Št 63.
V Ljubljani, sreda dne 4. maja 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob'/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18‘—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Narod in ženstvo.
Slovenski narod šteje okroglo poldrugi milijon dni, t. j. okroglo samo sedemstoin-petdeset tisoč Slovencev; ostalo polovico naroda tvorijo naše ženske. To ni beseda tjavendan; kajti vse izkušnje pričajo, da je slovensko ženstvo do današnjega dne zgolj kapital, ki ne nosi za facit narodove kulture in narodovega položaja v krogu sodobnih razmer niti najmanjše obresti. Če ne bi potrebovali našega ženstva za to, da se narod množi in nadaljuje v bodočnost, bi zahteval prvi narodov interes in bi tirjala prva dolžnost domoljubja, da zatvorimo devetindevetdeset odstotkov slovenskih kikelj z njih živo vsebino vred v solidne kurnike ter jih odpošljemo kot vzorce brez vrednosti v novo Islandijo: če imajo kanibali dobre želodce, bi lahko storili človeštvu sploh in Slovencem posebej nevenljivo kulturno uslugo.
Visoka civilizacija in politična razvitost majhnih, a prosvetljenih narodov, kakršni so n. pr. Danci in Finci, kaže vsepovsod, kako ogromen je pomen zavednega n plemenitega ženstva, kjer se bije neznatna peščica za svojo bodočnost, za obstoj in za napredek. Nihče ne dvomi, da bi se bila porušila moč starodavne Šparte v tistem hipu, ko bi ji vzeli njene Špartanke. In o ženah Kartagine poroča zgodovina, da so darovale v predsmrtni uri domovine svoj nakit za orožje in svoje lase za pletenje tetiv. Pa čemu posezati v preteklost: vsi vemo, da bi bila s krvjo mož in mladeničev tudi kri srbskih žena močila domovinsko zemljo, če bi bila nedavna vojna nevarnost na bratskem jugu dovedla do viharja! V primeri s temi zgledi se ponaša slovenski narod z ženstvom, ki mu vsa dejstva izpričujejo intelektualno manjvrednost in sramotno teptanje vseh domačih svetinj.
Emancipantka poreče na prvi očitek: Za svoje nizko duševno obzorje ne odgovarjamo me same, nego vi vsi, ki nas tesnite in nam ne dajete pravic!
Pa ta ugovor je puhel, kajti nihče ne brani ženskim višjega mišljenja, nihče jim ne odreka pravice, ljubiti domovino z dejanji; vse to jim manjka le za to, ker jih dobrega nihče ne uči, nego se grehi mater podedujejo med hčerami, premnogokrat ne kot grehi, marveč kot vrline. Neumno bi bilo zahtevati od vsake Slovenke, naj čez noč postane modrijanka in konverzacijski leksikon; kar pa moremo in moramo tir-jati od njih, je to, da ne sramote in ne pogubljajo naroda svojih mož in svojih očetov in ne kvarijo potomstva, ki ga rode. Dokler se bo življenje slovenskega ženstva omejevalo v jedi, spanju, plesu, oblekah in flirtu ozkega in širokega obsega, toliko časa
s‘n.?vi ne bodo imeli dobrih mater in lpn 5!iihove hčere od pokolenja do poko-rinn3 1	1 kazen božja, ki nas tare današnji
n_°kler bodo Slovenke teptale svoj
jezik z nogami, ne bo v mladini iz njih izhajajoči, tistega spoštovanja do „materin-ščine" in tistega plodonosnega, životvor-nega navdušenja, ki je med vsemi narodi v vseh težkih časih prvi predpogoj velikih dejanj.
Res je treba povdarjati, da graja ne velja vsem v enaki meri: da so n. pr. vrle kmetice ljubljanske okolice zvesto vršile narodno dolžnost v nedavni kratki dobi našega mučnega vzdramljenja, dokler jih niso pohujšali zgledi ljubljanskih narodnih dam! Ker pa prinaša razvoj človeštva čimdalje širše dotike med sloji človeške družbe, narašča vpliv takozvanih imenitnejših slojev na delavsko in kmetsko prebivalstvo od dne do dne. In s tem vplivom raste moralna korupcija, ki izhaja iz naše do dna pokvarjene buržoazije, raste pogubonosni vpliv narodne brezbrižnosti odličnih Slovenk.
Iz slovenskih krajev.
Spodnja Šiška.
Čemu potem vodnjaki? Šiška napreduje, to je gotovo. Vodovodna zadruga n. pr. je nam res napravila lepo izdelane javne vodnjake. Vse bi bilo lepo in prav, le eno se pogreša, namreč, da so ti vodnjaki le ob deževnem vremenu mokri drugače pa so za javnost zaprti, to se pravi z drugimi besedami — suhi. Edino lepo pri tej skrbni odredbi je resnica, da so vodnjaki sploh za vse občinstvo zaprti. Tudi g. Peter Kosler je s svojimi hčerami zastonj pritiskal na vodovodni mehanizem
—	vodnjak na Vodnikovi cesti je pač tak, kakor so njegovi „sodrugi“. Potemtakem so nam vodnjake postavili le za parado, za prepotrebno olepšanje naše mile starodavne Šiške in to je že — nekaj.
Še bolj hvaležni pa bi bili vodovodni zadrugi, če bi nam vspričo bližajočega se poletja in z njim združenim pomanjkanjem dobre pitne vode napravila tudi take vodnjake za vodo in sicer za tako vodo, ki bi jo smelo občinstvo uporabljati za pijačo in sploh zasvojepotrebe. Kakor vidite prizadeta gospoda, smo danes še precej mili; pa če bi to nič ne izdalo, prihodnjič prihajamo lahko bolj po — burji.
Št. Vid nad Ljubljano.
Cegava je bila maša? V naši občini imamo navado, da vsako leto zložimo za eno mašo, katere se potem v obilnem številu udeležimo na Šmarni gori. In tako občinsko mašo smo imeli v nedeljo, dne
1.	maja. Da so se te maše udeležili tudi šentviški čuki — no, mi jim nismo mogli in tudi ne hoteli braniti. Zelo pa smo se zavzeli, ko je pred nedeljo glasilo štipendistov kranjske hranilnice poročalo v svojih novicah, da imajo šentviški »Orli" v nedeljo 1. maja mašo na Šmarni gori. Nas občanov pa niti z besedico ne omenja.
Vprašamo torej: „Čegava je bila maša? Kdo jo je plačal? Ali mi, ali čuki? Ali smo bili mi pri čukarski maši, ali so bili čuki pri naši?"	Šentviški	občani.
(Svetovali bi nezadovoljnim šentviškim občanom, da v bodoče prepustijo mašo na Šmarni gori popolnoma čukom: oni naj gredo k maši in naj jo tudi plačajo. Potem take nejasnosti odpadejo same po sebi. Op. ured.)
Novo mesto.
Za porotne seje, ki se prično dne 30. majnika 1910 v Novem mestu so izžrebani sledeči gospodje porotniki:	Radaj
Martin, Zerin; Benetič Jure, Vinica; Bulc Ivan, Mirna; Ignacij Orel, Fužine; Skušek Friderik, Metlika ; Kočevar Jože, Nestoplevas; Černe Tomaž, Črnomelj; Makar Dako, Metlika ; Repovž Ivan, Št. Janž; Majcen Ignac, Mokronog; Pečjak Jože, Dol. Polje; Samida Janez, Mal. Riglja; Lovšin Ivan, vRibnica; Treo Julij, Malavas; Doltar Jože, Črnomelj; Koschan Janez, Kočevje: Kren Adolf, Gor. Ložina; Zabukovec Jože, Zagradec; Prijatelj Anton, Žalna; Lakner Miha, Knežja Lipa; Povše Franc, Klonovik; Lušina Anton, Belacerkev; Samida Matija, Čermošnice; Frelih Jože, Št. Rupert; Jeraj Franc, Vel. Gaber; Tomšič Anton, Jama; Novak Janez, Dol. Radulja; Knapi Jože, Hoheneg; Žvab Jože, Dolenjavas; Zajc Anton, Bistrica; Nahtigal Karl, Žužemberg; Klinc Anton, Gor. Polje; Hrovat Janez, Dvor; Matevž Peter, Zagozdac; Mencin Ignac, Čučja mlaka in Alojz Kirar, Bučka. Kot namestili porotniki: Jeriček Janez, Težkavoda; Dular Franc, Jurkavas; Ferlič Ludvik, Novo mesto; Jakše Martin, Vel. Skrjanče; Možina Franc, Novo mesto; Windischer Alojz, Novo mesto; Rohrman Franc, Mal. Slatenka, Osolnik Anton, Muhaber in Taborsky Franc, Sela.
Iz Savinske doline.
V	*Jutru“ čitamo zadnji čas večkrat kaj o ravnateljstvu II. državne gimnazije. Tudi nam Štajercem je znano marsikaj, vemo tudi mi, kako je prišel g. Bezjak do ravnateljskega stolca, vemo, kak je bil tu pri nas in vemo tudi, da ta mož ni presedlal samo — kranjskopolitično — pač pa je tudi v narodnem oziru, da ne rečemo več, vsaj zelo, zelo mlačen in malomaren. Lansko leto je bilo, v začetku počitnic, ko sem se vozil iz Celja naprej po slovenski Savinski dolini. V ozkem kopeju sedi gospod z očali in njegova gospa soproga. Sprva se nisem dosti menil za njiju, ker sem mislil: že zopet kak čifutski ponujalec, ki čebla le to blaženo nemščino, seveda, ko ga kak zaveden trgovec ne sliši. A tako mimogrede sem se le ozrl v tistega gospoda in glej ga šmenta, spomin mi je dejal: To bo pa dr. Bezjak. Kar zastrmel sem! Slovenski ravnatelj — slovenske (?) gimnazije v Ljubljani ti ga reže in češe tu po slovenski Savinski dolini s svojo gospo kar po nemški. Zastudilo se mi je to in
‘S
>2
S
S
o
j*-
•o
•o
0
1 V.
0
1
>2
•2
I
KRflINISCHč
f
ko bi le imel še koga ob sebi, dal bi gospodu ravnatelju čutiti tako-le po ovinkih, da nam Savinčanom čisto nič ni všeč, če takle slovenski ravnatelj govori s svojo ženo nemški. Če je pa tako, potem se pa nič ne čudimo, da prinaša „Jutro“ take novice o slovenskem ravnatelju dr. Bezjaku, in čudili se tudi ne bomo, če bo na prihodnjem zborovanju »Slomškarjev*, ki bo letos baje v Lurdu — govoril gospod ravnatelj o temi: „Več narodne zavednosti!*
—	v nemškem jeziku, kot letos ogrski kandidati v angleščini — svoje kandidatne govore. Moderno je sicer marsikaj in tudi nemščina je moderna, ne samo pri naših damah, pač pa tudi pri gospodih. Upamo pa, da se slovenski profesorji in ravnatelji slovenskih (?) gimnazij slednjič vendar sprijaznijo z mislijo in resnico, da so izišli iz slovenskega naroda in da morajo biti temu zvesti vedno in povsod.
Splošni pregled.
Ministrska kriza na Turškem.
Mladoturki so ne samo zelo radikalni, nego tudi dosledni v svojem radikalizmu. Oni smatrajo, da sultanovi daljši sorodniki nimajo nobenih pravic do državnega denarja in zato zahtevajo v parlamentu, da se iz proračuna črtajo vse postavke za plačo sultanovim daljšim sorodnikom. Vlada je pa konzervativna in vztraja pri svoji zahtevi, da se te postavke sprejmejo tako kot jih je ona predložila parlamentu. Radj
listek.
VLADIMIR LEVSTIK:
Moderna pravljica.
Z neobičajnimi čari je bila odela vsa zgodovina Kahstovega rojstva. Zdaj so mu sijali v sanjarske noči s posebno, otožno in hrepenečo mesečino, zdaj so se razgrinjali v njegove dneve kakor prorokbe skrivnostnih senc. V vsem, kar je mislil, delal in govoril z redkimi, mehkimi bese-dami. Bil je kakor odmev tuje melodije, ki je ni slutil živ človek razen matere Kali-stove. Ona pa se je natihem bala in ga je ljubila s tesnobo, podobno tisti, ki navdaja srce, kadar se koplje °b[az v poslednjem vonju izpitih prepovedanih čaš .. .
Skoraj še otroka, so jo bili poročili z imenitnim gospodom, ki je užival veliko čast na cesarjevem dvoru. Ker pa je imel žolte lase in začetek pleše na glavi, in ker je hodil na silno tenkih nogah, se je rajša kar na svatbi zaljubila v mladega cigana, ki je presladko igral na gosli, ter ušla z njim na sam poročni večer. Dohiteli so ju še pred zoro; cigana so obdolžili krvavega umora, ki se je bil zgodil tam v bližini, in so ga obesili, nezvesto nevesto pa je mož zaprl v grad med planinami, ki leto in dan ni videl živega gosta. Hotel je, da bi se
izpokorila v samotnem premišljevanju; ali še preden ji je odpustil in jo poklical k sebi, ga je na Dunaju zadavila smrt v naročju imenitne vlačuge.
Vdova je zdaj povrhu lastne dote podedovala veliko premoženje, in kaj lahko bi si bila kupila gradič v obljudenejšem kraju ali palačo v cesarskem mestu in preživela cvetočo mladost ob šumenju čaš, ob zvokih plesne godbe, med pokloni kavalirjev in med sladostrastnim bleskom krasotic v bogatih oblekah in dragocenem lepo-tičju. Prav gotovo bi je bil zasnubil kak odličen veljak izmed najvišjih dostojanstvenikov ali najlepših in najsposobnejših oficirjev cesarskega dvora; saj je bil čar njenega obličja tolikšen, da so šle o nji neverjetne bajke po deželi. Toda nji se zdaj ni moglo več med prazne gizdaline, kajti že za prejšnjih dni jih je bila spoznala, da gredo le za denarjem in za navadno surovostjo zakonskega objema, ni pa med njimi nikogar, ki bi znal razumeti njene želje, srce ob srcu, s posluhom duše, ki ne išče besed. Ostala je torej med svojimi gorami, kjer je bilo lepo kakor pod krili mirnih angeljev s sinjimi perotmi. Zrak je bil svež in napojen z dišavami solnčnih gozdov, trate so se zibale v cvetju in sitem zelenju, na belih, kamenitih stezah si je včasi tiho pripevala vroča luč, kakor da bi jih spremljale nevidne zlate strune, napete od bilke
do bilke. In kadar je zima razsula svoje snegove, je ležala vsenaokrog takšna bajna tihota in tak veličasten mir, da se je dalo prečudno sanjariti ob prijetno zakurjeni peči, dokler se ni z grmenjem plazov, z bučanjem narastlih potokov in s psalmi južnih viharjev napovedala nova pomlad.
Lepa vdova se je izprehajala po mra-kotnih dvoranah med slikami starih vitezov in med dragocenostmi, nakopičenimi v kne-ževskem izobilju; prebirala je starinske romane in pesnike, tiskane na mehkem rumenkastem papirju, in le redkokdaj se je napotila v bližnjo vas ter se pokazala vaščanom kot bela boginja, deleča dobroto in milost na vse strani. Marsikakšen snubec je trkal na njena vrata, pa so mu ostala zaprta; kajti čutila je, da ne bi več ljubila moškega, čeprav so ji vsako leto vstajale velike in opojne želje, kakor brž jo je na travnikih pozdravil novi cvet. Kadar se je vprašala, česa pač neki išče njeno hrepenenje, ni vedela nikdar odgovora, tako globoko skrivnosten, tako v zrno vesoljnih sanj zavit, se je odmikal posvečeni cilj.
Toda nekaj čudnega se je zgodilo, ko je nastopila dvajseto pomlad svojega življenja. Majnik se je.bližal koncu, noči so prihajale mlačne, in mesečina v njeni spalnici si je pripovedovala z belo poltjo krasotice nebroj pravljic. Nekega večera je
sedela na kameniti terasi gradu in potapljala oči v zapad, ki je gorel tam daleč nad snežniki. Tako zamišljena je bila, da jo je s tujo grozo presenetil glas korakov, bližajočih se po mramornih stopnicah. Bile so stopinje, tihe in napovedujoče, in vendar ne človeške: gospa se je ozrla in zagledala pred seboj velikega črnega kozla s svetlimi, zavitimi rogovi.
Najprej se je hotela prestrašiti; nato pa, čim bliže se je primikal čudni gost, tem prijetnejše čustvo ji je prešinjalo mlado kri. Kozel pa je stopil pred njo, postavil sprednje noge na področnike njenega naslanjača in ji pogledal tesno v obraz. In pravljična krosota se ji je odkrila v njegovih očeh, tako bajna in omamana, da nik* dar ni videla enake v očesu človeka; zakopala je drobne prste v njegovo dlako, in glej, dlaka je bila mehkejša od razčesane žide in je dišala po baldrijanu, z opojnim, neodoljivim vojem, ki je razlival vroče krče po krasotičinem životu in jo uspaval bolj-inbolj, dokler ni spustila glave nazaj, skoraj mrtva od strasti. Takrat pa se je kozel prižel nanjo kakor mladenič in jo poljubil v krvi prvega objema — kajti nobenemu se še ni bila darovala do tistega dne; in njegov poljub je bil tako mogočen, poln drhtečega svetotajstva in tako sladak, kakor niti v snu ne more biti poljub človeka na zemlji.	  (Dalj«.)
teh nasprotnih stališč se govori v Carigradu, da poda vlada demisijo. Kaj pa potem? Ali bo nova vlada odnehala? Dvo-mimo. ____	_
Ogrski finančni minister na Dunaju.
Ogrski finančni minister Lukacs je prispel na Dunaj, kjer se z avstrijskim finančnim ministrom posvetuje o načinu, kako zvišati dohodke obeh državnih polovic. Pravijo, da se to povišanje doseže z novimi davki na žganje in z monopolizovanjem produkcije vžigalic. Mi pa mislimo, da bi bilo mnogo bolje, ko bi se zmanjšali izdatki, ker potem se finančni ministri ne bi morali beliti glav z vprašanjem, kako te izdatke pokriti. Čemu n. pr. nabavlja Av-stro-Ogrska ogromne vojne ladije — za nemško mornarico? Varčevati bi bilo boljše kot poviševati davke 1
Ljubljanski občinski svet.
Redna seja, 3. maja 1910.
Gosp. župan Hribar otvori sejo, kon-statuje sklepčnost, imenuje oveni vatel j etn zapisnika obč. svetnika gg. Mallyja in Pre-doviča ter predstavi novega zapisnikarja magistratnega kancelista g. Kesslerja.
Občinski svet je to pot, ker Se gre za volitev župana in podžupana ter posameznih odsekov razen 2 obč. svetnikov, polnoštevilno zastopan. Odsotnost obč. svet. gg. Milohnoja in Kolerja, ki sta uradno zadržana, opravičena.
In naznanila predsedstva posnamemo:
Župan v avdljenci.
Župan javi, da je bil dne 23. aprila v Inomostu v avdijenci pri nadvojvodi Evgenu, ki je naglašal svojo namero glede zgradbe muzeja itd. na Mirju.
Nadvojvoda je nameraval, da bo park z muzejem in hišo nemškega vitežkega reda zaprt. Na prošnjo župana Hribarja pa ostane park odprt.
Nadvojvoda se je jako pohvalno izrazil o Ljubljani; odobraval nameravane načrte glede ljubljanskega gradu ter obljubil, da hoče izvršitev teh načrtov podpirati.
Župan je nadvojvodo končno še prosil, da bi smela ulica ob obrtni šoli nositi ime: »Nadvojvoda Evgena ulica" v kar je nadvojvoda vzradoščen dovolil.
Vremenska katastrofa v Šumadiji. — Pomoč mesta Ljubljane.
Gosp. župan se potem spominja grozne vremenske katastrofe, ki je dne 19. oz. 20. aprila zadela Šumadijo v Srbiji. Ob 4. popoldne so se privlekli pogubonosni oblaki, ki so se pretrgali in povzročili med velikansko nevihto strašno poplavo. Reka Le-penica je preplavila liki hudournik mesto Kragujevac in druge kraje po Šumadiji. Listi so poročali, v kaki smrtni nevarnosti so bili prebivalci prizadetih krajev. Katastrofa je zahtevala 20 človeških žrtev. Skoda je velikanska, pomoč nujno potrebna. Ako je ob potresni katastrofi v Kalabriji naše srce velevalo priskočiti prizadetim na pomoč, tem večja je sedaj naša dolžnost, ko imamo pomagati bližnjemu bratskemu narodu. (Pritrjevanje). Prosim torej, da smem jutri, ko se snide poseben odbor v posvetovanje, sporočiti, da pokloni mesto Ljubljana 1000 kron za žrtve v Šumadiji.
Z živahnim pritrjevanjem soglasno sprejeto.
Iz ostalega dnevnega reda:	Dr.	Ora-
žen poroča o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet. — Odobreno in sprejeto.
Brezžični telegraf.
Predavanje g. prof. Reisnerja, ki se je vršilo sinoči v „Mestnem domu" pod tem naslovom, je nudilo toliko občezanimive in važne tvarine, da gotovo ustrežemo prijateljem »Jutra", če jim v sledečih vrsticah ponudimo bistvo spretnih izvajanj g. predavatelja.
Približno sto let je preteklo od prvih početkov brzojavljanja s pomočjo galvanskega toka. Danes, po sto letih presledka, beležijo časopisi vest, da je ladja na prostem morju pošiljala nauenski postaji pri Berlinu brezžične brzojavke ves čas svojega potovanja, dokler ni pristala v Kamerunu. Mi, ki smo navajeni misliti, da je bakrena žica naših doslejšnjih brzojavnih naprav neizogiben pogoj brzojavljanja, stremimo nad dejstvom, da mora depeša prehiteti ogromno razdaljo 6600 km, ne da bi jo vodila žica, ne da bi jo ustavljali jezovi goratih kontinentov. In vendar je že leta 1896 mladi tehnik Marconi v Bologni na Laškem presenetil svet z novico, da se mu je posrečilo brez žice br zo ja vi j a ti na razdal j o 1 km.
To je veličasten napredek, če ga primerjamo s prvimi početki telegrafije.
Prvi telegrafi so bili optični, zasnovani na zaznavanju očesa: omenimo le kresove, ki so našitn dedom prinašali vest o turškem navalu! Prometni telegrafiji je služil Chappejev optični telegraf, stolp z visokim drogom, na katerem so
Volitev župana.
Najstarejši občinski svetnik g. Lenček prevzame predsedstvo, župan pa sede v klop k obč. svetniku g. Roethlu. yolitev se je vršila po običajnosti ter v smislu obč. reda.
Mesto novega zapisnikarja prevzame obč. svetnik g. dr. Švigelj. Skrutatorja: gg. dr. Majaron in dr. Triller.
Ivan Hribar zopet župan ljubljanski.
Oddanih je bilo 28 glasov, od katerih je dobil g. Hribar 27, in 1 g. dr. Tavčar.
Izvoljen torej g. Ivan Hribar. Gromoviti živijo klici v dvorani in na galeriji pozdravljajo to zopetno izvolitev. Ko dolgotrajne ovacije prenehajo, pozdravi podžupan g. dr. Tavčar zopet izvoljenega župana, približno sledeče:
»Dragi prijatelj! V šestič Te mesto Ljubljana postavlja za glavarja v mestni zastop. To je gotovo pomenljiv slučaj! Za udarce usode Ti bodi v tolažbo soglasna izvolitev! Tvojih zaslug za mesto Ljubljano se bodo hvaležno spominjali še pozni rodovi, kakor se jih hvaležno tudi mi danes spominjamo v svojem srcu.
Ljubljana brez Tebe živeti ne more! V svojem in v imenu tovarišev Te torej prosim, da sprejmeš to izvolitev. Izbrali smo v Tebi najboljšega, najsposobnejšega moža, ki bi mogel voditi posle župana našega mesta. (Živijo klici.)
Župan Hribar:
(Očividno ginjen.) Hvala Vam na izvolitvi! Hvala na prekrasnih besedah gosp. podžupana, in izjavljam, da izvolitev sprejmem. (Živijo klici.) G. vladnega zastopnika pa prosim, da to izvolitev blagovoli javiti c. kr. deželnemu predsedniku ter izvolitev sporoči v svrho sankcije. Dragi tovariši! V šestič ste me danes počastili s svojim zaupanjem, podelivši mi najvišjo čast, katero svobodni meščan svojemu someščanu podeliti zamore. Iskreno se vam zahvaljujem in to tembolj, ker sem si v svesti, da so moje moči skromne in da moje delovanje ni popolno. (Oho-klici. Ni res!)
Vem, da je bil marsikdo nezadovoljen z menoj . . . toda sodili ste in Vaša sodba je izpadla, kakor mi soglasna izvolitev priča, v prilog drugim mojim lastnikom, katere morebiti neznatno nadkriljujejo moje slabosti.
Sprejmite torej zagotovilo, da vztrajam tudi za naprej na začrtani poti.
Nato omenja kritiko nezadovoljnežev, katera kritika pa ni bila pravična ter je čestokrat segala do osebnosti. Da kritika ni bila na mestu, dokaz, da sem zopet izvoljen, kar bi sicer ne bil. Dandanes se povsod podtikava politika. »Tolažim pa se, da oni, ki niso zadovoljni, so pristranski. Vem, da nekaterim ni prav, da krepko držim kvišku zastavo narodno, drugim pa, da smatram napredno misel za paladij svobode." Nato omenja krivične kritike izza septemberskih dogodkov in pravi, da se je med Nemci našel celo c. kr. minister, ki me je obdolžil, da sem krvoprelitja 20. septembra kriv edino le jaz.
Ostal sem isti, kakor sem bil pred 14. leti, ko sem bil prvič izvoljen za župana. Strogo objektiven v uradnih stvareh, nepristransk proti vsake mu, iz s rca rad podpirajoč težnje vsakega prebivalca mesta Ljubljane, najsi pripada katerikoli narodnosti, katerikoli politični struji, vendar
premakljive prečnice v raznih legah pomen-jale razna znamenja.
L. 1809. je dr. Tomaž Sommering izumil prvo telegrafsko napravo na podlagi kemičnih učinkov električnega toka. L. 1835. je William Cooke uporabil odklon magnet-nice, ki ga proizvaja galvanski tok, za nov in že popolnejši telegrafski pristroj — telegraf na iglo.
Vse svoje predhodnike pa je prekosil Morsejev telegraf, ki ga imamo kot najenostavnejše in za navadni promet — vzlic brezžični telegrafiji najprimernejše sredstvo še dandanašnji. Temelji na tem, da pisalni klinček na enem koncu vzvoda, ki ga na drugem koncu pritegne elektromagnet, dela po hipnem ali daljšem trajanju pritiska črke ali pike na papirnat trak, ki teče mimo. Šele po Mor-sejevem telegrafu si je telegrafija osvojila ves kulturni svet, in leta 1866. je prvi podmorski telegrafski kabel spojil Evropo z Ameriko.
Epohalna je bila najdba prof. Hertza v Heidelbergu, ki je 1. 1889. dejal in s poskusi dokazal, da valovanje svetovnega etra posreduje učinek elektrike na daljavo. To valovanje se razširja na vse strani; oko, s katerim zaznavamo električne valove, je koperer brezžičnega telegrafa. In Marconiju gre zasluga, daje praktično porabil Hertzova fakta, ki jim ta nemški učenjak sam ni prorokoval bodočnosti.
Prvi poizkusi Marconijevi so se vršili seve šele na razdaljo 14—18 km, toda spo-
ne morem zatajiti trdnega prepričanja, da našemu narodu izvira največje zlo od duševnega suženjstva ih da Slovenci naj večjo uslugo izkazujemo avstrijski državi, ako vsa dovoljena sredstva porabljamo v to, da se okrepi naš živelj na jugu te države.
V	mnogih odločilnih krogih tega še ne spoznavajo; zame je pa to evangelij, in vem, da ni daleč tisti čas, ko bodo nanj prisegali tudi oni patriot je avstrijski, ki imajo sedaj še mreno na očeh.
Tak sem bil častiti gg. tovariši, tak sem, tak ostanem, takega ste me danes zopet izvolili za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane. Hvala Vam na zaupanju! (Zopetni živijo klici, župan zasede svoj sedež.).
Volitev podžupana
se je vršila hitreje. Izvoljen je bil soglasno zopet dr. Tavčar. Tudi to izvojitev so spremljali živahni živijo klici. Župan prvi pozdravlja novo izvoljenca v tem smislu: »Soglasna izvolitev z burno ovacijo Ti priča, kako ljubezen vživaš med nami. Dolgo si mi stal zvesto na strani, letos Te je mesto podžupana še bližje privedlo do mene, v katerem vsikdar najdeš najboljšega prijatelja. (Živijo klici.)
Podžupan dr. Tavčar se kratko zahvali na izvolitvi.
Nato sledi volitev raznih odsekov in
sicer:
Volitev devetero stalnih odsekov:
Magistratni odsek: gg. Fran-chetti Engelbert, Knez Ivan, Lenče Josip, dr. Tavčar Ivan, dr. Triller Karol.
Personalni in pravni odsek: gg. dr. Majaron Danilo, Mayer Karol, Milohnoja Ivan, dr. Novak Fran, dr. Oražen Ivan, dr. Švigelj Anton, dr. Triller Karol.
Finančni odsek: gg. Knez Ivan, Lenče Josip, Mally Franc, Meglič Karol, Milohnoja Ivan, Sajovic Karol, dr. Triller Karol.
Stavbni odsek: gg. Kobler Pavel, Lenček Alojzij, dr. Novak Fran, Primožič Ferdo, Roethl Matija, pl. Trnkoczy Ubald, Turk Josip.
Odsek za uboge: gg. Franchetti Engelbert, Kozak Josip, Likozar Anton, Predovič Ilija, Ušeničnik Urban.
Policijski o d se k: gg. Franchetti Engelbert, Lenček Alojzij, dr. Oražen Ivan, dr. Pipenbacher Josip, dr. Švigelj Anton, Turk Josip, Vidmar Josip.
Šolski odsek: gg. Dimnik Jakob. Franchetti Engelbert, Kozak Josip, Likozar Anton, Roethl Matija, dr. Pipenbacher Josip, Sajovic Karol.
Odsek za olepšavo mesta: gg. Dimnik Jakob, Lenče Josip, Likozar Anton, dr. Majaron Danilo, Mally Franc, Mayer Karol, Roethl Matija.
Obrtni odsek: gg. Franchetti Engelbert, Kozak Josip, Lenček Alojzij, dr. Majaron Danilo, Primožič Ferdo, Turk Josip, Vidmar Josip.
Dopolnilne volitve v posebne odseke:
Klavnično ravnateljstvo: gg. Kozak Josip, Predovič Ilija, dr. Tavčar Ivan.
Direktorij mestnega vodovoda: gg. Sajovic Karol, dr. Triller Karol.
Direktorij mestne elektrarne: g. Mally Franc.
Direktorij mestne zastavljalnice: g. Kozak Josip.
Odsek za regulacijo mesta',: gg. Sajovic Karol, pl. Trnkoczy Ubald.
Disciplinarna komisija:	gg.
Dimnik Jakob, dr. Oražen Ivan, dr. Triller Karol.
sobnost njegovega pristroja je rastla v teku let in naposled premagala zgoraj omenjeno razdaljo 6600 km. No, tudi Marconijev brezžični brzojav je bil prekošen z brezžičnim brzojavom sestava »Telefunken" tvrdke Siemens & Halske.
Za redni poštni in železniški promet te naprave kajpada ne morejo nadomestiti Morsejevega in podobnih sestavov. Velike važnosti pa je na morju, kjer n. pr. ladija v sili lahko na vse strani kliče na pomoč, nadalje v vojski, kjer vzdržuje zvezo ne da bi dajal sovražniku možnost, prerezati žice, in končno kot tekmec podmorskih zvez.
Predavanje g. profesorja so spremljali nazorni eksperimenti o temeljih telegrafije, pri katerih mu je pomagalo dvoje kolegov; vzlasti zanimivo je bilo brezžično zažiganje razstrelne mine v malem primeru in brezžično brzojavljenje, ki mu je sledilo navzoče občinstvo z največjim zanimanjem.
Poset je bil povoljen, dasi daleč ne tak, kakor pri predavanju gosp. Kučere o Hall ey e vem kometu, ki je privabil vse večje število kulturnih Ljubljančank. Gospodu predavatelju gre vse najtoplejše priznanje; ljubljansko mesto bi pa storilo veliko kulturno delo, če bi o prvi priliki uredilo za takšna velepomembna predavanja amflteatralno dvorano, ld bi edina omogočila vsem poslušalcem, da bi bili pri eksperimentih tudi gledalci.
V. Levstik.
Naborna komisija: g. pl. Trnkoczy
Ubald.——_________
Ker je nadaljni dnevni red preobširen, omejimo se le še na kratek posnetek nekaterih točk.
Deželno gledališče.
Dr. Tavčar poroča o prošnji »Dramatičnega društva v Ljubljani" glede vodstva slovenskega gledališča v sezoni 1910/11. Predlaga: »Dramatično društvo" naj stopi v dogovor z deželnim odborom. Ako ostane pri dosedanjih pogojih, potem Ljubljana lahko prevzame deželno gledališče (z dolgom 14.000 K vred). G. Govekar ostane še nadalje ravnatelj.
Prošnja »Jugoslovanskega m e-decinskega društva v Gradcu" za prispevek, se odkloni. »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu" pa se dovoli prispevek 200 K-
Oddaja raznih del pri c. kr. obrtni šoli.
—	Kdo: ali nemški ali slovenski obrtniki ?
Poročevalec g. Turk:
Oddaja mizarskih del in okovja naj se na predlog stavbnega odseka, oziroma poročevalca Turka odda tvrdki Tčnnies, kot najnižjemu ponudniku.. O tej globoko v naše narodno-gospodarske razmere segajoči točki še podrobneje izpregovorimo. Tu le omenjamo, da se je dr. Oražen v daljšem govoru toplo zavzel za slovenske obrtnike. Tudi dr. Tavčar se je strinjal s predlogom dr. Oražna, da naj se delo odda združenim slovenskim obrtnikom za 66.712 K, ki so glede ponudbe le za 2.687 K dražji nego Tčnnies. Turk vztraja pri svojem predlogu. Priv glasovanju sprejet dr. Oražnov predlog. Župan, oče vidno razburjen izjavlja, da je v smislu obč. reda v tem slučaju primoran temu sklepu priglasiti svoj veto.
Sklep je nemoralen, krivičen in za mestno občino š ko d 11 j i v! Nemoralen, ker so slovenski obrtniki še le, ko so najbolje izvedeli za ponudbo tvrdke Tčnnies, znižali svoje zahteve za 14.000 K. Zadruga slovenskih mizarjev pa je bila še nižja v v svoji ponudbi. Slovenski obrtniki so povsod dražji in tu ne gre delati izjeme zanje. — Sicer pa pride ta stvar v prihodnji seji v konečno rešitev. Županov protest in izjava je vzbudila splošno senzacijo. O stvari sami kakor rečeno, bo treba še govoriti. — Krovska dela so se oddala tvrdki Vidic & Co. za 13.783 K. Naprava preklad nad okni in betonskih podlog v zidovih se poveri tvrdki Supančič, oz. Vidic.
Javni seji, ki je trajala čez 8. uro, je sledila še tajna seja.
Dnevne vesti.
Slovenski obrtniki! Slučaj, ki se je doigral sinoči v dvorani ljubljanskega občinskega sveta, kjer so iz ust merodajnega moža pale ostre besede kritike na rovaš slovenskih obrtnikov in kjer ste na drugi strani zopet dobili dva zagovornika Vaših interes, mora biti za Vas vse brez razlike političnega mišljenja, odločilnega pomena. Ugotoviti morate dosledno svoje stališče napram nemškem podjetju, v prvi vrsti napram tujim podjetjem, ki bogate ob sprejemanju del na naših slovenskih tleh. Na vsak način nekaj odločilnega je treba ukreniti. Če je bila kritika slovenski obrti sicer vedno naklonjenega gosp. župana Hribarja opravičena, čast in ugled slovenskega obrtnika zahtevata, da napake na katere je župan kazal, enkrat za vselej odpravite. Je res, so tudi nam znani posamezni slučaji, ko skušajo nekateri slovenski obrtniki na račun narodnosti v svojih^ zahtevah grešiti, današnji položaj izkoriščati. So tudi nam znani slučaji, da so se slovenski obrtniki pritožili, ker je ta in oni oddal svoje delo rajše nemškemu ponudniku. Pa če smo tak slučaj natančneje preiskali, smo prišli do tistega sklepa, ki ni daleč oddaljen od kritike župana mesta Ljubljane na dan njegove zopetne izvolitve. Slučaj Zajc v Šiški, n. pr. še vedno ni dovolj pojasnjen. Tu bi skorej rekli, da našim obrtnikom manjka stanovskega ponosa, manjka tiste odločene zavesti, s katero se tako rad ponaša nemški obrtnik v izvrševanju svojega poklica. Tudi te neodločnosti mora biti enkrat za vselej konec! Ako pa kritika, izrečena v ljubljanski mestni dvorani, ni opravičena, potem je dolžnost prizadetih slovenskih obrtnikov, da to zadevo primerno pojasnijo. Na vsak način pa na eno in glavno socijalno zapoved ne pozabite: Združite se, zakaj le v združenju je moč, le v združen ju je najboljše orožje proti nemški konkurenci!
Žalostno, a resnično je, da ako greš ob 10. uri dopoldan mimo tukajšnega ženskega učiteljišča, slišiš gospice, kako se zabavajo z »lepimi" nemškimi pesmicami. Tudi na ulici ti kaj rade samo nemško cvrčijo. No, čudno to ni, kajti vzgojuje se jih v strogo narodnem (?) duhu.
Iz južnega kolodvora. Gosp. Herrisch, poduradnik južne železnice izjavlja, da ni dobil nikake »častne diplome" za vestno nadzorovanje Stollwerkovih avtomatov. Verujemo.
Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca aprila 2084 knjig, 68 več J^o meseca marca in 658 več kakor meseca aprila 1. 1909. — Največ se je izposodilo dne 5. aprila 139 knjig, najmanj pa dne 17. 30 knjig. Povprečno se je izposodilo vsak dan 80 knjig. Novih legitimacij se je izdalo meseca marca 21. Skupno število vseh obiskovalcev znaša koncem Jnarca 1194. Število knjig v knjižnici se je Povečalo za 41 novih knjig, in sicer za 29 slovenskih in 12 nemških. Število vseh knjig znaša 2023. Knjižnica je od 1. maja do 1. sept. odprta ob delavnikih od 6.—8. zvečer, v nedeljo pa od 9.—11. dop.
Da ne bo pomote. V zadnjem poročilu : Kdo je točil nemško pivo na ljubljanskem gradu je tiskarski škrat naredil iz imena Goršič napačno ime Gorše. Torej ne g. Gorše, ampak g. Goršič je bil med tistimi, ki so točili nemško pivo.
Kar trije kavalirji. Poroča se nam:
V	nedeljo zvečer po 7. uri privozi po Zaloški cesti nek kolesar brez svetilke. Ker je tudi sicer neprevidno vozil, bi bil kmalo na tla podrl neko po cesti idočo gospodično. Prizor sta videla 2 stražnika in kolikor se je dalo vsaj na lici mesta opaziti, nista proti kolesarju ničesar ukrenila. Mislimo, da ravno mestni stražniki nimajo posebnega povoda po vzgledu nekaterih svojih gospodov deliti darove enokopravnosti po dvojni meri.
Posledica neprevidnosti. Javljajo nam iz Ribnice: Neka Italijanka — ogljarka — v Črnem vrhu pri Ribnici, si je hotela pripraviti dobro in ceno kosilce. Natrgala je okoli svojega šatora neka zelišča, jih sku hala m prav na italijanski način ocvrla — ^naredila si je takozvano »špinačo". Ko pa je hotela okusiti ta »umotvor vseh kuhinjskih jedil”, in se prepričati o dobrotljivem učinku na želodec — omahne in izgubi zavest. — Špinačo, katero si je bila praktična italijanka pripravila je bila iz takozvane male norice, Scopolia carniolica, katere jako strupena svojstva so sorodna z veliko no rico ali beladono.
Dva Ijubeznjivca. K dogodku, ki smo ga pod tem naslovom priobčili v nedeljo, smo sprejeli sledeče bistveno se razlikujoče pojasnilo: Dogodek se ni vršil zjutraj, marveč zvečer po 6. uri pri glavnem skladišču južnega kolodvora. Nekatere stranke imajo navado, da ostajajo čez 6. uro v skladiščih. Temu se upira dunajsko društvo za zaklepanje, ki opravlja od 6. ure naprej službo vafstva proti vlomu, tatvini i. t. d. Ker s tem prevzame tudi riziko za morebitni slučaj kake nerodnosti v skladiščih, je umevno da njem uslužbenci gledajo na to, da se stranke pravočasno odstranijo. Tako je bilo tudi omenjenega dne. V „Jutru“ omenjeni g. Zupančič je skladal premog. Uslužbenci južne železnice so prosili čuvaja g. Ivana Korošina, da naj odredi, da stranke zapuste skladišče. Korošin je to storil v dostojnem mirnem pozivu — tudi napram Zupančiču. Ta je res šel godrnaje proč. Dospevši do ograjnih vrat pa je nekemu železniškemu uslužbencu dejal: tale ne bo dolgo časa tega kruha jedel". Ko je Korošin to slišal, ga je mirno vprašal, kaj misli s tem reči. Zdaj pa je začel Zupančič nad Korošinom kričati, ga zmerjati s surovino i. t. d. Korošin se je izpočetka odstranil, ker pa le ni bilo konca zmerjanja, se je vrnil in je Zupančiču rekel: »Prosim Vaše ime.“ Zupančič je zaklel in djal: »Jaz tebi že ne povem imena." Med tem se je zbralo več radovednega občinstva, čuvaj je na str^žn^a g- Večerina. Najbrže je Zu-razburjenje pokazal tudi napram Drizadpn" ^ d°g°dkom se bavi sodišče, ker xnvaj v v syoji službi žaljeni nočni
NezS t0ži Zupančiča.
Delavca Milan ^afko^^Tt pre*k°PU’ zaposlena pri Or^S,	vg
bi se imela pozneje razstreliti. Pri tem ie pa Žumer iz neprevidnosti nagnil Silil sveder nekoliko na stran, Markoj ? 2 udaril z železnim kladivom mesto na sveder, Žumra po rola ter mu jo težko poškodoval. Po zdravnikovi izpovedbi mu je ubita dlanska kost.	.
Zblaznel je v prisilni delavnici prisi-Ijenec J. Rozman. Prepeljali so ga v blaznico na Studenec.
Na tla podrl. Mizarski pomočnik Jakob Baloh baje iz Št. Vida, je včeraj zvečer na Marije Terezije cesti s kolesom podrl na tla delavko Ivano Šušteršičevo ter jo na desni roki znatno poškodoval.
Izkaznice za izlet N. D. O. v Trst se dobe od 7.-8. ure zvečer v prostorih N. D. O. (bivše vojaško oskrbovališče). Upamo, da bo slavno občinstvo pridno segalo po listkih, ker je za izlet veliko zanimanje. Vozni listek III. razreda stane 5 K 80 vin. in II. razreda 8 K 80 vin. semintja. Tako po ceni se ne pride vsak dan v Trst.
»Slovenska Filharmonija" koncertira v petek 6. t. m. pri večerni predstavi Elektroradiografa »Ideal", hotel pri »Maliču od “/46. do 10.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1910 uložilo 1386 strank °36.039'40 kron, 1315 strank pa dvignilo
671.452-53 kron. Stanje ulog koncem meseca aprila 1910 38,233.715'42 kron. Stanje uložnih knjižic 27.882.
Več zunanjih poročil ter dnevnih vesti smo morali z ozirom na poročilo o seji ljubljanskega občinskega sveta ter zopetni izvolitvi g. župana Hribarja, za danes odložiti. Sola v Mostah itd. pride že jutri na vrsto.
Slovo. Ker mi ni bilo mogoče od vseh prijateljev in znancev se osebno posloviti, kličem tem potom vsem Jeseničanom: Zdravstvujte! Bratom Sokolom pa krepak: Nazdar! — Zagorje ob Savi, dne
2.	maja 1910.	Franc Puc.
Nezaslišana nasilja vojaške oblasti.
Poroča se nam sledeči, skorej neverjeten slučaj: Prostovoljec B. je bil lani pri 27. pešpolku. Vsled srčne napake je bi superarbitriran. Letos so ga zopet poklicali v aktivno službo. Kmalo pa je zopet zbolel se javil »marod" ter ostal doma.
Vojaški zdravnik pa je moral najbrže izjaviti, da B. ni bolan, kajti, ko je ime 27. pešpolk svoje vaje, so poslali patruljo po bolnika na dom. Nič mu ni pomagalo se izgovarjati, da vsled bolezni ne more iti, moral je s patruljo zastražen v vojaš nico, a iz vojašnice na vaje.
A glejte! B. ni dolgo korakal, ker je onemogel ter se zvrnil na tla. Pripeljali so ga v bolnico in tam še le so morali konštatirati, da je prostovoljec B. trpel že v skrajnem stadiju na vnetju slepiča. Morali so ga operirati.
Ker pričakujemo natančnejega poročila od neke druge strani, za danes brez ko mentarja!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Češki agrarec Zahradnik o položaju.
frag a, 3. majnika. Češki agrarec Zahradnik je imel včeraj v svojem volilnem okraju shod, na katerem je med drugim izjavil: Posel poslancev niso obstrukcijske akcije. Naš poklic je delo. Ne bojim se tega javno povedati in tudi tega ne, da hrepenim po miru in da sem v ta namen pripravljen celo k žrtvam. Kar se tiče Bie-nerthovih jezikovnih predlog, so te za nas Cehe nesprejemljive.
Afera Hofrichter.
Dunaj, 3. majnika. Pri Hofrichterju se pojavljajo čudne izpremembe. Že preje je bil večkrat zahteval spovednika in se je izpovedal. Včeraj popoldne pa je najodločneje zopet zahteval spovednika in je spovednik nato ostal pri njemu nad poldrugo uro. Pričakuje se, da je navedel še podrobnosti k svojem priznanju.
Tekma med lokomotivo In letalnim strojem.
Dunaj, 3. majnika. Strojevodja posebnega vlaka, ki je vozil pri znani tekmi avitika Paulhaue iz Londona v Manchester, objavlja posamezne zanimivosti tega poleta. Med drugimi navaja, da se je Paulhaue držal strogo železniške proge in se samo enkrat nekoliko oddalil od te. Takrat je cenil, da je letel s hitrostjo 80 km na uro. Dolgo časa, da sta bila vlak in letalni stroj nekako v isti črti, končno pa, da je le letalni stroj nadkrilil glede hitrosti lokomotivo. To bi se bilo že takoj zjutraj izkazalo, toda spočetka je letalni stroj oviral pri poletu močan veter.
Volitve v Bosni.
Dunaj, 3. majnika. Iz Sarajeva se poroča: Kandidati posameznih strank za bosanski deželni zbor se že proglašajo. Med temi se nahajajo arhitekt Vencaszj podžupan dr. Nikola Mandič in dr. Kara-bajič. Španski Židje so proglasili za svojega kandidata bankirja dr. Josue Saloma. Ostale sekte Židov v Bosni ne bodo postavile nobenega svojega kandidata in se tudi volitev ne udeleže.
Srbski prestolonaslednik.
Bel g ra d, 3. majnika. Prestolonaslednik Aleksander se povrne 30. t. m. s svojega potovanja. Istega dne, ko se vrne prestolonaslednik v Belgrad, odpotuje iz Bel-grada princ Jurij, da si poišče po nasvetu zdravnikov v inozemstvu zdravja.
Arnautski upor.
Solun, 3. majnika. V smeri proti Bi-a”u se umikajoče Arnaute je pri Morgovi t r/a tur^a vojska. Vnel se je ljut boj; streljalo se je nepretrgoma. Pri tem je ob-
n f 1 • na bojišču 40 Arnautov mrtvih, ustali so se umaknili proti Brešovi.
b k o p 1 j e, 3. majnika. Ojačanja čet
tVr k°+ i?rav P0časi- V. Ferisovič je došel en bataljon, v Bujanovac pa dva bana boj&če 6	P"	S° odkorakalc takoJ
Mladoturki zahtevajo, naj se odobri no-vopazarski sandžak Srbiji.
Belgrad, 3. majnika. »Belograd-ske Novine“ poročajo, da mlado-
turška stranka odločno zahteva od vlade, naj Turčija odstopi novo-pazarski sandžak Srbiji, da napravi tam mir in vpelje red, ker to more le Srbija izvršiti.
Nemiri na Irskem.
London, 3. majnika. Na Irskem so izbruhnili nemiri. Ti nemiri se pojavljajo zlasti v tem, da odganjajo iz posameznih krajev živino in so se tudi že iz posameznih pašnikov večje črede odgnale. Prišlo je vsled tega že do spopadov med policijo, odnosno žandarmerijo in prebivalstvom. Samo v enem kraju je bilo aretiranih 25 oseb. Ojačane oborožene sile so se že odposlale. Govorniki irske ljudske zveze poživljajo na shodih javno k nasilstvom.
Arabski upor.
London, 3. majnika. Močan oddelčk beduinov iz okolice Taax se je uprl. Turška vlada je včeraj tja v največji naglici odposlala ojačenja, ker je sedanje stanje turških čet- tamkaj zelo pomanjkljivo. Poveljnik ta-mošnjih turških čet Lašin-paša je dobil povelje, da naj proti upornim Arabcem najodločneje in najstrožje postopa.
Ruski zunanji minister Izvolski v Parizu.
Pariz, 3. majnika. Ruski zunanji minister Izvolski se je pripeljal pretečeno noč semkaj.
Stavka v Petrogradu.
, Pe.^°grad, 3. majnika. V tukajšni Nobelovi tovarni za dinamit je pričelo stavkati 500 delavcev. V celem je v tej tovarni zaposlenih okroglo 1000 delavcev.
Rodbinska drama.
Petrograd, 3. majnika. V rodbini tukajšnjega trgovca Grišina se je doigrala krvava rodbinska drama. Kapitan Astrovatski je bil zaročen s hčerjo trgovca in bi se morala vršiti v kratkem poroka. Sinoči se je vršil v hiši trgovca Grišina banket, pri katerem je Astrovatski razžalil trgovca, ker je izjavil, da so vsi trgovci sleparji. Trgovčeva sinova-dijaka sta se radi tega pričela prerekati s kapitanom, ta pa je potegnil revolver in enega ustrelil. Astrovatski se je nato obrnil tudi proti trgovcu samemu in streljal tudi na njega in svojo nevesto. Grišin je težko ranjen, njegova hči pa lahko.
Vreme — kritičen dan? Včeraj izreden pritisk zračnega tlaka. — Znaki za danes za nekatere kraje kritični. Ako še vetrovni tok proti jutru ni menjal, ostane še slabo vreme, ponekod najbrže sneg. Kriza popoldan odloči vreme za jutri — najbrže ugodno, toda le pri nastopu severnih vetrov.
Zahvala.
V	lastnem in v imenu vseh sorodnikov izrekam za obilne dokaze iskrenega sučutja ob bolezni in smrti svoje preljube matere gospe
Katarine Rovšek
roj. Vozel
najtoplejšo zahvalo. Presrčno se zahvaljujem darovalcem lepih vencev in vsem, ki so spremili drago pokojnico na zadnjem potu.
Ljubljana, 3. majnika 1910.
D. Rovšek.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka.
lUegantnu mesečna soba s popolnoma sepa-riranim uhodom, se išče za takoj. Ponudbe na uredništvo ,Jutra“ pod šifro Z. D.
Išče se obokan prostor v pritličju, dobro zračen, svetel; pod njim pa ne sme biti kleti ali drugih prostorov. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Obokan prostor*.
Pristni panama slamniki za gospode od 6 K naprej. Največja izbira v slamnikih za gospode, dečke in otroke od 60 vin. naprej. — O. Bernatovič.
Letovišče t Šoštanju na Spod. Štajersken
je najlepše in najcenejše! Prospekte pošilja brezplačno: Olepševalno društvo Šoštanj
Več letnikov ,Ncue illustrierte Zeitung“ in ^Gartenlaube* vezanih, dobro ohranjenih se proda. Naslov v upravništvu »Jutra*.
Elegantna soba z verando v vili pod Rožnikom se odda. Vpraša se Knaflova ulica štev. 5. pritličje levo.
KORESPONDENCA.
Gospodična v javni službi se želi seznaniti z inteligentnim gospodom. Ponudbe na upravništvo .Jutra* pod šifro „Slučaj“ do 12. maja.
, , ^elln! 86 sez!'“«tti z gospico, staro 28 do 35 let ali pa vdovo brez otrok, ki bi imela svojo dobro vpeljano trgovino in gostilno. Samo resne ponudbe naj se blagovolijo doposlati do 15. maja pod „Dra-gomir*, poste restante, Divača
Dvoje stanovanj
vsako s 3 sobami, veliko kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalnico, balkonom in drugimi pritiklinami, eno v visokem parterju, drugo v III. nadstropju, se odda s 1. avgustom. Stanovanji sta na solnčni strani in imata električno razsvetljavo.
Vpraša se na Elizabetni cesti št. 7,/J.
Glavno zastopstvo
Hamburg-Amerika Linie
Kolodvorska ulica št 28
išče vseskozi sposobnega In zanesljivega
uradnika
Plača po dogovoru. — Sprejme se samo prva moč. — Ponudbe Ie pismenim potom.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. pošte.
Od srede 4. maja do petka 6. maja 1910:
1. Soprog v žimnici. (Komično.)
2. Graščak in ciganka. (Drama.)
3. Bljuvanje Etne. (Interesantna projekcija po naravi o priliki strašnega bljuvanja tega ognjenika pred mesecem dni.)
4. Hudodelec in dama dobrodelnica. (Obsežna, ganljiva drama iz romana G.Leboya).
5. Kolesarji akrobati. (Varietč po naravi.)
6. Junak iz Marsilje. (Komično.)
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zvečer.
7. Izlet v Bern. (Zanimivo po naravi.)
8. Prepovedan sad. (Fantastična, dolga, krasna projekcija.)
9. Bogastvo in uboštvo.
Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje »Slovenska Filharmonija".
Vsled praznika v četrtek bodo dijaške predstave v petek od 4. do 6. ure.
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto >Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero.
Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko
Pozor kolesaijil Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov. Nova kolesa od K 120’—naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider & Verovšek.
Zaloga najfinejših pneumatik.
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Telefon štev. 121.
.o>
'c'
o
Jafi
rt
N
.2%
'n'
ur>
Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi,
popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno
od mesta-
Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom.
Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav.
Točim bela In rudeča dolenjska, bela štajerska in črna istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje.
Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro.
Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost h 40 vinarjev.
Najtopleje . e priporočata
F. M. BALIJA
Glince št. 3
----------------ex gostilna pri Travnu.------------------
OKj
P
S
P
O
Gugalnica za deco. Električni gramofon.
N^jveeja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
▼ pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne Larve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
Eirneži, olja in retuše za slikarstvo Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajta	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A (\ ni i TTq n -n+m a n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, AllUll Ud Ll]J uiuaiiiL) firnežev, lakov in steklarskega kleja.
O. kr. priv. občna, zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
= Jamstveni zakladi znašajo nad 340 milijonov kron. r=
12-1 Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo
meseca aprila li>10.
od iannaria 1910.
1735	7504
K 14,844 678 01	K 62,839.127-71
1468	6512
K 12,826.161-89	K 54,329.406 92
K 786.612-50	K 3,286.701 77
Sprejmejo se takoj
pomočniki m vajenci
kolarske, kovaške in sedlarske stroke v tovarni za vozove
Peter Keršič v Spodnji Šiški
pri Ljubljani.
Najprimernejša
birmanska darila
za dečke in deklice.
Največja izbera.
Znano nizke cene.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
-- Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. —
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-= ljejo v račun. — —
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 400.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica šter. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu In Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.
iiiiiiiHMiHiiiiHiiiMiniHitHiMiiiimnnnuiininuHHiHiH