•t 151
V  Gorici, v četrtek dne 31. decembra 1908.
Tefia) X1XU!II.
lina]a trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek i a sobito ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti nrejo»ana ali v Gorioi na dom poSiijana:
vse leto       ........15 K
Posamične številke stanejo  10 vin.
„S0ČA" ima  naskdnje izradno priloge: Ot> no »am letu „K.ažtpot po Soriškem In GradiSCanskem" in „&ažipot po Ijubljani In kranjskih mestih", dalje dvp,-tcrat v letu „Vožnt red železnic,'  paVniaov in p6§tlftt "¦-ive«".
Naročnino sprejema apravništvo v Oosposki uliti Stav. 7 I. nadstr. v .Goriški Tiskarni. A O alf rčč t, Ha naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo p<, IN tit-vrstah če tiskano 1-kvat lt> v, 2-krat i4 v,' 3-k*tii- 15 v .vsaka vrata. Večkrat po dotfoabi. Večje črke po prohtoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za obliko iD vsebino oglasov odklanjamo vsako od^ovornotst
L     Uredništvo
sa oih^i ^ flfepO:ld alioi St. 7 v Gtorioi v I. na<H.
Z merijiifofcrnije mog0S?   govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopolni   $   <t g, do S. popoldno; 0b   nedeljah in
praznikiho<39.d«|2. dopotaine. TJ p r a v n i 8 i v o se n?.
haja^  Gosaki ulic* S1.^ v I.  nadstr. na levo v tiskani Sabino  m Qg|eSe je piaCatl loc0 fiorica Ooplainajje poSiljajo le ure a nI S17 a. 5?arofcnina, reklamacije   in droga reči, katere ne .
spadajo v    delokrog   uredništva,    naj   se pošiljajo    Je
apramutv^i,
„fR 1B0 JgC*' izhaja neodvisno  od   »SoSe« vsak petek   io Stane vse  leto 3 K 20  h aH gld. 160.
»Soča- .iV-^jvVmio* eo« se prodajata v Gorici v naših fcnjtesunac, ,& fceh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski al.,Jellersitzv tfunssbj ul.,rer. Lebaa na tekališdu Jc9. Verdi, prt^i K^tieij v Kapucinski uli«i, I. Bajt v pokop«!^ ^1(iei, j. Aiatiussi v ulici Foraica, I. Hovanskl v Koraki ulioi». 22; v rMtu v tobakami Uvrendi« na trgu d^Ua Gaser^a-
Odgovorni urednik
avčtč v Gorici.
Ik in izdajatelj A v a n Kavčič v
----------1------j------\
TeSefoea it, *&
»Gor. Tisuarna« A. GabršJe^ (adgov.   J. Fabčič) tiska in 2al5\
Vabilo na naročio.
„Sočau s končuje z današnjo število svoj XXXVIII. letnik. Kaj je storila ,,Sočau tekom dolge te dobe za goriške Slovence, je znano. Zato nočemo tu vsega tega ponavljati, marve^ rečemo le, da je bila „Soča", je in bo edini pravi glasnik goriških Slovencev na braniku :a naše svete pravice.
„šočai- je lisi, prost okov, svoboden, napreden list; zato pa toliko laglje veti svoji* dolžnost, se bori za jednakapravnost, za gospodarsko po-vzdigo goriških Slovencev ter razi.riva vse nakain naših domačih in tujerodnih neprij atelje v, ko hočejo tlačiti v odvisnost in suinost naše že tako preveč trpeče l/ndstvo. Kako je potreba svobodnega glasila, kakor je „Soča'\ se je pokazalo zlasti v minoli š. stletni dobi deželnega zbora, katera je pahnila slovensko ime v deželi daleč r ozadje ter vzročila Slovencem neizmerno škodo; kako je potreben tak list, se vidi tudi sedaj, ko je zločinsko obstritkcija zadala ubogemu ljudstva nove hude udarce ter se sleparji ljudstva pripravljajo na nove naskoke na goriškega Slovenca, da bi ga pni v fhJlačili k tlom. Cm strup se razliva po deželi, pridružila se mu je še rdeča nevarna tekočina; in vse to divja in se peni, vspenja in ¦maže okoli sebe....
Trden list, svoboden, svest si svoje rodoljubne naloge, le tak list umre uspešno parirati vse različne zamah-Ijaje, ki se dvigajo proti napredku goriške naše dežele.
Rodoljubi! Širite ..Sočo* ! Nadejamo se. da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naši naročniki, nadejamo se pa tudi, da se oglasijo novi.
Naročnina ni velika. List izhaia trikrat na teden ter prinaša vedno raznovrstno gradivo. Vedno popolnejši pa bo, čim več bo naročnikov. Le redno plačujoči naročniki so temelj našemu listu.
Vabimo na naročbo, zajedno pa voščimo vsem našim p. n. naročnikom in somišljenikom
t>edostaj<e.
Še ni tako dolgo, ko so je zahtevalo vse narodno delo iz središča. Par oseb naj bi bilo storilo vse, prav vse. Dela pa je ogromnega. Zato pa je potreba tudi mnogo narodnih delavcev. — Počasi pa se je spletel potreben ¦tik med središčem in deželo tako, da moremo beležiti korak naprej in po-množitev delavnih močij. Vendar pa še
bridko čutimo nedostajanje narodnih delavcev. Nekateri še vedno mislijo, da le izvestni stanovi, le izbrani krogi smejo delati na narodnem polju, drugi pa so le zato tu, da poslušajo in *.bo-gajo. Ne! Ni tako! Ne sme biti! — Naroden delavec je lahko vsak, pa naj pripada temu. ali onemu stanu, naj bo visok ali nizek. Živimo v demokratičnih časih. Duli časa je močan, pa je tudi pravi duh ; zato se ravnajmo po njem.
V naši deželi je sedaj res nenavadno živo. Klerikalni generali, ki so izgubili tam spomladi glavno bitko, se gibljejo nenavadno živo po deželi ter vabijo in silijo v klerikalni tabor. „Po-litiški otročaji" in stari „izkušeniu klerikalni kolovodje se pehajo vsak po svoje, da bi povsem ne razpadla klerikalna stranka. Nadeli so si nalogo : laskati so kmetu ter ga prilaskati v svoje okrilje. Okoli kmeta so vrtijo sedaj ljudje, ki ga drugače poznajo le, kadar mu jo treba izvabiti denar iz žepa. S težkim srcem gledajo organizacijo kmetskega stanu in skrbi jih, kf.j bo. Če bi bili res prijatelji kmeta, bi mu ti ljudje pomagali v organizaciji, tako pa jim je glavno delo: vabiti ga pod-črno uauduro, iu če bi stopil pod njo, ustrojiti ga v klerikalnega fanatika, kateremu vtepejo v glavo reči, ki ga odtujujejo delu za napredek in stanovskim koristim, pač pa ga delajo bojevitega v preganjanju namišljenega sovražnika.
Leta okoli pa tudi kriv prerok z rdečim plaščem. Bil je naprednjak, ljubimkal je s klerikalci, kmetski organizaciji se je obešal za suknjo, nazadnje je pristrašil na dan z rdečim plaščem. Vse v socialno demokracijo, kriči! Le tu je spas goriških Slovencav. Še nikoli ni bil tako delaven, še nikoli ni letal tako okrog, kakor leta sedajo
Klerikalno delo gre nizdol. Obilo truda, minimalni vspehi. Zato pa se trudijo še toliko bolj. Jednak njim je rdeči z v e 1 i č a r. Ta se podi okoli kot vjtavka ter skače iz kra]^ v kraj. Prav! Naj le delajo vsak po stvoje, kakor se jim zdi prav in dobro. ~:
Mi pa vabimo na pravo i^ftlnp delo vse dobromisleče v sred:ščf%tiivi$ai
da  se   izvežba   ter vzrastejo  iz jubri   ljudski  delavci. Takih   po-
dino. njo "* trebujemo.
To podajemo v premišljevanje ob novem letu, nadejajo se, da padejo naše besede na rodovitna tla ter obrode obilen sad.
DOPISI
Iz tolminskega okraja.
Iz Tolmina. — Društvo za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin ne prospeva tako, kakor bi bilo želeti in kakor to zahteva vzvišena naloga, ki si jo je društvo nadelo. — Nalogu društva je namreč varovati uedolftne otroke okraja pred duševno ali telesno zanemarjenostjo, čuvati in pospeševati njihovo dobro vzgojo in uiaterijnluo iu moralno podpirati revne otroke. -- Ustanovnimi znaša '25 K enkrat m vedno, članarina pa 1 krono na leto. ivlislimo, da je ta naloga pač vzvišena, tako vzvišena, da bi moral podpirati društvo vsak človek, ki ima le še kaj smisla do dobrega iu ki mu ni še zamrl vsak čut do uzvišenih ciljev. Vendar so pa pri nas, Žal, tudi taki ljudje, ki nimajo teh čutov, ljudje, ki starajo svojo osebo nad dobro stvar.
Pred leU^i so si društveni odborniki razddili delo tako: da je pojediuec prevzel nalogo razširiti med ljudstvom dobre namene društva s predavanjem in nabirati člane. — Tuk. šolski nadzornik, kateri bi bil na prvem mestu poklican, da pospešuje koristi društva, katero deluje na prvem mestu za dobro vzgojo mladine, je bil tudi v odboru in je v začetku bil tudi ves navdušen za stvar. Sam se je ponudil, da bo predaval in nabiral člane v občinah Sv. Lucija, Ponikve in Šent-viškagora ter prevzel 100 izkaznic za nabiranje članov, češ, da mu bo to lahko,o priliki nadzorovanja dotičnih šol. —Odbor se je nanj zanesel in ni v teh krajih niče'sar storil, pač pa v drugih občinah.
Po preteku več ko enega leta je pa ta nadzornik vrnil odboru vseh 100 izkaznic ter „iz osebnih razmer." izstopil iz odbora pristavivši, da ni ničesar storil za društvo v navedenih občroabJS tem je pa oškodoval društvo | za par sto kron, ker bi odbor, da bi se ne zanašal na nadzornika, sam nabral one člane v teh občinah, kateri bi bili plačali članarino za 1.
vže letaš kc ps-nv lepemu prebitku. (Dohodkov 158074 K — stroškov J.449-94 K — 130 8o K j, Voljeni so bili predsednikom g. Ivnn PUm; odbornikom gg. I Pecikar, J. Urdi4, Bi, Gasp^rin, J. Kralj, A. Oabrovec in J- švarii; namestnikom gg- A. Pecikar in M, Jle&a; preglerJovalcein ratimov gg. J. švigelj i« J. ILl«nieBc, vsi enogl. Po zboru je pozdfavii g. ff. Mozetič v imenu pevskega društva ^Naliteiioa** naše diruštvo. V svojem govoi-u je pokoHtl bratovsko slogo med nNitbrflžIDo"   In   „Ladijo."
,.,.*,       ,       , ,            • , , ,    V?Vi     ' 1907. m 1908. Tako je pa vse to zgubljeno,
dezeh. Narodno delo pa ni lahko; težki) i/.„      .        ¦,.,.;.».        *,  i
-      Odkar je  nadzornik stopil v odbor pa do danes
se niso pa „osebne razmere" niti za las spre-
jo, trdo in na hvaležnost se ne sme računati. Vendar uspeh je zadovoljivo plačilo. Že v božični številki smo izrekli željo, naj vstanejo iz mladine možje, ki prinesejo našemu ljudstvu odrešenje. Danes kličemo zopet: narodni delavci, vstanite, prikažite  se na dan !
Ne le iz središča, z dežele je treba dela. In koliko ga je! Kako razorano je še naše gospodarsko polje, koliko je tu še dela in sicer nujnega. Prosvetnega dela je treba na vseh koncih in krajih. Vidimo, kaj in kako bi moralo biti tu in tam, čutimo potrebe, želimo, da bi se čimprej izvršila ta li ona naprava v prid našemu ljudstvu, toda ni ljudi j, ki bi prijeli za trdo delo ter dosegli namen.
Ljudje pa morajo biti tu. Kdor ima kaj srca za napredek ter more delati narodno, se mora lotiti takega deia
menile 1 Od kod ta sprememba ? Eh, saj vemo, kako je pri ljudeh, ki ne smejo misliti S svojo glavo. Žalostno je pa to, da se vsled nadzornikovega neodpustljivega postopanja tudi učiteljstvo drži pasivno nasproti društvu 1 Zato. pa prosimo vse druge poklicane činitelje, ki ne gledajo na „osebne razmere", naj tim bolj podpirajo prekoristno društvo v prid zanemarjenim otrokom !
Iz tržiškega okraja.
DrUŠtfC „Lailljau » Devlnu je imelo prete ceno nedeljo svoj redni občni zbor. Za pozdravom predsednika je sledilo poročilo tajnika. Pri lanskem občnem zboru je hotel nekdo na zahrbten način naše društvo preleviti v nKrš. izobr. društvo", a sad te nakane je bil, da smo njega   in nekaj mlačne-
To  je   naša   narodna   dolžnost.  Če se    žev izključili iz druStva. Potem šele je nastal j
zavedamo te dolžnosti, bo  hitro bolje.    ,v društvu  red   in tudi gmotno   smo si opo-
To pritegne še druge in vpliva na mia-    mogli. Od lanskega primankljaja smo dospeli i
fe goriške okolice.
mir«i, — \ Bedanjem, za nas Slovence skrajno Salostaosn času, ko se iinumo bojevati proti narodnim sovražni kom, dela unš gospod iinnc «a vso mogoče načine, da še bolj politično razdvoji inirenske prebivalce. Pa knj njoinu to> mar? fe tudi nas naši narodni nasprotniki ixltoHS«ajo i« tlaisijo, saj on tako pri t«3i« nit ne t*-«!, nasprotno pa um je vedno za to, d^ 8i jioltii svojo bisago I S prižnico soje prepir ia sovraštvo med ljudi 1 'l besedo božjo z-auk^žo ta prijatelj in dobrotnik človeštva : „ Kdor je z menoj, jaz bom ž njimi Dobr«) bom loiil od slabega I Podpirajte me in z m&sarskiitt nožen* bom izrezal vso to &njilobo pre^ dta zmaga koniiao lo dobrota l" Ali njiar spadajo tuke pridige v cerkev? — Ali je ukazal Kristus svojim naslednikom tako ozn^ujevati besedo božjo? Vsaki razsoden člov-ek vidi tu, da je to le politično hujskanja in fattatiziranje nerazsodnega ljudstva sop^r t«, Iji se njemu no pokore, ki znajo in smej o prosto misliti. Kaj, častiti gosp. župnik ? Tistim, ki tudi prosto mislijo, jim pa zabrad to jr.vno kazati 1 Saj jim tudi lahko;, ker sa ve<; ali naanj fiaancielno navezani na njegovo bisago! Posebno pa ga jezi, da ga tiekateri3 takozvani Jrakarji", ne pozdravljajo, k^kor je navajen, da se rau klanjajo njegovi ukapljeni backi! — Zato jih l>a on na prlžnici blati iu psuje, za kar se pa doličiii ^:elo malo zmenijo. To samo miino>grec*e. -— tJpajmo pa, da bo smel tudi ¦ sužeuj enkrat prosto misliti in to misel javno kazati s tem, da, se otrese tistih fiiiuncielnih verig 1 I^tedftj bo, gosp. Roje, Vašega paše-vanja. ko^!
\i ojdouskega okraja.
IZ rUlritJfO*. — tfovo leto se bliža, a za klerikalna iasaike je suša. Narocaikov ni in je v^dno» m^nj. V tej sili je vzfrfolel tudi naš Štr«*nca* 20. ¦.. m. ter v svojej go-vorauici s prižntee svaril ljudi pred „slabimi" časniki Uq hvalil »dobre«. On je jako dela-veu in vsestranski Človek. Niso mu samo časniki pri srcn, sunpak je tudi velik trgovec raznega nlags, jo posojUničar ia zidarski mojster *ti Re-vež je vedno olsoli: skoro ni dneva., dai bi se ne odpeljal v Trst, Gorico, v Ajdov-šfiiftc. a.li Isam drugam. Prav dobro je z*<del perjfc ondan, ko mn je v Licnovi krčmi napil wk<oiS: „^«5 gosp. župuikc je vedno na delu, vedao okrag, Qoi in dan je z doma. Mi spimo pri svojih ženah na gorkem, on pa vedno deluje in-deluje okrog. Bog ga živil" Vsi uavz«oti so dvignili {ase, zlasti še tem raje, ker so se zmlslili, kako neprijetno je bilo, ko so Se kot fantje ponoči okoli tavali.... Gsobifco **m vedao roji po glavi nova cerkev, katero bi rad zidal in sicer tako, da bi slulo po vsej dolini, kako saio neumni. V svojej dobrohotnosti je skronaea in -nam ne mara pojesti veslikii stroškov, zadovoljen je, da nji
vse denarje sami zložimo in nič nam ne bo nevoščljiv!
Ljudje so pa sprevideli, da je sedanja cerkev dobra in trdna, kakor malo drugih in da bi zadostovalo k večemu nekoliko popravila, pa nečejo se ogreti za njegove ideje. Da, celo veČina je odločno nasprotna in tako tudi vlada i On pa teka okrog in se poti, da so ga menda že siti.
Naš župan, ki je zvest pristaš Štran-carjev, je pri starešinstveni seji želel, naj bi se njegovi zvesti starešine dne 2. decembra pogostili na občinske stroške. Odbornik gosp. Poniž pa je temu ugovarjal., .CeS.paj se raje porabi nekaj denarja za ubo©«. Toda župan zna več ko hruške peči: Povabil je svoje zveste isti dan k „slavnostni" seji in kakor po navadi jim izplačal po dve kroni potnine, da so mogli potem vendarle vzlic Poniževi nevoščljivosti malo umiriti svoje želodce na občins1;? račun. Pri tej „slavnostui" seji so menda Imeli edino točko, da so sprejeli nekega nemškega barona iz rajba za našega občana. To je letos, ko so nas Nemci streljali, zelo priporočljivo in kar ginljivo dejanje. Heil Pavlica!
Domače vesti.
Opozarjamo na Silvestrov večer v Trgovs kem domu!
Družbi sv. Cirila Ir Metoda je posla! g. Jos.
Goljevšček, lastnik tovarne parket v Gorici, 20 K kot odkupnino od novoletnih voščil. Hvala lepa! Mesto voščil — naši družb! daril!
Za družbo sv. Cirila in Metoda je poslal naš rojak gosp. Jan Vukasovič-Šti-bilj, srbski podpolkovnik in poveljnik žan-darmerije v Belemgradu, K 10 — pod geslom: Krepost orjaško dlani, pogum junaški srcu daj, ti z nami straži, brani naš dom in narod vekomaj! — Hvala odličnemu rojaku!
Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval gospod #ojzij  Bandelj,  posestnik v Podgori
1  kron.
Za hožlčnlco obeh podružnic »družbe sv. Cirili
In Metodi" v Gorici so darovali sledeči prijatelji naše revne dece: Gospa Ivanka Gabr-šček, poslančeva 10 K, gospa Pavla Seidl prof. 10 K in 12 parov nogavic, gospa dr. Tumova 10 K, gospa Pavla Koren 5 K, gospa Gizelu Mušie 2 K, gospa Magda Novak svetn.
2  K, gospa Marija Kancler zas. 1 K. — V P e v m i so darovali sledeči: Gospod kurat Janez Kumar 5 K, gospod voditelj Edvard Prinčič 2 K, gosp. učiteljica Leopoldina Krsnik 3 K, gospa udova Amalija Pintar velep. 4 K, gospa baronica Teufenbach 2 K, gospa baronica Tomel razno pletenje, gospod Alojzij Fogar velep. ia trgovec 10 K, gospod Anton Fige! veiep. 5 K, gospod Jožef Klaoj-šček Oslavje pos. 3 K, gospod Jožef Klanj-šček pos. 2 K, gospod Gravner Anton pos. 2 K, gospod Drufovka Jožef pos. 2 K, gosp. Gravner Franc pos. 1 K, gospod Fige 1 j Jožef pos. 1 K, gospod Figel Anton pos. 1 K, gospod Mikuluž Janez pos. 1 K, gospod Mi-kuluš Franc pos. 1 K, gospod Komjanc Anten trg. 2 K, gospod Miklus Alojz trg. 1 K, gospod Ciglič Gašpar trg. 1 K, gospod Miklus Angelik trg. 1 K, gospod Komavli Alojz trg. —'40 v, gospod Šuligoj Jožef krčmar 5 K, gospod Pavlin Janez krčmar 1 K, gospod Komavli Vincenc krčmar i K, gospod Brezigar Mihael krčmar % K, gospa Klede Terezija krč. 1 K, občina Pevma 10 K, Neimenovan dve deški obleki. — V blagu so darovali sledeči: Gospod Teodor Hribar 23 m blaga za obleke, gospod Avreljj Bisail 17 m blaga za obleke, gospod Hedžet & Koritnik 19 m blaga za obleke, gospoda Pregrad & Črnetič 15 m blaga za obleke, gospod Resen 8 m blaga za obleke, gospod Trpin naslednik Po-tazky 6 parov čevljev, 18 par. nogav. in 24 par. zapestnic, gospa Kristina Lokar v Mirnu usnja za 5 parov čevljev, gospod Rudolf Drufovka usnja za 10 parov čevljev, gosp. Franc Jakil 7 Gorici 3 pare čevljev, gospod J. Medved eno deško obleko, gospod J. Steiner en havelok in 3 čepice, gospod A. Fon klobučar 6 čepic, gospa Suttner 20 kig. jabolk, nekaj orehov in smokev, gospod Gril pekovski mojster daroval 50 kolačev. — V imenu obdarovane dece se najtopleje zahvaljuje daro-vateljem                                            odbor.
Mesto novoletnih voščil svojim odjemnikom in prijateljem daruje g. Martin Poveraj K 5 za „Dijaško kubhjo" in K 10 — za vi-sokošolce na Dunaju za poravnavo računa KauČič-Poberaj.
Tirdka Hedžet & Koritnik daruje mesto no-1
vjletnih voščil K 10 — za „ Dijaško kuhinjo" in K 10-— za Cirii-Metodovo družbo. Živeli posnemovalci!
Slovensko gledališče v Borlcl. — Določene so
3 predstave. Prva bo v nedeljo. Nadejamo se obilnega obiska iz mesta in e dežele. S takimi predstavami je poskrbljeno, da vidi naše občinstvo res pravo gledališče. Nastopijo iz-borne moči slov. gledališča iz Ljubljane, katere že poznamo, pa tudi nove, katere hočemo spoznati. V nedeljo se bo predstavljala igra „VeIeturist". O tej je govora v nastopni a*;«tici. Burka RVeIeturlst" je lokalizovana v Trst in na Triglavsko pogorje. V njej nastopajo slovenski hribolazci in hribolazke, slovenski planinski vodniki, meščanje in meščanke raznih lojev in krogov. Burka je prepolna komii |>g>rizorov ter je obenem satira na žensko J^ČKipacijo. Gospod Dolinar je velik lahkoživec, ki išče prerad zabave daleč od svoje žene med veselim gledališkim osobjem. Večkrat jo potegne iz Trsta v Ljubljano med igralke, a svoji ženi pisari  navdušene pisma
0  izletih po Triglavu. Vsa ta pisma pa prepisuje iz knjige turistovskega pisatelja. Soproga je dala njegova pisma ponatisniti in izdati v obliki knjige. Za svojo 50. letnico dobi Dolinar krasno knjigo — plagijatov, hkratu deputacijo sloven. turistov in gorskih vodnikov v hišo. Prisilijo ga, da napravi nevarno turo v Triglavsko pogorje, kjer se snide z igralko in z avtorjem prepisane knjige. Na Triglavu pa je ž njim tudi vsa njegova obitelj, žena in dve odrasli hčerki, vodniki in planinke, slovenski turisti. Zadrege in zmešnjave so velikanske. Dejanje pa se veselo zaključi z dvema zarokoma njegovih hčerk. Vse dejanje je jako komično ter vzbuja ves čas zabavo in smeh. Burka se igra tudi v Parizu, kar je pač dokaz njene vrednosti. V glavnih ulogah nastopijo g. Dragu-tino v ič (Dolinar), g.a Dragutinovi čeva (soproga Dolinarja), gdč. "VVinterova in gdč. Gergesinova (njega hčerki), igralka Ljubica (gdč. Kavcka), kmetski planinci (g. Nučič, g. Danilo in gdč. Thalerjeva), pisatelj dr. Poljanec (g. T o p 1 a k), njegov oče (g. Mole k) i. dr. Vpliv mesta na kmeta in vpliv kmetov na meščana se predstavlja z najzabavnejše strani, obenem pa se karikira moška ženska,ki hoče v vsem posnemati moški spol, a se pri tem vedno izdaja kot slabotni del človeške družbe.
Soriški deželni zbor. — „v Eco del Lito-
rale" nasvetuje v rešitev vprašanja o delovanju našega deželnega zbora to-le: Vsaka stranka naj bo popolnoma neodvisna in svobodna ter naj pokaže svojo moč pri volitvi odbornikov. Prvega odbornika (kmečke občine in splošna kurija) voli 6 poslancev laške ljudske stranke, 5 slov. klerikalcev in 5 članov „Slov. kluba". Če te skupine volijo vsaka zase posebnega kandidata, dobi največ glasov laški kandidat, to je O, absolutne večine nima nobena stranka. V ožjo volitev pride laški kandidat in jeden izmed Slovencev po žrebu; izključena skupina se vzdrži volitve in izvoljen je laški odbornik. Drugega laškega odbornika dobijo iz skupine mest in trgov in trg. obrtne zbornice: (6 Lahov in
1  Slovenec). Tako imajo Lahi že d v a deželna odbornika. Od tu naprej naj »e vzdržijo volitve ter prepuste v skupini velepo-sestva in pri volitvi iz cele zbornice volitve Slovencem. Naravno je, da v obeh slučajih bi bila izvoljena člana „Slov. kluba". Gregorčičeva skupinica pa ima žt< tako več nego dovolj, ker je izbran iz nje srede deželni pod-glavar. Seveda je treba za take volitve odbornikov že naprej dogovora in zagotovila med strankami, — Radovedni amo, kaj porečejo na to laški liberalci iD slov. klerikalci:
Ka| pa »Gorica" ? — Pravi, da bo z novim letom oficijelno glasilo S. L. S. ter da bo delala po načelih krščanstva. -Kako si to misli, je hitro povedala: kdor dela nesebično za narod, je pri njej koristolovec ; kdor piše resnico, je podel človek. Za vso pisavo „Go-rice" bo odgovorna S. L. S. — Strašno se jezi radi tega, kar smo jej povedali na njeno izzivanje glede" „Š. D", kar jej gre. Resnica oči kolje. Pa se še pomenimo o tem. — Čisto tumasta je postala '»Gorica". Kar napiše ali navdahne Turna, alo v „Gorico"! Gregorčič ga visoko čisla. Proti naprednjakom se združi Gregorčič magari z belcebubora. Tak bo tudi v novem letu.
VVieser Je avanzlral i Heil t — Kjer je služil, se je akazal nesposobnega, posebno pa še v Gorici. Zato bi ga bilo treba odstraniti, ne pa povišati  za višjega oficiala.  Ali mož je
agent vsenemške ideje na jugu ter pomaga pridno graditi nemški most do Adrije. Prva mu je nemška propaganda, druga služba. Za škandale, katere dela vratar Englisch, je odgovoren tudi on; še celo potuho daje Engli-schu ter mu izdaje spričevala, kakoršnih ne zasluži. Namesto da bi spodili Wieserja, ga povišajo. To je udarec goriškim Slovencem, katere Wieser pridno preganja. Kako sovraži Slovence, je vidno tudi iz tega, da je uvedel le nemško laške štampiljke, strank je pa 3/4 clovenskih. — Ali vkljub vsemu protežiranju, katero uživa Wieser, moramo delati vsi na to, da ta človek zapusti Gorico.
Or. Tuflia je imel shod v Podgori v božičnih praznikih. Na tem shodu je zahteva!, naj se razveljavijo volitve v VI. kategoriji zavarovalnega zavoda za nezgode, v kateri so zmagali Slovenci. Apeliral je na navzočega zastopnika vlade, da se mora to zgoditi. — Tako je nastopil so drug dr. Turna že zopet proti Slovencem. Dejstvo že samo na sebi dovolj obsoja brezdomovinskega rdečk arja.
Radi prask med vojaki in civilisti v božične
praznike se je šel pritožit v Trst na namest-ništvo goriški župaa O. Bombig, kjer j e zahteval, da se mora ukreniti vse potrebno, da nehajo napadi od strani vojakov na meščane v Gorici. — Bombig naj poskrbi najprvo, da neha od strani laških „meščanov" zbadanje siov. dragoncev in zabavljanje, potem najbrže prenehajo „napadi".
Zimski šport — znižane vožnje na Bled In v
Bohinj. — C. kr. železniško ministerstvo je vpeljalo za letošnjo zimsko sezono, to je do 30. aprila 1909. za zveze Trst-Bohinj, Trst-Bied, Gorica-Bohinj, Gorica-BIed h Ljubijana-Bled (čez Jesenice) ter Ljubljana-Bohinj povratne VOZne listke II. in lil. razreda za poštne vlake in brzovlake za znižano ceno. Listki veljajo za tri dni in se že izdajajo. Vendar se pa smejo izdajati ti listki samo ob nedeljah in praznikih in na predvečer k nedeljam in praznikom. Ti listki dajejo pravico za vpombo vsakega rednega poštnega vlaka odnosno brzovlaka, ki vozijo te dni. Če kdo hoče prestopiti v višji razred ali se poslužiti boljšega vlaka, doplačati mora navadno pristojbino. Dovoljeno znižanje znaša okoli 20°/0 popusta od navadnih cen. Tako se plača za vožnjo iz Trsta v Bo
hinj 11 K 40 v za II. in 6 K 30 v za III. razred poštnega vlaka, odnosno 14 K 20 v za II. in 9 K 40 v za III. razred brzovlaka. Za vožnjo iz Trsta na Bled se plača 13 K za
II.  in 7 K 20 v za HI. razred poštuega vlaka, odnosno 16 K 20 v za  H. in 10 K 80 v za
III.  razred brzovlaka. Vožnja ia Gorice V Bo« hinj tja in nazaj  stane po tem znižanju
5  K 60 v za II. in 3 K 20 v za III. razred poštnega vlaka, odnosno 7 K za II. in 4 K 80 za III. razred brzovlaka, vožnja iz Gorice na Bled in nazaj pa 7 K 40 h za II. ia 4 K z.a III. razred poštuega vlaka, odnosno 9 K 20 v z a II. in 6 K za III. razred brzovlaka. Glede vožnje Ljubljana-BIed (čez Jesenice) veljajo sledeče cene: 6 K 60 v za II. in 3 K 70 v za III. razred poštnega vlaka za tja in nazaj. Ako se vporablja brzovlak, stane vožnja 8 K 20 vin, v II. in 5 K 50 vin. v III. razredu. Za vožojo iz Ljubljane v Bohinj in nazaj pa so nastavljene le-te cene : 8 K 20 v za II. in 5 K 50 v za III. razred poštnega vlaka. Ako pa se vporablja Da progi Jesenice-Bistrica-Bohinjsko jezero brzovlak, se plača 10 K 20 v za II. in 6 K 70 v za III. razred. S tem je storjen prvi korak, in se naftne lahko tudi naše ljudstvo zanimati za zdravi zimski šport, ki se ravno v prikladnih gorenjskih krajih lahko izborno goji, in gospodi, ki se zanima za zimski šport, je s tem gotovo mnogo vstreženega.
Surov VOjak je 21 letni Anton Rusjan iz Poljske ulice v Gorici, ki služi pri Bošnjakih v Trstu. Vzgojen je laško, zna pa seveda tudi slovensko. Ob božičnih praznikih se je skregal doma ter ranil očeta na roki, drugim domačim pa je pretil tako, da so morali poklicati patruljo, ki je ugaala razbijača. — „Corriere" pravi, da se je privadil surovosti pri Bošnjakih. Znano pa je, da so bosanski vojaki dostojni in mirni fantje — take suro-veže, kakor je Rusjan, pa vzgaja „Corriere" in laški mogočnjaki v Gorici. Taka je resnica!
i7jjred SOdnlje - Radi tatvine je bil klican pred sodnijo Ivan Ropretič, 33 let star. Ukradel je Jos. Boštjančiču uro in npri treh kronah" zrcalo.   Ropretič je obsojen na
6  mesecev v ječo.
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi nepozabne matere, tašče in stare matere
Josipine  Dominko
izrekamo tem potom vsem   najprisrčnejšo   zahvalo za toiažilno sočutje   ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu.
V GORICI, dne 30. decembra 1908.
Rodbina Dominko-Komac.
ZAHVALA.
Za m ;ogobrojne izkaze sočustvovanja o priliki smrti našega preij ubije nega, očeta in tasta, gospoda
Tomaža Kenda
izrekamo tem potom presrčno zahvalo. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili dragega nam ranjkega k zadnjemu počitku.
Zahvaljujemo se čč. duhovščini, si. županstvu, gospodom uradnikom, g. zdravniku, si. šol. vodstvu, gg. orožnikom in vsem drugim za udeležbo pri pogrebu. Posebno se pa zahvaljujemo gg. pevcem za ginljivo petje in sploh vsem drugim, ki so nam ob teh težkih urah lajšali boh
Bog naj Vam vsem stotero poplača! V BOVCU, dne 28. decembra 1908.
Žalujoči ostali.
Same prl8tne Laha hočejo nastaviti pri električnem tramvaju v Gorici, in sicer take, ki znajo le laško in njih imena ne kažejo tako obsovraženih slovenskih „pip". — Samo županu je dovoljeno še nekaj časa imeti slovenski »č14 v priimku; čez čas pa hočejo vse npipe" odpraviti, da se bodo pisali: Bombi, Pirmvsi, itd.
Radi demonstracij v gledališču so bili obsojeni od tukajšnje policije vsak na 14 duij zapora: L. Resen (slavni tržni komisar!)! Delmestri, Hauptmann,' Ortali iti1 llarcuižir' Pritožili so se na namestništvo, ki jim je znižalo kazen na 8 dnij, io sicer štirim, Ortali ima plačati pa globo 80 K, ker je priznal pred policijo, česar je bil obdolžen; drugi so tajili.                              •-.«--.._
KohOŠI se nahajajo sedaj, ko imamo polno praznikov, v nevarnosti pred grabežljivimi rokami tatov. V Židovski ulici je bilo ukradenih te dni 8 kokošij, na Kornu pa 4. Tatovi so se s kokoši previdno poskrili.
Električni tramvaj u Gorici. — še sedaj ne
teče. Pravijo pa, da je električni tok že pripravljen ter da je pričakovati vsak čas, da začne teči električni tramvaj po Gorici. Če bo le res! Takih napovedeb smo slišali letos že polno, ali tramvaj vendar še ne teče. Ni je čednosti nad laško počasnostjo in nerodnostjo.
No, sedaj se vršijo poskusi po Teka-lišču.
Pri božičnem dremeil je ponesrečil 14-letin Štefan Isteuič iz Budanj pri Vipavi. Deček je padel z mize ter se pri padcu nevarno poškodoval v spodnjih delih telesa. Dečka so pripeljali v goriško bolnišnico.
Brez Sredstev. — Policija v'Gorici je prijela nekega Matijo Lukana, ker je brez dela in brez sredstev, — Prijela je mdi nekega Avgusta Fabbro, ki je izgnan k Gorice, pa se vsejedno vrača v mesto.
Desno nogo bi |e Zlomil na ledu 25-!etni Peter Klanjščck h občine Bate. Zdravi se v Gorici pri usmiljenih  bratih.
Foskušene tatvina. — v itasieiu so poskusili ponoči ulomiti neznani tatovi v trgovini Gaspardisa in Diverijn. Zjutraj nista mogla odpreti trgovin, ker so bile ključavnice pokvarjene; poklicala sta ključavničarja, da jima je odprl prodajalni.
„Prvo briško gadbeno društvo" s sedežem v
Kojskera je ustanovljeno in so pravila potrjena.
Odprl! lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarui Gironcoli-Gliubich.
njih. 6. Al. Sachs: Kuplet. Začetek veselice ob 37, pop. Med posameznimi točkami s vira vojaški orkdster c. kr. pešpolka št. 47. iz Gorice. Po veselici ples. Kakor razvidno, je vspored dobro in raznovrstno izbran, kar privabi v bližnjo Podgoro gotovo vse polno meščanov in okoličanov, ki na tU način tudi podprejo društvo na tako nevarni poziciji, kakor je ravno Podgora. V nedeljo torej y Podgoro !
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društvo „Go-
frica" priredi v soboto j an uirj a 190'.». ' plesni venček v veliki dvorani hotelu );zlaii jelen". Začetek ob 8'/» »ri zvečer. — Svira vojaški orkester. — Med odmorom polževa dirka. — Vstopnina: za gospode 2 kroni, za Člane 1 krono, dame proste. — Plesovodja g. Josip Ivaučič. — Obleka kolesarska ali promenado*.                                      Odbor.
Narodni stalnica pri Sv. Luciji vabi na zabavni večer, ki ga priredi dne 3. januvar a 1909. ob 8. uri zv. v prostorih gostilne Mi-kuž s sledečim vsporedom: 1. „0 predsodkih", predava Dr. Josip Ferfolja. 2. R. Mur-nik: „Napoleonov samovar", enodejanka. 3. Deklamacija. 4. Srečkanje. 5. Prosta zabava. -- Sedež 1 K, stojišče 50 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen novoustanovljeni javji ljudski knjižnici, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K ob;. . udeležbi uljudno vabi odbor.
»Bralno In pevsko društvo" v Podbrdu bode
imelo 6. jan. 1909. ob 4. uri popoldne občni zbor s sled. cmevuim redom: a) pozdrav predsednika ; b) poročilo tajnika in blagajnika; c) po:očiio knjižničarja; č) izjava o pristopu k „Zvezi narodnih društev" na Goriškem, d) morebitni predlogi, e) volitev odbora. — Odbor.
Pevsko In tamburaško društvo »Podpora" v Pod-
gori priredi v nedeljo dne 3. januarja 1909. svojo veselico v dvorani g. Št. Bregauta s sledečim vsporedom: 1. Vilko Novak: Himna. 2. V o g r i č : Lahko noč, oktet. 3. Aljaž: Na dan. 4. Vilhar: Mornar, bariton šolo iS epremljevanjem klavirja. 5. Igra : „Dva Pavla", burka s petjem v  dveh  deja-
Trpvsko obrtne inioipodarske vesti.
Volilcem v trgovsko-obrtno zbornico! — Zadnji
trenotek prihfljajo poročila, da nekateri nočejo sprejeti glasovnic in izkaznic, ker so laške. N a j j i h spre j mej o nemudoma ter storijo, kakor v navodilih, potem naj se glasovnice podpisane pošljejo takoj Trgov, obrtn. društvu v Gorici, če treba, ekspresno. Vsak volilec mora storiti svojo dolžnost !!
Upeljava mešanih vlakov št. 959 in 960 na
progi Trst c. kr. drž. žel. — Buje lokalne železnice Trst-PoreČ. — S 1. prosincem 1909. se opustita tovorna vlaka s prevažanjem oseb št. 971/972, ki se ustavljata le v postajah proge Trst Buje ; mesto teh bota vozila vsak dan z vozovi 2. in 3. razreda mešana vlaka št. 959 (odhod iz Trsta c. kr. drž. žei. ob 9- uri 20 min. dopoldne, prihod v Buje ob 12. uri 50 min. pop) in št. 960 (odhod iz Buj ob 1. uri 45 min. pop., prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 5. uri 10 min. pop.), ki bota ustavljala na vseh postajališčih. — S tem se bo popolnoma ustreglo željam interesentov.
Obrtno-nadaljevalna šola v Solkanu se otvori z
dnem 4. jan. 1909. Prvo šolsko leto bo trajalo do kouca junija 1909. Predsednik kura-torija je župan A. Mozetič. Vodstvo šole je prevzel g. nadučitelj Bajt.
Izdaja jubllejskih dopisnic se ustavi. — Glasom odredbe c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 7. avgusta t. 1. št. 4740/t. m. (drž. zak. št. 100, poŠt. in brz. odrodbnnika št. 89), S) izdaja jubilejskih dopisnic ustavi z 31, decembrom t. 1. — Glede dneva, od katerega naprej se v rokah občinstva nahajajoče take dopisnice v poštnem prometu ne smejo več uporabljati, sledile bodo nadaljne odredbe.
Monopol na vžigalica v Avstriji. — Pred kratkim je bila v trgovinskem ministerstvu seja, v kateri se je razpravljal načrt za uvedbo prodajnega monopola vžigalic. Aystrijska finančna uprava se bavi že več časa s proučevanjem, kako bi se uvedel monopol vžigalic. Določeno je sedaj toliko, da se v Avstriji ne sme graditi novih tovarn zu vžigalice.
Na Balkanu.
!        Bojkot avstro-ogrskega blaga v Srbiji. — Srbija
se pripravlja na vsesplošen bojkot avstroogr-skega blaga. Ta bojkot začne z novim pravoslavnim letom 1909. tako, da niti jeden trgovec ue sprejme uikakega blaga iz Avstro-Ogrske. — Kakor se vidi, ne pomaga nič prizadevanje avstro ogrske vlade za ublaž«nje razmer, da bi ponehal bojkot; trgovinsko pogodbo je Srbija   sicer vsprejela, ali  radi  nje
, bojkot ne poneha.
'           V Getinjtl v Čruigori le  bil   velik   shod,
na katerem se je sklenilo bojkot vsemu avstrijskemu blagu. Živila si bodo nabavljali iz Italije namesto iz Avstrije.
Darila za vojaka v Basni. — Nabralo se je
obilo denarja za praznike in novo leto za vojake v Bosni. DntS 28. t. m. se je razdelilo 40.000 K, razdeli se še 130.000 K pcleg živil, oblačil itd.
je potres strašno divjal. Mesto je v razvalinah. Messina šteje nad 150.000 prebivalcev. Mestna hiša, borza, vseučilišče, bolnišnice, vojašnice, semenišče, palače ob morju, vse je razdejano. V Messini gori še vedno med razvalinami. Pod razvalinami se nahaja skoro polovica prebivalstva. Bande plenijo po mestu. Vsi zločinci in roparji so na nogah. — Prizorov, ki so se odigravali pri katastrofi, ni mogoče popisati. — Kakor v Messini, je bilo tudi v Reggio in Palmi. Potresni sunki se ponavljajo. — Naš cesar" 'je podaril za žrtve katastrofe 50.000 frankov, dunajsko mesto da 20 000 lir. — Laški kralj in kraljica sta odplula včeraj na kraj nesreče, v Messine. Vsa Italija žaluje. Gledališča so zaprta. Snujejo se pomožni odbori. — V Messini je laška kraljica obiskala ranjence ter jih tolažila. Kralj je pohvalil mornarje ruskih angleških in laških vojnih ladij, ki pridn pomagajo, zlasti se odlikujejo ruski mornarji.
Vseh mrtvih v Messini je na tisoče in tisoče, ižtotako drugodi. Poročila pravijo, da j e mr t v i h o k o 1 i 100.000 ! Ranjencev je nebroj; spravljajo jih, kamor morejo, na varno. — Kralj laški je daroval v pomoč trpečim 200.000 lir. — Baje je ranjencev okoli 70.000. — Rešilno delo se vrši z največjo požrtvovalnostjo, odigravajo pa se strašne scene. — Laška poročila hvalijo v izbranih besedah ruske mornarje, ki z nenavadno hrabrostjo vršijo rešilno delo. Potegnili so iz razvalin v Messini tudi blagajne z 20 milijoni denarja. — Iz raznih manjših majev tudi prihajajo poročila, kako je potres vse razdjal, — Ves svet sočutstvuje z Italijo ob grozni katastrofi.
Spomini na francosko dobo. - Ob stoletnici
Napoleonove „Ilirijeu namerava „Matica Slovenska" izdati „Zbornik" o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen rodovinski vir pa je ustno sporočilo narodovo, ki se izraža v raznih pripovedkah, anekdotah, pesmih. Zdaj je še najti mnogo blaga te vrste med ljudstvom, a skoro bode izginilo popolnoma. Da otme pozabljivosti ljudske spomine na francoske čase, je sklenila Matica, jim posvetiti posebno knjigo. — Zato nujno prosi svoje člane, da bi blagovolili sodelovati pri nabiranju tega narodnega blaga. Vpoštevati je zlasti: pripovedke o bojih s Francozi, narodno pesmi o Napoleonu in Francozih, prevode, j.isma in zasebne rokopisne podatke, krajevna imena, narodne izraze (morda tudi običaje), ki so francozkega izvora n. pr.: nmer", „fronk", tudi podobe, ozadje, knjige in napise iz francoske dobe, izkratka vse, kar je še preostalo sledov nekdanjega francoskega vpliva na zgodovinski razvoj našega naroda. — Iz črnomaljskega okraja nam je že došla zbirka takih spominov ; treba jo je le še izpolniti s poročili iz drugih krajev naše domovine. Vsako poročilo bode dobro došlo. Ono gospodo in društva, ki bi hotela prevzeti nabiranje tega gradiva v svojem okraju, prosimo, naj naznanijo svoja imena »Matici Slovenski" v Ljubljani. S                                      Odbor nMat. Slov."
I           V Idriji Je umrl duhovnik tržaške škofije g.
Josip Stmad. Od leta 1898. do letos je služboval kot kaplan v Podgradu v Istri, odkoder se je preselil v svoj rojstni kraj radi bolezni. Strnad je bil miren in dober duhovnik.
i        Izseljevanje Iz Evrope v Argentlnljo. - Od i.
jan. do 30. okt. t. 1. seje izselilo iz Evrope v Argentinijo 252.000 oseb.
3000 tatvin na en dan je bilo v Londonu na božične praznike. Ogromne množice ljudstva so se valile po londonskih ulicah, med njo polno tatov. Naznanjeno je le za en dan 3000
Politični pregled.
V go^OSkl Zbornici je govoril obširno grof T h u n, rekoč med drugim, da je krivično, da se ne da Jugoslovanom in Lahom vseučilišča. Pininski je kridkoval v ostrih besedah vlado, da si kupuje delavnost parlamenta z raznimi koncesijami. Proračunski provizorij je sprejet.
Razne vestL Strašna potresna katastrofa v južni Italiji.
Kalabrija in Sicilija sta razdejani po potresu. Potres je bil grozen, da so se zrušile hiše, zamajali stolpi in podrli. Razdejana so mesta Messina, Reggio in  Palmi.  V Messini
tatvin. Koliko pa ni naznanjenih 1 Še kralju Edvardu so hoteli ukrasti neko pošiljatev zajcev in gosij na neko starko, ki je služila v kraljevi hiši, ali so k sreči ujeli tatu.
Tol8t0j ŽIV V pekltf. — Buska cerkev je čutila potrebo, da vrže Tolstoja še živega v pekel. V samostanu Glisiski se nahaja slika, ki kaže razburkano morje, pa morju plava ladija, simbol cerkve, Polna je samih svetih duš. Nedaleč na obali stoji Lev Tolstoj v svojem delavskem oblačilu, okoli njega pa Herodež, Ne-ron in Julijan Apostata. V ozadju se odpira peklensko žrelo, v katero hudiči mečejo pro-klete ljudi, med katerimi je tudi Tolstoj. Da bi prav vsak vedel, da je Tolstoj aferdamanB, je napisal »umetnik" nad njegovo glavo: Lev Tolstoj.
^eči)o it) Veselo t)0\ta leto 1909.
voSči   svojim  cenjenim  odjemalcem
Anton  Černigoj,
_.__ _                            mizarskijuojster.
Srečno in veselo novo leto 19091
vošči
svojim cenj. yg. odjemalcem v mestu
in na deželi
?ranc Oberdank,
touarna sodauke in pokalic.
Pozor!
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da otvorim na novo leto
na glavnem trgu
trgovino usnja in stekla.
I                    Se toplo priporočam
j        Anton Švara, vuigo pek.
be u Gorici *fy tekal. Jas. Verdija št. H. Jfr
[TI. Gal,   tet Corso 4.
Snecijalna tvrdka gumijastih predmetov. Cev za vodo, vino, pivo itd. Irigatorji. gumijaste vloge5 za postelje, ncpremoCljivo blago li +¦—, blazino iz gumija za bolnike brizgalnice za klistiranje od (>0 vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za baglje. HigeniCne nmivalne gobe iz gumija, zelo trpežne. Bideji. Higeničm predmeti.
Predmeti za bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termometri. Kompletni irigatorji od K 2'50 viiše. — Rrizgalnice za nos, ušesa in oCi. Prsne kopeli za nos. — Nočne posode tudi za bolnike. -— Aparat, za bolnike, kateri moSijo. Nosi se na Životu. y— Aparati za steriliziranje mleka za otroke. - ZakljiŽi za led. — Prisnitz-obkladki. — Bilkot & Mossetig-batist.
Kirurgični predmeti. — Pravat-brizgalnice, berglje, aparati za inhaliranje, vata. dr. Btunsa »/« kg 80 vin., V» kg K 1T)0, I kg K 3- -Preveze za otroke. Flanela. — Preveze za krCne žile.
Ortopedični p'cdmeti. Nogovico iz elastike za krčne žile. Kilni pasovi. — Preveze za život. — OrtopediCni moderci (Geradehalter), naramnice in podveze za nogovice.
Dišave in mila. tu - in inozemstva.
Toaletni predmeti. — ŠCetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — Razpraševalci za dišave.
D*žni Plašči pristno angleški, garantirano neprcmofiljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K višo.
Ceno brez konkurence! Diabolo - igre.                  Dlabo o-Jgre.

Svoji k svojim!!
Edina slovenska strokovno urejena, že nad 34 let obstoječa trgovina s semeni in umetno vrtnarstvo — odlikovana  tvrdka
Alojzij Korsika - Ljubljana.
Ima v zalogi nad 460 vrst najboljših poljskih, zelenjavnih in cvetličnih semen, za katerih kaijivost se jamči. Semena so preisknšena na tukajšnjem deželnem kemičnem preiskuševališču. — Sprejema se naročila na venco in šopke — sveže in suhe, ter se izvršuje sploh vsa v cvetlično stroko spadajoča dela točno in po nizkih cenah. — Nov obsežen cenik s podobami za 1. 1909. pošiljam na zahtevo - zastonj in poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzu Korsika. !Zahtevajte eenik!
Srečno in veselo
1909.
|tvrdka Konjedic & Zajec.
srečno in veselo novo leto
Svojim cenj. gg. odjemalcem
vešči
Srečno in veselo novo leto 1909!
vošči svojim cenjenim odjemalcem
tvrd/ca
JŽavrenčič & Q)omicelj
naslednik
^{arol Meglic — JBjubljana. §H    &ilijallca: gorica ulica sv. Jlntona štev. 4.    $gQ
(Josip Ožostjančič, poslovodja.
Srečno in veselo novo leto 1909!
vošči
svojim cenjenim gostom
Jesfaurant Central".
Srto ii veselo novo lelo
vošči
svojim cenj. naračiikom V«§,& JDaoijel
rezbar v Solkanu.
Srečno in veselo novo leto 1909!
želi svojim p. n. odjemalcem
Jakob Bratuš,
pekouski mojster
Šolska ulica št. 6 Gorica.
Sreči ia veselo iaro leto
uošči cenj. gg. odjemalcem u mestu in na deželi                           |
Karol Draščik,
lastnik odlikovane pekarije in sladčičarne v Gorici.             |
Srečno novo leto!
vošči                                 j
I   svojim cenj. odjemalcem  ¦ j              Josip Patek,    j
kleparski mojster
I           Gorica, Križna ulica šteu. 8.
Veselo novo leto
svojim p. n. gostom    , vešči                  |
fflarsja Rozman,           |
gosiilničarka o ,,groti" u Raštelu šf. 15. j
§y}teotvO- l^v uL.&eld" *uto«v leto-!
19C9!                  j
vošči vsem cenj. svojim odje* \
malcem v mestu in na debeli j
Srečno in veselo
nouo leto
vošči vsem cenj. svojim odjemalcem in prijateljem tvrdKa
J. Zornik
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim
Srečno in veselo novo leto!
Spoštovanjem
Franc Ravnikar.
Anton MUL v Gorici
vošči
svojim cenj. gg. odjemalcem
veselo novo leto 13119!
Srečno in veselo novo leto 1909.
vošči
vsem svojim prijateljem in znancem ter p. n. odjemalcem
J. Rovan
GOEICA,
Srečno novo leto 1909!
vošči
vsem con j. svojim odjemalcem v mestu in na deželi
Anton Potatzky.
Srečno in veselo novo Ido 1909!
fGšči vsem svojim prijateljem in znancem ter p. n. odjemalcem
Peter Gruden
Gorica, Rabatišče Si. 22.
Pregrad & Černetič
„Trgovski dom ' v Gorici.
Svojim cenj. gg. odjemalcem
vošči
srečno in veselo novo leto
1909!
Peter Cotič,
čevljarski mojster, v Raštelju št. 32. podružnica v Gosposki ulici št. 1.
Srečno in veselo novo leto
želiva vsero svojim častiti m gostom prijateljem in znanceo
ivan m JHarija Gkšeie,
gostilna „Pri petelinčku"
v GOBICI Nunska ulica št. 7.
Srečno in veselo novo leto
$ošči spojin)  ppfjafoljetf) posebno pa spojiti) gg. naročnik^15) i*> odjcit)a1cett)
Anton Krušič,
krojaški mojster.