ku jugoslovanske*
razvoja k spl05“>
Ja«
mali
OBIŠČITE
LICE
Kupih b0St®:raJce . . šče, hlače, sraJiK|oV go drugih vrst po res nah.
DRUŽINA i5fe
IZ
veščo kuhinje- L Sr‘,M 9. do 12. ure na ^
IZDELUJEMO
suknje
leurje. Colosimo, -tel. 23-297. Čistin10 mo.
UJEMO joPV?
dokolenke,u| rs/vizisirn^ž in »
IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Hill llllllll lllllllllllllllllll.lllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIII n
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. aprila in 1. maja se je v Trstu rodilo 11 otrok, u-mrlo je 24 oseb.
RODLLI SO SE: Mizzi Anna, Tretiach Alessandro, Di Ciaula Mauro, Loverre Lucia. Zennaro Floriana, Mosetti Alessandro, Co-loni Fulcia, Biagini Gianfranco, Scassano Angelo, de Gaetano Maria Camilla, Scherbi Renato.
UMRLI SO: 57-letni Pecchiari Pietro, 794etna Fernetich vd. Pauluzzi Maria, 48-letni Fidora Natale, 74Jetni Grim Luigi, 84-letna Lenardon vd Berti Antonia, 2 dni stara Mizzi Anna, 75-letni Vattovanj Stefano, 35-letni Zulian Remo, 70-letna Lofano por. Colagrande Maria, 37-letni
Giuseppe, 83-letni Piazza Rober. to, 89-letni Felluga Marco. 58-let-na Bidoli por. Brunetti Anna, 55-lebni Gagliardi Gennaro, 84-letna Barcovich vd. Schiavini Anna, 83-letni Pino Arturo, 68-letni Veochiet Luigi. 65-letna Bottb Adele, 57-letna Kopuletty por. Drloli Albina, 79-letni Ma-tassi Luigi, 65-letni Mauri Giuseppe, 4 ure star Denic Ilario, 77-letna Ianesich vd. Vecchiet Giustina.
Cerniel Nereo, 83-letni Clausi | zini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Ple-ro 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; Zanetti, Testa d'oro, Ut. Maz-
13 Ji
Sporočamo žalostno vest, oa nas Je za vedno zapustil naš dragi oče
VALENTIN MAVER
Pogreb nepozabnega pokojnika bo 0JS uri iz hiše žalosti pri Domju št. 202 na v
v Boljuncu.
Žalujoči žena, otroci in ostalo
Trst, 3.V.1961.
Za vedno nas je zapustila naša dobr8 stara mama
JOSIPINA MOŽINA
Žalujoči sinovi in hčere’ DANILO
BORIS, DUŠAN, VIDA in VANDA 1 Pogreb bo danes ob 16. uri na VipaVS
Prosimo tihega sožalja.
Brje, 3.5.1961.
d<>“
— 3
3. maja 1961
prvomajske proslave in ljudske veselice na stadionu «1. maj
r*‘	'	*
»
^ tr'	w'...
10 in duet DariJ-Darko sta izvajala slovenske narodne napeve ob navdušenem odobravanju poslušalcev
Slavnostna govornika tov. dr. Jože Dekleva in tov. Bortol o Petronio
Godba na pihala s Proseka- Kontovela pod vodstvom tov. Kanteta je marljivo igrala borbene in druge motive
Ob 20-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte
Beležke o primorskem partizanskem tisku
5-	JOŽE
| Ustanovna konferenca nove slovenske mladinske organizacije I
ta najtesnejšo povezanost vseh Slovencev v Italiji yJ>orbi za narodne pravice, demokracijo in napredek
V sedanjih pogojih se bo Mladinska iniciativa odločno zavzemala za odstranitev razlik v ravnanju do Slovencev na tržaškem, goriškem in videmskem področju ter delovala za razvijanje prijateljstva in sodelovanja z demokratično in napredno italijansko mladino
JOERAMSKA NAČELA
Ladinske iniciative
■“^a^5ka	je	nastala	kot	spontana
tj Sim— uiioiauva je nasiaia kol sjj likajo 'jenskih ml aktih naprednih sil, kd se za-Za n ^najtesnejšo povezanost Slovencev v Ita-«nwten politični, gospodarski in kulturni ,.l3nič6nj7erLsike manjšine na osnovi spoštovanja prednostnih pravic in splošnega boja W%feaČijo 4n napredi v Italiji. v5rštie tT iniciativa je nepomirljiv nasprotnik Phin>r0dnostne nestrpnosti in deluje za razvi-irjg jatel';jstva med' narodi; za "sodelovanje -z -(1^ nanManske narqdRQSti.hu.ysetai demokra-živHpi^edrnrni silama, ki z razumevanjem sle-n Okvir SV slovenske manjšine.
31 haM,,„ Ia Mladinske iniciative so demokratič-* republikanske ustave, zlasti tista, ki
nS,akoPravnost in obstoj narodnim manj-jPcrabo materinega jezika v javnem živ-(SrJ^iiicp dol°či'la posebnega statuta londonske
, 0 soglasju. V sedanjih pogojih se zato C s Sim ma za odstranjevanje razlik v ravna-I ^ tvJ: ®nci na tržaškem, goriškem in videm-
V^ju.
•tiv:anje Z11. organizacijskih naporov za uspešno jjjia ^^ojlh načel si Mladinska iniciativa po-(e 2icije ectnje naloge: razširitev in utrditev or-Potegovanje delavske, kmečke in učeče °beor; ®*rttev njenega političnega in kultur-Zavec|a ter krepitev narodnostne in demokracija! a* V ta namen bo Mladinska iniciativa tn. jh e oblike dela, ki bodo širile njene
usposobile za uresničevanje navedenih
ciative, da v vseh onih vaseh, kjer ni ne društva, kjer ne prodre gledališče, tisk itd., najde neki prostor in da sproži neko delovanje, jn če ne gre drugače tudi v zasebnih stanovanjih, da organizira izlet, ples, petje popevk v slovenščini in na ta način okrepi zavest. Vse to delovanje mora biti v naprednem duhu v smislu proslav dvajsete obletnice Osvobodilne fronte, saj Mladinska iniciativa nikakor ne more zatajevati svoje matične domovine.
IC^Oh Srosvetnega dru-
čVJo	se	*
NiJ0r*ka	6 zbrala tr*
jkj tia ln videmska
, A Ve W““uvm konfeti S ^ie- b*ne mladinske 6 J Ma u"Mla<iinske ini-
ustan
ovni konfe-
(j SsiPQr'>či^nferencl ie bi' * Pri^, verifikacijske
udP,0slitvi ? ežencev nasled-
SL». sr0edndelrci 49, u-
\ ki 35 ednjesolci in a-\(B*'*sti	*	iz	same	ude-
Pa
izredno
lit Uto ;rsrcne ter ja.
kV1« nmrazvidno- ka-N ka ora°trebna takšna ** aia ^oizacij
la, ki bo
mladino
a,"V* ,rPodročju brez Vebsk0 T„rst°m, Gorico
Senečijo.
Predstavnika
1* SaKi°ri*’Vižintina,
VSkielovnoV°ma sedem‘
CV* kate*. predsedstvo,
N v^darii ga je L°ize N	da	se	mla-
ereni
fPiiti;
ca vrši med
j °klet«a Paznikoma: N> in niC0 Osvobodilni liadstvPara2tnikom de'
s pri-podčrtal
V*4
»1
%
*1»S °n1lfa! gospodarski
o položaju 'ikSr SallJ! B°g° Sam. 1%!!. Orisa,Cln' prvi f?°'
sttuk“žai Slovencev s.Va'stvo Ur? slovenske-
>s!n&i,‘imLglede na s°-
a ''Post *
Cl)o. J er politič-
Va?.0<iatu„^a osnovi ne-
v»j. a»tkn, . "snovi ne-SS ZVJ* zaključil,
slovenske.
o .iti napredno us-
S^^lj>n‘6Vat’
le treba to
Si,?4
fetn
Pri celot-
delu Peter
S'l. 8'°Ven7lfn° ®ovor‘i
Z>astr7h °rga
*is SaHi L dotaknil
organiza-
V it 4nj ‘ ootaknil šol-
^>ki>i» dČztal je, ka-^ Prev, azbitost med
V Vanjem1Valstvom ter
V Ga med
tli’ B°rir--a med beneške
\% ’ ^
ki
in Tržača-n« del
to- kar
amo nič
le italijanski nacionalistični krogi.
Po teh uvodnih besedah se je razvila izredno živahna in obsežna diskusija, v kateri so mladinci iz raznih vasi govorili o svojih vprašanjih.
EDVIN SVAB je v za-četku te diskusije podčrtal velik pomen slovenskega prosvetnega društva. Ce takega društva ni, se slovenska mladina izgubi v italijanski družbi. Zato Je tudi naloga Mladinske ini-
RUSTJA ADRIJAN je govoril o nekaterih kulturnih u-stanovah Trsta, naštel razna društva in nato prešel na Slovensko gledališče, ki neprekinjeno deluje že šestnajst sezon in kljub bistvenemu znižanju števila igralcev in tehničnega osebja, še vedno daje po osem premier na leto. Požrtvovalnost gledališča je razvidna iz dejstva, da je 1945. leta razpolago z dvojnim številom igralskega, in tehničnega osebja. Nato je govoril o obisku, ter podčrtal, da je prav naloga mladine širiti zanimanje za gledališče, doseči organizacijo mladinskih predstav ter razširiti vpliv na starejše osebe.
O slovenskih srednješolcih v Trstu je govoril VITO SVETINA, ki je dejal, da so se med zadnjimi dogodki v Trstu vsi slovenski srednješolci združili ne glede na njih politično prepričanje, in jasno odgovorili fašističnim razgrajačem. Slovenci se moramo strniti in v vsakem takem primeru odločno odgovoriti. Mladinsko organizacijo pa moramo nujno vezati tudi na matično domovino.
Mladi igralec je po novil dolžnost in nalogo, da se prodre tudi tam, kjer ni prosvetnega društva in sedaj
nobenega delovanja. Pri tem je omenil zlasti Sesljan in Devin ter nekatere druge narodnostno ogrožene vasi.
Konferenca je s ploskanjem sprejela Benečana CERNOJA VILJEMA, ki je dejal, da so tudi v Benečiji Slovenci in da je tudi tam naša slovenska zemlja. Pričelo pa se je prebujanje, ki pa je še vedno premajhno. Manjka zavednih ljudi, ki bodo prijeli za delo in oni redki, ki smo, jmamo vsakovrstne težave.
V Benečiji obstajata dve Prosvetni organizaciji: prosvetno društvo uhan Trin-ko» in društvo Beneško-slovenskih študentov, ki se trudita da bi čim bolje izvršila svoje naloge. Pri tem pa naletimo na trma-, sti odpor furlanske duhovščine, ki stremi spremeniti naše slovenske prebivalce v Furlane in zanika materin jezik prebivalstva. V slabih gospodarskih razme. rah dobivajo naši prebivalci nekak občutek manjvrednosti, kar vse sili mlade fante, dekleta, može in cele družine, da zapuščajo rodno zemljo. Naše glasilo «Matajur» Je še vedno preveč oddaljeno od prebivalcev, ima premalo sodelavcev in zato ni tako razširjeno kot bi lahko bilo.
Mladinska iniciativa bi lahko zelo mnogo pomagala z izleti, ki naj bi jih priredila po Beneški Sloveniji, morda s kakšno u-prizoritvijo in drugimi akcijami, da bi tudi vsi mi še bolj začutili ponos, da smo Slovenci, da imamo našo kulturo in naše tradicije. Benečan; iščemo o-pore med tržaškimi in go-riškimi mladinci, da se bomo čutili z vami eno.
O položaju v občini Devin-Nabrežina je govoril PERIC, ki je dejal, da je bila nekdaj ta občina v celoti slovenska, sedaj pa se je razmerje med Slovenci in Italijani že bistve. no poslabšalo v našo škodo. Vedno bolj pridno naseljujejo begunce in potreben je še bolj enotni nastop vseh Slovencev, da bo občina ostala v slovenskih rokah. Prav zato pa je toliko bolj žalostno, da je kulturno delovanje pomanjkljivo, da n.pr. v Sesljanu, Devinu in Medji vasi sploh ni govora o društvenem ali kakršnem koli delovanju.
O odnosih Mladinske inicTai tive do onih staršev, ki dajo otroke v italijansko šolo je govoril SAMSA BOGO in
OSNOVNA NAČELA PRAVILNIKA MLADINSKE INICIATIVE
Članstvo je prostovoljno in ga sprejema v MI pokrajinsko vodstvo na pismeni predlog dveh članov. Sklep mora potrditi najvišji organ MI.
Dolžnosti člana so; Borba za uresničitev pro. gramskih načel Mladinske iniciative; aktivno delovanje v svoji organizaciji in izvajanje sprejetih sklepov; biti vsestransko politično aktiven; po svojih močeh in nagnjenjih delovati v kulturnih, športnih, ekonomsko * socialnih in drugih organizacijah ter uresničevati njihove cilje. Med člani MI mora prevajati tovarištvo solidarnost in moralna dolž-nost, da se svojim tovarišem pomaga.
Osnovna organizacija je aktiv, ki se ustanovi, kjer je to potrebno.
•i m
Zborovalci med ustanovno konferenco Mladinske iniciative v Gorici
 ........... umni...minil..mmmimmimm........milim..i..umili...........................................................    mn....h
ne skušajte igrati vodilne vloge. Znova boste našli .sentimentalno uravnovešenost. Odlična moralna
OVEN (od 21.3. do 2.0.4.) Hitro boste kos kritičnemu finančnemu položaju. Možnost nekega kompromisa, toda le z odkritostjo. Zdravje dobro.
SIK (ou 21.4. do 20.5.) Stedi-te moči za težko bitko, ki vas čaka. Vaš brezkompromisni duh lahko pokvaii marsikaj. Zdravje precej uravnovešeno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dogodki bodo omogočili profesionalno napredovanje. Z velikodušnostjo boste razorožili še tako napadalnega nasprotnika. Ljubezenski večer.
KAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristiti bo treba trenutno nesta-
n
si že- (jilnost tekmecev. Prilagoditi se
bo treba okoliščinam, ki tudi niso po vaši želji.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne prevzemajte preveč tveganih odgovornosti. Ce boste priznali lastne napake se bo uresničila neka vaša srčna želja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše delo bo zahtevalo krajše potovanje. Načrti za bodočnost z osebo, ki jo ljubite. Zdravje zadovoljivo.
TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) V gmotnih težavah boste deležni nesebične pomoči. Predlagano vam bo ugodno in poučno potovanje v prijetni družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Neprevidnost utegne pokvariti zelo važne načrte. Pozabite na preteklost, ki vam odpira srčne rane. Nervoznost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ce se ne zanesete sami nase,
m fizična forma.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nevarnost kompliciranega spora finančnega značaja. Novi prijetni načrti bodo razveselili vas in vašo družino. Zdravje zelo dobro VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Majhen	neuspeh	vam ne	sme
odvzeti poguma. Negotovost lahko škodi bodočnosti. Ljubezensko pismo. Zdravje dobro.
RIBI	(od 20.2.	do	20.3.)	Zelo
ugodne	ponudbe	bo	treba	naj-
prej skrbno proučiti. Vaše razumevanje bo ustvarilo odlično vzdušje	z osebo,	iti	jo ljubite. 1
podčrtal, da gre v takih primerih za narodno izdajstvo ter da mora mladina tako tudi na take primere gledati. Ne gre seveda za kakršen koli odnos do otrok, ki so žrtve nezavednih staršev.
KOŠUTA MARINO iz Križa je dejal, da mora mladinska organizacija napraviti čim več, da se najde pot in da se pritegne predvsem delavska mladina, ki je cele dneve v italijanskem okolju in se zlasti zato lahko izgublja. V Križu je pretežno delavska mladina in ni brez nevarnosti -vpliv JOD ezulov. Na vse naše prireditve mladina rada prihaja in za nastopanje marsikaj žrtvuje. Treba pa je temeljito zmoder-nizirati naše kulturno delovanje, vnesti nove načine, razširiti športno delovanje itd.
PEPI JARC iz Jezera pri Doberdobu je dejal, da pri njih manjkajo športni rekviziti, v knjižnici so knjige iz leta 1918-1920 brez platnic, tako da se niti ne ve, kdo jih je napisal. Prepuščeni smo sami sebi kot v Benečiji. Organizirati bi morali večkrat skupne izlete, da bi se med seboj spoznali in o vseh teh vprašanjih, pogovorili. Posebno važno je vprašanje kmetijstva, in bi bilo treba organizirati kmečke zadruge za o-brambo slovenskega kmeta ter kmetijske tečaje in posvetovanja v slovenščini.
KARLO PRIMOŽIČ je poudaril, da se mora Mladinska iniciativa zanimati za gospodarsko in socialno stanje, ker kljub precejšnjim naporom žal Slovenska gospodarsko kulturna zveza na Goriškem vse premalo naredi. Na Goriškem je večina kmetov, ki nimajo lastne strokovne organi, zacije.
O tem zelo važnem vprašanju je nato še obsežno diskutiral MARKO VALTRIC, ki je dejal, da je na Goriškem od 450 družinskih poglavarjev kmetov, velika večina Slovencev, vendar pa nastopajo nesložno, tako da imajo «Colti-vatori diretti« v rokah bolniško blagajno. V odboru je le nekaj Slovencev v popolnoma podrejenem položaju, složni nastop pa bi nam nedvomno dal možnost uprave blagajne. Vendar pa moramo upoštevati proces urbanizacije in danes niti na Goriškem več mladi ljudje ne obdelujejo zemlje, kot n. pr. v Sovodnjah, ko je najmlajši kmetovalec star 32 let. Prosvetne in druge organizacije je treba pomladiti in prelomiti s ((starinskim* delovanjem. Navedel je konkretni primer Pevme, ko so se mladinci sami zbrali in kjer zelo živahno delujejo.
Slovenska mladina se že vključuje in se mora še naprej vključevati v sindikalno organizacijo, kjer pa mora skrbeti, da se tudi tam branijo naši narodnostni interesi. Povezovati se moramo z ljudmi, ki nas branijo jn ne z onimi, ki nas napadajo.
o tržaški univerzi ter navedel, da je na univerzi nekaj čez 200 slovenskih akademi kov. Večja skupina je napredno usmerjena, manjša skupina pa deluje v treh desno usmerjenih organizacijah in nastopa na volitvah z listo «Adria», ki je pod vplivom KD. Zal pa je mnogo akademikov brezbrižnih, čeprav so v določenih primerih še vedno pripravljeni, da ščitijo naše interese. Navedel je konkreten primer nekega slovenskega akademika, ki je spremenil svoj priimek, in so ga akademiki bojkotirali.
Nato je orisal' razvoj akademskega kluba «Jadran» in dejal, da se je pred tremi leti ta klub prebudil. To je j apolitična organizacija, ki ; združuje vse akademise brez ozira na politično prepričanje. ,aio ,e govoril še o letošnjih volitvah na univerzi ter orisal žalostne perspektive slovenskih akademikov, ki so v številnih primerih prisiljeni, da se po končanem študiju izselijo.
V popoldanskem delu zasedanja konference je FIL1BERT BENEDETIC prečital skupen referat o razvoju in o nalogah Mladinske iniciative, ki ga bomo zaradi zanimivosti v prihodnjih dneh objavili v celoti. Razvila se je izredno živahna diskusija o programskih načelih Mladinske iniciative in je
(Nadaljevanje na 4. strani) |
Neizprosna borba proti okupatorju m veliki uspehi NOV in POJ pod vodstvom tov, Tita so nujno pospešili tudi mednarodno afirmacijo narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. V partizanskem tisku so se zato vedno pogosteje javljala poročila in komentarji tujega tiska o jugoslovanskih partizanih in o njihovi herojski borbi.
Tako je tehnika ((Sabotin* ciklostirala govor Winstona Churchilla dne 22. februarja 1944 v angleškem spodnjem domu in britanske komentarje. Tehnika ((Matajur* pa je ciklostirala članek ((Angleški ministrski predsednik daje priznanje maršalu Titu ter NOV in POJ (govor Winstona Churchilla)*.
Propagandni odsek Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje pa je izdal «Prvi zavezniški sestanek v okupirani Evropi*, ki so ga ciklostirale tehnike «Nanos», «Matajur*, «Spik» in »Slavnik*.
Tehniki «Caven» in ((Matajur* sta razmnožili članek «Kaj pravijo Amerikanci o naši vojski*, ki ga je izdal propagandni odsek PO OF za Slovensko Primorje leta 1944.
Tehnika »Matajur* je 1944 izdala «Za 20-letnico Leninove smrti — nemški beg pred Leningradom*.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Primorje je leta 1944 poskrbel za ciklostirani ponatis brošure «Kri mučencev naše seme*, ki jo je napisal	dr.	Metod Mikuž,	verski	referent pri Glavnem štabu NOV	in	PO Slovenije.
Tehnike ((Krn*, «Porezen», «Grmada» in še 3 neugotovlje. ne tehnike so ciklostirale članek «Vera je v nevarnosti*, ki ga je izdal Pokrajinski odbor za Slovensko Primorje
Tehnika »Sabotin* je leta 1944 ciklostirala «Odloke in sklepe prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS)».
Ker je italijanski fašizem dolgo vrsto let preganjal in tudi popolnoma zatrl slovensko šolstvo na Primorskem, je razumljivo, da sta Pokrajinski odbor OF in Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje še med NOB zelo skrbela za razvoj šolstva	na	osvobojenem	ozemlju	Mimogrede naj omenimo, da se	je	med NOB na	Primorskem
vršil pouk v 315 šolah, kjer je okoli 350 učiteljev poučevalo 15.142 učencev. V Slovenski Istri je delovalo preko 30 šol. Sole so odpirali celo v Slovenski Benečiji, ki je že od leta 18S6 pod Italijo! Tudi v Trstu so v vet tajnih krožkih poučevali slovenščino.
Vse naštete šole so nujno rabile slovenske učne knjige, ki jih pa ni bilo. V mnogih šolah je učne knjige nadomeščal ((Pionirski list* in «Mladi rod*, ki je izšel v 8 številkah. Odsek za prosveto pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru je izdal priročnik »Slovenija*, priročnik za zemlje-pisje*, ki ga je leta 1944 natisnila tiskarna ((Slovenija* Pokrajinski odbor OF je za večerne tečaje izdal »Slovensko besedo, čtivo za večerne tečaje v Slovenskem Primorju*. Večernih tečajev je bilo nad 185; v teh je na tisoče odrasle mladine nadomestilo ne po lastni krivdi pomanjkljivo znanje materinščine. Učiteljem, ki so poučevali v šolah in večernih tečajih, med katerimi je bilo največ partizanov in aktivistov, je pri delu zelo koristil «Učiteljski list*, ki je začel izhajati 25. avgusta 1944, razmnoževale pa so ga tehnike ((Krn*, «Sabotin», «Snežnik» in »Grmada*.
((Učiteljski list* je oktobra 1944 zamenjal ((Učiteljski svetovalec*, ki ga je izdajal prosvetni odsek PNOO za Slovensko Primorje.
Primorska mladina ir. pionirji, ki jih je fašizem oviral pri učenju in petju slovenskih pesmi, so z veseljem pozdravili prof. Maksa Pirnika »Otroške pesmi*, izdane 'eta 1944 in pesmarico «Otroške narodne pesmi*, ki jo je prav taKo uredil prof. Makso Pirruk. Prevod je bil narejen ,po izdaji, ki jo, je oskrbel odsek za informacije m propagando pri POOF .za Slovensko Primorje 1944.
Oficirska šola IX. korpusa je izdala ciklostirani ((Pravilnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in POS*. Topničarji IX. korpusa pa so 1944 izdali ciklostirane zbirko partizanskih pesmi «Bratje zapojmo!*
Primorci so znani kot dobri pevci, toda ker je primorskim partizanom primanjkovalo pevovodij, je bil v jeseni 1944 v Cerknem prvi pevovodski tečaj, za katerega je vojna tehnika IX. korpusa «Rudi» natisnila pesmarico «V nove zarje*, za udeležence drugega pevovod-skega tečaja v zimi 1944—45 pa pesmarico «Hej junaKi*, ki je izdelek vojne tehnike IX. korpusa «Tone». Da bi t»ieleienci pevovodskih tečajev dobili osnovne pojme glasbene teorije in tehnike petja, je kulturno-prosvetni center IX. korpusa izdal brošuro, ki sta jo napisala prof. Marjan Kozina («Kratek pregled glasbene teorije*) in prof. Makso Pirnik («0 tehniki petja*).
Ena izmed posebnih značilnosti naše NOB so brez dvoma tudi tujke m kratice, ki so se iz dneva v dan na novo pojavljale. Ker jih pa mnogi partizani in aktivisti niso razumeli in znali prav uporabljati, je propagandni oddelek IX. korpusa izdal brošurico «Tujke in kratice*.
Poleg navedenih publikacij je IX. korpus izdal večje število vojaških brošur za svoje edinice kot na primer: »Napad*, «Osnovni pojmi minerstva*. «Lahki minomet* itd.
(Nadaljevanje sledi)
PELICON je govoril o položaju v Sovodnjah in ponovno ugotovil, da se centralne or-ganizacije premalo zanimajo za delovanje, tako da je vas prepuščena sama sebi. Ugotovil je, da ni stika med starejšimi in mlajšimi ter zlasti, da ni stikov med eno ter drugo vasjo, med vasmi s Trža-š’ ega in Goriškega.
IlGOR KOSMINA je govoril
Sredu, ii. uinju I9ffl
Radio Trst A
7,30: d-ii-ig* »lasua, 11.45: Vrtiljah, p.sam oamevi naših dni; 12.30: z,a vsakogai nekaj; 13.30: iz glasbenih festivalov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: Glasba in glasbeniki v anekdotah; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.20; Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: »Koriolan*, drama v petih dejanjih; nato Večerne melodije; 22.30: Mozart: Koncert v A-duru za klarinet in orkester K. 622 ; 23.00: Orkester Kurt Edelhagen.
Jem Darinom in Caterlmo Valente; 12.20:	Glasbeni album;
13.30:	Glasba mladih; 15.15:
Poje Natalino Otto; 16.00: Program za otroke; 16.20: Sprejem na Carnpidoghu v čast kraljice Elizabete; 17.20: Klavirska umetnost Busonlja in Pro-kofijeva; 19.30: Pregled umetnosti; 20.00; Glasbe iz filmov in revij; 21.00: Milvine pesmi ter Tino Scotti, Lauretta Ma-siero in Oreste Lionello; 22.25: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 22.45: Glasba in literatura; 23.15; Silvan’s Quartet.
II. program
Trst
12.25:	Tic-ja stran; 14.20:
Prijatelj cvetlic; 14.30:	»Flo-
rentinski slamnik* — giasDena farsa v IV dejanjih; 14.55: Mladi furlanski pesniki; 15.10: Carlo Pacchiori in njegov orkester; 15.35: Italijanski arhiv redkih sklad.
Koper
7.15; Glasua za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Od melodije do melodije; 12.45: Program pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40:	Melodije z orkestrom
Kurt Edelhagenom in Helmutom Zahariasom; 14.00: Narodne pesmi m Plesi iz raznih krajev; 14.30: Po partizanskih poteh Goriške; 14.45: Partizanske pesmi; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Poje ženski zbor tovarne pohištva iz Nove Gorice; 16.00:	Otroški	kotiček; 16.30:
Simfonični koncert; 17.40: Ljudski plesi; 18.00:	Prenos RL;
19.00: Pojejo «The Clark si-sters*; 19.30: Prenos RL; 22.15: Švedski orkester Domnerus Arne; 22.35: S pesmijo v noč; 23.00: Prenos RL.
9.00: Stari mouvi za novi dan; 10.00: «Carlo, mojster šik* s Carlom Dapportom; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.15: Koncert v miniaturi; 15.45: Parada uspehov; 16.00: Program ob štirih; 17.00:	Mikrofon čez ocean;
17.30: Variete; 18.30: Italijanske ljudske pesmi; 18.50: Razna glasba; 20,30; Glasbena retrospektiva; 2.1.45: Simfonični končen serie »Pomlad*.
8.00: Godala in naši vokalni ansambli; 8.30: Majhen jutranji koncert; 9.15: Vedri mter-mezzo; 9.50: Iz naše delavnice; 11.00: Pesem in čas; 11.30: Darjan Božič: Humoreska za rog M godalni orkester; 11.35: Ra-aovan Gobec: Planinska roža; 12.00: Četrto dejanje Puccinijeve opere La Boheme; 12.30: Orglice in orgle; 12.45: Se nekaj naših domačih skladbic; 13.30: Spevni in plesni zvoki na klavirju; 14.03: Komorni zbor RTV Ljubljana za slavnostne dni; 16.15: Melodije za spomladansko popoldne; 17.15: Zoltan Kodaly: Piesi iz Galante; 17.30: Radijska igra — Paul VVillems: Kožuhar; 18.30: Cor de Groot: Iz «Staronizozemske suite*; 18.40; Kvintet bratov Avsenik; 20.00: Blaž Arnič: Vojna in mir, peta simfonija; 21.00: Lepe melodije; 22 15: Violinist Ali Dermelj igra germanske, romanske in slovanske mo’jstre; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
III. program
Nacionalni program
17.00; s.miotuciu koncert (Haendel, Strauss. Zbinden); 18.15:	Atomska energija v
transportih; 18.30: Skladbe Ernesta VVilhelma VVolfa in Francisa Poulenca; 19.15:	Zoltan
Kodaly: Madžarski psalm op. 13 za tenor, zbor in orkester; 20.00:	Vsakovečerni koncert;
21.30: »Tako je (če se vam zdi)* komedija v treh dejanjih Luigija Pirandetla ob 25-letnici njegov smrti; 23.15: Malipiero: «Zlati osel*, koncertna predstava za bariton in orkester; 23.45:	Lirike Johna
Keatsa in Percyja Bysshe Shel-leya.
12.2a: TV šola, 16.2a: V ev-roviziji sprejem kraljice Elizabete na Campidogliu; 17.10: TV za otroke; 17.55: V evroviziji prenos jahalnega turnirja s Piazza di Siena; 19.05: Dnevnik; 19.20: Odgovor za vas; 19.45: «Clovek in izziv* (film); 20.15:	Made in Italy; 20.30:
Dnevnik; 21.10: politična tribuna; 21.40:	V evroviziji gala-
predstava v opernem gledališču v Rimu na čast kraljici Elizabeti; 22.10: Noe! Covvard: »Igra je opravljena*; 23.10; Umetnost in znanost; 23.30: Dnevnik.
Jug. televizija
6.30: Vrenie na ital. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.30: Jutranji koncert; 11.30; Orkester Norie Paramor z Bobby-
Slovenija
6.40; Dalmatinske narodne; 7.15:	Internacionalne pihalne
godbe; 7.35:	Po slovenskih
planinah in zelenih dolinah;
Beogr^u 16.00; evropsko prvenstvo v košarki. Zagreb 18.00:	Pionirski mozaik. Beo-
grad 18.45; Nuklearna energija; 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.15: Črni Orfej — francoski umetniški film. Beograd 22.00: Evropsko prvenstvo v košarki
PRIMORSKI DNEVNIK
4
Proslave 1. maja v Gorici, Doberdobu, Tržiču in Gradežu
Industrijskemu razvoju Gorice ne ustreza napredek v odnosih delodajalcev do delavcev
V Gorici je zborovanju prisostvovulo več stotin poslušalcev Proslava praznika v Doberdobu ■ Povorka v Tržiču
Vsa Goriška je na zelo slovesen način praznovala mednarodni praznik delovnih ljudi Prvi maj. Osrednja proslava je bila na Trgu Cesare Battisti, kjer se je v Ljudskem vrtu zbralo več stotin ljudi, med katerimi so bili pretežno delavci. Pred pričetkom zborovanja je godba na pihala iz Doberdoba zaigrala nekaj koračnic in s tem povzdignila praznično razpoloženje, ki se je kazalo tudi v tem, da so imeli zborovalci v gumbnici rdeče nageljne.
Zborovanje je otvoril tajnik Delavske zbornice Fulvio Ber-gomas, ki je imel tudi daljši govor, v katerem je orisal stanje delavstva v goriških tovarnah in poudaril globok pomen splošne stavke v podporo delavk tekstilnih tovarn, ki so stavkale, da bi si izboljšale Svoje pravice. Naglasil je, da so ob tej stavki vsi meščani spoznali, kako slabo plačujejo tekstilne delavke. Toda ta kategorija ni edina, ki preje-
ma tako nizke mezde; na isti ravni so tudi delavci lesnih in slaščičarskih podjetij ter delavci manjših kovinarskih obratov.
Govornik je dejal, da so v Gorici zrasli v zadnjih letih izredno pomembni industrijski kompleksi, ki imajo veliko težo v italijanskem in evropskem gospodarstvu. Naglemu industrijskemu razvoju v našem mestu pa ne ustreza napredek v odnosu do delavcev. To se kaže predvsem v nizkih mezdah, ki jih prejemajo delavci v teh obratih. Delavska zbornica si je zastavila cilj, da to neskladnost odpravi z zboljšanjem mezd delavcev v teh obratih.
Vsedržavni tajnik tekstilne stroke FIOT Raul Silvestri pa je v začetku svojega govora prikazal zgodovinski pomen tega dne in rekel, da ga v bratskem objemu praznujejo delavci vsega sveta. Naglasil je, da je italijansko gospodarstvo močno napredovalo v zad-
lltlllllllllllllHIIIIinilllllllllinilHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllKIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII
Odobrene javne gradnje na Goriškem
Nekaj	nad
ga elektriko
Tehnični odbor pri deželnem skrbništvu za javna dela v Trstu, je odobril naslednje načrte za gradnjo javnih del na Goriškem:
V Gradežu gradnjo pet hiš z desetimi stanovanji za državni zavod za učiteljska stanovanja; predvideni strošek 56 milijonov lir.
V Gorici bo gradbena zadruga «Alpi Giulie« zgradila eno stanovanjsko hišo. V Ul. Ponte del Torrione pa je predvidena gradnja osnovne šole s stroškom 29 milijonov
fllllllllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII
OD VČERAJ DO DANES
KINO
r GORICI
CORSO. 16.30 in 20.30: »Ben Hura, znameniti zgodovinski f’lm iz Kristusovih časov. C. Peston, J. Hatvkins. Clnema-seope v barvah. Cene 350 in 400 lir. Film traja štiri ure. VERDI. 17.15; »Polnočne čipke«, Doris Day in Rex Har-rison; ameriški film v barvah.
VITTOHIA. 17.30: »Lovci na doto«, L. Masiero in A. Lio-nello. Italijanski film. CENTRALE. 17.00: »Princ in p'es;!ka», M. Monroe in L. Olivier. Ameriški film v barvah.
M* DERNO. 17.00: »Bil sem vojaka.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21 stopinj ob 13. uri in najnižjo 8.8 stopinj ob 3. uti. Vlage smo imeli 69 odstotkov.
— «»---
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči ’e odprta v Gorici lekarna Pontom - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49.
O’
gltOVI IN l>KINI>ICVHI 1
V spomin na pok. soproga je
njegova vdova N. N. darovala za Dijaško Matico 5.000 lir. Najlepša hvala!
442.309 lir. V Ul. Fatebenefra-telli pa bodo zgradili poslopje za otroški vrtec, za katerega bodo potrošili 24 milijonov.
V Gradežu je nadalje odobrena gradnja poslopja za osnovno šolo za 69 milijonov 360.000 lir.
V Medeji gradnja osnovne šole in dodatni strošek nekaj nad 661.000 lir,
V Tržiču gradnja osnovne šole s telovadnico v Panza nu za 76 milijonov lir.
Isti urad je odobril tudi napeljavo električne luči za javno razsvetljavo po zaselkih števerjanske občine. Načrt predvideva javno razsvetljavo v Sčednem, na Bukovju, v Grojni, Valerišču, na Sovenci, pri Aščah, na Ušju ir. v Jazbinah. Predvideni •stroški bodo znašali 6 milijonov 389.250 lir.
njih letih in da so ta pojav proglasili za italijanski »gospodarski čudež«. Vendar imajo od tega «čudeža» koristi samo kapitalisti, ne pa delavci. Zaradi tega je povsem pravilna in med množicami občutena politika, ki jo zagovarja Delavska zbornica, ko se zavzema za sklepanje boljših pogodb na posameznih sektorjih. V tem smislu so potekale tudi vse sindikalne borbe, ki jih je stroka vodila od 5. kongresa dalje.
Ker so zvočnike namestili na raznih krajih, je bilo govora mogoče poslušati tudi na Korzu. Za oba govora je vladalo med poslušalci veliko zanimanje, saj so ju čestokrat prekinili in jima na koncu pripravili buren aplavz.
Kot vsako leto so se Do-berdobci tudi letošnjega 1. maja v velikem številu zbrali pred spominsko ploščo, kjer je v imenu Delavske zbornice govoril član notranje komisije CRDA Karel Cernic. Omenil je delavske stavke v Ronkah, Podgori in Tržiču ter obžaloval, da je prišlo v Tržiču do tako hudega spopada s policijo. Takoj pa je dodal, da bodo delavci vedno odločno na-i stopali v obrambo svojih pra-| vic, če bodo to narekovale pri-! like. Številni poslušalci, ki so se zbrali pred govornikom, so mu za njegova izvajanja burno ploskali.
Ze navsezgodaj je po Doberdobu odmevala budnica. Godci iz Doberdoba in Ronk so po vasi igrali delavsko himno. Pozneje se je pod vodstvom Albina Verginelle zbral v vaški gostilni celotni pevski zbor in zelo ubrano zapel nekaj pesmi. Vsi vaščani so bili na cesti, med seboj so razpravljali o važnih vprašanjih, ki se danes pojavljajo v svetu, bili so nasmejanih obrazov in imeli nageljne v gumbnici, kot se spodobi za tako velik praznik.
pozneje se je vrnila godba iz Gorice in se ustavila v vaških gostilnah, kjer je s svojim igranjem še bolj podčrtala praznični pomen tega velikega dneva, ki ga delovne množice po vsem svetu, in prav tako pri nas, praznujejo v duhu popolnega medsebojnega razumevanja in enotnosti, ki je najmočnejše in najbolj .anesljivo orožje napredka.
Zadnja pot Jožefe Cotič j laNpa£°13ve,ičastna pa je bi
iz Sovodenj
Včeraj popoldne ob 17. uri smo pospremili k zadnjemu počitku na sovodenjsko pokopališče 77-ietno Jožefo Cotič, roj. Lukman iz Sovodenj. Pogreba se je udeležilo lepo število znancev in prijateljev ne samo iz vasi, ampak tudi iz drugih bližnjih in daljnih krajev, saj je bila pokojnica znana in priljubljena slovenska žena in mati.
Pokojnica je že dalj časa bolehala, v ponedeljek zjutraj ib 3. uri pa je končno ugasnila. Z možem sta vzgojila tri sinove, od katerih sta bila dva, Janko in Franc, tudi pri partizanih, Danilo pa v nemškem lagerju. Vse svoje življenje je posvetila družini in vzgoji svojih otrok, bila pa je vedno pripravljena pomagati tudi sosedom, kjer in kadar ji je bilo to mogoče.
Prizadeti družini izreka ob tej težki izgubi tudi naše u-redništvo iskreno soža'je, po-
proslava v Tržiču, kjer se je razvil po mestnih ulicah sprevod, v katerem je korakalo več tisoč delavcev. Na čelu sprevoda je korakala godba na pihala iz Pierisa in igrala koračnice. Na Trgu republike je bilo potem zborovanje, na katerem so govorili Parenzan, predstavnik notranje komisije CRDA, poslanec Raffaele Franco in pa administrativni tajnik Delavske zbornice. V Gradežu pa sta govorila prof. Marangone in sindikalist Sfiligoj.
Tcorctično-praktični tečaj Montcssori
Na pobudo ustanove Montcssori in v sodelovanju sekcijo Montessori iz Brescie se bo vršil v času od 15. julija do 15. oktobra 1961 teo-retično-praktični tečaj metode Montessori za učiteljice osnovnih šol in učiteljice pripravnice.
Prizadete si lahko ogledajo
kojnici pa želi miren počitek program tečaja in predpise v domači zemlji.	]	za udeležbo na šolskem skrb-
ništvu v Gorici, ducci 2.
 «»--
Ulica Car-
Občinske volitve v Krminu
Včeraj dopoldne je bila za občinske volitve v Krminu kot prva vložena skupna levičarska lista, ki nosi ime • Avtonomia e rinascita«. Nosilec liste je socialist Marco Zorzut, ki kandidira na listi PSI tudi za pokrajinski svet. Na listi so imena 16 kandidatov.
Kandidati PSi in KPI za goriško občino
Na vsaki listi kandidira osem Slovencev
Včeraj so na volilnem uradu predložili listo PSI za goriško občino. Na njej kandidirajo naslednje osebe:
Elio Zuliant - sindikalist, pokrajinski tajnik CGIL; prof. Viktor Vižintin, trgovec Fer-rucio Pizzul, ikamionist Adolfe Bigarini (neodvisen), delavec Selveg Marcello Bregant, učitelj Massimo Cellie, delavec Rihard Kristjančič, učitelj Anton Ferri (neodvisen), delavec Sergio Giavon, kmetovalec Milko Klanjšček, legalni prokurator dr. Franco Maco-ratti, novinar Ivan Marinčič, slikar Cesare Mocchiutti, univerzitetni študent Peter Sancin, poštni uradnik Raffaele Sinopoli, delavec Karel Sošol, kmetovalec Alojz Tabaj, železničar Aldo Tansi, delavec v predilnici Rosario Tiberio, delavec v SAFOG Germano Tre-
IIIIIIIIIIMfllllllllltllllllllllilllllllllllllllllltllllllllllltlllllflllltllllllMIIIIttlllllllllllllllilllllllllllll
V začetku Ul. Roma
Težko ranjen skuterist pri trčenju z avtom
Še ena prometna nesreča na križišču pred glavno pošto
V nedeljo okrog 10. ure dopoldne je prišlo na začetku Ul. Roma, pred barom Fer-go, do trčenja med skuterjem in Fiatom 500 C.
Ob tisti uri se je peljal 38-letni Ruggero Bressan, ki stanuje na Korzu Italia, po Ul. Oberdan proti Travniku in tu zavil v Ul. Roma. Prav v trenutku, ko je obračal svoj avto v to ulico, pa je treščil v skuter, ki ga je šofiral 27-let-ni Bruno Sumelli iz Gorice, Ul. Parcar 18. Sumelli se je pripeljal s svojim vozilom iz Ul. Carducci preko Travnika ter bil pravtako namenjen v Ul. Roma.
Po trčenju je motocikel za-drsal več kot 10 m daleč po cesti proti levi strani. Mimoidoči so takoj pritekli motociklistu na pomoč in z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico. Zdravniki domnevajo, da ima prebito lobanjo in poleg tega so ugotovili tudi udarec na desnem sencu. Zato so ga pridržali na opazovanju. Lastnik avtomobila Bressan je ostal pri trčenju nepoškodovan.
Tudi v Ul. Boccaccio je prišlo do prometne nesreče. Tu je 42-letni Edoardo Piani i2 Ločnika prihajal okrog poldne z dvorišča policijske vojašnice po Ul. Boccaccio proti križišču pred pošto s tovornim avtomobilom tvrdke Edoardo Azzano. V tem je prišel po Ul. Oberdan v smeri proti Korzu Verdi s svojim skuterjem 45-letni vratar v SAFOG Giovanni Mar-con, na zadnjem sedežu pa je imel 14-Ietnega dijaka Ven-turonija iz Gorice Ul. Cam-pobasso 21.
Na križišču je prišlo do trčenja, ,pri katerem sta oba skuterista treščila na tla. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ju zdravili za številne manjše poškodbe.
 «»-------
S SPD na Trstelj
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 7. maja enodnevni izlet z vlakom na Trstelj. Odhod iz Nove Gorice z jutranjim vlakom ob 8.55 do Prvačine, od tu pa peš na Trstelj, kjer je tudi planinska koča.
Vpisovanje se vrši na sede žu ZSPD v Ul. Ascoli 1-1, kjer udeleženci lahko naroči-
jo tudi kosilo. Vpisovanje se zaključi v soboto dopoldne.
Ta izlet je primeren tudi za netrenirane planince in zato priporočamo čimvečjo udeležbo.
Z motorjem pod avto
S prognozo okrevanja v 6 dneh so pridržali na zdravljenju 32-letnega motociklista Nerea Trevisana iz Romansa, ker se je zaletel v avtomobil, ki je zapeljal z zasebne na javno cesto. Trevisan si je zlomil desno nogo.
 «»--------
Nesreča v Ulici Roma
Nekaj pred poldnem se je z motorjem ponesrečil 27-letni delavec Eugenio Maniacco iz Ulice Sile 11 v Gorici. Zaletel se je v tricikel, ki ga je vozil 51-letni Mario Travan iz Ul. Piave 16, ko je vozilo iz parkirnega prostora zapeljalo na sredino ceste. Maniacca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 7 dneh, zaradi udarca po desni nogi in levem kolenu.
Z avtom v obcestno skalo pri Gabrjah
Štirje tržaški izletniki so se v nedeljo proti večeru vračali z avtom Fiat 1100 skozi Dol proti Trstu. Ko so že bili mimo Pavletičeve gostilne v Gabrjah, pa je počila guma pri prednjem kolesu, zaradi česar je zaneslo vozilo proti desni strani. Tu je avto treščil v skalnato steno ob cesti in se razbil.
Z avtom Zelenega križa iz Gorice so vse štiri izletnike odpeljali v bolnišnico v Gorici. Od teh je 45-letni glavni tehnik Attilio Zigiotti odnesel le manjše poškodbe na desnem	kolenu	in	na	bradi
ter bo	okreval	v	10	dneh.
Njegova žna 49-letna Anna Maria	Pennone	je	dobila
dvojni zlom na levi nogi, poškodbo	na levem	kolenu in
na nosu ter se bo morala zdraviti 45 dni. 81-letni Isido-rn Zigiotti je odnesel poškodbe na nogah, zaradi katerih se bo moral zdraviti 20 dni, njegova žena Ester Sipanovič pr, 40 dni pravtako za zlom desne noge.
Veliko škodo je utrpel seveda tudi avto, ki je z vso silo treščil ob skalo. Karabinjerji iz Gabrij so napravili zapisnik o nesreči.
visan. Lista je na šestem mestu.
Včeraj je KPI vložila svojo listo za občinske volitve v Gorici. Nosilec liste je dr. Nereo Eattello, poleg njega pa je na njej še 22 drugih kandidatov in sicer:
Fulvio Bergomas, Miladin Černe (neodvisen), Italico Chiarion, Sergio Altieri, Stani-siao Bastiani, Giuseppe Bo-schin I in in Giuseppe Bo-schin II, Giuseppe Corsi, Erneste Fornasari, Giovanni Furlan. Rodolfo Kerpan, Leopol-do Macuz, Rodolfo Malknecht, Bianca Marega, Bruno Mariz-za, Luigi Miculin, Sigfrido Ra-mosi, Maria Selli, Luigi Su-smel, Giordano Tonet, Giorgio Corva in Dorotea Križman.
Danes, 3. maja ob 18.30, bo imela KPI tudi svoj prvi volilni shod na Trgu Cesare Battisti. Govorila bosta dr. Nereo Battello in Fulvio Bergomas, ki sta kandidata za občinski svet v Gorici.
Do včeraj dopoldne je bilo v celoti predloženih šest list, ki bodo na glasovnici v naslednjem zaporedju: MSI, PSDI. SDZ, KPI. KD in PSI.
Še en padec z motociklom
Včeraj okrog 11.45 ure so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto .27-letnega Eugenia Maniaca iz Gorice Ul. Sile 11. Ko se je peljal s svojim motociklom po Ul. Roma, je iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom in padel po tleh ter pri tem odnesel poškodbo na desni nogi.
Pri igri se je ranila
Včeraj okrog 14.30 so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 8-letno Claudio Merni iz Ul. Mighetti 10.
Zdravniki so ji morali zdraviti rano na vratu, ki si jo je povzročila z nekim železom pri igri na domu.
gPOTZT
Košarkarsko evropsko prvenstvo v Beogradu
Včeraj so se začele tek0 obeh polfinalnih skupti II
Presenečenja v izločilnih tekmah so bile zmage V. Nemčije i Madžarsko, Romunije nad Francijo m Turčije nad ČSSR
B('P
BEOGRAD, 2. — Po tridnevnih izločilnih tekmah evropskega košarkarskega prvenstva v Beogradu, so se v polfinale prve skupine plasirale Jugoslavija, Poljska, Madžarska, Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza, Belgija; v II. skupino Bolgarija, Izrael, Turška, Češkoslovaška, Romunija in Francija; v tolažilno skupino pa:	Grčija, Anglija, Finska,
Španija, Zahodna Nemčija, Švedska in Holandska.
V izločilnih tekmah so se vodile velike borbe, ki niso bile brez presenečenj. Prvo presenečenje je bila zmaga Vzhodne Nemčije nad Madžarsko, s 64:63, druga zmaga Romunija nad Francijo z 68-66 in tretja zmaga Turčije nad Češkoslovaško s 77:70. Presenečenje je bila tudi igra mlade reprezentance Izraela v igri z Bolgarijo. Izraelci so v prvem polčasu uspeli končati v svojo korist s 27:21.
Rezultati vseh izločilnih tekem so sledeči:
Poljska - Anglija 78r34 Jugoslavija - Grčija 86:57 Jugoslavija - Anglija 122:58 Poljska - Grčija 77:46 Grčija-Anglija 78:43 Jugoslavija - Poljska 72:67 Vzh. Nemčija-Madžarska 64:63 Madžarska - Finska 65:58 Vzh. Nemčija-Finska 77:64 Izrael-Vzh. Nemčija 70:41 Bolgarija-Zah. Nemčija 70:47 Bolgarija - Izrael 47:42 Sovjetska zveza-Belgua 89:48 Belgija - Španija 70:67 Sovjetska zveza-Španija 82:49 Ceškoslovaška-š vedska 58:23 Turška-Ceškoslovaška 77:70 Turčija - švedska 55:40 Romunija - Francija 68:66 Romunija - Holandska 88:66 Francija - Holandska 91:54 Danes so se nadaljevale polfinalne tekme in tekme v tolažilni skupini za končni plasma. V tolažilni skupini so bili dopoldne doseženi sledeči rezultati:	Holandska	- Švedska
48-47	(21:26), Španija - Grčija
73:66 (35:17), Finska - Anglija 71:38 (25:16).
Popoldne so se začele polfinalne tekme. V prvem sreča-
garija je premagala Turčijo 60:57	(31:28) in Jugoslavija
Vzhodno Nemčijo 82:73 (34:37). Madžarska - Poljska 53:43 (32:23).
* » *
LJUBLJANA, 2. — Italijanski košarkarski prvak Ignis, ki je v Karlovcu izgubil tekmo s tamkajšnjim Železničarjem s 85:89 (45:40), je v Ljubljani premagal Olympio z 99:79 (47:48). 01ympia je nastopila brez svojih najboljših igralcev, ki kot člani državne reprezentance nastopajo na evropskem košarkarskem prvenstvu v Beogradu.
KOLESARSTVO
MADRID, 2. — Belgijec Van Meenen je zmagal na Sedmi etapi dirke po Španiji od Va-
lencie do
Benindo^, f
jec Sevnaeve_ je ® icj. mesto v splosni
NOGOMEl^^
TURIN, 2. — N?S°t“el^
ma Torino -
se je končala 2 Manchester U. .”,58'
2*1
‘a	so	'j
U. GolecetteflJ
Ferrini v prvem Viollet v drugem f
V nedeljo Je italijanske C-1'8 jile*1 i
v Luksemburgu
reprezentanco k*2 2:1 (2:1).
£
gauyaquil, se je plasiral v*
Dav
s.™),”."*®
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiii m ni'
llm^llllllllllllllllllllll,,,,,,,,,,,
Lahka atletika
m«1"
n«111
Povprečni rezulfof moštvenega prvensj!
h
s
S)
Se
(P
V prvem dnevu okrajnega društvenega prvenstva so bili doseženi povprečni _ rezultati, predvsem zaradi dežja, ki je stalno motil tekmovalce. Se najbolje sta se izkazala veterana Delli Compagni in Bo-nifacio. ki sta z diskom presegla 41 metrov. Boljše rezultate so dosegli še De Carli na 800 m, Furlani v teku 400 m z ovirami, predvsem pa Bel-len na 5000 m, ki je dokazal, da se bo lahko v najkrajšem času spet približal svojemu odličnemu rekordu 15'29”3
V drugem dnevu je Fiamma gladko prehitela vsa ostala društva in presegla v 12 tekmah 8000 točk, kar pomeni vsekakor lep uspeh. Libertas, ki bi morala predstavljati naj
večjega nasprotnika za zmago-nju je Češkoslovaška premaga-1 valno moštvo, ni mogla razpo.
la Izrael s 64:51 (27:30). Boi-
iiiiiimiiiiMiiiimiimmiimiimiMimmiiiiiiniiiimiimmi'11 hi mmmi minil mmimim imi»
Cappellova simultanka v Gorici
■
>
V nedeljo dopoldne je dr-
žavni šahovski prvak Guido Cappello odigral v kavarni • Garibaldi« v Gorici šahovsko simultanko proti 27 znanim šahistom iz Gorice, Tržiča in Trsta. V petih urah napete igre je dobil 19 partij, 7 jih j* izgubil, 2 pa remiziral.
Dobili so:	Bruno	Nardini,
Tommaso Devito iz Gorice, Ugo Gerometta iz Gradiške, Piero Valenta, Renato Gin rich, Aurelio Burgo in Alfon-so Piso iz Tržiča, remizirala i pa sta Luciano Rocco iz Tr-
žiča in Agostiho Spina iz Gorice.
Ce upoštevamo, da je Cappello dobil 75 odstotkov točk v tej simultanki, ki je bila med največjimi simultankami doslej odigranimi v Italiji, predstavlja rezultat zelo pomemben uspeh za mladega nadarjenega prvaka.
Organizatorji so bili nekoliko razočarani, ker so si nadejali močnejšo udeležbo članov šahovskega krožka Bratuš.
lagati z vsemi svojimi tekmovalci; med _ ostalimi je predvsem pogrešala že zelo znanega Gentillija, ki je pred tekmovanjem zbolel, in Pavlico, ki ni mogej priti iz Rima, kjer študira za trenerja. Tako v skoku v daljino, v višino in v troskoku ni Libertas našla nikogar, ki bi uspešno nadomestil ta dva odlična atleta.
V obeh dnevin tekmovanja smo zaman pričakovali izredne rezultate. V polni meri je treba pohvaliti samo Mersini-ja, ki je pretekel 110 m z ovirami v odličnem času 15”1, kljub temu, da je tekel sam. Sedmak se zmerom drži na svojih solidnih rezultatih in z lahkoto zmaguje; tokrat je vrgel lUadivo 45.42 m daleč.
Od sedmih moštev, ki so se za tekmovanje prijavila, so vsa presegla v 12 tekmah 5000 točk, in sodelovala bodo lahko na deželnem prvenstvu, ki bo v Vidmu 20. in 21. maja.
52.10,	3.	Brigante
48.47.	,
Skok s palico: 1-^ k
(Ginn. T.) 3.20, 3 m ^ (Libertas) 3.20i . Vj*. { fcji (Fiamma) 3.20» §C^ fth (Libertas) 3.20. 6-5 j bertas) 3.00.	j,	Kp
Štafeta 4x400	^ y
(Della Negra, Jas _ J. 4 li, Furlani) 8
3 no3'm z ovira®11 1
11.10, O.	inCu1* „
1. Pertotti (S.	. (G>»
reiiuiu x. i:	iv*-,
100 m: 1. N‘g
11 ”2,	2.	Moneta	jtjsh
3. Della Negra	l1.
Bensi (Gmn:J;'as) I'. ^
4. Ci
SC UKA (LibertaSj ,4. V y’» LAT (Acegat) N ^ j ^
IS \ It
d Rprtohn »■ K1*.
'ti
»i
TEHNIČNI REZULTATI:
400 m z ovirami: 1. Furlani (Libertas) 58”6, 2. Filli (Fiamma) 60’T, 3. Locardi (CUS) 62”3, 4. KRIŽMAN (Acegat) 67”8.
200 m: 1. Moneta (CUS) 23”1, 2. Tassini 23”4, 3. Cipolla (Fiamma) 23”9, 4. Bensi (GT) 23”9.
Met diska: 1. Delli Compagni (Fiamma) 41.71, 2. Bonifacio (CUS! 41.61. 3. Moreni (Ginn. T.) 36.89, 4. SEDMAK (Acegat) 34.60, 5. SPACAL (Libertas) 32.49.
800 m: L De Carli (Libertas) 2'0S”5, 2. Baselli (Fiamma) 2’04"1, 3. Bertolin (CUS) 2' in 04"4, 4. Gemmellesi (Acegat) 2’05”4.
500 m: 1. Bellen (Libertas) 16’02". 2. Bembi (Ginn. T.) 16’48"2,	3. Ricatti (Acegat)
17’19”4.
Skok v daljino; 1. Donati (Fiamma) 6.57, 2. Zetto (Acegat) 6.53, 3. Ursini (Fiamma) 6.43, 4. Blason (Ginn. T.) 6.22, 5. Freddi (CUS) 6.09.
Met kopja: 1 Schira (Ginn. T.) 54.90, 2. Mersini (CUS)
K OBERT ARTHUR
Sprememba naslova
— Ta hiša je primerna samo za umor, — je dejala odločno gospa Hollinsova in treba je reči, da je bila zelo odločna žena.
Gospod Hollins, mož nizke postave in slabotne rasti, ni nič odgovoril, temveč se je samo nasmehnil.
Nekaj časa je molčal, nato pa je vendar rekel:
— Zdi se, da si v zadnjem času prečitala preveč kriminalnih romanov m novel, Jo-casta. Ta hiša je vendar čisto dostojna. Seveda je treba vanjo nekaj vložiti in jo tu in tam popraviti, sicer pa je prav dobra. Ce bi ne bila, je gotovo ne bi dajali v najem, mar ne, gospod Smi-ley!
Gospod Smiley, agent za prodajo nepremičnin iz Port Ora, se je prisiljeno nasmehnil, nato pa spregovoril:
— Zadeli ste, gospod Hollins, točno ste zadeli! Ce bi bila ta hiia v neoporečnem
stanju, bi jo že davno prodali ali jo dali v najem.
Ni bilo mogoče zanikati, da na tej sicer lepi hiši niso potrebna popravila. Lesenemu stopnišču pred vhodom je le malo manjkalo, da se ni porušilo od trhlosti, nekatera okna so bila razbila, pa tudi streha ni bila v najboljšem redu. Seveda je odločna gospa Hollinsova na vse to opozorila agenta.
— Malenkosti, draga, malenkosti! — je dejal gospod Hollins. — Vse to ni važno v primerjavi z vso hišo. Poglej samo to čudovito plažo pred njo! Poglej, kako niti petdeset metrov pred njo šumijo valovi Pacifika! Da, ta hiša je kljub vsemu kakor ustvarjena za naju!
Ko ie to rekel, je globoko vzdihnil, potem pa je nadaljeval:
— Kako čudovito diši morski zrak! Kalifornijsko podnebje, draga! Ze zdaj se po-
čutim, kot da sem prerojen!
Gospa Hollinsova, ki je za razliko od svojega moža bila visoka in koščena oseba, je vdihnila malo zraka, nato pa se je porogljivo nasmehnila in dejala;
— Ce je zate dah po morju isto kot smrad po gnilih ribah, potem imaš prav! Kar pa zadeva ocean, sem zelo razočarana; vedno sem mislila, da je Pacifik modre barve, zdaj pa vidim, da je siv. Kar se tiče plaže...
Ni dokončala, ker je agent odšel proti hiši, gospod Hollins pa je naglo odšel za njim
— Ogledali si bomo notranjost hiše, potem se bova pa dokončno odločila, mar ne, draga? — ji je veselo zaklical. Nato pa se je obrnil k agentu in dejal;
•— Rekli ste nam, gospod Smiley, da ima ta hiša peč za nafto, ki greje vse prostore. Oglejmo si jo!
Gospod Smiley jima je pokazal peč, ki je stala v kleti. Bila je malo zarjavela, toda sicer je bila v dobrem stanju.
— Draga gospa, v tem kraju ima komaj vsaka dvajseta hiša lastno kurjavo. To pa ni slabo. Ravno nasprot-
no: tudi v sončni Kaliforniji je včasih hladno, takrat pa zadostuje, Če zakurite tole peč in sedete v naslanjač. Vendar vas moram opozoriti na majhno napako. Gotovo ste jo tudi sami opazili. Kakor vidite, klet nima betonskih tal, zato je malo vlažna. To pa je malenkost, ki jo lahko z majhnimi stroški popravite.
— Tako je! Tako je! — se je navdušil Hollins. — Cementna tla! Pa niti ni drago! Seveda —... seveda... Kako bi bilo, draga, če bi si ogledala še sobe, ha? Ampak že zdaj ti lahko rečem, da mi je ta hiša všeč, da mi je ta hiša zelo všeč!
Gospod Smiley, ki je postal malo bolj optimističen, jima je pokazal ostanek hi-š».
— No, si videla, dragar? Kaj praviš? Jaz pravim; prijetno, zelo prijetno! Kuhinja je moderna, sobe so velike in prijetne, njihov razpored zelo zelo dober, Treba bo malo pobarvati stene, zamenjati tu in tam kakšno desko in... konec!
Gospod Hollins je bil naravnost navdušen, Agent se ni niti najmanj začudil, ko se je obrnil k njemu in re-
kel;
— Vzamemo tole hišo!
— Mar ne boš poslušal tu. di mojega mnenja? — se je začudila gospa Hollinsova in namrščeno pogledala svojega soproga. — Ne boš sam živel v tej hiši, temveč tudi jaz. Morda imate še kakšno drugo hišo...
— Ne, druge hiše ni! — jo je prekinil Hollins. — Mar ne, gospod Smiley?
— Ne, ni je, vsaj ne za tako nizko najemnino, — je odgovoril naglo gospod Smi-ley, ki Je iz lahko razumljivih razlogov priskočil gospodu Hollinsu na pomoč. — Sicer pa je ta najemnina naravnost smešno nizka.
— Tako je! Tako je! — se je Hollins brž strinjal z njim, potem pa je vprašal:
— Povejte mi, ali je ta hi-- ša tudi naprodaj?
— Naprodaj? — se je začudil gospod Smiley. — Ne, njen lastnik je ne želi prodati. Zdaj živi v Seattleu. Nekoč Je bil trgovec z železnino, pred nekaj leti pa se je umaknil v pokoj in zdaj živi od svojih prihrankov. Piše se, če vas to morda za-nima, Wilson... Horace Wil-son Prišel je sem pred štirimi ali petimi leti ravno ta-
ko kot vi: iz zdravstvenih razlogov. Prišel je s svojo soprogo, kupil to hišo in se vselil vanjo. Nekaj tednov pozneje pa sta se z ženo sprla. Pobegnila je od njega in odpotovala k sestri nekam v Teksas.
— V Teksas? Krasna dežela, ta Teksas. Velika dežela, lepa narava, ampak podnebje ni tako prijetno kakor 'ukaj v Kaliforniji, — je dejal gospod Hollins. — Hiše torej noče prodati?
— Za zdaj ne. Pisal mi je, da se bo žena morda premislila in se vrnila k njemu. Kaj hočete; sentimentalen človek!
Soproga ga je pogledala po strani, kakor da bi se čudila, nato pa rekla:
— Nekam čudno se vedeš, Andrew, odkar sva odpotovala iz Philadelphije. Ce ni morda tista plavolasa strojepiska...
— Strojepiska? — se je začudil soprog in presenečeno pogledal ženo. — Kaka strojepiska? Aha, zdaj , sem se spomnil; verjetno misliš tisto malo plavolaso dekle, ki je tako jokala, ko sem jo odpustil. Bogve, kaj se je z njo zgodilo. Menda ni napravila samomora?
Gospa Hollinsova ni rekla nič, samo stisnila je ustnice, kakor da bi se z naporom obvladala, da ne izbruhne.
Nekaj trenutkov je tako molčala, potem pa je skomignila z rameni in rekla:
— Prav, vzela bova to hišo v najem. Toda vedi: samo za šest mesecev! Pred odhodom iz Philadelphije sem ti obljubila, da bova prebila v Kaliforniji šest mesecev in ne ostanem tu niti dneva dalje. Zato si kar izbij iz glave, da boš morda to hišo kupil, ne glede na to, ali jo hoče lastnik prodati ali ne.
- Ne boj se, draga! Svoj sklep pa boš že še spremenila, — je dejal gospod Hollins brezbrižno. — Prepričan sem, da ga boš spremenila. Poslušaj ta šum valov...
Naslednjega dne sta se vselila. Kljub temu se gospe Hollinsovi ni povrnilo dobro razpoloženje oziroma je ni zapustilo slabo razpoloženje. Neprestano je godrnjala, da je hiša vlažna, da jo v njej zebe, preklinjala pa je tudi vreme, ki res ni bilo prijazno. Nekaj dni je bilo oblačno in lepo kalifornijsko sonce se m hotelo niti enkrat pojaviti.
— Moral boš, Andrew, zakuriti tisto kletno naftino peč, ki si nanjo tako ponosen — je rekla že nekaj dni po vselitvi. — Zdi se mi, da bom zmrznila, tako me zebe. Ta hiša je prekleta, moj dragi; oba naju bo spravila v grob.
— Meni pa se zdi čisto u-dobna, — je odgovoril gospod Hollins. — Ce pa že hočeš, bom zakuril peč. Da, morda imaš prav, v hiši je res malo vlažno.
— Ne gre samo za vlago! — je dejala gospa Hollinsova tesnobno. — S to hišo nekaj ni v redu. Ponoči ležim budna v postelji in ne morem zaspati, ker me preganjajo mračne misli...
— No, no, draga, zakaj govoriš tako? Ne bodi otročja! Ne dopusti, da te lastna fantazija preplaši! Poslušaj moj nasvet: prenehaj čitati te detektivske romane in vse bo dobro. Kar pa zadeva vlago in mraz...
Pri teh besedah se je dvignil s svojega naslanjača in odšel v klet. Cez nekaj minut je v peči že prasketal o-genj. Gospod Hollins pa se ni takoj vrnil v sobo.
53”3’. 4. ’ Bertolin ^
5. Locardi (CU&> mellesi (AcegaU Z*1’, Sk°k v višin0' 2. 3 (Ginn. T.)	-8°’	8. V
(Fiamma) l-°u’
(Libertas) 1.5°- Freddi , Troskok:	1-. iamf, _ „
.43. 2. Donati (F 3. Ze'to (Acega >	(1$	lj,"
1500 m: 1. Bfit m 1* 4’13”3, 2. MipJj^CU^ g
4’30”2,' 3. Albrizio ^
r.
11.19.
Štafeta 4xl°<1 ®:si|' ^ :
Triestina	A
son. Nigli) 4 * F. S
ca Blaso A 44
4." Bembi	ičkS
D-Amico (CSl) iV' ^ do (Ginn. T-),4’36'T ,|l >
TA (Libertas) 44	vc
Met krogle: 1. ™ M S
T.) 12.13, 2. Briga 11.55, 3. SPACAL
(^
S
-	f,
CUS 45-8, 5. r18	™
na to "> “ ...ica:
Končna lestvi«
1. Fiamma
2. CUS
3. Libertas
4. Ginnastica
5. Acegat
6. CSI
7. San Giacomo ^
KRIŽMAN^. -—-«» ctM ŠPORTNA
S*
sr
x
Kvote: 13 2.109.000, 11
»TotocalcftJO
2X211 l „e t.
Kvote: 12 120.997, 10 -
«T0tiP» v J1,! 1.9*
8.740 «v
X 2 11 1 1 |j7l-93i
Ustanovna k°^f ■
(Nadaljevani
Nnstve
etio
konferenca Pi^!. je p
la osnutek, ki t pripravljalni 0 ^jle ^
Prav tako KnUtKUtf
Tukaj
4
*
\
u«..- . K
diskusija o “ nca C1
aj je k“n T« P
potrdila načelno.^ MM
sicer, da m°r	J	(
trdno __oti sPjfk
iniciativa da mora P^fgdin«*^ 1C in zavedne ml8 rajo izpolnjeva«	,
jih organizacij;	JI,
Na koncu	^
številen glaV.^! n0
rega so izvoli1^^ V h
stavnika
iz vSV‘'
bili že do sedaj elo
Gl ištv
,aV1 »a dva z Goriskef.
mestnega °^g* niljjj ljj H služmh pred* ,
. 3
volil tajništvo.^ $
ni pn der°UVPi 01 iniciative, d8 ..
  m
predstavniik	„
Konferenca -	al
prijetninLpJiii
so ga priprav'
škega Dija
ške«8 e*
V,
tiva z
tržaškega P°dr je '/ R
Konferenca
if*>'
-SŽa
„ s
deležence s0
izredno leP
dvajsetletnice	j»	,,	,
fronte. V dv $e .. j
č«!
m
v,
s
smo solzne
(Nadaljevanje sledi)
nješolci °bčUb>en* y tizanske
Aplavz ob in „()l
ten°
S
D in '-zf
ni hotel P°lc ’,er ^J?
na je vstala f beno partiza1