li ■ r J Ve|jt za rte leto • Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n NtjTečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah | $6.00 I Ust slovenskih delavce? v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in _ the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. s TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 102. — ŠTEV. 1027 Entered as Second Claag Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 1, 1929. — SREDA, 1. MAJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Vojna brodovja ne bodo zmanjšana. NA KONFERENCI V ŽENEVI SPLOH NE KONFERENCA BODO RAZPRAVLJALI 0 TEJ ZADEVI Izjava ameriškega zastopnika Gibsona je napravila konec vsem tozadevnim debatam. — Najprej se bosta glede perečega vprašanja sporazumeli Anglija in Amerika, da ne bo zopet take blamaze kot je bila na konferenci treh velesil. 2ENEVA, Švica, 30. aprila. — Tukaj zborujejo zas.opniki raznih držav ter sestavljajo predloge /.a bodočo razorožitveno konferenco. Vse kaže, da rna poglavitno besedo zastopnik Združenih držav Hugh S. Gibson. Ze takrat, k o je šlo za izvežbane rezerve, je njegova obveljala. Ko so hoteli včeraj začeti z debatami glede /manjšanja pomorske sile, je zopet posegel vmes ter rekel, da se bo o tem šele v Washingtonu razpravljalo. Najprej se bosta glede tega vprašanja sporazumeli Amerika in Anglija, da ne bo zopet take bla-maže kakor je bila na konferenci treh velesil. japonska, Francija in Italija bodo vodile posebna pogajanja o tem vprašanju. Pri tem bo prišla najbrž tudi Španska vpoštev. Tudi manjše sile, namreč Jugoslavija, Holand-fcka in Grška so se začele jako zanimati za to zadevo. V debato glede rezerv na suhem je posegel grški zastopnik Politis, ki je predsedoval posvetovanjem, ker je Holandec Loudon nenadoma zbolel. Nemški zastopnik Bernstorff je nekaj časa poslušal, nato pa zaničljivo rekel: — Gore se tresejo, tcda rodila se bo miška". BERLIN, Nemčija, 30. aprila. — Danes se je vršila seja ravnateljskega sveta državne banke. Poglavitno besedo je imel dr. Hjalmar Schacht, za-utopnik Nemčije na konferenci glede reparacij. Po konferenci je namignil svojim prijateljem, da se bodo pariška pogajanja izjalovila, kajti zavezniki pod nobenim pogojem nočejo toliko odnehati, da bi zamogla Nemčija ugoditi njihovim zahtevam. Iz Pariza poročajo, da je tamošnji časopis Temps objavil temperamenten Članek, katerega je najbrž napisal ministrski predsednik Poincare. Clankar zahteva od Nemcev, naj rečejo "da" ali "ne". Ce bodo rekli "da", se bo dalo še marsikaj storiti v njihov prilog, če bodo rekli "ne", si bodo pa zapeča-tili svojo usodo. Nemčija je že ponovno poudarila, da je šla do skrajnih meja svojih možnosti ter se vedno sklicuje na dejstvo, da se da teoretično oziroma s številkami marsikaj dokazati, kar je v praksi absolutno nemogoče" izvršiti. MALE ANTANTE N a bodoqi konferenci Male antante bo imel poglavitno besedo jugoslovanski kralj Aleksander, oziroma njegov zastopnik. BEOGRAD, Jugoslavija, 30. aprila. — I)ne 20. maja se bo sestala konferenca zastopnikov Male antante. Na konferenci bo imel glavno besedo kralj Aleksander, oziroma njegov zastopnik. Kot se čuje, se je- kralju že v pred pogajanjih posrečilo marsikaj doseči. Tako bodo naprimer zaščitne pogodbe, ki spajajo države Male antante, nadomeščene z garancijskimi pogodbami. Proti temu je bila edinole f e-hoslovaška, ki bi morala v slučaju vojne med Jugoslavijo in Bol garsko, .Jugoslaviji dejanski pomagati. Upati pa je. sinrče-nii, šestnajst pa ranjenih. Indijci so v bližini neke moše-jp obinetovalr mohamedance s kamenjem. Nato so mobamedanei napadli neki indijski pogrebni sprevod. Strele je bilo slišati vsepovsod. Gilbert bo odstopil. PARIZ, Francija. 28. aprila. — Danes so krožile tukaj govoriee. da namerava odstopiti generalni agent 4a reparacije iS. Parker Gilbert. Takoj po .svojem odstopu bo prevzel službo pri bančni tvrdki J. P. Morgan. Koliko je resnice na teh .govoricah, se zaenkrat še ni dalo dognati. Francija ne bo darovala papežu gradu. PARZ, Francija. 30. aprila. — Francoska vlada je odločno de-mentirala govorice, da namerava podariti Francija papežu palačo v Avignonu, v kateri so prebivali svoječasno iz Rima izgnani papeži. DUNAJ, Avstrija, 30. aprila. — Avstrijskemu industrijalcu Ln poslancu dr. Kriustu Steennvitzu se je danes posrečilo sestaviti nov kabinet ter s tem končati mučno krizo, ki jo vladala v Avstriji sedemindvajset dni. Razen štirih so ostali v ministrstvu vsi i-lani Se i pel o ve vlade. O trajnosti novega kabineta zelo dvomijo, kajti odločni nasprotniki Sterruwitza so od imenom Lillian Manny. Povabil sem jo v svoj avtomobil, nakar sva so odpeljala v moj dom na Edison Ave.. Mount Vernon. Ko sva šla po stopnicah je tekla: — Kaj še vedno živiš v tej luknji.' — Beseda je dala besedo. Skočila je \ me ter me začela praskati, jaz sem pa pograbil železno utež ter jo udaril po glavi. Borila se je z menoj in kričala, jaz sem jo pa zgrabil za grlo in usta. Skušala mi je iztrgati revolver, kar se ji pa ni posrečilo. Podrl sem jo na tla. kjer je brez moči obležala. Pot-ipal sem ji noge. Bile so mrzle. Po obrazu je močno krvavela. Nato se m se umil ter zavil nje MEHIŠKI VSTAŠKI VODITELJI SE VDAJAJO DRUG ZA DRUGIM Generala Esocbara so videli bežati v bližini ari-zonske meje. — Več vstaških voditeljev je dospelo v Združene države pri Nogales. — Calle-sove čete bodo počivale, dokler ne bo most pri Corallu popravljen. — Vstaja se je povsem izjalovila. MEXICO CITY, Mehika, 30. aprila. — Ko se je udala glavna vstaška sila v Sonori, bro>eča nad tisoč mož, je tudi Ostalim vstaškim voditeljem u-padel pogum. Kot je sporočil general Plutarco Eli-as Calles, drug za drugim odlagajo orožje. BENITO IMA 8 MINISTRSTEV NA PLEČIH Italija ima trinajst mini-strstev, od katerih jih pa Mussolini osem u-pravlja. — Postal je tudi minister za javna dela. RIM, Italija. 3«). aprila. — Minister za javna dela, Giovanni Giuratti je odstopil. Kralj je sprejel njegovo resignacijo, njegovo memto je pa prevzel ministrski predsednik Mussol i,m i. Italijanski kabinet ima trinajst portfoljev. Mussolini se je kar osmerih polastil. Sedaj je ministrski predsednik, minister za zunanje zadeve, minister za vojsko in mornarico, minister za zrakoplovstvo in kolonije. notranji minister ter minister 'za delo in za javna dela. V-staški general Miguel (Jner-ro .se je -ndal s 500 možmi, (iene-ral Fausto Topete beai proti Nogales, Arizona, z malo skupino svojih pristašev. General Topete je bil prej go-verner države »Sonore ter tse je pri-družil vstaji dne 3. marca. Generala Gonzala Kscobara, vrhovnega i>ovelji]ika v.staške armade, so videli v bližini arizonske meje. Spremlja ga petdeset mož. Na razpolago .ima lokomotivo in dva vagona. Callers je naročil svojim voja-k >m, naj se odpočijejo, dokler ne bo popravljen železniški most pri Coiallu. To bo vzelo najmanj šest dni. Ko bo morit ]>opravljen, bo federalna armada prodirala proti mestom Ciudad, Obregon in Co-corit. | NOGALES. Arizona, 30. apr. f A.ehiška revolucija se bliža .svojemu zaključku. Eno zadnjih de. janj je bila predaja vstaakega j generala Migucla Guerrera in nje-govih ipetsto vojakov. Dosti vsta-I škili voditeljev je pobeirnilo v Združene države. Lindberghcva poroka. Danes je umrl v nekem tukajšnjem gledališču vsled srčne kapi 77-letni lord Younger, o katerem se je slošno govorilo, da ima vse angleške ministre na vrvici. Bil j«' skrajno konservativen, no glavo v brisačo. V sredo ob toda leta 1019 se je združil z treh zjutraj sem jo odnesel v ka-Llovd Georgom te- pomagal sled-! ro. Noge sem ji moral skriviti, da da je dobil večino v par- sem mogel 'zapreti njemu, lame.ntu. vrata. Vozil i sem po Mount Vernonu in Yonk- Sam ni nikdar v ■svojem živ- prs ter se nstavil slednjič ob Ards 1 jen ju zavzema skejra mesta kakega ministr- UČENJE ESPERANTA V SOVJETSKI RUSIJI UMOCOTrOOO 4 UMOCRWOOO. k. t. Ruska mladina se z veliko vnemo uči svetovnega jezika esperanta. Tozadevne tečaje prireja KI ub Oktoberske Revolucije. elv Roadu, kjer sem odstranil truplo. 'Ob šestih zjutraj sem opazil pred nekim restavrantom praz-no^steklenico za mleko. Vzel sem jo ter šel v garažo na Broad St. v Mount Vernon, ter kupil za pet centov petroleja. Vrnil sera Se. poškropil truplo s petrolejem ter ga zažgal. Se danes rečeni, da sem jo rad imel. toda ni moglo biti drugače. Truplo je spoznala njena mati Mrs, Alphonze lleinzelman. Policija je talcoj nato aretirala Earla Francisa Peacoxa, ki je po dvanajst ur trajajočem zaslišanju priznal zločin. Novi japonski poslanik v Canadi. j&J ■,k IŠ' TQKTO. Japonska, 30. aprila. Bivši atašej japonskega poslaništvo v ilxmdomi, Ivomesa Toko-gava, je bil danes imenovan poslanikom za Kanado. Ci I . - 1 :•• MEXICO (MTV. Mehika. 30. aprila. — Dasi ni podal poslanik Morrow nobene ofieijelne objave glede iporoke svoje hčere Anne, se je iz zaneslpivega vira izvedelo, da se bo vršila poroka sredi meseca junija v Morrowem domu v Xorthaven, Maine. Landbergh je bil včeraj v Washingtonu. kamor je poletel i/. New Yorka. Nevesta Anna in mati se mudita v Clevelandu. I Požar v španskem samostanu. ALrCAXTE, Španska, 30. ar Cleveland podpisu! predlog«, ki je bila sprejeta v obeli zbomieah kongresa ter določa, naj bo prvi ponedeljek meseca septembra de-lavs k i praznik. Tega praznika se drže večjidel kapitalisti, doeim zavedno delavstvo praznuje dan 1. maja. KIP BRIGADNEGA GEN. J. C. GREENWAYA • LHOIXWOCO. H, T znanega arizonskega inženirja in vojaka, bo postavljen v Dvorani Slave v "Washingtonu. Krp je izdelal kipar Borghrm. ki ga vidite .na sliki. Novice iz Slovenije. U8MRČENJE S ČLO VEŠKIMI LASMI. V Rotterdainu se pehajo za zaslužkom pripadniki raznovrstnih človeških plemen. Med njimi so tudi Kitajci. Nedavno sta se dva K' itajca hudo sprla zaradi nekega tŽhota}%kejra powla. Da bi stopila pred sodišče, ni kazalo, ker bi naj-nrže oba za dalj časa vtaknili v *ap©r. Kitajec ki je financiral tihotapstvo. je hotel imeti svoj denar m zaslužek, dragi, ki je bil izvrševalec posla, pa ni hotel ugoditi njegovi zahtevi. Zato si je pr- »a sličen način. Tam pomešajo z vodo tigrovo dlako. Kdor zavžije lase, bi Prašne bolečine v želodcu in črevesih ter kmalu nato umrje. Kanonično pravo in ločitev zakona. avtentičnem tolma- zakouov. Po vi pre^krbel pomoč nekega svoje- eenju ne bo mogel poslej zabitega soivjaka. Blokirala »ta dolini- j vati razveljavljenja zakona noben i. Prisilila sta ga, da j zakonee, ki je pred sklenitvijo zavode, v katerem kona stavil svojemu 'zakonskemu j dragu ktvk pogoj. Če pa sta ata-I vila zakonca svoje pogoje t obeh Zasledovan vlomilec. V Belih vodah je bil te dni izvršen v hišo posestnika Alojzija Mazeja izredno drzen, za tamoš-nje kraje nenavaden vlom. Vlomilec je vlomil i>o dnevi, ko ni bi- 10 nikokar doma. Tat -se je v lii- 11 počutil popolnoma domačega. !>rebrskal je vse sobe in odnesel več klobukov, hlač, nekaj sukuji-iev. dve kompletni obleki, 4 cm •javega sukna. (i raznovrstnih raje, več ovratnic in nekaj pa-ov čevljev. Vlom ho Mazejevi za-»azili nekako ob 14. ko so se vrni-L domov. Sum je takoj padel na 28-let-nega dninarja Antona Ito-»otarja iz občine Smart na ob l'a-ii. ki so ga videli sosedje že zju-raj zunaj na polju. Ropotar je že znan, večkrat caznov.ui tat. in je po izvršenem lomu neznano kam izginil. Josip Šknlj vztrano zanika krivdo. Zasliševanje aretiranega -Josipa 5kulja iz Pozuikovega se biiža kon ni in bo osumljenec bržkone od-'eden iz Velikih Lašč v preiskovalni zapor novomeškega' sodi--ča.' Josip Šknlj baje nikakor ne nore doprinesti alibija glede noč-lih ur od 23.30 po do ene in ne nore označiti niti ene priče, ki bi tK>trdila. da je bil res ob imenovanem času z njo skupaj. Orožniki so po naročilu preiskovalnega sodnika dr Kalana -zaslišali tekom dne več fantov iz okolice Velikih Lašč, o katerih je navedel Josip Šknlj, da je bil v njihovi družbi. Zaslišane priče priznavajo, da je bil Skulj tu pa tam usodni večer z njimi v družbi, vendar s< f /si spomin ja i o njegove družbe lelonia pred 23.. deloma pa jk •ni uri. O Josipu škulju govore, da ji vedno gojil mržnjo do Jakopičevih. Pri omenjeni hiši je bil naseli zaklan pes čuvaj, ki ga je neznan storilec dolgo časa pobijal, siednič pa še z nožem zaklal in nato mrtvega pripel na steno ža-»e poleg- hiše. Nekaj tednov lia-ro no Julcopičevi zaslišali ponoči sumljivo kokoda jsanje kokoši. Nekdo izmed doma'ih je tedaj vzklikni*: "Lisica je zunaj!" in na ta vzklik so vsi planili iz hiše po stopnicah, ki vodijo na dvorišče. Opazili so na begu kakih 50 korakov od hiše neznanega moškega. ki je spustil na» tla vrečo, v kateri je bilo zvezanih pet ko-kokoši. Doma so "lisjaka", ki je zavil, bežeč po snegu v breg. zasledovali precej časa. vedi dar pa jim je izginil v temi. Kfakor je pozneje pripovedovala domača hčerka. je moral biti to edino le Jožef Škulj, ki ga je sjwznala po po- Italijanski listi objavljajo načelno važen sklep kardinalskega zbora glede postopka pri ločitvi -stavi. Na pomlad, ko je skopnel sneg. so mašli Jakopičevi v bregu baš tam. kjer je takrat bežal kurji tat. šop raznih ključev, vsekakor Izgubljenih na bregu. Te kljtiče so že laaisko jesen pogrešili pri vee. hišah v tamošnji okolici. rkradel jfli je-kurji tat prav , da si olajša ta- Glede v.seh tih očitkov kakor glede umora Ant. -Jakopiča, zanika Josip Skulj pri zasliševanju vsako krivdo. Tajinstvena smrt 2-letnega dečka. Kočarja oziroma želarja, kakor pravijo v Slovenskih goricah. Jože Knupleš in njegova žena sta imela pri sebi pri Sv. Juriju ob Resnicin 2-letnega nečaka Rudolfa, čigar starši žive v Mariboru. Kakor pripovedujejo, je tstrie Jože* zelo *rrdo ravnal s svojim so-rodnikom-iejfiičkom. Te ikii je izdihnil svojo dušo. Mrtvaški o-glidnik je ugotovil na trupelcu preminulega tako čudne poškodbe. da je javil svoj sum glede nenaravne smrti malčka oblastvu. Preden so fantka pokopali, se je pripeljala pretekle dni iz Maribora sodna komitsija. ki je pri raz-teleseuju RudoLt'a K nu pleša prišla na prav čmlne ugotovitve. Malček je imel namreč |x> vsem životu ne rzvzemši glave, rok in nog vse polno raznih poškodb, povzročenih z udarci -> topim pred- orodjem in eelo opeklin Za- Bogat lov finančnih organov. Te dni so v Slovenski Bistrici za-leJili tihotapsko družbo, ki je preko Maribora prišla v mesto razpečevat vtihotapljeni saharin. Finančni organi <*> aretirali Josi-pino M. iz Pernice iz prevaljške-ga okraja in še neko njeno pomočnico. pri kateri m> našli 10 kg saharina, dočim je tretji član tri-peresne deteljice, mož aretirane Josipine. hotel pobegniti z avtobusom v Maribor, a ga je med potjo ustavil stražnik, kateremu trgovski usluž benei po mestu še odpirali lokale in ko je bilo v Prešernovi ulic najbolj živahno, je stopil v Oud-novo trgovino krepak, postaven možakar, nesramnega in divjega obraza. Krepko je zalopotnil vrata za •seboj in kar brez pozdrava k topil k blagajni — in odprl blagajniški predal. V trgovini sta bila tedaj le dve uslužbenki. Draga Fritseheva in Stana Pajdigova. Za obe so ropar ni mnogo zmenil. Z navidezno največjim mirom je pričel stikati i>o predalu in jemati ven denar ter si ga tlačiti v žep. Obe uslužbenki nista oklevali niti za hip. V trenutku sta bili obe zunaj. Prva je stekla po stražnika. druga pa je poklicala Čudno-vega urarja Franca Bazla, ki jt delal v delavnici tik za -trgovino: "Nekdo krade denar iz naše blagajne'. V enem skoku je bil Bazel pri metom, dalje vbodljajev z ostrim -blaga.ini in vzorno vprašal ropar- ja : "Kaj delate tu.' Pustite bla- enkrat še ni zmmo, kaj so j>očeli . gajno pri miru!'' Ropar sam pa svojim rejenčkom pri želarju Knuplešu, da so ga tako nečloveško mučiti. Dognauo je le. da je dečko umrl zaradi zastrupljen j a krvi. Sodni komisiji je stric Jože sam priznal, da je Rudolfa grel s skoro žgočo opeko . . . Na odredbo preiskovalnega sodnika je bil kočar Knupleš aretiran in prepeljan v preiskovalni zapor v Mariboru. Tragedija v Št. Rupertu. Dne H. aprila je prišel k posestniku Horjaku v Št. Raipertu Miha Zemlja k. kmet iz Globokega pri Jurkloštru. ogledoval puško, ki jo je prodajal Ilorjak. Našel je pri domu le ženo. 30 let rdaro Cecilijo Ilorjak, prej vdovo Gradič, ter jo poprosil naj mu pokaže puško. Žena je vzela puško iz zaklenjene omare in jo izročila Zem-Ijaku. ne vedoča. da je puška nabasana z debelimi šibrami, nato pa naprej likala perilo, obrnjena s hrbtom proti vratom, ker je Zemlja k ogledoval puško. Poleg matere se je nahajala njena '14-letna hčerka. Naenkrat je .zagrmel uglušujoč strel. Cilka Horjak se je zgrudila mrtva na tla v nepopisino grozo hčerke in Zemljaka. Le ta je pregledoval puško in napel ter sprožil peteline. ki »o udarili -na j>oln zaboj. Strel je ženo zadel v tilnik in ji zdrobil lobanjo. Nemo je nekaj časa zrl Zeinljak v mrtvo ženo. nato pa pobegnil. Poznal ga ni nihče in ljudje so ugibali na vse strani. V tem pa je že prišel Zem-Ijak na tukajšnje sodišče ter javil nesrečo. Že prileten mož je plakal kot dete. sodišče pa ga je pustilo na prostih nogah. Pokojna Cilka Ilorjak zapušča ' iz prvega zakona ,6 oirok. iz drugega 2, imela bi pa v 14 dneh zopet poroditi. *Xe$reča je zato tem straanejea. je svojo nesramnost podvojil. Preko rame je odvrnil urarju trdo: "Suti! Kar mirno in tiho! Če ne . . Urar pa se neizrečene roparjeve grožnje ni ustrašil. Pograbil je. kar mu je ravno prišlo pod roko in to je bila težka medeninasta utež od stenske ure. Ropar pa je že imel pripravljen nož, kot da bi se vsak hip hotel pognati v urarja. a je zaklicali "Pustite vse pri miru. če ne. dobite to le v glavo!" Prišlo bi že do najogorče-nejšega spopada, tedaj pa so se odprla vrata in v trgovino je stopil stražnik Sleinre, ki ga je šla Čudnova uslužbenka klicat. Ropar se je stražnika za trenutek ustrašil. Spustil je nož na tla in se še sam sesedel. Xa mah je bil ves voljan in kazal vso pripravljenost, da se da ukleniti. Ko pa ga je hotel stražnik ukleniti. je postal zopet rabijaten in pričel .besno breati kro*r sebe. Stražnik in .urar sta ga komaj krotila na tleh. Gospa Fritc-heva je med tem telefonično poklicala policijo in zahtevala "zeleni voz", da bo mogel stražnik odpremiti roparja v zapor. • Borbo v trgovini je odzunaj o-pozova.la množica gledalcev, ki pa je k borbi prispevala le z "žmaht-ni-mi" opazkami. Umrl je v Graki pri Idriji rudarski upokojenec in posestnik Franc Podobni star 71 let. — V Postojni je umrla Terezija Starman, mati nadnčitelja v Orleku. Dopis. Detroit, Bitch. Topli vetrovi nas obiskujejo, dnevi so gorkejši. starka zima beži s svojimi zadnjimi izčrpatiimi udmi z veliko naglico iskati dru-geira prostora. Obiskala nas je |>omlad, in nas hoče zaviti v rožnato in zeleno o-dejo. Predno zaključimo to sezono, bo še velika prireditev v nedeljo 12. m-'ja popoldne v Delavskem domu tna 1343 E. Ferrv. Dobr« znano -Pevsko in dramatično dru-itvo "Ljubljanski Vrh" priredi 'coneert /. igro tridejanko "Razva line življenja". Tukaj se nudi priložnost vsem Slovencem L n obče Slovanom, da slišimo lepe slovenske pesmi, solospeve. dvospeve in zbor. Po petju se začne igra. ki je velikega pomena -za mladino. Vse vloge so v dobrih rokah. Igrovo-Ija je Mr. F. Stular, ki je dobro -nani učitelj dramatike ml svojih "god nji h let. "Ljubljanski Vrh" obstoja 1". et- in je začetnik slovenskega živ ja na kullmrnem polju v De-roitu. Kadark di smo obiskoval ljih prireditev v teh letih, se št lismo nikdar razočarani vračali lomov. Kar se tiče delavskih razmer. *o se nekoliko izboljšale. Veliko Slo vonvev prihaja sem za delom, ve "inonia iz rovov. Kolikor mi j< znano, da da nets je vsak preskrb •jen z njim. čeravno je velika ar* uada brezposelnih. To nam je ja^ na slika, da smo Slovenci pridni delavci. Predno končam vas še enkni! vabim na prireditev. Pevskega in iramatičnega društva '^Ljubljan ski Vrh" dne 12. maja točno ob >. uri po-jvoldne. Na svidenje! Pozdrav! John Balior. PONESREČENA VIJOLINA. Dunajskega vijolinskega vir-Mioza Hugona Gottesmanna je za lela nepričakovana nesrei>a. Na .spi ozki h tleh lastnega stanovanja mu je spodrsnilo in je padel. N.'-.»-nti Samemu se ni zgodilo nič, paf-pa njegovim dragocenim gos^m. ki jih je hotel prenesti v drugo sobo. Razbile so se na drobne kose. lako da o kakšnem popravilu n" govora, ({osli so bile dragocei. francoski izdelek mojstra Ra-meauxa. Za umetnika je'bila nesreča tem težja, ker ga je zadela baš v tre nutku. ko vijolina ni bila zavarovana in ko se je pripravljal na turnejo v inostranstvo. SMRT ZNAMENITEGA GLAS BENIKA. V Kensingtonu je umrl Italijai Alfred Nardi, o katerem pišejt listi, da je bil najboljši pocestn mivzikant. kar jih je kdaj živeh v Londonu To ni nič kaj pretira na hvala za skladatelja del. ki >t; jih izvajala Mascagni in Čajkov ski in ki je s tsvojimi lastnimi kon eerti v Steimvav Ilallu vzbujal za čudenje občinstva in kritike. To da Nardi je bil čudak. Večkrat j-izjavil, '*da se ne more ustavljat skušnjavi, da bi ne igral na pro stem". Tako je postal ljubljene-vseh prebivalcev svoje četrti, k so tekli na ulico, čim r»e je oglasila njegova vijolina. in ki niso bili nič preveč skopi s pennvji. iNardi je bil slep in star. Ko ji umrl, se je pomikala za njegovo krsto ojrromna množica ljudi, od najbolj odličnih do najpreprotej-ših. Deficit novinske razstave v Kolnu Že takoj potem, ko se je zaklju čila znamenita razstava '"Presse v Kolnu. so se pojavili glasovi < velikih deficitih. Te dni so toza devne račune zaključili in u&oto vili. da znaša primanjkljaj 80C; tisoč mark. Poleg tega so ostah še nekatere neupoštevane zahteve mestnih obratnih oddelkov z.i dobave in razna dela v višini 70f tisoč mark. Bruttodeficit znaš;: torej poldrug milijon mark. ZASTAVE WR.CNK AMttrtKt. «tOVEN«KC / IN HRVAtKC MOALMI, MlKORAMNICt. THO-■OJNICI, ZNAK«. UNIFORMI ITD Sigurno 23% ceneje kot drugod VICTOR NAVHffcEK, SSI QHBCVI »T. CONEMAUQH, PA Maj, junij, kmalu bo jwletje. Jaz bom gagal v ncwyorski vročini in zavidal one, ki bodo šli počivat na farme v gorenjem delu države New York. Zadnja leta je namreč taka navada. da se ^kor » poloviea slovenskega New Yorka čez poletje na farme naseli. In kot mi zagotavljajo, so jako zadovoljni in se jim jakm dobro godi. Seveda, tudi na farmah ni za vse. Marsikaj je treba |>otrpeti, in pogoltniti marsikatero grenko. To velja seveda le za ženske. Moški so s tagrenkim zadovoljni. V okolici Ply Creeka in Coopersiowna je nad sto sloven-■ikjih farmarjev. Njihovo števil ' ako leto naraš-a. Tndi neki moj sorodnik je baje gori. pa >e nt-piše Zgaga. Nič zato. Pozdravljena žlahta! In tako N.« je zgodilo, da je bila lani j ri premožnem farmarju na počitnicah petindvajset let -tara irospodirna. ki je šele let \ Ameriki, pa je popolnoma anieri-ka nizi rana. Zdi se mi. da so bile lanske po eitniee zadnje, ki jih je preživela v samskem stanu in da je dane že srečno j>oročena ter da ima že kup otrok. Bila je očarljivo lepa in stasitu ter nedostopna kot Verdun tekon: prvih mesecev nemškega oblega n ja. Ivo jo je postarni farmer ugh'-dal, se je začudil in rekel: Aaaa! Farmerjeva žena ni nič rekla, ampak je sklenila, tla bo zanaprej 'trdno pazila na svojega tledea. Pa tudi stari hlapec Tone ni nič rekel, sirtun usta je ml pri, široko zazijal in pokazal jwldrugo škrbi-no, ki mu je skrbela v ustih za dobro prebavo. Tone je bil prišel iz male slovenske vasi naravnost na neuvor-ške farme in zalo ni čuda. če jo ostrmel ob pogledu na ne\vyorško Kp-otieo. Tone je bil možak pri petdesetih k-tih ter oblagodarjen z vsemi napakami tega sveta. Eno nogo je imel krajšo, drugo daljšo, zadaj ga je bilo dosti vet*1 kot spredaj, bril se je pa trikrat vsake štiri letne čase. Z eno besedo — možak je bi! tak. da bi ga niti M'ut-^olini ne vzel v sold a te. To pa mena veste, da Mussoli. ni ni posebno izbirčen, kadar jih jemlje v armado. Tone je bil dobrega srca. toda iz vraga zvit. C-e si mu dal dobro besedo, jo je že tako zmotovilil, da .si moral zakleti. Da bi mu slabo besedo dal. pa Dog ne daj. tak odgovor bi ti privoščil, da bi se ti vse žive dni opletal za teboj. Tone torej je ostrmel, dočim je Ne\vyorčanka zavihala nosek in rekla: — Haujudu.' Po tem pozdravu je >edla na klop pred hišo in zasanjala o svojem zaročencu v daljni Pennsvl-vani ji. In je sanjala in sanjala . . . Vest o lepi letoviščarki se ji* bleskoma razširila po vsej okolici. kar brez radija in brez telefona. Za take posebne slučaje se poslužuje^ na farmah vs« drugačnih in hitrejših sredstev. Bil je sobotni večer in k dežju-se je pripravljalo. Hlapec Tone je delal za tri. da je Vse pod streho spravil. Po večerji so pokazali gospodični sobo v (podstrešju in ji ji dali tudi ključ, kajti Newyorčan-ke so jako boječe, posebno pa nekatere newyorske Slovenke. Po večerji je dvakrat zazdeha-la in rekla, da je trudna, zaspana Ln bi rada šla spat. — Lahko noč. — so rekli domači. — Gunajt. — je rekla New-yore an ka. Kako se je "zadeva potem razvijala in razvila, bom pa jutri povedal. ANEKDOTE 0 ZADNJIH PAPEŽIH Dolgoletni mtrudnik lista 44Os-Kervator«' Romano", Francesco Zan etti, je te dni izda! knjigo, v kateri karakterizira papeže zadnjih 60 let s številnimi anekdotami. V mnogih dogodbah pisatelj prav dobro opiše izboren humor Pija IX. Nek *ga dne je pr šel k papežu neki mož ves hvaležen, češ, da mu je on ozdravi] hude bolečine v nogi. Mož je na neznan način prišel do papeževe nogavice in jo je nasij proti bolečinam v nogi.-"To je pa čudno," je dejal Pij IX., 44vas je ozdravila ena sama moja nogavica, jaz pa ž* toliko časa nosim dve nogavici, pa se ne morem r šiti bolečin v nogah.' Pred letom 1870. je Pij IX. prav rad zahajal v vilo Borghese, kjer se je zelo mnogo sprehajal. Nekega dne se mu v rž" pred nr>ge star vrtnar in mu potoži, da mu po 25 letih službovanja ne dajo pokojnine. — 44Z menoj je pa drugače," pravi papež. "jaz pa še ni mam za seboj 25 letnega .službovanja, pa bi me že davno radi upokojili." Tudi po letu 1870. se je papež Pij IX. mnogo sprehajal po vatikara&h vrtovih. Hodil je zelo hitro. Tu pa tam m- je ustavil in smehljaje dejal svojim spremljevalcem: 44P»om malo postal, da boste prišli do sape." Tudi Leon XIII. s«1 je rad mnogo gibal. Po vatikanskih vrtovih je dal napraviti ceste tako, da se je zdelo, kako zelo dolge in številne so. Na gričku si je sezida] malo poletno bivališče, ki se po njem imenuje. Tam je preživel vroče poletne mesece .V bližini tega bivališča je zasadil vinograd, kat-re-gn je rad pogosto obiskoval. Poklical je vinogradnika iz Carpine-ta, kjer je bij papež doma, in temu je bil izročil vinograd v oskrbovanje. 44Koliko sodov vina bomo pač letaš pridelali v našem vinogradu.'" je večkrat vprašal. Vinogradnik mu je povedal neko število, jeseni se je pa izkazalo, da je bilo vina mnogo manj. Papež se je pritožil, vinogradnik pa je dejal: ''Nisem računal na orožnike Vaše svetosti." Posebno se je pa anekdota polastila papeža Pija X. Skoro boljše kot zgodovina op:suje pravo dobroto in preprostost duha te?.* pa-peža. Znano je, da je bil papež Pij. velik nasprotnik sijaja in da je zelo trpel ra.li tega. ker je bilo njegovo bivanje omejeno samo na Vatikan. Zanetti pripoveduje, da se je Pij X. spočetka le zelo težko mogel sprijazniti z belo obleko, posebno ker si ni mogel kaj, da n° bi brigal pisalna peresa ob obleko. V nasprotju s svojimi "predniki pa ni preveč ljubil vrtov. Posebnu mu je bilo neljubo, da so ga vedno spremljali. Vedno je bil srečen, Če je mogel zaviti na kako stransko pot in biti sam. Skromen, kakor je b i, pač tudi kot kardinal, ni nikoli mislil na to, da bo zasedel stol sv. Petra. Ko mu je pred kon-klavom neka gospa izrazila upanje, da bo izvoljen za papeža, je smehljaje odgovoril: 44Kako slabo mnenje imate o Sv. Duhu!" Z Benediktom XV. je prišel spet t* sto drug duh v Vatikan. V nasprotju s Pijem X. se je Benedikt takoj počutil kakor v domači hiši. To pa končni ni bilo nič čudnega, saj je kot član državnega tajništva že 25 let prebival v Vatikanu, njegovo poznanje uprave in uradnih prostorov je pogosto spravilo v zadrego njegove podložne. 44 Ali ste gotovi," je vprašaj nekoč nekega prelata, 44 da ni v tem hI utaj u nobenih aktov T" 44 Mislim, Novice iz Waukegana. Prše Jože Zelene. da se ne motim. sv. ore. Ne- kaj pa mora vendar tukaj biti," je dejal papež, 44j>oglejte vendar v t *in m tem predalu." In res so tam našli iskani akt. Duhovniška vest. France Kodrič, kaplan v Solkanu, je imenovan za župnika v Koj-ekem. — Na prošnjo idrijskega dekana Moris. Arketa, ki ni prav trdnega zdravja, je goriški nadškof imenoval Petra Likarja, župnika m Oorij za idrijskega prodekana. Praznovali smo jih tu v nekaterem oziru zelo podobno kot v starem kraju pri nas na Vrhniki. Že na veliko soboto je bilo videti vse nekako praznično. Iz zvonika so se oglasili prijetni glasovi lejK) ubranega potrkavanja, kar je tudi mene takoj zvabilo v zvonik ter smo jih par prav gladko urezali. Prihajali pa so v zvonik ljubitelji te lepe st-arokrajske praznične navade kar naprej. Koirštatiral sem, da so najbojši ri tem po^lu Fr. Osenek (Kopačk), Fr. Jerina (Franein) in Fr. Ogrin (Kovač). Kadar ti trije primejo, se nobena "viža" ne zmeša. Poj»oldne tsa nesli otroci v ko-šarcah vsakovrstne velikonočne dobrote k žegnu, in tudi svežih pirbov ni manjkalo, ker v mnogih krajih tu imajo ljudje tudi kokoši v ograjenem prostoru pri hiši, katere sedaj prav pridno n> :ie-jo. V tukajšnji zadrugi pa se je dobilo tudi dobre želodce, pripravljene prav po staro kraj skem načinu in okusu, ter si ga je marsikatera družina privoščila. Nekateri pa so jLli pripravili v jeseni kar doma. Xa veliko nedeljo se je zopet izkazalo, da za det vse prerojeno oživi. rmonika se oglasi vabljivo skoro v vsaki gostilni od Načeta do Cempuha. Letos pe bila mogoče po dolgih letih še v gostilni pri Froncu, ker tam je sedaj nov agilen birt Laka nov Janez. Kot se čuje, mu gre obrt- zelo dobro, ko pa dobi v hišo še birtno, mu pojde gotovo še bolje. 2. aprila so bile tu okrajne in mestne volitve. Rojak Franc Bren-ee je bil j>onovno izvoljen za const aible. Izmed 25 kandidatov je bilo 5 izvoljenih za constable ter ji' bil Mr. Brence po številu glasov na drugem mestu. Tud*i brata Fred in John Terlep sta dobila lepo število glasov v tekmi za mesto mirovnega sodnika in eon-stable, vendar pa ne zadosti za zmago med drugimi kandidati. V North Chicago je bil izvoljen tudi Slo venec Mr. John llladnik za mestnega iblagajnika, na kar smo Slovenci v tej dvojni naselbini lahko ponosni. Kolikor mi je znano, gre za uspeh izvolitve Hladnika največ zasluge Mr. Mat Slana, aldermana I. okraja v No. Chicago. Tudi lepo zasajen drevored na Adams St., kjer stanujejo številni Slovenci, je zasluga aldermana Slana, ter je iz tega razvidno, da so tudi ukrepi Slovencev v tej naselbini precej vpcuštevani. Na belo nedeljo 7. aprila smo imeli pri nas krstijo in prijetno domačo zabavo. Sinko je dobil imeni Jože Jakob. Da pa ostane dogodek v lepšem, spominu smo istega primerno proslavili v veseli družbi botrov in njih d nižin ter domačih pri nas. V doJžnost « štejem, da se v ivojem in v imenu moje žene še tem potom zahvalim S«urcovi botri Mrs. France« Hodnik za uslugo in krasno krstno opravo malemu ter botru Mr. John Rep za lep dar x denarju za novorojenčka. Enako hvala tudi našem hišnem gospodarji Mr. Tonetu O-larec, bratrancu Mar. John Otrdn iz Westbrook, Conn, ter Mrs. Mary L-ovšin in sestrični Mrs. Jennie Stupar iz Cleveland, O. za poslane čeke, kar sem vse vložil na JoŠkovo ime pri zanesljivi Sakscr banki v 'New Yorku, kjer plačajo sedaj po 4 in pol odstotka obresti, dooim plačujejo tukajšnje banke samo po 3%. V nedeljo 21. apnila je imel tukajšnji slovenski "Sokol" slav-nost dvajsetletnice v prostorih Narodnega doma. Program je o-tvoril starosta Mr. M. O VTaršek s slavnostnim nagovorom ter predstavil «e tri preostale ustanovne člane. Ti eo: Mr. John Div- NOV NAČIN ZDRAVLJENJA VNETJA ŽIL jak, Mr. Jery Slana in Mr. John Sedej. Zatem je proizvajala mladina, dečki in deklice od (i do 11 lot, proste vaje, nato pa. dečki in deklice od 12 do 15 let vaje z ročkami in palicami, katere so povzete iz športnih iger. Stariši so ponosno zrli na svoje otroke, kateri t>o tako lepo izvajali vsakovrstne težke vaje proste in na orodju. » Odrasle Sokoliee so proizvajale tudi vsakovrstne proste vaje, fantje in možje pa vratolomne vaje na drogu bradlji, visečih krogih in skakanjem, vse z elastično gibčnostjo in u/.orno v redu. Za zaključek so fantje in dekleta v narodnih nošah, izvajali na odru narodni ples ter im> taktu harmonike zaplesali starokrajski "zibnšnit" in "sotiš". Vse je pričakovalo, da bomo za zaključek videli še "povštrtanc". Predpriprave so stale društvo mnogo denarja, ker plačali so samo voditelju od Češkega Sokola po $100 na mesec, ko se je vozil redno sem iz Phicage ter jih vadil. Slovenski Sokol in naraščaj v W'aukegan pa nam je ob tej priliki nepričakovane uspehe pokazal. Cast mu! Zadnji teden sem prejel od strica Franka Jesen ko iz Vrhnike poročilo, da je prejel za vrhniške reveže po Sakser banki brzojavno nakazano sv o to 1080 Din. 27. marca, torej v 5 dneh ter isto še pred velikonočnimi prazniki razdelili revežem. Prvih 12 je v Vrhniški hiralnici, ter so prejeli: 70 Din. Žontova Franca; po 40 Din.: Jeračnkov Tone; po 30 Din : Mesečeva Franea, Kpitalska Mica, Skantlovka. Žitko Tine, N. Bren-čič; en otslepeli starček, en starček iz Stare šrange in I. Muha. Nadalje so prejeli reveži v občini in sicer: po 50 Din.: Molku-le Iz Hriba, Stržinarca. Hrib, IIo-janka, Vel. Klanec, Kendičevka, Lezgejeva Katra, Šaro v a Urška; čeva gostja, Storževa Johana, Čeva Gostja, Storževa Johana, Ana Bizjak, Lojza iz Močilnika, Jakob Pavi in, tast ari Krempel, Meta Stare. Poštne in pismene pristojbine je plačal 10 Din. ter je Razviden znesek skupno razdeljene sv o te 1080 dinarjev. V pismu je omenjeno, da se reveži niso mogli dovolj zahvaliti svojim dobrotnikom tu v Ameriki. I'ver j en naj bo zato vsak, kateri je v ta namen kaj prispeval, da je napravil s tem v resnici dobro tlelo usmiljenja in veliko veselja revežem za velikonočne praznike. Upam, da bo tudi za Božič mogoče zbrati tukaj enako svoto. ter jih zopet z malini priboljškom razveseliti. V imenu gori navedenih vsem darovalcem iskrena hvala in pozdrav ! Ko je lani vršil maršal Pil Poljski parlamentarizem. v maju mesecu iz-J dejstvu, da je imel minister Cze-ilsudski znani pre- chowicz največ zaslug za ureditev Med najbolj neprijetne posledica porodov ali operacij spada vnetje dovodnih žil (thrombopli- mi izrazi podana kritika lebitis), ki nastopa pos'bno v o-bliki krčnih žil in ki je zelo nevarna bolezen. Nastaja tako, da se kri v vneti žili sesiri. Neprevidno ravnanje, pretresi ali nepravilne masaže lahko povzročijo srnrt, če zaidejo strjeni delci krvi t 4c in ž njim v pljučno dovodni-eo. Dosedanje zdravljenje se je o-piralo precej pasivno na zdravilne tendence narave same in je bilo vrat, je bila prva njegova izjava^državnih financ, je za obtožnico KRONA Z ŽEBLJEM IZ KRISTUSOVEGA KRIŽA tako astra in s takimi nenavadni- glasovalo nad dve tretjini poslan-mi izrazi podana kritika parla-^cev. menta in poslancev, da je iznena-j 1'ri razpravi o proračunih je dila ves«vet. Kljub temu poniže Ista večina demonstrativno črtala vanju in žalitvam pa večina ves dispozicijski fond vojnega mi-poslancev dolgo časa pohlevno gla-^nistra Pilsudskega in deloma dis-sovala za vse predloge maršalove pozicijskega fonde notranjega mi-vlade in pozneje za vlado njego-[nIstra. vega naslednika Bartla. V krat- Na to je vlada odgovorila s tem. kem ačsu sta ti vladi izvršili velike(da je predložila sejmu svoj načrt reforme posebno na finančnem in za spremembo ustave. Vodilna mi-gospodarskem polju. Ugodno sta sel tega načrta je, postaviti držav-rešili dva najvažnejša problema: no avtoriteto na čvrstejše temelje, stabilizacijo valute in ureditev (dati predsedniku republike več-po navadi zelo dolgotrajno, ne gle-'dolgov ter proračuna. Te reforme ji delokrog in odločilnejši vpliv de na to, da ni kazalo nikoli sgur- [sr> t>ilt- izpeljane, ne da bij poljski na zakonodajno in izvršilno oblast liegn uspeha. Že navidez ozdrav-, davkoplačevalec na novo obreme- in omejiti pravice parlamenta v Ijeni paeijent je dobil lahko vsak iU<-n. Nasprotno, davki so bili celo korist vlade. čas ponoven napa.l te bolezni, ki znižani. je zelo razširjena zlasti med žen-j Kljab t..mu so pocitajala poli-s^daj s«- zdi, da ^tične razmere vedno bolj neznosne, borba v parlamentu vedno ska m i. Sele sedaj se zdi, da je posrečilo izumiti zanesljivo metodo. Dunajski kirurg dr. Eisen-klamin jo je začel uporabljati na bolj ogorčena in surova, razdalja med vlado in sejmom vedno večja. Vlada je od 444 poslancev Opozicija v spremembe ni pogledu ustavne edina. Levičarji: V delj italijanskem časopisju s" že časa opaža tendenca, ki kaže na oživljanje tradicije za kronanje italijanskega kralja, odnosno rimskega cesarja, s tako zvano železno krono. To kronanje naj bi izvršil sam papež v znak manifestacije dosežene sprave med Vatikanom z italijansko vlado in sa-vojsko vladarsko hišo. Krona, ki bi jo papež v primeru teia kronanja položil italijanskemu kralju na glavo, je napravljena iz suhega bizantskega zlata. Železno pa jo imenujejo zaradi tega. ker se nahaja v njej šest železnih žeblje v. Med i^jimi je eden. o ka. -rem gre glas, da je bil z njim Kristus pribit na križ. Legenda pripoveduje, tla je žebelj našla prvotno sv. Helena. Poklo- sociallsti in radikalne kmetske nila ga je v diademu svojemu si stranke so preložile svoj načrt, po katerem se pravice parlamenta razširjajo. Načrt predvideva enodomni sistem, ločitev cerkve od nu, rimskemu cesarju Konstantinu Velikemu. Ta jra je zopet daroval Juriju Velikemu in od njega ga je prejela lombardska kra- obelelih kolenih in stegn h, kjer se mo„]a rar.unati kvečjemu na ka-thrombophkbitls najčešče pojav- kih 350 prvsiancev zmerne desni lja. Metoda, čije pravi izumitelj' d(^im KO bile vse stranke skraj-je bil ELsenklammov učitelj Bu-jn(? d žkljf% ki imajo precej žo na obolelih mestih in odstrani IUO-no parlamentarno zastopstvo. krvne strdine iz-njih. Rane pusti Xjim se je posrečilo polagoma opozicija pričela javno napadati potem, da se začel, jo pod navadno ^ariti skupen blok vseh proti v- maršala Pilsudskega. Ker ni bilo obvezo same. \ ugodih slučajih i-wi;i» ,tr.,ni. \*9 i-.,^ nn7itiven ' i .• , , . ... , , „ ' . . iaclnin strank. j\a kak poziu\en, pričakovati, da bt prišlo do kake- vstane paeijent ze drugi dan ,>o (lelavni pr0gram seveda ni mogo- države in priznanje širokih avto- ljica Teodilinda. Da bi s»> pa kdo nomij narodnim manjšinam. ne polakomil svete relikvije, je da- Narodni demokrati in druge 1:1 Teodilinda kovati še pet sličnih desničarske stranke pa so nastopi- žebljev in je vse vključila v kra-Ie proti splošni volivni pravici, v Ijpvsko krono Lf>nibard;je. Krona ostalih vprašanjih pa se deloma'se (lane-s ,,ri,ni v cerkvi l) približujejo vladnemu načrtu. j Božji hram ,ki čuva zaklad, je 'zgradila rečena lombardska kralji-sc operaciji, v najbolj neugolnih, pri katerih so se bila pojavila že gnitja v okolici bolne dovodnice. jo zdravljenje trajalo najdalj °° dni, knr je še vedno mnogo, zelo mnogo manj nouo pri dosedanjih meto,lah. Eisenklamm je v pe-tili letih operiral Gf> bolnikov, 13 mož in 53 žensk v starosti 20 — 71 let, ne da bi se bolezen niti v enem slučaju spet povrnila. Vsekakor je to lep uspeh in je samo želeti, da bi svojo metodo čim prej izpopolnil in razširil tudi na tiste slučaje, ki so navezani na dosedanje starinske zdravilne načine. če zediniti teh strank z ozirom na njihova diametralno si nasprotujoče programe in načelne razlike. ~ Zato je imej ta blok samo en skupen cilj : borbo proti maršalu Pil-sudskemu. OBVEZNO KOPAŠ JE .V.l POLJSKEM Poljski listi poročajo, da namerava notranje ministrstvo izdati postavo o prisilnem kopanju na Poljskem. Načrt tega zakona pred-pisuje, da se morajo vsi prebivalci Poljske vsaj enkrat na mesec kopati. Nadzorstvo bodo imel- zdrav- Pri velikanski popularnosti in priljubljenosti, ki jo uživa maršal P i Isdusk i v vseh slojih poljskega naroda, je s°veda zelo nevarno objaviti tak program in zato je ta blok napram javnosti proglasil sebe za varuha in branitelja parlamentarizma in se tudi javno ni upal nastopiti direktno proti maršalu. Porabil pa je vsako priliko, da ga zadene zmanjša njegov vpliv. Tako je nedavno radikalna ljudska stranka 44 Wyzwolenie " predložila sejmu obtožnico proti finančnemu ministru Czeihowiczu radi prekoračitve v proračunu odobrenih vsot. Demonstrativen značaj te obtožbe je bil očividen. vse poljske in tu- stvene oblasti. Tehnična stran tega Saj so doslej š vprašanja bo rešena tako, da bo di vlade tujih držav prekoračile karto z 12 i proračune in zato vsak državljan dobil kuponi, katere bodo po žigasali. Kopanja bodo oproščeni ■ nadno odobrenje. ... prekoračenje kopanju zahtevale in še vedno dobile nak- Dalj se po za- O teh načrtih se je razvila zi- , • ui:„i„ t ca. krona pa se je uporabljala vahna in astra borba, v kateri je . , . , i______ ... . . J stalno pri obredu kronanja rim- skih cesarjev. Zadnji vladar, ki so mu krono polož li na glavo, je bil Napoleon T. Ko so mu jo prinesli in jo je sprejej kot rimski cesar iz rok kardinala Caprare, si jo posadil na glavo rekši : "Sam Bog mi je dal to krono in gorje tistemu, ki mi jo vzame!" Kakor smo povedali zgoraj, se italijanski tisk močno zavzema za obnovo tradicije kronanja rintske-ka vladarja z ž dežno krono lango-bardskih kraljev. ga sporazuma, ki bi omogočil sprejetje ustave, je bil sejni odgoden, vlada pa je dala predsedniku republike vedeti, da je pripravljena odstopiti, čim bodo dokončana pogajanja za sestavo nove vlade. Poljska vlada je torej stvarno v ostavki ni v tem nestabilnem položaju so uprte oči vse Poljske na maršala. Splošno se pričakuje, da bo maršal PiLsudski, ki je znan diktatorično razpoložen državnik odločnih in krepkih potez temu neprestanemu prerekanju političnih strak napravil energičen ko- nee. Gotovo je, da se PiLsudski v mestu Reutlingn >so doživeli zopet pripravlja na velikopotezno razburljiv lov na slone. Štirje slo- SLON NA OBISKU akcijo. MRLIČ IZ VOSKA V Soldanu na Pomorjanskem je živ«*i posestnik male kmetije. Pr->d dvema letoma se je dal zavarovati za življenje. Sklenil je z neko zavarovalnico v Gdansku pogodbo za vsoto 50 tisoč dolarjev. ki naj se izplačajo njegovim dedičem, če umre pred dogovorjeno dobo, njemu samemu pa otroci pod 10 let in starčki nad G5 konu za tako zadevo obtožba lahko (|ož;vi touko jn toliko ict let. Prav tako bodo prisilnega ko-j predloži še leta pozneje, ko se še-' panja oproščene o>ebe, ki imajo le lahko vidi, v koliko je bilo pre- lastne kopalnice, ako je dovolj jamstva. da se jih poslužujejo. Za Te dni je prisopihal v Gdansk koračen je opravičeno ali ne. poziciji pri tej obtožbi prav goto- dino mesta in tam "obiskal" več ni cirkusa so ušli. En slon je s tovornega kolodvora divjal v sredino mesta in tam -obiskal'' vec trgovin. Najprej je odprl vrata trgovine s svetilkami, šel skozi vso trgovino in se .skozi druga vrata zopet vrnil na cesto, ne da bi napravil kaj škode. Drugi obisk je veljal optiku, kjer je vlomil dvojna vrata, pri čemer je razbil vse polno očal in drugih optičnih reči. Od tam je šel slon v trgovino z muzikalijami, kjer je napravil ve-c> 1 ko škodo. Na cesti je razbil motorno kolo in bieikelj. Na trgu je slon povzročil velikansko zm^š-Sele po eno uro trajajo- siromašne osebe bo kopanje brez- vo ni šlo za to, da obtoži ministra. plačno, za druge bodo pa določevale taks" posamezne občine. ki je ta prekoračenja napravil v vladi maršala Pilsudskega. Kljub ZRAČNA BOJNA LADJA O-; bled, črno oblečen mož predstavil ( njavo. se je za brata zavarovanca in je čem razburljivem lovu se je posre-družbi naznanil "bratovo" smrt čilo zopet ujeti velikana. Oostali Zavarovalnici se je njegovo ob- trije slon Iso se sprehajali po nanašanju zdelo sumljivo. Poslala j kem predmestju, kier so posebno je v Soldau svojega uradnika in po vrtovih napravili obilo škode, mu nalož:la, naj se informira o Med lovom je en slon cirkuškega natančnejših okoliščinah te smrti.'filugo tako udaril z rilcem, da so Slika nam kaže ameriški vodilni balon ZRS-^4, kako bo izgledal, ko bo letel nad bojno ladjo. Balon ibo opremljen s topovi in strojnimi puškami. Uradnik je šel najprej za pogrebom, potem pa je obiskal zdravnika, ki je bil podpisan na mrtvaškem listu in ga vprašal, kaj j" tako nenadoma pobralo visoko zavarovanega moža. Ves prestrašen je zdravnik izjavil, da ni nikdar podpisal mrtvaškega lista na tako in tako ime. Uradnik zavarovalnice je takoj tekel na pošto in br-zojavil predstojnikom, naj nikar ne izplačajo zavarovalnin", ' ker gre očitno za neko nepravilnost. Na: zahtevo agenta zavarovalnice je posebna komisija odprla grob pokopanega 44pokojnika" in je na svoje največje začudenj«* ugotovila, da so vaščani pokopali ponarejenega, mrliča iz voska! Mož, ki se je bil predstavil zavarovalnici za brata pokojnika je bil v resnici zavarovanec sam. Obril si je samo brke, da bi zakril svojo prejšnjo podobo. Ko je slepar začutil, da se mu tla majejo pod nogami, je izginil brez sledu, a oblast je izdala za njim tiralico in je verjetno, da ji bo goljuf prišel v roke. Ponarejenega "mrliča" so seveda dvignili iz groba in ga — dali pretopiti. ga morali prepeljati v bolnL-Jco. 1 7letna Eleanor Smith ar a ki je letala nad New Yorkom neprestano šestindvajset ur ter s tem porazila vse tozadevne rekorde za ženska. - EOVCNE KNJIGE MOUTyENIKl KNJIGARNA GLAS mmm 6LQVE1NJC EUBL1SH1NG COMPANY 82 Cor tlandt 5tr eet, New York. N. X. RAZNE POVESTI M ROMANI MOLIT VENIKI: Marija Varhinja: v plutiiu zvezano ... ▼ fino platno V uwiJe vezano ... v fino Ufeiije veuiuo Rajftki iluvri: I Slov. i talija« sk iin italijanski slov. ! Križcv pot patra Kupljenika | slot ar ........................ .50, Kaj se je izmisli! dr. Oks .. Sprctna kuharica, trdo vezana----1.15 Levstikovi zbrani sipsi ..... Strto Pismo stare in nove zavete, l/pO Je|w truo vezana ..............3.— 10 .....................40 .70 .45 -90 J 2° Sadno 1.70 v plain v an v fino platno vezano ...... * nun Je vezano ........... v fmo usnje vezano ....... Skrbi za dušo: v platno vezano ......... v fino platno vezano....... v usnje vezano ............. v fino usnje vexano ....... Sveta Ura (z debelimi črkami) v platno vezano ........... v fino platno vezano ...... v fino usnje vezano ....... Nrbm Naš Dom: v platno vezano ........... v usnje vezano ........... v fino usnje vezano....... Kvišku hira mata: v phitno vezano ........... v. e<-| .M vezano ........... v fino usnje vez.......... Slovenska slovnica (Breznik) tr.lo vez...................1.20 Urna knjiga In berilo laškega je-110 zika ......................... .60 1.50 1.7o Veliki vsevedež ................ .80. L zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 . z v. Otročje igre v pe sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušiee — Jeza na Parnas, — Ljudski Gais — Kraljedvorski ro-kopLs — T«»lmač (Levstiki .. .70 Trdo vezano..........1.— IJW 1.00 Veliki sloven.ski spisovnik trgov- 5. zv. Slika Levstika in njegove skill in drugib pisem ..........2.25 j kritike in polemike............ r)(} I Ljubljanske slike, Hišni lastnik, ; Trgovec. Kupci jski stražnik. TJ-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca. Duhovnik*, itd................. Zbirka domačih zdravil .........CO i Marjetica ...................... Zgodovina Iniet'.osti pri Sloven- Mladi gozdar, broš............. cih, Hrvatih in Srbih..........1.90; Moje življenje .................. -so I ._.0 Voščilua knjižica .............. Zdravilna zelišča ............. j ^ Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. ,1.50 i .4 0 .60 1,— 1.50 l.SU .so 1 ."JO 1.50 I t Mali Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 z v.......................1.20 ..........50 ..........50 ......... .75 Lord .....................80 Miljonar brez denarja...........75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje ................ .65 Hrvatski molitveniki: ......1.- RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... Agitator (Kersnik) broš..... f Andrej Ilofer ................. t Arsene Lupin ................ Beneška vedeževalka .......... Bel grajski biser .............. ISeli mecesen ................. Maron. krščanski 11 ona ....... »'stojevski), trdo vez. Slava Bogu * mir ljudem, fina vez J.50 «<*>• niali Ju,,aii .......... najflnejS „vez ..............L60. Balkanako-Turška vojska ...... Ztončec nebeški, v platno.......80 j balkanska vojska, s slikami Malenkosti (Ivan Albreekt) .75 1.10 .50 .40 .35 .70 .50 ' i .60! .80 I Mladim srcem. Zldrku povesti za slovenska mladino ............ fina vez ......... Vienac, najfinejša vez ......1.— ......1.60 Angleški molitveniki: (/.a mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ...........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasie) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.10 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovenska berilo........3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanri (Trunk)..5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 .90 Berač s stopnjic pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode...... Boy, roman .................... Biirska vojska.................. Bilke (Marija Kmetova) ...... Beat in dnevnik ................ Božični da Jvi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema ______ Grešnik Lenard, broš.. Mimo življenja ...... Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................30 Cvetina Borograjska.............50 Čarovnica ...................... .35 Črni panter, trrobiz. salbi car in razne povesti — spisal Milčinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 Drama v zraku, roman...........40 Dolga roka .....................50 Do Ohrida in Bitolja...........70 Deteljica ........................60 ■25 s raztrgano dušo............1.— •30 Na valovih južnega morja.......30 Na različnih potih .............40 1 Notarjv nos. humoreska ...35 •40 Narod, ki i/mira .............. .40 •~r» Naša vas. II. del. n povesti.....90 ■60|Xova Erotika, trdo vez..........70 ■35 Nova Erotika, trd. vez..........70 •20 Naša leta, trd. ve/...............80 •20 broširano ...................60 .80. ' Na Indijskih otokih .............50 •75. Naši ljudje .....................40 •'" Nekaj iz ruske zgodovine.......35 -80 ; Nihilist .........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 .7:» .1.20 .1.60 >.r I ..LSE ...1.5 Doli z orožjem ................ Don Kišot iz La Manhe .......... Dve sliki, — Njiva, Starka — (Meško t .................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil: Marinka in škrate! jčki ................. .50 .40 .60 .50 .50 .40 (Elizabeta ..................t... .35 Eabijola ali cerkev v Katakombah .45 ' arovška ukliarica ... "J-50j Fran Baorn Trenk '" "J'" 1 Filozofska zgodita . ..1.80 Angleško-slov. in slov. angL slovar Boj nalezljivim boleznim ...... Cerkniško jezero .................. Domači živinozdravnik. trd. vez. Domači živinozdravnik, broš. . Domači zdravnik po Knaipu: broširano ................. Govodoreja ................... Gospodinjstvo................. Jugoslavija, Melik 1. zvezek . 2. zvezek, 1—2 snopič ... Kubična račuiuca, — po meterski meri ....................... Kletarstvo (Skalieky) ......... Kratka srbska gramatika ....... .30 Gusarji Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Klrva- tov in Srbov i Hudi časi. Blage duše, veseloigra Kako se postane državljan Z. D. .25 Strugi Kako se postane ameriški državljan .151 Hedvika Knjiga o dostojnem vedenju.....56 Helena (Kmet ova T ............ .40 Ka*. Katekizem ................ -60i Hudo Brezdno (II. zv.) .........35 Mali: Materinstvo ..............1— Humoreske. Groteske in Satire. Nemsko-angteAKi tolmač ........1,40 Fra Diavolo .............. Gozdovnik ("J zvezka) Godčevski katekizem ...... j Gostilne v stari Ljubljani ■—J91 Grška Mytologija ........ Hadži Murat (Tolstoj) H«4\torjev meč ....... Hči papeža, trdo vez. ... .80 .35 .60 .50 .1.20 .25 .60 L— .75 .60 .75 .75 .50 .35 Najboljša slov. Kuharica, 60S str. lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. L— Naše gobe, s slikami. Navodila za Sftoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: L del .......................30 2. del .......................30 Nemško slovensko slovar ........L— Sto vensko nemški slovar.........80 Ojačen beton ................... .50 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Petrotaiimrstvo, trd. vez. ........1.80 Perotninarsivo. broš.............1.50 Prva čitanka, ven................75 Prva pomoč, Dr. M. Rus ........1.— Pravila za oliko ...............65 Pnkrojevanja perila po život ni meri s vzorci ..................1.— Ps hične motnje na alkoholski pod- 1 lagi ........................ .75 Praktični računar .............. .75 Parni kotel, pouk za rabo pare----L— Kadi«, osnovni pojmi iz Radio teh. ■tik«, vezano ..................3.— ...............1.75 in dinarski ve-................75 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda .......... Odkritje Amerike ......... Pasti in zanki ........... Pater Kajetan ............ Pingvinski otok ........... Povest o sedmih obešenih . Pravica kladiva ......... Pabirki iz Koža (Albreelit) Pariški zlatar ............. Petelinov Janez ........... Prihajač, povest .......... Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Koku ........................ Požigalec ...................... Plat zvona .................... Po stran klobuk ................ Pri stricu ...................... Prst božji .................... Pruprečanove zgodbe ............ .80 .60 .25 .L— .60 .50 .50 .25 .35 .75 .60 .50 .25 .40 .35 .60 .30 .25 Strup iz Judeje ................ Spomin znanega potovalra .... Stritarjeva Anthologija ,trda vez broš....................... Sisto Šesto, povest iz Abrueev .. Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ Stric Tomova koča ............. Študent naj bo. V. z v........... Sveta Genovefa ......... Sveta Notburga ......... Sredozimei, trd. vez...... broš. ............... Spisje, male povesti ..... Svitanje (Govekar) .... Stezosledec .............. Šopek Samotarke ......... Spomini jugoslovanskega St. 1.50 .90 .80 .30 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ..........1.— Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ........1__ Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2. dejanjih .....................30 Veronika Deseniška. trda vez ____1.50 St. 01. (Goto r) Bratje in sestre .75 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90; dejanjih ...................... 10 C" Št. 03. Idijot, II. del .......... Št. 04. Idijot, III. del.......... .50 j Štev. 65. Idijot, IV. del ...... .35 Vsi 4 deli ............. JO! .90 Ljudski oder: .90;4- zv. Tihotapec, 5. dejanj . 3.2315. zv. Po 12 letih, 1 dejanja .35 .60 .60 '.3560 .60 .40 .35 J50 .35 dobre- Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Periea, Črti« ........................ 2.50 volca, 1914—1918 ............1.25 Slike, Mož s raztrgano dušo 1.— Sveta noč .................. Svetlobe in sence ............ SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez......... broširano.............. Othelo .................... Sen Kresne noči ......... Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50 •30 Tik za fronto .................. 70 l-'-0 Tatic, (Bevk), trd. vez......... [75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soe. roman................L^0 Trenutki oddiha ................ jjo .70 Turki pred Dunajem ...........30 Ura z angeli ........ 70 ^ robstvu (Matičič) V gorskem zakotju .. i Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ................ 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv ..Neža, Sanje ............... 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device. Marijin otrok ........ 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ____ 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža *........... 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: .90 .1.— ...00 .30 .30 .30 Akropol i s in Piramide brošii ......80 _______................ 8<) .......1-20j Azazel. trdo rez.................1._ .......1.25. Balade in romance, trda vez......L25 *......35 Bob za ndadi zob. trda vez.....JO SPLOŠNA KNJIŽICA: ŠLI. (Ivan Albreeht) gruda, ivzirna i>ovest. broširano ........... 1. del .901 Ranjena 104 str., .35 vezano ......................80 broširano ___:.............. .60 Izlet gospoda Broučka ..........1.20 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega vseta, trdo vez. 1.60 Igračke, trdo vez. ................1.— broširano ...................80 Igralec .........................75 Jagnje .........................30 Janko in Metka (za otroke).....30 Jemač Zmagovač, Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 broš.........................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broš............... .40 6 zvezek : Dr. Zober — Tu gamer broširano ...............6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek „.........60 Kako sem se jaz likal (Alešovee) II. zv.............. .60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) III. zvezek.........60 Korejska brata, povest iz m isiJonov v Koreji ...............30 Kmečki pnnt, trd. vez. 1.20 broS........................ .90 Krvna osveta ...................30 Kuhinja pri kraljici gosji nožlei .50 Kaj se je Markaru sanjalo...... J55 Kazaki .........................80 Kmetske povest, trda vez....... 1.— Kraljevič berač................. r30 Kriiev pot, roman (Bar) trd. ves. L10 Patria, povest iz irske junaške do-dobe .........................30 Po gorah in dolinah.............80 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-kovnjačev na Kranjskem...... .50 Poslednji Mehikanec ...........30 Pravljice H. Majar .............30 Predtržani. Prešern in drugi svet. niki v gramofonu .............25 Prigodbe čebelice Maje, trda voz...l.— Ptice selivke, trda vez...........75 Pikova dama (Puškin) .........30 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčinski) ..........1.— Pravljice in pripovedke (Kočutnik i 1. zvezek .....................40 2. zvezek .................. .40 Popotniki .......................60 Poznava Boga...................30 Pirbi ..........................30 Povodenj ...................... .30 Praški judek .........................25 Prisega Huronskega glavarja . ...30 Prvič med Indijanci.............30 Preganjanje indijanskih misijonarjev .......................... .30 Rinaldo Rinaldini .............. .50 Robinzon ...................... .60 Robinson (Crusee) .............1.— Rablji, trda vez ........................75 Rdeča megla ...................75 Revolucija na Portugalskem .... .30 Romantične duše (Cankar) ...... .90 Razkrinkani Habsburžani ...... .50 Roman treh src ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana 1.50 Rdeča in bela vrtnica, opvest .. .30 Slovenski šaljive« ...............40 Slovenski Robinzon, trd. vez. ____.75 Suaeski invalid ................ .35 Skozi širno Indijo .............. .50 Sanjska knjiga, mala .......... ,60 Sanjska knjga, nova velika .... .90 Sanjska knjiga Arabska ..........L50 Spake, humoreske, trda vez ..... .90 Strahote vojne ................ «50 Štiri smrti, 4. zv .......................35 Šr. 2. (Rado *Iurnik) Na Bledu, izvirna povest. 1X1 str., broš... Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska ilraina v 4 dej., broš. I05 strani .................... Št. 4. (Cvetko Golac) Poletne klasje, izbrane i>csmi. ls-i str., broširano......................50 Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna iu njegova družina veselomodro črtice I., 72 strani, broširano ................ Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... Štev. S. Akt. štev. 113.......... Št. 9. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš......... Št. 10. (Ivan Albreht >. Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. „...... Št. 11. (Povel Golia) IVterekove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikali, S4 str., broš....... Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš.......... Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenit U. Žun, 112 tsr., broš......... Št. 14. (I)r. Kari Engliši Denar, narodno-gospodurski spis, poslovenil dr. Albin Ogris. 23esiui, 11^ str.. l>roš......... Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieali, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str............. Št. IS. (.Ta rosi, Vreblicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerli&rt Hanptman,) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stra.. broš....... J50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz č^ščine prevel dr. Fran I>ra- dač, 154 str., broš...............45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. broši .........................25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata ........................60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna i.^ra. poslov. C. Golar. GO str., broširano .....................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., ^ broš...........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ......................80 Št. 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, S2 str. broš..........................33 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. .......35 V oklopnjaku okrog sveta, 2. del ............... Veliki inkvizitor ........ Vera (Waldova), broš......... j Višnjega repatica. roman, 2 knjijii 1 Vojni, mir ali poganstvo. I. zv... •50 V pustiv je t,Ia, III. zv....... I Vrtnar, (Rabindranath Tagorc), trdo vezano ................ .35 broširano .................. Gregorčičeve poezije ............ .50 . .90, Godec; Pored narodnih pravic o ..1.—' Vrbkem jezeru. (A. Funtek 1 — .35! Trdo vezano ............... 1 :i0iRelejeve poezije .trda vez ... .ii> .1.10 .65 .8, vez. .35 jSlutne (Albreht > l>roš............;io Pohorske poti (Glaser) liroš......30 Pesmi Ivana Zormana: Origiimlne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini .............. Prešernovo poezije ............. Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez............. Sto ugank .................... V zarje Vidove, trd. vez ....... Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vez .... PESMI Z NOTAMI: .1.25 .00 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj .... .50 .50 .90 .60 .90 .60 .50, Zvesti sin, povesi .......... ! Zlat okopi .................... ! Ženini naše Koprnele ...... Zmote in konec gdč. Pavle .. Zlata vas .................. Zbirka narodnih pripovedk: I. del..................... Zbirka narodnih pripovedk: II. del ................... Znamenje štirih (Doyle) ... Zgodovinske anekdote ...... Z ognjem in mečem ......... Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zvestoba do groba ..............1.60 .30' .80 .40 .45 .30 MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ____1.10 . 1.50 j Slovenski akordi (Adamič): I ..L zvezek .....................75 • II. zvezek ...................75 1 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., M vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmart 1. Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — .40 .40 .50 (Adamiči .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — , Izdala Glasbena Matica ....... " j Narodna nagrobnica (Pavčič) . Gorski odmevi (Labarnar i 2. zv. .3.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno .......... .35 3. z v. Vesele povesti.............35 4. vz. Povesti in slike...........35 5. zv. Študent naj bo. Naš Vsakdanji kruh ...................... .35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ........................ .50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti .........................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 .40 .45 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ....... .40 zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Gesto .40 S. zvezek': Ti osrečiti jo koti (mešan zbor); Ti osrečiti jo lioti (moški zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor i ; Stoji, solnčice stoj; Kmelski bišl.............10 CERKVENE PESMI; Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ....................1._ 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____ .50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... .50 Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor, s spremljavo orgelj ...........50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster 1 ............ 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerbiči .............. Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. < F. Kimovec t . Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesrr.i na čast svetnikom. (Premrl) „.............. 10 obhajiluih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ...... Missa in honorem St. Josephi — (Pogaelmik) .................. Orenius pro Pontifice .......... Kyrie .......................... K svetemu Kešnjemti telesu — (Foerster 1 ................... .50 JiO .50 C. z v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ....1.60 Itdeča kapica; pravljica s slikami L— Sneguljčica; pravljica s slikami L— Mlada greda ................... .1.— Trnoljčiea, pravljica s slikami ..L— KNJIGE ZA SLIKANJE: Št. 29. Tarzan sin opice ...... .90 j Št. 31. Roka roko.............. .25 Mladi slikar .....................75 Št. 32. Živeti .................. .25 ^ Slike iz pravljic ...............75 , (Knjige za slikanje dopisnic, popol-St. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj---^ na, z barvami in navodilom: na z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš........... .50; Mladi umetnik ......;...........L20 Otroški vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka ................1.20 Št. 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. .65 Št. 37.t Domače živali.......... .30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1.— Štev. 39. La Boheme ..... Št. 46. Magda Št. 47. Misterij duše...... štev. 48. Tarzanove živali Štev. 49. Taržaaov sin ... Št. 50. Slika De Graye____ .. ^0 .40£ .. .90 ... '.90 ... .L20 Št. 51. Slov. balade. in romance .80 Št. 52. Sanin ..................1^50 Št. 54. V metežn ................1.— Št. 55. Nai$B$«a ibolnik ...... ^0 JS0 Št. 56. Tb in onkraj SoUe____JtO Št. 57. IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................L70 Kdela, drama v -4. dej. .......... .60 Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ....................... .30 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah .30 Tončkove saj ne na Miklavšev ve* čer- .Kladinska igra s petje* v 3 jit. . '..... ..... .60 >. .90 R. U JL drama v 3 dejanjih s pred- igrtv - (Cap^t). ve*. ............ .45 SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamič) .........1.2j Štirji samospevi, izdala Gkisbeua Matica .......................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv, (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA. NJEM: Domovini. (Foesterj .............10 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero I j 1 petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in jiriredbo" za dvospev .......................20 V pepelnični noči (Sattuer), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Preloveci, za moški zbor in bariton solo............ .20 Kupleti (Grum». Učeni Mihec.— ^-Kranjske šege in navade, Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skupaj . .1.— Kupleta Kuza Mica (Parma).....40 1 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSic) 1., 2., in 3. zv. skupaj ...................1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) ......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .. .15 Št. 2. Zrinjski Frankopan........15 Št. 30. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12, Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži- rovnik) 3 zvezki skupaj ........ .50 Slaveek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kos!) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .. .30 (Pregelj) .....................l._ Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ........................... 2.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm llS; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku;. Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... .46 .40 .35 .10 .10 .GO .40 Sv. Nikolaj ......................G0 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo. kora«nid<-a...........25 Slovenski citrar, (U'ilfani .......25 Sarafan, ruska pesem. (Wilfan) .. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narotlne pesmi 7.a tambu- raški zlior in petje. Uiajuk) ..1.30 l»om šel na planince. l'««dpuri slov. nair. pe-mi. (Bajuk) ..........1.— Na Gorenjskem je flctno..........1.— NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA; Ispavanka .....................70 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak > ..................I.— Ljubavuu ldelietaiije. Polka mazurka, (Jaki) .....................40 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, dinat .......40 Nevv.vorške. Različne, dueat.....10 Velikonočne, božične in novoletne ducat ...........................10 Iz raznih slovenskih krajev, din-nt .40 NariNlua noša. du<"it .............10 po>amezne po .................05 ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____1.S0 Stenski zemljevid Slovenije ua moe-nim ]>ai>irju s platjienclmi pregibi ............................7.50 Zemljevid Jugoslavije ...........30 Zemljevid: Slovenske dežele in.... Istra i.........'...............30 Pregledna Karta Slovenija.......40 Pokra,jni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ......................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 PolMirje, Kozjak .............. .30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................30 Prekmurje in Medumurje.....30 Kamniške planine, iiorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30 Canada .........................40 Združenih držav, veliki .........40 Mali ..........................15 Nova Evropa ...................50 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky iu Tennessee, Oklahoma. Indiana. Montana. Mississippi, Washing-..ton, Wyoming, vsaki po.......25 Znil jevidi: ..Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York — vsaki ik> .........................10 Velika stenska mapa Evropa .... 2.— Naročilom je priložiti denar, hoditi v gotovini, Money Order ali poštno znamke po 1 ali 2 centa. Cc pošljete gotovino, reJzomandirajte pismo. Nc naročajte Jen jig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdoi kaj kdor kaj ponuja; kupuje; kdor kaj pro* daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGUASX v' dmM N m t oM*** . m m i * W f ALJENA jvzdihnil. "Aljena jc preprosto.' ostrim pogledom žene. ki je nekoč v j a (Kwteno dekle. Čez dan si slu-j nad vse ljubila, je Aljena spozna- kst frngraj>i:e palače. Soba je, renapolnjena z dragocenimi n slikami starih mojstrov. Aleksej Vladimirovjč je bil j estet in ni užival le v kako-, ampak tudi v množini stva-so ga obdajale. V trenut- Ililo je spomladi L 1913. Grof Aleksej je zajtrkoval «o zvarii "modri dvorani" svo- ži kruh s šivanjem, zvečer pa ho- la Garina, čeprav sc je bil v letih di v baletno šolo." - pomanjkanja postaral in spreme- Grof Aleksej je omahnil v na-, nil. Usmiljenje z njegovo bedo ji slanjaču. "Upam. da .v le š^liš," je rekel. "A to je kruta šala, Gregor, dečko moj!" "Govorim resno, stric!" • začenja naša povest, se1 .Nepopisno ogo&enje je spači-niti starec solnčil v ob- i 'o dostojanstvene poteze stareeve-u >voj<» nadpovprečnosti in ga lica. "In ti pričakuješ mojega njal zajtrk, ki je bil tudi pristanka k taki zvezi?" se je ro-tnina svoje vrste. NI ljubil ' gal. pl moten »b takem času in namrd- ml >c je, ko mu ie sluga najavil obuk Gregi »rja Ga rina, njegovga nočakaa in < led iča. Mladenič, znan Mtlonski lev in nazvan "le beau Garin**, je živel 1 stričevega de- na rja. Tu<; i to p« t je grof priča- koval enf^ga izmed pogostih napa- dov na svo jo moš ij >; zadnji po- tomee (larinov je 1 jil zapravljiv in razvajen. }■ Starca j »a je čakalo ve- liko presem •čenje: irjava mladega soro.lnika, t5 la se h oče poročiti. Z nejevoljo j« neha! obdelovati iz- vrstno omel ette a 1 'oignon. "Tak oie iii bi *e?" je zategnil. In v mislih je že z ačel izbirati ne- čaku nevest o izm° ti najmodrokrv- nejš h mla d.uik l>etrograjskega plemstva. •Res ji *, da si dotsegel tista leta. k O M* j< f človeku treba ogreti za pr merno tovarišieo v živ- ! jen ju. Od h x-nost tvoj»' govorice " Pomisli. .ra-oto, ti odtegnem vsa sredstva, erač 4>oš, ti le beau Garin!" Lepi Garin je bil podedoval po-g modre krvi tudi trdo glavo. z Al j" no. Kaj mi bo tvoj denar brez nje! Ona in jaz sva eno. Rajši umrem, kakor da bi se ji odpovedal!" Strica pa ni ganila nečakova globoka ljubezen. 4 Premisli dobro, preden se odlomiš." je suho rek^I. Če si izbi-ješ to nesrečno misel iz glave, ti vzbuja mi>el, da al za katero me pros š že tri leta!" Ogorčen na 1 stričevim materi-jalizmom, je (Jarin odšel. Navdušenje za "božjo naravo" pa pri ( njem ni trajal-> dolgo. Videl je m mogoče'j,J! kaeeb hiše in se zgražal nad"i«°^ je preplavilo dušo, pozabila je. da jo je bil zapustil in brez vzroka pot"ptal njeno ljubezen. Stopila je k njemu: "Gregor Va^iljevič, ali me še poznate?" Aljena je bila lepša nego kdaj poprej ves Pariz je bil poln njene slave in njenih slik. "Aljena, zdelo se mi je, da ste vi plesalka Marska, a nisem mogel verjeti!" "Plemenita duša ste, Aljena." sem odvrnil, "a zdaj. ko ste vi bo-! gata in jaz ubog, je zame prepozno, da se združim z vami Pred leti mi je slabocst zaslepila oči. nisem spoznal, da je sreča biti z vami. čeprav v siromaštvu. Pozabite kaj sem vam bil, zakaj če je v meni le iskrica poštenja, ne morem sprejeti vašega velikodušnega predloga. Hvala, stokrat hvala. Nikoli vas nisem nehal ljubiti.... Zbogom...." Tekel sem. dokler je nisem izgubi lnpred cči. Opoldne počivam v kakem mirnem kotičku. Takrat tudi lahko pregledam časopise in jih prodajam. Danes ceni naš°I v "Matinu" članek o Aljeni. Vesel sem. da je tako hitro prebolela svidenje z menoj. Namerava se poročiti; prekinila je ž" angažmane in globe, ki jih je morala plačati zaradi tega. po-men jo pr'možen je. Kaj m >ra biti njen bodoči mož, da se je zaradi njega odpovedala svoji odrski slavi? Milijonar, plemič? Nimam pravic", da bi bi! ljubosumen — samemu sebi se zdim smešen s svojim hrepenenjem po Aljeni. jaz Mise Jerry Chenowith Ona pa .se je borila s Čuvstvom. ki ga je zbudilo v njej srečanje z berač, ki so me nekdaj imenovali "le beau Garin." Naslonil je trudno glavo na mizo, kjer je v razbiti čaši dogore-vala sveča. Kakor iz usmiljenja slabotna svetloba ni razkrivala u-božnosti podstrešne izbe; s priprtimi očmi je Garin zri v poltem o. j Zatopljen v misli, je preslišal škripanje stopnic pod koraki in jiznenadilo ga je plaho trkanje na j Prvo, kar j" čutila ob po- vrata. Pregnal je sanje, gledu name, je bilo usmiljenje. Ci-j "Naprej!" tal sem na njenem obrazu, da ?-o-j Bila je Aljena, skromno -»bleče-čuvstvuje z mojo bedo. bolj kakor na. Divje s" mu je zahotelo, da jaz sam. hi to je mnogo, kajti hi jo objel in se tako prepričal človek se po navadi najbolj sam da ni prikazen, sebi smili. Nisem je vprašal, ka- Garinom. Z začudenjem jo jc navdajala zavest, da ji ni ravnodušen. bila je ena tistih žen. ki 'e enkrat podarijo svoje ».ree in takrat na veke. In da zakrije svoje razburjenja, je vzkliknila: "Moj Bog, Gregor Vasiljevie, kako naj vam pomagam?" Iz Garinovega dnevnika. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POH«i«H LAMQUAQI INFORMATION UNViCI — iUOOUAV • Glavno mesto Washington. - j KAPITOL, SEDEŽ KONGRESA no indijansko zbirko. Nat ma? Gallery of Art in Corcoran An J«CL.1*03C a. ONDLItiy'.cn H najlepša mladenka Oregon. v Portland. tresel, "ali je mogoče da me vi j ne ljubite?" "Capitol" spada m?d najkra- • snejš«* stavbe na svetu. Njegova lega na vrhu brda. iz katerega se vživa razgled na vse mesto, le poveličuje v dičanstvenost te stavbe. Zgradba je velikanska; njeni kovinski stolpi, .stopnišča in kupola ! o znana vsakomur po vsem svetu. ; Znotraj * e nahajajo vdora-! na poslanske zbornice (IIou.se i of Representatives), največja zakonodajna dvorana na svetu, zbor- • nična dvorana Senata in Vrhovno j Sodišče. ! Rotu.lna pod kupolo, ogromna j okrogla dvorana z zgodovinskimi '-likami na stenah, je prizorišče jvsteliČenja Predsednikov Združe-nih Držav. Rotudna vodi v National Statuary Hall, nekdanjo ! dvorano poslanske zbornic. Vsa-i ka država je bila povabljena naj pošlje tja kip dveh najodličnejšili mož iz dotične države. . Kupola Kapit >ia, nad katero stoji kip oborožene Svobode, dviga sc j do višine 307 čevljev nad esplana-| do, na kateri citoji Kapit >1. Njo je videti iz vsakega dela mesta. ko je postala iz skromne baletne učenke slavna plesalk;'. Bogata je. Ponudila mi je denarno po-Še sem plemič in ne sprej- Pa je obstal na mestu. "Ni mogoče, ni m goče!" mi mu mehanično ponavljala usta. Tišino je prekinila Aljena. Z gr»eij->/.no kretnjo umazan ostjo in neudobnost jo. ki ,urm miloščine od žene, ki sem jo "Zdaj sem siromašna,, kakor vi. roke jr o Islovil slugo. jhta vladali v njih. In ko j" do »ipiist:l. Odklonil sem. "Gregor Gregor!" "Ali - m uganil . dobra vse premislil, se je v«»del k Vasiljevie," je tedaj dejala; "Zakaj st- to storili?" Mladi 'iarin je prikimil. dragoceni pisalni mzii in jel pi- "nekdaj ste mi povzročili mnogo "Edino po vaši ljubezni lirrpe- ' - f ti kdo j.' ona?" je ljubeznivo. sati plsino: gorja, a dati vam hočem priliko, nira. Gregor Vasiljevie. Xi »rere vprašal .stari gospo«!. "Mila moja Aljena' da P0PraT'te- Vvia ta zame ne v bogastvu, ju- v slavi — ' Si rit*. i,, rekel Carin. "lep-| Težke okolnosti so me prisilile, hrepenela po vas. Vzemite me za brez vas. Moj denar vas je ino- iaiini vku mi src ženo." Tako so lagala njena usta, til? Nimam ga več.... Ali me lioč0-1 * ~ " zdaj?" ......... | * " * '""""j »mo globlje od m Tja. Si !i videl, ka-|jaz pa, ah, te ne pozabim nikoli..." narJa zatajil, ko >e r vet prigiba v vetru? Tako! (-Angleži sežgali v vojni 1. 181 k • lopju p iieg drugih uradov de-V razbitem k »zareu je ugasnila jc dostojanstvena, ali partnvnta dela. plapolajo'"a sveča. precej skromna dvonadstropna __I stavba s krasnim parkom in vod- I/m".ti dn,jrih P««'^ _ , P i naj omenimo Memorial Conti Ozdravel je Od glavobolja in,lljakl oko,° nental Dali. palačo Panameiiške Želodčnih bolečin. Kakor skoraj vsako drugo javno Unije, zgrajeno od prispevkov 21 'A KiUt čuUuviti (><.1 i poslopje tako je tudi Bela Hiša ; pr stopna posetnikom ob gotovih , urah. MUZEJI IX DRUGA POSLOPJA JAVNA jetvuia vam naznanjam o -m. miki n:i>jt-K:t ZLim.\ jH," eis>- Ali. William r <;;U2er "IVcJn-. sem I ml.iti Xuga-Tune sc:n iir.el glavo- v.«ak-> !>oe in trinl sem v ž,lofU-u. tu "Ju k« v:.:, j,- jm,.';, audnn vo. Sedaj j.- izginil glavolwl in lo.lcči-ne ž<*l■ tit" in o:ajA;i.\o. Povrnilo jim je zdravje i., ino«\ odpravilo razne bole in. i;l n.-r« 'l:io.-!i ledvie in mehur- ! ja. s'ahep." aju-'ita in neprebavnosti. ! Pridobili >o mirno -- i-ii r>j f„ s,, s- zre- \ sonian dili. Xuga-Tunc se, prcw'.ajn v vseh le- j kam.*h z zd-aviii. Kupite š<- danep eno nuja znanosti, stoji Narodni Mu- stekleni« o ;n «i izboljšate svoie zrlriivie ' • i ■ i j.-i • i i AKo .„, v:iP ,rK .v. e z Pravili nima v ! Zb:rkfl Un,etlh >» Pnro.loslov- zalep;, mu r, .-it,- i sa vam nar oi od i ja. Tam s«1 nahaja vudi novi Na- zalafratelja z zdravili. i . . .*,",. —Adv.! rodni muze.i prirodoslovja z izhor- Na "Smithsonian grounds", kjer -se nahaja edinstvena Sraith-institucija, nekaka akade- ■iem se spočetka branil tega čuv- s o se moje ustnice prvič za dotaknile njenih, sem ji prisegel,, pr li. vse, kar ni bilo v zvezi z ne--tanim, krutim bojem, za obstanek. vznemir- Čudna so pota usode. Kakšen "Bodi končno tako prijazen slučaj je privedel plesalko Aljeno i od »govori na moje vprašanje!" j Marsko. ljubljenko Pariza, mimo J "L" beaiLs Garin" je globoko' razcapanega raznašalca novin? Z; o vzamem za zeuo. emeniti starec se je H v JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSUHCH progi priredimo dne 22. maja 1929 • t parnikom "PRESIDENTE kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov na uro. NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE Za-arajte prostor in pišite za pojasnila na: SAKSERSTATE BANK 82 Oortlandt Street New York, M. Y. Tel. Barclay 0380 U: T STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste,'ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk? da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iska nju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim borno brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu 80 vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. C E K A SAMO X m (Za Canado $1.20 * poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU EiIiiMile rt-liki zemljevidi culošcajo dnevnim potrebam, ff m momt* posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete. mine ponavadi d«»fiti fasa. Prwl STENSKIM ZE.MIJKVIDOM u pa lalilio 7hrre rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMKUEVIDl' lahko natančno usotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima trst strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 38. širok pa 25 iučev. Dostikrat ste že čitali t časopisih ali knjigah o krajih, ki vam nlm bili znaai. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi veta vkljub svojemu obsegu. V njem je prav malo iUuln-trijalnih podjetij, voli-k"h tovarn spl^h ni. trgovski del mesta jo omej n. 1'lice so živahne lf^ tedaj, kadar uradniki gredo na delo in od del ar I "prava mesta Washington j? svoje vrste, ki se pravzaprav ne strinja z republikanskimi načeli, ali vendarle odrazuje posebno zgodovino mesta. Predsednik Združenih Držav in Kongres sta za glavno mesto isto. kar so župani in občinski zastopi za druga me da. Nepospredni upravitelji mesta >o trij" '4commissioners'ki jih i-m e n u j e Predsednik Združenih Držav. Mestne zakone Uitvarja Kongres ali zbor komisarjev. Washington j«1 edino mesto v tej dež"Ii, kjer prebivalci nimajo .samouprave, niti sploh volilne pravice. Mesto j L- la.>t Združenih Držav. RAČUNSKA POMOTA, KI VODI V SAMOMOR. V bližini LiiK-a so jtotegnili iz Dunava truplo grajskega upravitelja na gradu grofov Starhen-bergov v Haagu, Gustava Chri-jita. Truplo je moralo ležati v reki že kakib 8 do 90 dni. Kakor so dognali, je upravitelj izvršil samomor. ker se je bal. da ga bo^c obtožili poneverbe. Pri pregledovanju računskih knjig jc pred štirimi meseci ugotovil primanjkljaj, ki ga je delal zelo nesrečnega, saj je veljal za vestnega in poštenega uradnika. I\er«i prima m"-kljaja ni znal razložiti, je 7. jan. izginil z doma in so ga potem zaman iskali. Bržkone je že takrat skočil v Dunav. Tragično je to, da so v tistih, dneh knjige pojiovno pregledu'i in da omenjenega primanjkljaj;; niso našli. Upravitelj seje bil pri računanju zmotil . . . S® """.j;." rite. M NAHODA f£E Rdeče rože. ROMAN. Za Glas Naroda priredil O. F. 18 (Nadaljevanje.) Gorje J ost i WaWovv, ki se je pririnila med njo ter Rajnerja! To bo tooj, do popolnega poraza tekmovalke! Izmučeni obraz grofice Gerlintle se je oživil pri teh mislih ter riobM zlokoben izraz. Tako ji je j>otcklo predpoldne. Ponavadi sta se videla grof Rajner in klne je bil grof močno zai>oslen, odjahal je v gozd in na polje, imel konference ter za/trk o val vedno sam. Bil je vajen rednega dela ter je ljubil delo radi njega samega: 1j rotica Uerlmda je bila tudi zaposlena celo doj>oldne, a na drog način. Cele ure je imela jtftfia z negovanjem svoje telesne lepote. Šole pri kosilu se je (Jerlinda »»es'tala z grofom. Videl je z obžalovanjem, kako bleda da je in kako motno da zro njene oči. Pri tem e mu je zdela še lepša kot ponavadi in moral jo je občudovati. Sočutno jo je vprašal, kako se počuti. Dala nru je prijazna pojasnila .s svojim starini stndbljajem. On bi narajae govoril takoj ž njo glede njene preplitve v hišo za vdove, a njegovi odlični naravi je bilo težko napraviti ji takoj žalost. Vsled t<»ga je preložil tozadevni pogovor, dokler -se popolnoma ne potolaži. — Mene veseli, da te je prenehala boleti glava, — je rekel, skraj-uo prisrčno. Ona se mu je nasmehnila. — Bilo je zelo hudo, Rajner, tako •hudo, da sem komaj vedela, kaj govorim. Kakšno slabo ntnenje si moral včeraj dobiti o meni! Že celi dan me je mučilo težko nevolje. Nisem pa ti hotela ničesar pokazati, ker sem mislila, da se bom lahko premagala. Baronica Rhtfberg je bila na čaju pri meni ter mi prigovarjala, naj odložim žalno obleko. To sem i udi storila, a se počutila pri tem zelo slabo, fn nato, —- nasmehnila se je turoibno, — si ini prinesti tudi ti še ža-1 ■ >stjiostalo v prsih. — Da, meni je 'žal, Rajner. Ti si mi postal toliko v tem samotnem letu žalovanja! Jaz sem občutila tvoje prijateljstvo kot nekaj t!ragocenega ter sem ti hvaležna za to. Ker pa s~i 7i.ii postal toliko, iii je bilo včeraj pri srcu, ko da te moram posvariti pred prenagljenem korakom. Bila sem ravno nervozna ter videla pri tem vise sivo u črno. Skoro mislim, da ti nisem niti čestitala k tvoji zaroki, vsaj ne z besedami. V srcu sem to gotovo storila. Sedaj pa hočem storiti *o tudi z besedami. Tu, moja roka, — Bog ti daj srečo — za katero molim zate! On je poljubil njeno roko. Če je bila Oerlinda v resnici »tav-I * na pred kako žrtev vsled njegove zaroke, se je s tem velikodušno sprijaznila. — Hvalo ti, draga Oerlinda! Ona pa mu je smehljaje prikimala. — In seveda se tudi udeležim zaročnega slavlja, to se razume. Jaz si morami čimpreje mogoče ogledati tvojo nevesto! Njegove oči so žarele. — Josto bo zelo veselilo. — Mid ve morava postati dobri -prijateljici. Jaz se že veselim pa to, da bo čimpreje prišla v Namberg. Kaj ne, vidva bosta dovolila samotni ženski, da ^e udeleži vajine sreče? In kadar boš preobilen s svojim delom, si bova me -ženski krajšali čas. (»rof Rajner ni slutil, kaktšno komedijo mu igra grofica Gerlin- da *«» utrdi v njegovem zaupanju ter sploh na (Nambergu, še pridno bi prišla nova gospodinja. V svoji priprostosti se je odkritosrčno veselil tega. — Pri nas bos vedno našla odkrita srca ter zvesto prijateljstvo, draga Gerliinda! ' Ona je u»pala, da bo rekel: — V gradu Nambergu boš vedno imela svojo domovino ter ni treba, da se preseliš v hišo za vdove. Mi imamo tukaj vsi dovolj prostora! Ničesar takega pa se ni zgodilo. CakaJa jc tudi v naslednjih dneh zaman na take besede, ki pa seveda niso prišle. Čeprav je grof Rajner grofico spoštoval in cenil, ni niti v sanjah mislil na to, da bi jo pustil stanovati v gradu kot drugo gospodinjo. Grofica tu-di ni napravila nobene pripombe, iz katere bi mogel laivideti, da se pripravlja na preselitev. On sam pa se še vedno ni luoge odločiti, da govori ž njo o tem. Družinski nakit je pustila grofica sleherni dan drseti skozi svoje prste. Verižico biserov je zopet natvezila, a ni kdar nosila več kot t ri ko« nakita, pač pa se posluževala svojega lastnega. Na vsak način pa je napravila sedaj vedno zelo skrbno toaleto. Hotela je bi-ti lepa ter je t odi dejanski bila s svojim nekoliko bledim obrazom ter čudno blestečimi očmi, ki so se včasih prikazovale kot črne, vsled raaiburjenja. Grof Rajner se je pogosto Ozrl va-ujo, poln občudovanja. Enkrat -pa ji je rekel: — Ti {»ostajaš vsaki dan lepša, Gerlinda. Skoro krivica je na »v-tu, d* »i se tako dolgo umaknila od vsakega prometa. Tedaj ji je bilo sree divje in nemirno. Ona bi ga rada stresla ter zavpila nad njim: — Zakaj mi praviš to Ali ne vidiš, da je nevarno buditi v me-i upanja, da bi te lahko spravUa moja lepota na kolena? v so silo pa se je premagala k dražestnemu usmevu: mec, če bi tvoja nevesta oula, da najdeš tudi >pe? — ga je p'»dražila. l smejal, ljubosumna! n eud.no ozrla vanj. N, GLtAS NAHODA, 1. MAJA 1929 Detektiv Pankracij Klop, Že iz Bele Krajine gor sva se vozila skupaj in sama v kupeju, a se drug za drugega nisva dosti zm-nila; da-si je njegova oseba večali manj vzbujala moje zanimanje, že ker je po zunanjosti in vedenju prte trepaln ce. ko sem rekel na to: — Hm, hm.... Tu mi dve reči ne gresta vkup. To vaše ime in pa vaša oseba, prvič — — To marsikomu ne gre vkup bil simpatičen. Eleganten gospod in včasi celo meni ne, me je pre- |ako okoli 35, bolj "lnajhne in šibke, a gibčne in prožne postave, ki se je skoro na vsaki postaji iz okna ven prijazno razgovarjal z ljudmi in ki sera ga imel za priljubljenega podeželsk^ra zdravnika. Posebno sn mi je prikupi, ko sem ga na Uršnih selili, kjer je naš vlak čakal na protivlak. viiel tolažiti tam na peronu staro kmečko majčieo, ki ga je menda pričakovala in mu j oka je potožila svojo bol: in jo je tako potolažil, da so se njene solze hitro posušile in mu je potem smehljaje mahala z robcem v slovo, on pa njej. Dober človek! sem si dejal, a kakor rečeno, bliže me ni zanimal, jaz pa njega ne. Sedela sva v.sak v svojem kotu in si krajšala čas z branjem. Toda v Trebnjem, tam sem se iz vlaka pozdravil z znancem in pri tem je on izrekel moje ime kinil in obraz se mu je zresnil. — je čisto enostavno: moja mati je bila kravja dekla .moj oče grof. Od nje imam priimek, od njega postavo, moje krstno ime. to je bila j pa mežnarjeva šala takrat. i — Vi ste zelo odkritosrčni, go-j Bpod! sem dejal nato in zresnil obraz. — Tudi vi ste zelo odkritosrčni, gospod! je odvrnil s fino iron:jo.1 S'eer pa: medsebojna odkritosrčnost rodi medsebojno zaupanje, ah ne? je pristavil in se vljudno pri-j klonil. Priklonil sem se vljudno tudi jaz in rekel: — Torej, čisto zaupljivo go-J spod: ne gre mi vkup, da ste de-1 tektiv — — Privatni detektiv! je opo-1 zoril. — To je za-me že bolj .simpatično, sem rekel in si prižgal e garo, Tn ko sem se spet usedel, je bil ki mi 3e ponudil. — Jaz sem pa obraz mojega sopotnika z izrazom mislil, da ste zdravnik. Tudi sem prijetnega presenečenja uprt va- sl:šal titulirati vas z doktorjem.... i — Doktor sem, a ne medicine,1 te tisti ? je smeh- ampak teologije, je povedal. me. — iAaaj. vi Ijaje izpregovoril in mi podal roko. — To me je pa zares veseli. — Kaj? Vi ste — — Ne, ne, nisem duhovnik. Bo-| Ali veste, da si že davno želim pri- >os!ovje sem študiral sami tako, j like. da bi se seznanil z vami? En- »z radovednosti kakor Faust. krat sem vas tudi že iskal v redak- j Ni To;la neki moj kolega na primer, ki je poročevalec za Bnopif«£ fa**? 1. mala: —-Mauritania. Cherbourg 2. mala: Dresden. Cher bo ur«. Bremen 3. mala: France. Havre Vulcanla, Trst Homeric. Cherboura Ryndam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam 4. mala: Belffenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda, Boulogne Kur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 5. mala: Aultania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bre- a. mala: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bra men Berlin, Cherbourg. Bremen 10. mala: lie de France. Havre. (Glavni pom ladanski izlet..) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Bol terdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bre men Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minncwaeka. Cherbourg Albert. Ballln, Cherbourg. Ham« burg Conte Biancamano, N a poll. Geoovs 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg 1». mala: — Pa rtu. Havre Berengaria. Cherbour* President Rooaeve't. Cherbourg. Bremen Boulogne Sur fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih parnikih: lie de France 10. maja, 31. maja Paris 15. maja; 7. ' junija. France 24. maja; 13. junija Ob polnoči. Pop. 6. Najkrajša pot po 2eleznicl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana in slavna fran^ska kuhinja, izredno nlzkft cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. 17. mala: New Amsterdam. M»r. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpeo Minnesota. Boulogne Bur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoli. Genova 1S. irala: St. Loula. Cherbourg. Hamburg 22. maja: Presidente W'iaon, Trat (Islet) Mauretanla. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23- mala: Btuttgart, Boulogne Sur Mer. Bre« men 24. maja: France. Havre Ve«?ndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Penniand. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Mlnnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoli. Genova 29. mala: Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: Tie de France, Havre (tzlet) Statendam. Boulogne Sur Mer*. Rotterdam • Augustus. Napoli. Genova te. junija: Paris, Havre (IZLET) 2S. julija: ' De de Franca. Havre (IZLJCT) odprovor. — Evo, tako dolgočasno je naša dežela v očeh Maeedoncev, kai, si morajo šele misliti o nas ostali Evropejci. Detektiv se je smejal. — Mo-mentano delam na z"lo težavni zadevi: Zavržena hči, ki jo upam pripeljati nazaj na očetov dom. Velika tragika otroka! Stvar pa se ni zrela. — A tista starka na Uršnih se-lih, kaj je z njo? — Manj interesantno za vas. Stara pes°m! Zlobna sinaha.... Sicer bomo še videli. Moram itak v kratkem tja. — Pa mož s pismi v Višnji gori? sem lačno poizvedoval. — Še temna zadeva. Sega daleč nazaj. Me pa osebno zelo zanima, gre za usodo »lično moji. Ta pisma, upam, mi bodo dala v roke ključ. — A propos! je rekel. — Hočem vas o priliki seznaniti tudi z mojim očetom, mojim grofovskim očetom. No, čisto spodoben človek, drugače. marsikaj je popravil na otroku, kar je .zagrešil na materi..... WHITE STAR LINE VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi. — Kr> se Izpremenili Sodaj lahko potujete v staro domovino v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milijonar. Treba je le, da se pridružite naSemu IZLETU V JUGOSLAVIJO 22, junija na S. S. MAJESTIC največjem psrniku sveta ln deležni boste najbolj prijetne vožnje Mr. Josip Mihelic iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta izlet. To se pravi, da bo spremljal potnike prav čo Ljubljane in Za&reba. Mr. Mihelic je že vodil podobne izlete tudi na Majestic ter pozna parnlk ln evropske železnice. Brigal se bo za važo udobnost ter prevzel nase k!!L h?i>:s 1 bOSte Sledili ter Re v"5seliH Potovanja. AH se vam nudi kaka boljša prilika za obisk stare domovine? CENE ZA PLOVBO IN ZELEZNICE: III. razred Iz New Torka do Cherbnurga ..............*io'> 50 III. razred Cherbourga do Ljubljane ________« lfi r0 III. razred Cherbourga do Zagreba ............................ i ,„ ^ I J. razred iz New Yorka do Cherbourga ... ............... its? r„ II razred iz Cherbourg do Ljubljane .. ................................s II. razred iz Cherbourg do Zagreba ....... ................................, ^'tt Kupite vnaprej plačane listke za svoje prijatelje! Za pojasnila vpraSajte pri PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek <£. Cesark) 4o5 W. tind Street New York, N. Y. ali pri WHITE STAR LINE No. 1 Broadway International Mercantile Marine Co. New York — In to, o najinem nes ni treba baš boriti za kruh in da lahko delam na veliki nalogi mojega življenja.... Rekel je to mirno, z mehkim glasom in toplo so me pogledale njegove oči. Nato je vstal in mi podal roko: — Kakor rečeno: Zanesite se name. Čim bom imel kaj za vas. se oglasim. „ , - , - - u , , , 11 srečanju. Bova videla, ali stoji zvesto na Zahvaliti mu imam, da se mi da- to vse lahko napišem? sem vpra-1 straži. Užgal je žepno svetiljko in z okna ven trikrat zamahnil z njo v obliki velikega S. In glej, gori .s šal. — Zakaj ne? se je nesmehnil. — Niman ničesar prikrivati in ničesar se bati. Nato je spustil okno dol in pogledal ven v noč, kje da smo. In je pokaral z roko na hišo v temni rebri, z enim razsvetljenim oknom. —♦ Ta gori je +>idi eden mojih hiše je trikrat zasvetilo v noči Isto znamenje.... Na Dolenjskem kolodvoru se je poslovil od mene. Prej mi je pa še rekel tole: — Stopite za menoj in neopa- NOVO PRIPRAVA ZA UČENJE VESLANJA pomočnikov ,zlata duša! je rekel, ženo si poglejte žensko, ki bo čakala name tam pred kolodvorom. Zapomnite si dobro njen obraz, ker se biste še srečali z njo. Storil sem tako. Res ga je čakala tam ženska, stoječa ob vozu, ko-leslju z enim konjem. Bila je to mlada ženska, lepega, s silno bledega, obraza in oči, velikih, čudežnih oči, ki pa je v njih težala globoka žalost. Ni izpregovorila besede, ko je detektiv stopil k njej. Samo levico je dvignila k srcu. Hitro sta sedla na voz, ona je pognala, in odpeljala sta se — bogve kam.... Zdaj čakam, kdaj se oglasi pri meni gospod Pankracij Klop, privatni detektiv in doktor bogoslovja. Josip Fr. KnafUČ. imajo na ameriaki bojni ladji "California". Mornarji se morajo vsak dan nekaj časa vežbati. ROJAKI, NABOCAJTE 8E NA "GLA8 jTABODA", NAJVEČJI 8LOVEN8KI DNEVNIK V AMERIKI. mr __ _______