ui uouruc -. u d i i u i oio; sP 908 KLASJE 2002 '(497.4 Ivančna Goric 120020127,9 Številka 9 letnik 8 november 2002 LaM; RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si VOLITVE VSEH VRST Volitve so za nami. Zguljena fraza. Mogoče res že za časom. Možnost voljenja, če se malce poigramo z razmišljanjem, imamo namreč na vsakem koraku, vsak dan. Volitev je več vrst. Če ni »uradnih«, so lahko denimo take, kot so bile pred kratkim tudi v eni ivanških trgovin. Ki so šle bolj mimo nas. Mimo nas, ker imamo tako ali tako »dovolj svojih skrbi«, ker »nimamo časa«, ker »smo mi itak na istem« ... Te »volitve« (anketa) so spraševale, ali smo za nedeljsko odprto trgovino ali ne. Volitev je res več vrst. Le da se tega najbrž ne zavedamo. »Volimo«, ali se bomo nasmehnili ali ne, ali bomo odpustili bližnjemu ali ne, ali bomo načrtovali svoj jutri ali ne. Kaj obkrožiti? Nekatere odločitve so težke, o nekaterih sploh nočemo razmišljati. Vendarle je pri nekaterih stvareh že na zunaj videti, kot da smo se odločili. Že izvolili. Da smo obkrožili ZA. Obkrožili smo denimo Božička. Ta je med nami že sredi novembra. Novoletno pozlato, ki se predčasno bohotno razteguje po trgovinah, ulicah ... Izvolili smo šumeč kičasti celofan. Vanj zavijamo svoje sanje. So te poceni? Lahko pogledamo, kakšno je stanje v naši denarnici. Še tisto, kar je, bomo zapravljali ob nedeljah?! Volitve vseh vrst pač.. KM INTERVJU Z ŽUPANOM JERNEJEM LAMPRETOM OBČINSKA UPRAVA IMA POMEMBNO VLOGO Volilni utrip v naši občini NEKATERI SO ZADOVOLJNI, DRUGI SI ŽELIJO SPREMEMB str. str. STISKA ČUDEŽNA DEKLICA ZA KLAVIRJE 3 DEM s., 10 VOLITVE V OČEH OSNOVNOŠOLCEV str.1 6 IMAMO NOV OBČINSKI SVET V KS Dob bo Miklavž obdaroval otroke tudi letos. V petek. 29. novembra je župan Jernej Lampret na konstitutivno sejo prvič povabil novo zasedbo Občinskega svela naše občine. Ker se je v tem času Klasje že tiskalo, o tem, kaj se je v sejni dvorani dogajalo, na žalost v tokratni številki ne moremo objaviti. Vsekakor pa boste članek o konstitutivni in prvi seji novega sestava občinskega sveta najprej lahko prebrali na internetu. potem pa še v predpraznični izdaji Klasja. Izdamo vam lahko le lo, katere točke so se znašle na dnevnem redu. Na konstitutivni seji so svetniki imenovali komisijo za mandatna vprašanja. volitve, imenovanja in priznanja (KVIAZ). slišali poročilo KVIA/.-a in občinske votlim komisije o i/idu volitev v občini, konsituirali so občinski svel. na koneu pa jih je nagovoril tudi župan. Na prvi seji občinskega sveta (še isti dan) pa so že razpravljali o rebalansu letošnjega pri »računa, novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča v Občini Ivančna Gorica. J.O. KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska cesta 66 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU-' 120020127,9 STRAN Iz Jernejeve malhe Vihravi čas pred volitvami je za nami, no, vsaj za večino izmed nas. Dobro, da volitve niso vsako leto, saj smo bili z obljubami in sladkimi besedami že kar prenasičeni. Nekateri bolj in drugi manj vpeti v politično razmišljanje smo doživljali napetosti in razbremenitve, ki jih prinaša demokracija z vsemi slabostmi in pozitivnimi stvarmi. Gotovo je, da vse obljube, ki smo jih kot kandidati dajali, ne bodo mogle biti uresničene. Velike pomanjkljivosti, ki so se v predvolilnem času kazale kot nekaj, s čimer ni mogoče več živeti, se spet kažejo v optimistični luči. Življenje brez težav in brez razreševanja problemov ni še nikoli obstajalo in tudi ne bo. Našo življenjsko pot premagujemo s posameznimi koraki, kar je edino sprejemljivo in realno. Z delom je začel ded, nadaljeval bo sin, vnuk pa bo spet postavil pot prihodnjim rodovom. To ni nobena preživeta Jurčičeva idilika iz prejšnjega stoletja; taka so pravila življenja. Ob izvolitvi v tretji mandat se zahvaljujem volilcem za izkazano zaupanje. Nadaljevali bomo skupaj. Prepričan sem, da rezultat, čeprav vsem ni čisto po volji, v demokraciji izraža spoštovanje in priznanje. Zdajšnje politične strasti v občinskem s\'etu se bodo kmalu polegle v prid dobremu delu in mandatu, ki nam je bil zaupan. Čestitam političnim nasprotnikom in vsem tistim, ki so svoja imena dali v pretres volilcem, z namenom, da se v skupnosti kaj premakne. Ne zanimata me osebni interes in ozka parcialnost, ampak povezovalno delo v skupnosti občanov občine Ivančna Gorica. Načeloma vsi ljudje dobro razmišljamo, razhajamo se največkrat le v posameznostih. Pogosto se pozabimo zahvaliti ljudem, ki so v preteklih obdobjih veliko prispevali k uresničevanju lokalnih in krajevnih potreb. Zato bi se zdaj rad zahvalil vsem predsednikom krajevnih skupnosti, ki so delovali v prejšnjem mandatu. Sem čisto drugačnega mnenja kot nekateri. S skupnimi močmi smo po vseh krajevnih skupnostih lahko osmislili mnoge programske naloge krajevnih skupnosti samo zato, ker je bila vzpostavljena dobra povezava med javnimi sredstvi in delavoljnimi ljudmi po krajevnih skupnostih. Zahvalil bi se rad tudi vsem članom občinskega sveta za skoraj stoodstotno udeležbo na občinskih sejah in korektnost pri demokratičnem sprejemanju odločitev, še posebej vsem tistim svetnikom in svetnicam, ki so po letošnjih volitvah zaključili z delom v tem najvišjem občinskem organu. Vsak izmed nas je prispeval - glede na svoje sposobnosti in znanje - k organiziranosti lokalne skupnosti in njenemu napredku. Naše poti se niso razšle, gotovo se bomo še srečevali ob naših uspehih. Na prvi seji novoiz\oljenih občinskih svetnikov se svet konstituira, člani sveta se spoznajo in nato skupaj z občani oblikujejo delovna telesa in komisije. Občinski svet ž županstvom in delovnimi telesi omogoča strokovni in politični pristop za uresničevanje ciljev. Večinsko odločanje odraža voljo občanov, med drugim izraženo tudi na volitvah. Vsak izmed izvoljenih mora odgovorno do sebe in do svojih volilcev zastaviti svoje delo, saj se uspešnost preverja že na naslednjih volitvah. Vse politične opcije v tem času analizirajo svoj volilni izid. Politični prostor je prevrednoten, na novo se v občinskem svetu preizkuša kar nekaj svetnikov, nekaj pa jih ima že bogate izkušnje. Končni skupni cilj nam mora biti izraba vseh lokalnih možnosti v tesni navezi z regionalnim, državnim in globalnim razvojem. Zaplankanost je treba prerasti, prav tako meje krajevnih skupnosti in občin, saj nas največkrat delajo neprimerljive. Hladno v avgustu, nenadne otoplitve v novembru. Tudi sveti Martin je bil najbolj zadovoljen kot patron v obnovljeni Martinovi cerkvici v Valični vasi na martinovo nedeljo. Tradicija mladega vina in obložene mize vabijo prijatelje k druženju in modrovanju, ne glede na dnevne dogodke in vreme. Pa saj vemo -na Dolenjskem je lahko vsak dan praznik! Zupan Jernej www.studentskl-sarvU.ti POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje delovni čas: pon..1or..č8t.pet.:7.30-15.00 sreda:7.30-17.00 (odmor: 12.00-12.30) Svojim članom nudimo številne ugodnosti - napotnica ki vas med delom nezgodno zavaruje, - izdaja stolnih napotnic, - denarna pomoč v stiski, ^^^B - popusti pri: potovanjih, izobraževalnih tečajih, nakupu literature, športnih aktivnostih, koncertih prireditvah - obveščanje o nakazilih preko SMS-a in e-maHa - brezplačna številka za intormacije o nakazilih e-mail.grosuplje@5tudentski-servi5.si INTERVJU Z ZUPANOM JERNEJEM LAMPRETOM OBČINSKA UPRAVA IMA POMEMBNO VLOGO Občani Ivančnc Gorice so sc tudi na tokratnih volitvah odločili, da bo našo občino kot župan šc naprej vodil Jernej Lampret. O njegovih pogledih na volilno kampanjo in končni uspeh, malih provokacija!) ter delu, ki ga čaka v prihodnjih štirih letih, smo se na županovem domu pogovarjali teden dni po volitvah. Gostoljubno so nas sprejeli on in njegova družina in prijeten pogovor je stekel. Ste bili presenečeni, ko ste izvedeli, da ste že v prvem krogu zbrali dovolj glasov, da boste kot župan lahko delali Se naslednja štiri leta? "Delno sem presenečen, delno tudi ne. Od osem tisoč volilcev. kolikor približno jih je šlo na volišče, se li določen krog ljudi vedno dobrika in pravi: "Saj tc bomo volili!" To je recimo štiri tisoč volilcev, kar pomeni, da lahko pričakuješ tudi pozitiven uspeh. To pa je verjetno vsakdo izmed nas treh lahko pričakoval. Skratka: da in ne. Čeprav sem bil kar prepričan v svojo zmago zaradi tega, ker vem, da jc Občina Ivančna Gorica v prejšnjih letih dobro in uspešno delala. To ljudje vedo in znajo ceniti, za kar sem jim tudi hvaležen. Bil sem pozicijski kandidat, zalo sem kazal stvari, ki smo jih naredili in ne tistih, ki jih še bomo, kar jc naloga opozicije." Menite, da je bila vaša prednost ta, da ste župan že vse od ustanovitve občine? "Če gledamo po županskih kandidatih v slovenskem merilu, ki so že dalj časa župani, potem je to določena prednost ali pa tudi ne. Veliko županov je od začetka do danes že zapustilo županska mesta. Kar nekaj pa nas je tudi takih, ki smo zmagali že v tretje, in to celo v prvem krogu. O čisti prednosti ne moremo govoriti. Prednost je v tistem trenutku, ko človek počne, kar ljudje hočejo in je to tudi del programa. Leta 1994, ko smo začeli organizirali občino, nismo imeli začetega nobenega investicijskega programa v občini. Torej je Občina Grosuplje izredno mačehovsko ravnala z našim' območjem. Zdaj pa imamo veliko nastavkov za bodoči mandat." Katere naloge našo občino čakajo v prihodnjih štirih letih? "Občina ima nalogo, da komunalno in infrastrukturno ureja stvari tako, da se občani kolikor toliko dobro počutijo. To pomeni: izgradnja vodovodov - v teh časih jc civilizacijska nuja, da do vsakega kraja pride asfaltna cesta oziroma ustrezna povezava z lokalnimi okolji, naša naloga je tudi vzdrževanje vseh teh objektov. Izrednega pomena je tudi socialni del: ko ljudje nimajo dovolj denarja za plačilo najemnine v domu starejših občanov, delo na domu. V prvi vrsti so družbene dejavnosti - v občinskem proračunu "prednjači" otroško varstvo, ki ga občina plačuje skupaj s starši, nadstandardni del vzgo-jno-izobraževalnega dela šolstva, kul- tura, del zdravstva, skratka: za vse zavode, ki jih občina ustanovi, mora tudi poskrbeti. Zdaj je največja investicija v šolski in vzgojno-varstveni prostor. Do leta 2003 hočemo zgraditi šolo v Stični, s tem pa se bodo izboljšali tudi pogoji za srednjo šolo. V Višnji Gori smo šolo že zgradili. Gradimo vodovod Polževska planota, naslednji projekt jc stiski vodovod, ki ga bomo začeli spomladi. Vsepovsod pa imamo težave s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, predvsem s soglasji lastnikov. Dobro je, da z, avtocestnim programom nismo zavlačevali, kajti zdaj v državi zanj že primanjkuje denarja in vprašanje je, kdaj bo dolenjka zgrajena do konca. Če rečemo, da je bogata občina tista, kjer se gradijo velike hiše, je to lahko dvorezni meč. Po eni strani jc bogata, po drugi pa sc ljudje, ki živijo na tistem področju, prav zaradi lega lahko slabo počutijo oziroma jim nekdo jemlje določen delež tako v terciarnih dejavnostih kot šolstvu, otroškem varstvu itd. Za hitro priseljevanje mi praktično nimamo možnosti, da bi nudili pogoje, kot so otroško varslvo. šolstvo ipd. Naša bolj podeželska občina nudi posebno kakovosten bivalni prostor, zato je zdaj tudi cena zazidalnih zemljišč kar zrasla in ta dolenjski del je zelo zaželen za gradnjo." V svoji predstavitvi ste v prejšnji številki Klasja zapisali: "Mnogo lažje je kandidatom za občinske svetnike in kandidatom za župana, ki zaradi neznanja ali škodoželjnosti za boljši volilni uspeh prodajajo volilcem prazne obljube." Koga konkretno ste mislili s tem? "Nikogar nisem konkretno mislil s tem, mogoče pa tudi. Lahko je obljubljati, ampak ko spoznaš občinski proračun, ko vidiš, kako je tlelo zastavljeno, in veš, da je 85 odstolkov sredstev že namenjenih za razreševanje osnovnih stvari, ki jih zakonodaja žc sama po sebi prinaša, li ostane še 15 odstotkov denarja in iz tega naredi, karkoli hočeš. Danes ima vrednost kapital, kapitalist pa je njegov lastnik in vsak bo dobro preračunal, kam bo šel in zakaj. Občina bo lahko recimo zelo malo vplivala na vstop nekega gospodarskega subjekta v njen prostor. S tem je povezano tudi zaposlovanje. Ustvariti delovna mesta, pomeni na državni ravni, pripraviti tako zakonodajo in vse tako usmerjali, da bodo imeli lastniki in Irg delovne sile možnost, da se bo ustvarjala potreba po zaposlovanju." Mnogi vam očitajo, da ste na račun občinskega denarja letos nekoliko lobirali. Kaj pravite na te očitke? "Nobenega lobiranja ni bilo. Vse delo, ki smo ga opravili, je bilo v programu občinskega proračuna. Mogoče so se protikandidati le slabo počutili. Še posebej mislim na tiste, ki niso živeli s krajem. Nc govorim o kandidatih za župana, ampak širše. Kjer so ljudje živeli s krajem, vidijo, da se je vsepovsod veliko naredilo, imeli pa so tudi veliko možnosti, da se izkažejo. Mnogih, ki smo jih lahko našli na listah, jaz niti ne poznani in ne vem. kako oni mene poznajo." Če smo že ravno pri očitkih in pro-vokacijah. Dostikrat je slišati (tudi v sejni dvorani), da bi si občani želeli župana, ki bi bil le to. Vsi oziroma večina pa ve, da ste med drugim tudi ravnatelj na osnovni šoli v Šentvidu pri Stični, predsednik organizacijskega odbora Tabora pevskih zborov, nastopate tudi na gledališkem odru na Muljavi, povrhu vsega pa ste (udi navdušen športnik. Kaj pravite na to? "Ob tem bi vas vprašal: kdo se pri tem najbolj trudi? Verjetno jaz, ki v vse to vlagam svoj čas, in moja družina. Ljudje, ki vedo, da lahko to ali ono dobro opraviš, pridejo in te prosijo. Zdaj bo minilo žc 15 let, odkar sem predsednik Tabora pevskih zborov. To jc društvo, ki ima občne zbore, kjer sc ljudje odločajo, ali pošteno in dobro delamo. Nikoli ni prišlo do dileme, da bi bilo treba zamenjati predsednika. Mislim, da je županovo in ravnalcljevo delo dostikrat zelo podobno. Konec koncev se na obeh mestih srečujem z, vsemi interesnimi sferami. Ne vem, zakaj nekatere to moti. Poleg tega jih moti tudi to, da se ob napornem delu sproščam. Zakaj se nekdo, ki toliko in toliko let trdo dela, ne bi smel izkazati na kulturnem področju? Kako bi izgledalo, da si ne bi poiskal nekaj za dušo in telo - šport, delo v vinogradu? Ti očitki so močni in grdi za človeka, ki dela 24 ur na dan -nekaj za sebe, veliko pa tudi za skup-nosl. Mislim, da sem do zdaj tudi kot župan pošteno delal, tako pa je lahko bilo, ker imamo dobro občinsko upravo. Okoli sebe sem zbral strokovno usposobljene ljudi. Končno jc občinska uprava podaljšana roka župana, in če so tO strokovnjaki na svojih področjih, potem je županu veliko lažje. Župan podpisuje vse račune, pogodbe, odločbe Itd., vendar so za njim ljudje, ki jim zaupaš, 'lega se ljudje dostikrat ne zavedajo. Politike je pri mojem delu zelo malo - če vemo, da moramo zgraditi šolo, jo je treba pač zgraditi, če vemo, da moramo zgraditi vodovod, ga je treba zgraditi itd. Prav pa je, da imamo tako pozicijo kot opozicijo, ker je prav opozicija tista, ki kaže na napake in na to, da če bo prišlo do napake, se bo le-ta razkrila. To ima človek vedno pred seboj, kar je dobro. Moram reči, da smo v osmih letih bistvene stvari sprejemali skupaj. Lahko se zahvalim gospodu (iodeši za mnoge stvari, ki jih jc prispeval v pravnem pogledu: tO je gotovo dobro za ugled občine. Novemu občinskemu svetu bi zaželel, da bi delali kar sc da z roko v roki, pa tudi če včasih pade kakšna trda beseda - tega smo že navajeni." Kako usklajujete svoje delovne obveznosti z družinskim življenjem? "Ena od hčera hodi že v službo, druga končuje študij, tako da očeta potrebujeta bolj na daljavo. Dovolj je, da smo skupaj v mislih in da sc takrat, ko sc zberemo, pošteno pogovorimo. Ni več treba, da se vsak trenutek vidimo ali slišimo. Po mojem mnenju jc to bistveno za družino. Kar sc pa tiče materialnih dobrin, sem bil vedno človek skromnosti in preprostosti. Bolj kol dejstva, da sem dobil večino glasov v občini, sem bil vesel tega, da je v domačem kraju zame glasovala velika večina, kar pomeni, da me spoštujejo sosedje in prijatelji, skratka listi, ki me res dobro poznajo." Danes je nedelja, teden dni po volitvah. Se je v zadnjem mesecu pogosto zgodilo, da ste bili na ta dan doma? "Teh volitev nisem jemal kol ocenjevanje mojega dela zadnjih osem let, ampak gre za moje 55-lctno delo. Predvolilni čas ni tistih nekaj tednov pred volitvami. Gc sem odkrit, sem že razmišljal o tem, ali naj sploh kandidiram v tretje, a so vendarle pretehtali argumenti in prošnje za kandidaturo. Samo eno nedeljo smo imeli kampanjo: na trgu v Šentvidu smo točili vino iz mojega vinograda, zaigrali so harmonikarji, z. vsemi sem kramljal, tako da sc mi je zdelo kot v Cankarjevih časih." Takole je o svojem de stari/novi župan Jernej L je doslej odlično uspelo z. in drugačne potrebe obč šc tako sprte sosede in ljudi, potrebne pomoči, tudi uredništvo Klasja že v novem mandatu, lu govoril naš impret, ki mu adovoljiti take tnov, pomiriti poskrbeti za Vsekakor mu i uspešno delo Janja < Tmahen Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon 786lJ-4()(), 7869-401, c-mail: klaije.Caiopis@liol.net, interneC www.lvancnaieorica.si/kl^sjp Uredniški odbor: Andrej Agnič. glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Janja Omahen, Marjeta Glavan (lektori. Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verhič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom e. 3/9; Tisk: KOC MAN Grafika d.n.o.. Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN Volilni utrip v naši občini^ NEKATERI SO ZADOVOLJNI, DRUGI SI ŽELIJO SPREMEMD II Minil je dan D oziroma dan V - dan volitev. Volilei so 10. novembra s svojimi glasovi povedali, koga bi želeli za predsednika države, koga za župana in koga, da bo njihovo voljo zastopal v občinskem svetu ter svetu krajevne skupnosti. Vsekakor se večina še spomni, da je bila lisla nedelja lep sončen dan, in ko smo sc popoldne, polni delovne vneme, s Klasjcvim biografskim objektivom in diktafonom podali na lov za dogodivščinami na voliščih, smo srečali precej sprehajalcev, ki so se spoloma ustavili šc na volišču in opravili, kar jim narekuje njihova državljanska dolžnost in pravica. Najprej smo bili v Višnji Gori, kjer so nas v Mestni hiši pričakali Lojze Miklič, Leon Koricki in Mojca Travnik. Izvedeli smo, da jim različne glasovnice ne delajo posebnih preglavic, mogoče je malo neprijetno glede krajevnih volitev, saj sta bili v Mestni hiši dve volilni enoti in vsaka ima svojo listo. Zapletov menda ni bilo: "Do zdaj je ena sama gospa pozabila s seboj prinesti lisičk, a ni bilo težav, saj smo jo lahko identificirali na podlagi osebne izkaznice," je povedal namestnik predsednika volilnega odbora Lojze Miklič. Odpeljali smo se še na Muljavo in tam naleteli na podobno sestavo popoldanskega volilnega odbora kot v Višnji Gori, po spolu in razdelitvi dela namreč: tudi tam je gospodična - .lana Erjavec - v volilni imenik vpisovala prišleke, namestnik predsednika Franc Bradač je sprejemal volilce, Janez Zavodnik pa je delil glasovnice. Izvedeli smo, da jc do pol treh, ko smo sc pojavili pri njih, glasovalo že več kol polovica volilnih upravičencev. Pred kulturnim domom smo srečali Antona Erjavca, ki je povedal: "Na volišče grem zato, da ljudje tukaj ne sedijo zastonj. O rezultatih pa ne odločamo mi. ampak drugi - mislim, da malo pogoljufajo (na Muljavi sicer ne). Vedno glasujem za resne ljudi." Pot nas je vodila v Hrastov Dol, kjer nas jc pozdravila popolnoma moška zasedba volilnega odbora, ki si je nedeljsko popoldne krajšala z. glasbo. Ko smo že pomislili, da imajo tam povedal: "Eden je moj, drugi od mame. Ponavadi je šlo tako, da sem lahko glasoval tudi v njenem imenu, bomo videli, če bo tudi letos. Odločal se bom na podlagi tega, kakšno stanje je sedaj, kako so se stvari peljale v zadnjih letih. No, za moje pojme je bilo bolj klavrno. Bistvo politike je, da se na vsaka štiri leta stvari spremenijo in da ni ves čas vse enako." Tako nam jc Kaslelic nehote namignil, kako bo glasoval. Ker smo hoteli slišati še kakšno izjavo naših občanov in občank, smo v Dobu še nekoliko počakali, da bi se pojavil še kdo, a ga ni bilo. Očitno smo izbrali neprimerno uro. Odpeljali smo se v Šentvid h gasilskemu domu, a tudi tam nismo naleteli na posebno gnečo. Čakali smo na kakšno žensko, da bi izvedeli, kako se bo odločal nežnejši spol, a nismo imeli sreče. Tako smo bili moški monopol, so Tone Oven, Matjaž lutk in Boštjan Kastelic pojasnili, da so bile dopoldne v volilnem odboru pa same ženske. Tudi pri njih je potekalo glasovanje brez zapletov in težav. V Dobu smo pred gasilskim domom srečali Simona Kasteliea. ki je z dvema listkoma hitel na volišče. Ko smo začudeno vprašali, zakaj ima kar dva. je zelo veseli, ko se je tja pripeljal Marko Drcmclj iz, Pctrušnjc vasi. ki je dejal: "Redno se udeležujem volitev. Zadnja dva tedna sem zaradi tega pozorno spremljal predstavitve kandidatov in kandidatk. Nimam občutka, da bi recimo kdo v naši občini pritiskal na nas in v zadnjem trenutku želel pridobiti kakšen glas. Na lokalnih volitvah se mi ne zdi pomembno, iz katere stranke kdo prihaja, ampak koliko je kdo sposoben in pripravljen delati." Potem smo naš obhod kar zaključili in nestrpno pričakovali, kakšni bodo izidi volitev. Verjetno nismo bili edini. Po nastanku reportaže smo izvedeli, da menda v Višnji Gori le ni vse potekalo tako, kot bi moralo. V Mestni hiši, kjer sta bili dve volilni enoti, je prišlo do zamenjave glasovnic. Ker sta imela na koncu dva kandidata za člana sveta krajevne skupnosti enako število glasov, bodo 1. decembra, ko bo drugi krog volitev za predsednika oz. predsednico države. Višnjani izbirali še med njima. Janja < "hnahen Obveščamo vse občane, krajane in druge, da seje Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Izpostava Grosuplje, Kolodvorska 4 preselila v druge prostore, to je v prostore bivše SDK, službe družbenega knjigovodstva, ekspozitura Grosuplje, ki jc bila 1.1.2002 ukinjena. Davčna uprava ima prostore v pritličju, v visokem pritličju in prvem nadstropju stavbe na Kolodvorski 4. V pritličju stavbe je vložišče Davčne uprave, ki jc odprto za občane ves poslovni čas od ponedeljka do petka. Posamezni referati pa so za stranke dosegljivi samo v času uradnih ur, in sicer v: ponedeljek: od 8. do 11.30 in od 12. do 15. sreda: od 8. do 11.30 in od 12. do 16.30 petek: od 8. do 11.30 in od 12. do 14. S preselitvijo ima Davčna uprava tudi novo telefonsko centralo in za boljše komuniciranje z občani ima vsak referat tudi direktno klicno številko. Klicna številka hišne centrale je 781 85 10, številka faksa pa 781 85 26 in 786 44 52. Direktne klicne številke referatov so: Referat za skupne naloge: 781 85 11 Vložišče: 781 85 26 Referat za kontrolo, odmero in obračun davkov: 781 85 30 Referat za knjigovodstvo in izterjavo: 781 85 14 in 781 85 15 Referat za registracijo davčnih zavezancev: 781 85 21 Referat za odmero davka od premoženja, od dohodkov iz kmetijske dejavnosti in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: 78 i 85 L9 in 781 85 20 Referat za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, prispevki za socialno varnost za s.p. in zaposlene pri s.p. ter prostovoljno in invalidsko zavarovanje: 781 85 16, 781 85 17 in 781 85 18. Davčno knjigovodstvo in izterjava: 781 85 27, 781 85 23 in 781 85 24 Referat za odmero davka na promet nepremičnin, na dediščine in darila, od motornih vozil, od dobička iz kapitala in od dohodkov iz premoženja: 781 85 22 Referat za odmero dohodnine: 781 85 28 in 781 85 33 Po pooblastilu direktorja vodja izpostave: Anton Žitnik Občini Ivančna Gorica Policijski postaji Grosuplje PROTEST Svet krajevne skupnosti Krka ter organizacije civilne družbe: turistično, kulturno, gasilsko društvo, lovska družina in društvo harmonikarjev Krka so na svojih zasedanjih razpravljali o varnostnih razmerah na področju KS Krka. Ugotovljeno je bilo, na osnovi številnih podatkov in dejstev o kriminalnih prekrških, storjenih v zadnjem času na področju KS Krka, da so občani vse bolj ogroženi in tarče kraj, motenja in različnih materialnih poškodb imovine. Po ukinitvi operativne policijske postaje v Ivančni Gorici s preselitvijo v 18 km oddaljeno Grosuplje je še manj možnosti za hitre policijske akcije. Večina prijavljenih primerov (veliko je tudi neprijavljenih) je kljub naporom policije ostala nerešenih. Tako stanje le še povečuje nezaupanje občanov v organe pregona. Zaenkrat res na gre za atraktivne primere, toda majhni prekrški lahko prerastejo v večje in morda tudi bolj usodne. Zato sprašujemo naslovnike protesta, ali sc mora res zgodili kaj usodnega, da se zadeve prično reševati. PROSIMO IN ZAHTEVAMO: 1. da organi pregona v prihodnje posvetijo več pozornosti varnostnim razmeram na območju KS Krka ter z več osebja poiščejo prestopnike kršitev, 2. da občina predlaga pristojnim organom, da obnovijo operativno policijsko postajo v Ivančni Gorici v obsegu in z nalogami, kot jih je imela pred nekaj leti. Prosimo za razumevanje in ugodno rešitev naših zahtev! Lep pozdrav! Krajevna skupnost Krka Turistično društvo. Prostovoljno gasilsko društvo. Lovska družina, Društvo harmonikarjev. Kulturno društvo KRKA Območna obrtna zbornica Grosuplje Ob Grosupeljščici 1/b 1290 Grosuplje objavlja prosto delovno mesto IZVRŠNEGA SEKRETARJA 00Z GROSUPLJE Od kandidatov pričakujemo: • višjo ali srednjo strokovno izobrazbo pravne ali upravno-organizaeijske smeri, • 5 let delovnih izkušenj z višjo izobrazbo oziroma 8 let s srednjo izobrazbo na podobnem delovnem mestu, • poznavanje dela z računalnikom (Word, Exeel, elektronsko poslovanje, uporaba tnterneta), • poznavanje predpisov s področja obrti in gospodarstva, natančnost pri delu in ustrezne organizacijske sposobnosti. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim preizkusnim delom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh od dneva objave. Prijave pošljite na naslov: Območna obrtna zbornica Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1/b. 1290 Grosuplje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa o izbiri kandidata. Skupni rezultat glasovanja za župana občine Ivančna Gorica Dobili smo novega starega župana 1. Jernej LAMPRET je dobil 2. Milena VRHOVEC Je dobila 3. Matjaž BAVDEŽ je dobil 4 357 glasov ali 56,19 % I 905 glasov ali 24,57 % 1 492 glasov ali 19,24% Za župane je glasovalo 7 051 volivcev. Veljavnih glasov jc bilo 7 701, 250 glasovnic pa je bilo neveljavnih. N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OO Ivančna Gorica www.nsi.si VELIKI USPEH NOVE SLOVENIJE NA LOKALNIH VOLITVAH Po malo več kot enoletnem delu občinskega odbora N.Si v naši občini je Nova Slovenija prehitela dve stranki, ki v našem okolju delujeta vse od ustanovitve občine. To vsekakor lahko štejemo za veliki uspeh. Vsem našim volilcem in volilkam se zato ZAHVALJUJEMO za podporo. Trije sedeži v občinskem svetu so dobra popotnica za naslednje lokalne volitve, o katerih razmišljamo že danes. Dragi člani in simpatizerji, prepričani ste lahko, da vas ne bomo razočarali. Tako kot smo obljubili, bo naš slogan PRIHAJAMO OD LJUDI ZARADI LJUDI v naših srcih odmeval ves mandat. Zato si tudi upamo napovedati, da bomo rezultat letošnjih volitev čez štiri leta še izboljšali. Za nas se lokalne volitve 2006 začenjajo že sedaj. Do takrat vas bomo sproti obveščali o našem delu v občinskem svetu. Se pa seveda priporočamo za vse pobude, želje in ideje, ki nam jih lahko sporočite na elektronski naslov oziroma GSM-številko. Slednja je za vas na voljo ves čas. Naj še enkrat ponovim: Prijazen pozdrav, HVALA ZA ZAUPANJE. Andrej Sekirnik svetnik in predsednik OO N.Si Ivančna Gorica email: ivanena-goricaf« nsi.si GSM: 040/728-176 Na letošnjih lokalnih volitvah ste mi kot kandidatki za županjo občine Ivančna Gorica namenili 1905 glasov, kar pomeni, da je zame glasoval vsak četrti volilec. ■ Vsem, ki ste glasovali zame, se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Kot občinska svetnica, izvoljena na listi Slovenske ljudske stranke, pa se bom v okviru možnosti trudila za dobro vseh občanov v naslednjih štirih letih. Milena Vrhovec Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Ivančna Gorica, se zahvaljuje vsem svojim volilcem za zaupanje, ki ste ga izkazali naši stranki na lokalnih volitvah. Svetniki naše stranke se bodo trudili, da ga bodo upravičili. Predsednik OO SLS Ivančna Gorica Cveto Zupančič LDS Spoštovane občanke in občani občine Ivančna Gorica! Občinski odbor LDS IVANČNA GORICA se vsem občankam in občanom, ki ste dali v nedeljo, 10. novembra 2002, svoj glas tako našemu županskemu kandidatu Matjažu Bavdežu kot kandidatkam in kandidatom za občinski svet na listi LDS, iskreno zahvaljuje za Vaše priznanje in zaupanje. V veliko veselje nam je, da smo z Vašimi glasovi dosegli tako velik uspeh, saj smo v 21 -članski OS dobili 3 svetnice in 3 svetnike in skupaj prejeli 2060 glasov, kar 1000 več kot v prejšnjem mandatu, kar predstavlja več kot 61% boljši volilni izid kot pred štirimi leti. Še posebej smo zadovoljni, ker je v občinski svet prišla svetnica iz KS Krka; ta krajevna skupnost do sedaj v njem ni imela svojega predstavnika. Vaše zaupanje je naša obveza, da bomo še naprej delali konstruktivno, za dobro nas vseh, in da sc bomo na vseh področjih zavzemali, da se čim bolj približamo razvoju sosednjih občin Grosuplje in Trebnje. Obljubljamo, da Vas bomo o našem delu sproti obveščali. Se enkrat hvala za Vaše zaupanje! OO LDS Ivančna Gorica Sonja Maravič, predsednica Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana oddelek za kmetijsko svetovanje IvančnaGoriea UVEDBA SISTEMA HACCP V KMETIJSKO PRIDELAVO (rastlinska pridelava) Z novim letom morajo vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili, uskladiti svojo dejavnost glede pogojev za zagotavljane ustreznosti živil v skladu z zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in vsemi izvršilnimi predpisi, ki se nanašajo na zakon.Notranji nadzor nad pridelanimi živili so dolžni opravljati vsi pridelovalci hrane po osnovah HACCP sistema. Kaj je HACCP ? HACCP pomeni Analizo tveganja kritičnih kontrolnih točk, ki se je v veliki meri začela uveljavljati v Ameriki po letu 1985, v Evropi pa po sprejetju evropske direktive EEC 93/43 po letu 1993. Z vstopom v EU bomo dolžni prevzeti to direktivo tudi mi in zagotoviti določitev kritičnih kontrolnih točk (KKT) v procesu pridelave hrane. Proizvodnja hrane je občutljivo področje, saj surovine in potem končni izdelek zahtevajo pravilno ravnanje, da ohranijo karakteristike, ki so kakovostne in varne za potrošnika. Zato je bil že v letu 2000 sprejet zakon, ki ureja nadzor nad kakovostjo živil, in sicer ZAKON O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI (Ur. 1. št. 52 z dne 13. 6. 2000). Zakon predpisuje med drugim: • potrebne pogoje za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil, • Pogoje za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, • nadzor nad živili in izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili, • uradni zdravstveni nadzor nad uvozom živil in izdelkov ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili in druge. To so predpisi, ki se močno dotikajo tudi pridelovalcev hrane rastlinskega in živalskega izvora, torej kmetov. V okviru zakona je predviden notranji nadzor nad pridelavo, ki mora biti narejen na osnovi HACCP-sistema. Na osnovi HACCP sistema je treba identificirati možna tveganja v procesu pridelave pridelka. Najbolj pogosta tveganja, ki nastajajo v procesu pridelave surovine do izdelave končnega izdelka, razdelimo v naslednje skupine: • biološka (patogeni mikroorganizmi, kot so Clostridium butulinum, Salmonella, E. coli itd... • kemična : ostanki pesticidov, težkih kovin, topil in veterinarskih zdravil, nedovoljeni adi-tivi, ostanki čistil, alergeni.... • fizikalna : kovinski delci, steklo, kamni, les, iztrebki glodalcev Za rastlinsko pridelavo (krompir, zelenjava, sadje ) so v ospredju kemična tveganja. To so predvsem ostanki pesticidov in gnojenje. Za preprečevanje in zmanjševanje teh tveganj ima HACCP-sistem dve orodji, in sicer osnovni program in HACCP-študijo, katere rezultat so kritične kontrolne točke. Osnovni program pri pridelavi temelji na dobri pridelovalni praksi, kar pomeni upoštevanje meril za dobro kmetijsko prakso pri varstvu rastlin in pri gnojenju, upoštevanje smernic za integrirano pridelavo vrtnin in meril, da pridelke prideluje kot dober gospodar, temelji pa tudi na dobri higienski praksi, ki predpisuje higieno osebja, opreme, materialov, metod in okolja, v katerem poteka proces pridelave pridelka, kar pride še posebej v poštev na kmetijah, ki dodelujejo pridelke rastlinskega izvora (pakirajo, kisajo, sušijo itd.). Primer HACCP-študije za rastlinsko pridelavo Osnova za določitev kritičnih kontrolnih točk (KKT) je identifikacija vhodnih materialov in posameznih ukrepov pri pridelavi. V pridelavi krompirja so to: • semena in sadike - tretiranje semena in sadik proti talnim škodljivcem in glivam, • gnojenje - količina uporabljenih mineralnih gnojil, • varstvo nasadov - vrsta fitofar-macevtskega sredstva (odmerek/ha) in datum zadnje uporabe FFS pred spravilom pridelka. Določitev in vrednotenje tveganj lahko naredimo tako, da ocenimo pogostnost pojavijana (1 - najmanj pogosto do 5 - najbolj pogosto), da se oceni posledice tveganja (1- najmanj resne do 5 - najbolj resne) in težavnost odkrivanja (najlaže odkrito - 1 najteže odkrito - 5). V pridelavi zelenjave, sadja in krompirja je pri gnojenju in varstvu rastlin težko določati ostanke -ocena 5, pogostnost pojavljanja je različna od pridelovalca do pridelovalca inje lahko 1, problematične pa so lahko zopet posledice, kjer zato za ostanke FFS kot za nitrate lahko damo oceno za obe tveganji po 5. In če zmnožimo AxBxC, dobimo št. 25, kar pomeni, da je kontrolne točke treba podrobno analizirati in izločiti oz. zmanjšati možna tveganja. Podrobna analiza kritičnih kontrolnih točk nam pokaže KKT pri gnojenju in pri varstvu rastlin. Za podrobnejšo analizo teh dveh točk pa naj bi pridelovalci pridelkov rastlinskega izvora zagotovili, da svoje pridelke pridelujejo v skladu s predpisanimi tehnologijami: • gnojenje: • pridelava pridelkov po priporočenih tehnologijah • redna kontrola rodovitnosti tal (na 5 let) • gnojenje z dušičnimi gnojili, prilagojeno potrebam rastlin (osnova ■ odvzemu hranila s pridelkom) • upoštevanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju in upoštevanje uredbe o mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z živinskimi gnojili: P205 120 kg/leto, K20 300 kg/leto, dušik iz živinskih gnojil največ 170 kg/leto Kontrola KKT: kontrola evidence: Količina in vrsta uporabljenih mineralnih gnojil pri pridelavi, kontrola na ostanke nitratov v pridelkih, redna kotrola rodovitnosti tal • varstvo rastlin: • upoštevanje priporočenih tehnologij pridelave (smernice za IP vrtnin in krompirja) • upoštevanje dobre kmetijske prakse iz varstva rastlin • pridobivanje ustrezne strokovne izobrazbe za izvajanje ukrepov iz varstva rastlin • evidentiranje vseh narejenih ukrepov v zvezi z varstvom rastlin in dosledno upoštevanje karence. Kontrola KKT: analiza pridelkov na ostanke pesticidov, kontrola evidence: Vrsta in količina uporabljenih sredstev za varstvo rastlin. Povzeto po KGZ Kranj (M.Kalan, univ.dipl.ing.) Priredila Irma Lekan Razstava pasemskih malih živali Društvo gojiteljev pasemskih malih živali je v kulturnem domu v Ivančni Gorici priredilo peto društveno razstavo, ki je potekala v soboto, 16., in nedeljo, 17. novembra. Za prireditelje je to žc pravi mali jubilej. Na razstavi oziroma tekmovanju so sodelovale tako pernate kot nepernate živali. Predstavniki slednjih so bili kunci, ki so se delili na mnogo podvrst. Med pernatimi pa so se najbolj šopirili pisani petelini ter njihove družice kokoši. S svojim žvrgolenjem so nase opozarjale ptice pevke. Zanimive so bile predvsem zaradi živopisanih barv. Videli pa smo lahko tudi predstavnike golobov. Za člane društva je ta vsakoletna razstava pomemben dogodek. Tu je namreč ocenjeno celoletno delo, zaključi se rej na sezona ter začne priprava na novo, uspešni gojitelji pa se imajo možnost udeležiti nadaljnjih tekmovanj - razstav na državnem nivoju. Prireditelji vabijo vse, ki si želijo pridobiti izkušnje za gojenje malih živali, naj se jim pridružijo in tako obogatijo bodoče razstave. Člani društva pa obljubljajo še zanimivejšo in bogatejšo razstavo prihodnje leto. Sponzorji prireditve so bili: Radio Zeleni val, Občina in Krajevna skupnost Ivančna Gorica, Veterinarska ambulanta Buha iz Grosuplja, KZ Stična, Farma Stična, Tovarna baterij Zmaj ter Mizarstvo Jože Robek s.p. Maja in Miha STRAN MIKLAVŽ.......ADVENT...... BOŽIČNO - NOVOLETNI ČAS Čas pričakovanj, drobnih pozornosti, zahval, voščil Glasil« Klasje kar samo ponuja možnost, da sočloveku sporočimo tisto, česar si osebno ne upamo, ne moremo ali nočemo. Bližajo se najlepši prazniki, ki pa jih na žalost doživljamo drugače kot nekoč. Manjka nam prave človeške topline, preproste hvaležnosti in hlastamo po velikih darilih, ki nam ne dajo spali. Na koneu nam ponavadi ne uspe in je namen lahko zgrešen. Ne morem mimo tega sporočila, ker čutim, da smo vsi dolžni duhovno obogatiti svet, vsak po svojih sposobnostih. .Samo upati si je treba. Marsikomu to zveni kot pridiga, nič hudega. Nekatere duše bodo ostale prazne, drugi pa si prizadevamo, da si čustva priznamo. Veliko pomeni človeku, če ga poslušaš, z njim jočeš ali pa se sme-ješ. Ne privoščimo mu slabega, ne zavidajmo mu dobrega. Se je čas -in nikoli ni prepozno popraviti nekaj, kar smo zgrešili ali če smo koga prizadeli. Smo samo navadni ljudje z velikimi željami in manjšimi možnostmi. Zavedam se, da mnoge žene, matere in delavke nimamo časa, pa si kljub temu še najdemo čas za stvari, ki jih imamo rade. Osebno imam rada ljudi, njihove dobre in slabe stvari. Od njih, njihovih napak in uspehov se učim, se obvladujem in si dopovedujem, da je na svetu vendarle lepo. Ni kriv čas, krivi smo sami. Premalo se potrudimo, pa je to čisto lahko. Zdržali bomo vse pritiske, če borno drug drugega upoštevali in spoštovali. Verjemimo v dobroto soljudi in iščimo napake najprej pri sebi. Lažje borno živeli in se veselili jutrišnjega dne in prihodnjega leta. Težave so, vendar si jih s samovzgojo lahko omilimo. Naj te vrstice ne bodo nikomur v napoto, ker so resnične in od srca. Pa vesele in blagoslovljene praznike vsem ljudem dobre volje. Jana Zurga SLOVESNOST OB 59. OBLETNICI BITKE NA VELIKI ILOVI GORI V soboto, 19. oktobra, smo se ob 59. obletnici bitke na Veliki Ilovi Gori zbrali vsi, ki še vedno visoko cenimo delo in ideje borcev ter aktivistov OF. Na tokratni tradicionalni slovesnosti pri spomeniku padlim borcem, ki smo jo pripravili člani Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Grosuplje in Krajevna organizacija ZZB Grosuplje ter Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, jc zbrane pozdravil grosupeljski župan Janez Lesjak, slavnostni govornik pa je bil predsedniški kandidat ZLSD dr. Lev Kreft. Janez Lesjak je spregovoril o poli, ki smo jo Slovenci prehodili od časov skupne države Jugoslavije do zdaj, ko govorimo o vstopanju v NATO. Med drugim je povedal, da smo se v nekdanji Jugoslaviji iz naroda hlapcev razvili v svobodno, prepoznavno in napredno skupnost. Takratni koncept obrambe se je razvil pod skupnim vodstvom in je bil namen- jen skupnemu cilju. Pred 12 leti pa smo se po Lesjakovem mnenju prav odločili, ko smo hoteli samostojnost, čeprav je bil za to potreben boj. Zdaj imamo svobodo, samostojnost, gospodarstvo, vizijo, ni pa več sanj. "Ukinjamo obvezen nabor, to je narobe. Vsak bi moral nekaj časa posvetiti služenju domovini, tako se razvijajo tudi patriotska čustva," je dejal župan Lesjak in dodal: "Tujce sprašujemo, koliko bo stalo, da nas bodo branili. Kdaj v zgodovini so nas že branili?" Dr. Lev Kreft pa je uvodoma spregovoril o dogodkih med drugo svetovno vojno in nadaljeval: "Ko danes nekateri ljudje pri nas s kalkulatorjem v roki ugibajo, ali bi utegnila pasti kaka žrtev manj, če bi se vsi skupaj potuhnili in čakali, da nas izpod fašizma in nacizma rešijo drugi, pozabijo všteti v računico, da je bilo že v drugi svetovni vojni najbolj prizadeto civilno prebivalstvo in da je bila najboljša možnost preživetja boj." Potem je poudaril, da bi Slovenija morala stopiti v zvezo NATO in prevzeti del svoje odgovornosti za mirovne operacije, ki jih bo ta zveza prevzela s podporo Organizacije združenih narodov, ter pripomnil: "Podpiram pobudo o patriotski vzgoji, in sicer tako, ki bo zasnovana na tradicijah narodnoosvobodilne partizanske tovarišije in boja za samostojno in neodvisno Slovenijo." V prijetnem kulturnem programu, ki gaje povezovala Tadeja Anžlovar, so nastopili: Moški pevski zbor KD Vokal z zborovodjem Primožem Cedilnikom, Učenci OS Louisa Adamiča Grosuplje in trobilni kvartet Chorus. Po slovesnosti pri spomeniku pa se je druženje nadaljevalo v središču vasi. Območno združenje borcev in udeležencev NOB Grosuplje Obiskali smo naše 90-letnike Članice Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica smo obiskale gospoda Franca Katarja, kije le dni praznoval svoj častitljivi jubilej - ')() tel. Našle smo ga v domačem okolju, nasmejanega in dobre volje, pevsko navdahnjenega, polnega humorja; skratka, zanimalo ga je prav vse. Bilo nam je prijetno pokramljati in nazdraviti z njim ter mu zaželeli vse naj...naj... Pred meseci pa smo obiskale tudi zakonca llovar s Škrjanč. Oče Ignacij sc kljub težkemu delu, ki ga je spremljalo vse življenje, in težavam zaradi padca, dobro počuti. Bil je zelo zgovoren in vesel obiska, in ne boste verjeli: njegov spomin seže vseh 90 let nazaj. Zal pa njegova žena Karoli-na nima te sreče, saj jo je težka bolezen prikovala na posteljo. Oba pa imata to srečo, da jima ni treba v dom onemoglih, saj zanju vzorno in lepo skrbi njuna hči Magda, ki pravi:"Če imaš starše rad, ti ni težko skrbeti zanje." Lojzka Sever KOMENTAR Z DRUGE STRANI GLASILA V letošnji osmi številki Klasja lahko na drugi strani prebiramo zanimivo modrovanje: "Mostovi povezujejo in gradijo prijateljstva. 7. veseljem smo se dogovarjali, da se zaradi slabega slanja interventno zgradi nov most čez Krko v Zagradcu. To je izjemnega pomena za veliko ljudi in cestni promet v Suhi krajini..." In se nadaljuje: "...in da bomo imeli priložnost že v prihodnjem letu uporabljati objekt, zgrajen po sodobnih standardih.1' Vse se lepo sliši in prav je lako. seveda pa le za bralca, ki ne pozna tegob dovoza na fužinski most v Zagrađen; ta je edina povezava lega predela Suhe krajine s svetom in občinskim središčem, in je sestavni kompleks državne ceste in ne občinske R 3-649, ki povezuje, žal še z makadamsko podlago z udarnimi jamami na R 3-648, Žvirčc - dobrepoljsko dolino ali proti Dvoru. Fužinski most, ki se sedaj z ogromnimi stroški prenavlja na isti lokaciji pa je se projekcij i (iz lela 1X57), z idejami takratnega naprednega veljaka dr. Ignacija Žitnika iz Fužin, inje služil za takratne prometne volovske povezave, po delno rimski trasi, ko so se Suhokranjci iz bistre reke Krke oskrbovali s prepotrehnim virom za preživetje, kakor je v svoji kroniki "Hude nadloge z vodo v Suhi Krajini" leta gospodovega 1S24 po Valvasorju zapisal struški župnik llinič (Slovenec, 29.7.1942). Iako se na OD FUSARJA DO OBRTNIKA LICENCA, ZDRAVNIŠKI PREGLED IN POLICIJSKA KONTROLA Vprašanje: Pred nedavnim me je ustavila prometna policijska kontrola in od mene med drugim zahtevala tudi zdravniško potrdilo. 'Zanima me, ali sem dolžan to imeti s seboj oz. ali je ludi la dokument oz. potrdilo o zdravniškem pregledu treba pokazati policistu. Ob tem hi še vprašal, na koliko časa moramo vozniki tovornjakov sploh opravljata! zdravniški pregled. Odgovor: Od vas prometna kontrola lahko zahteva licenco, pogodbo o zaposlitvi, če niste lastnik tovornjaka, ali potrdilo delodajalca, da ste zaposleni pri njem, vendar ti dokumenti ne smejo biti starejši od šestih mesecev. Periodični zdravniški pregledi pa se morajo opraviti vsako leto in potrdilo o zdravniškem pregledu je shranjeno na sedežu firme. Zato tega dokumneta niste dolžni voziti s seboj in ga tudi ne dati na vpogled ob morebitni policijski kontroli. DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO IN OBRTNO DOVOLJENJE Vprašanje: Ze nekaj lel imam firmo (družbo z omejeno odgovornostjo) in registriranih veliko različnih dejavnosti. Pred kratkim pa sem imel inšpekcijsko kontrolo, ki me je spraševala po obrtnem dovoljenju za dejavnost, ki jo tudi opravljam v okviru d.(>.<>., ta pa je ojsel tisk in računalniška priprava za tisk. Zanima me, kaj je zdaj tO, saj me ob registraciji ni nihče opozoril na to, da moram imeti tudi obrtno dovoljenje. Odgovor: Odgovorila vam bom malce bolj obširno, ker je takih, ki imajo podoben problem kot vi, še veliko, vendar zanj ne vedo, dokler ne pride naokoli inšpektor. Nepoznavanje zakonodaje pa ni razlog za morebitne sankcije. Zelo obširna Standardna klasifikacija dejavnosti, objavljena v Uradnem listu leta 1994. s spremembami in dopolnitvami leta 1999 in 2002, vsebuje spisek vseh dejavnosti, ki se lahko opravljajo v R Sloveniji. Od tega je nekaj malega obrtnih dejavnosti in prav tako obrti podobnih dejavnosti, za katere se zahteva obrtno dovoljenje. In če je v registraciji firme navedena katera od teh, ste dolžni pridobiti obrtno dovoljenje že ob začetku poslovanja, po predhodnem izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Če pa bi bila registracija vaše firme datirana pred d. 3. 1995, bi za opravljanje obrtne ali obrti podobne dejavnosti morali prejeti obrtno dovoljenje po uradni dolžnosti. Torej, za dejavnost olset tisk in računalniška priprava za tisk. ki štejeta med obrti podobne dejavnosti, ste dolžni pridobiti obrtno dovoljenje po predhodnem izpolnjevanju izobrazbenih pogojev, preizkusu znanja ali zaposlitvi osebe z ustrezno izobrazbo, in to za nedoločen čas. V najino veliko veselje sva smela z našimi slovenskimi prijatelji v samostanu Stična praznovati svojo zlato poroko in bi se rada še enkrat prisrčno zahvalila za vse dobre želje in lepa darila. V prijateljski povezanosti! Stična. 26.10.2002 Vaša Hubert in Ingehorg Patzelt današnji lokaciji temu mostu nikakor ne more pripisovati, da ustreza sodobnim Standardom in varnosti cestnega prometa. Do tega objekta pripelje državna cesta skozi pravi zamašek - lijak skozi Fužine, in to po zelo strmemu klancu, kai je nedopustno tako z vidika prometne varnosti kol skrbi za prebivalce Fužin. Na leni odseku sc ne moreta srečali niti osebni vozili, kaj šele avtobusi, ki vsak dan prevažajo šoloobvezne otroke v Stično. Za razrešitev tako perečega fužinskega problema, bi morala lokalna uprava kol dober gospodar predlagati lastniku in upravljalen te ceste. Direkciji RS za ceste. Tržaška 19 v Ljubljani, s katerim so se že "veselo dogovarjali", da se zgradi varen most. ki bo povezoval ljudi Suhe Krajine z ostalim svetom. Najbolje, da bi tO storili na lokaciji, ki naj bi potekala od bencinskega servisa v Zagradcu preko Krke ali pa vzhodno od cerkve preko reke. Tak most bi bil prava projekcija za zdajšnje in prihodnje uporabnike v pi ometu. lak je moj predlog za dobro temu delu ivanške občine: mislim, da bi mu v prvi vrsti morala prisluhniti lokalna skupnost in tako projekcijo peljati vse do državne realizacije. To je optimalno racionalna pobuda za reševanje lokalnih vitalnih interesov pri izgradnji mostov, ki naj bi povezovali in gradili lepši jutri, lepšo prihodnost tudi nam Suhokranjccm na desnem bregu Krke. Milan Mutni STRAN 14 VISNJANOV V DOMU STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE Staro opuščeno visoko šolsko poslopje sredi Višnje Gore sameva. Govorilo se je, da bo v njem podružnica Doma starejših občanov Grosuplje, "potem pa vse tiho je bilo..." Tudi glede drugih praznih velikih poslopij v našem kraju se nič ne premakne: grad Podsmreka, poslopje nekdanje tovarne Iskra, stara Serkovina itd. Okoličani menijo, da je Višnja Gora zacoprana. Nič ji ne uspeva, le neurejen zoprni promet po dolini pod njo narašča in narašča. Od 5. septembra 2002 dalje pa še vsa neznosna gradbena ropotija ob obnavljanju polovice avtoceste, gradnji novega podvoza itd. Da ne bo preveč jamranja, pohitimo v mislih raje v Dom starejših občanov Grosuplje. Tu bomo našli kar 14 Višnjanov. Prve naj bodo na vrsti štiri pomembne kuharice Višn-janke: Karla Šadl, njena starejša hči Nataša Mehlc in mlajša Maja Šadl. Zelo se razveselimo oskrbovanci Doma tudi potrpežljive Marije Perko. Sedaj pa kar k naštevanju desetih Višnjanov v Domu starejših občanov v Domu Grosuplje. Naj začnem pri najnovejši stanovalki našega Doma: 7.11.2002 je bila tu sprejeta Jožefa Erjavec, 93 let, upokojena nekdanja učiteljica in ravnateljica višenjske osemletke. Takoj naslednji dan se je Že pomešala med pevke, prav nič obupana: "Sem zelo prilagodljiva," mi je dejala. Ko hitim nadstropje niže, vedno zagledam našega nekdanjega pritrkovalca Viktorja Meso-jednika, ki sedi na vozičku, najraje pred velikim zrcalom v veži. S prstom pokaže Viktorja in pravi: "To je pa moj prijatelj." Blizu njega vedno sedi živahni Višnjan Tone Zaje, z njim se vedno pozdraviva z dvigom roke. Naša Pavelca Pajk je tudi živahna. Včasih jo obiščem v sobi na vrhu, kjer imajo poševne strope. V njenem nadstropju prebiva Višnjanka Minka Stepic (Knebčeva), s katero imava to srečo, da si sediva nasproti pri mizi v jedilnici. Nasproti nje ima sobo nekdanja višenjska lepotica Marica Bašar, ki leži v bolniškem oddelku zgoraj. Dve sobi naprej od moje v prvem nadstropju prebiva ponesrečena Katarina Erjavec (nekdaj Bačnikova Tina iz Kriške vasi), ki je bila takoj po vojni tajnica tedanjega Ljudskega odbora Kriška vas v Višnji Gori. No, sama sem bila sprejeta v Dom starejših občanov Grosuplje 18.10.2002 po šesti prošnji kot višenjska begunka pred težkim prometom. Začasno živim v sobi s sostanovalko, pevko in ljudsko pripovcdovalko (piše tudi v Dolenjski list). Po duši se ujemava, po telesu pa ne: ona, močna, bi imela rada noč in dan odprta vrata na balkon in ves dan posluša radio Sraka Novo mesto, jaz pa najraje prisluškujem tišini. Spoštovani bralci, recite, če ni življenje zanimivo. Mihaela Jarc - Zaje ZAPIS O ARTIZI VASI Izvor imen okoliških vasi in krajev je večinoma lahko razložljiv, saj so imena v glavnem ledinska in se nanašajo na zemljišče, kakršno je bilo. ko je naselje nastajalo. Čcšn-jice, Dob, Podsmreka, Vir in druge vasi so dobile ime po drevesih češnje, hrasta, smreke ali pa po kakšni posebnosti, kot je npr. izvir vode. Drugače pa je z Artižo vasjo. Njenega imena ni mogoče obravnavati na ta način. Ustno izročilo, ki ga je slišal pisatelj Josip Jurčič in ga tudi zapisal, pravi, da se naselje imenuje po vojskovodju Artulju. Tako je zapisano tudi v Krajevnem leksikonu Dravske banovine. "Virsko mesto" naj bi branil knez Metenaj; tako pravi legenda, tako je zapisal tudi Josip Jurčič. Oblegal in tudi uničil pa ga je vojskovodja Artulja. Po končanih bojih sta se poveljnika s preostalimi vojaki umaknila vsak na svojo stran. Artulja je šel na jug in ustanovil Artižo vas. Metenaj pa se je umaknil proti severu v hribe nad Stično, kjer je nastalo naselje, ki se po njem imenuje Metnaj. Zgodbica nima nikakršne zgodovinske osnove, pač pa je mogoče sklepati, kako je nastalo ime Artiža vas, iz dokumentov stiškega arhiva. Pater J. M.Grebene v svoji knjigi Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135 pove, da je Artiža vas prvič izpričana leta 1190 v neki listini, ki jo hrani državni arhiv Slovenije v Ljubljani. V njej je navedeno, da stiski samostan deloma kupi. deloma pa dobi v dar Artižo vas kot fevd Krške škofije (Krka na Koroškem). Vas sicer stane 100 rcin-skih mark, vendar jo je Stična dobila za 60 mark, ostalo pa je bilo darilo krškega škofa. Vas se je z nemškim vpisom tedaj imenovala Hartvvidigsdorf (torej po nekem Hartvidiku), bila pa je last Poppa de Albecka, brata krškega škofa Ditricha. Poppo d' Albeck se je nameraval udeležiti križarske vojske, za to pa je potreboval denar. To križarsko odpravo so za razliko od prejšnjih pretežno sestavljali vitezi in plemiči višjih stopenj, vsak pa se je moral oskrbeti z denarjem in vsem potrebnim za dve leti. Poppo je torej prodal Artižo vas svojemu bratu, krškemu škofu, za sto reinskih mark, dogovorila pa sta se, da bo Poppo dobil vas nazaj, če se srečno vrne z vojnega pohoda. Poppo d' Albeck se zadnjič omenja v neki listini, kjer nastopa kot priča v neki zadevi 25. junija 1189. S križarskega pohoda se očitno ni vrnil. Znano je, da je ta pohod klavrno propadel, čeprav so ga pripravljali bolj skrbno kot prejšnje. Zanimivo je, kako razkosana so bila zemljišča in razdeljena med posamezne fevdalce. Od kod Poppo-vo lastništvo neke vasi daleč od kraja njegovega bivanja? Izpričano je, da je imel krški škof v lasti še nekaj vasi, npr. Zagorico pri Biču, Škofije pa ima sploh svoje ime po prvotnih lastnikih - škofih. Verjetno gre v teh primerih za zaostale fevdne lastniške odnose še iz časov Eme Koroške -Sv.Eme, ki je imela v svoji lasti med drugim tudi velik del Dolenjske. Sv. Ema je ustanoviteljica krškega samostana, ki so ga pozneje spremenili v škofijo. Po navedeni kupoprodaji je Artiža vas ostala ves čas v lasti stiškega samostana, le da je prišlo do spremembe imena, kajti v poznejših urbarjih jc navedeno ime "Ervvis-chendorf. Očitno je, da se je pri ljudeh uveljavilo prvo ime, le da so ga Slovenci prilagodili svoji izgovorjavi in jezikovni blagozvočnosti. Cena 100 reinskih mark govori, da gre za dokaj veliko vas, seveda če ni tu šlo tudi za škofovo radodarnost do svojega brata in do plemenite akcije, v katero se jc Poppo podajal. Po urbarju stiske posesti iz leta 1505 je imela Stična v Artiži vasi deset kmetij, od katerih je bila ena žitna, devet pa je odvajalo svoje obveznosti v denarju. Desetino so si delili v enakih delih samostan ter graščaka Gallenbcrg in Rauber, le mladina je pripadala šentviškemu župniku. Ob prvem ljudskem štetju leta 1869 jc imela Artiža vas 16 hiš in 40 prebivalcev, pozneje pa je nazadovala in štela leta 1966 le še 24 prebivalcev. Danes je nekoliko odmaknjena, kljub temu da mimo nje potekata avtocesta in železniška proga. Včasih, preden so zgradili cesarsko cesto Ljubljana - Novo mesto, jc glavna prometnica potekala prav v bližini Artiže vasi, približno po trasi, ki jo sedaj zaseda železnica. Tone Drab V Marinči vasi jc kot v drugih krajih postavljena lična avtobusna postaja, s streho, ki čakajoče obvaruje pred vremenskimi nepri-likami, in klopjo, da si šolar ali kdorkoli lahko odpočije in počaka na prevoz. Vendar ta v Marinči vasi že tretjo zimo ne bo služila namenu, če sploh kdaj je. Pod streho namreč že ves ta čas "vedri" sedaj že preperelo dračje, ki ga jc tja pripeljal in odložil vaščan. Seveda ima ta vaščan priimek in ime. Ima tudi razlog, da je to storil? Verjetno da. Tisti pa, ki se vozijo mimo, vidijo le kup dračja ob cesti in se sprašujejo, zakaj ga že kdo enkrat ne pospravi. J.B. POMAGAJTE JI TUDI VI Konec oktobra smo članice Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica po svojih močeh pomagale pospraviti oz. počistiti novo bivališče gospe Jožefe Šerek, po domače Kosove Pepc iz vasi Dcbeče nad Stično. Rabljeno, a zelo dobro ohranjeno opremo, posteljnino, odeje in topla oblačila sta za njo darovala Nada in Mcrijan Radanovič iz Ljubljane. Oba imata dobro in čuteče srce do starejši in osamljenih ter pomoči potrebnih ljudi. Del opreme so darovali tudi Območno združenje RK Grosuplje, Marija Mavsar, Ivi Erjavec in Nada Furjanič, pri pospravljanju pa so pomagale Vida Gorišek, Anica Škufca in Renata Laznik, vse ti članice upravnega odbora RK Ivančna Gorica. Marija Zaman z Mleščevega pa je brezplačno sešila zavese. Ko se bo gospa Šerck preselila v novo domovanje, bomo še potrebovali posteljnino (prevleke za odeje, jogi rjuhe, prevleke za blazine), zato naprošamo tiste, ki imajo še kaj uporabnega, da to, seveda oprano in zlikano, podarijo omenjeni gospe. Naša krajevna organizacija bo tudi v prihodnje skrbela, da bo Šerekovi pomagala vzdrževati red v novih bivalnih prostorih, saj od 78-lctne gospe ne moremo pričakovati, da si bo sama prala in likala. Vsem, ki ste sodelovali in pomagali, se iskreno zahvaljujemo, gospe Jožefi pa želimo, da bi se čimprej vselila, se v novem domu kar se da dobro in udobno počutila ter tako jesen svojega življenja preživela v zdravju in čistoči. Predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica Lojzka Sever DRUGO MESTO ZA PEKARNO GROSUPLJE NA EVROPSKEM OCENJEVANJU Letošnje zasedanje sveta FEIEA, evropske federacije urednikov podjetniških glasil, se je odvijalo v Ljubljani in se je 13. oktobra zaključilo s podelitvijo nagrad Grand Prix. Med slovenskimi uvrstitvami je najvišje segla Pekarna Grosuplje z drugim mestom v kategoriji letnih poročil. FEIEA združuje več tisoč članov, urednikov in novinarjev iz 12 evropskih držav. V ospredju letošnjega srečanja v organizaciji Aktiva novinarjev v podjetjih in zavodih pri Društvu novinarjev Slovenije so bile izkušnje, težave in priložnosti, ki jih v komunikacijah sproža sodobna tehnologija. Na tekmovanju za FEIEA Grand Prix pa so se v petih kategorijah pomerila izbrana dela iz nacionalnih selekcij desetih evropskih držav. Najvišje se je letos med slovenskimi deli uvrstilo letno poročilo Pekarne Grosuplje. V kategoriji letnih poročil je z minimalno razliko do najvišje uvrščenega zasedlo drugo mesto. Po besedah Mete Verbič, članice mednarodne žirije in predsednice Aktiva, se naši podjetniški tiskani in elektronski mediji lahko enakovredno kosajo z evropskimi na področju vsebin, pomembnejše mesto pa morajo v uredniški zasnovi nameniti kreativnosti. BUCA VELIKANKA Po srečnem naključju sva z bratom Matevžem dobila 62 kilogramov težko bučo. Odločila sva se, da jo malo olepšava. Da ne bi bila osamljena, sva ji dodala še dve bučki. Veliko ljudi je prišlo na ogled, tudi slikali so jo, ker je bila lepa in velika. Noč čarovnic je bila prav zanimiva. Res, v tej noči jc bila prava atrakcija. Zagotovo pa veva, da so vsi strahovi odgnani za celo leto. Nuša in Matevž Erjavec OBVESTILO Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana bo v soboto, dne 14. decembra 2002, ob 8.00 uri, organiziralo merjenje minimalne gostote z ultrazvokom na petnici. Meritve so namenjene ženskam starejšim od 50 let in moškim starejšim od 65 let. Prosimo, da se merjenja udeležijo samo tisti, ki bodo meritve opravljali prvič. Meritve bodo v kulturnem domu v Ivančni Gorici. Prijave bodo sprejemali v tajništvu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, tel. 7878-384 ali 7878-385. STRAN PRVO VSESLOVENSKO SREČANJE VRHPOLJ Zadnjo avgustovsko soboto, 31.8., je bilo na pobudo pridelovalcev vina iz Vrhpolja pri Vipavi prvo srečanje vseh Vrhpolj v Sloveniji, to so Vrhpolje pri Kozini, Vrhpolje pri Moravčah, Vrhpolje pri Kamniku, Vrhpolje pri Šentjerneju, Vrhpolje pri Šentvidu in gostitelj - Vrhpolje pri Vipavi. Naše Vrhpolje je najmanjše v Sloveniji. Na srečanje je bilo povabljenih po šest do osem pred- stavnikov vsakega Vrhpolja, za katera je značilno, da ležijo nad obrobji polj in imajo delavsko kmečko prebivalstvo. Osrednja prireditev je potekala pred prenovljenim gasilskim domom. Gostitelji so nas prijazno sprejeli s kulturno glasbenim programom, kateremu je sledil ogled kraja z razgledom na dobršen del Vipavske doline z vinorodnimi obronki. Poznavatelji vin, ki smo sicer bolj navajeni domačih zvarkov iz hrušk in jabolk, smo se lahko izkazali kot ocenjevalci vin vinarjev vinorodnih Vrhpolj. Ni treba posebej poudarjati, da smo vsakemu vinu dali odlično oceno, kar je zelo prijalo proizvajalcem. Družabno srečanje se je nadaljevalo s podrobrejšo predstavitvijo vsakega Vrhpolja. Malo smo bili v zagati, ko je bilo treba predstaviti naš kraj, saj ni označen na zemljevidu, resnici na ljubo niti nima postavljene krajevne table. Za ostale Vrhpoljčane smo povedali, da je to prva vas, skozi katero se peljejo, ko zavijejo iz avtoceste z Ljubljane proti Novemu mestu, da bi se izognili plačilu cestnine. Ob zvokih frajtonarice je srečanje trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Veselo vzdušje iz Vrhpolja pri Vipavi smo nato odnesli vsak v svoj domači kraj. Na srečanju smo se tudi dogovorili, da se odslej srečujemo enkrat letno, vsako leto v drugem kraju. Predvidoma bo srečanje tudi prihodnje leto v Vrhpolju pri Vipavi. ODPADKI Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je 17.10.2002 organiziralo ekološko patruljo po naravnem vodovarstvenem okolju, ki je pregledala naslednja območja: Stranska vas, Spodnja Draga, Zgornja Draga, Višnja Gora v smeri Zavrtače, Sveti Duh, Kriška vas, Peščenjak, AC Višnja Gora - Ivančna Gorica, Velika Dobrava - KS Višnja Gora in Metnaj - Mala Goričiea. Delček odpadkov, ki so jih našli na vodovarstvenem področju in odstranili s pomočjo delavcev podjetja Kemis, si lahko ogledate na fotografijah. Poskrbimo, da bo čedalje manj odpadkov v naravi in čedalje več v kontejnerjih. Natalija Pavlin 0 POTOMKAH KONRADA CRN0L0GARJA V Zborniku, ki je izšel leta 1998 ob 520- letnici Višnje Gore, je bil omenjen tudi Konrad Črnologar (1860-1904), učitelj v Višnji Gori, publicist in pisec višnjegorskega arhiva. S tem v zvezi bi rad napisal nekaj o njegovih potomcih, še posebej o Karmen Črnologar, ki od leta 1946 dalje živi v Ljubljani in je bila vrsto let pred upokojitvijo zaposlena na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Konrad Črnologar je umrl mlad, star komaj 44 let, in to za pljučnico, ki si jo je nakopal s prehladom v podzemni jami. Raziskoval je namreč tudi podzemski svet in se spustil v marsikatero jamo na takratnem Kranjskem. Zapustil je tri hčere: Terezijo, Angelo in Marijo (Maro). Dekleta so bila ob očetovi smrti še mladoletna in skrbništvo nad družino je prevzel dr. Janez Evangelist Krek. Vsa tri dekleta so se šolala; prvi dve sta postali učiteljici, Mara pa je bila po pripovedovanju Karmen bančna uradnica. Angela Črnologar je bila učiteljica v Šentvidu pri Stični, Terezija Črnologar pa je bila na začetku preteklega stoletja dolga leta učiteljica v Višnji Gori. Moji starši so se je spominjali kot lepe, črnolase in prijazne gospodične. Zelo verjetno je Terezija Črnologar na fotografiji, objavljeni v Zborniku ob 520. obletnici Višnje Gore na 41. strani Zbornika, in to v prvi vrsti druga z leve, čeprav je Karmen ni prepoznala, ker ji je v zadnjem času močno opešal vid. Ta navedba je moja; temelji na podobnosti in se tudi časovno ujema. Nesrečna Terezija Črnologar je v Višnji Gori, poleg tega, da je bila priljubljena učiteljica, dobila tudi nezakonsko hčer Karmen. Ker je bila v tistih časih to zelo velika pregreha - učiteljice se niti poročiti niso smele, kaj šele da bi imele nezakonske otroke - je mlada mati morala roditi na skrivaj in oddali otrokit v rejo. Karmen je že kot dojenček morala na Avstrijsko, ker je bil njen oče najbrž eden od sorodnikov ali znancev Auerspergov, ki so imeli posesti v Višnji Gori. Tudi Karmen se je šolala, vendar bolj v gosposkem in gospodinjskem smislu kot pa za poklic, saj je bila po očetu pravzaprav potomka plemenite rodbine. Med drugo svetovno vojno je bila bolničarka po avstrijskih bolnicah, po koncu vojne pa je biki repatriirana v Jugoslavijo, ker je bila njena mati Jugoslovanka oziroma Slovenka. Terezija Črnologar je biki tudi po drugi svetovni vojni še nekaj časa učiteljica na Igu pri Ljubljani, njena hči Karmen pa seje morala, ker niti slovensko ni znala dobro, zaposlovati bolj kot kuharica ali pa negovalka starejših v premožnejših ljubljanskih družinah. Zadnjih 10 ali morda nekaj več let pred upokojitvijo se je zaposlila na Veterinarski fakulteti, ker ji je bilo blizu do doma in ker je imela rada živali in jih je s posebnim veseljem negovala. Po upokojitvi je še nekaj časa prihajala na inštitut, ker je imela na dvorišču fakultete zelenjavni vrt, potem pa jo je doletela nesreča. Zadela jo je možganska kap in jo priklenila na posteljo; tako življenje živi že več kot 12 let. Ima sicer zelo skrbnega negovalca bolničarja, kateremu namerava zapustiti stanovanje, tudi z inštituta jo večkrat obiščemo in obiskuje jo tudi trnovski župnik, vendar živi bolj samotno življenje. Ob zadnjem obisku sem ji obljubil, da bom njeno zgodbo in zgodbo njene matere, ki je dolga leta službovaki v Višnji Gori in najbrž svoj čas veliko storila za višnjegorske otroke, poslal za objavo v občinskem časopisu. Če se bo to zgodilo, bo tega Karmen zelo vesela, saj je bila deležna le malo pozornosti v življenju- Vse navedeno sem napisal po pripovedovanju Karmen Črnologar. Valentin Skubie SREČANJE NOVINARSKEGA KROŽKA Z ILUSTRATORJEM MIRANOM MEH0R0 V torek, 5. novembra 2002, smo se člani novinarskega krožka z učiteljicama Marinko Boljka in Petro Rus zbrali v knjižnici Ivančna Gorica. Le malokdo je vedel, da je bil tisti teden praznik izvirne slovenske slikanice. Imeli smo srečanje z gospodom Miranom Mehoro, ilustratorjem knjige Pisani plamenč-ki, ki jo je napisal upokojeni učitelj Leopold Sever, kije na naši šoli poučeval kemijo in bilologijo. Miran Mehora je učitelj na OŠ Stična. Prihaja iz Ljubljane. Včasih je bil knjižničar, sedaj pa že trinajst let poučuje likovno vzgojo. Za risanje ga je navdušil oče. Z gospodom Severjem je začel najprej sodelovati pri občinskem časopisu Klasje, potem pa še pri knjigi Pisani plamenčki. Vse ilustracije je gospod Mehora narisal doma. Z njimi je bil zadovoljen, le nakatere bi malce spremenil. Za ilustracijo omenjene knjige je potreboval približno tri mesece dela. Povedal nam je tudi, da je bil gospod Sever precej zahteven pri izdelavi ilustracij. Ker ima knjiga črno-bele ilustracije, smo se spraševali, zakaj ni narisal barvnih. Gospod Mehora nam je tudi na to Vprašanje hitro odgovoril. Gospod Sever je pisal o preteklih dogodkih iz svojega življenja. Takrat so bili pač takšni črno-beli časi, saj si redko videl barvo ilustracijo. Prijetnega srečanja je bilo kmalu konec. V knjižnici smo si ogledali še razstavo ilustracij iz knjige in popili sok. Bili smo veseli, saj smo izvedeli veliko novega. To je bilo že naše drugo srečanje v knjižnici in upamo, da bomo imeli še kaj podobnega. Prav veseli smo, da ima naša šola tudi pisatelje in ilustratorje. Ines Laeo, 6.c Simona Muhič, <>.( Nataša Blatnik, 5. d Maja Mohorčič, 5.d Kulturno društvo Gledališče Krka nadaljuje uspešna gostovanja z gledališko igro Življenje onkraj. Najprej smo gostovali v Ambrusu, 22.11.2002 pa na Mirni pri Trebnjem. CIK Trebnje CHHTKK VA miMA/MVANM IN KIJI.IVKO Še je možen vpis v naslednje programe: poklicne in strokovne srednje šole VOZNIK (Scn ovo mesto) - predavanja ob sobotah in nedeljah BOLNIČAR - NEGOVALEC (SC Novo mesto) PEČAR, SLIKOPLESKAR (EDCto* KUHAR, NATAKA R K Dl I itiivri/nirt) VRTNAR, CVETLIČAR ,< »m,,™, - STROJNI TEHNIK - GOSTINSKI TEHNIK (axv*mtm) - TURISTIČNI TEHNIK (CD! I Iniverzum) tečaji • USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVOD.IO • VODENJE POSLOVNIH KNJIG • ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA • RAČUNALNIŠTVO • VODITELJ ČOLNOV • VOZNIK VILIČARJA IN UPRAVLJALI^ T<.M • ŠIVANJE _ informacije in prijave: CIK TREBNJE 8210, Kidričeva 2; 07/34 82 103, 34 82 104 vsak delovnik od H. do 17. ob petkih do 16. ure 8 STRAN ZAKLJUČEK MOTORISTIČNE SEZONE Prišel je november in z njim mraz in dež, pričakujemo pa tudi prve snežne padavine v nižinah. Nič kaj prijazni časi za vožnjo z motorjem. Zato se veliko motoristov, še posebej tistih, ki pri zavarovanju svojih motorjev še niso dosegli polnega popusta, odloči, da v mrtvi sezoni odjavi svojega jeklenega konjička iz prometa in vrnjen denar vloži v kakšno drugo dejavnost, na primer smučanje. S tem naj bi se končala motoristična sezona. Na srečo pa. biti motorist ne pomeni samo prehitre vožnje z motorjem in grobega obnašanja, kot je vse prepogost napačen vtis med ljudmi. Biti motorist, je hobi. ki poleg vlaganj omogoča tudi prijetno preživljanje prostega časa in tako vpliva tudi na način življenja. Pomeni tudi prijazen pozdrav na cesti kolegu motoristu, ki ga srečaš, pa naj bo to dvignjena dlan, pozdravna luč ali pa dvignjen palec. Vse to pa je treba podkrepiti tudi z druženjem skozi vse leto. Zunaj sezone so srečanja redkejša, udeležuje se jih manjši krog ljudi, predvsem na sedežih moto klubov. Prava motoristična srečanja se začno spomladi na tako imenovanih moto zborih, od katerih je v Sloveniji najbolj znan Bikers \veekend v Lendavi, in se nadaljujejo do začetka oktobra, ko je organiziran zadnji zbor v Goriških brdih. Moto zbor orga- nizira vsak moto klub v Sloveniji, ki mu je kaj do ugleda. Moto zbori so priložnost, srečati kolege, se pogovoriti o tehničnih podrobnostih motorjev, cenah le-tch, rezervnih delih, pnevmatikah, cestnih odsekih, ki so še posebej primerni za uživaško vožnjo, in podobno. Še posebej velike pozornosti so deležni predelani motorji in unikatne samogradnjc, ki so pogosto pravi lepotci in ponos svojih lastnikov. Med njimi še najbolj izstopajo z obilico kroma in usnja okrašeni trieikli. Za najbolj vnete motoriste se sezona začne že proti koncu februarja, ko sončne vikende izkoristijo za kondicijske vožnje proti morju. Prvi moto zbori so na sporedu že kar zgodaj spomladi. Med prvimi znanilci sezone je tudi Moto klub Fire group, ki organizira moto zbor prvi vikend v maju. Letos smo ob podpori sponzorjev organizirali že tretje srečanje motoristov ob nogometnem igrišču v Ivančni Gorici. Na zbor, ki je organizacijsko in finančno velik zalogaj, se začnemo pripravljati že kmalu v začetku leta. Pripraviti je treba namreč vse, od najema prostora, zagotovitve električne energije, vode, šotora, redarske službe, dežurstva gasilcev in reševalcev, hrane in pijače do kvalitetnega programa, ki je namenjen ne samo motoristom, temveč vsem. ki se pridejo z dobro voljo zabavat ali pa samo potešit radovednost. Seveda je tudi to prireditev, kot vse ostale, treba priglasiti na Upravni enoti in zanjo pridobiti ustrezna soglasja. Treba je veliko iznajdljivosti in organizacijskih izkušenj, da se tridnevna prireditev, med katero za organizatorje ni počitka, konča z dobro voljo. Da previdnost ni odveč, smo se imeli priložnost prepričati, ko smo letos drugi dan prireditve ponoči ob vrhuncu programa doživeli sabotažo na napajalnem kablu. Nekomu je šla naša zabava očitno tako na živce, da je tvegal tudi samopoškodbo. Vendar pa je že v nekaj minutah zabrnel rezervni agregat, ki je omogočil razsvetljavo. Po kratkem premoru, kije nekaterim zadoščal komaj za malo pivo, je bila napaka odpravljena in program je stekel dalje. Med člani moto kluba je namreč tudi strokovnjak s področja elektroenergetike. Da bo prireditev dobrodelna, smo se odločili že takoj, ko smo začeli s prvimi pripravami. Verjetno smo bili med prvimi klubi, ki so se odločili, da dobička od moto zbora ne bomo porabili za delovanje kluba, temveč ga bomo v celoti nakazali nekomu, ki je po našem mnenju te pomoči potreben. Odločili smo se, da bo letos to Zavod za zdravljenje mladine v Šentvidu pri Stični. To našo odločitev so pozdravili tudi številni sponzorji, ki so s svojimi prispevki omogočili organizacijo prireditve. Obiskovalci so bili zadovoljni tudi zaradi odločitve, da ne bomo zaračunavali vstopnine. Moto zbor seje začel v petek popoldne s prihodom prvih motoristov. Nekateri med njimi so si v neposredni bližini postavili šotore. Zvečer in pozno v noč smo nadaljevali z zabavnim programom in obilico ročk glasbe. Sobota dopoldne je minila ob občasnih obiskih motoristov, ki so nas prišli le obiskat in pozdravit. Kasneje so nas obiskale tudi tri televizijske ekipe, ki so pripravile reportaže o dogajanju. Glavni popoldanski dogodek je bila paradna vožnja od prizorišča do Zavoda za zdravljenje mladine v ZAHVALA KRAJANOM HRASTOVEGA DOLA IN OKOLICE V soboto, 10. avgusta 2002 nam je v popoldanskih urah ogenj nenadoma popolnoma uničil stanovanje v naselju Tolsti vrh pri Vačah. Nikoli si niti v sanjah nismo predstavljali, da se nam lahko pripeti kaj tako strašnega. Še dopoldan smo imeli vse, popoldan pa smo ostali skoraj brez vsega, za kar smo se trudili zadnjih deset let. Samo Bogu se lahko zahvaliva, da nama je ostalo tisto, kar nama pomeni največ - to so najini otroci Klemen, Nejc in Jan. Nikoli do sedaj nisva pomislila, da bova kdaj potrebna tuje pomoči in niti nisva vedela, da živimo med toliko dobrimi ljudmi. Ne samo spoznala, ampak tudi občutila sva tisto, kar pravi pregovor - v nesreči spoznaš prijatelja. Presenečena sva nad dobroto vseh vas, ki ste nam namenili svoj dar, kljub temu, da nas niti dobro ne poznate. Iskreno upava, da se to, kar se je zgodilo nam, ne bo zgodilo nikomur izmed vas. Za dobroto se vsem skupaj iz srca zahvaljujeva, posebna hvala pa Mateju Krncu za ves njegov trud in pomoč. Simona in Igor Škarja Šentvidu pri Stični. Žal je slabo vreme preprečilo številnejšo udeležbo, vendar se jc kljub dežju večina prisotnih motoristov vožnje udeležila. Če si motorist, moraš pač vzeti v zakup, da si včasih tudi moker. Dež same prireditve ni motil, še manj onemogočil. Skoraj tisoč kvadratnih metrov velik .šotor, ki smo ga postavili meti prvomajskimi prazniki, je bil dovolj velik, da je sprejel vse obiskovalce. Zato se je zabava, ob že omenjeni krajši prekinitvi, lahko nadaljevala pozno v noč. V nedeljo, ko smo se poslovili od zadnjih gostov, smo zadovoljno ugotavljali, da je moto zbor odlično uspel. Obiskali so nas kolegi iz cele Slovenije, pa tudi kolega iz italijanske Cioricc smo se pošteno razveselili. Vsaj toliko pa smo bili veseli ostalih obiskovalcev in še posebej obiskovalk iz bližnje in daljne okolice. Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo opravili dokončen finančni obračun. Koje bil le-ta narejen, smo ugotovili, da je dobička od prireditve skoraj pol milijona. Ker smo znesek hoteli zaokrožili, smo manjkajočo vsoto dodali iz. članarine, ki jo vse leto vsi elani redno plačujemo. Direktorici zavoda dr. Mag- daleni Urbančič smo ček izročili 21. junija ob prijaznem sprejemu in sproščenem pogovoru na lepo urejenem vrtu zavoda. Ob tem pa smo skupaj ugotovili, da bi bilo nekatera igrala nujno treba prebarvati. Zalo smo še nekoliko postrgali klubsko blagajno, da smo lahko kupili barve in orodje. Delovna akcija je bila zaradi dežja nekajkrat preložena, vendar smo tudi ta cilj uspešno izpeljali. Sezona je minila, za večino seveda veliko prehitro, oh občasnih skupnih relacijskih vožnjah, od katerih je mogoče še najbolj zanimiva vožnja do Gross-gloeknerja, nazaj čez. Italijo, Bovec, Vršič in Kranjsko Goro, ko smo v enem dnevu prevozili krepko čez 700 km. Tudi obiskov moto zborov ostalih klubov je bilo kar precej, seveda pa ni šlo brez. obiska obale. Srečno vožnjo in vabljeni na 4. moto zbor maja naslednje leto. Za Fire Group V.U. Mojstri iz pekarne OBLIKOVALKA NOVIH OKUSOV Poklic peka je veljal za privilegij moških. A stvari se spreminjajo. V pekarstvu je zaposlenih vedno več žensk, ki so prave mojstrice. Mednje sodi Marija Markovič, živilska tehnica iz Pekarne Grosuplje, kije v pekarstvu našla to, kar sije vedno želela. "Vse je mogoče uresničiti, če sta le volja in zdravje!", pravi in o tem prav gotovo ve veliko, saj jo je v pekarstvo pripeljala ljubezen do peke. "Želela sem imeti ta poklic. Na mojo prošnjo so me sprejeli kot šiviljo, potem sem se prekvalificirala, osvojila pekovski poklic in zdaj sem živilski tehnik." V pekarni je svojo izobrazbo dopolnjevala ob delu. Marija Markovič pri delu v laboratoriju. V svoji narodni noši. Danes opravlja zahtevne naloge. Dnevno preživi največ časa v laboratoriju, kjer pregleduje kakovost izdelkov in surovin. Najraje sodeluje pri razvoju novih izdelkov, kjer uresničuje svoje zamisli in kombinira stare recepte z novimi predlogi, smernicami in sestavinami. Vendar se razvoj novega izdelka ne konča tu! Pripravi ga še za proizvodnjo in ga prevede v zaporedje tehnoloških postopkov. Za opravljanje tega dela je potrebno veliko znanja in prizadevnosti, tako danes Marija obvladuje celotni postopek razvoja novega izdelka. Da je kruh dober, ga morajo pripraviti prave roke. Marija Markovič zatrjuje, da dober pek peče z občutkom, zato šola ni dovolj. "Pomembne so izkušnje in občutek." Kljub temu, da prostega časa zaradi šolanja ob delu do sedaj ni imela na pretek, se Marija rada ukvarja še z veliko stvarmi. Preizkušanje novih receptov ji je v veliko veselje, zato rada prebira kuharske knjige. Najraje pripravlja slaščice, pri katerih je veliko dela z oblikovanjem. Zato se je tudi udeležila tečaja, na katerem se je pod budnimi očmi poznavalke izročila Marjance Dobnikar učila priprave tradicionalnega pletenega srca. Da ima res zlate roke, dokazujejo tudi njene risbe in šiviljski izdelki. Velika Marijina strast, ki izvira še iz časov, ko je živela doma, so konji. Danes se z njimi ukvarja redkeje, zato pa se s konjarji toliko raje udeležuje prireditev, na katerih nastopa s svojo narodno nošo. os Tekarna . Grosuplje STRAN MEDOBČINSKO SREČANJE DRUŠTEV PODEŽELSKIH ŽENA Letošnje srečanje sosednjih društev, ki imamo skupno mentorico, je bilo na našem območju. Medobčinskega srečanja so se udeležile članice DPZ Videm -Dobrepolje, DPZ Sončnica iz Grosu-plja in gostiteljice. Bilo nas je 120. Zbrale smo se v Leskovcu nad Višnjo Goro na domačiji Čoževih. Pri Gdnidovih, kot se reče po domače, so nas sprejeli odprtih rok, tako kot sprejemajo pod svojo streho tiste, ki so v življenju prikrajšani za ljubezen in toplino doma. Že več let so rejniš-ka družina. Poleg svojih treh imajo trenutno v reji še štiri otroke. Ob prihodu nam je megla zastirala pogled, toda počasi seje dvigovala in pokazali so se urejeni pašniki, ki segajo prav do gospodarskega poslopja. Na pašnikih so se pasle koze mesne pasme. Te ostajajo na prostem tudi preko zime. V hlevu imajo nekaj pitancev. Pravi okras domačiji pa so konji, ki so se skozi vse leto pasli sku- paj s kozami, sedaj pa so že v hlevu. Nato smo si ogledale farno cerkev v Višnji Gori, kjer nas je sprejel tamkajšnji župnik Boštjan Modic. Predstavil nam je zgodovino cerkve. V dvorani, ki jo predelujejo iz starega gospodarskega poslopja, se nam je za kratek čas pridružil tudi naš župan Jernej Lampret. Pozdravil je vse prisotne ter nam zaželel prijetno počutje. Pot proti naši končni postaji -Polževemu, nas je vodila skozi gozd, ki se je prelival v čudovitih jesenskih barvah. V prijetnem objemu prenovljenega hotela Polževo smo gostiteljice pripravile udeleženkam srečanja skromen kulturni program. V njem so sodelovale ljudske pevke, imenovane " Predicc", z Muljave. Predle so in pele, da jih je bilo veselje poslušati. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi harmonikar Lojze s svojim prijateljem. Za spomin na srečanje v deželi Desetega brata smo gostjam podarile šopke "bidermajerje" iz suhega cvetja, to smo same pridelale in šopke tudi oblikovale. Na Polževem se nam je pridružila in prisotne pozdravila podžupanja in direktorica KZ Ivančna Gorica Milena Vrhovec. Po okusnem kosilu, ki je sledilo, se je mnogim že zelo mudilo domov, saj si kmečka žena le s težavo vzame zase nekaj prostega časa. Aktivnosti DPŽ - Redni mesečni sestanki našega društva bodo odslej vsak prvi torek v mesecu. - V preteklem mesecu smo imele predsednice DPZ ljubljanske regije vsakoletno srečanje. Tokrat smo se zbrale na Jezici. - Na Izletniškem turizmu Okorn na Pristavi se je odvijal kuharski tečaj na temo Sladke in mesne jedi. Vodil ga je g. Mrzel j. - 19.novembra je bil na območju grosupeljskega društva kuharski tečaj na temo Testenine. - Zimski čas je primeren za izo-braževaje, zato pripravljamo skupaj s KSS več predavanj, o katerih bomo še poročali. Mari Erjavec Naša občanka Pepa z Debeč ima zdaj zagotovljene osnovne bivalne pogoje: ogrevano hišico, elektriko in toplo vodo. Hiša, ki so jo na pobudo občine in župana pomagali graditi domači izvajalci, so na koncu tudi primerno opremili. Vse skupaj je občinski proračun "olajšalo" za dober milijon. JESEN V VRTCU MARJETICA V vrtcu Marjetica iz Ivančne Gorice so otroci skupaj s svojimi vzgojiteljicami uspešno in delovno zakorakali v novo učno-vzgojno leto. Kot nam je bilo predstavljeno na roditeljskem sestanku, bo rdeča nit dela z otroki v letošnjem letu narava, stik otrok z njo, doživljanje, ohranjanje, spoštovanje in učenje iz te neprecenljive in dragocene zakladnice, Hkrati pa bodo otroci spoznavali bližnjo okolico, se srečevali z različnimi dejavnostmi v okolju in ljudmi z zanimivimi poklici. Mamica "čmrlja" Mateja Z gozdarjem Romanom V kraljestvu gozda. Kostanjev piknik na Obalnem - otroci v naravi skupaj z najdražjimi. POHOD K CERKVI SV. MARTINA Beseda je dala besedo, med njimi je bilo nekaj dobrih pobud in idej in že je bil sklenjen dogovor, da se na martinovo nedeljo pohodniki TD Zagradec odpravimov Valično vas. Zakaj ravno tja? Za vaščanc Valične vasi to ni bil navaden dan, kljub temu, da je bila nedelja. Bila je martinova nedelja in dan, ko so slovesno proslavili obnovo cerkve sv. Martina. Obnova, ki je od domačinov terjala mnogo naporov, je trajala tri leta. Vztrajnost, požrtvovalnost, ure in ure trdega dela so prebivalec Valične vtisi pripeljale do tega srečnega trenutka. Pohodniki smo iz Zagradea odšli takoj po osmi uri zjutraj. Število se je med potjo večalo, saj so se nam priključili še v drugih vaseh. Okoli devetih smo prispeli do prve mogočne lipe na začetku vasi. Tam so nas že čakali s pijačo in sladkimi dobrotami. Po krajšem postanku smo skupaj odšli do ene najstarejših lip, ki stoji sredi vasi. Bilo nas je vedno več in več. Ob sladkanju s slastnimi štrukeljčki in ob požirkih toplega čaja ali kuhanega vina smo pričakali prihod g. nadškofa dr. Franca Rodeta. Po pesmi Lipa zelenela je, ki jo je zapel pevski zbor iz Zagradea, in krajšem pozdravnem govoru g. nadškofu, smo skupaj odšli do cerkve sv. Martina. Prav lep je bil pogled na vprežene konje, ki so goste z zapravljivčki odpeljali do cerkve. Sledil je blagoslov obnovljene cerkve in okolice. Sveto mast) je vodil g. nadškof dr. Franc Rode, skupaj z g. dr. Jožetom Plutom, domačim g. župnikom Vinkom Dragošem in drugimi. Po končanih masnih obredih je g. nadškof krstil vino. Pevci PZ Zagradec so sredi množice ljudi zapeli nekaj prelepih pesmi. Vsi obiskovalci so bili pogoščeni z dobrotami val-iških gospodinj in z dobro kapljico iz vinogradov v neposredni bližini. Pogled na prelepo obnovljeno cerkvico, prijetno vzdušje in prijaznost vaščanov je za veliko število obiskovalcev ostal nepozaben. Pohodniki smo se v nekoliko manjših skupinah vračali proti Zagradcu in v okoliške vtisi mimo zidanic, kjer smo nazdravili sv. Martinu in ponovnemu snidenju v naslednjem letu na martinovo nedeljo. TD ZAGRADEC Nuša Šinkovec VSE ZA LEPŠE OKOLJE Pravijo, da obljuba dela dolg. Ob razpisu smo obljubili, da bomo po končanem ocenjevanju urejenosti bivalnega okolja objavili rezultate. Za osvežitev naj povem, da je urejenost ocenjevala komisija, ki jo je imenoval občni zbor Turističnega društva Ivančna Gorica. Najmanj dvakrat so si člani komisije ogledali večino hiš in vrtov v KS Ivančna Gorica, jih sproti ocenjevali in na koncu ocene tudi sešteli. Ugotovili so, da dosedanji nagrajenci še naprej skrbijo za čim lepši izgled svojega bivalnega okolja in da bi lahko nagrade podeljevali vedno istim, s čimer pa bi se izgubil smisel ocenjevanja. Se posebej, če pri tem upoštevamo tudi finančni vidik, saj si večina ne more privoščiti večkratne nasaditve novih sadik v enem letu, kar si nekateri z najlepšo ureditvijo tudi privoščijo. Vsekakor pa smo jim hvaležni za njihov trud in želimo, da še naprej tako skrbno urejajo svoje domove. Po temeljiti proučitvi in seštevanju prejetih ocen se je komisija odločila za podelitev priznanj naslednjim Ivančanom: Stanislavu PEČJAKU iz Ulice Viktorja Kolesa 14, Mari KOVAČIČ, Ljubljanska 83, Tončki ZUPANČIČ, Mleščevo 1, Pavli KOCJANČIČ, Ulica Dolenjskega odreda 19 in Jožetu PETKU, Ulica Dolenjskega odreda 50. Za najlepše urejeno ulico je izbrala ULICO DOLENJSKEGA ODREDA. Poleg že omenjenih lanskih in predlanskih nagrajencev: Ciber-Gabrovec, Ivana Zupančiča in Andreja Hcrneca, bi si priznanje zaslužili tudi: Anka Kot, Jušii Kozaka 7, Anton Konda, Juša Kozaka 27 in Marija Kastelic, Ulica Dolenjskega odreda 29, saj jim je manjkala le ena točka. Zal je število priznanj omejeno, zato lahko navedene v današnjem članku le pohvalimo, za prihodnje leto pa so še vse možnosti odprte. Dobitnikom priznanj iskreno čestitamo, vsem, ki skrbite za lepši izgled svojih domov in s tem tudi našega kraja, se zahvaljujemo in upamo, da se boste v prihodnjem letu potrudili vsaj tako, če ne še bolj. Za Turistično tiru sivo Ivančna Gorica Ljuba Štrubelj Zavod /a prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje t.rosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE • IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 781-03-28 10 STRAN KRATKE KULTURNE ŠENTVIŠKA JARA GOSPODA V kulturnem domu Šentvid pri Stični bo 21. 12. ob 19. uri gledališka predstava Jara meščanka. Zaigrala jo bo gledališka skupina Vidovo. Dogajanje pa Ki še posebej slovesno, saj bo gledališka skupina praznovala tudi desetletnico ponovnega delovanja. BOŽIČNI KONCERT GODBE STIČNA Godba Stična prireja IX. božično-novoletni koncert, ki bo 14. 12. ob 19. uri v Kulturni dvorani v Stični. Koncert bo nekaj posebnega tudi zato, ker stiski godbeniki praznujejo že svoj 25. rojstni dan. Ob tej priložnosti so povabili tudi goste, in sicer: sopranistko Dragico Čarman, vokalnega solista Alberta Gre-goriča. Kvartet baritonov iz Ljubljane pod vodstvom prof. Marjana Stropnika in Mešani mladinski pevski zbor iz Stične pod vodstvom Jelke Pušlar. Po koncertu bo za ples poskrbel Ansambel Simona Ceglarja. VOKALNI KVARTET STIČNA se je v letošnjem letu odločil, da bo kljub obilici nastopov in obveznosti, skupaj s prijateljsko skupino MAVRICA iz Dobrepolja, pripravil tri božične koncerte: v Podgori. v Šcntpavlu in na Gradišču. Kvartet z Mavrico sodeluje že kar nekaj let, imajo tudi skupno umetniško vodjo Vesno Fabjan, že lani so skupaj gostovali na Dunaju, povabljeni pa so tudi na svetovno tekmovanje vokalnih skupin aprila 2003 v Verono. Kvartet Stična je v novembru sodeloval na medobmočnem srečanju vokalnih skupin Slovenije in za svoj nastop prejel številne pohvale in zelo pozitivno oceno strokovnega spremljevalca revije g. Tozona. KD STIČNA RAZŠIRJA SVOJA OBZORJA Že lani je v Stični pod umetniškim vodstvom gospe Jelke Pušlar začel delovati mladinski pevski zbor z mešano sestavo deklet in fantov. Da bi ohranili lepoto slovenske pesmi, se pevci srečujejo na pevskih vajah vsak ponedeljek ob 20. uri v prostorih kulturne dvorane Stična. KD Stična in novoustanovljeni pevski zbor vabita mlade pevke in pevce, da se jim pridružijo in v prijetni družbi razgibajo svoje glasilke. Za morebitne dodatne informacije pokličite na 041/437382. GODBA Stična 144 1295 Ivančna gorica URL : www.godba-stiena.si e-mail : infb@godba-sticna.si Vabilo na jubilejni koncert ob 25- letnici delovanja Godbe Stična in obenem IX. božično-novoletni koncert Člani KD Godba Stična Vas vabimo na IX. božično-novoletni koncert, ki bo še posebej slovesen, saj sovpada s 25-letnico našega neprekinjenega delovanja. Koncert bo v soboto, 14. decembra 2002, ob 19. uri, v Kulturni dvorani v Stični. Gostje večera : - sopranistka Dragica Čarman, - vokalni solist Alberto Gregorič , - Kvartet baritonov iz Ljubljane pod vodstvom prof. Marjana Stropnika in - Mešani mladinski pevski zbor iz Stične pod vodstvom Jelke Pušlar. Po koncertu bo za ples poskrbel Ansambel Simona Ceglarja. Godbeniki si želimo, da skupaj s svojimi zvestimi poslušalci počastimo ta lepi jubilej. KONCERT PRIJATELJSTVA To je naslov dveh zelo uspešnih koncertov, ki ju je v oktobru organiziral KVARTET STIČNA ob obisku pevskih prijateljev s priznanega hrvaškega otoka Hvara. Prijateljstvo med klapo FOR in Stiškim kvartetom traja že kar nekaj let, in to je bilo že četrto skupno srečanje. Kvartet je že dve leti zapored sodeloval na otvoritvi zelo priznanih Hvarskih letnih prireditev, na katerih se vsako leto od junija do oktobra v čudovitem okolju frančiškanskega samostana zvrsti veliko glasbenikov in pevcev s celega sveta, zato je otvoritveni koncert za naš kvartet velika čast in priznanje. Za obe skupini pa so skupna srečanja in koncerti posebno doživetje, uspešna kulturna izmenjava in iskreno prijateljstvo pevcev različnih držav in kultur. Gostovanje klape v Stični je trajalo štiri dni in v tem času smo pripravili dva koncerta. Prvega že v četrtek, 10.10.2002, na dan prihodu naših gostov, v lepem okolju cerkvice sv. Miklavža na Gradišču. Koncert je v celoti posnela TV Vaš kanal in seje že nekajkrat zavrtel na TV postajah širom Slovenije. Veseli smo, da smo v enotirno oddajo poleg koncerta lahko vključili tudi nekaj lepih detajlov cerkve, Gradišča in Stične, za kar se ekipi Vaš kanal, g, loviču in direktorici Ireni Vide zahvaljujemo, prav tako pa tudi g. župniku in osebju Lavričeve koče na Gradišču za gostoljubje. Veseli smo bili tudi obiska naših prijateljev iz Stične in okolice, naših sponzorjev in nekaj priznanih predstavnikov slovenskega kulturnega življenja. V petek smo se na povabilo naših prijateljev iz podjetja Novolit Nova vtis odpravili na znano polharijo na Bloke. Preživeli smo lepo popoldne in še lepši večer, ob povratku pa smo se ustavili pri znanem Hvarčanu Kuklju v Velikih Laščah. Na polhari-ji smo spoznali tudi našo letošnjo najlepšo Slovenko, Natašo Kranjc, izredno lepo, simpatično in preprosto dekle, kateri želimo veliko uspeha na letošnjem izboru za miss sveta. Če ji uspe in če bo naš dogovor veljal, bo še veselo. Glavni koncert, ki je bil ponovitev letošnjega uspešnega koncerta na otoku Hvaru, pa je bil v soboto, 12.10.2002, v kulturni dvorani v Stični. Potrudili smo se tudi s sceno, ki je bila nekaj posebnega, z vodnjakom v sredini dvorane in petjem okoli njega. Hoteli smo našim obiskovalcem pričarati del Dalmacije in upamo, da nam je z dalmatinsko in slovensko glasbo to uspelo. Odzivi številnih obiskovalcev in prijetno druženje po koncertu so nam to potrdili. V nedeljo so se naši prijatelji vrnili domov, vsem pa je ostal spomin na prijetne skupne dneve. In že se veselimo novega srečanja. Saj veste - kdor poje, ne misli slabo! Dušan Kamnikar STISKA ČUDEŽNA DEKLICA ZA KLAVIRJEM in Mendelssohen - Rondo eapric-cioso. Sonja si želi postati, kot je dejala, svetovno znana pianistka. A pri doseganju tega cilja ni pomembno samo trdo delo in sreča, ampak tudi denar. In prav finance so največji problem. Do zdaj so večino stroškov plačevali Sonjini starši; letos pa je na pomoč priskočili! tudi občina, ki ji je dodelila enkraten znesek za tekmovanje. Za pomoč se družina Šte-pee iskreno zahvaljuje. Zahvale pa gredo tudi Osnovni šoli Stična, ki je svoji nadarjeni učenki brez velikih problemov oproščala izostanke v šoli zaradi tekmovanj in ostalih klavirskih obveznostih. Naslednje leto bo Sonja predvidoma končala osnovno glasbeno šolo in se potem vpisala v srednjo, v redni osnovni šoli pa bo šele v šestem razredu. To je lep uspeh in tako sama kot vsi njeni najbližji ter seveda prof. Lorcna Mihelač ji želijo čim več uspeha, pri tem pa bi ji biki seveda zelo dobrodošla tudi kakšna finančna pomoč. Saša Senica Tako bi lahko na kratko predstavili Sonjo Štepec. Deklica je stara komaj deset let, a igra klavir že kot pravi virtuoz. To dokazujejo številne nagrade, ki jih je prejela na mednarodnih klavirskih tekmovanjih. Novembra letos je prejela tretjo nagrado na prestižnem tekmovanju, pred zelo strogo žirijo, v italijanski Gorici, kar je že njeno četrto mednarodno priznanje. Pred dvema letoma je osvojila drugo nagrado na tekmovanju v Italiji, lani v Rimu tretjo, istega leta pa še nagrado v Val Tidoneu. Sedaj pa se pripravlja na prestižno Czernijcvo tekmovanje v Pragi in na tekmovanje Gina Bac-ahuer v Ameriki. Sonja je začela igrati klavir, ko je bila stara sedem let. V Ireh letih je zelo napredovala, kakor je povedala njena mentorica prof. Lorena Mihelač, ki je tudi dejala, da se Sonja zelo hitro uči in se ne boji zapletenih klavirskih skladb. Zdaj igra program, ki bi ji ga zavidal tudi dijak srednje glasbene šole, kot je dejala prof. Mihelačeva, in sicer program skladb: Debussv - Pour le piano, Musorgski - Slike z razstave (izbor) PRINESI DIPLOMSKO NALOGO V KNJIŽNICO V IVANČNI GORICI Med tistimi, ki ste diplomirali, vas je gotovo veliko, ki ste za svojo diplomsko temo obravnavali kaj iz naših krajev. Ste mogoče pisali diplomsko nalogo na temo obrambe in zaščite, zgodovine, zemljepisa, mogoče kaj z jezikovnega področja ali nalogo za turistično smer, za gozdarsko fakulteto, mogoče biologijo, statistiko ali nalogo s kateregakoli področja, ki lahko govori tudi o nas? Potem je res škoda, da ne morejo tega uporabiti tudi raziskovalci za vami in da je bila naloga mogoče "sama sehi namen". Škoda, da vse znanje, ki obstaja o naši občini, ki se je odkrivalo, zbiralo in raziskovalo, ni zbrano na enem mestu. Zato vas v knjižnici Ivančna Gorica prosimo, da nam prinesete en izvod vaše diplomske naloge. (Če nimate prostega izvoda, ga bomo razmnožili mi.) Naj bo to tudi spodbuda tistim, ki sc še odločajo za temo svoje naloge: da razmislijo mogoče o raziskovanju naše občine in odstopijo kasneje izvod na vpogled tudi širši domači skupnosti. In spodbuda vsem, ki imajo doma kakršnokoli gradivo o naši občini (raziskovalne naloge v šoli, referate, osebne arhive, tudi literarne izdelke itd.), da ga prinesejo (odstopijo) v knjižnico. Domoznanska zbirka lahko nekoč postane srce naše skupnosti. Le kaj smo namreč brez. zavedanja o tem, kar smo in brez. zavedanja svojih korenin. (KM) Muljavski medvedki v knjižnici Prejšnji teden smo otroci iz inuljavskcga vrtca obiskali knjižnico. Z avtobusom sum se v spremstvu vzgojiteljic odpeljali v Ivančno (iorico. Koliko knjig je čakalo na nas in kako zanimivih! Pravljice, knjige o živalih, o svetu okrog nas... Res škoda, da še ne znamo brati. Povedali so nam, da so knjige naše bogastvo, s katerim moramo previdno in skrbno ravnati, ne pa jih trgali ali umazali. Ko bomo večji in se bomo naučili brati, si jih bomo lahko sami izposojali, zdaj pa to za nas lahko opravijo naši starši. Pravilen odnos do knjige se mora privzgojiti že v rani mladosti, da jo bomo znali ceniti tudi kot odrasli. Seveda je lepo gledati televizijo ali sesli pred računalnik, vendar kljub modemi dobi ne smemo pozabiti na knjigo, zato bomo še večkrat prosili svoje starše, tla nam kaj preberejo. Medvedka Jurij in Ana STRAN 15 figi slovenski venski muzej ♦ V petek, 6. decembra, bo v Zagorju ob Savi potekal drugi del mcdobmočne revije odraslih pevskih zborov osrednje slovenske regije. Na koncertu, ki se bo začel ob 18. uri v Kulturnem centru Delavskega doma Zagorje, bo nastopi-lol4 najboljših zborov. Naše območje bo zastopal moški pevski zbor Corona kulturnega društva Pesem Grosuplje pod vodstvom Jerneja Kralja. Zbor je izbral strokovni spremljevalce Mitja Gobec na območni reviji konec oktobra v Šentvidu. ♦ Republiški 40. zborovodski seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov bo potekal v soboto, 7. decembra, v Ljubljani. Namenjen je vsem. ki se ukvarjajo z otroškimi in mladinskimi zbori, učiteljem glasbe na šolah in glasbenih šolah. Seminarje povezan z izidom notne zbirke. Med predavatelji pa bodo znana imena, kot so: Jakob Jež, Karmina Šilec. Jože Humar in drugi. ♦ 14. decembra bo veseli dan za Godbo Stična. Praznujejo 25-letnico delovanja in hkrati deveti božično-novoletni koncert. Na glasbenem večeru z različnimi izvajalci, ki se bo začel ob 19. uri v kulturni dvorani v Stični, bodo najzaslužnejšim podelili tudi Gallusova priznanja za udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. ♦ VESELI DECEMBER je pred vrati in otroci že čakajo na Dedka Mraza. Za njih smo pripravili otroško gledališko igrico Svetlane Makarovič z naslovom Sovica Oka. Zgodbico O radovedni sovici si boste lahko ogledali v Kulturnem domu Ivančna Gorica v ponedeljek. 16. decembra, ob 16. uri, in v sredo, 18. decembra, ob 17. uri. Več informacij na telefonski številki: 7869 - 070. Prijazno vabljeni na kulturne prireditve! Pripravila: Barbara Rigler Vodja JSKD ()l Ivančna (torica Tatjana Lampret Pozdravljeni, ljubitelji in ljubiteljice kulture! Zgodovina krščanstva na Slovenskem je tema stalne razstave, ki so jo slovesno odprli konec oktobra 2002 v Slovenskem verskem muzeju v Stični. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Natašo Polajnar Erclih, višjo kustosinjo in eno od avtoric razstave. Ljubeznivo nam je posvetila mnogo svojega dragocenega časti. Ko se je namreč "otvoritvena mrzlica" nekoliko polegla, smo se lahko v miru pogovorili o razstavi: o njeni idejni zasnovi in konkretni postavitvi. V pogovoru nam je osvetlila mnoge strani muzealskega dela, ki običajnemu obiskovalcu ostajajo skrite. Muzejski delavci jih navadno niti ne omenjajo, ker so del njihovega, mnogokrat napornega, delovnega dne. Skoraj desetletje trdega dela Nestrokovnjaku se zdi gotovo najbolj nenavadno dejstvo, da je do postavitve razstave prišlo sorazmerno pozno, saj je bila v načrtu že od Ustanovitve verskega muzeja. Za tako razstavo pa so potrebni ne le idejna zasnova in njena izpeljava, temveč tudi prostori, ki morajo biti opremljeni v skladu z zahtevami muzealske stroke. Priprava razstave je torej tekla po dveh tirih, ki so vsak po svoje zahtevali velika finančna sredstva. Po eni strani so potekala zahtevna restavratorska dela v drugem nadstropju renesančnega trakta in vhodnega vzhodnega stolpa, pri čemer ni šlo le za odkrivanje in restavriranje odkritih poslikav ter restavriranje orginalnih lesenih stropov, ampak ludi za modernizacijo prostorov, napeljavo elektrike, požarnih in varnostnih sistemov. Razstavljene predmete je Ircba med drugim obvarovati tudi pred vlago in vsiljivimi sončnimi žarki. Zato so v vseh prostorih nameščeni posebni sušilci zraka in zaslon', ki ne prepuščajo ultravijoličnih žarkov, pa vendar ne dajejo vtisa utesnjenosti. In našla bi se še marsikatera "malenkost", ki pa je za razstavljene predmete "življenjskega" pomena. Po drugi strani je bilo treba inven- laiizirati v depojih shranjene predmete, jih ovrednotili, najpogosteje ludi restavrirati, saj so bili mnogi kipi in platna močno poškodovani. Na vso srečo ima muzej svojo reslavralorsko delavnico, kjer "na smrt obsojena" umetniška dela s pomočjo reslavra-torke Darje Srebnik ponovno zaživijo v vsej svoji Icpoii. Mnoga umetniška dela je dobil verski muzej v hrambo (saj se marsikateri župnijski urad zaveda, da so v Stični dragocene umetnine bolj na varnem kol v domaČem župnišču ali cerkvi), nekatere pa so tudi kupili z dotacijami ministrstva. Denarna sredstvu pritekajo i/, različnih virov, vendar se nad delavci muzeja zbirajo črni oblaki negotovosti Ministrstvo za kulturo je do nedavnega dajalo denarna sredstva za plače štirih delavcev muzeja: dveh kustosinj, restavratorke in dokumentalista. Poleg tega muzej pridobiva proračunska finančna sredstva tudi preko odobrenih projektov. Na razpise se je treba vsako leto znova prijavljati, projekti pa niso nujno odobreni ali pa le delno, saj je prosilcev veliko. Samostan Stična daje svoje prostore verskemu muzeju brezplačno na razpolago in velikodušno poravnava tudi stroške kurjave, elektrike in telefona. Na ta način ministrstvu ni treba nakazovati večjih vsot za materialne stroške. Težave so se pojavile v zadnjem času, ker verski muzej nima ustreznega pravnega statusa, ki bi že sam po sebi urejal tudi njegov finančni položaj. Registriran je kot društvo in zato se ne more več neposredno potegovali za finančna sredstva iz državnega proračuna. Ta formalnopravna nedorečenost sta- tusa verskega muzeja gotovo hromi delo in navdušenje delavcev muzeja, ki pokriva pomemben del naše kulturne in narodne identitete. Stalna razstava 'Zgodovina krščanstva na Slovenskem je in bo vedno zanimiva Zasnovana je kot kronološki pregled dogodkov, ki so zaznamovali in oblikovali duhovno podobo tega evropskega prostora. Bogata krščanska tradicija pozne antike in zgodnjega srednjega veka na naših tleh je zelo skromno predstavljena in jo bo treba vsekakor dopolniti ter ustrezneje predstaviti. Ker je omenjeno obdobje obdelal drug avtor, sedanja ekipa verskega muzeja tega za krščanstvo in slovenstvo lako pomembnega obdobja ni posebej dopolnjevala ali usklajevala s prikazi naslednjih obdobij, (as od 12. stoletja do današnjih dni je obiskovalcu predstavljen skrbno in estetsko zgledno, v skladu z. najnovejšimi spoznanji muzealske stroke. Pri vsebinski zasnovi razstave se je ekipa posvetovala s strokovnjaki posameznih področij: zgodovinarji, teologi, predstavniki posameznih redov in kongregacij, za obdobje reformacije tudi s protestantskim seniorjem Gczo Filom, ki na razstavi ustrezno predstavlja protestantsko versko tradicijo in slovenske evan- Sabina Koželj Horval iz Zagradca, ki sedaj z možem in hčerko živi v Osjckti. je izdala novo delo. Knjigo llearlmines (Srčne mine) uporabljajo v britanskih šolah za otroke, stare od devel tlo enajst let. Objavljena je v okviru AAM (Adopt A - Minclickl) programa, pod pokroviteljstvom Paula Mc("artncya in Ilealher Mills. Knjiga govori o minskih poljih na vojnem področju bivše Jugoslavije, TkkO se OtrOCi seznanjajo z lesnim problemom, s katerim se npr. njihovi vrstniki v Bosni srečujejo vsak dan. geličane. Omenili smo že, da so pri postavitvi razstave sodelovali tudi mnogi zunanji sodelavci, n.pr. grafična oblikovalka Ana Zavadlav, ki je oblikovala informativne panoje in svetovala uslrez.no kopiranje srednjeveških listin in inkunabul, ter arhitektka Sanja Jurca, ki je vse eksponate postavila v prostor, svetovala pri izbiri svetlobnih leles in osvetlitvi, izbiri barv in oplcs-ka. Da bo razstava, čeprav stalna, vedno znova zanimiva, bodo poskrbeli delavci verskega muzeja, saj bodo od časa do časa poživili razstavo z novimi eksponati, ki čakajo skriti v prepolnih depojih, da bodo ob svojem času zamenjali sedanje, v vitrinah razstavljene, predmete. Kakšne bodo dejavnosti verskega muzeja v prihodnosti in kaj si muzejski delavci še posebej žele To smo se spraševali ob koncu pogovora. Prav gotovo bi si želeli, da se njihov status dokončno ustrezno uredi. Poleni bodo lahko nadaljevali z razstavami, tudi občasnimi. Nekatere od njih, n.pr. tisla o Frideriku Baragi, so odmevale v širšem slovenskem prostoru ter zamejstvu. Sliška mladina, posebej študenti, so njihovi najbližji in najbolj zvesti zunanji sodelavci in prijatelji. Z občudovanjem je o njih govorila naša sogovornica: "Dejavni so na tako raznolikih področjih kulture: kot vodiči po muzeju in sliški opatiji, kot občudovanja vredni organizatorji stiškega festivala, ki v svoj program vedno vključi tudi likovno razstavo ali obisk muzeja, kot igralska skupina Drzne in lepi... Žal pa sc mnogi krajani premalo zavedajo, kako pomembna je kultura in kakšno kulturno bogastvo hranita verski muzej in samostan. V Stično prihaja vsako leto nešteto turistov iz vse Slovenije, iz zamejstva in tujine. Domačine, ki so muzej že obiskali, pa bi lahko prešteli na prste. Tudi boljšega sodelovanja s šolo si želimo, saj kultura oblikuje človeka. Stalna razstava Zgodovina krščanstva na Slovenskem pa nam ravno o duhovni kulturi naših prednikov lahko mnogo pove." Prijazni gospe Nataši se zahvaljujemo za zanimiv pogovor in podarjeni čas. M.A. Ficko V kratkem bo izšla ludi nova Sabinina knjiga, in sicer o Jan iti Koslelič, z naslovom Snovvjanica (Snežna .laniea). Junija je Mohorjeva družba Sabini podelila tudi knjižno nagrado v okviru literarnega natečaja Moj čopič je beseda. Sabina je prejela nagrado za prispevek Sejalce sreče. Nagrade bodo razdeljene na IS. knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, v času od 27. I I. do 1.12. 2(102. S. S. Ves svet se obrne v enem samem dnevu, mi pa se nismo slišali že več kol leto. Od lanskega Festivala Stična se je tako marsikaj spremenilo. Ne le da smo prav vsi po vrsti (tako mi kol vi) eno leto starejši, ludi bolj izkušeni smo. pa vendarle smo morda še vedno lako naivni in idealistični kot leto poprej. V tem letu se je res zgodilo marsikaj. Od lanskega I I. septembra sc Bin Laden sicer javno ni več kazal, pa vendar je bilo preteklo leto v veliki meri povezano s terorizmom. No. roko na srce, je bilo leto zaznamovano tudi s prenekalciinii, nam navadnim ljudem, nerazumljivimi potezami samovšečnih velesil. (Dasir-avno konstruktivna kritika politike, glob alizma, terorizma, revanšizma in snobizma ni slaba, to na tem mestu ni naš namen.) Na športnem področju so neka-leri naši športniki prav blesteli in dobili smo svetovnega rekorderja, ki je preplaval Mississipi. in svetovno rekorderko na MO m. V nekaj dneh pa bo naša mala državica dobila tudi novega predsednika ali predsednico. Ali je torej sploh mogoče, tla sc majhna skupinica kulturnih zanesenjakov, kakor jim nekateri pravijo, odloči zopet organizirati kulturni maraton v obliki Festivala Stična? "Kaj. hudiča (oprostite izrazu), se plete po možganih lem mladcem in mladenkam?" je prav gotovo • Sobota, 30. II. 2002 18.30 Galerija Slovenskega verskega muzeja Slična: Olvorilev razslave del hrvaškega akademskega slikarja Josipa Kochusa Pongraca 19.30 Opatova kapela Cistereijanskc opatije Stična: Akademija za glasbo iz Ljubljane, koncert komornih skupin • Petek. 6.12.2002 19.00 Dvorana KD Slična: Zoran Predin in Žive legende, koncert • Sobota, 7.12.2002 Dvorana KD Stična: kavarniški večer 18.00 Podelitev nagrad likovnega in fotografskega natečaja in otvoritev razstave 19.30 Primož Pirnat in Miha Nemec. Moške fantazije, komedija 21.(Ml Electric boogie: Koncert instrument al no-vokalno-clckt ionske glasbe • Nedelja, 8.12.2002 16.00 Dvorana KU Slična: Gledališče Labirint, Metuljček in mctuljčica. lutkovna predstava • Petek, 13.12.2002 19.00 Dvorana KD Stična: Gledališče Bohinjska Bistrica. Mamagorka in njen Plcjamo • Sobota, 14.12.2002 19.00 Dvorana KD Stična: Koncert Godbe Slična ob njeni 25-lctnici ponovnega delovanja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica vprašanje, ki si ga je zastavil marsikdo od vas, ali pa si ga morda zastavljate ravno v tem trenutku. Žal vam na takšno ali podobno vprašanje ne moremo enostavno odgovoriti. Dejstvo je. da nas vodi neutrudna želja po izobraževanju v kulturnem, človeškem in življenjskem smislu. V letih sodelovanja so se med nami spletle iskrene prijateljske vezi, ki nam pomagajo v napetem, stresa polnem času organizacije Festivala. Naša velika želja je, pripeljali v Stično čim več dobrih, tudi profesionalnih akterjev v kulturni sferi. Želimo si. da bi naš festival zaživel z ljudmi in da bi ljudje zaživeli z njim. Prireditve Festivala Stična so lepa priložnost, da skupaj pobegnemo (vsaj za nekaj trenutkov) od sivega vsakdana, polnega skrbi, stresa in monotonosti. Skupaj se lahko poženemo v svet neštetih not in melodij, svet komičnih in tragičnih junakov ter odrskega blišča, svet mnogoterih barv in nenavadnih potez čopiča. Pridružite se nam torej ob kulturnih poslasticah, ki Vam jih bo pripravil in z njimi postregel Festival Stična. Upamo da boste z dobrim obiskom prireditev Festivala Stična izkazali zaupanje in naklonjenost delu. ki ga opravljamo. Pričakujemo Vas. Orgunizuenski iiiIIkii Iistivula Suniti in člani KI) Stična Spremljevalni program Dvorana KD Slična: do vključno 3.12. 2002 - fotografski natečaj . do vključno 4.12. 2002 - likovni natečaj, 7.12. 2002 - podelitev nagrad obeh natečajev in razslava del. ob 18.00. 9.12. 2002 - delavnica oblikovanja gline za otroke, 8.12. 2002 - potopisno predavanje. Matej Kovačič: Himalajska odprtva na neosvojeni vrh Peak 41. oh 19.00 Organizacijo prireditev so poleg članov KD Slična in zdaj že večletnega generalnega pokrovitelja podjetja IJVAK drd. » Ivančne Gorice velikodušno omogočili še: JSKD Ol Ivančna Gorica, Pekarna Grosuplje d.d„ KS Stična, Akrapovič d.o.o. Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica. Radio Zeleni Val. Elektro Ljubljana d.d.. Turistična občinska zveza Ivančna Gorica. Farma Stična d.d.. Sir-Pak d.o.o.. Marke! Marinka Stična. Rekon d.o.o., Študentski servis Sigma Team Ivančna Gorica. Slovenski verski muzej. Cistercijanska opatija Stična, Selr d.o.o,. Ignac Cugelj s.p.. Armex d.o.o., Mesarstvo Klemenčič. Dana Mirna d.d., Kolinska d.d., Sitik d.o.o. in Knjižnica v Ivančni Gorici. Hvala vsem in nasvidenje na Festivalu Stična. PISATELJICA IZ ZAGRADCA Z NOVO KNJIGO Program Festivala Stična 16 STRAN UČNO PODJETJE NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA ■ Prenova programa ekonomski tehnik V srednjih ekonomskih šolah že tretje leto učimo po prenovljenem učnem programu. Spremembe so bish'ene in pomenijo predvsem uvajanje praktičnega pouka v šolo. V prvem in drugem letniku se dijaki učijo hitrostnega tipkanja in oblikovanja besedila, v tretjem aktivno sodelujejo v učnem podjetju, v zadnjem pa ob sodelovanju z mentorjem oblikujejo seminarske naloge, ki predstavljajo zaokroženo celoto štiriletnega šolanja in so hkrati obvezen sestavni del poklicne mature. Tudi prt pouku računovodstva dijaki utrjujejo znanje v okviru računovodskih računalniških programov. Praktični pouk poteka na računalnikih in v skupinah z največ 16 dijaki. Potrditev teoretičnega znanja s praktično izkušnjo je vsekakor pridobitev novega programa. Novosti so odraz potreb okolja, predvsem gospodarstva, kije že vrsto let opozarjalo na težave, ki jih imajo dijaki po zaključku šolanja v novem okolju, torej na prvem delovnem mestu. V okviru prenove je najpomembnejša novost uvedba učnega podjetja v tretje letnike, kjer dijaki štiri ure tedensko opravljajo različne naloge v okviru poslovnih funkcij firme. Učno podjetje in njegovi cilji Delo v učnem podjetju poteka tako kot v vsakem drugem. Dijaki izberejo ime podjetja, dejavnost, oblikujejo akt O ustanovitvi, se registrirajo in dobijo davčno številko in številko transakci-jskega računa, oblikujejo delovne knjižice in pogodbe o zaposlitvi, izdelajo kataloge, pošiljajo dopise za ponudbe in povpraševanje, naročila in pogodbe drugim učnim podjetjem v Sloveniji in v tujini, knjižijo poslovne dogodke, obračunavajo plače, izdelajo izkaze uspeha in bilanco stanja ter sodelujejo na sejmih. Delo poteka v štirih oddelkih: marketing, računovodstvo, tajništvo in kadrovska služba. Vsak oddelek ima sistematizirana delovna mesta in vodjo, kije odgovoren za delo oddelka. Kontaktiranje z drugimi učnimi podjetji poteka po pošti, po faksu, telefonu ali preko računalnika. Trenutno je v Sloveniji 600 učnih podjetij, v Evropi in drugod po svetu pa 30 000. Pri sporazumevanju s podjetji v tujini dijaki uporabljajo angleški jezik. Dijaki se učijo ob delu. Probleme rešujejo sprotno in skupaj, naučijo se komunicirati, izpopolnjujejo se v rabi računalnika in znanju tujih jezikov. Po končanem šolanju so tako povsem usposobljeni za učinkovito delo v podjetju ali za lastno poslovno aktivnost. Učno podjetje na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici Na šoli imamo štiri učna podjetja. Dijaki 3.d in 3.f razreda so se odločili za dejavnost trgovine in turizma in ustanovili podjetja Kolešček d.o.o., Tangica d.o.o., Pod palmami d.o.o. in Kristal d.o.o.. Podjetja poslujejo ob torkih in četrtkih dopoldne. Mentorica je Alenka Hočevar. Za učno podjetje je šola namenila eno svojih najlepših in najsvetlejših učilnic v velikosti 90 kvadratnih metrov. V poletnih mesecih smo v prostoru veliko postorili (beljenje, zamenjava talne obloge, stenske ploščice, električna in iternetna napeljava). Pohvalimo se lahko z najsodobnejšo računalniško, pohištveno in avdio-video opremo. Pohištvo je pisarniško, imamo tudi sejno mizo in konferenčne stole. V učnem podjetju je 17 najsodobnejših računalnikov, imamo telefone, telefaks, kopirni stroj, skener, tiskalnik, videorekorder, diktafon, digitalno kamero in projektor. Investicija presega 10 milijonov tolarjev. Smo med prvimi v Sloveniji, ki nam je že v tem šolskem letu uspelo (ob velikem angažiranju ravnateljice Milene Vrenčur) v celoti opremiti učno podjetje. Zasluga za to gre med drugim tudi lepim rezultatom, ki jih ima šola na maturi, poklicni maturi in na zaključnih izpitih, s čimer si zagotavljamo vse bolj vidno mesto med srednjimi šolami v Sloveniji. Kot pravi bodoči ekonomisti smo že poiskali nekaj donatorjev, ki nam bodo pomagali pokrivati tekoče stroške poslovanja, usluge pa smo ponudili tudi tajništvu in računovodski službi na šoli. Za podjetje iz Grosuplja bomo izdelali 100 novoletnih voščilnic, tako da bomo lahko kupili barvni tiskalnik. Anketa Delo v vseh štirih učnih podjetjih na šoli je zelo živahno. Motivacija dijakov je izredna. To je eno od redkih področij, ko dijakov ni treba siliti k delu in ko celo med odmori neradi zapustijo prostor. O svojem delu in počutju so povedali: Miha Pušlar, dijak 3.f razreda, sicer vodja prodaje v podjetju Pod palmami d. o. o.: Kaj si pričakoval, ko si bil sprejet na to delovno mesto? So se tvoja pričakovanja uresničila? Bil sem vesel, ko so mi določili to delo. Sprva sploh nisem vedel, kaj pomeni biti vodja prodaje. Sedaj se počutim skoraj tako, kot da bi imeli pravo podjetje. Imaš odgovorno delovno mesto. Kaj to zate pomeni? Pomeni mi velik izziv. Odgovoren sem za ves prodajni oddelek in za delo, ki ga opravljajo moji sodelavci. Delo moram opravljati skrbno in natančno. Ijihko opišeš svoje delo ? Ko stopimo v podjetje, se najprej zberemo vodje oddelkov in se pogovorimo, kaj bo vsak oddelek naredil. Mentorica nam da naloge, ki jih moramo postorili v določenem času. Sam skrbim, da delo v oddelku poteka normalno. Všeč mi je, da lahko uporabim domišljijo, ko delam kataloge ali pišem razne dopise. Pri delu sem precej samostojen. Maja Miklavčič, dijakinja 3.d razreda, na delovnem mestu vodje marketinga v podjetju Kristal d.o.o.: Kako bi ocenila delo v učnem podjetju v primerjavi s poukom? Dosti bolje je kot pri pouku. Dejansko lahko vidimo, kako poteka delo v podjetju. Poleg tega je bolj sproščeno vzdušje. Kljub lemu da se veliko šalimo, je vse delo, ki ga dobimo, opravljeno. Kaj ti je v učnem podjetju najbolj všeč? Všeč mi je, da imamo lepo opremljeno učilnico in da delamo z računalniki, zlasti veliko uporabljamo internet. Tudi delo mi je všeč, zato čas hitro mine. Bi kaj spremenila ? Zaenkrat nič. Mogoče hi dodala še kak pogovor po telefonu in rada bi barvni tiskalnik. Falima Ibričič, dijakinja 3.f razreda, razporejena na delovno mesto vodje kadrovske službe v podjetju Tangica d.o.o.: Se pri delu kdaj dolgočasiš? Kot vodja kadrovske službe skrbim za prijave, odločbe, delovne knjižice, pogodbe o zaposlitvi in podobno. Nisem pričakovala, da bo toliko dela. V podjetju moram res pridno delati, kar je tudi zanimivo. Nikoli se ne dolgočasim. An/a Klančar, dijakinja 3.f razreda, vodja marketinga v podjetju Pod palmami, d.o.o.: Kako lije všeč, da se delo v podjetju ne ocenjuje? To mi je seveda všeč, saj je tako bolj sproščeno vzdušje. Če bi se ocenjevalo, bi delali samo za ocene. Tudi kasneje, v pravem podjetju, ne bomo dobivali ocen , ampak bodo ugotavljali, ali je delo dobro opravljeno ali ne. Kako sodeluješ z drugimi delavci? Treba je bili prijatelj z vsemi. Samo tako lahko uspešno delamo in upamo, da bo imelo podjetje dobre rezultate. Dobro sodelujem z vsemi in sodelavci mi to tudi vračajo. Mentorica Alenka Hočevar je povedala: Delo v učnem podjetju je precej naporno. Težje kot pri pouku v razredu. Predvsem pa bistveno dmgačno. Z dijaki moram biti neprestano v kontaktu, jih usmerjati in kontrolirali. Tudi priprave so dosti bolj kompleksne in obsežne kot običajno. Določiti moram delo za vsak oddelek, pogosto pa tudi za vsako delovno mesto oziroma za vsakega dijaka posebej. Zelo pa me veseli, da so dijaki zadovoljni in visoko motivirani. Ni se še zgodilo, da bi morala koga opozoriti zaradi nediscipline ali nedela. Vzdušje je res posebno. Zadovoljna sem! Mentorici in dijakom želimo veliko uspeha in dobre poslovne rezultate! Mira Mikec VOLITVE V OCEH OSNOVNOŠOLCEV POROČANJE O VOLITVAH V nedeljo. 10. novembra 2002, so v Sloveniji potekale volitve. Še isti dan smo preko televizijskih oddaj izvedeli volilne rezultate. Dr. Janez Drnovšek je zbral okrog 44 7c glasov, gospa Barbara Brezigar pa okrog 31 %. Za njima so se uvrstili Zmago Jelinčič Plemeniti, France Arhar, France Bučar... V drugi krog volitev, ki bo potekal 1. decembra, sta se tako uvrstila prvouvrščena. Izvedeli smo tudi rezultate volitev za župane. V Občini Ivančna Gorica je zmagal gospod Jernej Lampret. Maša Prebanda, 5.c UČENCE SMO POVPRAŠALI, KAJ MENIJO O VOLITVAH. DOBILI SMO TAKE ODGOVORE: Ne zanimam se za volitve in tudi za to, kdo bo predsednik, mi je vseeno. Če bi bila predsednica jaz, bi poskrbela, da na svetu ne bi bilo vojn, da bi bila prodaja cigaret prepovedana, da bi bili ljudje pošteni in bi pomagali drug drugemu. In kar je najpomembnejše, šolarjem bi omogočila več počitnic. Upam, da bo naš predsednik ali predsednica dobro vodil državo in da bo upošteval mnenja vseh ljudi. Sandra Novak, 6.c Volitve mi niso všeč, saj po televiziji in radiu poslušamo samo o volilnih kandidatih. Tudi na drevesih in tablah je nalepljenih preveč plakatov. Urša Kutnar, 5.h Otroci se za volitve ne zanimamo preveč, saj do osemnajstega leta ne smemo voliti. Neumne se nam zdijo predvolilne kampanje, saj kandidati ves čas nagovarjajo ljudi, koga naj volijo. Nataša Blatnik, 5.d Maja Mohorčič, 5.d Ines Laco, 6. c Ni mi vseeno, koga bomo postavili na predsedniški stolček. Ne vem, ali se predsedniški kandidati sploh zavedajo, kako težko delo prevzemajo. Nikakor predsednik ne sme misliti samo nase, ampak tudi na ljudi, ki so iz dneva v dan revnejši in ubogi ter nujno potrebujejo pomoč države. Brigita Hočevar, 6.c Volitve mi niso všeč, saj sc ljudje menijo le o njih. Toda predsednika države je treba izvoliti. Nastja Srebrnjak, Špela Novak, Tjaša Kavšek, 5.b Mentorica: Petra Rus, prof. EKOSOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA Ekošola kot način življenja načrtno in celostno uvaja okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. Osnovni namen projektil Ekošola kot način življenja ni le ozaveščanje mladih, ampak prinaša v vsako šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. V večini šol mladi pod vodstvom koordinatorjev, mentorjev in učiteljev raziskujejo, proučujejo in skrbijo za urejeno in čisto okolje v šoli in okoli nje. Z različnimi aktivnostmi za starše in ostale predstavnike krajevnih skupnosti in občin vplivajo tudi na širše okolje. V projekt je vključenih že 110 slovenskih šol, ki s svojimi aktivnostmi delujejo na različnih področjih. V letošnjem letu tečejo aktivnosti po naslednjih tematskih sklopih: Promet in okolje, Energija včeraj, danes, jutri in Ravnanje z odpadki. Preko projekta mladi lahko pomembno vplivajo na dosedanje razmišljanje in delovanje, s tem pa tudi na sonaravni - trajnostni razvoj Slovenije. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni dograjevanje okolje-varstvenega in ekološkega znanja in ravnanja za oblikovanje vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja in Upoštevanja ter sožitja z okoljem in naravo. Projekt Ekošolc kot način življenja podpirajo Ministrstvo za šolstvo in znanost, Ministrstvo za okolje in energijo, Zavod RS za šolstvo, Center Evropa in druge strokovne ter nevladne institucije. Izvaja pa se tudi preko Zveze slovenskih ekoloških gibanj ZEG, v sklopu katerega je bil organiziran tudi seminar za vodstvo šol na področju delovanja Regijskega ekološkega društva Ivančna Gorica. NP STRAN 17 4. tek po Lavričevi poti LAVRIČEV TEK POSTAJA TRADICIONALEN IN VSESLOVENSKI Planinsko društvo Šentvid pri Stični jc zadnjo septembrsko soboto priredilo 4. tek po Lavričevi poti. ki je Iclos potekal v okviru dolenjskega pokala za leto 2002 (skupaj je 12 tekov) in v okviru vseslovenske akcije SLOVENIJA TEČE ZA ZDRAVJE. Nekaj več kot 100 udeležencev sc je pomerilo v različnih starostnih kategorijah (moške in ženske kategorije so bile seveda ločene) na 3 in 12 km. Proga na 12 km jc bila speljana po podobni t rasi kot prejšnja leta, izpuščen pa je bil najdaljši vzpon, tako da jc sedaj primernejša tudi za rekreativne tekače, šc vedno pa ostane kakih 450 višinskih metrov vzponov in 250 m spustov. Speljana je večji del po makadamu in po planinski poti. Proga na 3 km je imela višinsko razliko 190 m. Start je bil v Šentvidu pri Stični pred trgovino Janez, cilj pa na Gradišču (518m), 2 km od starta. Rezultati najboljših po posameznih kategorijah v teku na 12 km.: a) Moški letnik 1983 in mlajši 1. Jernej Praznik, 2. TomaŽ Mesojedec, 3. Matej Blatnik (Iv. Gorica) b) Moški letnik 1973 - 1982: I. Lojze Mohar, 2. Aleš Rijavec, 3. Matjaž Arko c) Moški letnik 1963 - 1972: I. Ioni Vencelj, 2. Robi Šmalc, 3. Matjaž Vrhunc Toni teče za TK Porloval Novo mesto, vendar je domačin iz. Šentvida. d) Moški letnik 1953 - 1962: I. Miran Centrih, 2. Jani Železnikar, 3. Simon Smolar e) Moški letnik 1943 - 1952: 1. Štefan Lešnik, 2. Moriš Žigon, 3. Boris Graeelj l) Moški letnik 1942 in starejši: 1. Franci Kocjančič, 2. Vcnčcslav Satlcr, 3. Janez Širovnik g) Ženske letnik 1978 in mlajše: I. Damjana Blatnik (Iv. Gorica), 2. Živa Jerman, 3. Metka Pungcrčar h) Ženske letnik 1963 - 1977: I. Matejti Šušteršič, 2. Cvetka Ogorcvc, 3. Andreja Železnikar Mateja Šušteršič je nastopala za ekipo Telekom, sicer pa je iz Iv. Gorice. i.) Ženske letnik 1953 1962: I. Metkii Lindič. 2. Veronika Bohinc, 3. Anka Pugelj j) Ženske letnik 1952 in starejše: I. Hedvika Kotar, 2. Lojzka Fclicjan. 3. Marija Žmavc V teku na 12 km je bil absolutno najboljši domačin Toni Vencelj s časom 52 minut in 43 sekund, pred Lojzetom Moharjcm (53.21) in Robijcm Šmalccm (54,55). Dvajseti čas je dosegla Mateja Šušteršič (1,01.20), ki je bila najboljša pri ženskah. Teka na 12 km seje udeležilo okrog 80 tekmovalcev. Rezultati najboljših po posameznih kategorijah v teku na 3 km: a) Moški letnik 1988 in mlajši: I. Luka Mrzelj, 2. Alojz Blatnik (Iv. Gorica), 3. Jan Železnikar b) Moški letnik 1987 in starejši: I. Bojan Kuhelj (Stična), 2. Igor Alpner, 3. Aleš Lindič Bojanje progo pretekel v času 15 minut in 15 sekund. Ostali "domačini" so dosegli lake uvrstitve: Klemen Porenta 5., Damjan Volkar 8. in Miha Barlc 10. c) Ženske letnik 1988 in mlajše: I. Mašit Ceglar, 2. Miša Mrzelj, 3. Meta Bregar (Iv. Gorica) Maša Ceglar je iz Ivančne Gorice, nastopa pa za AK Kronos iz. Ljubljane. 4. in 5. mesto sta dosegli še Živa in Nada Bregar, tudi iz Ivančne Gorice. d) Ženske letnik 1987 in starejše: I. Nina Intihar, 2. Jutra Škamperlc, 3. Majda Kašič Zelo dobro sc je s 4. mestom odrezala tudi Vida Ceglar ( Ivančna Gorica) Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale, vsak udeležence pa je za štartnino prejel spominsko majico in loplo malico. Po tekmovanju je bilo šc žrebanje praktičnih nagrad. Organizatorji se najlepše zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so omogočili uspešno izvedbo Eiivričcvega teka. Simon Bregar Toni Vencelj iz Šentvida pri Stični je bil letošnji absolutni zmagovalec Lavričevegu teka na 12 km. Izjemno pa se je izkazal na letošnjem ljubljanskem maratonu, kjer je bil na 42 km četrti; s časom 2 uri, 31 minul in 56 sekund pa je neuradno celo najboljši Dolenjec vseh časov Srednješolska športna tekmovanja Nogometaši Srednje šole Josipa Jurčiča tretji na dolenjskem prvenstvu Čeprav niso uspeli ponovno osvojiti lanskega 1. mesta, so naši dijaki solidno nastopili na področnem prvenstvu dolenjskih srednjih šol, ki je bilo 14. 11. 2002 v telovadnici SŠ Ivančna Gorica. Tri zmage in en poraz je bilo žal dovolj le za 3. mesto, kar ni slabo, a želje so bile večje. Glavno breme v domači ekipi so nosili: David Kastelic-kapetan, Darijo Biščan, Niko Jefim, Jernej Povše, Žiga Zaje, Jure Erjavec in vratar Klemen Pugelj. Igrali so še Igor Koščitk, Boštjan Kastclic, Klemen Sadar in Franci Kadunc. Rezultati domače ekipe v predtekmovalni skupini A: SŠ Ivančna Gorica : ETRŠ Brežice 4 : 1 SŠ Ivančna Gorica : SŠ Krško 2 : 1 Polfinalni tekmi: SŠ Črnomelj : ETRŠ Brežice 6 : 5 po kazen. strelih SŠ Ivančna Gorica : Gimn. N. mesto 1 : 4 Tekma za 3. mesto: SŠ Ivančna Gorica : ETRŠ Brežice 4 : 1 Tekma za 1. mesto: SŠ Črnomelj : Gimn. N. mesto 2 : 0 Končni vrstni red: 1. SŠ Črnomelj, 2. Gimn. Novo mesto, 3. SŠ Ivančna Gorica, 4. ETRŠ Brežice, 5. Gimn. Kočevje, 6. EŠ Novo mesto, 7. SŠ Krško Najboljši strelec turnirja je bil Darijo Biščan (SŠ Ivančna Gorica), ki je dosegel 7 zadetkov. Že konec septembra 2(X)2 pa je bilo v Novem mestu dolenjsko ekipno področno prvenstvo srednjih šol v atletiki. Nastopilo je 6 moških in 7 ženskih ekip. Dijaki SŠ Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so zasedli 4. mesto med 6 ekipami, dijakinje pa 5. mesto med 7 ekipami. V posameznih disciplinah so se iz naše šole najbolj izkazali: Darijo Biščan (skok v višino - 170 cm - 3. mesto). Dejan Čančar (met krogle - 3. mesto - kljub poškodovanemu kolenu), Alja Barbič (1(X) metrov - 4. mesto), Borut Mušič (2000 m - 4. mesto), KJemen Pugelj (400 m - 4. mesto), Luka Strnad (1000 metrov - 5. mesto). Simon Bregar ZAČETEK SMUČARSKE SEZONE V SMUČARSKEM KLUBU KOALA V našem klubu smo 4. oktobra začeli smučarsko sezono 2002/2003. Že na začetku opažamo, da se povečuje zanimanje za smučarski šport v naši občini. Prva dva meseca sezone smučamo na ledeniku M61I-tal na avstrijskem Koroškem. Od Ivančne Gorice je oddaljen 220 kilometrov in spada h gorovju Gross-gloeknerja. Njegov vrh pa jc visok 3122 metrov. Vreme na vrhu je zelo spremenljivo, ob sončnem vremenu pa je pogled z vrha neverjeten. V začetku decembra bomo začeli z smučati na bližnjih nižje ležečih avstrijskih smučiščih. V letošnji sezoni bomo veliko energije vložili v smučarsko šolo. izboljšanje organizacije smučarskih izletov ter pripravo kakega tek- movanja. Smučat odhajamo nekajkrat tedensko, zato vse smučarske navdušence vabimo, da se nam pridružijo. Več informacij, zanimivosti in zanimivih slik pa lahko dobite na spletni strani www.koala-sport.com. ŠD KOAIA Nii podlagi 10. člena Zakona 0 športu (Uradni list RS. št. 22/98) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v ()bcini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/(11 in 4/02) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2003 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin športnih športnih programov ter razvojne in strokovne naloge: - interesna športna vzgojil otrok in mladine, - športna vzgojil otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. - športna vzgojil otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šport invalidov. - izobraževanje, usposabljanje in spopol-njevanjc strokovnih kadrov, - vzdrževanje javnih športnih objektov in površin, - promocijska dejavnost športa. - priznanja športnikom in športnim delavcem. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, - zvezii športnih društev. - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja- Športna društva in klubi ter njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Ivančna (lorica, -da so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so le reg- istrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kiidrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti. - da bodo Občini Ivančna Gorica do 28. februarja 2003 dostavili poročilo o realizaciji programov v letu 2002, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev, društva in klubi pa tudi podatke o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija (prijavni obrazec in drugi obrazci) je na voljo deset dni po objavi razpisa v občinskem glasilu Klasje med 8. in 10. uro na Občini Ivančna Gorica, referat za družbene dejavnosti. Sokolska 8. Ivančna Gorica. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo prijavnemu obrazcu priložiti: -potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem). -potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljalccm. če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe. - izjavo, da bo poročilo o delu za leto 2002 ter poročilo o porabi sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in nabavo športne opreme v letu 2002 dostavljeno najkasneje do 28.2.2003. - program dela za leto 2003 ter program investicij, investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2003. Izbrani bodo le tisti izvajalci, ki bodo dostavili vso dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2003 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02), in sicer po sprejemu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2003. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 24.12.2002. na naslov: Občina Ivančna Gorica. Sokolska 8. 1295 Ivančna Gorica, z oznako Javni razpis - šport. 8. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. 9. Podrobnejše informacije dobite na Občini Ivančna Gorica, tel. 787-83-85, Bogomir Sušič. in na Zvezi športnih organizacij Ivančna Gorica. Mojca Malovrh, tel. 031-377-198. Občina Ivančna (lorica MALI OGLAS ANGLEŠKI JEZIK ZA OSNOVNE ŠOLE USPEŠNO IN KVALITETNO INSTRUIRAM NA VAŠEM DOMU V LJUBLJANI, GROSUPIJEM IN IVANČNI GORICI Z OKOLICO GSM: 031 372 907, Andreja, zvečer 18 STRAN TUDI MLADE NOGOMETASICE MED EKIPAMI NOGOMETNEGA KLUBA LIVAR IVANČNA GORICA 1 • Navdušenje nad nogometno igro v Nogometnem klubu LIVAR Ivančna Gorica se stopnjuje, s tem pa raste tudi zaupanje v organizacijo in delovanje kluba. Tako smo v jesenskem delu prvenstva na prošnjo številnih mladih deklet organizirali tudi kadetsko žensko ekipo, ki bo naslednje leto zastopala barve NK LIVAR Ivančna Gorica v ženski nogometni ligi Slovenije. S takim pristopom v klubu uresničujemo cilje, ki smo si jih zadali pred tremi leti, glede množične udeležbe in športnega udejstvovanja mladih v občini Ivančna Gorica. Tako na športnem igrišču v Ivančni Gorici pod vodstvom trenerjev in vaditeljev Nogometnega kluba LIVAR Ivančna Gorica od ponedeljka do petka trenira od 60 do 80 nogometnih navdušencev, v soboto in nedeljo pa se odvijajo nogometni turnirji in ligaška tekmovanja. Poleg množične udeležbe na treningih in tekmovanjih, kjer je aktivno vključenih že več kot 200 udeležencev, pa Nogometni klub LIVAR dosega tudi lepe športne rezultate. Naj najprej pohvalimo nogometno ekipo veteranov, ki ob koncu jesenskega dela prvenstva v ligi veteranov drži odlično drugo mesto. Članska ekipa II. slovenske nogometne lige se po začetnih težavah uspešno prebija proti vrhu in je po trinajstih kolih na šestem mestu od šestnajstih ekip, ki nastopajo v tej ligi. Uspešno sta zaključili jesenski del prvenstva tudi ekipi kadetov in mladincev, ki v letošnjem letu merijo moči z izkušenimi klubi II. Slovenske nogometne lige. Težavno obdobje prehoda iz osnovne v srednje in poklicne šole premagujejo igralci z veliko požrtvovalnostjo in odrekanji, saj je zaradi njihovih šolskih obveznosti težko uskladiti termine treningov in tekmovanj. Upamo, da bodo uspešno nadaljevali z delom, tako da bodo v nekaj letih lahko domači igralci postali nosilci članske ekipe, ki se bo potegovala za vrh II. slovenske lige ali pa bo morda celo dosegla želeni cilj, uvrstitev v I. slovensko nogometno ligo. Da bo nogomet ostal in sc kvalitetno razvijal tudi v bodoče, pa nam kažejo tudi uspešni nastopi mlajših selekcij z ekipami starejših dečkov, mlajših dečkov in cicibanov. Ti se znajo iskreno veseliti vsakega uspeha na tekmovanjih, s svojo vztrajnostjo in borbenostjo na igrišču pa dokazujejo, da želijo postati dobri športniki in dobri nogometaši. Zaposlitev otrok v njihovem prostem času in množična športna aktivnost mladih v občini, ki bi jih odvračala od neplodnega posedanja po gostinskih lokalih in uživanja zdravju škodljivih mamil in alkohola, sta bila tudi pogoja generalnega sponzorja pri podpisu sponzorske pogodbe z Nogometnim klubom Ivančna Gorica leta 1999. Dobro sodelovanje z vodstvom delniške družbe LIVAR d.d. in njihova aktivna vloga pri organizaciji in vodenju kluba ter razumevanje občine in župana sta omogočila hiter in zelo uspešen razvoj nogometnega kluba, ki bo ob nadaljnjem sodelovanju vseh zainteresiranih šc dolgo lahko ponos vsem občanom občine Ivančna Gorica. Predsednik NK L1VAR Ivančna Gorica Jaka Sever SVIS SE NE SALI Oktober je mesec, ko se začne nova rokometna sezona. Za člansko ekipo RK SVIŠ je že prvih pet krogov tekmovanja v 2. DRL. Točkovna bera? Pet zmag z zelo prepričljivo razliko v zadetkih pove, da je SVIŠ sila odločno in z jasnim ciljem začel novo sezono. Delo novega trenerja tako na zadovoljstvo ekipe, uprave in seveda navijačev že rojeva prve sadove. Prve tekme so pokazale, da so klub okrepili zares kvalitetni igralci, predvsem na zunanjih položajih, kakršne je ekipa tudi potrebovala. Priložnost za igro dobivajo tudi mladi domači igralci in jo s pridom izkoriščajo. Značilnost letošnje sezone je predvsem čvrsta obramba s hitrimi protinapad, kar naredi igro tudi zelo atraktivno. Poglejmo rezultate: Grča Kočevje : SVIŠ 22 : 25 SVIŠ : Ajdovščina 37 : 19 Cerklje : SVIŠ 23 : 30 SVIŠ : Razkrižje 42 : 19 Krim : SVIŠ 14 : 26 Lestvica : 1. SVIŠ 10 točk, 2. Mokcrc Ig K), 3. Drava Ptuj 8, 4. Šmartno 99 7, 5. Arcont Radgona 6, 7. Atom Krško 6 ... Tekmovanje je, pod vodstvom Milana Strnada, začela tudi mladinska ekipa, ki jc letos zaživela prvič. Na tem nivoju jc zveza organizirala tekmovanje po turnirskem sistemu, prvi turnir pa je SVIŠ-eve mladince čakal v Kozini. Na prvi tekmi proti Novi Gorici so fantje zmagali, zahvaljujoč veliki borbenosti in izjemnemu vratarju Mitji Pevcu. Rezultat je bil 16 : 13. Druga ovira, neposredno po prvi tekmi, pa se je imenovala Pivka perutninarstvo, kjer ima nekaj igralcev že prvoligaške izkušnje. Kljub utrujenosti in pomanjkanju zunanjih igralcev je bil SVIŠ-u remi dosegljiv do zadnjih sekund, vendar so na koncu morali domačim čestitati za zmago z 18 : 17. Na turnirju so se s fanatično borbenostjo in kolektivno igro izkazali vsi igralci, izstopali pa so Jure Ceglar, Gregor Gorenčič, Gregor Tadina in Simon Stopar. Aktivni so tudi kadeti, ki so v prvem krogu izgubili na gostovan- ju v Trebnjem s 26 : 23, nato so postavili klubski rekord na tekmi s Črnomljem, saj so svoje vrstnike ugnali kar z 62 : 9! V tretjem krogu so morali priznati premoč Rib-ničanom na gostovanju, rezultat je bil 27 : 20. V četrtem krogu pa so doma premagali Novoles z 49 : 18. Starejši dečki so najprej izgubili s Trimom s 24 : 13, nato so doma izgubili z Ribnico s 23 : 28. Potem so na gostovanju premagali Novoles za 3 zadetke. V četrtem krogu so doma premagali Kočevje s 34 : 22. Tekme sta igrali še dve selekciji, in sicer mlajši dečki A in B. Prvi so izgubili s Trimom s 24 : 6 ter z Ribnico 6 : 27. Mlajši dečki B pa so prav tako izgubili s Trimom 14:8 ter premagali Sodražico 13:6. Igralci SVIŠ-a so torej žc pošteno zakorakali v novo sezono. Vljudno pa ste povabljeni tudi navijači, da pridete spodbujat te mlade fante. Ob glasnem navijanju in podpori bodo cilji mnogo lažje dosegljivi. Lojze Grčman OSNOVNOŠOLSKI SPORT UČENCI IN UČENKE OŠ STIČNA IV. GORICA NAJBOLJŠI V MALEM NOGOMETU V sredo, 13. 11. 2002, je bilo v telovadnici ŠC Ivančna Gorica občinsko tekmovanje v malem nogometu za starejše učence in medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za starejše deklice. Občinskega prvenstva ( letos jc k naši občini pri šolskih tekmovanjih priključena tudi OŠ Dobrepolje) v kategoriji starejših dečkov so se udeležile 4 šole oz. podružnice. Rezultati tekem po sistemu vsak z vsakim: OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Stična VGora 5 : 1 OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Dobrepolje 5 : 1 OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Šentvid pri St. 4 : 0 OŠ Šentvid pri St. : OŠ Dobrepolje 4 : 1 OŠ Šentvid pri St. : OŠ Stična V. Gora 2 : 3 OŠ Stična V. Gora : OŠ Dobrepolje 2 : 1 1. mesto: OŠ Stična Iv. Gorica 2. mesto: OŠ Stična Viš. Gora 3. mesto: OŠ Šentvid pri Stični 4. mesto: OŠ Dobrepolje Prvi dve ekipi sta se uvrstili na medobčinsko prvenstvo. Za ekipo občinskih prvakov so igrali: Toni Svetin, Anžc Sadar, Blaž Janežič, Sašo Kuhelj, Danici Glavič, Nermin Mušeljič, Andraž Poljanee, Marko Miklavčič, Andrej Pavčič, Matevž Bregar, Rok Zalctelj, Primož Kastelic, Anže Plut, Tilen Jenko in Andrej Jerebic. Ekipo je vodil Silvo Podobnik. Medobčinskega prvenstva v malem nogometu pri starejših deklicah sta sc udeležili le dve ekipi: OŠ Stična Iv. Gorica in OŠ Stična Viš. Gora. Rezultat: OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Stična Viš. Gora 1 : 0 "Ivančanke" so sc uvrstile na področno prvenstvo obljubljanske regije, kamor pa bo OŠ Stična lahko poslala kombinirano ekipo deklet iz Viš. Gore in Ivančne Gorice, saj gre za eno in isto šolo. Za medobčinske prvakinje iz Ivančne Gorice so igrale: Živa in Neža Bregar, Mateja Bradač, Anita in Simona Hrovat, Maja Šinkovec, Maja Medved, Jana Retar, Ana Prcbanda, Tjaša Blatnik, Anja Lekan, Nastja Rošelj, Nina Klašn-ja, Mateja Podržaj in Tea Markovič. Ekipo je vodila Andreja Lapanja. Simon Bregar MEDOBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU ZA LETO 2002 29.oktobra 2002 jc bilo ob 18.30 v Družbenem centru KRKA medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu za občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Rezultati so bili taki: DVOJICE NAD 45 LET: 1. mesto- Slavko Globokar Jože Kozinc 2. mesto- Stanko Mihael Franc Polajžar 3. mesto- Marjan Prijatelj Janez Prijatelj 4. mesto- Franci Godler Jernej Lampret 5. mesto- Boris Mlakar Jože Vahčič DVOJICE DO 45 LET: 1. mesto- Andrej Antolič Boštjan Kmet 2. mcsto- Jože Kozinc Iztok Zrimšek 3. mesto- Bojan Kuhelj Bojan Polajžar ŠS Krka ŠS Krka ŠS Šmarje - Sap ŠS Šmarje - Sap ŠS Kompolje ŠS Kompolje ŠS Muljava ŠS Muljava ŠS Polževo ŠS Šmarje - Sap ŠS Šmarje - Sap ŠS Šmarje - Sap ŠS Krka ŠS Krka ŠS Stična ŠS Šmarje - Sap Na odprtem turnirju v namiznem tenisu za dvojice v Šmarju - Sapu pa sta 1. oktobra prvo mesto v močni konkurenci dvanajstih ekip zasedla Irena Bregar, ŠS Muljava, in Iztok Zrimšek, ŠS Krka. Jože Kozinc Zveza športnih organizacij Grosuplje VABILO Vse šahiste in šahistke vabimo na prvenstvo občine Ivančna Gorica v pospešenem šahu, ki se bo odvijalo 12. 12. 2002 ob 17. uri v gostilni in Piceriji Podobnik. Pogoj za udeležbo je stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica. Vse informacije lahko dobite na GSM: 031 711 780. ŠK Višnja Gora - Slična Damjan Lesjak STRAN 19 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZELO SOLIDNA JESEN ČLANSKE EKIPE NK LIVAR IVANČNA GORICA PO precej slabem začetku in številnih trenerskih menjavah se je slanje v klubu očitno tudi rczultatsko stabiliziralo. Razveseljivo je, da se je z ekipo dobro ujel trener Primož. Gliha ter da so kar vidno vlogo imeli tudi domači igralci: Janez Perme, David Kaslelie. Uroš (entivec, Klemen Zaletel, pa tildi Rok Sadar, Sašo Clemente... Zal je ekipo zapustil Robi Potokar. Zanimivo je, da je bila ekipa točkovno praktično enako uspešna na tujem kot doma (doma so dosegli tri zmage, dva remija in tri poraze, na tujem pa tri zmage, en remi in tri poraze). To kaže, da ima ekipa rezerve predvsem na domačem igrišču. Kljub zelo dobremu 6. mestu po jesenskem delu praktično ni možnosti za napredovanje (zaoslanek za tretjim je K) točk), pa tudi obstanek v ligi gotovo še ni zagotovljen. Prednost Livarja pred ekipo Nafte iz Lendave, ki je na 13. mestu (le-lo že vodi v nižjo ligo), je le pet točk. zalo se bo spomladi treba še zelo potruditi. Rezultati članske ekipe v zadnjih petih krogih jesenskega dela v 2. SNI.: 1 I. krog: Drava Asfalti Ptuj : Livar Iv. Gorica I : .3 12. krog: Livar Iv, Gorica : Izola 2:3 13. krog: Dravinja : Livar Iv. Gorica 0 : 1 14. krog: Livar Iv. Gorica : Goriška brda 1 : 0 15. krog: Nafta : Livar Iv. Gorica 2 : 0 Livar po jesenskem delu /.useda zelo dobro 6. mesto med 16 ekipami. Kkipa je v 15 tekmah dosegla 6 zmag. 3 remije in 6 porazov. Igralci so dosegli 14 golov in jih 15 prejeli. Jesenski prvak je ekipa Domžal (37 točk), pred Grosupljem (34 točk), najresnejši kandidat za enega od prvih dveh mest. ki vodila v 1. ligo. pa bo ob omenjenih dveh ekipah še Aluminij iz Kidričevega (31 točk). Spomladanski del prvenstva se bo začel 16. marca 2003. Simon Bregar KOŠARKARSKA OBČINSKA LIGA 2002 KOŠARKARJI ŠŠD JOSIPA JURČIČA OBČINSKI PRVAKI, KREMENČKOVI PA DRUGI NA MEDOBČINSKEM PRVENSTVU V telovadnici OŠ I-'erda Vesela v Šentvidu pri Slični smo '). II. 2002 uspešno zaključili že sedmo zaporedno občinsko prvenstvo oz. ligo, v kiiteri je lelos sodelovalo 6 ekip. Liga je bila ludi lelos zelo zanimiva, saj je šele zadnjo soboto postalo jasno, katera ekipa bo občinski prvak. Popolnoma zasluženo je to drugo lelo zapored postala "tujska" zasedba SSD Josipa Jurčiča iz. Ivančne Gorice, za katero so igrali: Sandi Ponjavič, Matej Pogačar, Boris Jeršin, Janko Puhck, Danijel Kaljcvič in Luka Oček. Drugo mesto je z zmago v prav zadnji tekmi dosegla ekipa Frizerski salon Ona-OD iz Šentvida pri Stični, tretje pa ekipa Krcmenčkovi. Na medobčinskem prvenstvu sta nas nato zastopali ekipi Frizerski salon Ona-on in Krcmenčkovi, ker ekipa ŠŠD Josipa Jurčiča ni imela dovolj igralcev, ki bi lahko tam igrali ( igrajo lahko nekategorizirani igralci, ekipa pa ima lahko največ dva "tujca"). Končna lestvica v občinski košarkarski ligi trojke z a leto 2002: 1. ŠŠD Josipa Jurčiča 15 tekem 13 zm. 2 por.. 2K točk, koš razi.: 31(1 : 170 + 140 2. Friz. salon Ona-on 15 II 4 26 294:238 + 56 3. Krcmenčkovi 15 II 4 26 275 : 243 + 32 4. Kriška vas 15 6 9 21 245:271 -26 5, Lotus art 15 2 13 17 171 : 293 - 122 'i. Picerija Podobnik 15 2 13 15 ( -2 t.) 184:264 -80 V nedeljo, 17. II. 2002 sta nas torej v telovadnici OŠ Videm KOMA 750 - MZG GROSUPLJE Dobrepolje omenjeni dve ekipi zastopali na medobčinskem prvenstvu občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje za leto 2002 KREMENČKOVI - KAJA 20 : 21 12:21 REZULTATI TEKEM PREDTEKMOVANJA: SKUPINE A STRUŠKI BIKI - KREMENČKOVI 10 KAJA - STRUŠKI BIKI 21 KREMENČKOVI - KAJA 21 21 16 I!) SKUPINE B MZG GROSUPLJE - FRIZ. SALON ONA-ON 21 : 17 KOMA 750 - MZG GROSUPLJE 16:21 FRIZ. SALON ONA-ON - KOMA 750 18:21 FINALNI DEL KREMENČKOVI - KOMA 750 MZG GROSUPLJE - KAJA 21 :12 15 : 21 KONČNA LESTVICA ZA LETO 2002 1. MESTO KAJA 2. MESTO KREMENČKOVI 3. MESK) MZG GROSUPLJE 4. MESTO KOMA 750 5. -6. MESTO FRIZERSKI SALON ONA-ON 5.-6. MESTO STRUŠKI BIKI Za ekipo Krcmenčkovi so igrali: Janez Erčulj, Matic Erčulj, Žiga Erčulj, Jože Drcmclj. Bojan Kuhelj in Davor Bclamarič. Za ekipo Frizerski salon Ona-on pa so igrali: Uroš Kristan. Minut Beve, Erik Globokar in Mišo Stojanovič. V občinski ligi so v tej ekipi igrali še Miha Zaje. Janez Perme in Marko Marinč. Simon Bnegtf PONOVNO PRI VRHU Učenke in učenci OŠ Stična nas na športnem področju ponovno razveseljujejo z odličnimi rezultati. Atlctskii tekmovanja so vsako leto zelo množična. Tako je bilo tudi letos, saj je pri učenkah tekmovalo 159 šolskih ekip in pri učencih 153. Glede na množičnost so tekmovanj;! izvedena po področjih. Naše obsega šole iz širše okolice Ljttbljane. Tekmovanja so razvrščena v 10 področij in na osnovi teh tekmovanj je 12 najuspešnejših šol povabljenih na državno ekipno prvenstvo. Najprej smo se udeležili področnega ekipnega prvenstva v atletiki, ki je bilo v Ljubljani 27. 9. 2002. Na prvenstvu so učenke s 13207 točkami osvojile 1. mesto, ta rezultat jim je prinesel 15. mesto v državi. Učenci so osvojili 14020 točk in 2. mesto. S tem rezultatom so se kot 7. uvrstili v Gnale ekipnega državnega prvenstva. Državno ekipno prvenstvo je bilo letos v Velenju 10. 10. 2002. Velika motivacija za vse tekmovalce je biki tudi prisotnost naSe šampionkc Jolande Čeplak. s katero so imeli nastopajoči priložnost pokramljati o športnih dosežkih. V finalu so naši učenci rezultate še izboljšali in dosegli 1521 I točk, kar jim je prineslo 0. mesto v državi. 1. mesto je s 15814 točkami osvojila OŠ Grm iz Novega mesta, 2. mesto so s 15562 točkami osvojili učenci OŠ Livada iz Velenja in 3. mesto s 15380 točkami učenci OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine. Nit državnem prvenstvu so našo šolo zastopali: Tek 60m: Robi Janežič, Mitja Bregar Skok v višino: Anže Sadar, Igor Gašparovič Tek 300m: Robi Rogelj. Aleksander Smolič Skok v daljino: Toni Svetin, Neje Zavodnik Tek lOOOm: Gregor Papež, Aleš Hrast Met žogice: Daviti Hočevar, David Čož Tek 4x1 OOm: Robi Rogelj, Aleksander Smolič, Mitja Bregar, Anže Sadar Suvanje krogle: Miha Maslc. Matevž Potokar Za dosežene rezultate gre pohvaliti tako učence kot tudi vodje ekip. Na tekmovanjih so ekipi spremljali Marjan Potokar, Irena Bregar in Andreja Lapanja. /.upisala: Andreja Lapanja MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V KROSU V okolici naše šole smo 17. 10. 2002 organizirali medobčinsko tekmovanje v krosu za učenke in učence od 1. do 8. razreda. Udeležilo se ga je 430 učenk in učencev iz OŠ Stična, OŠ Šentvid, OŠ Dobrepolje, PŠ Višnja Gora, OŠ Brinje, OŠ Louis Adamič in OŠ Šmarje-Sap. Učenke in učenci naše šole so osvojili 4 zlate, 3 srebrne in 5 bronastih medalj. Ekipno pa je naša šola osvojila prvo mesto pred OŠ Louis Adamič in OŠ Šmarje-Sap. Zlato medaljo so osvojili: Srebrno medaljo so osvojili: Bronasto medaljo so osvojili Timotej Mrzelj Nika Ferlin Irma Zidar Maša Ceglar Blaž Mulh Živa Bregar Neža Bregar Andraž, Škoda Biirbara Trunkelj Andrej Uršič Marko Globokar Aleš Hrast Vsi skupaj se že veselimo novih športnih tekmovanj, saj nam ukvarjanje s športom prinese mnogo pozitivnih izkušenj, ki jih bomo vsi lahko s pridom uporabili tudi v življenju. Zapisala: Andreja Lapanja MEDOBČINSKA ZIMSKA LIGA V MALEM NOGOMETU ALI BOMO TUDI LETOS IMELI PRVAKA IZ NAŠE OBČINE? Tudi letos se 4 ekipe iz naše občine udeležujejo medobčinske zimske lige v malem nogometu, ki poteka ob nedeljah v športni dvorani Brinje v Grosupljem. To so: Prince pub (aktualni prvak). Mizarstvo Trunkelj Krka ( lani .3.), Bife pri Matjažu & Instalacije Angro ter Višnja Gora. Že po dveh odigranih krogih se vidi. da bodo naše ekipe tudi lelos krojile sam vrh. URA Rezultati 2. kroga in lestvica: PAR REZULTAT 8.45 ŠALABAJZERJI - PROSTEL D.O.O. 3 : 7 9.30 BALKAN TEAM • PRINCE PUB 3 6 10.15 AVTOVAL RAČNA - JAGODA 3 (1 11.00 SD DOBREPOLJE -SNEŽAK - ELEKTRO SENICA-PREMAR 4 : 1 11.45 VIŠNJA GORA • MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 2 ; 5 12.30 PEKARNA GROSUPLJE - ŠMD TURJAK 3 2 13.15 BIFE PRI MATJAŽU&INŠTALACIJE ANGRO SD MALO MLACEVO 1 2 TRENUTNA LESTVICA irev DANI PREJETI 00L MESTO 1. 2. 3. 4. EKIPA IMEM ZMAGfc NbODL PORAZ TOČKE G0U GOLI RAZLIK A S. 6. 7. PRINC PUB 2 ŠDD0BREP0LJE-SNEŽAK 2 ŠD MALO MLAČEV0 2 BIFE PRI 2 1 MATJAŽU&I NŠTALACUE ANGRO MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 2 1 ELEKTRO SENICA-PREMAR 2 1 6 13:5 8 6 6:15 6 5:32 3 7:34 PEKARNA GROSUPLJE 8. AVTOVAL RACNA 9. ŠMD TURJAK 10. BALKAN TEAM H. PROSTEL D.0.0. 12. VIŠNJA GORA 13. ŠALABAJZERJI 14. JAGODA 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 0 0 ■1 5:4 1 5:5 0 5:50 4:4 0 3:3 0 7:8-1 8:9-1 2:6-4 5:11 -6 2:10 -8 Simon liregar 20 STRAN Qospodinjs((a stran Pred nami je adventni čas, čas, ko se vsi ljudje pripravljamo na največji praznik- božič. Božični in novoletni čas spremljajo številne šege in navade: od okraševanja božičnega drevesca do postavljanja jaslic, peka božičnega kruha in potic. Včasih je bilo v navadi tudi risanje s kredo na vhodna vrata: G+M+B (Gašper, Miha, Boltežar so sveti trije kralji) in zraven letnica, da je bil v hiši mir in zadovoljstvo. Leto tako hitro mine in vedno nam primanjkuje časa, še posebej decembra. Toliko opravkov, skrbi in dela imamo - nenehno se nam mudi. Razmišljamo o tem, kaj bomo kupili in s čim obdarili naše najbližje, pri tem pa pozabljamo, da je najdragocenejše, kar lahko podarimo, ravno čas. Ob praznikih naj bi si še posebej vzeli čas za domače in otroke in se z njimi pogovarjali o Miklavžu, darilih in obujali spomine na naše otroštvo. Čeprav nas bo še vedno vleklo v vrtinec živčnosti in predprazničnih nakupov, vam vsem želim, da praznike preživite v ljubezni, upanju in miru! Stari običaji: BOŽIĆNIK Za božič je na slovenskem poleg jaslic in božičnega okrasja znan tudi poseben božični kruh ali božičnik. Ta prinaša družini srečo, zdravje in blagostanje. Lepo vzhajan, z jajcem premazan in okrašen je nekoč stal na mizi. da so od njega jedli vsi družinski člani. Ponekod so ta kruh imenovali božičnik, drugod župnek, poprtnek, badnjak, stotnik, pomižnik. Ponavadi so spekli tri hlebce. Prvega so pojedli na božič, drugega na novo leto in tretjega na svete tri kralje. Kjer pa so spekli le en božičnik. so ga pojedli na zadnji praznični dan. Nekaj tega kruha je dobila tudi živina. Pekli so ga iz enakega testa kot potice, saj je bil praznična jed. Toda medtem ko je potica našla pot skoraj na vsako praznično mizo, je peka božičnega kruha le še običaj, marsikje pa ga sploh več ne poznajo. Pa je škoda. Ne le zaradi sreče, zdravja in blagostanja, ki ga je deležna družina, ko si razdeli ta kruh, ampak tudi zato, ker je krašenje božičnih kruhov del ljudskega izročila in včasih tudi prava umetnost. Miklavž trka na okna... Sveti Nikolaj - Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov, prava podoba prijaznosti, darežljivosti. V številnih legendah nastopa kot dobrotnik, zaščitnik, pomočnik v stiski in čudodelnik. God ima 6. decembra. V noči med 5. in 6. dec. hodi od hiše do hiše in obdaruje otroke. Pridnim natrosi lešnikov in orehov, rožičev, suhega sadja in sladkarij, porednim pa pusti v opomin šibo. Z njo jim potem starši, če je treba, izprašijo hlače. Otroci lahko napišete pisemce Miklavžu in mu v njem zaupate svoje želje. Ampak morate vedeti, da Miklavž nikoli ne nosi dragih daril, le skromna presenečenja. Na Miklavžev večer tako lahko skupaj nastavimo Miklavžu nogavico ali košaro in vsi skupaj upamo, da bomo zjutraj v njej kaj lepega našli. Cimetove zvezdice Potrebujemo: 55 dag moke, pol pecUnega praška, pol žličke cimeta, 18 dag masla, 18 dag sladkorja, 3 rumenjake, 3 žlice kisle smetane ali mleka V moko zamešamo pecilni prašek in cimet, nato porazdelimo kosmiče masla, dodamo sladkor, rumenjake in smetano ter zgnetemo testo. Zval-jamo ga za nožev rob na debelo, izrežemo zvezdice, jih namažemo z raztopljenim beljakom ali stepenim beljakovini snegom in potresemo s kristalnim sladkorjem. Pečemo pri 220 stopinjah. Čokoladni poljubčki Potrebujemo: 4 rumenjake, 150g sladkorja v prahu, 300 g mletih lešnikov, 100 g jedilne čokolade ( količina testa zadostuje za približno 45 piSkotov) Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem v prahu. Dodamo mlete lešnike in naribano čokolado. Testo pustimo počivati pol ure. Nato zajamemo z dvema žličkama kupčke in jih polagamo na pomaščen ali s peki papirjem obložen pekač. V vsak piškot vtisnemo lešnik. Pečemo prib. 15 - 20 minut na 200 stopinj. Jedi iz kunčjega mesa Kunčje meso se v naši kuhinji spet uveljavlja in je zelo kvalitetno, saj vsebuje 25 % beljakovin, maščob pa samo 3. %, zato je najlažje prebavljivo. Imamo lahko različne priprave tega mesa, kot so: naravno pečeno, obloženo z zelenjavo, zavito v prekajeno svinino, nadevano s kruhovim nadevom in jetrci, z riževim nadevom. Prav tako lahko pripravimo dober kunčji golaž, obaro, rižoto. Domači kunci imajo specifičen vonj: odpravimo ga, če meso za nekaj ur namočimo v mleko. Zajčja obara z belimi krompirjevimi žganci To je tipična dolenjska obara, kajti včasih je bilo to najcenejše meso doma na kmetiji. Oprano zajčje meso zrežemo na manjše kose. Ker je hitreje kuhano kot zelenjava, vedno najprej kuhamo zelenjavo (korenček, peteršilj s korenino, malo ohrovta, rumeno kolerabieo...), ki jo narežemo ali naribamo. Ko je napol kuhana, dodamo meso ter vse začimbe (lovorov list, majaron, cel in mlet poper, sol). V zajčjo obaro nikoli ne damo krompirja. Meso lahko tudi pražimo z zelenjavo, malo pomokatno in zalijemo ter okisamo s kisom, belim vinom in limoninim sokom. Zraven ponudimo bele krompirjeve žgance, ki jih zabelimo s praženo čebulo, narezano na lističe. Kunec z olivami Potrebujemo: 1 kunca - pribl. 1 kg, 1 korenček, 1 čebulo, 1 steblo zelene, 2 stroka česna, 70 g slanine, olive, žajbelj, rožmarin, belo vino, zelenjavno juho, (divno olje Kunca očistimo, operemo in ga narežemo na koščke. Česen, korenček, čebulo in zeleno sesekljamo ter popražimo v kozici na 5 - 6 žlicah olja skupaj s slanino, narezano na kocke, nekaj listi žajblja in iglicami rožmarinove vejice. Dodamo meso, ga popečemo, osolimo, popopramo in prelijemo s spol kozarca vina. Na šibkem ognju dušimo približno 40 minut, vmes po potrebi prilijemo malo zelenjavne juhe. Olive dodamo v kozico k mesu. Dušimo še 10 minut, nato še vroče ponudimo. Nasveti: - da se vanilijevi rogljički ne zlomijo tako hitro, jih pustite, da sc malo ohladijo in jih šele nato povaljate v sladkorju; - da koščki sadja v testu ne padejo na dno, jih povaljajte v moki; - sol namesto pecilnega praška v krhkem testu naredi kekse kihkejše in okusnejše; - ko pripravljate lesto za šarkelj, nadomestite polovico votle s pomarančnim sokom; - maslo laže in hitreje penasto umešamo, če ga prej poprašimo z, moko; - kolači, pogače in torte, ki vsebujejo skuto, manj upadejo, če pečene pustimo še 20 minut v pečici pri nekoliko odprtih vratcih. Z nožem prej odluščimo testo od zgornjega roba posode; - biskvitno testo in testo s pecilnim praškom nc sme Stati. Spcčemo ga takoj, koje narejeno. Isto velja tudi za vmešano testo brez pecilnega praška; - hrenova majoneza s smetano - hitro pripravljena omaka: Skuhamo 2 krompirja in 2 jajci ter vse skupaj pretlačimo in oboje zmešamo. Dodamo majonezo, kis, hren in smetano. Po okusu solimo; - kunčjega mesa, pripravljenega za cvrenjc po dunajsko ali pariško, nikoli ne potolčc-mo, preden ga ocvremo; - zaradi predsodkov kunčje meso pred uporabo solimo in posipamo s sesekljanim česnom in peleršiljem; - pri nadevanem zajcu dodamo kruhovemu nadevu malo slanine, praženc gobice, sesekljan peteršilj in malo kisle smetane. Ponavadi nadevamo manjše zajec in cele spcčemo. Zraven pečenega ali ocvrtega nadevanega zajca ponudimo kuhan ali pečen krompir. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC STRAN 21 MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA (10. učna ura) Macino ?7Cm ^rac^y7oc,.i Adi irh e»dj&>; •Osrenca 710 m ftebotov ^rfo CC^iv. ^nnor nh 7M g| jflaŽMTJa vrh 500». ^> 1 'jtaertcM Krik Cp7r LAHKA KRIŽANKA Z REŠITVIJO NA "I" V poudarjenem stolpcu boste lahko prebral besedo, ki jo v tem letnem času pogosto slišimo. K K P C A A E T C VODORAVNO Vodoravno: 1. kuhinjski pripomoček 2. piščančja mati 3. snežni stisek 4. povezovalec sodov 5. enigma 6. najnižja ocena 7. mlad kradljivce KVIZ 1. Kdo ni sodeloval pri popravljanju koledarja? a) vojskovodja Cezar, b) papež Ciregor. c) vojskovodja Hanibal. 2. Pravokotni trikotnik je povezan: a) z Arhimedovim zakonom, b) s Pitagorjevim izrekom, c) z Markovnikovim pravilom. 3. Kako pravimo osjemu "gnezdu"? 4. Katero literarno delo je lahko najbolj satirično? a) črtica, b) groteska, c) roman. 5. Kakšne barve je mineral citri n? a) rumene, b) zelene, c) vijolične. 6. V kateri državi plačujejo s forinti? a) na Madžarskem, b) na Poljskem, c) v Albaniji. 7. Krizanteme prištevamo med: a j golosemenke, b) dvokaličnice, c) enokaličniee. Rešitve iz prejšnje številke: I.b, 2.a, 3.c. 4. 100. 5.b. 6.a. 7.c UGANKE SALJIVKE 1. Kje ima vino najboljši okus? 2. Na strehi poseda, pa v kuhinjo gleda. 3. Kdaj se začno človeški dnevi? 4. Zakaj imajo mestne gospe rade klobuke? 5. Klobasici podobna in za konja udobna. Odgovori: 1. v ustih, 2. dimnik, 3. ko se končajo pasji, 4. da se z njimi \xtkrijejo, 5. podkev. SMESNICA V neki naši fan je živel župnik, kije znal biti domiselno šaljiv in hkrati poučen. Med ognjevito pridigo o grešniei Magdaleni je na koncu dejal" Tudi med vami je laka grešnicu. Zaznamoval jo bom s tole knjigo." In je zagnal knjigo po < crkvi. Medtem so vse ženske odmaknile glavo, zato je razočaran dodal:"Kuj, mislil sem, da je samo ena. pa sle vse!" Pregovori, ki še zmeraj držijo /. Na ravnem je celo grič gora. 2. Če zapovedujeta dva kapitana, se ladja polopi! 3. Jeziku ne bolijo noge. 22 STRAN Umrl v Švici, pokopan v Stični, naš dragi mož in oče SLAVKO LAMPRET Zahvaljujeva se družini Kokolj iz Spodnje Drage in gospodu župniku Kastelicu za zelo lepo opravljen obred. žena Lojzka hčerka Tatjana in ostali sorodniki I Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. I Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Psalm 23 ^tf^ef ZAHVALA ob smrti naše drage tete JOŽEFE PETAN iz Velikih Pec Radi bi izrazili hvaležnost vsem, ki ste našo teto obiskovali, še posebej potem, ko je oslabela. Hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev, svete maše, vsem, ki ste molili zanjo in jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku Janezu Petku in župniku v pokoju gospodu Jožetu Koželju ter šentviškemu pevskemu zboru Slavčki. Vsi njeni ■ Le še po stezi spomina k nam prihajal boš poslej, mož naš, ati, sin, prijatelj. Vse drugo so le želje in prividi. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti zapustil dragi mož, sin, brat in ati ALOJZ ERJAVEC iz Velikih Kompolj pri Muljavi do domače Krtinarjev Lojze Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem Livarja, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče in maše. Iskrena hvala župnikoma g. Humarju in g. Povirku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter PGD Muljava, Krka, Zagradec, Hudo in Stična za spremstvo na zadnji poti. Hvala g. Jerneju Lampretu, g. Milanu Brcgar-ju ter g. Antonu Jakšetu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Je čas, ki da. in čas, ki vzame, je čas. ki celi nate. in čas. ki nikdar ne mine. ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Radi bi se zahvalili vsem, ki ste pospremili na mnogo prezgodnjo pot našega dobrega moža in skrbnega očija MIHAELA KUMLJA iz Velikega Črnela 2 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče, prispevke za dober namen in svete maše vsem: sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem AC lnterear Ljubljana, Avtotransportov Kastelec Grosuplje. Carinarnice Ljubljana in Iskre Zmaja Šentvid. Hvala dr. Janezu Zupančiču in osebju ZD Ivančna Gorica za pomoč med njegovo kruto boleznijo. Hvala g. župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Hvala pevcem in godbenikom za obogatitev obreda. Hvala ge. Štefki /a lep govor in ge. Ivici za pomoč. Posebna hvala medicinski sestri ge. Anici Kozinc za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala vsem. ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih in hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji ZAHVALA 24. oktobra letos je požar upepelil naše gospodarsko poslopje. Vsem, ki ste nam nesebično pomagali v delu, denarju ali materialu, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo gasilcem iz Doba, Hrastovega Dola, Radohove vasi, Šentvida in Stične, vaščanom Doba in okoliških vasi, Občini Ivančna Gorica, Kmetijski zadrugi Stična, Pekarni Grosuplje, Trgovskemu podjetju Vele, Mizarstvu Vencelj iz Šentvida, Agrogradu iz Šentpavla, mojstrom tesarjem in kuharicam. Le z vašo pomočjo je imelo gospodarsko poslopje že 14 dni po požaru novo streho. Rojčevi iz Doba Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati. (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob nenadnem in bolečem slovesu od sina, brata in strica MARKA OMAHNA iz Dednega Dola pri Višnji Gori sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sošolcem, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, besede tolažbe; cvetje, sveče in darovane maše. Hvala tudi gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen obred, domačim cerkvenim pevcem in pevcem iz Žalne za ubrano petje ter Janezu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste sc poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Posebej hvala bratrancem, ki so zbrali moči in mu še zadnjič stali ob strani. Vsi njegovi Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zale svetel plamen. A. Gradnik ZAHVALA V Gospodu je 2.11.2002 mirno zaspala JOŽEFA ANŽLOVAR iz Malih Cešnjic 4 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako lepem številu poslovili od naše sestre in tete. Iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje (posebej ge. Metki Bijee in socialni delavki ge. Majdi Jordan), g. župniku Janezu Petku za spodbudne besede ob pogrebnem obredti, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentvida pri Stični za ganljivo petje v cerkvi in ob grobu in vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste DOMNOVO PEPCO poznali in jo imeli radi ter ob slovesu darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dober namen. Sestra Malka in brat Tone z družino ter ostalo sorodstvo POLICIJSKA KRONIKA Policijska postaja Grosuplje je oktobra 2002 na območju Občine Ivančna Gorica obravnavala 16 kršitev zoper javni red in mir, od tega jih je bilo 12 storjenih v zasebnih prostorih, 4 pa na javnem kraju. V tem mesecu smo obravnavali 28 različnih kaznivih dejanj na območju občine Ivančna Gorica. Najpogostejše so bile tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari. Občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilec na delu oz. begu, naj to nemudoma sporočijo na policijsko postajo Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. V oktobru smo opravili oglede 29 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ sc jih jc zgodilo na avtomobilski cesti A/2, na regionalnih cestah R 216 in 646 ter v naselju Ivančna Gorica. V oktobru je policijska postaja Grosuplje kontrolirala hitrost z lastnim radarjem na območju občine Ivančna Gorica, predvsem na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oz. kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestnoprometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. Policijska postaja Grosuplje STRAN 23 •0» j-»8*i: ^K" 3»SS* £8*j. 3*8* ■" JsJ«i* 3»26f" "■S«f* j=9S«f" j-»Z«C 3*8«f' ■^^fe^tSfc"^!^"^^ £j£ yg£ -gg '-"/*> ?► i u ti 0 17 15 «1 11 ]r*I*f* ji»S*f" !?*5*f! 5»! € JJ*BS: 3»8:*; >s€ 3*£ y&. S.90.9 --/.907- 1.906'- i/<9 O 6 S.905 _I Jože Antoncič, Hribski iz Doba Naš slavljenec Jože Antoncič je bil najprej doma v Malih Dolah pri Temenici. Njegov rojstni dom je stal v zaselku Hrib, zato so okoličani Antončičeve po domače imenovali tudi Hribški. Imeli so jako veliko domačijo, obsegajočo celih petinštirideset hektarjev, da je bilo vse naokoli njihovo. Na tej veliki domačiji sta starša Jane/, in Jožefa spravila tla svel osem otrok: štiri fante in štiri dekleta - vsakih pol, bi rekli po domače. Kaže, da so Hribški trden rod, saj je vseh osem otrok preživelo otroško dobo in odraslo, kar je bilo za tiste čase prava redkost. Jože je prišel na svet 3. sušea 1912. leta, drugi med fantki in tretji po vrsti. Sedaj, po devetdesetih letih, sta med živimi le še dve sestri in kajpak lepo število nečakov in pranečakov obojega spola. Na Jožetovem domu so tedaj i redili od dvajset do trideset glav živine. Za vprežne potrebe pa so imeli pet konj in dva para volov, da so lahko speljali vse, kar so dala polja, travniki in gozdovi. Prve svetovne vojske se Jože še dobro spominja. I'o cele tedne je grmelo na laški fronti, kot bi se pripravljalo k hudi nevihti, pa je bilo še huje kot nevihta. Hribški oče Janez so bili "frajani" vojaščine, ker so imeli veliko majhnih otrok na skrbi. Morali pa so oddajati dosti živine in poljskih pridelkov za vojaške potrebe. Na dvorišču so kar naprej stale soldaške komisije in odrejale dajatve. Jože je hodil v gabrsko šolo. Prvo leto še pod cesarjem, naprej pa pod kraljem. Še danes zna zapeti himno, ki so se je učili prvo leto: "Bog ohrani, bog obvarji nam cesarju Avst rije". Po končani osnovni šoli je šel v kmetijsko šolo na Grm pri Novem mest ti. Znanje, ki si ga je pridobil ondi, mu je pozneje v življenju velikokrat prav hodilo in ga reševalo iz stisk. Po poroki, leta 1038, sta se z ženo Alojzijo naselila v Dobu. Tam je namreč Jože po materi podedoval hišo in nekaj zemlje naokoli. Toda zakonska idila ni trajala dolgo, ker seje kmalu potem začela 2. svetovna vojna in Jože je bil mobiliziran. Po kupilualciji jugoslovanske vojske se je iz previdnosti hitro "civilno preg-vantal", pa ni nič pomagalo, ker je imel nemški podčastnik predober nos: rekel je: "Kontni hier," privzdig- nil hlačnico, zagledal vojaške "štumfe" in pokazal na transport proti Nemčiji. Odložili so ga šele daleč na severu v Hamburgu. Tam je dobil tako trpežno obleko, da jo je nosil malone vsa štiri leta vojske. Na hrbtu je nosil dve veliki črki: K in G. To je bila nemška okrajšava za vojnega ujetnika. Jože je bil duhovit, pa je vsakemu razložil, da to pomeni "kajti geld" - brez denarja. Po enem letu so Nemci Jožeta predali svojim zaveznikom Italijanom, tako da je tista leta podolgem in počez prekrižaril še Apeninski polotok. Tam si je težavno življenje ujetnika lajšal z znanjem, ki si ga je pridobil v kmetijski šoli. Največ je delal v vrtnarijah. Vseh dogodivščin nekdanjega vojnega ujetniku Jožeta Antončiča je toliko, da bi z njimi lahko popisal debelo knjigo. V spomin na tiste težke čase še vedno hrani ujetniško tablico, na njej pa številko 106084. Jože ima z ženo Alojzijo tri otroke: dve hčeri in sina. Sedaj na domu gospodari sin, ki mu je prav tako ime Jože. Ta ima šliri otroke, same fante. Eden od njih, Gregor? se je ustavil doma in tudi zastavil družino, tako da gre rod Jožeta in Alojzije Antoncič lepo naprej. Jože in Alojzija se seveda še ne dasta. Oba še marsikdaj pripomoreta, da gre delo na domačiji kakor trebit. Jože najrajši "porihta" kakšno orodje, ki se polomi pri delu, Alojzija pa pomaga v gospodinjstvu in okoli hiše. Vsem štirim generacijam, živečim na Hribški domačiji v Dobu, želim še naprej lepega sožitja, Jožetu, našemu slavljencu, pa poleg tega še veliko zdravja in dobrega počutja. Leopold Sever Iz zakladnice naših domov Naš narodopisni kotiček gre naprej. Tokrat vam prinaša spet nekaj domačega, kuhinjskega. V tej posodi se je nekdaj našlo marsikaj okusnega. Posebno dobro je bilo tisto, kar se je nabralo zgoraj. Sporočite, kako se pravi tej posodi in za kaj smo jo nekoč predvsem uporabljali. Lep pozdrav - Leopold Kje so liste vodice, Ki so včasih bile Virski potok je značilna voda zahodnodolenjskega "krasa". Na dan pride izpod skalovja vzhodno od Stične. Najprej se zbere v plitvem tolmunu, iz katerega odteka po krajši brzici, in nadaljuje pot po okljukani strugi proti Gomilam. Potok večinoma ponikne, še preden doseže cesto Ivančna Gorica - Šentvid. Le ob večji vodi se pri Žvajdrgi razlije po naplavinasti ravnici med starodavnimi gomilami. Te so napravili prazgodovinski Virci v spomin na svoje rajne. Tak pokop so si kajpak privoščili le premožnejši. Potok je verjetno imel za to naselbino vlogo že v prazgodovini pri obrambnih pripravah na Viru. Verjetno je bil pomemben vir vode za okoliško prebivalstvo, zlasti za napajanje živine. Zaradi gostejše naselitve in novodobne kmetijske dejavnosti je njegova voda Že nekoliko onesnažena in manj primerna za uživanje. Ob močnejših padavinah tu prihajajo na plan znamenite človeške ribice. Vendar se to v zadnjem času dogaja vse redkeje. Verjetno je onesnaženje prizadelo tudi prebivalce temnega podzemlja. LS Ob povodnji se potok pri Žvajdrgi razlije po močvirski ravnici med starodavnimi gomilami. Tedaj se ti veliki grobovi od zahodne strani vidijo kot otočki V jezeru. KAJ SO PRED STO LETI OGLAŠALI V JESENSKEM LETNEM ČASU To je prava rešitev za gospodinje. Kaj bi sc kar naprej trudile streči svojim slabšim polovicam. Skuhate veliko skledo makaronov Peka tete in ljubezen bo cvetela kot rožica. Ja, ja, včasih so to znali. L. S. j Gospodinja, ne trudi se, > saj imaš itak preveč dela! Kupuj za juho in prikuho izborne makarone, nudelne in druge testenine z znamko ,F»elcatlele'T Mož te bo vedno pohvalil. ^■»♦♦»♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦^ jg Vzpodbuda pridnim sodelavcem narodopisnega kotička Bliža sc konec leta in z njim obračun za trud, ki so ga vložili prizadevni sotrudnice in sotrudniki v opisovanje predmetov iz minulih časov. Tudi letos bomo med njimi izžrebali nagrade. Za vsak mesec eno. Prispevala jih bo nam vsem dobro znana firma Ljubljanske mlekarne, ki že dolga leta polni naše shrambe z izvrstnimi izdelki in ima svoj obrat tudi pri nas v Stični. Med njenimi izdelki je tudi znameniti stiski sir. Tega bomo nekaj ob božiču razdelili med izžrebance. O tem se bomo kaj več pomenili v prihodnji številki. Dotlej pa koiajžno naprej in naavidenje. LS 24 STRAN N "Hehil pc zemlji /f \\ sem nas t ... "SEVERNA" ttj(\ STRAN j j /NARAVA IN UUDJE NARAVA IIM LJUDJE NARAVA IN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N * 2AbOZZO\/OUO # X Kako sc \c \o\z Z3i Mvjc5^ love* irt>*1 Lojz je bil že od mladih nog navdušen divji lovec ali "raubšic", kakor so nekdaj imenovali tatinske plenilce divjadi. Na več krajih je imel skrite starinske puške različne izdelave in kalibrov. Včasih je kakšen vojaški "gver" tudi sam predelal za lovske potrebe, kajti bil je spreten puškar samouk. Kadar je zapazil, da na obgozdne travnike in njive zahaja srnjad, se je kmalu zaslišal osamljen pok in kakšne pol urice zatem je že pricijazil na hrbtu koš letvenjak. natlačen s sveže pokošeno travo. "Joj, kako se mora človek matrat s krmo, da preživi družino," je potarnal, kadar je koga srečal na poti, da je preusmeril pozornost. O neki priložnosti gaje na križpotju iz nagajivosti pričakal sosed Jože, ki je že dolgo slutil, kaj Lojz počenja. "Si ga počil, srnjaka?" je ogovoril divjega lovca in kazal na koš s travo. "Daj no mir, ti si neumen. O kakšnem srnjaku pa govoriš?" je zagodrnjal Lojz in pospešil korak. "Lej, dve nogi in rogovje pri strani gledajo iz koša, pa praviš, da ga nisi!" "Ti si brljav, špegle si kupi. To so vendar korenine, ki sem jih odbil, ko sem s koso travo mlatil," je pletcničil Lojz in še bolj stegnil korak, kot bi bil brez tovora na ramenih. Od tedaj Lojza v poznih popoldnevih niso več videli s košem letven-jakom na hrbtu. Ali je takrat prenehal z divjim lovom ali pa je spremenil svojo lovsko tehnologijo. Kdo bi vedel. Leopold Sever LIV. REKORD Najdaljša buča Letošnje vegetacijsko leto je bilo po vremenu dokaj nenavadno, zato so bili nenavadni in izjemni tudi posamezni pridelki, ki so jih te razmere omogočile. Veliko teh smo lahko videli na sejemskem prostoru pri Kmetijski zadrugi v Ivančni Gorici. Med njimi je bila tudi rekordno velika jedilna buča. V rokah jo drži šolarka Mclanija iz Stične. Bučo pa je pridelal Štefan Trstenjak s Hriba pri Temenici. Rekorderka je merila celih 175 centimetrov in je po višini presegala mlado demonstratorko, čeprav je ta že veliko dekle. Uspešnemu pridelovalcu gredo iskrene rekorderske čestitke, Melaniji pa zahvala za pomoč. Na razstavi smo videli tudi izjemno lepe zeljnate glave in z diplomo nagrajeno krmilno bučo z domačije Jožeta Petana iz Velikih Pee. O njej bomo ob prvi priložnosti še pisali. Vse kaže, da imamo v naši občini predvsem izjemne glave in izjemne buče, na kar smo seveda vsi ponosni. LS Spomeniki in spomini V začetku novembra smo se prav gotovo vsi spomnili naših rajnih in na pokopališčih uredili njihova zadnja počivališča. Pri tem smo se najhrž malo ozrli tudi naokoli in videli, kako se spreminja pokopališka "moda". Tisti, ki smo že nekaj dlje na svetu, smo lahko naredili primerjavo med okusom minulega in sedanjega časa. Zdi se mi, da so znali naši predniki, kljub skromnejšim razmeram, urejati zadnja domovanja svojcev v večji skladnosti z naravo. Pri tem mislim na množino različne plastike in še posebej na kičaste spomeniške lepljenke iz žaganega kamna, ki so pričele prihajati na naša pokopališča pred kakega pol stoletja. Po mojem preudarku bi morali bili nagrobniki manjši in monolitni, to se pravi iz enega kosa. Kamen naj bi bil domač in skrhno oklesan. Sporočilo na njem naj bi bilo kratko, a kljub temu zgovorno - namenjeno tudi zanamcem. Tak kamen bi lahko s primerno obnovo služil več generacijam. Na sliki je nagrobni križ s šentviškega pokopališča. Vlili so ga v dvorski železarni pred stoletjem in pol. Kovina je bila pridobljena iz železove rude, ki so jo kopali v naših krajih. Na križu manjka Se tablica, na katero so napisali podatke o rajnem. /. S ?OOLISTEK KRAJI NCERVO V Venetska božanstva - šajnata (sijoča) Rejtija Lee>PotJ> Sčven Božanska Rejtija, v katero so verovali Stari Veneti (Praslovenci). je dala našemu jeziku lepo zapuščino. S pomočjo teh jezikovnih ostalin se bomo skušali postopoma približati tej skrivnostni boginji in ji pogledati v obraz. Tedaj bomo spoznali, da je to naša stara znanka. Žareča boginja Rejtija je bila prav gotovo krstna botrica, ki je dala glasovno osnovo, ujemajoč se po oblikovni in funkcionalni plati, poljedelskemu pripomočku za čiščenje žita. To je nam vsem znana reta (narečno rejta). Reta je veliko okroglo rešeto, s katerim ločimo zrno od plev, tako kot boginja Rejtija ločuje dobro od zlega pri odhajanju ljudi s tega na oni svet. Sedaj zanesljivo vemo, da je Rejtija svetla, velika in okrogla. Kaj pa naj bi to bilo? Nič drugega kot sijoča luna, ki kaže svoj sijaj v jasnih nočeh in spreminja obraz od polnega do shujšanega, od veselega do žalostnega in jeznega. Naši davni predniki so torej častili luno -nebesno telo, ki se pojavlja na nebu še dandanes v vsem sijaju in vpliva na naše počutje. Lunasto (okroglo) obliko tega davnega božanstva potrjujejo tudi imena naselij, ki so imela (ali še imajo) gručasto (rejtasto) obliko. V naši širši okolici poznamo kar dve vasi, ki jim je bila imenska botra boginja Rejtija. To sta Retje pri Velikih Laščah in Rctjc pri Loškem Potoku. Za velikolaško Retje, ki je blizu mojega kraja, poznam tudi narečno ime Rejtje, kar glasovno povsem ustreza imenu venetske boginje. V to skupino smemo šteti tudi ime za suhokranjsko vas Ratje, zaselek Ratenco in dobrepoljske Ratike. Mimogrede naj omenim, da so velikola.škc Rctjc rojstni kraj znamenitega pisatelja in narodnega buditelja Frana Levstika. Očiščevalno in selekcijsko vlogo imajo tudi vodni požiralniki. Tudi te so v starih časih zaradi oblike in funkcije imenovali retje. Vsa ta imena in besede doslej niso imele ustrezne izvorne razlage. Pojas- nimo jih lahko le s priznavanjem venetskega izvora Dolenjcev in vseh Slovencev. L S Znano poljedelsko orodje se s praslovensko boginjo Rejlijo ujema v treh stvareh: v imenu (rejta), po obliki (okrogla, lunasla) in po funkciji (obe ločila dobro od slabega). Gruča sta (relasla) vas Retje pri Loškem Potoku ima božansko ime. Dobila ga je že davno zaradi svoje oblike. Morda pa je nekoč v njej bilo tudi svetišče boginje Rejtije.