DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.-Naročnina: Mesečna L. 65.-
PoSt. Sek. ra«. St. 9-18127
Leto I. - Štev. 21
Gorica - Trst, 12. septembra 1947
Izhaja vsak petek
Slovensko šolstvo no Svob. tpž. ozemlju
Štiri velesile so ratificirale mirovno pogodbo z Italijo in ostalimi nemškimi za* vezniki. S temi podpisi je dobilo Svobodno tržaško ozemlje meso in kri, STO je postalo dejstvo. Osnov* ni, temeljni zakoni, ki jih določa mirovna pogodba za to novo, samostojno tvorbo, predpisujejo popolno ena* kopravnost Slovencev, Hr* vatov in Italijanov na tem ozemlju, na katerem sta že vnaprej določena dva urad* na jezika: slovenski in ita* lijanski.
Določila o enakopravno* sti veljajo za vsa upravna področja in seveda tudi za šolstvo. Radi nepoštenega postopanja Italijanov na splošno in radi fašističnih sleparij še posebej, nimamo iz zadnjih desetletij točnih podatkov o številu Sloven* cev in Hrvatov na tem o* zemlju. Po priznanju it ali* janskih virov samih pa pre* biva tu nad 80 tisoč Sloven* cev. Na teh najmanj 80 tisoč prebivalcev odpade gotovo 8 tisoč šolske mla* dine, ki obiskuje osnovne, srednje in visoke šole. Na podlagi enakopravnosti, ki je že uzakonjena, bo šolstvo na ozemlju razdeljeno v dva glavna samostojna oddelka, v slovenskega in it ali jan* skega. (Hrvati bodo imeli v okviru slovenske šolske organizacije svojo neod* \46H&dt.)	šolske*
politiko bodo vodili in ure* jevali Slovenci in bodo ime* li oni pri njej odločujočo, edino besedo. Sedanji ne* stvor — višje šolsko nad* zorništvo, — v katerem ima* jo Italijani prevladujoč vpliv — od preko 30 na* meščencev sta dva Sloveni ca — mora izginiti. Ako bo potreben vrhovni organ za vse šolstvo na ozemlju, bo moral sloneti na pošte* nem sporazumu in resnič* ni enakopravnosti.
Slovenci smo imeli pred prvo svetovno vojno na vsem Primorskem in tudi v Trstu visoko razvito šol: stvo. Poleg ljudskih šol, ki jih je samo v Trstu obisko* valo par tisoč otrok, smo imeli pripravnice, obrtne šole, učiteljišče in gimna* zije. Imeli smo lepa šolska poslopja opremljena z vse* mi učili in lepimi knjižni* cami. Tudi učiteljski in pro* fesorski zbor, ki sta pouče* vala na teh slovenskih šo* lah, sta nam bila v čast in ponos in tudi za njun na; raščaj je bilo poskrbljeno.
Spričo teh dejstev so zavezniki skušali popraviti težke krivice, ki nam jih je zadal fašizem, in so nam pri obnovi našega šolstva šli širokogrudno na roko. Kljub temu pa našega šolstva še nismo mogli dvigniti na vi* šino, na kateri je bilo nek* daj. Upajmo, da bomo z mirnim, stvarnim delom svoj cilj dosegli.
Šola mora biti posvečena izključno vzgoji mladine, širiti mora njeno znanje, likati značaje in plemenititi srce. Mora biti apolitična, kot to zahteva SDZ za STO in se ne sme sprevreči v politično torišče.
Zato odklanjamo, da bi nam na naših šolah komu* nistične učne moči vzgaja* te otroke v brezbožnem materializmu in jih vežbale
MESCANSTVU!
„Predvsem ustvarja meščanstvo samo
sebi grobarje“
Govoreč o vlogi duhov* ščine v odporu, ki ga jugo« slovani danes kažejo proti komunistični tiraniji, je dopisnik milanskega lista »Corriere della Sera«, v svojem članku dne 27. a v« gusta ugotovil: »Če bi prišlo do verske vojne, bi se Tito znašel pred mnogo odpor* ne j šimi nasprotniki, kot pa so bili oni meščani, ki so se pustili likvidirati, ne da bi tvegali niti najmanjši od* por.«
To so trde a resnične besede. Radovedni smo, kateri izmed onih zapelja* nih pripadnikov naših meš* čanskih krogov so ob čita* nju teh besed imeli toliko poguma, da so pogledali vase in odkrito ugotovili ali ne pade morda tudi na nje kaj te sramote. Kajti, tako bedne in samomorilne vloge, kot jo je odigral naš me* ščanski sloj tekom naše komunistične revolucije, ni še zlepa odigral noben dru* žabni sloj v zgodovini. Vsi so vedno bolj častno znali izpolniti svojo dolžnost in so bolj zavedno postopali v odnosu do svojih pravic.
Dvig in naloge srednjega sloja
Zmaga načel francoske revolucije je meščanstvu — srednjemu sloju sploh — odprla pot do najvišjih oblasti. Ustvarila je iz nje« ga za gotovo dobo ono plast, ki je vse do prve sve* tovne vojne v večini prime* rov vodila življenje naro* dov. Tekom desetletij se je srednji sloj izšolal in v novejši dobi odstopa velik del svojih intelektualnih moči raznim delavskim in kmetskim pokretom, s ka* terimi v kulturnih državah ob plemeniti tekmi deli dobrote in težave življenja ter oblast.
To je sloj, ki se zaveda, da ne sme biti sebičen in zaprt, a istotako ne sme biti sluga. Ne polaga važnosti na zunanji lesk in oblike življenja, temveč vidi svoj ideal v svobodoljubni, člo* vekoljubni in duhovno ple* meniti ureditvi družbe. V tem obstoji udejstvovanje
Karel marx u komunističnem manifestu
pravega pripadnika sred* njega sloja, za razliko od puhlega in našemljenega buržuja, ki se od množice, kateri se posmehuje, loči le po svojem koristolovstvu, nenačelnosti in bogatejše pogrnjeni mizi, ne pa po kulturi in plemenitosti.
Vendar takega ustvarja« jočega srednjega sloja v pravem pomenu besede mi še nismo imeli. Redke izje« me samo potrjujejo to pra* vilo. Naše meščanstvo je bilo še premlado, preveč »skorojevičsko« kot pravijo Srbi. To so bili šele prvi rodovi, ki so se pač doko* pali do družabnih položajev v trgovini, industriji in intelektualnih poklicih, ka* teri so jim dali potrebne zunanje oznake meščanov, a jim niso mogli tako na hitro oblikovati duha. So* lidnemu ustaljenemu me* ščanstvu so bile nekam po* dobne edino naše stare ugledne podeželske hiše. Kajti pri njih je šlo že po nekaj rodov skozi odgo* varjajočo družinsko, dru* žabno in moralno življenj* sko šolo, čije cilj je dosežen šele takrat, ko preide v kri in meso zavest, da ustvarja položaj za svojega nosilca najprej dolžnosti in potem šele pravice. Toda z ozirom na svoje okolje in omejene razmere so bile te hiše lah« ko le nezadostno razgleda* ne. Mnogostranski problemi sodobnih časov in moderna propaganda so jih zmedli.
Meščanstvo in komunistična revolucija
Zato je imel komunizem med našim meščanstvom zelo lahko delo. Doživeli smo, da si je to meščanstvo tako rekoč z lastnim de* narjem kupilo vrv, na ka* tero ga komunizem obeša. Na kako puhle fraze se je pustilo ujeti!
Pri onem novonastalem meščanstvu, posebno pri pridobitnikih, je bila glo« boko usidrana edina želja:
za krvavo revolucijo. Prav* tako pa tudi odklanjamo, da bi na naših šolah bili na* stavljeni učitelji in profe* sorji, ki ne obvladajo po* polnoma slovenskega jezika in niso slovenskega duha, ker hočemo, da bi se naše šole zmaličile v poitalijan* čevalnice, v katerih bi se kotilo narodno odpadništvo.
Zahtevamo zato od ZVU, da izjemno nastavi na na* ših šolah take učne moči, ki po sedanjih izkušnjah jamčijo, da bodo mladino vzgajale v poštene zavedne Slovence in neoporečne dr* žavljane na podlagi na* čel, ki so zasidrana v vsej naši tradiciji. Ako ZVU ne bo upoštevala naše zahteve, se bo vse slovensko šolstvo zrušilo in bo drugič uničeno.
Izjemnost naše zahteve je utemeljena in opravičena z izjemnostjo položaja, v katerega nas je pahnil itali*
janski fašizem. Ta barbar* ski pojav je naš kulturni razvoj in razmah kruto presekal. Uničil nam je slo* venske šole, katere je po* nekod požgal, drugod za* plenil, razbil in zapravil našo šolsko opravo, razgnal naše učne moči na vse ve* trove in preprečil vzgojo učiteljskega in profesor* skega naraščaja. Pod fašiz* mom je namreč število na* ših dijakov in akademi* kov sitno padlo; spričo dejstva, da Slovencev niso sprejemali v državne službe, je bilo študiranje za mnoge brezmiselno. Sedaj smo v tem žalostnem stanju, da imamo šolsko mladež, ni* mamo pa šolskih prostorov in učnih moči. Nujno je, da nam ZVU priskoči na po* moč s posebnim ukrepom in postavi slovensko šoU stvo na zdrave, življenja sposobne temelje.
ohraniti si svoj položaj, poboljšati si gospodarsko podlago, na kateri so sedeli. Bili so nesposobni za kakr* šno koli resnično vodilno mesto, ki je vedno zvezano z odgovarjajočim rizikom, kajti bi pač radi sprejeli funkcijo, a niso hoteli rizi* ka. Kot taki so pokleknili pred prvim, v čigar očeh se je zrcalila odločna volja za oblast.
Hoteli so biti pripravljeni na vsako spremembo. Za* to so trgovali z nacisti in fašisti, a so obenem odrivali stotisočake za Osvobodilno fronto.
Za vsak slučaj!
Zato danes v gostilnah in med štirimi stenami zabav* ljajo nad komunisti, a poleg tega redno obiskujejo vse seje raznih »sopotniških« organizacij.
Za vsak slučaj!
Sicer bi se jim morda znalo zgoditi, da jim UIVOD odtrga kak kon* tingent.
Morda...
Potem ne bi bilo onih par stotisoč zaslužka, zmanj* kalo bi tega figovega peresa, za katerim pred lastno ve* stjo in drugimi skrivajo svojo pogaženo narodno in osebno čast. Pokazali bi se v vsej svoji pritlikavi, tra* gično žalostni goloti. To bi bila prevelika sramota!
Kar je pa onega drugega, izobraženega meščanstva, to se je od početka pustilo zapeljati od solzavih slo* vanskih fraz, obljub o bodočih zlatih časih, med* tem ko ga danes skrb za poniževalno skorjico su* ženjskega kruha, na osnovi dosedanje neodločnosti pri* dobljeni občutek lastne manjvrednosti in strah čvr« sto držita na uzdi.
Pogumnim pripada bodočnost
A pri vsem poniževanju bi se vendar morali zaveda* ti, da s takim postopanjem ne boste rešili ne sebe ne svojih kož. Poglejte neko* liko preko meje! Primeri raznih Jelačinov, Bonačev, Slamičev, Furlanov itd. so vse prej kot pa osamljeni pojavi.
Strah vam je preveč zle* zel v kosti, da bi lahko hladno sodili o svojih dol* žnostih in interesih. Sicer bi tu pa tam nekoliko prelista* li tudi ono komunistično literaturo i— Zgodovina Partije, razne Stalinove raz* prave — namenjeno posve« cenim komunistom in se ne bi pitali samo z za vas nalašč pripravljenimi so* potniškimi tiskovnimi na« pitki, ki vas omamljajo kot opij. Potem bi jasno videli, kaj vas čaka, spoznali bi, da ni to, kar se dogaja na drugi strani meje noben slučaj, nerodnost ali zlo* raba. To je sistem, ki ne more biti drugačen.
Sedaj lahko gleda naše meščanstvo z očmi, čemur ni hotelo verjeti v besedah in knjigah. Ali žele oni, ki so ostali neprizadeti, kot neverni Tomaži tudi obču* titi, doživeti na lastni koži
to, kar vidijo, da bodo šele potem verjeli?
Za srednji sloj je samo ena izbira: pustiti se zaklati kot teleta, ali pa izvršiti, kar je narod od svojega srednjega sloja do danes zaman pričakoval: nasto* piti, pogumno obsoditi, kar je obsodbe vredno, razbiti strah, ki je iz ljudi napravil sužnje, kajti* sicer bo s ta* kimi tudi bodoči čas pošto* pal kot s sužnji!
V	Trstu je meščanstvo
poklicano na ponavljalni
izpit
Če ga boste vsi pripadni* ki meščanskega sloja na* pravili, potem se vam ko* munisti ne bodo več poni* ževalno smejali in tujci ne bodo izrekali o vas tako sramotno uničujočih, a vsaj i dosedaj za ogromno večino ; primerov popolnoma upra* i vičenih, sodb.
| Ako tega ne napravite,
! potem boste dočakali, da i bodo kmetske in delovne množice našega naroda šle v svoji borbi za svobodo in človeško dostojanstvo mi* mo vas in preko vas.
Danes kliče čas! Na vas v Svobodnem tržaškem ozemlju so uprte oči vsega slovenskega naroda. Kajti edino na tem koščku slo* venske zemlje je danes slo* venskemu meščanstvu omo* gočeno, da polaga svoj politični ponavljalni izpit. Od izida je odvisna njegova rehabilitacija pred neiz* prosno pravično sodbo zgodovine.
GORJE...
Črne vesti begajo in razburjajo te dni našo zmučeno deželo. V Parizu bodo v ponedeljek 15. t. m. položile štiri velesile ratifikacijske listine o mirovni pogodbi z Italijo in ostalimi nemškimi zaveznicami, nesrečna mirovna pogodba bo Stopila s tem v veljavo, razkosanje Primorske bo uzakonjeno; cona B bo dokončno priključena k Titovemu nasilnemu režimu; zavezniške oblasti na področju A se pripravljajo na odhod, prve dni drugega tedna bodo oddale oblast novim gospodarjem; civilna policija odhaja, narodna zaščita prihaja; meje bodo zaprte, zveze z Gorico in Trstom bodo pretrgane i. t. d. Same Jobove vesti.
Ko je pariška mirovna konferenca lansko leto razkosala Slov. Primorje na troje, je zakrvavelo srce vsakega poštenega Slovenca, zlasti Primorca. Ker se pa strahotni sklep ni takoj izvedel, so se ljudje vdali varljivim upom. Tolažili so se vsak po svoje, računali na zaveznike in se zaverovali v prepričanje, da se grozna krivica ne more uresničiti.
Sedaj je gorje na pohodu. Bliža se dan, ko bo Primorsko prenehalo živeti. Z življenjem mora plačati svojo zmoto. In dežela joče__
Z grenkobo v duši se ljudje vprašujejo: „S čim smo zakrivili to strašno nesrečo?" Ko grebejo vase in tehtajo dogodke zadnjih let, spoznavajo: OF, v kateri imajo komunisti odločujočo besedo, je iskala svoje strankarske koristi, se je pehala za rdečo zvezdo, pri tem je razklala Primorsko in zaigrala dva slovenska stebra: Trst in Gorico.
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
Od srede
do srede_
4. septembra a 19 članov odbora za zveze s tujino ameriške poslanske zbornice se je v Londonu razgovarjalo z zunanjim ministrom Bevinom zaradi ugotovitve višine pomoči, ki jo potrebuje Velika Britanija; takoj po razgovoru so člani misije odpotovali v Berlin, ki je druga etapa na njihovem krožnem potovanju po Evropi. — Šef britanske finančne misije v Združenih državah je izjavil, da želi Velika Britanija od Združenih držav novo posojilo v znesku 1 miljarde dolarjev. — Poljedelsko ministrstvo Združenih držav je nakazalo Mednarodni organizaciji za begunce dodatek žita za obdobje od meseca oktobra do decembra. — Ameriški zunanji minister Marshall je s strokovnjaki začel razpravljati o dokončnem načrtu glede pomoči Evropi,, katerega bodo izgotovili še pred zasedanjem glavne skupščine Združenih narodov. — Jugoslovanska vlada je na francoskem zunanjem ministrstvu predložila ratifikacijske listine mirovne pogodbe z Italijo. — Izmed dveb novih kandidatov za mesto tržaškega guvernerja, ki ju je predložila Velika Britanija, je eden.. Norvežan, drugi pa Švicar.
5. septembra s Francoska narodna zbornica je z večino 49 glasov izglasovala zaupnico Ra-madierjevi vladi. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je obtožilo avstrijske oblasti na Koroškem, da vodijo proti slovenskemu prebivalstvu politiko ponemčevanja. — Predsednik Truman je govoril pred brazilskim kongresom in izrazil trdno prepričanje v življenjsko sposobnost Združenih narodov; glede med-ameriške obrambne pogodbe je izjavil, da predstavlja slednja primer mednarodnega sodelovanja med svobodnimi narodi. —
V	Evropo je b Wa&hingtona odpotovalo 6 zastopnikov kongresa, ki bodo pregledali diplomatsko službo zunanjega ministrstva; delo skupine bo izredno važno, v kolikor bo njihovo poročilo vplivalo na začrtanje bodoče zunanje politike v kongresu.
S. septembra t Predsednik Italijanske republike De Nicoia je podpisal ratifikacijsko listino mirovne pogodbe. — V Ankari so soglasno ratificirali prijateljsko pogodbo med Turčijo in Irakom.
— Grški ministrski predsednik Tsaldaris je obvestil kralja Pavla, da se je sporazumel z voditeljem liberalcev Sophoulisom o novi vladni koaliciji. — Na sestanku komisije za avstrijsko mirovno pogodbo na Dunaju je prišlo do novih nasprotij med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo, in sicer pri vprašanju nemške imovine v Avstriji. — Ameriška vtada je sklenila izgnati iz države vse tuje komuniste ; z odredbo bodo predvsem prizadeti predstavniki sindikatov in prvi, ki ga bodo izgnali, bo John Santo, organizator prevozniških uslužbencev, ki je prišeč v Združene države iz Romunije leta 1927.
7. septembra i Sovjetska zveza je zavrnila ameriški predlog o štlristranskem sestanku za združitev ameriškega in sovjetskega zasedbenega področja na Koreji. — Sovjetski veleposlanik v Teheranu je izročil perzijskemu ministrskemu predsedniku nato, v kateri obtožuje Perzijo, da jfe prekršila sovjetsko-perzijski sporazum. — De Gaulle je imel v Bayonu govor, v katerem je vztrajal na potrebi sodelovanja med zahodnimi velesilami. — Papež je govoril preko radia i« izjavil, da je potrebna pravična razdelitev dobrin; čast in zaupanje se morata vrniti na socialno torišče. Zdaj je prišel trenutek, ko je treba delati, saj more le nekaj minut biti odločilnih za zmago. — v Moskvi so proslavili 800. letnico ustanovitve mesta. — V Parizu so aretirali IT oseb v zvezi z odkritjem načrta za bombardiranje Londona ia odmetavanje letakov z nekega zasebnega letala kot maščevanje za odvoz židovskih beguncev r Hamburg.
8j^Mptem(rai V London Je prispel ameriški zakladni minister, ki bo imel važne razgovore zaradi nadaljnje in takojšnje pomoči v dolarjih Veliki Britaniji.
— Francija in Velika Britanija sta izmenjali ratifikacijske listina
Italijanske stranke
3. Hemokristjani
Ne marajo avtonomije, ker so proti Slovencem
Prevod iz „Patrie dal FriCd“
Če pretehtamo klepetanje naših nasprotnikov, ostanemo vedno
Od srede ___________________do	srede
(NadaHevante s prve strani)
o medsebojnem zavezništvu. — Na pariško letališče je prispela sovjetska delegacija na skupščino Združenih narodov, katero vodi Andrej Višinski. — Poročevalec ameriškega notranjega ministrstva je izjavil, da niso prejeli nobenega „ tajnega poročila" ameriške vojske, v katerem naj bi bil vključen načrt, po katerem naj bi se imela komunistična vojaška organizacija s pomočjo elementov, ki se pripravljajo na jugoslovanski meji, polastiti o-blastl v Italiji v trenutku, ko bi ameriške čete zapustile državo.
— Velika Britanija je pristala na ameriško sodelovanje pri vodstvu in nadzorstvu premogovnih rudnikov v Porurju.
9. septembra i Novi grški ministrski predsednik Sophoulis je izjavil, da je glavni namen njegove vlade vzpostavitev enotnosti grškega naroda in diplomatskih ednošajev s sesedi. — Britanski politični predstavnik po navodilu svoje vlade ni pri-sostoval proslavam bolgarskega narodnega praznika. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski je v Londonu izjavil, da Sovjetska zveza ne namerava spremeniti svojega stališča do Marshallovega načrta. — Sovjetska delegacija v vojaškem odboru Združenih narodov je predložila kot načrt za mednarodno policijsko silo 12 divizij, 1200 letal ter 5 do 6 križark. — Ameriški zunanji minister Marshall bo o-sebno vodil ameriško delegacijo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov. — Na Bledu sta se sestala visoki britanski komisar v Avstriji general James Steele in maršal Tito; razpravljala sta o obmejnih incidentih in razseljenih osebah.
10. septembra a V ponedeljek 15. septembra so sklenili položiti v Parizu in Moskvi ratifikacijske listine mirovnih pogodb z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko. — Grška vlada je ode-brlla široko amnestijo. — Win-ston Churchill je v pismu konservativnemu kandidatu pri delnih volitvah v okrožju Edgehilla pisal, da če bo Velika Britanija se dolgo odlašala z odstranitvijo laburistične vlade, bo škoda povzročena državi s strani slednje postala nepopravljiva. — Franclja je ponudila francoski Indo-kini politično neodvisnost v okviru imperija francoskih držav.
— Sovjetska zveza je zavrnila v komisiji za atomsko silo večinski načrt za mednarodne nadzorstvo nad atomsko energijo. — Grški parlament je izglasoval zaupnico novi vladi. — Pododbor Varnostnega sveta, ki ima nalogo preučiti kandidate za mesto tržaškega guvernerja, je predložil tri nove kandidate: bivšega belgijskega notranjega ministra Augusta Buissereta, bivšega čilskega zunanjega ministra Joaquina Fer-nandeza in norveškega poslanca Teodora Brocha.
Revni izgovori
Zelo pogosto komunisti zatrjujejo, da niso proti veri in cerkvi, pač pa samo proti papežu, kardinalom, nadškofom, škofom in sploh „protiljudski duhovščini". Niso proti vernikom, pač pa proti njih vodnikom. Človek bi jim skoraj verjel, da med Kristusovim in Marxovim naukom sploh ni načelnega in praktičnega nasprotja.
Prav enake taktike se komunisti poslužujejo proti posvetnim silam. Zelo radi izjavljajo, da nimajo prav nič proti narodu Anglije ali Združenih držav, pač pa da so proti predsedniku Trumanu in njegovi vladi ali pa Attlee-u in Bevinu, ki da ne predstavljajo volje svojega ljudstva. Spominjamo se, da je čutil avstralski zunanji minister E-vvatt potrebo pribiti na pariški mirovni konferenci dejstvo, da za Sovjetsko zvezo ne predstavlja nobena delegacija zakonite zastopnice svojega naroda, če se njeno stališče ne ujema s stališčem ZSSR. Če bi bilo overovljenje delegacij na mednarodnih konferencah odvisno od komunistov, bi se jih udeleževala samo ZSSR in njenih par satelitov.
Kaj ko bi še mi rekli: »Nismo proti komunizmu, pač pa smo proti Stalinu, Molotovu, Dimitrovu, Titu, politikomisar-jem, terencem in sploh vsem njegovim organom in ustanovam".
Ali bi ne bili smešni?
(Nadaljujemo s poročilom o ital. strankah, ki smo ga pred tedni radi pomanjkanja prostora prekinili. Op. ur.)
(e. g.) — Kot tretja stran« ka so se v italijanskem po* tičnem življenju pojavili katoličani, ki so sicer vedno tvorili	najširšo	ljudsko
plast, ki pa so v politiko in reševanje državnih poslov posegli precej pozno. Raz« log za zapozneli vstop ita= janskih katoličanov v javno življenje je treba iskati v dveh dejstvih:
1. Katoličani so običajno konservativni. Ljubijo mi* ren, lagoden razvoj stvari in premišljeno solidno delo brez hrupa, ki rodi zanesljiv ve sadove. So proti nasilnim prevratom in pretirani polk tični dinamiki. Preteklo sto« letje pa je bilo v italijanski zgodovini zelo razgibano, saj je to baš stoletje itali« janskega preporoda (risor* gimento) in državnega uje« dinj en j a, ki se je izvršilo z dolgo vrsto uporov, revolu* cij in vojn. Katoličani se dela v risorgimentu niso udeleževali, oziroma so mu celo nasprotovali. Zadnje dejanje risorgimenta — uni* čenje cerkvene države in zasedba Rima 1. 1870 je pa pripeljalo do dolgotrajnega spora med Cerkvijo in dr« žavo.
2. Koj v začetku tega spora je cerkvena oblast z znanim »Non expedit« (1874) prepovedala italijan« skim katoličanom udeležbo pri vseh političnih volitvah. »Ne eletti, ne elettori« je bilo geslo politične absti« nenee, ki je trajala nad 30 let.
Življenje pa je prinašalo s sabo vedno nova vpraša* nja, katera je zlasti mlajši rod tudi hotel reševati. Ce je že politična zgradba dr« žave nastala brez sodelova« nja katoličanov, pa mlajši, bolj razboriti ljudje niso hoteli pustiti, da bi se tudi druge zadeve reševale v brezverskem ali celo proti« verskem duhu. Poglavitno skrb je bilo treba posvetiti delavskemu in sploh social« nemu vprašanju. Že papež Leon XIII. je s svojo zna« menito okrožnico o delav* skem vprašanju »Rerum novarum« (1891) dal katoli« čanom vsega sveta novih pobud. Ta in druge Leono« ve socialne okrožnice so odmevale po vsem svetu.
Tudi italijanski katoličani so pod vtisom Leonovih okrožnic začeli živahno so* cialno delo, ustanavljali so delavska in rokodelska dru« štva, podporna in strokovna društva, kmečke hranilnice in posojilnice, zavarovalni« ce za nezgode, starost in onemoglost in podobno. Takrat že se je pojavil na« ziv »democrazia cristiana«. Važnejši voditelji so bili Murri, Toniolo, Bonomelli, Meda.
Iz socialnega dela je drža« la pot v politiko. Kaj kmalu je prevladalo spoznanje, da se socialno vprašanje naj« uspešneje rešuje v držav« nem zboru z borbo za so« cialno zakonodajo. Cerkve« na oblast je omilila svoje nepomirljivo stališče s tem, da je 11. junija 1905 dovoli« la italijanskim katoličanom, da se v posebnih razmerah lahko udeležujejo volitev in drugega političnega dela. »Non expedit« pa še ni bil odpravljen in posebne poli« tične stranke katoličani še niso smeli ustanoviti. Na« stopili pa so vendar že prvi katoliški poslanci in prvi katoličani so postali mini«
stri (Meda). Zadnja leta pred prvo svetovno vojno je že prijemal za krmilo katoliške politike don Luigi Sturzo.
Po prvi svetovni je sv. stolica 1. 1919 izrecno od« pravila »Non expedit« ter je dovolila ustanovitev
Italijanske ljudske stranke
(Partito popolare italiano). Vodilni duh nove stranke je bil izredno delavni don Sturzo, doma s Sicilije. V januarju 1919 je sklical v Rimu sestanek katoliških politikov, ki so sklenili usta« noviti stranko, kar se je po« tem zgodilo na kongresu v Bologni. Program nove stranke je bil zelo moderen. Obsegal je načela široke demokracije, upravne de« centralizacije in dalekose« žne socialne preuredbe.
Ljudska stranka se je u« deležila volitev v parlament dnel6. novembra 1919. Do« bila je 1,170.000 glasov in 100 poslancev. Hipoma je postala ena najmočnejših strank in s tem odločujoč činitelj v notranji politiki. Državnozborske volitve dne 15. maja 1921 so dale lju* dovcem 1,350.000 glasov in 108 poslancev. Ljudska stranka je postala druga
najmočnejša stranka (prva je bila socialistična). Kar zadeva slovensko in sploh manjšinsko vprašanje, je ljudska stranka zastavila ves svoj vpliv, da so manj* šine ohranile čim več svo« jih narodnih pravic. Po nje« ni zaslugi se je obnovila de« želna avtonomija v nanovo priključenih deželah.
Pametno in pošteno poli« tiko ljudske stranke je na« silno prekinil fašizem, ki je uničil vse sadove prejšnjega dela. Ljudska stranka je še nastopila pri volitvah 6. a« prila 1924. Dobila je 645.000 glasov in 39 poslancev. To pa že ni bil več pravi izraz ljudske volje, kajti volitve so se vršile pod fašističnim terorjem.
Proti koncu druge sve« tovne vojne se je stranka obnovila pod imenom »Kr« ščanska demokracija« (De« mocrazia cristiana). Volit« ve v ustavodajno skupščino 2. junija 1946 so ji prinesle vodilno vlogo v italijanski politiki. Pri zadnji vladni krizi so krščanski demo« kratje zavzeli tudi vso od« govornost za vodstvo dr« žavnih poslov. Sedanja De Gasperijeva vlada je prva vlada, odkar obstoji zedi« njena Italija, ki je sestav« Ijena skoraj izključno iz katoliških poslancev. Pred sabo ima težko nalogo go« spodarske in narodne obno« ve. Dosegla je že nekaj uspehov.
praznih rok; če bi našli v njem le. nekaj stvarnosti, bi bili priprav* ljeni popraviti svoje mnenje in priznati zmoto, ker nismo misti* cisti.
Zato pa, da ne bomo delali kri* vice njih razumnosti, moramo ten« kovestno misliti na dobro vero njihovih ugovorov. Upamo, da ne bodo zahtevali, da se kdo razgreva zaradi ogroženosti nacionalne e* notnosti, kajti Italija ni prva, tem* več zadnja, ki je dala nekaj avto* homijc prebivalcem mešanega je* zika. Niti ne bodo mogli zahte* vati, da jim verjamemo, kadar trdijo, da v Furlaniji ni manjšin druge narodnosti, da v Furlaniji govorijo vsi čisto toskanščino, in
sti. Tudi to je netočno. Vsak Italijan, ki je pristaš Titovega režima, uživa isto« tako velike ugodnosti kot jih uživa katerikoli Slo« venec ali Hrvat komunist. Morda še večje. Da so tam Slovenci in Hrvati, ki niso komunisti, še hujše prega« njani kot Italijani, je golo dejstvo. Trenutno se računa na raztegnitev komunistič« nega delovanja na vso Itali« jo in zato je treba podpirati dobro voljo. Saj pišejo sami italijanski listi prav pogosto o primerih bivših škvadri« sto v, ki so s presenetljivo lahkoto in eleganco presed« lali iz enega ekstrema v dru« gega. Včeraj je bil na čepici liktorski sveženj, danes pa je rdeča zvezda! Razlika je samo v tem, da čuti italijan« ski živelj za seboj podporo 45 milijonov naroda, ve da se lahko kot polnopraven član nekam izseli, da bo ne« kje imel gotove pravice in je zato pogumnejši. Hrvat« je in Slovenci pa vidijo svoj brezupen položaj in so v ve« čini primerov vsaj navidez« no prisiljeni upogniti tilnik. Nihče pa ne more reči, da bi obstoječa jugoslovanska oblast postopala kaj druga« če s svojimi italijanskimi nasprotniki kot pa to dela s svojimi sonarodnjaki, ki so ji politično nasprotno razpoloženi. To dejstvo bo« di pribito in italijanska javnost naj ga upošteva.
Osnove, iz katerih izhaja pisec dotičnega uvodnika in z njim vsi oni, ki sprejema* jo njegove nazore, so torej popolnoma napačne. Lokal« na italijanska politika, ki bi se razvijala na bazi takih na* čel, bi bila v osnovi zgreše« na. Trezen človek bo vedno upošteval realno situacijo, iz katere bi izhajali bistve« no drugačni zaključki. Nji« hova predpostavka bi mo« rala biti: istotoliko kot je kriv za današnje trpljenje prebivalstva Julijske kraji* ne »slovenski« komunizem, istotoliko krivdo nosi tudi »italijanski« komunizem, odnosno bolje rečeno, od« nosni lokalni pripadniki komunističnih pokretov. Ali pa narobe! Saj so oboji eno in isto ter poslušajo istega gospodarja!
Ne bi se čudili, ako bi čitali uvodoma omenjene misli v kakem »Messaggero Veneto«, toda da jih je pri« nesel »Giornale di Trieste«, ki hoče veljati kot seriozen italijanski list, nas je pa ne« koliko presenetilo. Smo pa trdno uverjeni, da so bile tam podane le osebne misli pisca in da odgovorni ital. predstavniki nekomunisti ne morejo z njimi soglašati, tudi ker dobro vedo, da 'Vitov režim ne bo nikoli priznal, niti Italijanom niti Slovencem in Hrvatom »pol* nih demokratskih pravic«.
da nobeden noče biti Slovenec ali Nemec: take bajke se lahko tiska* (jo v časopisih iz Taranta ali iz Lccce, ne pa v naših, ker mi vemo kako- stoji stvar, tudi če ne čitair.o časnikov. Toda zakaj se sedaj ti naši nasprotniki tako hudo zaga* njajo proti Slovencem? Kaj prav« zaprav hočejo s tem doseči?
Državnih meja ne more braniti dežela (niti država, s tistimi brambnimi sredstvi, ki so ji jih pu* stili); vrinjen je tujcev lahko nad* žira in preprečuje samo pristojno ministrstvo, ne glede na katero* koli avtonomijo; narodnostni po* ložaj Furlanije na mejah pozna* mo vsi prav dobro; z zanikanjem ali prikrivanjem ga ne bomo niti spremenili niti odpravili. Če bi Jugoslavija hotela napraviti kaj hudega proti nam, bi se ozirala le na svoje vojaške in diplomatične pogoje in bi se belila glave z iska« njem pravnih vzrokov. Ti se ved* no kje iztaknejo ali ustvarijo ali pa se lahko tudi dela brez njih. Razpravi j ati, ali je koristno pri* gnati ali prikriti stvarnost te vrste, pomeni razpravljati, kakor je imsl navado Macchiavelli, ko je bil star štiri ali pet let!
Toda to, kar hočejo doseči na* cionalisti, ki so proti avtonomni, je uničenje tega položaja, izgnati od tam Slovence ali pa jih prisUno poitalijančiti. Zaenkrat začenjajo govoriti, da jih ni ali pa da jih je le neznatno število. V dragih besedah povedano; njih volja je točno ista, kot so jo imeli fašisti od včeraj; prav tako so tudi sred* stva, ki jih nameravajo- uporabiti fsta kot so jih rabili fašisti.
Kaj zahtevajo Slovenci od po« sebne uprave? Da bodo svoje ko* risti urejevali oni sami. Nikakor ne — trdijo nasprotniki. VI dali jih bodo in jim rebra urejevali, samovoljno in nasilno, Italijani kakor prej. Zahtevajo, da bi lahko govorili v svojem jeziku tudi v uradih. Nikakor ne! Ali govoriti italijanski prisiljeno ali pa preko-* račiti mejo in stopiti h Titu. Za* htevajo domače slovenske učitelje za svoje šole, da bi njihovi otroci vsaj v začetku mogli kaj razumeti. Nikakor ne! Njihov jezik mora biti pozabljen: nič učiteljev, iič knjig, nič slovenskih časopisov, nič duhovnikov, ki govorijo slo* venski. Kakor prej, hujši kot prej! To je duh civilizacije, demokracije in strpljivosti italijanskega naro* da, duh ki bi moral biti zadostno jamstvo za pravice neznatne manj* šine brez posebnih uredb priznanih v ustavi?!
Nočemo biti hlapci!
Angleška zasedbena o« blast v Avstriji izdaja list »Weltpresse«. V številki z dne 29.8. prinaša list pod naslovom: »Slovenski špi* jon usmrčen« poročilo an* gleške uradne ,'agencijfe »Reuter« sledeče vsebine:
»Kakor je radio Beograd včeraj popoldne poročal, je bil slovenski inženir Črto« mir Nagode, ki je bil 12. avgusta radi špijonaže ob« sojen na smrt, včeraj usmr« čen. Oba njegova soobto* ženca, profesor Furlan in Ljubo Sire sta bila pomilo« ščena.«
Poslušal sem v angleškem radiu oster protest lista »Times« proti temu laži« špijonskemu procesu in ob« sodbi, berem v »Demokra« ciji« to isto poročilo angle« škega lista »Times«, bral sem potek razprave, ki je hotela Nagodetu naprtiti ogabno delo špijona samo zato, ker je bil prijatelj — zahodnih demokratov, torej tudi Angležev, češ, da je bil v dobrih odnošajih z za* stopnikom neke tuje sile, ali z drugimi besedami — Anglije. Mi vsi, ki smo vse od leta 1941 dalje vodili
Zgrešena pota italijanske lokalne politike
„.... Premettendo che il diritto delle minoranze a chiedere una loro partecipazione al Čonsiglio di Zona e a quello Comunale do-vrebbe comunque essere subor-dinato alla concessione dei pieni diritti democratici agli Italiani della Zena B... .*
..... Priznavajoč pravico manjšine, da zahteva zastopstvo v conskem in občinskem svetu mora biti le-ta podrejena dodelitvi vseh demokratičnih pravic Italijanom v coni B .... “
V svojem uvodnem član« ku dne 4. t. m. je »Giornale di Trieste«, razglabljajoč o raznih možnostih, ki jih od« pira ruska ratifikacija mi« rovne pogodbe z Italijo, zapisal gornje vrstice. Pi« sec članka namreč svetuje in želi, da bi sedanja voj a« ška uprava, v kolikor ne pride do sporazuma o osebi guvernerja, odstopila izvr« sevanje administrativnih poslov lokalnim občinskim in pokrajinskim oblastem, medtem ko naj bi sama za« se obdržala edino skrb za vzdrževanje javnega reda in varnosti. V tem slučaju naj bi za sestavo teh novih lokalnih teles veljalo gor« nje načelo, ki naj bi služilo kot prisilno sredstvo, re« presalija, da se s pritiskom na tukajšnje Slovence do« seže olajšanje položaja ita« lijanske narodne manjšine v jugoslovanskem delu Ju« lijske krajine.
Podoben ukrep bi morda lahko dal rezultate pred dvajsetimi leti, toda danes, ko imamo opraviti na dru« gi strani s komunizmom in novo politično situacijo, katero je ta pokret ustvaril, smatramo, da je stališče pi« sca popolnoma napačno. Ne razume ali pa noče ra« zumeti teh najnovejših po« javov isto tako, kot tega ne mara razumeti dober del italijanske javnosti, ki n*i svojo lastno škodo ne mara razlikovati med komuni* stičnimi oblastniki in njiho« vimi oprodami na eni in trpečim slovenskim življem na drugi strani.
Komunističnemu pokretu je popolnoma vseeno ali trpi na določenem področ« ju slovenski narod ali kate« rikoli Tunguz. One medse* bojne nacionalne solidarno« sti, ki jo hoče videti kratko« vidna italijanska javnost na vsakem koraku ni nikjer Medtem ko se Italijani med seboj politično diferencira« jo ter se obclelavajo v hu« morističnih listih, se naš mali narod po zaslugi pe* ščice komunističnih fanati« kov na splošno mednarod« no zabavo uničuje z zapori, koncentracijskimi tabori* šči, visilicami in pištolami. Celo na tem področju, kjer bi še tako velika nasprot« stva nujno morala dovesti do večje medsebojne str« pnosti podobno kot to ka« žejo vse italijanske stranke, ki nastopajo solidarno kjer« koli so ogroženi skupni na« cionalni interesi, so n. pr. komunistični mogotci sma« trali za potrebno, • da zlo* činsko ugrabijo urednika e« dinega slovenskega neodvi« snega glasila. Kje naj potem
v tem ozračju najde odjeka oni občutek medsebojne narodne ljubezni, s katerim taka represalija računa ? Nasprotno! Taka poteza bi komunistom prišla popol« noma prav, saj bi sloven* ski ljudje potem bili prisi* ljeni, da v svojem ponov« nem razočaranju zopet išče« jo pri njih zaščite. Tudi Ita« lijanom ne bo škodilo, ako ne pozabijo tako kmalu na čarovniško moč onega brez« skrupoloznega komurtistič« nega gesla: »Žrtve morajo biti!«, ki s preko poldrugim milijonom žrtev predstavlja ceno, katero je Jugosla«
vi ja plačala za dosego ko« munističnega raja, za uniče« nje ne pa uresničenje svo« bode.
Druga predpostavka, iz katere izhaja ta predlog o represaliji, je trditev, da je italijanska manjšina v Istri in Primorju deležna nekega posebnega preganjanja od strani jugoslovanskih obla*
Učenec krivega preroka
Odgovor g. Branku Babiču
Komunistični »Primorski dnevnik« od 9. t. m. prinaša govor, ki ga je imel g. B. Babič ob priliki proslave bazoviških žrtev. V govoru je izrekel našim narodnim mučenikom vse priznanje. Poveličal je njihove zasluge, ker so začeli odpor proti fašizmu in zanetili iskro po« žara, ki je tujca izgnal. Na« to pa se je strupeno zagnal proti »Demokraciji« in ji v divjem besu ni pozabil dati komunistične prislovice » narodnega izdaj stva «. Slednjič ni pozabil tistih svojih sotrudnikov, katere je najprej zaradi njihove preteklosti dobro ozmerjal, nato pa jim obljubil še čist« ko.
Na vse to odgovarjamo g. Babiču sledeče:
1.	— G. Babič nima kot komunistični voditelj, tota« litarist, ki odreka vsem dru«
brezkompromisni boj proti lažem totalitarnega nacifa« šizma, kakor prej od vsega početka proti totalitarnemu italijanskemu fašizmu, smo, dosledni temu našemu ja« snemu političnemu idealu, vodili in vodimo brezkom« promisen boj proti še naj« hujšemu zatiralcu naj« osnovnejših človečanskih pravic, proti totalitaristič« nemu komunizmu. In eden vzgledov te naše borbe je tudi inženir Črtomir Nago« de in njegovi soobtoženci. In ker stavimo svoje živ« ljenje na žrtvenik za svo« bodo in človeško dostojan« stvo, in zato mislim tudi za vas, prijatelji Angleži, radi tega našega idealnega žrt« vovanja nismo špijoni, ka« kor nas komunistični bes hoče prikazati preprostemu ljudstvu, da bii opravičil svoje zločinsko delo. Ta« kega zlobnega poročanja, pa četudi samo v prenosu, more biti zmožen samo člo« vek, ki povsod in vselej išče le .svojo korist in zato hlap« čuje svojemu neizprosnemu sovražniku, misleč, da se mu s tem prikupi.
Sem preprost človek in moram vsak dan težko de« lati, da se prebijem skozi današnje težke čase. Zato mi je silno nerodno p rij e« mati za pero. Je pa prena« sanje takih poročil preveč izzivalno,da bi človek ne vzkipel. Le eno mi je žal, gospodje prijatelji, in sicer, da so razmere naše »svo« bode« celo v naši coni »A« tako urejene, da si človek ne upa s podpisom povedati vse resnice, ne da bi tvegal uradno naročenih ugrabitev sosednih oblasti, ker smo pač v tem pogledu nezašči« teni.
Dosleden antifašist, a ne špijon.
gim svobodno mišljenje, svobodo vesti, združevanja itd., nikake pravice pro« slavljati narodnih mučeni« kov, ki so bili odločni proti« komunisti, zato ker so bili odločni borci za svobodo naroda in človeka kot po« sameznika, in so se žrtvo« vali za te svetle ideale, ki jih g. Babič in njegov ko« munizem nobenemu ne pri« znavata.
2.	— Da nimajo komuni« sti, in tudi g. Babič ne, pra« vice proslavljati naših mu« čenikov in govoriti v njih imenu, dokazuje že samo dejstvo, da so bili komuni« sti v ostrem in kričečem nasprotju z delom in z idea«
li	naših mučenikov. Komu« nist E. Kardelj, podpred« sednik jugoslovanske zvez« ne vlade, je glede tega vprašanja zapisal: »Po raz« pustu vseh slovenskih strank v Italiji sta pri prU morskih Slovencih prevla« dali dve temeljni struji. Prva, v sodelovanju z ita« lijanskimi masami (s komu« nisti, op. ur.), se ni zanašala na priključitev Primorja k Jugoslaviji, ker je smatrala, da mora slovenska politika v Italiji vzeti kurz za samot stojno rešitev slovenskega vprašanja v tej državi. — Druga struja pa je v nat
sprotju s prvo vso svojo pot litiko zidala v smeri prikljut čitve Primorja k Jugoslat viji. Cela vrsta mladih in iskrenih žrtev je padla za ta smoter. In vendar je taka politika napravila slabo ut slugo interesom slovensket ga naroda kot celote.« (Sperans. Razvoj Sloven« skega narodnega vprašanja. Ljubljana 1939).
Na vsak način je Kardelj jasno povedal, da komunisti (in g. Babič je komunist), niso bili za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Kdo, torej, lahko nosi pri« slovico narodnega izdaj« stva ? !
3.	— V kolikor g. Babič grozi »Demokraciji«, in vsem, ki so okoli nje, odgo« var jamo, da nismo pozabili niti njegovih prejšnjih gro« ženj, ki so prav gotovo v zvezi z ugrabitvijo našega urednika Slavkota Uršiča, in ne p o z a b im o niti sedanjih. V kolikor se pa tiče groženj, ki jih je izre« kel na račun svojih »so« potnikov«, menimo, da je mislil na tiste, ki jih mi ži« gozamo z imenom političnih hlapcev. Za take značaje nimamo olajševalnih oko« liščin, in jih prepustimo usodi političnih dninarjev!
Če pa je g. Babič mislil na tiste, ki so prisiljeni čla« ni OF, trdimo, da gre nje« mu samemu in terorju, ki vlada v OF (pod bičem KP) krivda, ako se izneverjajo.
čuje. Število slovenskih šolskih otrak, ki jih v razmerju s slovenskim prebivalstvom mora biti preko 8 tisoč, še vedno ni doseglo zadostne višine.
Kontrola nad slovenskim šolstvom je tedaj brezpogojno nepotrebna in brezpredmetna. Pač pa bilo nujno, da se izvede kontrola nad italijanskim šolstvom. Zoperno nam je ovajati ZVU nerednosti, ki so se v tem pogledu razpasle v ital. šolskem ustroju, t#da po neutemeljenih denuncijacijah od italijanske strani smo primorani, da se poslužimo enakega orožja:
1. Po raznih šolskih kuhinjah (rekreatorjih), ki jih je ital. šolska uprava ustanovila za svoje šole, je nastavljenih okrog 160 učnih moči, ki nikjer ne poučujejo, vlečejo pa pripadajoče jim plače.
2. V raznih šolskih in na pol šolskih uradih sedijo mnogi učitelji in profesorji. Okrog 50°/» ital. učnih moči ni zaposlenih v poučevanju, opravljajo druga dela, so pa plačani kot redni učitelji... Preskrbeti jim je bilo treba službe, kajti drugače bi se morali preseliti v Italijo.
3. Visoko število italijanskih šolarjev in njihova razdelitev po razredih, oddelkih in šolah tudi zasluži točen pregled. Znano nam je, da obstoje razredi samo s par učenci, samo da se ital. šolstvo šopiri.
Za danes naj zadostuje! Ko bo pristojna oblast preučila naznačene nerednosti, se bomo zopet oglasili. Kontrola je pa vsekakor potrebna!
UREDNIK SLAVKO URŠIČ
O ugrabljenem uredniku dr. Uršiču ne moremo podati še nobenega točnejšega poročila. Policija, ki se vneto trudi, da bi izsledila komunistične zločince, varuje strogo tajnost in ne želi, da bi prišle preuranjene vesti v javnost, ker bi to lahko škodilo preiskavi. Gotovo pa je, da ga imajo zaprtega v Ljubljani!
Kontrolo zehtevamo mi!
V	„L’Emancipazione“ od 7. t. m. je neki g. Chyronc zlil na slovensko šolstvo v Trstu golido politične gnojnice. Čudimo se, da „L’Eman-cipazione", ki hoče veljati za dostojen list, odpira svoje predale taki strupeni nacionalistični huj-skariji. Slovensko šolstvo je bilo že parkrat predmet srditega klevetanja od strani ital. časopisja. Mi smo molčali, ker se nismo hoteli pre-kljati s fanatičnimi zagrizenci. Tudi danes bi ne odgovarjali. Na uvodnem mestu smo pojasnili, v kakem pravcu se bo moralo sedaj po ratifikaciji mirovne pogodbe urediti vprašanje tržaškega šolstva. Zdi se pa, da hoče prebrisani pisec na bazi zloglasne prislovice: „Rečem ti, pa mi ne porečeš!": spraviti slovensko šolstvo v slabo luč in s tem prikriti nekaj, kar na italijanskem šolskem ustroju močno diši po -gnilobi. Zlonamerni pisec pričenja svoje obrekovanje z gorostasno trditvijo, „da je slovensko šolstvo brez kontrole" in poziva tržaško občino in pokrajino, naj se lotita zadeve in naj po anagrafičnem ura-
du in civilnem staležu prerešetata vse šolarje in vse učne moči.
V	odgovor na te očitke ugotavljamo sledeča dejstva:
1. Z ali brez hudičevega prigovarjanja je bil za šolsko leto 1945-46 izdan ukaz, po katerem so bili vsi gojenci slovenskih srednjih šol podrebno pregledani glede vpisa, bivališča, pristojnosti i.t.d.
2. Vsi maturanti letošnjega leta so morali svojim vlogam za zrelostni izpit priložiti tudi anagrafična potrdila.
3. Vsa imenovanja, namestitve in premestitve učnih Jmoči gredo preko višjega šolskega nadzorstva, kjer posluje nad 30 nastavljencev, med katerimi so samo trije Slovenci.
4. Tudi na prosvetnem oddelku ZVU, ki mora odobriti ukrepe višjega šolskega nadzorništva, je poleg trojice slovenskih uradnikov najmanj 12 Italijanov.
5. Pri taki sestavi najvišjih šolskih oblasti si mora samo bolestna domišlija predstavljati, da je med slovenskim učnim osebjem le ena oseba, ki vleče plačo pa ne pou-
Zavezniki zapuščajo cono A
General Lee, namestnik vrhovnega zavezniškega poveljnika za Sredozemlje, je izjavil, da se bodo zavezniške čete v petek 12. t. m. začele umikati z Morganove črte na francosko mejno linijo. Do ponedeljka, 15. t. m., ko bodo v Parizu položene ratifikacijske listine, bo ta premik čet izveden. Hkrati s tem umikom čet se bo izvršila tudi predaja občinskih, poštnih, železniških, policijskih in vseh drugih uradov. Mesto Pulj bo prešlo v jugoslovanske roke v ponedeljek 15. t. m. Za ta dan je tudi najavljen prihod italijanskih čet v Gorico. General Gloda, poveljnik divizije „ Mantova", je baje že dospel v Gorico.
Po časopisnih vesteh radi predaje poslov poštni in železniški promet ne bo ukinjen.
V	Gorici je zadnje dni živahen vrvež. Ljudje iz vseh krajev podeželja so prihiteli v mesto, da nakupijo razne potrebščine in urede svoje gospodarske in uradne posle, ter jemljejo slovo od znancev. Iz dežele pa nam prihajajo žalostne vesti, da naše ljudstvo v trumah zapušča domove in beži pred komunističnim terorjem.
Begunce bodo naselili v treh letih
Iz Lake Successa je komisija mednarodne orga« nizacije za begunce IRO, ki zaseda sedaj v Ženevi, iz« dala poročilo, v katerem izraža upanje, da bodo v
Nova knjiga o delavskih taboriščih v Sov. zvezi
Na znameniti ameriški univerzi Yaie je izšla nova knjiga o Sovjetski zvezi in o vprašanju prisilnega dela v njej. Spisala sta jo D. J. Dalin in Boris 1. Nikolajevski. Dalin, ki je uredil glavni del knjige, je zbežal iz Rusije že pod carskim režimom, vendar se je leta 1917, ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, vrnil. Ko pa je videl, kam dežela plove pod boljševiškim vodstvom, je svojo domovino ponovno zapustil in se stalno naselil v Ameriki. Dalin je zbral podatke za svojo knjigo večinoma iz že objavljenih del o Sovjetski zvezi in našteva te svoje vire na prvih 10 straneh knjige. Med drugimi navaja tudi pretresujočo knjigo Vladimirja Cernavina z naslovom: „Govorim za tihe jetnike Sovjetov". Dalin se poslužuje v svojih dokumentacijah tudi številnega statističnega materiala, ki ga objavlja včasih sovjetska vlada sama. Vtis, ki ga čitatelj te knjige doživi, je strahoten. Dalin je zbral na 331 straneh obširno gradivo, ki je bilo deloma že znano po svetu, deloma pa nove podatke, ki so postali znani šele po tej vojni. Dalin jasno predoči v svojem delu sovjetski prikaz načrtnega gospodarstva za to, kar v resnici je: za najstrahotnejši zločin nad človeštvom in posameznikom v zgodovini.
Dalin skuša v svoji knjigi odgovoriti na vprašanje, koliko prisilnih delavcev živi v Sovjetski zvezi. Po njegovem živi v neštetih taboriščih od Murmanska do Vladivostoka nad
12	milijonov ujetnikov, ki jih uporabljajo za najtežja dela. Pisatelj pa omenja tudi druge cenitve, ki govore o 30 milijonih prisilnih delavcev. Med največjimi taborišči je Solovecki otok v Belem morju in Dalstrojska taborišča v dolini reke Kolime v vzhodni Sibiriji, Dalstrojske jetnike uporabljajo za kopanje zlata. Na ozemlju tega ogromnega taborišča so postavili celo mesto, Magadan, ki ima 40.000 prebivalcev — jetnikov in služi taborišču za pristanišče. Skozi Magadan so potovali milijoni jetnikov, izmed katerih so nešteti pomrli v „ deželi bele smrti".
Jetniki v sovjetskih taboriščih so razdeljeni na tri kategorije: a) navadni zločinci, b) kaznovani uradniki in nameščenci ter delavci, c) politični jetniki. Najbolje se godi, po pripovedovanju očividcev, navadnim zločincem, politične jetnike pa priganjajo k delu, dokler ne omagajo pod težo naporov in ne izdahnejo. Kaj lahko je postati politični kaznjenec v Sovjetski zvezi. Prav nič ni potreba delati zarot proti Stalinu. Zadostuje že majhna, nespoštljiva šala o „ očetu narodov".
Jetniki ali sužnji, kot jih knjiga imenuje, so skupaj z taborišči last vsemogočne tajne policije MVD, ki jo Dalin smatra za največjega podjetnika na svetu. Pisatelj ceni, da je vsak četrti delavec v Sovjetski zvezi — prisilni delavec. MVD svoje delavce slabo hrani, jih sploh ne plačuje, ima neznatne stroške z njihovo obleko in stanovanjem in tako predstavlja najdonosnejše podjetje za sovjetsko vlado. Dalin pravi, da je prisilno delo že stara ruska tradicija. Vendar je bilo ob izbruhu revolucije v kazenskih taboriščih le 50.000 jetnikov, pod boljševiki pa je naraslo to število v milijone.
Ko so sovjeti spoznali, kakšne koristi jim prisilno delo lahko donaša, so začeli uporabljati suženjsko delo tudi v svojih petletkah. Kot pravi Dalin, so šle oblasti v Sovjetiji celo tako daleč, da so vsaj v enem letu naravnost naročile tajni policiji, koliko delavcev rabijo in koliko aretacij je treba izvršiti.
Take stvari so pa enkrat vznemirile celo zakrknjene vlastodržce. V javnost so prodrla neka poročila o razmerah na Soloveckem otoku. Izbrali so znamenitega pisatelja Gorkega in ga poslali na otok, naj preišče, kaj se tam dogaja. Gorki je prišel v taborišče, ki so ga medtem počistili in iz katerega so odstranili vse napise o kazenskih pravilih itd. V barakah so namestili čitalnice in uvedli popoldanske odmore. Gorkega so spremljali po taborišču in pri razgovorih z jetniki posebni pazniki. Kaj je pisatelj v Moskvi poročal, ni znano.
Zanimiva vest, ki govori o podobnih stvareh, prihaja iz Anglije. Znani poslanec angleške delavske stranke Richard Stokes, ki je tudi ravnatelj velikega podjetja za proizvodnjo gradbenih strojev, je prepovedal svoji tvrdki nadaljne trgovske zveze s Sovjetsko zvezo vse dotlej, „dokler sovjeti ne izpuste iz suženjskih taborišč 17 milijonov prisilnih delavcev".
Zdi se nam, da v „domovini delovnega ljudstva" ne more biti vse v redu, pa naj bo sužnjev 12, ali 17, ali 30 milijonov — ali pa en sam samcat.
teku treh let naselili evrop« ske begunce, katerih števi« lo znaša približno 1 milijon in pol. Komisija je še iz ja« vila, da namerava v prihod« njih treh mesecih naseliti
80 tisoč beguncev in sicer večji del na zahodni polobli. Sklenjen je tudi sporazum s sedmimi državami južne Amerike za sprejem 38 ti« soč beguncev iz Evrope. >
Goriško ženitovanje
Gospod A. P. iz Vrtojbe nam je prepustil v objavo svoj spis o običajih naših ljudi v goriški okolici, iz katerega objavljamo tu odlomek o goriškem ženito« vanju.
Navadno so bile tudi v goriški okolici poroke o sv. Martinu ali o pustu. Zasnubil je fantov oče na novičinem domu. »Zglihali« so se o doti in še predno so zapisali oklice, so imeli pri novičinih skupno večerjo. K notarju v Go« rico navadno niso hodili. Nekateri so vso opravili pri domačem žup« niku in ko je bilo vse domenjeno, sta fant in dekle postala »zaroč« nik« in »zaročnica«.
Dva dni pred poroko (navadno na četrtek) so vozili nevestino
balo. Zvečer ob avemariji so pri« šli novičevi prijatelji pomagat na« lagati balo. Najprej je bila na vrsti južina. Potem so visoko na« ložili na voz (škalir); lomar, skrinj, široko posteljo za dva, korcute. vintulo, meškulo, zibelko, grablje, šublo, srp... V predale (trklute) so zložili vso posteljnino: dvanajst prestral in ceh, 20 prtov, 10 bri« sač... Osebno drobno perilo je bilo zloženo v z,rezljani in lepo posli« kani orehovi skrinji. Pri trklutih je stala ženska in jih odpirala, da so radovedneži lahko videli, ko« liko bale ima novica. Potem so prišli vaški »Žnidarji« in so balo pregledali in ocenili. Ko je bil voz naložen, so deli na vrh voza
kolač v čestclo, »na konec ojesa« med dva močna vola pa so pri« vezali »ta večjo kokoš«, ki so jo imeli pri hiši, in je potem ostala vozniku. Ves voz, še posebno ko« lač in kokoš pa so dekleta prepre« gla z belimi in rusimi »zidanimi flokami«, tako da je bil ves ška« lir kot v cvetju. Novica je napra« vila z »žajglu« križ pred voli, nato pa vdarila po voleh in pognala vprego. Ena novičinih tovaršic je nesla v česteli na glavi za vozom vse, kar bi se na vozu pobilo, pa še kropilnik, podobo Matere božje in uro. Voz so vedno spremljale gruče otrok in marši« kdaj so peli:
»/o pelemo, jo pelemo
od polente k močniku.«
V petek (dan pred poroko) se je šla novica s sladkimi kolači po« slavljat in vabit k sorodnikom. Dobila je že prve darove, denar ali pa porcelane, vedno pa okro«
gel, v kito prepleten kolač.
Poročno jutro pridejo novičevi svatje na novičev, novičini pa na njen dom in kot prihajajo ustreli vsak moški s staro pištolo. Po zajtrku jih ob lOtih povabi zvon v cerkev, zakaj okoli litih bo v cerkvi poroka z mašo. Novičevi svatje se dvignejo in gredo pred novičin dom.
Lesa je zaprta. Hlapec stoji s puško na rami pred leso in ne pu« sti nikogar, da bi stopil na borjač. Svatje se zapletejo v prepir s hlapcem in privlečjo na dan velik »dokament«, na katerem je z ogljem napisano, da imajo pravico stopiti v hišo. Hlapec pokliče ku« harico. Zdaj pričnejo svatje pri« povedovati o jerebici, ki sc jim je zgubila, ko je bila obstreljena, in se je ustavila v tej hiši. Ko ku« harica dovoli hlapcu, da odpre leso, ta »spusti dva strela« in od« strani leso, da pride vsa družba
na borjač. V hišo pa kuharica ne pusti. Spet zvlečejo »dokament« in pregovarjajo kuharico z iere« bico, da jih le spusti v hišo. Zdaj se prične iskanje novice po hiši. Spodaj je ne najdejo. Na »prvem podu« se najprej pokaže starešina, stopi na »gank« in jih vpraša, po kaj so prišli. Svatje ponovijo zgodbo o »jerebici«. Starešina od« govarja, da nimajo nobene take, kot jo iščejo. Zvlečejo »doka« ment«. Zdaj mora starešina pri« peljati vse ženske, kar jih imajo v hiši. Ena za drugo prihajajo, za« čenši pri najmlajših, pri otrocih. Za te pravijo svatje, da imajo še mleko v zobeh. Zdaj so najsta« rejše na vrsti. »Tista je že pasala, tista ni za nas!« Svatje nestrpno ponavljajo: »To mora hit jara« bica!« Vse ženske so že stopile pred svate in vsaki posebej so že zaklicali: »Ta ni ta prava«. Zdaj pripeljejo še hlapca namesto no« vice. Takrat v svate plane jeza.
Precej potem mora priti novica. »Ta je naša!« Godci, ki jih na« vadno svatje vzamejo s seboj, ta« krat vrežejo kako poskočno in rovica med vzklikanjem svatov z bučko (bokaleto) nazdravi novicu in svatom.
Nato so odšli med streljanjem pištol in mortaletov v sprevodu in po parih v cerkev. Novičnih je bilo 6 do 7 parov, novičevih ravno toliko,
Ko se je sprevod vračal iž cer« kve, so pred cerkvenimi vrati ča« kali fantje, Za belo pogrnjeno mizico je stal fant in napil mla« dima. Novic je vrgel na mizico nekaj (5) goldinarjev, da je po »ta starem« odkupil sebe in nevesto.
Zdaj se je sprevod nameril ra nevestin dom. Banda in svatje so se ustavili v gostilni, ki so jo že prej določili za ples. Ko je pa bilo na novičinem domu pripravljeno kosilo, so se preselili tja.
Vesti s Tržaškega
Msgr. dr. J. Ukmar v zaporu
Kakor poročajo italijanski listi je bil msgr. dr. Ukmar prepeljan iz bolnice na Reki, kjer se je zdravil radi krvavega napada v Lanišču, v reške zapore; v kratkem bo premeščen v ječo v Pazin, kjer bo prišel pred proces.
Nadzorstveni odbor delavskih sindikatov
Zavezniška vojaška uprava je s posebnim odlokom postavila pet* članski odbor za nadzorstvo de* lavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo. V odbor so imenovali kot predsednika Arriga Levija, kot člane Giovannija Timcusa, Ferdinanda Ferjančiča, Gaetana Gardo in Giacoma Štefanija. Svo* ječasno imenovani nadzorstveni odbor je postal pomanjkljiv za* radi odstopa odvetnika dr. Pue* cherja, ki je odstopil zaradi dom* nevnih nepravilnosti pri volitvah uprave. Pod vodstvom novega nadzorstvenega odbora bodo ver* jetno izvedli nove volitve, ko bo* do pregledali seznam članov, ker so v poslednji dobi baje mnogo starih članov izbrisali, novih pa vpisali.
Zvišanje dobav plina
Gospodarski oddelek ZVU je odredil zvišanje dobav plina od dosedanjih treh na 18 ur dnevno. Zvišanje so omogočile nedavne obsežne dobave premoga. Preden bo mogoče izvesti to odredbo, bo potrebno segreti drugo skupino plinskih peči, kar bo trajalo pri* bližno 6 tednov. V pečeh podjetja ILVA bodo v prihodnjem mesecu porabili 13.000 ton premoga, kar bo zadostovalo za proizvodnjo 100.000 kubičnih metrov plina dnevno, katerega kalorična vred* nost bo 3000 kalorij. Ker segreva* nje plinskih peči v Gorici in Pulju ne zahteva toliko časa, bodo tam zvečali dobavo plina že v neK.ij dneh. V Pulj so nakazali 250 ton, v Gorico pa 450 ton premoga. V Rojanu so popravili 40.000 meter* ski nabiralnik, katerega bodo pre* izkušali nekaj dni. Ko bo ta nabi* ralnik začel delovati, bodo dobav* Ijali plin tudi v Barkovlje in ra Opčine.
Pomiritev v sindikatih
Zaradi napetega razmerja med obema sindikalnima organizacija* ma. Enotnimi sindikati in Delav* sko- zbornico, je prišlo že nekaj* krat do prekinitve delovanja za združitev obeh organizacij. Prete* kli teden se je sestal osrednji od* bor sindikalnega sporazuma, da bi razpravljal o položaju, ki je na* stal v zvezi s sporom zaradi izgre* dov pri podjetju »Italstrada«. Od* bor je sklenil, da bo odstranil ne* sporazume ter takoj obnovil delo za spojitev, zaradi katere je bil ustanovljen. Sporazum, katerega so sklenili 24. maja v Trstu, so ponovno priznali in potrdili, tako da ga bodo obe stranki spoštovali. Združitev, ki bi morala po navo* dilih mednarodne sindikalne zve* ze v Parizu biti urejena že ob kon* eu maja, je še danes na pol poti. Pokazalo se je, da sta obe skupini približno enako močni, tako da ni pri nobeni prevelike volje za hitro ureditev nove enotne organizacije. Volitve pri nekaterih podjetjih bi lahko znatno vplivale na izid.
Zvišanje cen „ACEGATA“
Predsedstvo občinskega sveta je izdalo pojasnilo, da ga je nedavno zvišanje pristojbin mestnega pod* jetja »ACEG AT*a« popolnima presenetilo. Pojasnilo poudarja, da je predsedništvo sicer pokazalo svojo naklonjenost zvišanju pre* jemkov nameščencev »ACEGAT* a«, istočasno pa bi bilo proti zvišanju cen. Čitatelju bo got >vo nerazumljivo, kako je predsestvo mislilo kriti zvišanje izdatkov za* radi višjih prejemkov namaščen* cev in delavcev podjetja »AGF* GAT«. Razumemo, da je zvišanje prejemkov zelo simpatičen ukrep mnogo manj seveda zvišanje cen. Na to bi seveda morali mestni očetje misliti takoj v začetku. Bilo bi dobro, če bi se v to zadevo po* globili tudi nekoliko nameščenci :n
delavci, saj s stalnim zviševanjem prejemkov ne pridemo nikamor drugam kot samo v inflacijo. Vi* šje mezde zahtevajo višje cene izdelkov, te pa spet izzovejo nove zahteve za zvišanje mezd. Tako je krog sklenjen in iz tega kroga bo treba priti prej ali slej če no* čemo končati v popolni inflaciji.
Razdeljevanje sladkorja
Začeli so z razdeljevanjem slad* korja: osebe do 9 let in v staro* sti nad 65 let dobijo po 400 gra* mov, v starosti od 9 do 65 let pa po 300 gramov sladkorja. Cena znaša 400 lir za kilogram, razde* ljevanje traja do 30. t. m.
Letalska proga Trst - Bari
Letalska družba »SISA« je 11. t. m. vzpostavila promet na progi Trst — Bari. Odhod bo vsak dan ob 14 uri. Isti dan bodo začela obratovati letala tudi na progi Bari — Neapelj.
Obisk britanskega vojnega ministra
Glavni stan Sredozemskih sil je uradno javil, da je prišel v Italijo na kratek uradni obisk britanski vojni minister Bellenger, ki je obi* skal ter govoril častnikom o te* kočih vojaških vprašanjih.
Stavka trgovskih nameščencev
Zaradi nesporazuma v trgovin* ski stroki je osrednji odbor trgo* vinskih obratov stopil' v stavko v petek ob polnoči. Tako se je tudi zgodilo. Da bi prebivalstvu orno* gočili nakup neobhodno potreb* nega blaga, so sklenili, da bodo trgovine odprte še v soboto do 10. ure. Odredba stavkovnega od* bora se ne nanaša na tiste krte gorije trgovinskih obratov, ki ima jo svoje posebne mezdne pogodbe, to so mesarji in peki.
Sprejemni izpiti
Višje šolsko upravništvo -po* roča, da bodo 16. sept. začeli ie* senski izpiti za sprejem, prestop in usposobljenje za šolsko leto 1947*48 na vseh srednjih šolah. Na šolah in zavodih, ki so pravno pri* znani, bodo izpiti 24. t. m. Pisni e* ne naloge za usposobljenostne iz* pite bodo pri vseh zavodih 2. ok tobra ob 8.30 uri. Urnike vseh iz* pitov bodo izobesili na šolskih o* glasnih deskah. Začetek pouka na šolah vseh vrst bo 16. oktobra.
Prošnje za namestitev
Višje šolsko upravništvo sporo* ca, da je zadnji dan za vlaganje prošenj za namestitev na pomožna mesta za telesno vzgojo na sred. šo* lah 25. septomber. Osebe, ki se za ta mesta zanimajo, si lahko ogle* dajo zadevne odločbe v sobi štev. 1 šolskega upravništva vsak dan od 11. do 12. ure.
Prevoz oreko Trsta
Dosežen je bil sporazum za prevoz 55.000 ton premo ga preko Trsta v Avstrijo. Premog bo začel prihajati sredi tega meseca in bodo dobave zaključili v začetku oktobra. ZVU se je posre* čilo doseči preusmeritev te dobave Avstriji, ki bi mt» rala prvotno iti preko nem* škega pristanišča Bremen* h 11 fen.
Aretaci ja komunista s področja »B«
Policija je svoječasno aretirala komunista Bruna d’ Este in ga potem izpusti* la, ker so dognali, da se je predmetni prestopek dogo* dil na področju »B«. Zdaj pa so ga ponovno aretirali, ker so proti njemu vložili dve novi prijavi zaradi ugrabitev na področju »A«.
Tržič
V Tržiču že nekaj časa trosijo italijanski šovinisti tajni listič »La Rocca d’ Ita= Ha«, ki pod krinko borbe proti komunizmu priobčuje hude in žaljive članke proti vsem Slovencem. Kolikor nam je znano, izdaja listič skupina bivših grešnih fa* šistov, kateri bolehajo na otožnosti po preteklih časih,
ko so vršili pohode na Kras in pretepali Slovence. V svoji številki od 17. avgusta 1.1. napada celo vrsto Slo* vencev, med temi take, ki so največ pomagali tržiške* mu prebivalstvu s tem, da so preprečili bombardiranje mesta od strani Nemcev in da so poskrbeli za moko in kruh v času, ko je pretila huda lakota. — Kdor se ne upa javno nastopiti in se skriva za tajnim tiskom, ima slabo vest.
Utovlje.
Tudi v naši vasi so ljudje v vojnem času dali vojno posojilo komunistom, ker so mislili, da se OF
res bori za Jugoslavijo in za svobodo. Partizanski agenti so obljubili, da bo posojilo povrnjeno z obrestmi, toda do sedaj se ta njihova obljuba še ni izpolnila. Nasprotno! Odkar smo deležni „zlate svobode" smo deležni tudi tedenskega pobiranja »prostovoljnih prispevkov", kar se redno ponavlja. Kdor pa noče dajati denarja za komunistične organizacije, postane »reakcionar". Na vrnitev vojnega posojila pa čakamo in bomo še čakali . . . Tisti propagandisti, ki širijo komunizem' so pa dobro plačani - mogoče prav iz naših prispevkov za razne dobrodelne namene - tako da z lahkoto govorijo o »komunističnem raju".
Vesti z Goriškega
Zavezniški vojaški upravi v Gorici, da bo vedela, kako preganjajo Slovence
(Objavljamo ta članek radi njegove važnosti; napisan je bil, predno smo zvedeli, da ZVU preneha s poslovanjem v ponedeljek 15. t. m.)
Že večkrat smo iz tega mesta protestirali proti odkritemu in načrtnemu preganjanju Slovencev v Gorici. Danes hočemo navesti nekaj primerov, da bo javnosti /sa zadeva še bolj jasna, oblastem ZVU pa tehtno dokazana.
Pritožili smo se po naših zaup* nikih pri občinskih odgovornih organih in tudi na policiji, ker je Slovencem bilo prepovedano bivanje v Gofici. Prejeli smo od* govor, da je ZVU izdala tak ukrep in ukazala, da ga izvajajo. Za pojasnilo smo se obrnili na prefekturo, kjer so nam to potr* dili, toda tudi povedali, da ukrep ZVU velja za vse begunce iz cone B in tudi za begunce in vse ostalo prebivalstvo iz cone A, ne glede na narodnost, kateri pripadajo, in sicer v primerih, da prizadeti nimajo svojega stanovanja in pro* sijo za podporo pri občinskem podpornem uradu.
LAŽ IMA KRATKE NOGE
Tedaj smo se obrnili na ZVU, kjer smo zvedeli, da ona ni nikoli iz.dala takega ukrepa. Rekli pa so nam na ZVU, da se gori omenjene občinske oblasti sklicujejo na nc* katera določila italijanskih zako* nov, vendar razlike med Slovenci in Italijani ne smejo delati.
Iz tega sledi, da gre za spletko, ker v italijanskih zakonih nis.no našli nikjer zapisanih določil, ki prepovedujejo državljanom prosto izbiro bivališča in dajejo oblastem možnost deliti državljanom pra* vice po meri njihove narodnosti.
Zakon iz leta 1939, ki prepove* duje naselitev v mestih tistim, ki
niso stalno zaposleni z delom_______
nima veljave, ker ga praktično- ni* so nikoli izvajali, ker ne dela raz* like zaradi narodnosti. Če ga r.e uveljavljajo za Italijane, ga nc morejo uporabljati niti proti Slo* vencem. Niti fašistična Italija tega ni delala iri je določila prisilno bivališče le z ukrepom policijskih organov, z rednim zakonitim po* stopanjem iz političnih vzrokov ali pa proti osebam, ki so bile kaznovane zaradi navadnega zlo* čina, in sicer na ta način, da je bilo takim osebam prepovedano bivati v tej ali oni deželi, da niso imele prostega kretanja izven la* stne občine ali pa v slučajih kon* finacije in internacije.
PREPOVED BIVANJA V GORICI
Ko gre za Slovenca, zahtevajo predhodno dovoljenje od policije. Policija prošnji skoro nikoli ne ugodi in gospod občinski pred* sednik prošnjo odbije. Če gre za Italijana, so brez izjeme vse pro* šnje bivanje potrjene od po* licije in od občinskega predsedni* ka. To dejstvo lahko dokažemo z listinami v rokah, „ da bo ZVU vedela za krivico, ki se nam godi kot Slovencem, kot državljanom in kot ljudem.
Begunci italijanske narodnosti so prišli šele pred nekaj meseci v Gorico in že imajo dovoljenje za stalno bivališče ali pa za nedo*
ločen čas. Slovenci pa, ki so rojeni v goriški deželi, ki spadajo tudi v cono A, in ki tukaj bivajo že več let, so dobili prepoved bivanja v Gorici in so jim odvzeli živilske karte.
NA URADU ZA DELO
Ko gre za Slovenca se na uradu ka delo sklicujejo na določila uka* za 72 ZVU, ki prepoveduje najem delavcev, ki nimajo stalnega biva* lišča (residenza stabile) v Gorici.
Toda ko gre za Italijana se stvar zasuče drugače. Tem gredo na roko policija, občina in urad za delo. Tako smo ugotovili, da ie samo pri SAFOG*u zaposlenih več kot štirideset Italijanov*bc guncev iz Istre. Ravno tako lahko dokažemo, da se godi krivica Slo* vencem tudi pri drugih podjetjih.
NA PREFEKTURI
Če poprosi Slovenec naj mu iz* dajo državljanski list, mora napi* sati posebno prošnjo. Nato mu list izročijo, toda s pripombo, da po* datki veljajo samo do leta 1922. Praktično povedano, list nima no* bene veljave. O tem smo že pisali.
Zgodi se pa slučaj, da slovenska stranka iz cone A prosi za vpis v imenik italijanskih državljanov, ker je bila pomotoma izpuščena te imenika in ker nujno rabi li* stino, da lahko dvigne n. pr. vojno odškodnino. Na prefekturi dajo vsa navodila, in ko je prošnja od strani pristojne občinske uprave in od strani pristojnega uradnika na prefekturi rešena in pripravijo* na za podpis, se ti pojavi nekdo, ki prošnjo vrne pristojni občini, z ukazom naj ugotovijo, pod osebno odgovornostjo, ali ni prizadeta stranka v preteklosti morda pri* dobila tujega državljanstva. Da bosta javnost in ZVU spoznali protizakonitost postopanja pove* mo, da v italijanskem zakonu o državljanstvu niso predvidene ta* ke osebne odgovornosti.
Prosimo ZVL, da napravi tem krivicam konec, sicer se bomo pri* tožili naprej, ker ne moremo tr* peti, da se bodo policija, župan* stvo, urad za delo in celo pre* fektura, v mržnji do Slovencev sklicevali na odredbe ZVU, ki niso bile nikoli izdane in na do* ločila italijanskih zakonov, ki ni* majo veljave, ter tako zlorabljali oblast v škodo goriških Slovencev, ki so tu rojeni, ki so od stoletij tu bivali in ki jim mirovna po* godba in italijanska ustava jam* čita obstoj, razvoj, bivanje in uži* vanje vseh pravic.
odkrito borbo za pravico, resnico, demokracijo, pravo svobodo in pravo socialno pravičnost, v ka* teri naj ne bo suženjskega dela m izkoriščanja, ta naš »listič« je tem ljudem postal tako zelo nevaren, da so dali ugrabiti urednika! Sramujte se vi in vaši pomagači! Vedite, da prekašate one, ki so ubili Mateottija, a vedite tudi, da boste v nedolgem času dajali od* govor slovenskemu narodu za to sramoto in žalitev. Mi pa bomo še raje hodili po poti naše »De* mokracije« in jo podpirali. Naj* manj 95 o/° nas je za njo, in vemo, da nam jo samo zato hočete uni* čiti! Priloženo svoto pošiljamo kot viden protest, da bo naša »Demokracija« živela.
Medana
Že dolgo se nisem oglasil in marsikaj bi imel povedati. Pred* vsem to, da smo z ogorčenjem brali, kako so zločinski »osvobo* ditelji« ugrabili urednika g. Uršiča. Ali vas ni sram, da ste hujši kot fašisti! Povedati pa moramo vsem, da je naša ljubezen do svobode, do prave osebne svobode močnej* ša od vaše zločinske narave. Ubili ste našega glasnika, toda naše vo* lje ne morete ubiti! V protest bo* mo še bolj podpirali naš list. — Bliža se trgatev, ki obeta precej dobro. Kmalu bomo že prepevali po naših brajdah in nosili brente polne sladkega grozdja! Da bi Bog dal, da bi tudi letos lahko sami prodali naše vino! — Pretečeni teden smo imeli ohcet. Poročil se je naš prvi partizan Mirko Kri* stančec. Tako bogate ohceti še nismo videli. Kar 4 avtomobile in 58 povabljencev, — V soboto po »roženci« smo napravili izlet r.a Bled. Marsikaj- smo videli in sli* šali, kar nam ni šlo v glavo. Saj so nam propagandisti vse drugače obetali! Ali ste nam tak raj pri* pravili? — V nedeljo so nas na* gnali na udarniško popravljanje ceste proti Plavam. Pravijo, da bo po tej poti prišla naša oblast. In bomo res morali samo po tem ve* likem klancu hoditi v svet? In zakaj ste nam določili ravno ne* deljo, saj pravite, da niste proti veri! Seveda sem moral iti tudi jaz, da me ne »ulovite«, ali za tako skrunitev hočem dati Bogu zadoščenje in moliti tudi za vas. — Za »Demokracijo« prilagam 1 krat po 50 lir od nas 4 prijateljev v spomin na g. Uršiča.
Izpiti za diplome občinskih
tajnikov
Pismeni izpiti za diplomo občinskega tajnika se bodo vršili v tržaškem in gori* škem področju v dneh 18* 19. in 20. decembra 1947.
Cepljenje proti davici in kozam
Mestno županstvo v Gorici naznanja, da se bo jesenska cepljenje prati davici in kozam vršilo ad 22. septembra do 4. oktobra za mesto, Solkan in Kronberg, za Šempeter, Štandrež, Vrtojbo in Bukovco pri občinskem ambulatoriju v ulici Mazzini štev. 7, od 9h do lOh; za Ločnik, Podgoro, Pevmo, Oslavje in Podsabotin pri zdravniškem ambulatoriju v Podgori v dneh 23., 24., 25. in 28. septembra od 8h do 9h. Cepljenje je obvezno za vse otroke, ki so dopolnili eno leto starosti in ki niso še bili cepljeni. Noben otrok ne bo v bodoče sprejet v šole in otroške vrtce brez spričevala o cepljenju; zato se opominjajo starši in varuhi na to dolžnost.
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - VIA REGGIO 8 Specialist za odstranitev
KILE
brez operacije
osebno znan v naši pokrajini, objavlja eno iz med tolikih zahvalnih pisem:
Cenjeni gospod N. Becchi. Skozi 25 let sem trpel na dveh velikih kilah ter sem vsako leto izmenjaval navadni kilni pas, toda brez Kakršnega koli izboljšanja. Ves obupan sem dočakal starost 74 let, ko so mi končno nasvetovali, naj se obrnem na Vas, ki ste mi s svojim popolnim aparatom v kratkem času popolnoma odstranili obe kili.
Zagotavljam Vam, da Vas bom ob vsaki priliki toplo priporočil. Milkovich Egidlo, upokojenec Ulica Garibaldi 346, Opatija, Ortopedik bo sprejemal v : Trstu: torek 16. in sredo .17. septembra, albergo »Continentale" Gorici: sredo 17. septembra, albergo »Unione*
Dobrovo
Poročila sta se Jožef Sirk in Ljubka Toroš. Mlademu paru želimo v novem stanu mnogo sreče!
Iz Brd
Poročilo o ugrabitvi urednika g. Uršiča nas je hudo zadelo, a ne presenetilo. Vse, kar smo vi* deli med borbo in kar doživljamo od maja 1945, in znani govori na komunističnih lažinarodnih festi* valih, nam je dalo slutiti, da je našim novim fašistom »Demo* kracija« trn v peti. Bali so se naš list celo imenovati z, imenom, da bi ljudje ne iskali tega »lističa«. In ta naš »zakotni listič« je s svojo
OBJHlfE
Izpiti na slov. srednjih šolah v Gorici
Na slovenski klasični gimnaziji in na slovenskem višjem učiteljišču v Gorici se prično sprejemi, vstopni, razredni in popravni izpiti dne 16. septembra; zrelostni in usposobljenostni izpiti pa 2. oktobra 1.1. Podroben razpored bo objavljen na šolski deski. Za novo šolsko leto se prične pouk dne 16. oktobra 1.1.
• * o
Na slov. nižji srednji šoli v Gorici se izpiti jesen* skega izpitnega roka (popravni, vstopni, sprejemni in nižji tečajni izpiti) pričnejo v torek, 16. sep* tembra, ob 8.30 zj., s pis* meno nalogo iz slovenščine. Vrstni red izpitov je ob* javljen na razglasni deski šole. Pričetek novega šob
skega leta bo 16. oktobra, o o o
Na slovenski nižji strokovni šoli v Gorici se popravni izpiti jesenskega roka začnejo v torek 16. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Vrstni red izpitov je objavljen na razglasni deski šole. Pričetek novega šolskega leta bo 16. oktobra.
Nov sedež prosvetnega od« delka ZVU
»Uradi prosvetnega od* delka Zavezniške vojaške uprave so zdaj v ulici Della Borsa št. 1 in ne več v Ljudskem domu.«
Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“
N.N. Trst, preostanek celoletne naročnine lir 210.— ; N.N. z geslom : za pomoč »Demokraciji" lir 450.—; N.N. iz Rihenberga z željo, da bi cona A ostala še naprej pod zavezniki lir 100.— ; iz Tržiča 1.000.— lir; iz Livka 200.—.
Vsem iskrena hvala!
Listnica uredništva
Utovlje. Brez podpisa vesti o porokah ne priobčujemo.
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiskano z dovoljenjem A. 1. S-Tiska tiskarna Budin v Gorici-
Železniški
vozni red
od I. avgusta
TRST
Odhod nroti Červinianu: 4.20 do Vidma, osebni j6.15, brzi, Benetke, Milan, Pariz -, 9.40, osebni, Červi-njanj 13.50, brzi, Benetke, Rim ; 17.20, brzi, Benetke, Turin ( 17.30, osebni, Poitogruaro ( 19.30, osebni, Červinjan.
Odhod proti Vidmu: 4.55, osebni, Videm; 6.25, Ronke, Gorica, delavski; 7.10, osebni, Videm; 12, osebni, Videm; 14.20, osebni, Gorica; 4, brzi, Trbiž, Dunaj; 16.45, osebni, Videm; 20, osebni, Videm.
Odbod proti Sežani: L30, brzi, Ljubljana; 7.20, osebni, Ljubljana; 12.58, osebni, Ljubljana; 14, o-sebni, Nabrežina; 17.51, osebni, Ljubljana; 20.10, osebni, Sežana.
Prihod od fiervinjana: uio, brzi, Pariz, Milan; 7.13, osebni, Pieris;
8.4, osebni, Portogruaro; 10.27, brzi, Turin, Benetke; 14.8, brzi, Rim; 14.23, osebni, Červinjan;
21.4, osebni Videm.
Prihod Od Vidma: 0.47, osebni, Videm; 7.44, osebni, Videm; 10,1, osebni, Gorica; 12.35,brzi,Dunaj, Trbiž; 15.29, osebni, Videm; 18.36, delavski, Gorica; 19.36, osebni, Videm; 23.3, osebni, Videm.
Prihod od Sežane: 5.50, brži, Ljubljana, Budapest; 7.25, osebni, Sežana; 10.22, osebni, Ljubljana; 14.43, osebni, Sežana; 16.6, osebni, Nabrežina, 17.2, osebni, Nabrežina (samo ob nedeljah); 19.13, osebni,
Ljubljana; 23.14, osebni, Ljubljana.