Sodelovanje  oblastnih  organov in družbenih organizacij
Beaec pogied na prakso občan-skih odborov v nekaterih me-stih Scbije zadostuje. da nam pclkaže izredno djinamiično Jelo in pnateo v minudem razdobju od uvedbe komunalnega siste-ma. Vidno m&sto imao.o vseka-kor izltJšnje v ^elcvanju odbo-rov kot koJf-ktiviiib organov lo-kalne samouprave, načiin pri-• prave materdala za nj'thove seje nn vloga državljaniov pri tej pri-pravi.
Pnaksa občinskega ljudskega odbora v Kragujevcu je vse-kakor med tistimi, kd so bile najbolj opaiene. Kratko bi lah-ko rekii, da je vse njegovo deio izpolnjeino s stalno težnjo, da bi čian bolj zaposlil vse zadntere-Eiirane pffi reševanju vprašanj, fci so pomemtma za mesto. 2e nebaij mesecev je v praiksi, da o vsaifcein resnejšem predlogu naj-prej r-aapravljajo v upravnih organih in svetilh ljudskega od-bora, nato pa jih sporočijo or-ganriizaoijain SooialisMčne zveze in odborom ustrezajooih zbornšc. Po razpravljiaaju v teh cnrgani-zadjah dotodjo materiaJe znova sveti in komisdje odbora, kd raz-pravljajio o pripombah in pred-'ogBh ter hikra<ti ^ svoj;inii pred-logi pj«dložijo odboru tudi spre-jeta mnenja. Zastopnitei teh or-ganizaoij so vedno pozvani, da tudii sama pred ljudskim odbi> rom povedo in branijo svo-ja pojmovanja. To sodeJovanje si-cer ne da vedno prfičakovanih rezultaitov, pogosto pa je zelo koristao. Razen tega vafoijo tud\
predsitavnika raznih stroikovnjb združemj, republiiiiknh in zvezrvib lipravniih organov na tiste seje, na kaite-rih razpravljaio o snovi. ki zaruma tudi nje. Taiio so r.a priiner seji odibora, na kateri 30 razpravljald o vprašanjih ts-lesne kutture, prisostvovali ra-zen zastopnikov zadnt&resirandh lokalnih organiizacid tudi zastop-r..:;kd ustrezajočiih o-rgao-izacij \z Beograda, razpravljanju o obrt-niStvu zasitopiiiki zvezne obrtne zbornice, piodobno pa je bilD tudi, ko so razpravljali o krim',-C3lu v gospodarstvu, trgovind in gostr.stvu. To je bilo oboje-sbransko korlstno tako za ljud-ska od:bor kakor tudii za te orga-nizacije.
S posebno pozornostjo se ljud-ski cclbor trudi, da bd izvedei kontrolo r.ad izvršiitvijo svojii sklepov. Zato na začetku vsaks seje tajnik odbora, ko prebers zapisniik zadnje seje, poroča tudi o izpolnjevanju sklepov, ki so bili  na  tej  seji sprejeti.
V THovem Užlcu se je prav-t&Jco izobiilkovalo mnenje, pri-dobljeao v praksi, da je mogoča prcbleme mesta ¦ najuspešneje reševati ob popolnem in sklad-rem sodelovanju obeinskega ljudskega odbora in drugih sa-moupravnih organizacid. Obtin-ski ljudski odbor daluje k»t ko-, »rdimator, ker prihaja pobuda^ 7ai reševanje doloJenih rr.estniaj probl-etnov pogosto od dragil), Tako so bila lani rešena na v--dez drobna, toda za mesto ..«N važna  vprašanja.