List 53. Tečaj XXXI. podarske ? obrtniške narodne Ižhajajo vsako sredo po poli. Veljajo j emane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol o 4 gold., sa pol leta 2 gold gold. 40 kr.t za četrt leta za Četrt 1 gold. 30 kr 1 gold.; pusiij Ljubljani v sredo 31. decembra 1873. ObBdg: Razglas. Razglas. Slovenci. (Konec) Državni proračun o kmetijskih potrebščinah za 1874. leto Gospodarske skušnje. Narodno blago. Mnogovrstne novice. Deželni zbori. Naši dopisi. Novićar Gospodarske stvari to, da se v tem času vsaka bolezen goveje živine, ovác in kóz brž naznani dotičnemu okrajnemu glavarstvu. Ljubljani 12. decembra 1873. . kr. deželni predsednik: Auersperg 1. r. Razglas. Ker se je kuga med govejo živino v obsegi Li kansko Otočanskega, Ogulinsko Sluinskega, Banalskeg in Gradiškanskega okoliša čedalje hujše razširjati za- DrZaVlli prOraCUU 0 kmetijskih pOtrebŠciuah čela v veliko škodo narodnemu gospodarstvu, zato je general komanda v Zagrebu kot krajinska upravna ob-lastnija primorana, vnovič razglasiti že v postavi zarad za 18? A i leto. i^ovuijo i vi mu^ y t ijv t iv iw^wjiwwim živinske kuge začrtano prepoved y da živi n sk tem ej m imeti v okuženih okraj ih , vštevši državnem proračunu za prihodnje leto, katerega se ne smejo je predložilo ministerstvo državnemu zboru v razpravo, zabteva ministerstvo kmetijstva blizo 800.000 gold, padajoče mejne okraje, ter zaukazati, da se zlasti več kakor je imelo letošnje leto, s tem, da glavna v čelem Zavalskem in Otočanskem okraji Likansko- pomoč za pospeševanje poljedelsltva je kmetijski Otočanskega krajinskega okolišča, potem y celem Mun- poduk in da vzlasti o tem je treba pripomoči kme-javsko-Ogulinskem Plaskanskem in Rakovičanskem, po- tovalcem. tem z ozirom na mejne okužene okraje tudi v celem Ker se mi popolnoma skladamo s tem, kar gospod Bariloviskem, Sluinskem in Vojniškem úpravném okraji prof. Povsè pise v „Gosp. Listu", zato naj navedemo Ogulinsko Sluinskega okolišča t dali v mestu Petrinji, tudi njegove besede, s katerimi dobri namen kmetij- potem v celem Petrinjsko-Vergimoškem, Dupličanskem skega ministerstva pozdravlja tako-le: in Glinjskem okraji Banalskega okolišča, poslednjič v celem Novskem in Novogradiškanskem o k raj Gradi 7> Tako je prav! kajti ravno kmetovalci so najzve- 8teji stjber države, najgotovejši plačevalci davkov. ki Zemlje ne dobiva kmetovalec več, am- škanskega okolišča, potem v celem Garčinskem okraji So vedno veči. __ Brodskega krajinskega okolišča, vštevši mesto Brod, ne pak od iste zemlje mora dobivati vse, česar potřebuje smejo nikakor imeti živinski sejmi z govejo živi ' .... .... drobnico, dokler traj kug Prestopki te prepovedi se davke. I----------—--~-----* J/VV.UWUJO za svojo družinico, za cesarske, deželne in občinske pokorijo s kaznijo, ki je postavljena na take prestopke v postavi zarad živinske kuge in v drugih predpisih Le z umnim obdelovanjem s tem da A-iV/ « u ui u im wuwvivf »ujgiuj IO O l>CUI , Ui» SQ poduči v kmetijstvu, more shajati. Upajmo, da bodo komande državni zborniki pritrdili predlogu ministerstva za kmetijstvo in s tem pokazali, da umejo ceniti kmetijstvo stalni steber države. Ce peša kmetijstvo, peša tudi obrt-nija in kupčija, da! peša tudi napredek in omika na- To se gl po v Zagrebu od 10. decembra 1873 Ljubljani 22. decembra 1873 7 10900 f deželni predsednik Auersperg 1. r. Reven narod ije more plačati večih davkov roda. pa so neohhodno potrebni, če hočemo omiko. Razglas. , ki Učitelji morajo biti dostojno plačani, brez ljudske dobre šole pa ne bo napredka." Uradno je dokazano, da se je v Novomeškem okraji začela živinska kuga. Nemudoma so se vpeljale naj-ostrejše živino-zdravniške policijske naprave in pokli-cala vojaška pomoč, ako bi treba bilo, da se odvrne razširjenje te kug Gospodarske skušnje. * Rogovje izvrsten gnoj Iz rogovj pravljajo občin obrtniki g la v ni ke in droge reči, pri tem se nabere To se očitno razglaša s tem opominom, da se od dokaj odpadkov; ravno tako se dobiva mnogo te tva a in od vsaecga nosamneca občmskep-a nrehiroW rînA xr irnrapnok irîot* ca nnAîrnîûiA t»: posamnega občinskega prebivalca rine v kovačijah --1----- ------O 4 r------"o** J/. vw. , wive J i li Vi y auTav/ijaii ^ ttjci Se podkujeju iVUUji. pričakuje, da bodo pri izvrševanji zaukazov, predpisanih rogovja morajo biti prav drobno razrezani konj po postavi od 2(J. j 1868. leta, kar je Ti odpadki da se lah- moči magovali c. k. okrajnim glavarstvom, da se pogubi pri po J ^ VA"* J-'* Il v Ul UUUV à CAUL ^ ějCKLLL y Ud OU l Cl LI razkrojé. To posebno pospešuje, če jih razsekamo • • ft • • fc»* â * mt ^ m kug ne tepe dalje v d to Ne samo postav tirj kej pokrijemo z zemljo in polijemo z gnoj > Posebno ampak lastna korist vsacega, ki ima živino, zabteva tekne ta gnojilna tvarina želji, vohrotu (verzotam) in špargeljem. Naj lepši špargelj dobiva se, če se mu gnoji s tem gnojem. Jeseni (pred zimo) se potroši vže nekoliko razkrojeno rogovje po špargeljevih lebah, katere se z zemljo nekoliko pokrije. * Kako se popraviti more zaltovo surovo maslo? „Chronik" piše: Raztopi se pokvarjeno surovo maslo (puter) na ne prehudi žrjavici. Na vsakih 10 funtov putra primešaj 10 lotov drobno stolčenega navadnega oglja, 1 lot raztolcene krede, 1 žlico medů in nekoliko koščekov korenja. Pol ure naj ostane ta zmes nad ognjem ; vedno se pa mešati mora, pene pa treba posneti. Raztopljeno maslo se přecedí. — S tem zgubí ves slab žaltov okus. Qglje cisti maslo, ker na-se potegne smrdljive gaze putra; raztolcena kreda posrka masleno kislino; méd zboljša okus, kor en je pa poděli maslu lepo rumeno barvo in na cedilu se ločijo primešani deii kakor kosi korenja itd. — Potem naj se hrani maslo na hladném, na j bolj še, če je v skledi, okoli katere je mrzla voda. * Zmlete kostí. V novejših časih so začeli pripo-ročati kostí, v moko zmlete, kot dodatek taki krmi, ki ima v sebi le malo fosforové hrane; in vže je več sku-šinj, ki spricujejo vrednost tega dodatka. Neka krava, ki ni mogla več stati na nogah, je ozdravěla s tem, da je dobivala vsak dan nekoliko kosčene moke. — Tako piše „Atti e Mem." Národně stvari. Slovenci. Po potnih spominkih spisal prof. Makužev. (Konec.) Profesor bogoslovnega nauka in slovenskega jezika na Ljubljanski gimnaziji, Marn, je še v najlepših letih. On je zgovoren , umen , previđen v besedah in djanju in ni nikakor podoben nekaterim meni znanim hrvaškim katoliškim svečnikom, kateri odbijajo od sebe, po svojem jezuitskem vedenji,. vseznajstvu, pod katerim se skriva nevedstvo, in po obnašanju kažočem umstveno omeje-nost. Marn je nenavadno skromen, jako izobražen in iskreno vdan narodnemu delu. Znana mu je zgodovina slovanstva, čita v vseh slovanskih nareejih in lahko se méni po srbski. Posledovatelj svojega deželana Ma-jarja je on vnet branitelj in razširjevatelj slovanské vzájemnosti in slovanskega zedinjenja po potu cirilice in občnega književnega jezika: častitelj slovanskih apo-steljnov ne navezuje jima, kakor Zagrebški jezuiti*), glagolice, ternuč vneto uči mladino naše slovanské azbuke, ker vé, da se pravo znanje maternega nareČja ne more misliti brez znanja staroslovenščine , in ker vé, da je po nje dobrern znanju lože pri ti do občeslovanskega književnega jezika, je vpeljal v svojo učitev staroslověnsko gramatiko. Kako prijetno je slišati, da se na Ljubljanski gimnaziji, v sredi malega in revnega slovenskega plemena, uči staroslovenščina in čiřili ca! V zlajšanje učencem je izdal Marn leta 1863 kratko staroslověnsko slovnico. Od onega leta je jel spisovati priloge „Učiteljskomu Tovariš u", v katerih med drugim razkazuje tudi svoje mnenje o ob-Česlovanskem jeziku in občeslovanski azbuki. Takrat je ravno v spomin tisučletnice slovanskih aposteljnov spravil na svetio knjigo: „zlati vek"; v njej so se-stavki o sv. Cirilu in Metodu , o kristijanstvu pri Slo-vencih, o cirilici in glagolici, o staroslověnském jeziku in staroslověnském slovstvu. *) Pomniti je, da prof. Makušev je neduhoven pravo-slavnega verstva, in da je toraj po tem soditi njegovo opazo-vanje katol. duhovstva. Vred. Od Marna přišel sem k Le s ar ju. On je že pó- staren mož, nima veo te živosti in zgovornosti, kateri odlikujete Marna. Kolikor sem spozna!, s slovanstvom ni tolikanj soznanjen. On je učitelj verstva in slovenskega jezika na Ljubljanski realki , in je izdal učni knjigi: „Zgodovino sv. katoliške cerkve" in v pregledih „slovensko slovnico." V letu 1864 je prišla na svitlo tudi njegova monografija o „Ribniški dolini na K ranjskem", kterije přiložil nekaj izgîedov krajnega govora. Od 1866.1., po smrti (to je, po od sto pu) zna-nega slovenskega linguista Levstika, ima prof. Lésar tajniško službo „Slovenske Matice" v Ljubljani, ustanovljene v letu 1860 po misli pokoj nega dr. Tomana, prvega njenega predsednika (po njegovi smrti je bil voljen za predsednika dr. Costa). Do te pafcri'otične naprave imajo Slovenci tako pocustvo, da šteje zdaj 2000 udov in ima vsako leto 251000 gold, dohodkov» Izdal je že nekoliko knjig za zgodovino in narodopis Sloveneev, nekaj učnib, za zemljepisje in leposlovne nauke, nravstveno knjižico za narod, pesni Vodnika in Vesela-Koseskega. Razen tega izdaja od 1867. leta narodni „koledar", v katerem so vvrstovani razni koristni spisi za narod (v 1867. in 1868. letu so tudi matičini računi), od 1869. leta prinasa „Letopis" Matice Slovenske razun zgodovinskib in narodopisnih sestavkov o Slovencih, tudi povesti, pesni in slovenske knjigopisje. Predsednika „Slovenske Matice", dr. Goste, žalibog , nisem dobil v Ljubljani ; po obilih svojih opravkih bil je na Dunaji. Costa spada med prvake slovenskega naroda in veljá za odličnega govornika in veli-kega učenjaka. Njegova juristična delà v nemškem jeziku so razširila njegovo imé tudi po Germaniji; od njegovih slovenskih spisov so mi znani Vodnikov „Album", zbirka sestavkov, ki kažejo življenje in literarno delavnost slovenskega pesníka Vodníka (Î8ô9). popis znamenite „Postojnske jame" (1863) in slovensko knjigopisje (1869). Cos ti zaupajo in so vdáni njegovi someščani: v letu 1864 so si ga izbraii za župana Ljubljanskega, 1870. leta so ga pa izvolili za poslanca v državni zbor. S temi osebami sem se seznanil v Ljubljani, Bleiweis ..ne ščital nužnim" seznaniti me z drugimi. Ker nisem mislil ostati v Ljubljani več kakor pet dni, se tudi nisem trudil iskati si novega znanja: zadovolil sem se z Ijubeznostjo Bleiweisa, Marna in Lésarja, ki so žrtovali svoj prosti čas, da so me nekoliko seznanili z L j ubijano in njenim življen jem. Ljubljana je središče političnega in duševnega življenja Sloveneev: tukaj zboruje njih narodni zastop; tukaj je najbolj živa siovatvena delavnost. Najstarše med učenimi društvi je kmetijska družba, ki obstojí v Ljubljani že čez sto iet, osnovana 1767. leta s trojnim nameno m : 1) v teoretično iz- učenje kmetijskega gospodarstva; 2) v razširjatev teo- retičnih vednosti po šolah in 3) v primero teorije s praktiko. V začetku sedanjega stoletja se je pomnožila delavnost tega društva; z njegovo pomočjo se je leta 1821 napravil muzej, zasadil botaniški vrt (1810), raz-prostirala zavarovalna društva, 1843. leta začel izhajati kmetijsko-gospodarski list („Novice") in kmetijsko gospodarski koledar („pratika"), vstanovila živinozdrav-niška šola (1848), naredila prva kmetijsko-gospodarska razstava na Kranjskem (1857) itd. Razun tega društva so v Ljubljani se sledeča: „Slovenska Maticaí;, ki se pečá z izdajo učenih, učnih in narodnih knjig; ,,dramatično društvo" (od 1867. leta), ki je napravilo glediščino šolo in daje dramatične zvezke pod naslovom „Slovenska Talija" na svitlo; „učiteljsko društvo" , ki izdaja pedagogi- í čen časopis („Učit. Tovarš"); gimnastično društvo sem se prepričal i jaz ? r> Sokol" (od 1862. leta) in pa patriotični klub kako resnične so besede nepo- )) na- rodna čitalnic Zunaj Ljublj ristno društvo je pa (1862) s 327 udi najbolj razsirjeno in jbolj d r u š t s v. Moh v ko Ce lovcu in je lovcu je tudi pol itv u J G pc* jjUi U O l Í ^ O». XIX UUUI « T 7.414 udi), katerega je vredil škof S lom šek že izdalo mnogo kori sini h društvo „Trdnj knjig za narod c 5 V Ce Idrij se Je osnovalo društvo v podpo narodnih Šol Kranjskem; razun tega ste še katoliški družb 4T A * - - A A ^fc V « % na v ani in Mariboru Vsakemu slavistu je znana Ljubljanska li ce a 1 kn j iž znameniti supraseiski rokopis. Stari rokop v kateri se med drugimi rokop hrani (XIV XVII. veka) so. v knj kneza Auersperg Tudi muzej, bogoslovsko semenišče, gim in Frančiškanski samostan imajo zammive knj Med učilišči se v Ljublj (imela je 1870. leta 474 učencev) y ahaja: gimnazija r e a 1 k a (244 učen- cev) y d uhov sk darska bUlři, ïl ViUUaurttVUlDRtt o U l t* , utauniv nižih in privatnih zavodov. Zunaj Ljubljane ste v Kranj šola menišče, kmetij sko-gosp ži vinozdravnišk nekoliko ski šol ojvodini še gimnazij in ena gozdarsk Ljudskih šol je 248 in bilo je v njih 1868. leta 32.215 učencev (med temi je 21 nemških šol, <167 slo venskih, 60 pa mešanih). V vseh šolah, očitnih in privatnih, bilo je okoli 35.000 učencev, tako, da pri 482.000 prebivalcih na 130 ljudi pride en učenec. Ce pa pozor obrnemo na razmero nemškeg (32.000 Nemcev in 450.000 Slovencev), vidimo eljenja k slovenskému da ena ljudska šola pride na 2000 Slovencev in 1500 Nemcev. Rezultat je znamenit, ker do 1848. leta so bile vse šole po nemškem stroji. Naj še povem, da je okolo šestde- setega leta slovenski jezik proniknil tudi v srednje šole v katerih se zdaj že mnogi predmeti razlagajo ternem jeziku Slovenski jezik ni samo v šolah obvladal tísnil y v ma * : po nemškega tudi iz cerkve in slovstva. Pridig< so zdaj povsod slovenske, razun Ljubljanske stolnice, ** kjer je v nedeljah enkrat nemška pridiga. Na Kranj Ljubljanske stolnice skem je le en nemšk Časnik, namreč vladna Zeitung", med tem ko samo v Ljubljani izhaj y Laib 12 pe jodičnih izdajanj v slovenskem jeziku, posvečenih vedno3tim in slovstvu, v vseh treh okrajnah slovenskih pa pride okoli 30 perijodičnih izdaj na svitlo, med temi trije politični časniki („Novice", „Slov. Naroď i y yy Soča (i desetih letih (1861—1871) bilo je osnovanih 58 slovenskih národnih čitalnic. ***) krátkém času svojega bivanj v Ljublj * Če tudi dosihmal še nikoli ni obvelj&la ravnopravnost slovenščine v srednjih šolah, vendar bile so ono leto, ko je prof. Makušev bil v Ljubljani1 Jinogo na boljem memo danes, ko je dr. Wretschko zopet kos nadzorstva dobil v svoje roke. #* In Št. Jakobške cerkve kjer naj bi vendar nem- ško pridigo zaměnili s slovensko in bi tako zdaj prazno cerkev napolnili ob nedeljah in praznikih. zabljenega Kolar ja, ki sem se jih naučil v mladosti Casto tiha pastuhova hižka Vice pro vlast može delati tábor, z negož válčil Žižka. (Večkrat more tiha pastirska hišica yeč koristi prinesti domovini, kakor tabor? iz katerega.se je bojeval Žižka.) Prepričal sem se do dobrega, da se Avstrijcem ne m bode več posrečilo ponemčiti Kranjskih Slovencev , da to malo slovansko pleme, ki ga vodi umni, praktični in nesebični Bleiweis, doseže v kratkem času polno priznanje národnih pravíc. Tako sem se ločil od Ljubljane, blagoslavljaje imé starega slovenskega patrijota..... PosJovenil A. K. Narodno blago. Pregovori in reki Notranjski Zapisal J. Potěpan Škrljev. (Konec za ietos.) Kj nič ni y tudi Nisi vreden. ko da »jska ne vzame y te vrele kaše napital in v mrzlo vodo te vrgel. Kad bi iz šivanke naredil lemež za Črtalo kaj ostalo y pa se > da bi mu Kdor je vsakemu podložen, je oslu podoben. Kogar enkrat kača piči, se potlej kuščerce boji Bliže mi je srajca, ko suknja. Tako laže, ko črn pes. Tako gleda, ko tele nova vrata. Ta, ki mu dá piti, tega če biti. Gré čez gozd po drva. - t Vsaka tica se s svojim kljunom hrani. Sesati mu dam, a pameti mu ne morem dati. se matere zagovarjajo.) Dvakrat se pravi, kedar se listj Bi se z manjim žaba zadušila. Ta, ki služi, je do grla v luži (Tako grabi Raj z njim ko za njim Ima ovčarsko bolezen. (Len je.) (Rad vzame.) Brez mu je se se čevelj ne obuj Krčmarska dekleta in mlinarska praseta niso za kmeta On ne bi dal Bogu palice, da bi vraga udril Dokler je pogače, družina skače. Dokler je krompirja, družina dirja. Koledar iz slovanskih prislovîc. Za mesec december. štale. Ako je božično jutro svitlo, tèmne so žitnice in . lahki Teman božič, svitla žitnica. Svitli božič snopovi (Češki, pa tudi slovenski pregovor.) *** Zelen božič, bela vélika noč. (Češki, poljski, slov.) Ako je božično jutro osipano z zvezdami, kokoši bodo nosile obilno. (Ruski.) Teman (meglovit) li je božič, bodo krave molzne Naj primerijo dragi čitatelji ta zeló natančni pre- svitli božič, nosile bodo kokoši obilo. (Češki.) i vod Makuševega spisa o „Slovencih4* s »pisom „Sloven ekega Naroda'4, da vidijo, kako strast presuče, kar ni vođa preveč. (Srbski.) ^ « A /Ai • W . ft . f* « » t ii A • JL __ __\ * Toplemu božiču in prijateljskim kolaču ne raduj se na njen mlin e spis častitega prof. MakuŠeva ni brez po greškov , kdo mu more to v pregreho šteti, ki vidi, kako mirno pripoveduje pisatelj to , kar je najdel med Slovenci v par dnevih svojega bivanja med njimi in v narodnih društvih Na sv. Štefana dan vsak želi biti gospod (ker posli ta dan gospodarjem svojim službe odpoveduj ejo). (Poljski.) yy Pučki Prij. in knjigah njihovih Vred * Slovensko slovstvo. * Teor etično-praktična pevska šola, zložil Anton Fdrster, učitelj petja na c. k. srednjih šolah i vodja godbe v stolni cerkvi — se imenuje knjižica (tudi v nemškem jeziku) pisana, ki je ravnokar prišla v Ljub- poslance } da odpade od teh stroškov kakih 70.000 gld za ona mesta, kjer učiteljev ni; a to ne bo zbrisalo Ena stranka je po ba- gré ves pred- ljudém přiklade k davkom. ronu Walterskirchenu nasvetovala log odboru v f naj popravo nazaj , ter se naj izreče, da pre- ljani na svitlo in jo je spisal strokovnjak glasbeni tako vzame deželni zaklad ves strošek za ljudske šole. To da vse, kar je pevcu znati in vedeti treba > dobi i na bi bilo res najbolj pametno, ker bi potem tudi jnesta kratko in lahko umevno zloženo v njej. Kazalo tega kar obsega knjiga , potrjuje, kar smo ravnokar rekli ? razdelki knjižice so namreč: 1) O petji sploh; 2) za-četni pojmi (veljava not, pavze, imenovanje not, takt, tempo, dinamična znamenja za predavanje ; 3) enoglasne přestává y in posebno Gradec v razmeri kaj placevala. — Ce toraj .Narodov" poročevalec nekako potuhnjeno pravi: ,,Koa-servativci sow za Walterskirchnov predlog glasovali Slovenci za Srnčev", lahko vsak umen člověk ugane, kdo da je bolje bil namenil kmetom: konservativci % dvoglasje, tri- in Čveteroglasne vaje; ali tonovi načini ? vaje, znamenja ; razloček med „dur" vsakdanje vaje; 10) umetni izrazi; 11) okrajsave. pa Slovenci"? > in „mol" ; različnost intervalov godbene olepšave; ložil do 5. januarija 20. dec. se je deželni zbor od Deželni zbor GaliŠki. Za Predlog kneza Cartoryska zoper nepostavnost praktične vaje pridjanih je knjižici tudi 78 godbenih direktnih volitev je 17. dne t. m. v zboru padel; prilog katere je g. Forster sam sestavil razun 17., ki 73 poslancev je glasovalo zoper, le 52 za to da se so iz druzih zbirk vzete ter za to šolo upravljene. Knji- predlog izroči v poročilo posebnemu odseku. Ustavo- ki je zlasti pripravljena za večrazredne ljudske verci so tedaj zmagali, ker so jim pomagali Rusini, žica šole Lj ub 1 j an i > ? --J - ------ r--r----,----- -------J----------. y J»"^ veljá 60 krajc. in se dobi pri gosp. pisatelju v kmetje in Ziemialkovskovi privrženci Ker so Poljski poslanci zoper direktne volitve že v državnem zboru se izjavili in zbor takrat zapustili, modrejše bi bilo ne Mnogovrstne novice * Pešek v oČL •ledeče : >> Čitateljem ,,Slov. Nar. „Slov. Gosp." se pise iz Gradca " se je gotovo, ko so brali vest, da so tukajšnji slovenski dijaci narodno-liberalnim slovenskim poslancem na čast v petek napravili, moralo saj nekoliko ponavljati stvari, če ni jim bila večina gotova. Zdaj ustavoverci jubilirajo. Deželni zbor Moravski. Národni in federalisticni zastopniki v tem zboru, in 12. t. m. neko besedo njim na čelu dr. Pražak in grof Bel kredi se po-gumno borijo za interese narodne in materijalne; al kaj čudno zdeti, da „Narod" o dice več ni črhnil. Vzrok sicer poznam tej svečanosti pozneje bese- bil pomaga, ker so ker sem osebno navzoč, al tukaj nočem druzega poročati, kakor to, da se je nekoliko dijakov takrat zbralo , ker jih je dr. Vošnjak bil po va bil. Ne razutnim pa, s kakim v manjšini ! Vladi cele litanije zarad mnozih křivic očitajo, jo interpelujejo zarad postopanja z založnicami itd.; vse je sicer brez vspeha, vendar dežela sliši? kak o medio zagovarja víada svoje postopanje. pravom da se more ta dijašk shod potem že „beseda slov. dijakov na čast državnim ~ ~ « i « « novati in kot taka javiti?'4 ofreht" naredil. poslancem" íme-Dr. Vošnjak si je sam Deželni zbor KoroŠki. 10. seji je nacrta dveh postav predelal } ki po sklepu lanskega zbora niste od cesarja potrjeni bile, namreč postava za policijski cestni red in pa o * Koliko starost utegne kanarcek doseči ? Dekanu v Čeíakovicu na Ceskem je te dni pogijiil kanarcek 34 let star. Tako piše češki časnik „Ceh # poročilu „Slov. Goveja kuga v Konjičak na Stajarskem Je po Gosp." dva hleva popolnoma izpraznila. Pri J. B. je dvoje goved pocepalo ; 17 okuženih so pa doneskih iz zapuščin za šolske potrebe. V isti seji se učitelj em in učitelj icam ljudskih šol prošnja za povikšanje plače ni vslišala, vendar se je za zdaj učitelj icam 60 gold, letne doklade dovolilo, deželnemu šolskemu svetu pa se bode vsako leto dalo 10.000 gold. } da iz tega denarja vreanim in revnišim učiteljem pobili. nili y Pri „Rusu", kjer so jo najprej je 13 glav za kugo konec vzelo. gosposki nazna- Kar Je v oku- ženem hlevu stalo, se po nobeni ceni ne dá več rešiti. Konjedercu, pol ure zunaj Konjic je tudi krava pogi-nila. Vsa znamenja kažejo, da je tam že tudi kuga. Vojšaki iz Celja so okoli trga na straži. Goveja kuga, ki je našim sosedom dolgo prizanesla, je zdaj razširjena po okraji Ptujskem , Celjskem, Mariborskom in Slov. Graškem. po 50 do 100 gold, osebne doklade daje. Pri tej pri-liki je poslanec prof. Ein spieler marsiktero resnica povedal o sedanjem „modêrnem" šolstvu. Uezelni zbori. Deželni zbor S taj ar ski. Gosp." tako le: razpravi učiteljske plače poroča jt Slov. 13. seji se je vladna predloga o organizaciji zdravstvenih služeb vobcinah zavrgla zato, ker stroški bili bi tako silni, da jih občine nikakor ne zmorejo. Predarlski deželni zbor. Deželni zbor je v seji 23. decembra sprejel predlog poslanca Thurnherr-a, naj se zbor izreče: kaj misli o tem, da so se direktne volitve v državni zbor vpeljale brez vprašanja deželnih zborov? Po praznikih pride ta predlog v razpravo zato „Novice" omenijo ta predlog ker ustavoverci le Slovanom podtikajo neza- pa je ^atut avži u. otet vu * ui \j & iu u i u v et li \j lu j^uu dovoljnost o direktnih volitvah; Predarlski zbor Po 3dnevni debati se je z večino glasov sklenilo, čisto nemšk, in vendar se je tudi on vzdignil z oper da odpade 4. razred učiteljske plače s 500 gld. in osta- direktne volitve, protiustavno vpeljane. Deželni zbor Kranjsku 5. seji se je poleg sklepov, v poslednjem listu * VÍU WUAU * V » W J/* A v*-» 4 » * VV» ^ w^v V VfcV w Vf WVJ I UV J W O T y w VWAX^Vft «J ^ •• w w želna blagajnica (tedaj spet davkaplačevalci); vseh stro- imenovanih, potrdil računski sklep zemljiščino- nejo à razredi po 800, 700 in 600 gld. plače. Okraji bodo plačevali 7 krajc. od vsakega goldinarja direktnih davkov s prikladami vred, drugo plačuje de- ěkov je pa za prihođnje leto 769.003 gold.!! Poroče- odveznega zaklada za 1. 1872 (dohodki 592.133 gld. valec šolskega odbora, ki je predlagal celó 10 kr. od vsacega goldinarja, namreč dr. Srnec, je sicer potolažil 63 % kr. stroški 638.203 gld. 52 kr., aktivni zaostanki milijonov in 273.105 gold. 21 % kr., pasivni zaostanki , § milijonov in 913.521 gold. 41/2 kr., konečni pasivni zaostanek 1 milijon in 640.415 gold. 83 kr.). — Potrdil 60 kr. se tudi proračun istega zaklada za 1. 1874 (potrebsčina 630.465 gold, in ravno toliko zaklade); za zaklado de- gold. 49y učiteljske ustanove premoženje 13.601 gold sirotinskega zaklada premoženje 247.277 kr. želnega doneska za leto 1874 naj se pa pobira s 20 odstotki přikládá na neposrednje davke izvzemši přiklad moženje 150.509 gold. ' /2 * 7 G la var jeve ustanove za uboge in bolne pre- kr. za vojašćino, potem 10 odstotkov přiklad na vžitnino od vina 7 vinskega in sadnega mosta in od mesa. Pri tej priliki je obveljal predlog Kramaričev, da naj deželni odbor pretresuje, kako bi se pomagalo vinorej- gold. 73 kr. grof Saurau-ove ustanove premoženje 2715 7 cem, in ali bi ne bilo mogoče vpeljati priklado tudi 87, kr. muzejskega zaklada premoženje 32.008 gold. ? na pivo in žganj e. Sklenilo se je dalje } da naj se c. k. zemljisno-odvezna komisija opravičuje kraje. ; Kalistrove ustanove premoženje 84.766 gold. ) zakaj je prekoračila za leto 1872 proračunjeni znesek ženje 13.440 gold. 751/, potnih stroškov, in jej povedati, da se vprihodnje na Holdheimove ustanove za gluhoneme premo- kr. 2 —7 10) Wolfové ustanove za gluhoneme premoženje kr. 2 • ' 7 tanko mora držati proračuna; potem da naj se c. kr. 18.347 gold. 261/, lokalna komisija v Krškem razpusti vsaj do konca junija 1874, nedovršena opravila pa izroči okrajnemu moženje 49.848 gold. 77kr., 11) baron Flôdniggove ustanove za slepe pre- glavarstvu, in naj se naglo iztirjajo vžitninski zaostanki. Računski sklep deželnega zaklada in njegovih gold. 41 kr. 12) Ilirske ustanove za slepe premoženje 7372 podzakladov se je potrdil za 1872 > potrdil se Je tudi proračun deželnega zaklada in njegovih podza- ženie 4041 gold. 16 kr. »li i « Arr , r iwv« nftrt /nei il r* t i i ^ ^ . i 13) in val i dni zaklad cesarice Elizabete premo- kladov za leto 1874 (potrebščina 293.676 gold. 6ya kr. 7 > zaklada 62.809 gold. 85 kr., primanjkava 230.866 gld. moženje 936 gold. 10 kr. 14) invalidně ustanove Postoj nske jame pre- 21 kr.), za katero naj se pobira 20 odstot. přiklad na neposrednje davke izvzemši přiklad za vojašćino, in 10 2121 gold. 30 kr. o *J*J\J gum. jl\J rwi.j 15) Trevisinove invalidně ustanove premoženje odstotni přiklad na vžitnino od vina, vinskega in sad- nega mošta in od mesa. — Mariji Zap le tovi se ini- 935 gold. 65 kr. guiu. uv ai• , 16) Metelkove invalidně ustanove premoženje loščina do voli za 3 leta po 3iy2 gold. 7 slikarjem Su- ^UlU. Uf IVI * y 17) invalidně ustanove Ljubljanskih gospá št. bicu, Franke-u in'Kuni-o vi podpornine po 200 premoženje 1602 gold. 85 kr. gold. 7 podpiralni zalogi slovanskih universitetnih premoženje 11.038 gold. 34f/2 7 iste ustanove st. 9 kr. dijakov v Gradcu 100 gold., in Kranjskim slu- 18) dr. Lovro Tomanové ustanove za uboge m šate lj em na tehniki Gras k i 100 gold. — Postava bolne v Kamnigorici premoženje 7952 gold. 12 kr. 7 zarad privoli tve mostarine za most, ki je postaviti 19) grof Engelshauserjeve ustanove za uboge čez Savo pri Radečah, obveljá brez ugovora; po plememtnike premoženje 27.174 gold. 21 kr. tej se namreč dovoli podvzetnikom, da mostarino po tarifi smejo pobirati 50 ) let, med tem Časom morajo most vzdrževati na svoje stroške, potem pa ga morajo brez- Da plačno in v dobrem stanu izročiti Kranjski deželi. se tem podvzetnikom dovoli 6000 gold, podpornine iz deželnega zaklada, je predlagal gospodarski odsek in Nasi dopisi. Na Tominskem 28. decembra Bil sem o sejmu Deschmann zagovarjal po nasvetu dr. Coste je de- sv. Andreja v Gorici. naključbi v roke Goriški radikalni „Brencelju z imenom neki kavarni mi je přišel po želni zbor gledé na mnogovrstne druge stroške dovolil " 4000 gold. Sk e se je dovolilo, da deželni odbor za nakup pri- ll Pett (Glavnik). Davno sem o njem mar V zadevi kmetijske šole Dolenj- mernega zemljišča iz deželnega zaklada porabiti smé 20.000 gold., in če treba tudi sikaj čital, a videi ga nisem še nikoli pred. Kako sem se začudil, ko sem bral v njem nekakošen voden článek y ^ I ^ solo več ker je upati zdatné r za v ne podpore v ta namen od ministerstva kme- o i na h Tominskih duhovnih, kat so kl běsil Konec novembra t namreó je okraja za- tijstva. Dalje ste se ustanovili 2 stipendiji po 400 gld. na leto za domače sinove ali druge slovenskega jezika zmožné dijake v izobraževanje na kaki viši kmetijski šoli, toda s pogojem, da morajo potem na kaki Kranjski kmetijski soli službovati kot učitelji. — Postava zarad nadatjevalnih šol na Kranjskem se potrdi brez Občini Kranj skog^rski se dovoli 80 tri naj st duhovnikov tukajšnega politiškega pustilo šolo za silo, v kateri so do sedaj — in^ nekateri ker z dobrim vspehom — podučevali. In zakaj? Zato 7 zahtevajo stal 7 d log Či telj kakor jo imaj druQ t Nečem tu preiskovati 7 ) s katerimi omenjeni duhovni — vikarj ali so raz- svojo ti rj at tt rad utrjujejo, resnicni in dovolj teh tni 7 ali ne t razgovora rau pa pnznavam , ua^au ULI! &LUU6111SÍ té** oviv, mnogi svetni učitelji. Cemur pa ne morem pritrditi, je da so oni zmožmši za nego odstotni přiklad na neposrednje davke. čine'Str uš ke zarad treh Prošnja ob- načelo usliši. naj to prošnjo g in 10 družnikov sej mo v se vladi priporoča, davk 7 da se ima plača učiteljev ravnati po Konečno še dr. vitez Savin-interpelira vlado zarad prelo- ki jih katera k scheg ženja Gorjanske ceste "od Novega mesta do Metlike. Ker postava šolstvo za skup bč d ____k plačuj seg litičnega okraj « nx*«*, r----ô— teh reči z domačega zvonika, in vzlasti duhovniku, kot ima ne gré gledati in presojati Stan Kranjskih ustanov v letu 1872 Da pa bralci naši poznajo tudi premoženj ustanov, podamo jim računske leta 1872 klep Po teh je premoženje bilo konec 1 teh teh zakladov iz 1872 izobraženemu možu, se spodobi šolstvo z višega sta-lišča ogledovati. Zadovoljni bi morali biti duhovni gospodje, da jim v movi eri še šole pusté, in pomisliti, koliko je to na korist njihovi duhovski nalogi; kajti v ko pravo občno omiko širijo, podpirajo ob enem tem 85 kr Dijaških ust tcui j ivv/ ^lavu uuv>uu uiuiav oiiijv y ^ tudi svoje dušno-pastirfrko prizadevanj Res da vsak oujc uiiu «wucu i. tuui ovuja uusuu'pasuie&u pii^auovaujc. ivooj premoženje 429.230 gold, delavec je primernega plačila vreden. Tega pa jim 7 871' dekliških t okraj šolski svèt v Tominu tudi odrekel ni. Marveč kr premoženje 23.033 gold, še predno je bila ta stvar v druzih šolskih okrajih 7 uredj i odkazal se je Tominskim duhovnim učiteljem dovolj znamenit znesek za njih trud. Po starem so do- tudi izurjen šolnik že 16 let semvVipavi strogo šolsko bivali po 30—50 gold, nagrade za celo leto, po novem postave izpolnuje. Ali zdaj je vse drugače! pa 100 200 gld. (z ozirom na število ur na teden dagogi ne smejo biti več in pa na vspeh). In to je več kolikor navadno duhovni zasilni > ali učitelji vsaj toliko, vedó lizúnsko j) farji u » ampak Novi taki » peki v druzih v svobodnjaški rog trobiti, če že kaj šoli okrajih dobivajo. Gospoda! to, prosim, prevdarite. Ne in narodu koristnega znajo ali ne. zlâtl" I HP n M MM/\r] « vék ! Tretja sramote f vredna „blamaža1 časov novih Spaz- ( par goldinarjev več ali manj, je glavna reč pri jav- zapanovih liberalcev se je godila na sveti dan po noči. 1 W • • 1 i, 1 W 1 • ft « « • « A « * « A * ! . . i farovž okna pobijat, potem nem podučevanji, ampak to, da šole v svojih roka imate. To Šla je ,J»beraluška drhal" v pa ; kar pravite, da ste pripravljeni tudi ko se je po gostilnicah „konfesionslos" obnašala. Ali brezplačno učiti, ako se Vašim občinam šolski „svobodni tički" so šli na limanice. Spoznali so jib. in davek odpustí, to ne veljá; saj dobro veste da . "«f «V '^»J«) C«J »tOlCi j UM Se V;. IV. 8UUUJJÛ J IU t>kz i UJČ4 V UlCIfitV đ kakor zdaj reči stojé — davek za šole gotovo ne tukajšnje c. kr. davkarije uradnik c. k. sodnija jih že ima v preiskavi. Eden izmed njih ki t odpustí. "J------' bVVV ' v DUUWJOUJU V/» UI. UMf IJVi UlCtUUia , XVI je Uli U iS VUjCU večemu se utegnejo nekateri stroški na ob- času zarad Spazzapanovega pogreba tudi med députa bil o svojem H/ • cine zavaliti namesti na okraj. Potem pa bo za Vaše cijo pri dekanu — še precej mlad gospodič po duhu in občine še slabše. — Vspeh, ki ste ga dosedaj s svojim telesu — pravijo mu menda Otto Kulnig „štrikanjem" dosegli, je ta, da Vas ljudjé sploh obsoju- sarsko kapico na glavi se ve da pri tem ponočnem po- je s cé- da Vam dobičkarijo podtikajo in škodo jej0' , . ste s prenehanjem poduka vzročili 7 ki obžalujejo. jim lomu posebno odlikovah Zoper tako škandalozno po-Četje pa vlada tukaj zares splošna nevolja. Kako se bo srce me je zbodlo, ko sem v „Pettine"-u bral, „da ste ta rec pri sodniji izrekla, poročamo o svojem času. sami dokazali, da je treba šolo samo svetnim učiteljem Iz Scnožcc sv. Stefana dan. (Pttindvaj setletnica ce- izročiti — z duhovni da ni mogoče izhajati." — Tem sarjeva) se je tudi v Senožečah 2. dan t. m. slovesno manj je bilo teh demonstraeij treba, ker je Tominski praznovala. namreč so ob zoru mnogi střeli možnarjev ----J J --------------------J ------7--- J ~ - v — . M ^ —- \ MU IJ ' * AJ«« • VV v M JWVA U4 JLU UV^l UU vil LU V£ili U 1 okrajni nadzornik d u h o vni k, in gotovo vsak čas pri- pomenljivi dan naznanjevali, brala se je potem ob pravljen, kolikor je mogoče, Vašim željam ustreči. Tudi uri sv. masa sè zahvaíno pesmijo v farni cerkvi vpričo „neverskega duha" menda v Tominskem okrajnem šol- mnogega ljudstva, kjer so bile tudi vse oblastnije , českem svetu ni. Tedaj — lotite se vnovič podučevanja sebi, cerkvi in Vašim občinam v prid ! Goricc. (Kmetijska predavanja.) Glas a ravno ne in corpore, zastopane. ; Da z daljnim popisom te slovesnosti na neprijet-naznanja, nosti ne zadenem, katere so se pri sv. maši ravno kot měj UUAAUV* yxiHiwyo/n« ^fwui/wiiyw.y jcij UUSll 1JC idUCUruJ , KaiCl t5 bU OtJ pil O da gosp. prof. Povše začne na prošnjo mnogih okoli- pri vpeljavanji te slovesnosti pripetile, kar se je t9C>u canov v nedeljo 4. januarija ob 10. uri zopet kmetij- pravim domoljubom za malo zdelo, preidem na pre- vsem stvo razlagati v kmetijski šoli pri mestnem vrtu. Naši čudni slučaj bolezni kolere v Senožečah. kmetovalci in posestniki so dozdaj premalo cenili kme- Peljala sta tukajšnja mož in žena oktobra meseca tijsko šolo, ki ima izvrstnega domaćega učitelja; nade- voz sena v Trst na prodaj. Tam sta svojo edino, omo- Mož iz jamo se, da bodo zanaprej marljivejše obiskovali kme- ženo in sè 4 otroci obdarjeno hčer obiskala. tijska predavanja, ki imajo neprecenljivo korist za po- Trsta domů pridši, se je precej vlegel, in v dveh dneh vzdigo kmetijstva. • potem na koleri umri. ^^ua , ^.«»u,^ j Yipave 28. dec. (Spazzapan Irez konca in kraja.) večidel zunaj svoje hiše pri sosedu bivajoča Žena od zdravnika podučena i Je bila Ker tukajšni slovensko - nemški liberalci v svoji pre- tam čez 3 dni od kolere napadena, in po sprejemu sv. napetosti duhovščine za Spazzapan ov pokop niso pri- zakramenta v njeno hišo na istej postelji prenesena in siliti mogli, akoravno so naši davkarski uradniki s ce- sosedova hiša po zdravnikovem naročilu in županijskih sarsko kapico ves svoj „nimbus" v deputaciji proti de- organih prekajena. Že na, v 24 urah potem mrtva, bila kanu izpuhtili — sklenejo maščevanje, ter perejo svojo je precej v mrtvašnico prenešena, njena 4-1 rl » i a «î ri A i n i H n m n _ J______! I- . __! L. .v -X î I ! L M ^ J ____ L_,! —. ^ J ^i««^ hiša srd v lažihlepnem „Tagblatt u" proti duhovščini. ob tla!" to „Farje e geslo dandanašnjih širokoustno vpijo pa po zdravnikovih naročilih pcd osebnim vodstvom županovim izcišČena, zakajena, potem zaklenjena po mogočnosti čih svobodnjakov, katerim je blagor ljudstva toliko časa zapečatena in skozi 14 dni zaprta ter noč in dan ob-na jeziku, dokler ne dosežejo svojega sebičnoga narnena, stražena. Potem pa: tebi svoj jj Bogom narod slovenski ! Najdel sem po tusculum" pa po meni fige. a In Mi se tedaj moremo in moramo za to, pri nas ta strašna bolezen precej zadušena , da Je bila ker jih je mnogo, ki pod plaščem narodnega liberalizma izkušenemu zdravniku in energičnim županovim lisičje po gozdu slovečega imena in žepnega dobička ljavam zahvaliti, očigled temu, da v sosedni Ipavi ta našemu ízpe- prežé, grozijo in napadajo taki ljudje tembo poštenjake, ker so jim s svojo poštenostjo nase na vrle poti. Ljudstvo priprosto pa vendar vé čislati po lastnem pre-pričanji svoje mu dobrotne voditelje, ter kmalu spozna njeni mož in žena urnrla .,Narod"-ove sladkače strašua morivka še dandanes sè svojimi nasledki jok in stok vzročeva. Jako pomenljivo je, da so med časom, ko sta ome- Tako je prinesel tudi kakor „volka v ovčji koži." otroci v Trstu za kolero umrli. j njum omenjem hčeri v Tagbl. a f kakor beremo v Slo- lr vencu u TC1JVU ^„lagbl. Auiiaj tviun pri nas tako nobeden ne bere) a Vipavskili Iiribov 18. dec. Dne t. m. je za- zunaj redkih tukajšnjih „kazincev" čelo v Grižanah goreti in ogenj je hitro segel dalje. 7 da je zoper možatega Lj u d j e so ravno božji službi na Vrabče odšli. Iz od- gosp. Hiti-ja občna nevolja (ni prav nič res!), ker kot daljenih krajev so hitro pritekli na pomoč, in tej zdatni beneficijat ni hotel kar je prav doslcdno brati pomoči se je posrečilo ogenj kmalu pogasiti. Zgorelo maše za pokojnega dr. Spazzapana v grofovski kapeli. je obilo pridelkov, veliko siromakov je brez stanovanja. Čudno! Tirjajo zdaj še „liberalci" maše, za ktere s Spaz- Zavarovan ni bil nobeden*); potrebni so usmiljenja. zapanom vred ne marajoi! Grof Lanthieri je na to ka- lzrekam očitno hvalo vrlim ljudém iz občine: Štorje; pelo zapreti dal, kar pa gosp. Hiti-ja malo briga, bodi v farno cerkev svojo službo opravljat. Glejte tako daleč segajo „blamaže" naših svobodnjakov. ker sali 80 tudi Šolski nadzornik bral. no, Pi- o njem, da zdaj ne more biti c. k. okrajni ker ni po Spazzapan-u maše posebno pa Mihi Kolarji, ki je v veliki nevarnosti lastnega življenja otcl truplo žalibog že mrtvega dekleta. L. Hvala, posestnik. zato *) Že spet nobeden zavarovan ! Cemu neki so zavaro- IJaU^Ul liilV y £jCKV\J --lil JJ U ili»" U ULJ MOW / " ** "'f---------------------------------- Čudno! Saj vrli mož druzega ni storil, kakor se valnice? in zakaj ni dobre kali? Prosite vsaj podpo ki je dosledno cerkvenih postav držal; ravno tako, kakor ponuja družba kmetijska? Vred ■ . I al t « Št. Peter na Notranjskem. (Za&rařa.) Podpisani se v imenu občine in krajriega šolskega sveta v St. Petru 11a Pivki iskreno zahvaljuje sl. c. kr. kmetijski družbi za podarjeno denarno pomoč od 10 gold, v nakup dre-vesnih divjakov k tukajšnji soli, ki se bodo v ta odlo-čeni namen obrnili. Ivan (Jantar, učitelj. Iz Novcga mesta 28. dec. — Pri zadnjem občnem z.boru narodne čitalnice naše so izvoijeni v nov odbor soglasno naslednji narodnjaki: Za predsednika gospod Josip grof Barbo-Waxensteinski; za podpredsednika g. Karol Rozman, za blagajnika g. Ferd. Seidl, za knjiž-ničarja g. Filip Tratnik, za tajnika g. Janko Poljanec, in za odbornike gospodje: Franjo Durini, Adolf Gu-stin, Franjo Kastelec ml., Anton Kalčič, Josip Kravs, Valentin Oblak, Franjo Videc in Vinko Boben. — Vsi izvoijeni vso odborništvo prevzeli. Iz Železilikov. (Javna zahvala.) Naša ljudska šola je nedavno sprejela med svoje učne pripomočke zopet zeló znamenit dar. Preč. g. Sim. Robič, beneficijat Olševski ter na daleč okrog sloveči naravosloves, bilje tako dober, na prošnjo podpisanega kot njegovega bivšega součenca iz mladostnih let pokloniti naši učilnici 50 plemen raznib polžev in školjk, ki se najdejo po raznih krajih naše dežele. Stejem si v dolžnost, izreči imenovaneinu gospodu za ta lepi dar najkrasnejso zahvalo. Jos. Le vi ć nik. Iz Poljan pri Črnomlji 21. dec. — Pri nas je bila 24. novembra volitev novega občinskega zastopa, v katerega so voljeni: Jože Schauer, posestnik iz Poljan, za župana, Janez Troje, posestnik in krčmar iz Obćice, Janez Gril, posestnik iz Poljanice ia Andrej Gril, po sestnik iz Posterice, pa za obč. svetovalce. Iz Klanca 20. dec. — Pri volitvi v novi ob'inski zastop so bili 23. nov. voljeni : Jože Glavac iz Klanca, župan , Jože Hija iz Dobrave pri Komendi in Jakob Pibernik iz Klanca, obč. svetovalca. Iz Špitalića 21. dec. — Pri nas je bila 11. nov. volitev novega obč. zastopa; voljeni so bili: Blaž Kro-pivšek, posestnik v Špitaliču, za župana, posestnika Anton Karu in Luka Limovšek iz Okroga za moža. Iz Križa pri Kam nik u 20. dec. — Pri volitvi novega občinskega zastopa 9. nov. voljeni so bili: Janez Hlade, posestnik na Križu, za župana, Janez Drešar, posestnik na Križu, in Antan Tomelj, posestnik na Gori, za občinska svetovalca. Iz Ljubljane. — Gledé na delovanje v dotičnih od- sekih preloži predsedstvo đeželnega zbora na 3. dan meseca januarija 1874. leta odločeno zborovo sejo na pondeljek 5. januarija ob 10. uri dopoldne, da se bodo potem, ko se zborovanje zopet začne, zborove seje do konca sesije, kolikor bo moc, hitro druga za drugo vrstile. — (Iz seje družbe kmetijske dne t. m.) Dopis g. ministra kmetijstva, daje čestitanje o 251etnici izročil cesarju, se je radostno na znanje vzel. — Pravila, po katerih se v Galiciji državne premije dadó izglednim gospodarstvom in katera je ministerstvo kmetijstva družbi poslalo v prevdarek, so bila odborniku Solmajerju v poročilo izrečena. — Primožu Peterlinu v St. Le-nartu se je dala premija 30 gold, za po předpisu napravljeno gnojišče. — Na pri poro čilo prof. Holblinga naDunaju je odbor naročil zeló hvaljeni ekstirpator za 7 gold.; ko ga bode odbornik Sevnig poskusil, se bode kmetovalcem našim na znanje dalo, ali je ta plug vreden, da si ga omislijo. — St. Peterski ljudski šoli, se je 10 gold, podpore podělilo za nakup divjakov za ondašnjo šolo. — Prošnja čebelarja Portraana iz Metlike za nekoliko denarne podpore, katero je ministerstvo kmetijstva poslalo družbi kmetijski v preso jo, je odbor po nasvetu podružnice Metliške priporočil v vslišanje. (Po poročilu iz Metlike je Portman dobil od ministerstva 100gold.). — Podružnici Radoljški 3e za nakup Belanskega bika dovoli donesek s 60. gold. — Sklenjeno je bilo, naročiti kmetijskim podružnicam, da konec vsacega leta glavnemu odboru račun položijo 0 polovici tistega zneska, katerega porabijo za po-družnične namene. V tej seji je bil tudi novi Kranjski c. kr. gozdni nadzornik Salzer pričujoč, ki vsled ministerskega ukaza mora po dogovoru z družbo kme-tijsko svoje nasvete staviti in je zato odboru naznani!, kaj misli ministerstvu predlagati v povzdigo gozdar- stva Kranjskega za leto 1874. Predlogi njegovi so segali v denarno podporo za naučno potovanje učencev Šneperske gozdne šole, za podporo gozdnih drevesnic pri nekaterih ljudskih šolah, za podporo soseskinih del, za štipendijo dijaka, ki se gré gozdarstva učit v Maria-Brun, za obdelovanje Krasa itd. V vsem skupaj znaša nasvetovana denarna podpora za gozdarske potrebščine v prihodnjem letu 90o7 gold. Odbor je pritrdil nas vetom gozdnega nadzornika, pa zahteval, naj se ona podpora, ki je bila od ministerstva že za le to šn je leto podeljena, al žalibog! ne porabljena, došteje k letošuii na korist gozdarstvu Kranjskemu. — Gosp. Jan. Salzer, c. kr. gozdni nadzornik in Teljan Alojzij, faj-raoster v Stari Loki na Kočevskem, sta bila za uda družbi na sprej eta. Cbelarski družbi v podporo je ministerstvo kmetijstva po nasvetu družbe kmetijske dovolilo 200 gold., vrh tega dobi še 675 gold., da poplaća svoje dolgove. — (Hranilnica) je v pondeljek imela svoj občni zbor. Ker se je gosp. Anton Samassa, večletni marljivi predsednik, odpovedal predsedstvu, je bil na njegovo mesto voljen gosp. Vine. Seunig, za namest-nika pa gosp. Aleks. Dreo; kuratorji so postali: Ma- litsch, Mayer, Souvan in dr. Suppan; — direktorji pa: Hudovernigg, Jož. Lukman, Redange, dr. Schrey, Stedry, Seeman, Mubleisen. Ali po veliki večini teh imen ne vidi vsak, da je hranilnica ,,nemško politično" društvo? Potem pa pravite : ,,nur keine Parteien"! Go3p. Aut. 1 \ ' t'-WtïWWfoi ui^HWwi^r r I % # m''^l111T"" 1 l'OjiHat"il1 f...... ^^X^^r^^r^m^mj^ bamassa so pri odhodu izvolili za častnega uda. — Po sklepu presvitlega cesarja od 13. dne t. m. sme dr. Gosta vitežki križ reda sv. Gregora, ki ga je od papeža prejel, nositi. — (Kozé) se, žalibog, tudi tukaj čedalje bolj si-rijo; dve za silo napravljeni bolnisnici ste že skoro polni in tudi sicer po hišah je veliko kozavih; kakor slišimo, zapustijo zarad tega nekteri vojaki Lj ubijano. K sreči dozdaj niso še prehudo morivne. Pred 600 leti iz jutrovih dežel v Evropo zanesene kozé so se posihmal tù vdoinačile. Drugi pot povemo kaj več, kako se ljudém vesti o tej kužni bolezni. — (Nezaupnica), ki so jo dr. Razlagu poslali vo-livci njegovi iz Kranjskega in Loškega okraja, je ogenj v streho „Narodovcem". Komaj je nekdo pisal „Trie-sterci", da je dr. Razlag vsled nezaupnice se poslanstvu v deželni zbor odpovedal, žev isti list prifrči telegram, da po sklepu „mladoslovenskih poslancev" ostane v deželnem zboru. Iz istega tabora so telegrami leteli tudi v „Presso" staro in mlado itd. „Na-rodovci", ki so dr. Razlagu že enkrat slovo dali, ga zdaj, ko je odlocno prestopil v njihov tabor, jemljejo pod svoje krilo in se napenjajo žabam v fabuli enaki v telegramih, da bi bralci tujih časnikov, ki te klike ne poznajo, mislili, koliko da jih je in kaj da so. Telegrami namreč pravijo: „Dem Beschlusse einer zahl-reich b33uchten Versammluag voa jungsloveni-schen Abgeor dneten" (to je, „po sklepu obiln e skupščine mladoslovenskih poslancev" 03taue dr. Razlag itd.). Kdor vé, da zraven dr. Ra z 1 aga v deželnem zboru Kranjskem je edini dr. Zarnik mlado- t slovensk poslanec v Ljubljani, je po takem v omenjeni je katerikrat to ali uno važno vprašanje naše misii ce obilni skupščini mladoslovenskih poslancev" moral Be dr. Zarnik kakor nekdaj Kljukec v več podo- pilo por ; vselej je brž spomin na slogo odstranil vsak raz Nevoljni pa vidimo zdaj, da ni več edi- --- ------- — ^ —» tJ J ^ ** v v » » v v ^ \y v* v ----------J l * • ^ • v J ) VA V« U 1 f V V ti U i bah prikazati, da je on dělal „zahlreich besuchte Ver- nosti med nami. Prepričani tega, da narod naš ne sammlung von jungsloveniscben Abgeordneten". Al to more pripustiti, da zastopniki njegovi se cepijo v stranke 8mešno burko přepustivši „Brenceljnu" v obravnavo, in v razporu med seboj domačo našo moc slabijo in v vprasamo Narod": ali v ne ve, kdo ima pravico po- 8meh stavijo zagrizenim našim sovražnikom Vam na- si an cu zaupnico ali nezaupnico dati po parlamentarnem znanimo sledeči sklep: Mi hočemo, da se tudi vpri-običaji? ali ne ve da terih „Narod" u Šali**, so pise, bili, ki so iz da prav so „kmetom tisti rodoljubi, o ka- hodnje ohrani sloga in edinost, in zato bomo za poslanca ~ nezaupnico ízpre- -------D- — —-----tu«u«, «vi u«»« Stajarskega prišedšega in kmeti- ga dosedanji zaupni možjé našega naroda, katerim na škim gospodarjem Loškega in Kranjskega okraja čisto čelu stoji dr. Rieger, nasvetujejo, in ki se zaveže, deželnega ali državnega le tacega moža volili ki nam neznanega dr. Razlaga za deželnega poslanca priporo- da v državopravnih in narodnih vprašanjih ne le z bečali in mu poslanstvo naklonili? Takrat so bili sedami, temuč tudi v djanji se podvrže večini teh naših ti „fajmoštri' spodje in „kaplani" A" lepi , kxkj k/l i , I dibO V i Hl CUt gu- j^vwtwuvv». "V/im ma. UVV. - JLU IÍIUU Ili CUČU^IU zdaj pa, ko se je dr. Razlag izneveril nače- zaupnicje dobilo že več mladočeskih poslancev dobri razsvitljeni go- poslancev." Kolin 21. dec. In tacih in enacih ne t lom narodne večine čela vprto, preklicali, Vrh vseh zvijač, , in so mu zaupanje, na ona na- so se ločili od večine narodnih zastopnikov. > ki njaki' nezaupnico, ta nezaupnica „falsifikat" zdaj 80 farji a Pa » s katerimi „Naroď in „mraČ- Hrvaško. Iz Zagreba. — 22. dne t. m. i je pa najbolj nesramna ta, da trdi, odbija je novo češ kmetje ze pred voljeni mestni zastop si volil svojega predstojnika (grad-skega načelnika, po naše mestnega župana), in izvoljen , veo, da so jo podpisavali je bil skoro enoglasno g. Ivan Vončina (brata Ljub-ko še jim ni bila znana po besedah ! ijanskega profesorja), kajti izmed 40 glasov dobil je da Je y Našim bistroumnim Gorencem, ki so bili v treh urah 38 glasov. gotovi, da enoglasno volijo Hohenwarta v državni trajnim i da zbor, ni bilo treba druzega nič povedati, kot to, «« Razlag ni več to, kar je bil leta 1871, ko so burnim „živio !" čestitaju Vončini.*' litvi. Tudi „ovaj uspeh bude pozdravljen dugo pleskanjem ; pojedini članovi „Obzor" o tej vo- l Tako poroča — ~*«x tv,^ tv, ,vi jC uu jet» ion, ».u ov mi srčno čestitamo odličnemu rodoljubu, ga volili, in stvar je bila pri kraji. In to je jedro živo prepričani, da so gradski očetje izbrali si pravega nezaupnice Razlagove. Da se je nezaupnica dolgo ku- moza hšla y to vé menda gosp. Razlag že dolgo najbolje je besedo dal, da se odpové poslanstvu y y ako ko m se ve Tako sprejme; on tedaj sam tudi najbolje vé, da je ono pismo — oi«*, atvarzrelega prevdarka volivcev njegovih. Daje Costa druga in vseje drugače. pogumnega branitelja deželnega prava da tudi avtonomije občinske. Bog ga pozivi! polagoma dobivajo Hrvatje nazaj, kar se jim je odteg- nilo zadnja leta, — slava banu Mazuraniču! Glava zopet vzrok tej nezaupnici, je pa tako neumno, da te Ogersko. Na Ogerskem se godijo reči tako po- budalije „Narodovci" sami ne verjamejo. „Narod" žuga menljive, da je nastalo veliko vprašanje: ali se bode z nezaupnicami vsem staroslovencem. Naj jih , le Ogerska vzdržalu me&tu, k*aaor ota, jo očeta dva- A Ml ^fe ____a m « __. i ___ ^^k — M _— ____III. _ __1 m m. _ dá skovati v kovačnici svoji, narod slovenski bode liz m a Beuat in Andrassy potem prilik O imel pOKUZčlll , JU O 111 U Oïl zt a u p <*J ULili^UI" MU1UMU , U« IV , »«I AuaJ ravno zdaj Češki narod kaže m lad o Čeh om, da prav na Ogerskem, ni samo ministerská kriza , ampak kriza zaupa svojim skušenim je državstva. Ministrov išćejo, pa jih dobiti ne morejo, pokazati, komu on zaupa, kakor pravici unidan rekel „Obzor", da to postavila. Zato je po kar se zdaj godi nic ne mara za-nje, in da starim voditeljem , ki ne delajo na ljubo nemškutarjem in brezvercem kakor „mladočehi" in „mladoslovenci". in za silo se krpa ministerstvo. Modrost velikega r CiVVlU, iv«i„uj.au^vui » v. Dva častita rojaka sta poslednje dni zunaj movine umrla: gosp dr. Zupančič, advokat na do- Du- Andrassy-a, ki ga je Ogerski parlament moža imenoval „poslanega Madjarom po previdnosti Božji", jemlje konec v přežalostném stanji državnih financ. Madjari v obo- naji in gosp Jan. Steska, c. k. svètnik pri računo- losti svoji začeli so na vrat na nos zidati železnice y snovati sijajno honvedsko armado, staviti v Peštu bulevare, stvariti ministersko stolice, kakoršne komaj imajo VJ ~ V -----------.-------------7 ---------------J---J - največe države, vstvarili so ogromno armado uradnikov vodstvu v^pokoji v Gradcu. » (Citalníčni občni zbor) 26. dne t. m. je z ude- leštvom 66 udov v lepi slogi řešil svoje naloge. Predsednik (dr. Jan. Bleiweis) je v svojem govoru živo iz- in plaćanih ljudi brez služeb — in da se mera nadlog rekel,zahvalo vsem delalnim močém pri zabavah čital- napolne, pritisnile so tri slabe letine. Vsled vsega tega ničnih; tajnikovo (Fr. Ravnikarja) poročilo o delovanji leži danes Ogerska na smrt bolna. Posojilo, ako ga čital. letošnjega leta je kazalo čitalnici jako ugodno kje dobi, ne zacéli bolezni njene. In čez vse to se je Eridobitev izvrstnega kapelnika alnega osobja, nad 60 časnikov Šantelna y 140 muzi- D eak zarad boleh- itd. ; iz blagajnikovega da se (And. Kremžarja) poročila pa je bilo razvidno čitalnici tudi prihođnje leto ni bati nobenega tínančnega glava, ki je za vse mislila nosti in starosti odpovedal poslanstvu in všemu jav-nemu delovanju; njegova stranka, ki je vodila in držala kraha". prejšnji gospodje. odbor so bili razen dveh ministerstvo, pa se cepi na troje. Tako je kaos povsod voljeni vsi s 72 mibjonoma gold, primanjkave v prihodnjem letu, in ne vidi se roka, ki Ogersko pelje iz stisk in zadreg! M Novičar iz domaćih in ptujiti dežel Odbor družbe kmetijske Kranjske Česko (Nezaupnic mladočeskim deželnim vabi gospodarje naše, naj zadnji čas do konca januarja poslancem) prinese vsak dan veo. lusculu cm»- iprusenua; ncuuauiju, «w«««w ..-v»«3» »----— tantuo je dr. Sladkovský, ki ga mladočehi za svojega zani ceni dobiti, da ga vé potem družba naročiti SI voditelja imajo, dobil od volivcev svojih iz Kolina in več Posebno ekla (prosenca) naznanijo koliko Ruskega lanu želijo po zni Kourima, ki se tako bila gla Iz prvega začetka narodnega gibanj »poštovanjem in začudenjem so na to našo edinost in mi geslo nam vse iki naši smo ponosni o Kursi na Dunaji 29. decembra. 50' metaiiki 69 â. 20 kr. O Narodno posojilo 74 0. a V •• Azíj 108 a, 30 kr kr Napoleot»dori 9 đ. 6 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. - Založnik : Jožef Blaznikovi dědici v Ljubljani.