93. štev.
V Ljubljani, sobota 17. aprila 1920.
Poštnina plačana v gotovini.
Velja v Ljubi ani in po pošti:
tel« leto pel lela {etrt leta
ta mesec
K 180'—
n #0-
„ 45--
„ 15-
L& inozemstvo:
ceio leto pel Irta. tein leta m mesec
K 240-— * 120-
n 40— „ 20-
•‘-•j.	•
■•o',--
1IL leto.
Za Ameriko :
celoletno ... 4 dolarje polletno . . . 2 dolarja Četrtletno. . . 1 dolar.
“vi narotnikl saj peiiiJajB
A '<ao po nakaznici.
^*r==
10 P*
Ib sicer 55 nun akiai 1 K rat popast
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 61. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.	* ■
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i, dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se iranVirajo. — ...... i	Rokopisi	se	ne vračajo.	——?
Pasic ne pojde v San Remo.
L DL) Beograd, 15. »Politika" poroča, da je prestolonaslednik regent Aleksander sprejel v avdijenci namestnika ministra za zunanje posle, dn Spalajkoviča. Minister mu je poročal o zadnji fazi razgovorov v jadranskem vprašanju. — Koncem tega tedna pošlje vlada naši delegaciji v Parizu potrebna navodila. Ker le g. Pašič vsled obolelosti zadržan, odpotujeta v San Remo minister za zunanje posle dr. Trumbič in poslanik v Parizu dr. Vesnič. — Zanimiva je vest, da so Italijani po angleški brzojavni agenturi objavili v londonskih listih, da je Jadransko vprašanje Že rešeno, in sicer na ta način, da dobi Italija suvereniteto nad Reko, do-čim dobi Jugoslavija Sušak in Volosko, a Opatija pripade Italiji.
Vrhovna komanda proglaša železničarski št ra j k za vojni zločin.
LDU Ljubljana, 16. Obratno ravnateljstvo južne železnice hi Inšpektorat državnih železnic sta prejela od načelnika železniškega oddelka vrhovne komande obvestilo-, v katerem se opozarja, da» mobilno stanje še ni prenehalo in da se na podlagi člena 14. prhrremene uredbe o organizaciji in formiranju železnic v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, objavljene v »Službenih Novinah" št. 1 od 12. januarja 1919 smatra železničarska stavka kot upor v vojski in se kaznuje pred vojnim sodiščem. Obe ravnateljstvi sta dobili nalog, da ta proglas takoj brzojavno sporočita vsem službenim mestom ln da z ozirom na gornje opozorilo razglasita vsem železničarskim uslužbencem, da se vsi stavkajoči železničarji pozivajo, naj se takoj vrnejo na delo in zopet nastopi jA službo.
(Gori citirani člen 14. se glasi v originalu: „Za sve Izgrede, nepo-snisnosti j nepravilno vršenje službe do svršetka demobilizacije sve ekse-kutlvno zelezmcko osoblje v op št e potpada pod vojnu disciplina f vojno sudstvo.“)
Obratno ravnateljstvo južne železnice in Inšpektorat državnih železnic sta izdala gornji razglas vsem službenim mestom In pq vseh progah svojega obrata.
Na glavnem kolodvoru je nabit ta-le razglas:
Vsem službenim mestom obratnega ravnateljstva v Ljubljani.
Na pm.elje Dravske divizijske oblasti je izdal načelnik železniškega oddelka vrhovne komande sledeči razglas.
Po/.^ljam vse štraj.ujoče železničarje da ss .’akoj /rnejo na deb to zupet nastopijo službo. Opozarjam, da imbilno stanje k ni prenet ulo ln da se stavka smatra kot upor v vojski in «e ks:i »>s prt d vojnim sodiščem. To se naj tako) razglasi vsem uslužbencem m delavcem.
Vrečko s. r.
Stavkajoči niso predložili svojih zahtev.
Obratno ravnateljstvo južne Železnice v Ljubljani sporoča: Obratno ravnateljstvo Južne železnice ni bilo obveščeno o nameravani stavki; zvedelo le o tej nameri šele po končane n lavnem zborovanju. Opolnoči Je osebje južne železnice, včlanjeno v Zavezu -»aobračajnih i transportnih radnika, večinoma takoj zapustilo delo, dočim so uslužbenci. člani Zvezo Jugoslovanskih železničarjev deloma ostali v službi. Obratno ravnate1!-stvo južne železnice deluje naprej, samo nekaj u.sljžbvrcev Je Izostalo, Na prog, Je ustavljen ves promet. Vlaki, ki so opolnoči dospeli na kako tnedrcsl&jo, so tam ostali. Mir se doslej ni kalil.
MADŽARSKI PREDLOGI ZA MIROVNO KONFERENCO OD-KLONJENI.
LDU Pariz, ?5. aprila. Na današnji konferenci poslanikov se bo končno-veljavno določila odgovorna nota Madžarski. KaKor doznava »Chlca
go Tribune«, se pri mirovnih pogojih niso izvršile nobene bistvene Izore-membe. zlasti na so bile odklonjene po madžarski delegaciji zahtevajte teritorllalne izpremembe, kakor tudi njena zahteva po ljudskem glasovanju.
Naš parlament.
fiz cikla »Prvo leto Jugoslavije«) (Dalje.)
Na drugi pa so se zbrali možje demokratskega prepričanja In naprednega svetovnega naziranja, ki hočejo postaviti našo državo na čvrsti temelj moderne uprave, poštenosti, smotrenosti in dela. Njihov program je zato predvsem popolno narodno Jedinstvo, ki ne pozna starih pokrajinskih mej, marveč zahteva politično centralizacijo jed-notnega jugoslovanskega naroda, čegar ljudstvo se upravlja samo v velikih avtonomnih okrožjih, izvesti Je treba radikalne agrarno reformo in pričeti na celi črti z obnovo gospodarstva, politične vzgoje in po* drobnega deJa po velikopoteznih načrtih. Večina od tega, kar Je v prvem letu Jugoslavije izvršenega ne samo inaterijelno, v upravi, pri prometu in drugod, marveč tudi vse ono. kar je dosežene v duševnem razpoloženju naroda, obnova narodnega življenja in novo vzbujena ln dvignjena zavest naše Jedinostl na znotraj in zunaj Je uspeh te skupine. Demokratski klub in srbska opozicija so stvorlli demokratsko zajednico, ki je stopila v koalicijo s soctialno demokracijo.
2. avgusta 1919 je regent Aleksander sprejel demisijo. Kriza Je trajala neobičajno dolgo. Različne
kombinacije so bile na dnevnem redu in izprva se Je poskušalo reakti-virati koncentracijski kabinet. V demokratsko večino Je stopilo 114 demokratov, 13 socijalistov, 12 Črnogorcev, 6 neodvisnih demokratov in 5 Bunjevcev. Dne 16. avgusta je regent podpisal ukaz o sestavi nove vlade, v kateri je prevzel predsedstvo Ljubomir Davidovič, prosveto Pavle Marinkovič, finance Vojeslav Veljkovič, zunanje zadeve Ante Trumbič, promet Milodar Draško-vič, javna dela Velislav Vulovlč, notranje zadeve Svetozar Pribiče-vič, pošto ln brzojav Edo Luklnič, verstvo Tugomer Alaupovič, socl-jalno politiko in narodno zdravje Vitomir Korač, trgovino in industrijo Albert Kramer, vojno general Hadžič, kmetijstvo In agrarno reformo Franjo Poljak, prehrano fn obnovo zemlje Vilim Bukšeg, šume in /ude Anton Kristan. V tem »ministrstvu-narodnega dela« je bilo troje socijalistov, dva ministra kzven strank (vojne hi zunanje zadeve) in enajst demokratov, po plemenski razdelitvi pa devet Srbov, pet Hrvatov hi dva Slovenca. Izmed Srbov pripadata dva bivšim avstro-ogrskim pokrajinam Jugoslavije. Narodno predstavništvo Je bilo lznova sklicano ln na prvi seji je'demokratsko« socialistična vlada podala v slovesni obliki svoj program, ki Jo ostal danes in zn več let v naprej
KOMUNIST IZVOLJEN ZA ZAGREBŠKEGA Zupana.
Zagreb. 16. t Izvirno poročilo.) Danes se le vršila volitev novega zagrebškega župana. Pri prvih volitvah ci dobil noben kandidat absolutne večine. Zato se ie vršila ožia volitev med bivšim županom dr. Srknljem in komunistom Deličem. De!:C le dobil 27 glasov, Srkulj pa
14.	Za Deliča so poleg komunistov glasovali še: 5 demokratov ter 1 so ciialist in 1 izvenstrankar. Delič je teret izvoljen za zagrebškega župana.
Frankovski zastapmkl se sejt niso udeležili, češ, da niso vatni svojega živllenja. Mestni sv>*t je nato uporabil tozadevno določbo mest-
nega štatuta ln Irankovcem odvzel mandate.
NARODNI PRAZNIK Z — BREZPLAČNIM DELOM.
LDU Moskva. 15. aprila. Urad iz-VTšufočega centralnega odbora ie odredil. da bodi 1. mai narodni praznik skupnega dela. Dan I. mala naj se posveti najmanj štsturnetnu skupnemu delu v o6čjto blaginjo. Zvečer bodo shodi ln gledališke predstave.
KONEC IRSKE VSTAJE.
LDU London. 16. aprila. Vstaja v Dublinu ter na lužnem in zahodnem Irskem Je včeraj ponehala. 66 sinfaj-novskih voditeljev so iz Ječ prepeljali v štiri bolnice.
Vrtinec.
Bilo bi neumestno skrivati glavo v pesek. Morda še bolj neumestno Je, če se kliče že v naprej na pomoč »vojsko Markovo«, kakor delajo nekateri po »naših Ustih«. Da dobimo orientacijo, kakšno je naše stališče napram stavki železničarjev in na-pram zahtevam državnega uredništva, moramo pogledati, kakšen je ves položaj, politični in stanovski.
Ižgleda, da imajo pri hujskanju prste vmes oni komunisti, ki bi radi postavili nad našim obrtnikom, kmetom in drugimi poklici in tudi nad uradnikom diktaturo proletarljata. Ce je le res, potem se morajo prod tej getnralnl probi za revoludio postaviti vsi oni, ki še niso izgubili vere V sebe in v našo domovino in ki mislijo, da je sicer hudo živeti v pomanjkanju, še hujše pa v pomanjkanju In siižnosti, bodisi boljše viski, bodisi italijanski. Ruski prizor dokazuje, da iKuneni rudeč teror propadanje delavca, kmeta ln meščana. Nismo izvojevali svobode, da tlača-nimo verižnikom. Nismo pa tudi iz-vojevali, da tlačanimo raznim dra-gm zločincem^ ki bi radi pod rude lo zastavo delali na našem živem telesu eksperimente.
Oni železničarji, ki niso komunisti — in zdi se, da jih je več — se nahajajo v mezdnem gibanju. Kaj zahtevajo? Dvesto odstotkov povišanja in pragmatiko, po onem prosta« lem nesrečnem »sporazumu«, ki se Je izkazal kot neizvedljiv.
Kaj pomeni 200 odstotkov povišanja? Ker se železnice morajo izplačati, se prevali ta povišek na občinstvo, na ono, ki se vozi in na ono,
■.•j_i._aB.BWi*, -i ujiru -i -rarmnariino
ki vozi blago. Pomeni torej povišek vseh železniških cen za najmanj 150 odstotkov in sicer avtomatično, **-mo od sebe. Ce si n. pr. doslej plačal za vožnjo od Ljubljane do Celja v 111. razredp 22 K, boš po štrajku plačal 55 K, ali na Jesenice sedaj 17 K, potem pa 43 K. Moka, ki se bo vozila še vedno iz Banata vLjublfano, bo stala pri kilogramu za I K 50 vin. reč, samo na tarifa!
Razume se, da ni mogoče povišati mezde sanjo železničarjem. Pre-mogarjl imajo n. pr. Isto pravico. Pri enakih poviških, 200 odstotkov, bo skočila cena premoga od 35 K za 100 kilogramov na 105 K za 100 kg. Drnga posledica je, da se vse cene dvignejo same od sebe, nekatere bolj, druge manj, In žaHbog (e premnogo ljudi, ki samo čakajp na priliko, da nocfralfjo. Mnogi pa tudi res ne morejo drugače, ob takšni podražitvi premoga, moke in voznine.
Zahteva za tako nerazmemo povišano mezdo je torej samo korak k novi draginji, ki rodi zopet poviške. Stavka v današnji dobi nima več tistega pomena, kakor pred volno, ni več lokalna mezdna borba z jedno tvornico a!’ s celo branšo tvomfe ali podjetij, marveč le vedno napad n« vse koristim ente.
Uredništvo stavi s svoje strani ogromne zahteve. Ml Izrecno priznavamo, da je gmotni položaj nevzdržen, toda mislimo, da stavka ln pov'šaTTje ne pomagajo, ker ne morejo ponTf>"»ri. Uradniki so IS. decembra dobiti več, nego so takrat sami pričakovali, namreč od 30 do 120 odstotkov. Sedaj že ne morejo
izhajati, ker se je cena n. pr. moke od takrat več ko podvojila, mleka in mesa povišala za polovico. Toda ali povišanje pomaga? Za 1 teden, da. Potem prične ista tekma v poviševanju na novo. Kaj storiti? Ali naj pomaga država? Železničarske zahteve bi znašale letno okrog 160 milijonov kron več, kar znači, da morajo konsumenti plačati ta znesek železnici iz svojega žepa in vrnu tega še 1 milijardo kron letno in direktno, na poviških vseh cen. Uradniki pa. kojih decembersko povišanje je zahtevalo 800 milijonov kron letnih izdatkov države, zahtevajo sedaj priblino zopet 7—800 milijonov, ali ker sta obe povišanji v teku enega leta, bi celo povišanje znašalo Od decembra 1919 do decembra 102Q eno milijardo in 200 milijonov kron, torej petino celega pri nas krožečega denarja. Ali naj ga začnemo ve* selo tiskati po avstrijskem vzoren, da bo kmalu 10 K je 1 dinar?
Končno je tretja nemožnost, namreč železiška pragmatika. Prj vsaki skretnid 2 delavca (skretničar in na-mestik); ob 8 urnem delavniku za oneaa, k: nadzira punipanje vode v lokomotive, na dan 3 delavci, tako da bi vsak po pol ure nadziral nura-panje 2 lokomotiv, v vsako čuvajnico 3 čuvaj na 24 ur, - fo je, prignati Je treba, neizvedljivo, ne samo denarno, ampak ker ni toliko ljudi na razpolago. Za vsv- to nepregledno armado nepotrebnih delavcev bj seveda morala veljati pragmatika, in sicer takšna, ki bi ne smela razlikovati med kvalificiranim in nekvalificiranim delavcem ln ki bi dajala vsem enake pravce, pa ne enakih dolžnosti?
Priznajmo »i odkrito, da je (o vse •kupa) neka) nemogočega. Takšen vrtinec nas vse skupaj s štrajkujo-cimi vred vleče na d no. Lepe so sicer obljube o revoluciji in »kako bi se vse ražbilo« Itd., toda — Rusija uči, da je potem le še slabše, tako slabo, da ni za nikamor. Bog nas varuj pred blodno mislijo, da bomo imeli več, če si sami zažgemo hišo nad glavo.
Prijeti Je treba na drugem kcnco. Z Isto energijo in odkritostjo, kakor se hočemo brezpogojno upreti vsakemu boliševiškemu ptiču, moramo naglasiti, da le položaj res slab in da Je skrajni čas, da se aktivno noseže vmes. Toda Izboljšanje ne sme bit) takšno, da se povišanje, nove stmie denarja, ker steko skozi žep rastav« JJenca v vrečo ne vem čegavo. Po* leg raznih finančnih vprašanj, kako*
pregram demokratsko mislečih Jugoslovanov. Ta Izjava slove: Gospodje predstavniku Vlada, katero sem po mandatu krone sestavil ln kateri imam čast predsedovati, smatra za svojo dolžnost, da Vam predvsem v kratkih potezah razloži svoje nazore o točasneni političnem položaju ter da obenem Izjavi, katere važnejše posle namerava predložiti Narodnemu predstavništvu v oceno in rešitev. Prva skrb naše državne uprave je, vzdržati in poglobiti dragocena prijateljstva, katera Je naš narod ime! srečo zasnovati tekom vojne in ki nas vežejo z velikimi predstavniki prave narodne civilizacije in demokracije. Politično življenje na jugovzhodu Evrope se ureja počasneje in težavnejše, kakor v drugih delih sveta, ki so bili izloženi vojnemu potresu. Mirovne pogodbe, ki zanimajo neposredno nas, Še niso Rotove. One se že izdelujejo Jn ne more se reč! z gotovostjo, kdaj bodo dovršene, Boli kakor vse drugo nas mora zanimati načJn, kako se izdelujejo in kako se bodo končno sklenile. Z vso pozornostjo moramo gledati na to, da se našemu narodnemu državnemu organizmu zajamčijo vsi pogoji za nemoten razvoj vseh njegovih' sil in darov. Mi teh pogojev ne vidimo in tudi ne iščemo v privilegijih’ fn v izjemnem položaju za svoj narod m sicer z ozirom na izredno
težke in vsakovrstne krivice, ki Jih Je naš narod motal trpeti v daljni !n bližnji preteklosti, Mi ,ib vidimo in Iščemo v načelih mednarodne pravice, ki se pa morajo napram nam uporabiti prav tako, kakor so se že uporabila napram drugim. Ne zahtevajoč, da bi se odstopilo od teh načel v našo korist, se ne moramo seveda strinjati niti s tem, da bi se od njih odstopilo v našo škodo. Simpatije, katere Je pridobila zase naša narodna stvar, temelječa na svobodi, ln naša žilava vzajemna borba za ujedlnjenje v svobodi, dobivalo Izraz v priznanjih, ki dohajajo našemu kraljestvu od strani prijateljskih in nevtralnih držav in katerih se spommjaino na tem mestu z zadovoljstvom in hvaležnostjo. Vseh še nimamo, toda Imamo najdravoce-nejša In zato pričakujemo tudi "ostala, preverjeni, da prldelo kmalu.
Poudarjajoč te simpatije fn ta priznanja ter ponavljajoč Izraz hvaležnosti zanje, smatramo za dolžnost nar<ram velikim prijateljem ln zaveznikom izza strašne vojne preizkušnje, da opozorimo na potrebo, ki je zanje in za nas enako važna ln katero se dosedaj še nJ polagalo dovolj važnosti. To Je potreba zložnega delovanja, katero smo mi pripravljeni nuditi za izvedbo miru. z enako iskrenostjo in vernostjo kakor snro prispevali k izvojevanju zmage. Naš naood Je, edini na Jugovzhodu Ev-
I rope, ostal od začetka do konca vojne na mejdanu ter je, najtežje ranjen, vzdržal do konca vzajemno borbo za veliki ideal svobode. Zato se je treba ozirati nanj tudi v mira, že vsled zahteve pravičnosti, zlasti pa v interesu vzpostavitve onih pogojev za stabilnost položaja na Balkanu. brez katerih bi bil v bodočnosti prav tako ogrožen, kakor je bi! v preteklosti. Naši prijatelji se izpostavljajo nevarnosti, da bodo izgre-šili svoj veliki cilj pomirjenia sveta* ako rešujejo balkanske probleme, 119 da bi pri tem reševanju v zadostni ifieri pripustili k sodelovanju onih, katerih se ti problemi neposredno tičejo, bodisi da gre.za vprašanje določitve državnih mej, ali vojne od* škodnine. ali za druga gospodarska ali politična vprašanja. Delegacija, kateri je poverjena obramba naših interesov na mirovnem kongresu v Parizu, bo uživala v tem oziru vselej fn v pclnj meri podporo vlade. Ti Interesi so bili zadostno formulirani v tej hiši ta se nahajajo v popolnem skladu z načeli mednarodne pravice. Nam ni treba niknkih poprav na našem stališču in na našili zahtevah, marveč naša dolžnost ie, da Jih branimo do krala kjerkoli sd so ogroženi. ŽJvo sočustvujemo s še neosvobrvienimi brati iz vseli m šili kratev. kjer trpe preganjamo zaradi svoje ljubezni do svojega naroda.
(Dalle prih.)
93. »lev.
Je valutno, Je glavno sredstvo takojšnja organizacija. Pred vsem:
1. naredba, da se žito, moka, živina, usnje in oblačilno blago rekvl-riraio za primerno nizko ceno. n. pr. (pšenica po 4 K za kg), in sicer pri veleposestniku, ki ima tega blaga po kaščah, pa čaka na višje cene, pri prekupovalcu, ki tudi kopiči. Takšnih ljudi je še dovolj In to zlasti po banatskih pustali. To organizacijo nakupa potom rekvizicije ima izvesti država,
2. Razdelitev dobljenega blaga se ima izvršiti potom občin, katerim pomagajo in svetujejo kontrolni organi, državni in stanovski (delavski ja uradniški).
3. Mera se ustvariti v Beogradu stalna komisija, sestavljena iz članov vlade, uradniških društev in strokovnih delavskih organizacij, k! bi eventuelno vendar potrebno rast mezd in prejemkov stalno regulirala, tako da se ne dogaja kriza vsakih 5 mesecev.	*
Te naredbe, kojih izvrševanje mora biti pod kontrolo vse prizadete javnosti, zlasti pa rekvlzlclja pri veleproducentu tn pri koplčarju blaga, bi vplivala in tako uredila naš glavni želodčni problem, da se lahko posvetimo ^državnim vprašanjem, uredbi valute, volitvam.
Seveda je ta uredba mogoča šele po koncu Stavke. Zanjo (in za uredbo uradniškega vprašanja) Je pa neizogibno, da se to, kar le, mirno odpravi. Prvo, kar je potrebno, so pogajanja o prejemkih in o sestavi mešanih komisij. Na železnicah je potrebno snmo PO sebi umevno, da se razveljavi sedanj! pravilnik In pokličejo zastopnik! železničarskih organizacij na dogovor o pragmatiki, ki mora priti, ne sme pa biti pretirana. Pmtipredlogov ZJŽ ne poznam, vsekakor se morajo vzeti v resen pretres In hitro.
Tn končno: Mislimo, da je obči pogof vsakega rednega dela, da se vendar enkrat prične ustavno Življenje. Pod diktaturo proletarifata nočemo biti. pod Protič-Korošcevo pa tudi ne. Prve goni k tej zahtevi obup. Rlednfe Da cinična želja po moči. Kličemo po taknPSriflh volitvah. Izvedenih pod nevtralno ali koncentracijsko vlado. Potem se bomo že sam! zimi! vladati In urediti svoje stvari brez kriz. Najboljši boj proti konra-ni-rmu je bol za državo tn proti poli-ličnemu hinavstvu.
Češke socialistične stranke.
Napredni socijalisti In sodjaflzadja.
Kakor sem že omenil, je nastala stranka naprednih socijalistov is opozicije Modračka tn Hudca proti vodstvu socijalno demokratične stranke in z izstopom teh dveh starih, priznanih praktikov In teoretikov iz stranke. To pa ni bii vzrok, to Je bil neposredni povod za novo stranko. Kajti stranka naprednih socialistov se ni rodila samo iz kritik« in obsojanja politike socijalne demokracije, temveč predvsem vsled tega, ker stoje pristaši Modračka (stranki pravijo tudi: Moči račko v ci) na čisto drugem stališču kar se tiče pota po katerem je treb* hoditi. Reči moram, da Imajo Mo-dračkovci najpreciznejše izdelan program za prakso svoje socijalisti-čne politike, s Čimer 5e nikakor ne trdim, da }e politika stranke tud! na 'drugih poljih dobra. V kritiko te se
Kulturne drobtine«
Borisa v Stankoviči Vrela krv.
Pod tem naslovom so izšle v zagrebški »Narodni knjižnici« najboljše ljuba vne povesti največjega sedanjega srbskega pisatelja Bore Stankoviča, o katerem je dejal Skerlič; »da je morda najjačS pripovedniškl talent, kar jih je kedaj imela srbska književnost«. Skerličeva sodba o .Stankoviču Je pravilna. Njegove povesti preveva ljubezen, .vrela krv«, kiv se vžiga in uničuje. Stankovič nam je v »Vreli krvi« naslikal vso sito ljubezenske groznice kmeta in malomeščana iz Vranje. Nihče v celi naši književnosti ni popisal ljubezni in mladosti s tako lirskim temperamentom kakor Stankovič. Lepo izdajo »Nar. knjižnice« Je opremil s sliko slikar Jožo Kljakovič. Knjigo toplo priporočamo. Stane broš. 7.50, vez. 10.50 K. Naslov: »Nar. knjižnica«, Zagreb, Vojnička, 13.
*
B. Nušič: Otočan Čovek. To izvrstno šalo popularnega srbskega humorista Nušiča Je pravkar izdala
»Humoristična knjižnica« v Zagrebu. Komedija vsebuje mnogo humorja in učinkuje zelo naravno. »Običan čovek« spada med najboljša Nuši*
ne spuščam, obravnavam samo teoretično program stranke.
Danes se strašno mnogo govori o socijalizaciji. Francoske delavske organizacije In ž n#mi vred menda vse mednarodne delavske organizacije bodo 1. maja uprizorile 24 urno demonstracijsko stavko za socijali-zacijo produkcijskih sredstev. Kaj pa socijalizacija je, oz. kako naj se Izvede, o tem ima pa malokdo Jasno predstavo Med socialističnimi teoretiki vlada v tej točki nesporazum in spor. Eni so za podružabljenje ali podržavljen je produkcijskih sredstev na ta način, da preidejo ta v last države ali občine. To Je program političnega kolektivizma na katerem stoje soc. demokratične stranke. Drugi hočejo izvesti socl-jalizactjo produkcije potom strokovnih zvez, to so sindikalisti, močno zastopani v Franciji. — Tretji so zopet za zadružno socljallzaeljo, ki pretvarja kapitalistična podjetja v zadružna In hoče današnji proizvajalni hi razdelilni sestav nadomestiti s kooperacijo (sodelovanjem) med producenti In konsumentl
Socijalizacija Je tedaj jako različen pojem. Beseda Je privlačna za mase in zato demagogi nikdar jasno ne povedo, kako si socijalizacijo predstavljajo, ker Je zanje boljše, da sf vsak svoje mfsll. Ne tako češki napredni socijalisti. Ti so v svojem programu jasno Izrekli, da so za prenos uprave gospodarskih podjetij na ljudstvo potom zadrug producentov (delavcev) in kousmneu-tov. Naprednim socijafistmn je praktično Izvalanle socljatizma v prvi vrsti vprašanje uorave. še-Je v pod-rejeni vrsti vprašanje boja In moči. Za uresničenje socialističnega družabnega reda po tej poti. fe treba gospodarske izobrazbe, % revoluci-Jonarno akcijo se socliatfzem ne uresniči, če se smatra socffaltzem za oni družabni red, ki pomenja v resnici svobodo za delavca Is ne le nove suženjstvo z izprememho kapitalističnih gospodarjev.
Iz teh vrstic je že jasno, da napredni socijalisti odklanjajo socijalno revolucijo, v kolikor je ta združena z nasiliem. Napredni socijalisti vstopilo v ono internadjonato, Id bo narodnostno pravična, ne pa v infcr-nacijonalo fooljševfške smeri. Narodnost smatrajo napredni socijalisti za višle kot posameznike Im razrede. I* tega |e tudi lasno kakšna bo nfihovn politika v četSc! republiki.
Doseda! stranka še nima nobenega poslanca, Ima pa nekaj dnevnikov fn več revfjafeifh' tednikov.
Velik »kod državnih uslužbencev,
Ufriutatuui vladi za odgovor.
V veliki dvorani »Utitona« Je Kilo včeraj ob 8. zvečer zborovanje. »Društva državnih nameščencev«. Dvourna in galerije so bile nab»to polne, zborovalcev, državnih nameščencev vseh kategorij. Shod je otvorll gospod LHleg, poudarjajoč važno d sedanje akcije •.** zope * o izboljšanje gmotnega potožaja državnih nameščencev. Prečita! ie pozdravno pismo Jr. Lemsža v imenu komunistične »Delavke scclallstič* ue stranke« (Vihar odobravanj), nakar Je prof. Rel mer obrazložil vzroke sedanjega gibanja državnih nameščencev proti draginja. -Govornik poudarja. Ja zamorejo državni
nameščenci napram širši javnosti In napram vladi opravičiti s krepkim poudarkom svoje zahteve in bodoči nastop. Stopamo v javnost ter poudarjamo, da ne odnehamo oj. svojih opravičenih zahtev, dokler niso do zadnje pičice uresničene. Od vlade moramo dobiti odgovor ne v času, ki ga bo ona dotočila, temveč v času ki ga bo oua določila, tem v času, ki ga bomo ml določili. Zadnfl dan ie 15. maj!
Z viharnimi vzkliki je shod % vsemi proti enemu glasu sprejel resolucijo prot. Relsnerja, ki zahteva naj se najkasneje do 15. maja sprejmejo uradniške zahteve, med drugimi: zopetno razliko v plačah raznih službenih kategorij oz. službenih dob, povišanje plač v štirikratnem Iznosu plač 1. novembra 1919
Otvoritev juridicne fakulteto
(Konec.)
.Predavate!! omenla potem karakteristične revolucije po raznih državah.
V Franciji, tipični državi za revolucije. se le uveljavila teorija, da ob-drže navadno zakoni kliub tetmi. da ie ustava padla, svoio moč še vnaprej. Po tem Izgledu smo se tudi mi ravnali ob prevratu. Toda pri nas so se pokazale še velike težkoče, ker niso ureiene kompetence in ker se ne ve, kakšno pravno moč imajo avstrijski zakoni napram našim zakonom oziroma naredbam. — Vpra šanle veliave starih, prelšniih med’-narodnlh pogodb le rešila st. ger-maiuska mirovna pogodba.
V drugem delu predavanja po vdaria predavatelj novi pojem revolucije. ki se izvaja v ustavnem živ-Itenfu Amerike. Ustava Ameriških Zedinjenih držav, katere Interpreta-čila ie poveriena sodnikom. Je menjavala svoj smisel tekom 130 let. kliub temu. da ie formalno ostala ista. To pomeni za izven državnega organizma stoječega opazovalca — revolucilo. V vsakem pravnem redu le neizogibno potrebno, da ima oblast pravico do interpretacije usta • ve. z interpretacijo pa ima tudi pra vlco spreminjati smisel ustavnega teksta, ker Je pravnovellaven fe oni smisel, ki ga določi interpretacijska oblast.
Ves sistem državnega ustroja Je
odvisen od tega. komu Je ta oblast Interpretacije poverjena. V kontinentalnem sistemu ima to moč parlament zaradi česar se rušitev ustave po parlamentih ne da pravnim potom kontrolirati. V Ameriki ima to moč nalvišie sodišče.
Glede Rusiie omenla predavateli, da se Je boljševiška vlada postavila na stališče, da le sovjetska Rusija nova država, Id nima s staro Rusijo nič skupnega, in da vsled tega tudi nima onih finančnih obveznosti, ki so vezale staro Rušilo. Ce bi se to načelo splošno uveljavilo, potem bi se lahko vsaka država iznebila svojih obveznosti z uprizoritvijo revolucije.
Mestoma ie predavateli apliciral svoia izvaianJa na sedanli državni položaj kraljestva SHS., na vprašanje kvorumu in na bodočo ustavo naše države. Predavanje le vzbudilo med vsemi navzočimi pravniki močno zanimanje in so «. predavatelja iskreno aklamirali po končanem pre davaulu. Predavanje le temeljit donesek k študiju naše bodoče ustave. »8FMminwi»i-u.u emu m
čev a dela. Cena knjigi Je 7.50 K. Razpošilja Jo »Humoristična knjižnica« >! Zagrebu.
m
JR. Doiuauovič: Kraljevič Marko Po drugi put megju Srblma I druge satire. Za Nušičem in Sremcem nas »Humoristična knjižnica« seznanja s tre tjim — morda naj večjim	pred-
stavnikom srbske satire in humoija. Kot čisti satirik zavzema Domano-vič brezpogojno prvo mesto v Jugo-slovenski književnosti. Originalna je bila misel uvesti kraljeviča Marka in njegovega Šarca med današnje ljudi, kjer končuje Marko svojo kari-Jero kot okrajni pandur, Sarac pa kakor tramvajski konj v Beogradu, j Vse to je treba čitatl in uživati. Tu- » (M druge povesti so dobre In zanimive. Knjiga prinaša tud! pisateljevo sliko in članek o Domanoviče-vem književnem delu. Cena ji je 7.50 K. Razpošilja Jo »Humoristična knjižnica, Zagreb.
♦
Dr. Štefan SegatBu, Naš sadaš-n]I ustavni pofožai. Zbirke političnih gospodarskih in socijalnih spisov IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. V doM, km se pripravljamo za volitev v konfiituanto, ki nai končnovelkvno uredi našo
državo, je največje važnosti, da vemo, kako Je prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna je njena dosedanja začasna ustava in oprava, pa kakšna vprašanja bo morala reševati konstituanta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsak jugoslovanski politik, jurist, P« tudi vsak Inteligent sploh. Dr. Sagadin, načelnik v ministrstvu za konstituanto nas z vsemi temi vprašanji m dejstvi seznanja na način, ki je na eni strani znanstveno utemeljen, na drugi pa razumljiv in zanimiv za vsakega lajika. Najprej govori o zgodovini In pravnem značaju ujedinje-nja. potem o nravnem značaju naše države in njenem ustavnem položaju o pravnem postopnju v državi po ujedinjenju, o današnji organizaciji uprave, o racionalnih osnovah za začasno ureditev naše upravne organizacije in o glavnih problemih konstituante. V dodatku objavlja pi-saelj še kriško deklaracijo, ženevski pakt In pariško resolucijo. Brošura je pisano v lahko razumljivi srbohrvaščini. Naroča se Pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Priporočamo jo najtopleje!
Vsekakor bi bilo želeti, da bi predavanje izšlo v posebni brošuri da se zainteresira najširša Javnost za ustavna vprašanja.
Po predavanju Je bUa skromna a Jena hi pomembna svečanost zaidi učena.
Nar. železničarjem II
IZJAVA
1 spreleta na zboru delegatov Zveze jugoslovanskih železničarlev v pe tek, dne 16. aprila 1920,
S svojimi nesocijalnimi ukrepi in z omalovaževanjem vseh upravičenih zahtev, te vlada privedla železničarje v obupen socijalni položaj. Vsled tega so imeli razni razdirajoči elementi priliko, da so izigrali železničarje v delanja, katerih se Zveza Jugoslovanskih železničarlev ne bi poslužila. ker ima navzlic bedi svojega članstva, še vedno pred očmi koristi celokupne domovine, katere razvoj hočeto onemogočiti v sedanjem težkem času številni notranji in zunanji sovražniki.
Promet stoji in železničar ne dela I Vlada ie edino kriva, da se štrai ka In zato Zveza jugoslovanskih že lezničaiiev ne bo podvzela nobenega koraka, ki bi ščitila reakciioamo vlado. Doyolj smo vlado opozariaii. več mescev smo se pogajali in opominjali vlado na nedogJedne posledice, ki bi nastale vsled nerazumevanja železničarskega vprašanja. Vlada prav dobro ve. kaj hočem železničarji fci je že tudi obljubila ugoditi vsem za titevam. Toda vlada te zatajila svoia zagotovila in ni ugodila železničarskim težnjam. Z uveljavljenjem pra vilnlka ie vlada povzročila krivico na katero ne morelo železničar!! molčati. Za vladinimi zagotovili, da bo zboljšala železničarlem položaj, mo-raio priti brezpogojno deJanla!
Zato zahtevamo:
1. Takojšnjo raz veljavi Joule pravilnika in s tem zopetno uoostavitev službenih razmer pred uveljavljen-lem pravilnika.
2. Uzakoniti se mora najkasneje do 1. mata 1920. nova službena pragmatika z vsemi protipredlogi Zveze Jugoslovanskih železničarlev.
3. Ko se ugodi našim zahtevam, prekinemo s vole pasivno zadržanje glede komunističnega štraika in na stopimo rodno službo. Pred nasto -pom službe se nam pa mora zagoto viti popolno varstvo proti poizku som skupin, da bi nas ovirali Dri delu.
Ponovno povdariamo. da le bila Zvezi Jugoslovanskih železničarjev vsiljena stavka izključno le vsied ne zmožnosti vlade, ki ni poslušala naših minimalnih zahtev pri neštetih pogalaniih. Zveza Jugoslovanskih železničarjev odklania vsako odgovornost za posledice zunanie in notranje političnega značaja, ki bi znale nastati vsled štraika.
Kot doslet bo Zveza jugoslovanskih železničarjev z vsemi svolimi silami delala na to. da država Jugoslovanskega naroda ne utrpi nobene Škode,
Prve ure stavke v Hani.
Na glavnem kolodvoru le včeraj točno q polnoči nastopilo nenavadno vrvenle. Nekateri časnikarji so oblegali prometno pisarno za informa-ciie. Vsi uradniki so bili resni, rezervirani. Železničarji so prinašali svetilke v denot. Zadnje lokomotive so se premikale po tirih v kurilnico. Tu-patam se ie čul rezek, samozavesten glas: »Lokomotivo v kurilnico! Napravi Jo mrztol« V prometni pisarni so se zbrali za polnoč VIŠJI uradniki ravnateljstva, posvetujoč se o varnostnih odredbah. Železničar!! sami. stoječi na peronu, so se tudi posvetovali glede varnostne in nadzorovalne službe. Izdalaia so se zadnia povedla. Skrbno so zaklenili vsa skladišča, vse lokale in tirade. Slednjič le pristopil lamplst ter začel ugaševati luči rta peronu. Postala le tema. Zaklenili so glavna vrata in pričela se ie splošna stavka železničarlev.
Vso noč so prihajali na kolodvor razni potniki, ki so povpraševali po odhodu vlakov in pričetku stavke. Tekom včerajšnjega dneva so s proge prispele v llubliansko centralo Še nekatere lokomotive, katere so stro levodle — Ljubljančani oklopili od vlakov. Vlake so pustili na prvi naj-bližli postaji v trenotku. ko le ura kazala polnoči. Sami pa so se odpeljali na lokomotivi v Ljubljano. Dolgi, rezki piski so se razlegali pred kolodvorom. kattt semafori so nemo stali, niso se premaknili.
» Vej kolodvor ie zabasan z dolgimi vlaki. Vseli lokomotiv niso mogli spraviti v kurilnico. V dolgih vrstah *He ob kurilnici. Na obeh državnih
kolodvorih Je tndl vse mirno. Sama na državnem kolodvoru v Šiški sl j« včeral nekdo dovolil, da Je dvakrat ustrelil v zrak.
Ob ranih Jutranjih urah je voia-tYVxa*e.d,° kolodvor. Stražo nad skladišči m kolodvorskimi objekti so Prevzel, stavkajoči. Postavili so močno črto nadzirateljev, ki ne pusta nobenega na kolodvor. ZlutraJ m te-kom dneva so se pred kolodvorom | zbirale gruče stavkuločih železničar-j iev. razoravliaioč o položaju, zlasti o pozivu dravske divizije ter skrbno zasledujoč še tako malenkosten pojav. Nekateri so silno obširno deba-tirali o »odznakih rediteljev«.
Beležke.
Davek na premoženje v Ceho-
slovaškl.
Češka narodna skupščina je brez debate spreieJa zakonski načrt, ki določa davek na premoženje. Ta davek le Drogresivep in fe odmerien po tei-te lestvici: 3% na premoženje do 200.000 K, 5% na premoženje do
3000otKUf 9i™na premožen*e 60 K. 13% na premoženje do
8.000.000 K, 17% na premoženje do
15.000.000 K. 19% na premoženje do
23.000.000 K. 20% na premoženja, k! presegajo 23.000 000 K. Obdavčene« mora plačati 15% v gotovini takol. ostanek pa v šestih terminih. Pri takojšnjem plačilu celega zneska se dovoli 10% popusta.
»Narodna obutev«.
Na Francoskem se izdeluje »narodna obutev« (Chaussure nationale) Do enotnem tipu in prodaja po conah, ki jih je določilo ministrstvo za trgovino. Moški čevlli veliaio 60 frankov, ženski visoki čevlji veljalo 50 frankov, Zenski šolnl veliajo 47 frankov, čevlji za dečke veljajo 52 frankov, čevlji za deklice veliaio 46 in 42 frankov, čevlji za otroke veliajo 32 frankov.
Francoski finančni proračun.
V francoskem parlamentu se razpravlja te dni o finančnih načrtih. Prinašamo iz referatov resumiran pregled izdatkov in dohodkov, ki tih bo imela Francija za leto 1920. — Izd alk i:	1. Navadni budget
17.500 milijonov frankov. 2. Izvan-redni budget 7.508 milijonov frankov. 3. Stroški, ki Jih bo morala pokriti po mirovni pogodbi Nemčija 22 miJiiard frankov. Skupaj- okrog 42 miliiard frankov, če se od tega zneska odšteie nekaj realiziranih tirja-tev (v glavnem dosedanje plačilo Nemčije) t. i. 8 milijard, ostane 39 milijard frankov, ki so v proračunu za letošnje izdatke. -—Dohodki : Stari davki 11 milijard frankov, novi davki okrog 7 milijard frankov, likvidacije zalog 3 milijarde frankov. Dohodkov iz bonov »Narodne bram-be« 21 miliiard frankov. Skupaj: ca 42 miliiard frankov.
BORZA.
LDU Zagreb. 15. aprila. Ameriški dolarji 14.700-15 000. avstrijske krone 66-68, angleški funt 620. francoski franki 10, nemške marke 265-292, italijanske lire 685-70(1.
LDU Dunaj. 15. Valute: Nemška marke 405, švicarski franki 3675, francoski franki 1150. italijanske lir«. 800. angleški funti 840. dolarji 200, carski rublil 265; kurzi v prostem prometu: Zagreb 128-142. Budimpešta. piačfla v de«arin poštne hranilnice 96-110, plačila v žigosanih bankovcih 100115. madžarski žigosani bankovci—.—, Praga 320-335, Varšava in Krakov v ooJlskih markah 130-140, čehoslovaškl bankovci po 5*;oe K 325-345. hianJši bankovci 330 350, novi dlnaril 575-626.
LDU Curih, 15. (ČTU) Berlin 9.34 Holandija 207.50. New York 551, London 22, Pariz 33.75, Mtlaa 24.50, Bruselj 36.75. Kodirni 103, Stockholm 123, Krlstianiia 109, Madrid 99.40, Buenos Aires 240. Prag* 9.10, Zz/greb 3.50, Krakov 2.40. Budimpešta 2.60, Dusiai 2.80-2.90. avstrijske žigosane krone 2.80-3.20.
-f- Plovbeno organizacijo Ilnmburg — Amerika — Ltaie, katera Je sedaj nemška last, kupujejo Američani. Tozadevna pogajanja so Že v teku. Amerika zavlada na ta nacm nad novimi šestdesetimi pomorskimi zvezami med Ameriko in Evropo.
-f- Svetovna potreba bakra dosež« v tekočem letu višek. Potrebovalo s« ga bo nad 2970 mil. funtov kg.
-f- Tečaj livre — šteriinga se J« zadnji čas na svetovni borzi zopet zboljšal.
-j- Mednarodna iziožoa pohetiolskib strojev in drugega orodja se bo vršila v najkrajšem času v Lvovu
Dnevne vesti.
— Čudni pojavi Naročnik is Kamnika nam piše: Tudi Jaz sem s« Čudil, da Je deželna vlada poslala k sprejemu čeških legionarjev dr. Hubad*!. Naj zaupam v karakteristiko tega gospoda in njegovega Jugoslovanstva sledeč dogodek: Ko se je med vojno vrnil na kratek dopust iz Dalmacije v Kamnik, pravil nam Je uradnikom pri glavarstvu z velikim zadoščenjem, kako se justificirajo sumljivi Dalmatinci. In dr. Hubad le pristavi] razvnet v svoji avstrofilskl duši: Ako bi imel jaz govoriti, ali odločati, bi dal vso dalmatinsko inteligenco pobesiti! T^ke ljudi gojimo sedaj na naših jugoslovanskih prsih! Zakaj ne gre v Nemško Avstrijo? To bob človeka, ki je moral cel čas vojne gledati nad sabo Damoklejev meč p. v., kakor jaz in še 10 drugih zavednih Kamničanov.
— V spomin na Dražo Pavloviča PredsedniŠtvo narodnega predstavništva bo izdalo v spomin na pok. Dražo Pavloviča spominsko knjižico z biografijo in sliko pokojnika.
— Angleško odlikovanje rektorja beograjskega vseučilišča. Dolgoletnega rektorja beograjskega vseučilišča dr. Jovana Cvijiča je odlikoval angleški kralj z najvišjim angleškim zlatim redom s patroosko svetinjo. Odlikovanje pomeni priznanje angleškega kralja za Študije v geografiji in geologiji. Ta red po-deljufe angleški kralj vsako leto samo enemu učenjaku.
— Utnri je v Mrmakovem 10. t. m. Oton baron Apfaltrern, graščak na Križu pri Kamniku. Pokojnik je užival v gospodarskih krogih velik tlcVd. Bil je v gospodarskih vprašanjih strokovnjak in je uvedel na svojem veleposestvu na Križu res vzorno gospodarstvo.
— Umri je v Beogradu korvetnl kapetan Slavomir Drachsler iz znane ljubljanske rodbine.
— Obmejni komisar dr. I, Stefančič se Je odpovedal državni službi.
— Medicinskim fondom je daroval gospod dr .Fran Kogoj, okrožni zdravnik na Jesenicah mesto venca na krsto v Pragi umrle cand. med. Mire Roginove znesek 100 K.
— Dva vagona tovornega vlaka zgorela. 13. t. m. sta se na progi med Pesnico 4n Št. Ujem vnela dva vagona tovornega vlaka. V eden vagon, naložen s slamo zavitimi stekli za petrolejke, fe priletela iskra iz lokomotive ter ga takoj zažgala, drugi vagon, v katerem so se nahajale blagajne, se je vnel od prvega. Ogenj so pogasili. Skr«la znali skoro milijon kron.
— Kdo od vračajočih se niških ■ujetnikov ve kaj o mojem sinu Karola Tanko? Bil je trgovski sotrud-nik pri J C, Mayer, to mi je zadnjikrat pisal 5. avgusta 1917 Iz Omskega v Sibiriji, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu na naslov: Fr. Tanko, Ljubljana, Karlovška cesta, št. 12.
Ljubljana,
— Z ljubljanske univerze. Redna
predavanja v letnem semestru se prične na vseh petih fakultetah v ponedeljek, dne 19. t. m.
=3 Zasebni uradniki! Včeraj Je preminiti naš dolgoletni član g. Anton Cvet, uradnik »Zadružne zveze«. Dolgotrajna, mučna bolezen Je popolnoma izčrpala vse njegove prihranke kakor tudi od njegove fata-joče matere. Zato prosimo cenj. tovariše in tovarišice, da v znak sočutja nabirajo med seboj prostovoljne prispevke za kritje stroškov pogreba, ostalo pa naj bode kot prva pomoč materi. Prispevke nabira risama »Društva zasebnega tnradnl-štva Slovenije.« Odbor.
= Občni zbor slov, zdrav, društva v Ljubljani se vi* dne 6. maja t, i. ob 3. ur! popoldne v magistralni dvorani, s sledečim sporedom! L Volitev predsednika. 2. Zakonski načrt za zdravniške zbornice. 3. Volitev v pokrajinski zdravstveni svet. 4, Častni sod. 5. Slučajnosti.
_ Ustanovno zborovanje grenit-Ja tiskarjev. Mestni magistrat v Ljubliani, kot obrtna oblast, sklicuje ha podstavi določila 8 119 a obrtnega reda ustanovno zborovanje g remija tiskarjev za Slovenijo dne 27. aprila 1920 ob 10. ort dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: !. Naznanilo bbrtne oblasti glede konstituiranja zadruge, 2. Volitev načelstvu, 9. Slučajnosti.
v ^, Koncert vojaške godbe fo P. Z. »Ljubljana« priredi v nedeljo 13. aprila _ ob 8. url zvečer v Unkmn Vicencijeva in Elizabetna družba, da odoomora težkemu uboštvu naj-
revnejših slojev la uspešno deluje med zanemarjeno mladima Po koncertu Je prosta zabava in srečoiov. Vstopince po 6 K za osebo se dobe v predprodaji v trgovini Cešnovar, Stari trg, in Ntčman, Kopitarjeva ulica. Ker je prireditev docela nestrankarska in gre za odličen čin plemenitosti: tešiti uboštvo in mladino dvigati k poštenju — nal bi sl vsak štel v dolžnost, da prireditev posetl. Pomagajte nam, delujmo s skupnimi močmi!	—	K.
= Odmev železničarske stavke. Po polnoči. Stavka železničarjev Je pričela. Na kolodvor pride čedno dekle. Dalje ne more, odpeljala bi se rada domov, ker je brez službe. Stanovanja nima. Dobi na ulici vljudnega gospoda. Iščeta po hotelih prenočišča. Zaman. Gresta ven iz mesta po Lattermannovem drevoredu. Naenkrat začne klicati dekle na pomoč. Prihiti stražnik, areMra gospoda in ga odvede na policijsko ravnateljstvo. kjer ga pridrže čez noč. Dopoldne se je završllo pred »mirovnim sodnikom« zadnje dejanje. Deklica odločno zahteva: »50 K naj ml plača, ker Je on kriv, da sem si zamazala obleko.« Gospod Izvleče denarnico: »Tukaj Je sto kron!« Sprijaznita se zopet, par podpisov ia noka v rok! odideta na cesto.
*= Verižnlk In štrajlc. ZJutTaJ pride na giavni kolodvor poznan ljubljanski veriinik. Železničarje, mirno stoječe povprašuje o vrhniškem vlaku. Odgovore mu: »Gospod, treba bo nabrusiti noge!« Takoj »e oglasi kočijaž Tone: »Vas bom pa peljal za 200 K!« Verižrtik osorno: »Raje z avtomobilom. Je ceneje.«
= Vlom. Gospod Anton Steiner je včeraj na vse zgodaj zjutraj javH stražnici, da Je bilo okoli 1. ure ponoči vlomljeno v njegovo prodajalno na Opekarski cesti. Tekom tega tedna le bilo že trikrat vlomljeno v razne prodajalne na periferij mesta. Siška-Vlč-Tmovo. Skozi obstransko okna katero 9o razbili, so te vlomilci splazili v prodajalno. Skoz: okno so odnašati razno špecerijsko blago ob brleči sveči. Izpraznili so vso zalogo prejšnji dan prejetega tobaka za 1500 K. Odnesli so tudi na novo prejetih 30 kg sladkorja, dalje 1800 K vredno usnje v množini 14 kg, 10 zavojev sveč. eno sobno puško in — hortblle dleto — precej pisemskega papirja In kuvert Na mestu nedotaknjeno so Pustili eno vrečo zrnate, fine kave, moko in rezance. Očivklno ne občutijo lakote! Odprli «o blasalniškl predalček, kjet pa so našli samo papirnati drobiž slavnega stolnega mesta Ljubljane. Iz Jeze, da Je blagajna prazna, so drobiž na tleh sežgali. Drugih spo minov niso pustlH. Sklepajo, da te vlome uprizarjajo dobro organizirali vlomilci, ki »o ali vojaki, ali pa samo oblečeni v vojaške uniforme.
«* Oddaja košnje. Mestni magistrat bo prihodnjo nedeljo ob treh popoldne oddal nekaj mestnih potov in stradonov na Ilovici In v Črni vasi, prihodnji četrtek ob desetih dopoldne nekaj travnikov na Ljubljanskem gradu In prihodnjo soboto (na sv. Jnrja dan) nekaj mestnih potov v Trnovskem predmestju potom javne dražbe v zakno. ZdražiteUi se vabijo k dražbi.
Maribor.
Državna stanovanjska komisija v Mariboru sprejema odslej prošnje samo v slovenskem tezikj.
Mal! ulični napisi s hišnimi številkami so dospeli tar se že nameščajo na mesta nekdanjih starih nemških napisov.
Koncert Dijaške kuhinje, ki bi se moral vršiti včeraj, se je radi *mrd E- ravnatelja Schreineria. ki Je M predsednik Dijaške kuhinje,
2: «*«• ob *»• «1 vstopnice veljajo za ta dan.
Poučni tečal za navifanle cen se fe vršil v soboto, dne 10. t. m. na dvorišču artilerijske vojašnice v Mariboru. Prodalall so se vojaški komjl na lavni dražbi. Prišlo le mnogo kmetov, a večinoma zastonj. Tisti srečni, ki Hm je bila morda milejša in ihn spravila kakšno kljune v roke. so Plačevali neverietne vsote. In kdo Je bn temu kriv? Kakor vedno to povsod — zopet lud. Neki g. Molčinskl iz Zagreba Ve s svojimi sodrugi postopal sledeče: Prvi koal je imel sktlcno ceno 1000 K. Molčinskl Je ob-Ilubfl zanj kar 3000 K iu konj mu Le ostal Kmetje so osupnili, a bili mirni. Ko se le oa Igra nadaljevala In ie šlo vse v roke čifuta, ie nastal grozen hrup. Kmetje so protestirali, komisija pa se je opravičevala, češ. da Je to lavna dražba ta da grede kun« *
Šibijo. Kdo toral navija cene? Kdo Je kriv vedno večle nezadovoljnosti, vedno rastoče draginje In vednih delavskih stavk. Gotovo ne kmet. id dela od zore do mraka, ampak oni krvosesi, kj bogatijo na račun kmeta In delavca! Ne bi bilo umestoele, da spravi država sama kon)e v Srbijo ta iih proda tam kmetom? Kam pa le nameraval g. Molčinskl s konji. (—< bilo iih je 106 —) ki so stali v hlevu gostilne Rapoc? Najbrž iz LJubllane čez Maribor v Srbijo?! — Merodajno gosnodle. odprite vendar oči!
Neznani zlikovci so pred nekaj dnevi ukradli g. Pečniku eno samokolnico, dva sedeža z lovskega voza in eno svetilko. Občinstvo se svari pred nakupom.
Celje.
Mezdno gibanje trgovskih l*®-
stavljencev se je pričelo v Celju. Kakor se Čuje, stoji večina trgovcev na stališču, da so zahteve na-stavljencev upravičene, le nekateri trdiovratneži se tem res upravičenim zahtevam upirajo, žalostno Je, da so med temi poslednjimi večinoma takšni, ki so med vojno obogateti, ta bi tem lažje pošteno plačevali svoje uslužbenstvo. Ti gospodje so se seveda navadili izkorišče-vanja, pa bi še radi nadalje vlekli kapital iz bede svojega u služben ega osobja. Svarimo brezpogojno gospode naj ne Izzivalo do skrajnosti. Želimo, da ae doseže sporazum brez nepotrebnih razburjanj.
Pešizlet celjskega »Sokola« v Šmartno. V nedeljo, 18. t. m. pr'red! celjski Sokol pešizlet v Šmartno v Rož. dolini in sicer za članstvo, dijake In trg. In obrtni naraščaj. Zbirališče pri mestni osnovni šoli. Odhod ob 13. url.
TUJSKO PROMETNE VESTI IZ BOHINJA,
Kakor lani Bled, se pripravlja tudi leto« Bohinj z vso vnema da sprejme letoviščnike ta turista ter da popravi kolikor mogoče rane, Id mu Jih je zadala vojna- Prometno društvo za Bohinj, kojega delovanje Je bilo vsled vojne prekinjeno, stopa na novo prerojeno z žilavimi močmi na plan. Kot njegov prvi uspeh Je treba zabeležiti upeljavo posebnih osebnih vlakov na progi Jesenice-Bistrica-Bohtojsko jezero, tako da traja sedaj vožnja It Jesenic do Blat rice «amo tričetrt ure. Razen obstoječih dveh vlakov, se upelje ie poseben turtstovski vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 5.17 url In dohajal brez prestopanja na Jesenicah v Bistrico ob 8.34. Ta vlak se bode vračal iz Bistrice približno ob 8. uri zvečer in bo prihajal v Ljubljano ob pol 12. uri ponoč. Ta vlak bo hnel zvezo tudi s Koroško. Upati je, da se otvori že s 1. majnikom.
Pot od hotela Zlatorog k Savici, ki fe bila lani Se zelo slaba, je po prizadevanju generalnega komisarijata za tuiski promet temeljito razširjena, popravljena in ograjena. V kratkem se postavilo pred kolodvorom in na drugih krajih Bistrice kažipoti celega Bohinja. Prometno društvo bo skrbelo tudi za markacijo vseh manjših izletov, za markacijo večjih planinskih tur pa bode skrbelo planinsko društvo, oziroma njega podružnica v Radovljici. Letos se otvorljo ob Bohlniskem jezeru tudi hotel Sv. Janez in pa vila Royal, ki jo je kupil od prejšnjega lastnika Muhr-a Jugoslovanski generalni komisarijat za tujski promet v Ljubljani; hotel Zlatorog je pa itak že otvorjen. Avtomobiliste, ki dohajajo že sedaj v Bohinj se opozarja, da se je cesta iz Bistrice na jezero, ki Je bila vsled vojne v najslabšem stanju, temeljito posula z gramozom, tako da za enkrat še ne kaže po njej voziti z avtomobili. ne da bi ti občutno trpeli.
V nedeljo, dne 11. aprila se je vršil v prostorih procvitajočega hotela Markeš v Bohinjski Bistrici izvrstno obiskan shod prometnega društva za Bohinj, katerega so se udeležil! poleg zastopnikov poverjeništva za Javna dela in generalnega komlsarl-fata za tujski promet tudi zastopnik državnih železnic, gozdnega ravnateljstva in mnogp drugih odličnih' gostov. Iz poročila tajnika je bilo raz-vldeti, koliko lepih nalog si je stavilo prometno d-uštvo In kako dobro bode letos preskrbljeno za tujski promet, ako se uresničijo vsi načrti društva. Na koncu shoda ;e imel društveni tajnik g. Alfonz Mencinger Izvrstno predavanje, v katerem Je v poljubnih besedah raztolmačil veliki pomen, k! ga ima tujski promet tud! za domače kmetsko prebivalstvo.
. Vsem ljubiteljem našega prekrasnega Bohinjki priporočamo letoa naj-fctalei« (zleta ati p« delita bivanj* V
teh prelepih planinskih krajffit kjer bode za udobnost gostov vae preskrbljeno.
Jugoslovenska Matica.
Za »Jugoslovansko Matico« so
darovali o priliki srečnega ta veselega snidenja pri Zeksarju: N. Cep K 20.—, F. Celhar 5 K, S. Breznik
5 K, L Ratej 5 K. N. Race 9 K, I. Rerntaš 14 K, A. Pristov 10 K, F. Zajec 5 K, F. §imenC 5 K, M. Kaj-
«“fež 6 K, M. Bizjak 4 K, J. Muzar
6 K, A. Kaučič 20 K, .!. Vrančič 14 kron, N. Snamič 14 K, Neimenovan 20 K, skupaj 162 kron.
NSS.
Zbor delegatov Narodno-aoclJafne
Zveze, sklican za jutri, v nedelto. dne 18. L m. ie zaradi železničarske stavke preložen na nedoločen čas.
Vodstvo NSZ.
Aprovizacija.
Nove sladkorne Izkaznice se bodo Izdajale le pri osrednji krušni komisiji na magistratu, ta sicer: za L okraj dne 19. aprila; za II. okraj dne 20. aprila, za III. okraj dne 21. aprila; za IV. okraj dne 22. aprila ; za V. okraj dne 23. aprila; za VI. okraj dne 24. aprila; za VII. okraj dne 26. aprila; za VIII. okraj dne 27. aprila: za IX. okraj dne 28 aprila; za X. okraj dne 29. aprila. L Te dneve morajo priti po Izkaznice vse stranke, ki so dosedaj dobivale sladkorne izkaznice. 2. Za stranke, ki niso dosedaj dobivale sladkornih izkaznic, to .ie za člane Vojne zveze ozir. Nakupovalne zadruge ter za železniške uslužbence, se določijo posebni dnevi za izdajo Izkaznic. 3. Izdajalo se bodo tri vrste izkaznic: bele izkaznice s Številkami za trgovino, modre izkaznice s številkami za mestno aprovl-zacijo in modre izkaznice brez številk za gospodarske zadruge. 4. Člani Samopomoči te Splošne gospodarske zadruge naj zahtevajo modhre sladkorne Izkaznice brez številk ter naj Jih takoj oddajo pri Samopomoči, ozir. pri Splošni gospodarski zadrugi, ker bodo po oddaš sladkornih kart dobivali sladkor na svoje članske knjižice, katere morajo prinesti s seboj, da se vanje zabeleži število oddanih kart.
5.	Stranke mestne aprovirsdje, to so tiste, ki so dobivale cenejšo moko pri mestni aprovtaacljf, naj zahtevata modre sladkorne Izkaznice
In. Hotič pri LitM, Y nedeljo 18. t. m. se vrši velika vrtna veselica pri g. Pavlihu v Zg. Hotiču. Začetek ob
15.	uri. Na sporedu Je: srečoiov. šaliiva pošta ta ples. Svlra godba Iz Zagorja. Vstopnina 4 K.
Kočevle. Pred neka! dnevi se te zgodila velika nesreča v premogovniku v Kočevju. Na mestu, kamor spuščajo od premogovne tehtnice polne yozove po tiru ©roti postaji, so se Igrali otroci. Vedno se opozarja roditelle, nai pazilo »a svojo deco, a ti se še hudnielo. da se otroke pre • ganla. Ko so se otroci igrali to obešal! po vozeh Je nudi 54etni deklici spodletelo in padla le pod kolo v trenutku ko so pognali zopet voz od tehtnice po tiru. Deklici le šlo kolo črez cel život, da 1e bila vsa razmesarjena. Ko le ležala pod vozom, je še klicalo mater na pomoč, seveda prepozno. Crez nekal ur le zdihujta. Deklica le bila hčerka delavca v premogovniku. Starši pazite ua svojo deco!
Kočevje* Pred nekaj dnevi so bili tu nabori. Gostilničarji so dobili ukaz zapreti gostilne, a so nekateri vkljub temu prodajat:, seveda nemške gcutl ne AH za ts ne velja odredba okrajnega glavarstva? Nekaj nabornikov Kočevarjev Je seveda klicalo po mestu »Auf-vvichs« — pa so Slovenci bolj pametni in so mirno šli mimo. Marsikoga pa sov oči zbodle »frankfurtarce«, ki 80 Jih nosili tl pobalini. Ali niso, gospodje orožniki, frankfurtarce v Jugoslaviji prepovedane? Prosto se pusti letati te pobaline, da izzivajo Slovence. Dalje se Kočevarji pritožujejo, da se jih pri postajni blagajni noče poslušati v njih lepi Kočevščl-nl. Ker so želez«, uradniki tako zavedni fa hočejo, da se zahtevajo vozni listki v slovenskem jeziku ali vsa Imena postaj pa že Kočevarjem nt prav. Kočevar*! Laibach sploh ne eksistira več ampak samo Ljubljana in tudi Mltterndorf ni več na Kranjskem ampak'Stara cerkev. Vsa čast zavednim slovenskim, železniškim uradnikom v Kočevju. V
trgovinah znajo nJovensko a vsake-*
a Številkami, ker bodo na te izkaz« nlce dobivale sladkor v vojni pro» dajahii na Poljanski cesti št. 15 6. Stranke, Id niso člani Samopomoči, Splošne gospod, zadruge, mestne aprovizaclje to tisti, ki ne dobivajo sladkorja v Vojni zvezi, oziroma na železnici in ki tudi niso nikjer do* bivali cenejše moke, nag zahtevajo bele sladkorne izkaznice s številkami ker bodo dobili sladkor pri trgovcih. 7. Rujave sladkorne izkaz« ice, k! jih imajo stranke že v rO* ah, so do preklica še veljavne ta naj Jih torej stranko shranijo.
Telečje meso od telet »Vtiovče* valnice za živino in mast« bodo prodalall v soboto, dne 17. t. m, sledeči mesarji: Smollan, Ocvirk. Anž>fi, Kocjan, Selan, Janež, Petrič. Rihtar mlalši, Cuzak. Lebn. Sme. Žabjek, Preseli. Zupančič. Janežič. Dolničar, Prepeluh ln Žganjar. Vsak teh mesarjev ie dobil v razprodalo tri teleta, Janežič pa Je dobil pet telet. — Kg prednjega mesa vella 19 K. ter kilogram zadnjega mesa 20 K. — Vsaka stranka dobi nalveč 1 kilogram mesa. Istočasno navedeni mesarii ne smelo orodalatl mesa na lastno ceno kupljenih telet, če lih pa prodajajo, pa lih morajo oddati po zgoraj navedeni ceni.
Književnost in umetnost.
Važne carinske knjige. Da ustreže potrebam občinstva vobče, posebno pa zahtevani trgovskih ln In« dustrljskih krogov, kakor tudi uradnim potrebščinam, je delegacija ministrstva za finance za Slovenijo In Istro v Ljubljani Izdala v slovenskem prevod« »Carinski zakon * dne 23. Januarja 1899«, ki je sedaj veljaven za vse ozemlje naše države. Ker je v korist občinstva, da se seznani z določili tega zakona, opozarjamo prizadete kroge na slovenski prevod teh predpisov. Knjižica ae dobiva pri delegaciji minsfrstvs n finance v Ljubljani po 10 kron za Izvod. Obenem opozarjamo tudi na brošuro »Seznam predmetov, ki so oproščen! plačanja carine ob uvozu v tuzemstvo Iz pogodbenih držav«. Brošura se dobiva lstotam po 2 K Izvod. Tud! se prlpravlje slovenski prevod »Zakona o splošni carinski tarifi z maksimalnimi ln minHamnb ml postavkami to pravili o tari * carinsko tarifo vred«, ki Izide v najkrajšem časa v obsežni knjigi. Cena JI bode 40 kron. ter se že sedaj sprejemajo naročila nanjo.
ga nahrulijo nemško Četudf vedo, da Je Slovenec. Oblasti obrnite malo več pozornosti na to mestece sicer m ta zalega razpase to potem im prepozno. Saj so že hoteli imeti samostojno škofijo ta svojega nemškega škofa; tega niso dosegli, imafo Pa dekana Župnika, to je vedno naklonjen z vsem kar Ima le Kočevarjem, Slovence pa sila nerad vldf. Naš vladika ljubljanski knezoškof bi storil najbolje ako tega moža penzilnnlna ta pošlje v kako zavedno slovensko faro, kjer b! ne mogel mnogo škodovati, sem pa postavi navdušenega Slovenca-Župnika. Kočevarji kaj n« »Stara navada Je železna srajca« a m! vam rečemo t'
»K temu treba se privadit »s prvo sicer težko bo«.
Konjice. Na Hrvatskem so prijeli nekega Starovašnika. c večlo množino krivo koiekovanega denarja. Denar sta ponarejali hčeri trgovk«
H.	Iz Konjic. Našla se Je baje večia svota denarla a ponarejenimi kolki ln štampiljko. Obe gospodični sta Izročeni roki pravice. Pripomniti ie. d* so to zdo zagrizene nemčurke. 0! poteku preiskave bomo poročali.
Zreče. Proga Konjice-Zrečo se dela podobno babilonskemu stolpu. Med voino so pričeli Rusi. nato -nadaljevali Italiianl in sedaj Slovenci, ki lo pa tudi niso zgotovill ker se delavcem premalo plačuje. Zidarjem s« plačuje dnevno or! osemurnem delu 32 K. kar le pač pri tej draginji premalo, saj dobe pri zasebnikih 30 K' in dnevno hrano: vsled tega so zapustili delo nri železnici. Proga je gotova. poslopja na nol dovršena, tako da bj bilo v teku 3 tednov lahko vse dovršeno. Železnico nutao potrebujemo. ne le za osebni, marveč za tovorni promet. In bi se Ista prav dobro rentlraln. Upamo, da bo lužna Železnica v tem oziru želi! ljudstva ustregla ta delo pospešila.
—ohimji a—   Mirna vini «wwn mi »—ar m«——m >im
Izdajatelj in odgovorni urednik} v Anion Pesek. iTisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Pokrajinske vesti.
JUGOSLAVIJA* dne aprttft 1»,
Slavnemu ofrftngftro se priporoča
glas! v »Jugoslaviji" imajo naj- flft boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita #
KAVARNA CENTRAL
svira vsaki večer v restavraciji ltts-«g“ V Gosposki ulici štev. S, Točijo se pristna vina, vsaki dan sveže pivo, izborna domača kuhinja. Za obilen obisk se najtopleje priporočata
Ivan in Nežika Kočevar.
pote« Zmajevega Q«bitajnes«j motta.
Lastnik St©V/O
B2? 5£VEP»
Tiskovine vseh vrst
Naročila sprejema iodi npravništvo ^Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra eeeta in v Ptuju. Prešernova ulica.
Vent en groe. — Parfumerie des Flenrs do France,
Prodaja na debelo.. Parfumerija cvetja Francije,
Oblastveno od deželne vlade izprašani koncesijortirani
Ljubljana
drobna, bela v vrečah po približno 50 kg A K 8‘80 za kp so dobi pri tvrdki
*T srce segajoča povest slovenskega dečka is svetovne vojne j«
««Dora”
Napilil dr. IVAN LAH.
Cena a pcMnino vred K 6 90. RsijioSija *. Zvezna tisk. v Ljubljani.
J. KASTELIC Ml imnli mm S™« „'»»»
po najnovejilh krojih.
IM nohtov. Motni atei e 20 iziliMi ujfla. oblik za to to goijjofle. Itoaloiie —motferaizlTBvSe oblek - prenaielanie loketn iz saloMklb nkiDj.
Iz Švice došla večja množina prvovrstnega platna in žime ler svile in MObanca za stroje. — Drio Izvršujejo le prvovrstni delavci.
Naročila izvršujem že v 8. dneh.
HT Uradnikom In stolnim naročnikom popust. gp|B
M Inozemstvu Izpra&ant krojaifti mojster
Novo mesto 113,
roti hotela Kokltč. Istotam >bi jedki kamen, za kuhanje mila in kolomdz. M6
mmmmmmmmmmmmmmmmmmam	gorčičeva	uliea	8.
Priporoča raznovrstne palme in vrtnice, različne najfinejše sobne cvetlice v loncih; dalje naj večjo izbiro zelenjadnih sadik in vrtnih cvetlic. Izdeluje po naročilu vsakovrstne šopke in vence.
Sprejema tudi privatne vrtove v najplodonosnejSe gojenje.
A. ČERNE
«= GRAVEUR —
857
LJUBLJANA
DVORNI TRG 1.
S. Potočnik, Ljubljana
SeifiRburgeva ulica Stcv. 6/1.	(
P. n. občinstvo opozarjam, da se nahaja moj modni atelje 1« v	>; n«w	j
nadstropju tn ne tndi v pritličju imenovane hiše. — 2a	princ ženo	g
,	blago garantiram.	520	g
lnlen«r
l.ln2. snopič: Val. VCCfltlk izbrani epiri. Broš. 3 K. 8.—e. snopič : CiaudesRitiS lccmedija v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Glonar. Broš. 8'-— K.
6.—®. snopič: <Sa«BJ® gBCZCŽO. Povest lz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10’— K, vez. 14*-— K.
10,—12. snopič: Bel® noči. Hall junak. Spisal F. M.
DoBtojevskij, preložil ds. Vlado Borštnik. Broš. 10*— K, vez. 14*— K. 18.-15. snopič: Mej® življenj® Spisal Ivan Cankar. Broš. 10’— K, vez. 14’— K.
"OU i	 ^	ii^——
KNJIOOVODKINJ«	556
prvovrstna moč a večletno prakso, samostojna v slovenski in nemški korespondenci ter vaeb pisarniških delih, sc sprejme prott dobri plači. Hrana in stanovanjc v UŠI.
FRANC DOLENC, trgovina s ipec. in kolon, blagom, - KRANJ.
erfg)"" ■’   *.......    ■»■AJ*"..................     "	'VES,
cele wag®n@ '
\| JI	takol od skladUKa IPwli dobavila tvrdko i
Ferdo Sert, Maribor, Ma 21.1
Briofavi: SERT, Maribor. - Tel. Interurban it. 359.
Konji! npieu vrste po naročilu Izdeluje v lastni delavnici In razpošilja na zahtevo po najnižjih cenah
Ivan Logar sedlar, Gosposvetska, cesta št. 13. Ljubljana.
Kupujem In prodajam
vse vratc slatine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preprogo, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Ronee-sijoniran posrodovalee pri prodaji in nakupu posestev tn nepremičnin. Albert Derganc, brivec la starinar, Ljubljana, FrančiSkanskg ul. 10-
jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg Wolfova ut, 1.	S-.«	Podružnica	v	Murski	Soboti,
E	■	~	Tsltfon	94.	-....   -
=z	Sprejema	=
hranilne vloge in vloge nn tekoči račun ter jih obrestuje po A V
=; Hranilne vloge =
na knjižice 2,808.412'— K, na tekoči račun 2,496.084 59 K.
l.	Daje .........—
posojila na vknjižbo, poroštev in trgovske kredite.
=	Financira	=
f trgovska in industrijska podjetja.
Panami promet nad 20 mlllion&v &
"ni—------------**	~nc^0-'	.—r-=rs£Sfe'
Razglas.
Konkurenčni načrti za zgradbo uradnega poslopja Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani bodo v smislu razpisnih določb razstavljeni javnosti no vpogled v državni obrtni Soli v Ljubljani od 18. do vštevšega 25. aprila 1.1. v učni sobi štev, 6 — I. nadstropje. Obisk Je dovoljen v dobi razstave vsakega dne od 8. —12, dopoldne in od 2. — 6. pop. Projektanti osnutkov, ki niso bili odlikovani se vabijo, da Izjavi,?« oo želijo, da ec njih osnutki razstavijo pod njih imeni.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1920,
TiMshi praiBte&a Anite i liiijasi
velikost 920><1Ž0 kompletne z cevmi, tudi rabljeno, kupim 6—12. kosov. Ponudbe z uvedbo iiajnižje cene je poslati m uporništvo „ JUGOSLAVIJE".	54?