Poštnina plačana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. CttMMamenl Številki Dia 1*58. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za yt leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 5. oktobra 1935. štev. 100. He- $ce fo&z kritike. Živimo v strankarsko zelo občutljivih časih in zato ni čudno, če se marsikdaj posebno ostrejška kritika javnih razmer smatra kot naperjena proti trenutno vladajočemu režimu. Takšno pojmovanje kritike pa je docela napačno in neutemeljeno, ker je vendar znano, da niso naše javne razmere pomanjkljive samo zaradi teh ali onih pogreškov te ali one vlade, temveč predvsem zaradi napak vseh nas, ker pač naš narod še ni dosegel one stopnje, da bi bil kos vsem nalogam modernega državnega življenja. Če nam n. pr. naš izvoz sadja ne donaša onega dobička, ki bi ga mogel in moral, potem se začenjajo vzroki tega neuspeha že pri sadnih producentih in ne šele pri vladnih ukrepih. Če nima banaška pšenica po svetu onega slovesa, ki bi ga zaradi zemlje, na kateri se prideluje, morala imeti, potem je tu cela vrsta vzrokov in med njimi so gotovo na zadnjem mestu ev. premalo preudarjeni uradni predpisi. In če ima naš les na tujem trgu prenizko ceno, potem so oni naši lesni tudi-trgov-ci, ki ga prodajajo za vsako ceno, pač stokrat bolj krivi, kakor pa ti ali oni upravni nedostatki. Prav tako je z našo gospodarsko osamosvojitvijo, ki je ni mogoče dekretirati od zgoraj navzdol, če ni narod zrel za njo. Če nimamo industrialcev, ki se razumejo na posel, ki znajo voditi industrijsko podjetje, potem ne pridemo do lastne in res domače industrije, pa naj bi imeli še tako visoke zaščitne carine. V najboljšem primeru bomo dosegli le to, da se bo pod domačimi imeni krila tuja industrija, s katero pa gospodarske osamosvojitve pač ne moremo izvesti. Tudi izkoriščanje naravnih zakladov se ne more doseči le z uradnimi ukrepi. Če nimamo podjetnih ljudi, ki bi tvegali denar za investicije, ki so potrebne za izkoriščanje naravnih zakladov in ki bi potem znali voditi od njih ustanovljena podjetja, potem bodo ta prej ali slej prišla v roke tujcev ali pa jih bo morala država vzdrževati z velikimi deficiti. Da se doseže gospodarska osamosvojitev naroda, je treba veliko dela in veliko sposobnosti, je kratko malo potrebno, da doseže narod določeno razvojno stopnjo. Mi te stopnje še nismo dosegli in zato tudi ne znamo izkoriščati prednosti in bogastev svoje zemlje, zato tudi moramo vedno znova in znova ugotavljati napake, ki se dogajajo in ki so vzrok, da ne pridemo do blagostanja. Od vseh nas, od dela vseh in ne le od vlade in njenega dela je odvisno, če se bomo dokopali do poti h blagostanju. Pri tem je naloga vlade samo ta, da omogoči vsakemu poedincu in vsakemu stanu, da razvije vse svoje možnosti in da more uporabiti vsa sredstva, ki jih daje svojim državljanom svobodna država. Nasprotno pa je naloga državljana, da nudi tudi državi ona sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje svoje naloge. Če država, odnosno vlada ne skrbi dovolj da se morejo plodonosno razvijati sile naroda, potem je kritika njenega dela nujna in potrebna, ker je drugače vsak napredek nemogoč. In tem ostrejša mora biti ta kritika, čim dalje traja ta nedostatek. Prav tako pa je tudi potrebna kritika, kadar delajo posamezniki napačno. Molčati, kadar se dogaja, da pada kvaliteta naše proizvodnje ali molčati, kadar posamezniki zlorabljajo svoje položaje in služijo tujim interesom mesto domačim, bi bil zločin nad napredkom naroda. Kar je napačno, je treba javno povedati, da bo vsakdo vedel za to napako, ker je to edino sredstvo, da se napaka ne bo več ponavljala. Zlasti pa je treba na te napake vedno znova opozarjati zaradi mladine, kateri treba že na vse zgodaj zbuditi odpor Proti napakam, da bo z njimi obračunila, kadar pride do besede. TUvUrifa tcase ceste JHuUiana—Sušak Minister za gradbe ing. Miloš Bobič je z afctom M. G. tor. 28.067/35 od 22. IX. 1935 pooblastil kr. bansko upravo v Ljubljani, da v sporazumu s kr. bansko upravo Savske banovine odredi komisijo, katera naj pregleda traso nove ceste Ljubljana—Sušak ter naj nadalje postopa po §§ 24 in 12 zakona o nedržavnih cestah. S tem je g. minister ugodil predlogom naše banske uprave, v kolikor gre za revizijo predlagane trase za avto-cesto Ljubljana—Sušak. Kr. banska uprava Dravske banovine je z odlokom V. No 1726/24 od 30. IX. 1935 sporazumno s kr. bansko upravo v Zagrebu sklicala revizijsko komisijo, ki se je dne 4. t. m. ob pol 11. uri sestala pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani.. Naša banska uprava je v to komisijo vpisala: ing. R. Zajca, ing. Karla Orla, ing. L. Geržino in ing. A. Matka. Kot zastopnika tehničnega oddelka banske uprave v Zagrebu sta delegirana ing. Mladen Tomič in ing. Mihovil Delak. Nadalje so sestanku prisostvovali podpolkovnik Ilija Golubovič za dravsko divizijsko oblast ter ing. Matko Prelovšek in ing. Janko Mačkovšek za ljubljansko mestno načelstvo. Akcijski odbor na Sušaku je zastopal njegov predsednik* G juro Ružič, ljubljanski akcijski odbor pa tajnik ing. M. Šuklje. Vodja komisije ing. R. Zajec je uvodoma obrazložil naloge, katere je ministrstvo za gradbe komisiji namenilo. V prvi vrsti naj se pregleda trasa, predlagana po kr. banskih upravah Dravske tin Savske banovine na temelju poročila strokovne komisije, ka- tera je v dneh 4. do 13. julija 1935 rekog-noscirala teren in določila generalno smer nove ceste Ljubljana—Sušak. Nadalje naj komisija predlaga kategorijo te nove oeste. Prvi dan si bo ogfedala predlagani izhod iz mesta Ljubljane, oziraje se na odobreni regulacijski načrt. Dne 5. t. m. odpotuje komisija na traso v smeri proti Prezidu, kamor bo prišla v nedeljo dne 6. t. m. zvečer. če mogoče, bo komisija dne 9. ali 10. t. m. že na Sušaku, kjer se naj sestavi poročilo komisije s potrebnimi predlogi glede definitivne trase in glede kategorije ceste. Komisija je nato odšla po Bleiweisovi cesti do križišča 8 Tržaško cesto, kjer se pričenja trasa ceste Ljubljana—Sušak. Potek trase skozi področje ljubljanske mestne občine se bo določil sporazumno z upravo te občine in bo šel kolikor mogoče ravno-frtno v smeri, ki veže označeno križišče z Ižansko cesto, na katero naj se priključi pri Mokarju (na lev. bregu Išice). Komisija si je ogledala ta potek in je ugotovila, da se more problem zadovoljivo rešiti brez znatnejših težkoč. Čim komisija izvrši svoje delo, bo mogel g. minister za gradbe odobriti traso, nakar naj tehnična oddelka obeh banskih uprav nemudoma pričnela z izdelavo podrobnih načrtov in stroškovnikov. Na ta način bodo načrti že v prvih mesecih leta 1936 dodelani. Potem preostane samo §e glavna stvar: Finansiranje nov« velike ceste Ljubljana— Sušak, katera naj bo pričetek lepše gospodarske bodočnosti naše dežele. ialcaf 'tc dobila- •zag&e&ška rnicah. Gospodarski in ne politični interesi morajo odločevati Svoja izvajanja zaključuje >Jugosloven-ski Lloyd« s temi besedami: ^Zanimanje za zbornične volitve je zelo veliko in v gospodarskih združenjih se je že začelo s pripravami za postavljanje kandidatnih list. Imenujejo se tudi že nekatera imena kot nositelji list. Vse pa kaže, da pri teh volitvah žal ne bodo gospodarski oziri glavni in odločilni, ki bodo odločevali o vprašanjih oseb in agitacije za posamezne liste. Tako n. pr. piše »Jutarnji liste odkrito, da bo grupacija za te volitve na politični podlagi in da bo kandidatna lista >Privrednikov Hrvatove (kakor jo že sedaj imenujejo) imela tudi absolutno večino. Popolnoma razumemo, da v današnjem političnem prekipevanju ne more biti pri nas nič brez politične primesi. To se dogaja tudi drugod po svetu. Vendar pa je treba opozoriti, da gre za važno in čisto gospodarsko ustanovo in bi bilo zato žalostno, če bi bili politični momenti vzrok njene nesposobnosti ali če bi zmanjšali njen pomen in možnost, da bi v gospodarskem življenju, ki je realno, ne aogla izvrševati one naloge, zaradi katerih je bila zagrebška zbornica ustanovljena in zaradi katerih obstoji že več ko 8 desetletij. Politika in gospodarstvo se ne moreta dan&s oddelili, vendar pa politika ne sme ovirati normalnega razvoja gospodarstva in njegovih institucij, in to ne samo v interesu napredka gospodarstva, temveč tudi v pravilno pojmovanem interesu politike same. In zaradi tega mnogo, kar je dopustno in razumljivo na terenu čiste politike, ni niti dobro niti koristno na področju gospodarstva. če se že politična podlaga uporabi tudi pri sedanjih zborničnih volitvah, potem naj »e pazi vsaj na to, da bodo osebnosti, ki bodo prišle v poštev, tako sposobne in v gospodarstvu tako uvaževane, da bedo jamstvo za neovirano in dobro delo tako važne institucije, kakor je zagrebška trgovsko-industrijska zbornica. ŠUodtfaa fusaf\ayanda Glavni savez srbskih zemljoradniških zadrug namerava po vsej državi prirediti celo vrsto predavanj v svrho propagande nabavljalnega zadružništva. Ta predavanja se bodo začela na področju beograjskega ok roga. Kar brez ovinkov je treba povedati, da si bolj napačne propagande savez res ni mogel izmisliti. Ce kje, potem trpi baš na področju saveza kmet še danes pod oderuškimi obrestmi. Ce bi zato savez Je količkaj pravilno pojmoval zadružno misel, bi morala biti njegova prva naloga, da čim bolj organizira kreditno zadružništvo. Kajti edino s kreditnim zadružništvom je mogoče kmeta osvoboditi pred oderuhi. To je Slovenija že sijajno dokazala. Kljub temu pa savez te resnice noče videti in dopušča, da na njegovem področju kreditno zadružništvo propada, zato pa tem bolj goji nabav-Ijaluo. Tako se je na zadnjem burnem občnem zboru saveza ugotovilo, da je padlo število kreditnih zadrug za 23, število nabavi jalnih pa je naraslo za 172. Ni težko uganiti, zakaj to posebna vnema za nabavljalne zadruge in zakaj to nezanimanje za kreditne. Pri kreditnih je treba delati požrtvovalno in skoraj brezplačno, pri nabavljalnih pa je zaslužek lahek in so potrebne vedno seje, ki so vse plačane. Zaradi privilegijev ni treba ne znanja ne posebnih sposobnosti, ker je dobiček zagotovljen že z naročilom blaga. V tem je tudi vzrok, da je propaganda nabavljalnega zadružništva savezu tako pri srcu. Pa če že nima savez smisla za kreditno zadružništvo, potem ima še mnogo bolj nujne naloge, kakor pa da propagird na- bavi jalno zadružništvo. Kljub šestmilijon-ski državni podpori je zaključil savez poslovno leto z izgubo 4,8 milijona Din. Večina te izgube je nastala zaradi izvozne trgovine saveza. Ni pa v tej njegovi izgubi navedena tudi neprimerno večja izguba kmetovalcev zaradi slabe organizacije izvoza kmetskih pridelkov pri nas. Ali ne uči že lastna izguba savez, da je zanj stokrat bolj važno, če posveti svojo skrb dvigu izvoza, kakor pa da se bavi z neproduktivnim nabavljalnim zadružništvom? Naj vendar svoje člane uči, da bodo znali sadje pravilno trgati, da ga bodo pravilno pakirali in sortirali in da ne bodo z njim en dan preplavljali tuji trg, nato pa zopet v času najugodnejše konjunkture ostali s svojim sadjem doma. Koliko lepe in koristne prilike ima savez, da pomaga kmetovalcu do boljše cene! Ali to savez ne briga, zanj so važne le nabavljalne zadruge. In zakaj? Jasno, da le zaradi privilegijev, ki jih uživajo te. Ce ne bi bilo teh privilegijev, potem bi bile tudi nabavljalne zadruge manj vabljive, potem bi se tudi savez morda spomnil na svojo glavno in osnovno nalogo, da mora kmeta rešiti pred oderuštvom in mu omogočiti boljše cene. Tako pa postajajo privilegiji nabavljalnih zadrug še indirekten vzrok, da se ne izboljša kvaliteta naših agrarnih proizvodov, da je kmetovalec še naprej odvisen od oderuhov in da naš izvoz ne pride na prava pota. Zato pa tudi nismo nič preveč napi-j sali, ko smo označili nameravano propa-j gando nabavljalnega zadružništva kot škodljivo. Zato tudi ponavljamo svojo zahtevo, da je treba vse privilegije nabavljalnih zadrug odpraviti! „Bit» iza caeiMkapascedai/ania" G. Petar Borisavljevič, bivši šef carinskega oddelka in sedaj v pokoju, pošilja na razne slovenske tvrdke okrožnice, v katerih jih opozarja na svoj »Biro za carinska posredovanja in informacije«. V tej okrožnici opozarja naše tvrdke, da so carinski predpisi tako komplicirani in številni, da se v tem labirintu ne spozna' noben poslovni človek. On, kot bivši delegat pri trgovinskih pogajanjih in kot bivši šef pri carini ter kot izdajatelj knjige o carinskih tarifah, pa se v tem labirintu zelo dobro spozna in zato hoče pomagati vsem, ki postanejo člani njegovega v ta namen ustanovljenega .»Biroja za carinska posredovanja in informacije«. Da postane kdo član tega biroja, ni treba nič drugega, kakor da plača 200 dinarjev mesečno, in sicer naprej najmanj za 3 mesece in potem bo cenjeni gospod Borisavljevič izvršil zanj brez nadaljnjih honorarjev, razen za efektivno plačane državne in druge takse ter zaračunajoč stroške po uradni tarifi, vse posle in dal tudi vse potrebne informacije. Seveda cenjeni gospod Borivojevič še podrobno opisuje, kako veliko korist bo imel vsak trgovec od tega, če postane za 200 Din mesečno član tega velevažnega biroja. G. Borisavljevič ima prav gotovo prav, če pravi, da se v labirintu carinskih predpisov skoraj nihče ne spozna. To so tudi naši trgovci že dostikrat občutili, zato pa se obračajo na carinske posrednike in špedi-cijska podjetja, ki so v teh vprašanjih podkovani in katerim morejo tudi zaupati, ker jih poznajo. Ta podjetja imajo za te posle tudi koncesije in so za svoja posredovanja tudi odgovorna. Pa ne samo to! Ta podjetja delujejo v kraju, kjer ima njih stranka opraviti na carini, da morejo takoj intervenirati in urediti vsako zadevo. Vseh teh jamstev velevažni biro g. Bori-savljeviča ne nudi in oni, ki bodo postali člani njegovega biroja, bodo morali pač imeti neverjeten optimizem, če kar takoj začno pošiljati na podlagi le ene okrožnice mesečno po 200 Din v Beograd. Sicer pa, ali je »biro« tudi v resnici ustanovljen? Ali ve zanj obrtna oblast? Ali ve zanj davkarija? Kakšna jamstva so za pravilno poslovanje tega »biroja«? Naj si vsak interesent odgovori najprej na ta vprašanja, oziroma naj si poskrbi obvezen in dokumentiran odgovor g. Borisav-ljeviča na ta vprašanja in šele potem naj preudari, če je res treba, da poviša svoje mesečne izdatke za 200 Din. V svoji okrožnici pa govori g. Borisavljevič tudi o tem, kako on ve, kako se izprer mene carinske tarife in carinski predpisi in kako da more tudi v tein pogledu koristiti interesentom, seveda v mejah zakona, Mislimo, da je veliko bolj pametno, če prepusti g. Borisavljevič skrb za revizijo carinskih tarif in podobno organizacijam, katerih se tiče. Naša združenja in zbornice bodo pač to bolje opravile, ker so v to tudi poklicane. Kdo pa je dal g. Borisavlje-viču mandat za takšne posle, pa ne vemo in zato mislimo, da je bolje, če se v te posle niti ne meša! Toliko v pojasnilo tvrdkam, ki bi prejele omenjeno okrožnico. Zopet velikanske izgube pri češpljah Vsako leto moramo vedno ugotoviti eno in isto napako. Izvoz češpelj se redno zaključuje z velikanskimi izgubami, ker naši izvozniki nekatere dneve kar preplavljajo tuje trge z blagom. Tako so se letos na začetku sezone prodajale v Pragi češplje na debelo po 2*50 do 3'50 Kč za kg. Ljudje so se bali, da bo pozneje cena češpelj še narasla in so hiteli z nakupom po tej ceni. Te cene pa so premotile naše izvoznike, da so začeli kar na slepo pošiljati češplje na praški trg. Vsak dan je prihajalo na trg po 50 vagonov češpelj (skupno z ma-djarskimi in bolgarskimi), da je bil trg v kratkem prenatrpan z blagom. Vsak dan je ostajalo zao neprodanih po 10 vagonov češpelj in bilo so dnevi, ko je bilo ha trgu po 80 vag. češpelj. Seveda je p.otem cena silno padla, da so dobili nekateri izvozniki komaj četrtino prvotne cene. Poleg tega pa so še nekateri komisionarji kakor zlasti Pragofrukt prodajali češplje kar za slepe cene. Nastale so tako za naše izvoznike naravnost velikanske izgube. Znova vprašamo: Kdaj se bo naš izvoz že enkrat organiziral? Kdaj se bo preprečilo to preplav-Ijanje trgov z blagom? Kdaj pa se bo tudi poskrbelo, da bodo meli naši izvozniki posla samo s solidnimi komisionarji? Milijoni propadajo vsako leto zaradi neorganiziranosti našega izvoza. Kje so sicer tako glasne zadruge! Konhvorzi in Umestna pritožba Pred kratkim so bili otvorjeni naši konzulati v KrTu, Temešvaru in v Čile. Ne rečemo, da ne bi bili ti konzulati potrebni, čeprav mislimo, da je konzulat na Krfu zelo problematične vrednosti. Pač pa se strinjamo z »Jug. Lloydom«, ki graja, da imamo v svetovnih pristaniščih Hamburg, Anversa in Rotterdam le častne konzulate, ne pa pravih konzulov. In vendar bi bili kozuli, če kje, potrebni v svetovnih pristaniščih, kjer se zaključujejo največje kupčije. Svetovna pristanišča so vrata na svetovni trg in če hočemo spraviti svoje pridelke na svetovne trge, moramo tudi imeti v svetovnih pristaniščih svoje prave trgovinske zastopnike. Zato je potrebno, da se osnujejo pravi konzulati v omenjenih svetovnih pristaniščih. .KUVERTA* D.I 0.2. LJUBLJANA Tyri«va tasta St. «7 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA — pgtoflne poravnat v e V konkurzni zadevi stavbne zadruge »Here« v Ljubljani se odobri preračun prispevkov zadružnikov za pokritje primanjkljaja, ker konkurzna imovina ne zadošča za založbo konkurznih terjatev. — Odobreni preračun prispevkov je na vpogled na sodišču, pri konkurznem upravniku ter pri načelstvu. Potrja se prisilna poravnava izven kon-kurza, ki jo je sklenila s svojimi upniki mesarica Marija Sever v Ljubljani. Dvojna številka »Trgovskega tovariša« Kakor vse drfige revije, tako se je zaradi tarifnega gibanja grafičnega delavstva zakasnela tudi dvojna številka »Trg. tovariša« za julij in avgust. Zato pa je njena vsebina tem bolj pestra in zanimiva. — Kot uvodnik objavlja »Misli o našem gospodarstvu«, ki jih je izrekel dr. Windt-scher na občnem zboru Trg. društva »Merkur«. Z ostro besedo so tu' izrečene konstatacije, ki bi morale biti vsem vedno pred očmi, če hočemo priti do zboljšanja sedanjih razmer. Ne imeti slepih oči za napake, ne pozabljati, da morejo edino trgovina, obrtnost in industrija nadoknaditi minus agrarne pasivnosti naše domovine, ne se udajati krilaticam in cenenim geslom, temveč delati in vztrajno odpravljati napake. Ne pozabimo, da en rod, ki je celo v krizi, ne more zmoči vsega, naš pregovor pravi, da se počasi pride daleč! S tem opominom zaključuje dr. 'Windi8cher svoje globoko pretehtane in krasno postavljene besede. — Nato se nadaljuje zelo aktualni članek »Naša plačilna bilanca in državni dolgovi«. — Dr. Šarabon zaključuje svoj s številnimi podatki krepko podprti članek >Denar, zlato in srebro«. — Kako se je razvijalo naše gospodarstvo od junija do avgusta, pa temeljito poroča g. D. P. — Mednarodni blagovni trgi je naslov zadnjega članka. — Sledi zelo bogat listek, nato pa Društvene vesti, med katerimi zavzema posebno mesto odlično sestavljeno poročilo o 35. rednem občnem zboru Trg. društva »Merkur«. Tako je tudi nova številka »Trg. tovariša« utrdila sloves lista in znova priporočamo vsem gospodarskim ljudem, da se naroče na to našo edino gospodarsko revijo. Za vse leto velja le 36 Din in se naroča pri Trg. društvu »Merkur« v Ljubljani. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 5. oktobra objavlja med drugim: Uredbo o izpremembi imena občine Rateče v Ra-leče-Planica — Pravila o vršenju verskih dolžnosti učencev narodnih šol — Pravilnik o uporabljanju in upravljanju osrednjega lovskega sklada — Pojasnilo o vštetju prakse diplom, farmacevtom za opravljanje drž. strokovnega izpita — Dopolnitev pravilnika o bolničnih pristojbinah — Odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v srezu kočevskem — Razglas o plemenskih sejmih rodovniške govedi v 1. 1936.— Razglas glede poslovanja bivše občine Celje-okolica in razširjene mestne občine celjske —-Popravek k pravilniku k določbam o neposrednih davkih v zakonu o proračunskih dvanajstinah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne drug« objav«. 2*©Ulične V Zagrebu so se sestali zastopniki združene opozicije dr. Milan Gavrilovič, dr. Vlaju:, dr. Trumbič in dr. Šutej, da se dogovore o enotnem političnem in taktičnem programu opozicije. Pogajanja bodo trajala dva dni in jih je otvoril sam dr. Maček. Politična javnost čaka z velikim zanimanjem na rezultate sestanka. Nar. skupščina se sestane dne 9. oktobra na spominsko žalno sejo ob priliki obletnice tragične smrti blagopokojnega kralja. Bolgarska policija je dosedaj aretirala že okoli 120 vodilnih politikov, ki so pripadali politični skupini »Zvono«, zemlje-delski skupini »Aleksander Stamboljjski« in protogerovcein. Med aretiranci je tudi polkovnik Velčev, bivši ministrski predsednik Kimon Georgijev, bivši minister Stojanov, podpolkovnik Stojčev in okoli 20 bficirjev, ki pripadajo kapitanski ligi. Zarota je bila zelo na široko razpletena in se vlada še vedno boji, da ni njen položaj popolnoma varen. Zopet so stopili v akcijo tudi inakcdoiistvujušči, ki pomagajo vladi. Proti aretirancem se postopa z največjo strogostjo. Monarhijo v Grčiji bo baje že proglasila skupščina, ki se sestane dne 10. oktobra ter bi plebiscit o obnovi monarhije odpadel. Zaradi odpuščanja republikancev iz državne službe so proglasili delavski sindikati na Kreti 24urno stavko. Italijanska vojska je prekoračila abesinsko mejo in koraka v treh kolonah v smeri proti Adui. Mesto A dno so itali janska letala že bombardirala in prva bomba je padla na bolnišnico Rdečega križa. Več bolničark in bolnikov je bilo ubitih. Tudi mnogo žen in otrok je bilo od bomb ubitih. Italijanska vlada je odobrila, da se zviša dnevna podpora ženam vpoklicanih vojakov od 3 na 4 lire. Italijanske čete so po silni topniški pripravi zavzele Aduo. Abesinske čete so se postavile v bran šele 5 km pred Aduo. Na tem delu fronte imajo Italijani nad 50.000 mož in so tudi številčno v premoči nad Abesinci. -Silna borba pa se je razvila pred mestom Aksum, ki leži le nekaj kilometrov zapad-neje od Adue. Boji so zelo ostri in so izgube na obeh straneh velike. A tudi pri Oga-denu so se začele ogorčene borbe. Jasnejša slika vojnih dogodkov pa bo šele prihodnje dni, ko se bosta obe vojski razvili. Najmodernejša oprema vojske daje velike prednosti italijanski vojski. Borbenost Abesin-cev ter težaven teren za nastopajočo vojsko pa so prednosti Abesincev. Laval je pred svojim odhodom v Ženevo izdal proglas na francoski narod, na katerega apelira, da je sedaj, ko gre za uaj-višje interese Francije, enoten. Njegova avtoriteta bo v Ženevi tem večja, čim bolj strnjena bo sloga Francozov. Nenavadna izjava predsednika Lavala je napravila v vsem političnem svetu globok vtis. V četrtek dopoldne je bila uradno razglašena abesinska mobilizacija, ki velja za vse moške, stare 17 do 60 let. S tem bo imela Abesinija okoli 1,100.000 mož pod orožjem. Svet Društva narodov je sklican za soboto dopoldne, v ponedeljek pa se sestane skupščina Društva narodov. Angleška delavska stranka se je z velikansko večino izjavila za sankcije proti Italiji. Za sankcije je glasovalo 2,160.000 članov, proti pa samo 102.000. Na seji angleške delavske stranke je bila prečitana brzojavka italijanskih socialistov, ki so se popolnoma solidarizirali s sklepi angleške delavske stranke. Angleška vlada namerava izdati belo knjigo, v kateri bodo objavljeni vsi dokumenti, ki se tičejo italijansko-abesinskega konflikta. S knjigo hoče angleška vlada dokazati svojo dobro voljo, da se prepreči vojna. Grška vlada je objavila, da se bo strogo ravnala po predpisih Društva narodov in da bo na strani Anglije tudi, če bi prišlo do sankcij. Predsednik Roosevelt se je udeležil ameriških manevrov mornarice in je ime! pri tej priliki govor, v katerem je dejal, da ostanejo Združene države nevtralne in naj se zgodi v Evropi karkoli. Madjarska je po informacijah češkoslovaških listov s 1. oktobrom vpeljala splošno vojaško dolžnost. Novi rekruti bi morali biti vpoklicani že 1. oktobra, zaradi napetega položaja v Ženevi pa je bil vpoklic preložen na 1. januar 1936. Pri volitvah v Klajpcdi so po informacijah nekega angleškega lista zmagali Nemci. Novi španski vladi je izrekel parlament zaupnico z 211 proti 15 glasovom. SLOVEMA-TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 ocarinjenje uvoznega in izvoznega blaga, po svojem «ar. posr. I. Kladniku, viš. car. insp. v p. — revizije deklaracij — carinske reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd. | Dcnarsivc JZ Stanje Narodne banke Izkaz z dne 530. septembra zaznamuje te iapremembe (vse v milijonih dinarjev): Skupna zlata, in devizna podloga 6e je povečala za 12,5 na 1.396,3. Devize, ki ne spadajo v podlogo, s« se povečale za ‘20,9 na 280,4. Vsota kovanega novca se je »manjšala za 22,5 na 250,2. Posojila so se povečala za 13,8 na 1.807,8. Vrednosti rezervnega fonda so padle za 0.9 na 126,0, razna aktiva pa so se povečala za 10,0 na 469,8. Obtok bankovcev se je povečal za 123,2 na 4.777,1, zato pa so padle obveze na po-kaz za 94,0 na 1.261,9. Obveze z rokom so padle za 2 na 214,7, razna pasiva pa s« se povečala za 6,8 na 243,8. Celotno kritje se je zboljšalo od 29.58 na 29.71%, samo zlato pa je ostalo s 27.09°/» nespremenjeno. Novi belgijski valutni načrt Belgijska vlada je izdelala nov valutni načrt, ki ga bo predložila Društvu narodov. Načrt vsebuje v glavnem te predloge: 1. stabilizacijo vodilnih valut po povprečni pariteti, ki se izračuni po njih tečajih v zadnjih treh ntesecih. 2. Če se ne more določiti ta pariteta, potem naj se izvede stabilizacija z ustvaritvijo edinstvene svetovne valute, ki bi se uporabljala samo pri mednarodnih transakcijah. 3. Banka za mednarodna plačila v Baslu bi bila osrednja banka za svetovno valuto. 4. Nova valuta mora imeti stalen tečaj. Njeni bankovci bi se zamenjavali za zlato tudi v primeru vojne. 5. Ta načrt se more izvesti samo s sodelovanjem Združenih držav Severne Amerike. * Načrt zakona o čekih je dokončalo ministrstvo za pravosodje in bo v kratkem predložen seji vlade. Neki francoski bančni sindikat je prevzel od italijanske vlade 'francoske rente v višini 500 milijonov frankov, ki sO bile last italijanskih kapitalistov. Vodja holandske katoliške stranke prof. Aalbersee se je v parlamentu izjavil proti devalvaciji holandskega goldinarja. Ker je veljala katoliška stranka doslej kot zagovornica inflacije, je vzibudila izjava njenega voditelja tem večjo pozornost. Ministrski predsednik Colijns pa je izjavil, da Holandska ne more uvesti devizne kontrole, ker bi to pomenilo, da opušča zlato veljavo. Odločno je proti inflaciji tudi holandska kraljica in zato holandski goldinar kljub še vedno močnemu odtoku zlata ne bo devalviran. Belgija namerava konvertirati 11 milijard občinskih, 3'5 milijarde kolonialnih in 1 milijardo drugih posojil, skupno torej za 15 in pol milijarde. Obresti konvertiranih posojil bi znašale 4°/o, torej toliko, kolikor «o znašale za državna konvertirana posojili«. Italijanskega 8*/» mobilizacijskega posojila, v katero se more izpremeniti tudi staro 3 in pol °/» konverzijsko posojilo, je bilo v prvih petih dneh podpisano pri italijanskih bankah za 2 in pol milijardi. Zlata podloga Združenih držav Severne Amerike je narasla že na 9 milijard 326 milijonov dolarjev. Koncem leta 1934. je znašala samo 6 milijard 829 milijonov dolarjev. ITstanovitev posebnega strokov* nega carinskega oddelka Pri carinskem oddelku finančnega ministrstva je ustanovljen strokovni odbor s temi nalogami; da zbere in uredi gradivo za proučitev carinskega zakona, carinske tarile, postopka za nje uporabo in komentarjev, da pripravi predloge z utemeljitvijo za reorganizacijo vse carinske službe, da daje pojasnila in mnenja o vseb vpraša-“JJh in da vodi evidenco, preglede in statistiko o tihotapstvu, obmejnem prometu m o vsem, kar bi moglo zboljšali carinsko službo. P/N/ffMtSa/Oftie ftašem Ma$u v tujini LES JN LESNI IZDELKI: 1008 — Dunaj: hrastov in bukov žagan les; 1009 — Berlin: smrekov in borov žagan les ter vpognjen les; 1010 — Hamburg: vsakovrsten les. DEŽELNI PRIDELKI: 1011 — Dunaj: ponuja se zastopnik za paradižnikove konzerve; 1012 — Praga: ponuja se zastopnik za fižol; 1013 — Stabroeck: večja tvrdka išče zveze z našimi izvozniki paradižnika, ki je dva do trikrat prekuhan in ki se pošilja v konzervah ter sodih; 1014 — London: konzerve razne povrtnine; 1015 — Bruselj: hmelj; 1016 — Dunaj: konzerve razne povrtnine. PROIZVODI SADJARSTVA: 1017 - Dunaj: ponuja se zastopnik za vse vrste suhega sadja; 1018 — Bruselj: sirove in suhe češplje; 1019 — London: vse vrste sadnih konzerv; 1020 — Brno: večja tvrdka išče jabolka iz Čakovca in okolice; 1021 — Berlin: namizno grozdje. I PROIZVODI ŽIVINOREJE, PERUTNINAR-1 STVA IN RIBARSTVA: 1022 — Bruselj: gnjat, salama, klobase, mortadela, prekajena slanina in razni osušeni mesni izdelki; 1023 — Dunaj: mesne konzerve in ribe; 1024 — Carigrad: večja tvrdka se zanima za goveje in telečje kože; 1025 — Berlin: išče se večja količina črev; 1026 — Kopenhagen: morska trava. RUDARSKI PROIZVODI: 1027 — Bruselj: kromova ruda. INDUSTRIJSKI IZDELKI: * 1028 — Werdau (Nemčija): tekstilne si-rovine in tekstilni odpadki; 1029 — Solun: volneni tuljci za izdelavo moških in ženskih klobukov. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. sV BELI SAM ! • v • ' "-----------------------------------------— Trgovci! Podpirajte domačo industrijo, zato naro-tajte le »Snežinka" milni prašek, ki je zajamleno neškodljiv ter vsebuje nad 60 % mila IZDELUJE: Dolniiat & Richter Ljubljana f Eunanfa trgovina živahen izvoz cementa iz Dalmacije Zaradi vojnih priprav v Afriki se je zelo dvignil izvoz našega cementa. Cementna industrija v Dalmaciji, ki je bila preje le slabo zaposlena, dela sedaj s polno kapaciteto. V severnem pristanišču Splita skoraj vsak dan razni parniki vkrcavajo cement. Vsak dan gre iz Dalmacije na tisoče ton cementa v tujino. Italijanska propaganda za domači les Italijanska zveza lesnih industrijcev je dobila od več provincialnih zvez lesnih industrialcev obširno spomenico, v kateri se zahteva, da se v večji meri ko dosedaj zaščitijo domači lesni producenti pred tujo konkurenco. Velike zaloge lesa, ki leže pri italijanskih producentih, naj se znižajo na ta način, da se letos ne dovoli Avstriji dodatni uvozni kontingent za les. Ruska naročila v Nemčiji Dosedaj je naročila Sovjetska Rusija v okviru 200 milijonskega kredita blaga za 36 milijonov mark. Vodijo pa se še pogajanja za naročila blaga v vrednosti 70 do 80 milijonov mark. Težave pa delajo kratki dobavni roki, ki jih zahtevajo sovjeti in ki jili Nemci ne morejo izpolniti. Cene na svetovnih trgih rastejo Hausse, ki se je začela v prvem tednu septembra, traja še dalje. Tečaji pšenice so se dvignili Že na 97 centov in se približujejo slavni dolarski meji. Od živil se je podražil sladkor in sirovo maslo. Ker se je dvignila cena bakru v Ameriki, se je ta podražil tudi v Londonu. Kljub povečani produkciji se zaloge bakra manjšajo. Cena kositru je v Londonu narasla že na 228,5, svinca pa na 17,25 funta. Utrdila se je tudi cena srebra. Cena bombaža se je dvignila. Neugodni izgledi so samo za volno ter sirovi kavčuk. * 'I rgovinski minister je odobril ustanovitev podružnice tvrdke: Podrinski udru-ženi rudnici, d. d. filiala za kraljevimi Jugoslaviju, ki ima svoj sedež v Londonu in katere angleško ime se glasi: Podrinje Consolidated Mineš Limited, Branch Office in the Kingdom of Jugoslavia. V letošnjem prvem polletju smo izvozili slanine v Anglijo 14.121 stotov, dočim lani samo 4367 stotov. Najbolj je nazadoval uvoz slanine iz Danske, in sicer od 2‘15 na 189 milijona stotov. Italijanska vlada je (isto nepričakovano, da zmanjša proračunski deficit, povišala vse železniške in cestne prevozne tarife. Uvede se dodatek v višini poldrugega cen-tesima na 100 kil in na vsak kilometer. Za predmete, ki ne prenesejo visoke prevoznine, bo ta dodatek znižan, vendar pa točnejši podatki o tem še niso znani. Iz šibeniške luke se je izvozilo v septembru 16,570 kubikov gradbenega lesa, od tega je šlo 2000 kubikov v italijansko Somalijo, 100 kubikov v Albanijo, 600 kubikov v London, ostalo v italijanska pristanišča. • 'smška vlada je ustavila uvozna dovoljenja za jugoslovansko grozdje. Beograjska vlada je zato v Berlinu intervenirala in je upati, da bo izvoz jugoslovanskega grozdja v Nemčijo zopet dovoljen. Češkoslovaška je povišala z 10. oktobrom carinska doplačila pri pšenici od 12 na 19, .pri rži od 26 do 30, pri ječmenu od 31 n» 36 in pri ovsu od 23 na 27 Kč. Železo se bo podražilo, kakor so sklenili v Londonu zastopniki kontinentalnega in angleškega železnega kartela. Turčija je določila za čas od 1. oktobra do 30. junija nove uvozne kontingente, ki omogočajo vsem državam, ki so sklenile 8 fur^ij° kompenzacijske pogodbe, živahnejše trgovinske stike s Turčijo. Turčija je sklenila s poljskimi tvorni rami za letala pogodbo o nabavi večjega števila letal. pPcbflve^Iicitcc^e Direkcij« drž. rudnika Velenje sprejema do 16. oktobra ponudbe o dobavi 600 kg cilindrskega olja, 600 kg strojne masti, 56 plošč železne pločevine, 1000 s neizolarane-ga elektr. voda, 1050 m jamskih tračnic, 2 rolleti iz valovite pločevine, 1000 napisnih tablic in 1000 vijakov. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. oktobra ponudbe o dobavi 350 kg filcov, 700 kg krp za čiščenje, 40 gum za kolesa in avtomobile, 90 kg usnja, CIKOPI1A Naš pravi domači izdelek 25 kg transmisijskih jermen, električnih žarnic in raznega drugega elektrotehničnega materiala; do 17. oktobra pa o dobavi materiala za gasilske aparate in 300 vesel. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani razpisuje prvo pismeno ofertno licitacijo dne 15. oktobra ob 10. uri za les na panju šumske uprave v Kočevju, in sicer 5)098 m3 bukove hlodovine 670 m3 jelove hlodovine in 9772 m* bilko vine za oglje in drva ter šumske uprave v Straži za 4485 ni3 bukove hlodovine, nadalje drugo ofertno licitacijo dne 15. oktobra ob 15. uri šumske uprave Kočevje in Straža o 360 m8 posekane bukove hlodovine, 1830 ni3 posekane jelove hlodovine 672 m3 izdelanih jelovih plohov in 81 m* izdelanih meCesnovib hlodov. Pojasnila pri upravi. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 10. oktobra ponudbe o dobavi 100 kg mila, 100 kg sode, 50 kg amonijakove sode, 15 kg barve in 20.000 električnih vžigalnikov; do 17. oktobra pa o dobavi 30 stolov, 6000 kg masti za jamske vozičke, 6000 kg tračnikov in 1000 hrastovih pragov. Tečaji so se popravili Na skoraj vseh velikih borzah so se v preteklem tednu tečaji popravili iu celo na milanski borzi, kakor kažejo naslednje indeksne številke: Koncem 1927 - = 100% 31. 8. 21. 9. 28. 9. London 73'7 706 71*6 Pariz 48'9 47'3 47'5 Berlin 37 1 35-3 357 Dunaj 40‘0 390 401 Milan 100‘1 80'3 89'0 Praga 691 67'3 661 Bruselj 30*4 30*2 30-6 Amsterdam 35-7 342 34*8 Curib . 38-3 37 8 37'0 Stockholm 151 151 15'4 New York 73'9 75*0 77-3 V splošnem tečaji še niso dosegli višine, na kateri so bili koncem avgusta, vendar pa so v preteklem tednu napredovali v tej meri, da se je mednarodni borzni indeks dvignil ed 48'4 na 49'6 odstotkov. Statistika konkurzov in prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 30. 9. 1935 statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi; v Dravski banovini 3 (5), Savski 3 (2), Vrbaski — (—), Pni morski — (IX Driuski 1 (1), Zetski — (2), Dunavski 2 (1), Moravski 1 (1), Var-darski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 4 (8), Savski 2 (7), Vrbaski — (—). Primorski 2 (3), Drinski — (2), Zetski — (—), Dunavski 1 (5), Moravski — (—) Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (3). 3. Končana konkurzna postopanja; v Dr. banovini 5 (2), Savski 2 (3), Vrbaski —r-(—), Primorski 3 (—), Drinski 1 (5), Zetski — (—), Dunavski 8 (13), Moravski 7 (9), Vardarski 1 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (3). 4. Potrjene prisilne poravnave; v Dravski banovini 12 (11), Savski 3 (5), Vrbaski 1 (1), Primorski 3 (1), Drinski 1 (2), Zetski — (2), Dunavski 1 (7), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—). Univ. prof. dr. M. Škerlj: 5 2cHCf/sUe ttotMCM U&M/tMiic 17. Čl. 29. (§ 28.). Določbe našega § 28., povsem posnete po baškem reglemanu, spadajo teoretično in za prakso med najmanj posrečene v vsem zakonu. To se je občutilo tudi na ženevski konferenci. Poskusi popravila teoretično niso uspeli, za prakso pa le deloma. Na konferenci se je, kar se tiče teorije, govorilo o tem, da se iz prvega stavka §a 28. haškega reglemana da izvajati, da zakon,' vsaj glede zaveze akceptanta, odobrava pogodbeno menično teorijo. Da se ne bi moglo reči, da zakon zavzema eno ali drugo menično teorijo, se je izraz »avant s’ Stre dessaisi du titre« (»preden je dal listino iz rok«) zamenjal z izrazom »avant la restitution de la lettre« (»preden je listino vrnil«). Jasno pa je, da s tem nikakor ni onemogočeno na besedilo čl. 29. opirati pogodbeno teorijo, in da s tem ni odpravljeno nasprotje s čl. 26. (§ 25.), da tudi modifikovan akcept, t. j. akcept, ki odstopa od temeljne menice (n. pr. glede dospetka, plačilnega kraja, valute), veže akceptanta, dasi imetnik menice na tak akcept morda sploh ni pristal. V praktičnem pogledu je z EMZ stvar popravljena toliko, da je postavljena ovržna domneva, da je akcept črtan, preden se je menica vrnila. S tem je rečeno, da bi moral imetnik menice, ki bi trdil, da je akcept prečrtan po vrnitvi menice, akcep-tant torej v zavezi, dokazati svojo trditev; položaj je torej imetniku v razmerju proti akceptantu otežen. Olajšan pa mu je proti regresnim zavezancem: ako imetnik menice zoper njih nastopi regres pred dospetkom, ker se akcept vsled črtanja smatra za odbit, bi morali oni dokazati, da je bil akcept prečrtan po vrnitvi menice prezentantu. Ta razdelitev dokaznega bremena po našem sedanjem zakonu ni jasna. Drugo, kar po našem zakonu ni jasno, je to, ali je akceptant, ki je o akceptiranju pismeno obvestil imetnika ali kakega podpisnika menice, pa je akcept prečrtal šele po obvestilu, zavezan samo obveščeni osebi, ali vsakomur, ki pridobi menico. Ta dvom je EMZ rešil v prid akceptantu: zavezan je samo obveščencu ali več obveščencem. Omenil sem le par najvažnejših točk, v podrobnostih je še marsikaj nejasnega. Ta nejasnost bo brez dvojna imela za posledico, da bo menica s prečrtanim akceptom praktično izključena od kroženja. Kdo si bo upal vzeti jo, razen če je kateri od indosantov ali trasant povsem zanesljiv? Povprek si bo moral vsakdo reči, da je akceptant že moral imeti tehtne vzroke, da je svoj akcept prečrtal in se s tem rešil zaveze. — Cela določba je povsem ponesrečena, obenem pa nepotrebna, ko zakon (sedanji in bodoči) trasatu že daje enodnevni rok za premislek, ali bi dal akcept ali ne. IV. Aval. 18. Čl. 30. (§ 29.) naglasa v 1. odstavku, da je aval mogoč tudi za del menične vsote. To je, dasi ne izrečeno, veljalo tudi doslej. 19. Čl. 32. (§ 31.). Dočim naš zakon v 1. odstavku pravi, da je avalist zavezan »prav tako« kakor oni, za katerega je dal aval, določa EMZ, da je zavezan »na isti način«. S tem naj bo pojasnjeno, da zakon tu določa le način, ne pa tudi obsega zaveze. Kdor je za akceptanta dal aval za pol menične vsote, je zavezan samo za polovico, ampak na isti način kot akceptant (n. pr. triletno zastaranje); po pravilnem mnenju je to veljalo že doslej. Prav tako je sprememba v 3. odstavku samo redakcijska. Naglašeno je, kar je po smislu veljalo že doslej, namreč, da avalist, ki plača menico, ne dobi regresnih pravic onega meničnega dolžnika, za katerega je plačal, nego samostalne regresne pravice, kakor izhajajo iz same menice: kdor bi lahko prigovarjal pobotanje dolžniku, za katerega je avalist plačal, zato še ne more avalistu. V. Dospelost. 20. Čl. 34. (§ 33.). V 1. odstavku je bistvena razlika, da treba menico vpoglednico, če ni v nji določen drugačen rok, v plačilo predložiti tekom enega leta, naš zakon določa šestmesečen rok. Ostale spremembe v 1. odstavku so samo redakcijske, posnete po čl. 23. (§ 22.). Povsem nov in jako važen je 2. odstavek. Po sedanjem zakonu smem menico vpoglednico predložiti v plačilo, čim je izdana; ako bi trasant določil, da se ne sme predložiti recimo pred enim tednom, bi menica ne bila veljavna (§ 32., odst. 2.). Po EMZ trasant v vpoglednici lahko določi rok, pred čegar iztekom se menica ne sme predložiti v plačilo. S tem bo promet z vpoglednicami za izdatelja postal mnogo manj nevaren, kajti imel bo časa, da trasata obvesti o izdaji in preskrbi pokritje. Da se pa možnost odloga predložitve v plačilo ne bi zlorabljala, določa zakon, da enoletni ali v menici določeni rok za predložitev v plačilo teče, ne od izdanja menice, nego od izteka omenjenega zapornega roka: »nevarnost« je zmanjšana, toda časovno podaljšana. Iz te določbe se pa vidi, da čl. 33., ki pravi v 2. odstavku, da je nična menica, ki ji dospetek ni določen po 1. odstavku, ni popolnoma točen, kajti brez dvoma gre tu za posebno vrsto določitve dospetka, ki ni povsem obsežena v čl. 33., odst. 1. 21. Čl. 35., 36., 37. (§§ 34., 35., 36.). Brezpomembne stilistične razlike. (Se nadaljuje.) | in jpc svetu Predsednik vlade dr. Stojadinovic je obljubil sarajevskemu županu, da se bo popravila cesta Sarajevo—llidže ter da se bo ustanovila v Sarajevu gozdarsko-rudarska fakulteta. Za vršilca dolžnosti maršala dvora je bil imenovan bivši poslanik Boško Colak-Antič. Banska uprava objavlja, da so vsa mesta v državni in banovinski službi zasedena in da so zato vse prošnje za službe neumestne, ker ni mogoče oddati nobene službe. Na kongresu jugoslovanskih zdravnikov je bila po daljši debati sprejeta resolucija, da je treba dovoliti odpravo ploda tudi iz socialnih razlogov. V resoluciji se poudarja tudi slabo stanje v bolnišnicah. Za generalnega direktorja državnih železnic je bil imenovan dosedanji sarajevski direktor inž. Dimitrije Naumovič. Odslej se sme za kraje od Itječine do Zrmanje in prilegajoče otoke uporabljati sattio naziv »Hrvatsko Primorje« in ne več »Gornji Jadran«. Tako je odločilo ministrstvo za trgovino in industrijo. Kavcijo za državne dobave je treba osebno plačati pri določeni državni blagajni in se ne more pošiljati po pošti, kakor je sedaj razsodilo finančno ministrstvo. Združenje malih trgovcev y Banji Luki je sklenilo, da ne more zaradi slabega finančnega stanja združenja in svojih članoy vstopiti v zvezo trgovskih združenj za Vrbasko banovino. Višja gimnazija v Kočevju se postopoma ukine in bo ostala v Kočevju le nižja realna gimnazija. Zadet od kapi je umrl v Ljubljani Ignacij Elsner, bivši ravnatelj tobačne tpvarne v Ljubljani. Konciliantnemu možu bodi ohranjen blag spomin! Peki v Splitu so zaradi višje cene moke podražili kruh za pol dinarja. Obrtna oblast pa ni dovolila tega povišanja. Sadilci tobaka v Hercegovini so na svojem zborovanju v Mostarju zahtevali, da zviša monopolska uprava odkupnino za tobak na povprečno 23 Din za kg. Zahteva sadilcev je več ko upravičena, ker plačuje sedaj monopolska uprava v resnici mnogo prenizko ceno in je predvsem zaradi tega Hercegovina gospodarsko pasivna pokrajina. 18.000 vojakov je samo v zadnjih treh dneh zapustilo neapeljsko pristanišče in odšlo v Afriko. Izvozniki bombaža v Egiptu so dobili naročilo, da zavarujejo svoje čezmorske pošiljke za primer vojne. Turčija je začela utrjevati Dardanele ter zahteva, da se odpravijo določila mirovne pogodbe, ki ji to prepovedujejo. Danski parlament je razpuščen. Volitve so razpisane za 22. oktober. Na meji pri Ventimigli so prijele italijanske obmejne oblasti ženi dveh slavnih nogometašev, ki sta skušale pretihotapiti čez mejo 2’8 milijona lir. Lastnik menjalnice na Iteki Petar Barba-lič, svoje dni uradnik Reške pučke banke je zaradi ponesrečenih špekulacij na milanski borzi izginil iz Reke. Baje je pobegnil s poldrugim milijonom lir. Na grškem etoku Levkadiji je prišlo do spopadov med oboroženimi kmeti vinogradniki in orožniki. Pri nekem spopadu so bili ubiti trije vojaki in en civilist. V Ameriki so začeli pošiljati vino in tudi pivo v konzervah. Na ta način pa pošiljajo samo cenejša vina. Ker so konzerve znatno lažje od sodov, se s tem prevozni stroški znatno pocenijo. Že v 24 urah barva, plesira in kemično «nail oblek«, klobuke itd. Skrobl in •▼etlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, snSi, monga in Uka domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ni. B. Telefon it 22-72. | Iržna pcpcčila Ljubljanski sejem Na živinski sejem dne 2. oktobra je bilo prignanih (v oklepajih število prodane živine) 65 konj (8), 57 volov (20), 27 krav (11), 14 telet (8) in 122 pujskov (50). Sejem je bil slabo obiskan. Cene so ostale ne-izpremenjene. Plačevale so se te cene: voli I. vrste po 3-50 do 4, II. vrste po 275 do 3-75, III. vrste po 2 do 2‘75, debele krave po 2 do 3‘50, klobasarice po 1-50 do 2, teleta po 4-50 do 5‘50 Din za kg žive teže. Pujski so se prodajali po 85 do 150 dinarjev za žival. Zagrebški tedenski sejem Kljub rahlemu dežju je ibil zadnji tedenski Sejem živahen in tudi kupčija je bila dobra. Cene elabSi živini so se dvignil«, prav tako pujskom in teletom. Tudi krmila so se nekoliko podražila. Na trgu je bilo precej trgovcev tudi iz Slovenije. Prigon: 65 bikov, 468 krav, 149 junic, 147 volov, 103 juncev, 164 telet, 2 bivola, 278 konj in žrebet, 2 kozi, 627 prašičev in 409 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki 2.25 do 2.70, krave za klanje 2.25 do 2.75, junice za klanje 2.50 do 4, krave za klobase po 1.25 do 1.75, voli I. vrste po 3.75 do 4, II. vrste 3.25 do 3.50, bosanski po 2 do 2.50, junci 3.25 do 3.75, živa teleta po 3.50 do 4.50, zaklana po 5.50 do 6.50, prešiči Špeharji po 6.50 do 8, pršutarji po 5.25 do 6.25, zaklani prešiiči po 10.75, lahki konji po 3 do 4 tisoč, srednji po 4500 do 5000, težki po 5500 do 6000 za par, žrebeta po 400 do 700 lahka, težka po 800 do 1000 za grlo; konji za klanje po 0.75 do 1.25. živila so se v Zagrebu podražila Na zagrebškem trgu se je podražilo goveje in telečje meso. Podražitev govejega mesa je le neznatna, telečje pa se je podražilo za 1 do 3 Din pri kg. Mast in slanina se je podražila za 1 Din pri kg, dočim je svinjsko meso ohranilo še staro ceno. Dunajski trg Na goveji trg z dne 30. septembra je bilo postavljenih skupno 2124 glav goveje živine in od te iz Jugoslavije 110. — Cene so bile te: fabriški voli I. vrste po 130 do 145, voli I. vrste po 110 do 120, II. po 97 do 105, III. po 82 do 95, biki po 70 do 95, krave po 75 do 95, mržava živina po 55 do 72 šilingov za 100 kil. — Tendenca: Ob dobrem povpraševanju so ostale vse cene neizpreme-njene. Na svinjski trg z dne 1. oktobra je bilo postavljenih 5413 Špeharjev in 7167 pršutar-jev. Iz Jugoslavije je bilo 2696 Špeharjev in 202 pršutarja. — Cene so bile te: man-galica I. vrste po 166 do 170, II. vrste po 162 do 165, jugoslovanski križani I. vrste po 167 do 170, jugoslovanski srednji 165 do 166, slabši po 158 do 162, stari po 135 do 138, pršutarji lahki po 145 do 175, težki po 135 do 165, križani po 160 do 175 šilingov za 100 kil. — Tendenca: Ob živahnem povpraševanju so se podražili madjarslei Špeharji za 10 do 15 grošev, jugoslovanski! Špeharji pa za 10 grošev. Težki pršutarji! so pridobili na ceni 5 grošev, lahki pršu-! tarji pa so- še prodajali za 2 do 3 groše ceneje. | Hadic ~ Ljubljana Nedelja 6. oktobra: 7.30 Kmetijska posvetovalnica (ing. Sadar Vinko) — 8.00 Cas in poročila — 8.15 Koncert godbe na pihala »Sora« — 9.00 Versko predavanje — 9.15 Prenos iz franč. cerkve — 10.00 Ura operne glasbe — 11.40 Otroška ura: Pravljice iz stare Indije (g. Danilo) — 12.00 Čas, vreme, poročila, obvestila — 12.15 Plošče po željah — 15.00 Koncert kvarteta na pihala, vmes plošče — 16.00 Gospodinjski nasveti (Anica Lazarjeva) — 16.20 Operetni napevi (poje gdč. Jelka Igličeva s sprem-ljevanjem radijskega orkestra) — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Čas, poročila, program, vreme — 20.15 Pester večer (sodelujejo: rad. orkester, Bežigrajsko pev. društvo) 22.00 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Kvartet »Hmtadra«. .> VELETRGOVINA ■ A. ŠARABON V 11 B * 11 * ■ I id pridelke, kakor tndlraznovratno rndutnrito vodg T1#'O« alki a a ia*» •'*««•* - hlU~ KLIŠEJE s/seh vrsL p