Št. 163 (16.508) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Dob j pri Ge iii Trebuši, od 18. septembra 194^ -45 v t' 'avenija' pod Vojskim pri ldr i *T C H ' ‘ dojenem Trstu, kjer > fršla za' H ^ ,ni partizanski DNEVNIK v za- suž _______________________ F j P ,x V' j40 7786300, fax 040 772418 C- . ,naggiol-Tel.0481533382,fax04ai 532958 ČEDAD - Ul. Riston 28 - Tel. 0432/731190__________ Internet: http/www.phmorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI j w Mm Spedizione in abbonamenlo postale 45% 0,77 EVRA Ari2,comma20.b,legge■ FilialediTrieste RSO last. Giraldi R. NADZORNI SISTEM Z VIDEO REGISTRACIJO rLUCE\ ZA VARNOST VAŠEGA DOMA NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 SREDA, 14. JULIJA 1999 Alarm škodljiv, veto nevaren Vlasta Bernard Pritiski na rimsko vlado, naj se vendarle opogumi in odloči za preverjanje učinkovanja reforme pokojninskega sistema, se kljub hitremu blizanju poletnega premora stopnjujejo. To sicer ni Čudno, kajti poznavalci italijanskega socialnega sistema vedo, da reforma izpred dveh let ni bila dokončna in da ne jamči dolgoročnega vzdrževanja bremena, ki ga v tem sistemu predstavljajo pokojnine. Če so danes računi se pod nadzorom, se jim že čez pet ali Sest let nakazujejo rdeCe Številke, ki bodo toliko bolj kričeče, kolikor hitreje se bo večalo nesorazmerje med zaposlenimi in upokojenimi državljani. Ali z drugimi besedami: s tako šibko gospodarsko rastjo' ni mogoče pričakovati množenja delovnih mest, brez povečanja zaposlenosti pa se bo z demo-grafskim staranjem prebivalstva siril le sloj upokojenih državljanov. In da bi bil položaj se slabši, je v tem sloju kopica razmeroma mladih upokojencev, ki radi poprimejo za delo na cmo. Zakaj torej sindikati tako vztrajajo pri odklanjanju vsakega poskusa predčasnega preverjanja učinkov pokojninske reforme? Razlogov je vec, bistveni pa je njihov odnos s članstvom, katerega dober del so prav upokojenci, ki so s težavo prebavili že dosedanji dve pokojninski reformi. Glavni argument proti novemu poseganju v sistem je v zadnjem Času ta, da Italija za socialno varnost ne porabi nic vec (kvečjemu kaj manj) kot ostale evropske države. To je res, vendar sindikalisti ne povedo, da vlada znotraj te socialne porabe veliko neskladje, ker levji delež odpade na pokojnine, za vse ostale potrebe, predvsem za pomoC naj-sibkejsim in nezaščitenim slojem, pa Itabja namenja le drobtinice v primerjavi z ostalo Evropo. Novost zadnjih dni so tako vse bolj odkriti pozivi k ukrepanju mimo socialnih partnerjev, Ces da lahko o tako pomembnem in splošnem družbenem vprašanju odloča parlament, ki je za razliko od sindikatov izvoljeno telo in torej zastopa splošne interese. To je sicer res, vendar bi bilo odpisati sindikate kot predstavnike neposredno prizadetih kategorij enako, kot napovedati vojno socialnemu miru. Bolj razumno je prepričati upokojence, da jim nihče ne streže po tistem, kar imajo, in sindikate, da so tudi oni odgovorni za usodo bodočih generacij. iran / študentski protest se kljub prepovedi širi Nekateri se bojijo, da bi lahko prišlo do novega Tienanmena Predsednik Hataiiii obsodil nasilne proteste - Gverila po teheranskih ulicah TEHERAN - Kljub prepovedi oblasti se je včeraj na tisoCe študentov, ki so se jim pridružili tudi številni prebivalci Teherana, zgrnilo na ulice iranske prestolnice in nadaljevalo s protestnimi manifestacijami. Prišlo je tudi do spopadov s policijo, na teheranskih ulicah pa je potekal pravi gverilski boj. Študentje so tudi zažgali nekaj avtobusov in na desetine dreves. Predsednik Batami, katerega študenti podpirajo, je obsodil nasilne proteste in pozval študente k spoštovanju zakonov. Zaradi stopnjevanja napetosti se mnogi bojijo, da bi lahko prišlo do »iranskega Tienanmena«. Na 9. strani RIM / ZAŠČITA SLOVENSKE MANJŠINE Po včerajšnji krajši razpravi danes šivamo o 2. členu Predsednik Violante objavil razpored razprave v plenumu Monti: reforme nujne za gotovost RIM - Najnovejši poziv Evropske centralne banke za nove posege v pokojninski sistem je včeraj podprl tudi evropski komisar Monti, ki je v proračunskih komisijah obeh zbornic dejal, da je reforma neobhodna za dosego gotovosti v svetu dela in za relansi-ranje gospodarstva. Na 2. strani Vodja Fl ponuja Prodiju dialogm BRUSELJ - Silvio Berlusconi si je prevzel vlogo posrednika med predsednikom evropske komisije Prodijem in Evropsko ljudsko stranko. Prodiju je predlagal dogovor, ki naj bi preprečil Čelni spopad med komisijo in ELS in umirjeno delo evropskega parlamenta. Na 2. strani Fenari najel Finca Sala Poškodovanega Nemca Michaela Schumacherja bo na naslednjih dirkah formule ena pri Ferra-riju zamenjal finski dirkač Mika Salo. Preiskava o vzrokih nedeljske nesreče v Silverstonu pa je medtem pokazala, da je pri vozilu nemškega dirkača popustil vijak zadnjih zavor. Na 13. strani RIM - Komisija za ustavna vprašanja v po-slkkanski zbornici včeraj ni namenila slovenski manjšini velike pozornosti, vendar je nadaljevala z razpravo o zaščitnem zakonu, in sicer o drugem členu Masellijevega osnutka. Ta razprava se bo nadaljevala na današnji seji. Medtem pa je predsednik poslanske zbornice Violante objavil razpored razprave na plenarnem zasedanju zbornice, ki bo 23. julija. Tam je obstrukcija zelo težka, ker ima vsaka skupina vnaprej določen Cas, s katerim razpolaga. Tudi ta objava pa je razburila skrajno desnico, ki očitno še vedno računa, da bo zavrla zakonodajni postopek. Na 3. strani Gorske skupnosti odklanjajo ukinitev TRST - Gorske skupnosti odklanjajo predlog deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, ki želi •podrediti njihovo financiranje imenovanji! likvidacijskih komisarjev, predstavniki gorskih skupnosti so deželnim svetovalcem obrazložili, da ne nasprotujejo reformam, vendar pa odborov predlog samo ukinja te ustanove na škodo majhnih občin in njihovega prebivalstva, ne določa pa nobenih novosti v zvezi s pristojnostmi drugih krajevnih ustano. Stališča gorskih skupnosti so podprli svetovalci leve sredine in, v pismu predsedniku deželne vlade, tudi SSk. Na 3. strani V nekaj dneh tudi sporazum o NEK LKJUBLJANA - Srečanje slovenskega in hrvaškega premiera, Janeza Drnovška in Zlatka Mateše, ki je bilo predvideno za danes, bo za nekaj dni prestavljeno, in sicer z namenom, da bi se za podpis pripravil tudi meddržavni sporazum o NE Krško, ki bi ga ob sestanku premie-rov podpisali skupaj z že pripravljenim pre-moženjsko-pravnim sporazumom. Srečanje predsednikov vlad naj bi bilo predvidoma še ta teden ali pa prihodnji ponedeljek, je povedal slovenski zunanji minister Boris Frlec. Na 11. strani Ariis gost tržaškega občinskega sveta TRST - Sinočnje seje tržaškega občinskega sveta se je kot gost udeležil deželni odbornik za zdravstvo Aldo Ariis. Tržaški občinski svetovalci, ki so ga povabili, so mu dokaj enotno izrazili stališča in zahteve za rešitev glavnih problemov, s katerimi se ta Cas spopada javno zdravstvo na Tržaškem, začenši s sanacijo velike zadolženosti. Na 5. strani Na Goriškem še štiri »stolice« GORICA - Z objavo izidov na oddelkih za zunanjo trgovino Trgovskega tehničnega zavoda Ivana Cankarja in za informatiko na industrijskem tehničnem zavodu so se na slovenskih šolah na Goriškem končale letošnje mature. Včerajšnja žetev je prinesla še štiri stotice: na oddelku za zunanjo trgovino sta ju prislužila Karin Hoban in Sarah Scherti, na oddelku za informatiko pa Aljoša Domi in David Kogoj Ažbe. Na 10. strani MUZREDNA NOVOST NA KRASU!!! »AVTOMOBILSKI SERVIS SESLJAM« lastnika: Švara & Masten Tel. 040-299768 - Fax: 040-291480 SPECIALIZIRANA IN POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA ZA TEHNIČNI PREGLED AVTOMOBILOV (REVIZIJE) V SESLJANU -» zraven veletrgovine CONAD na pokrajinski cesti SESLJAN-NABRE2INA OPRAVIMO PREGLED V 30 MINUTAH! Odprava vseh mehanskih in električnih okvar! PRODAJA GUM! POKLIČITE NA TEL. ŠT. 040/299768 /ll\ M HOTEL JE V CELOTI KLIMATIZIRAN PROGRAM SPROSTITVE KOPANJA - ŠPORTA - ZABAVE ALL INCLUSIVE VSE VKLJUČENO V CENO PROGRAMA • HOTELSKA PONUDBA / PREHRANA IN PIJAČA • BOGAT ANIMACIJSKI PROGRAM / ZABAVA, IZLETI, PROGRAM ZA NAJMLAJŠE • ŠPORTNA PONUDBA / GOLF, TENIS, KOLESARJENJE, ŠPORTNI PARK 5 DNEVNI PROGRAM »ALL INCLUSIVE« SIT 65.400,00 DODATEN 10% POPUST ZA DRUŽINE Z OTROKI INFORMACIJE: TERME MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 9226 M. Toplice Telefon: 00386/69/12280 AURORA VIAGGI 34122 TRST, Ul. Milano 20 Telefon. 040.630261 ITALIJA, GOSPODARSTVO 2 Sreda, 14. julija 1999 PRORAČUN / EVROPSKI KOMISAR V PRISTOJNIH PARLAMENTARNIH KOMISIJAH Monti poziva k ukrepanju, a ne zgolj pri pokojninah Zaščititi splošne interese in odpraviti državno podpiranje podjetij Kmalu samo prostovoljci za italijansko vojsko RIM - Na prihodnji seji ministrskega sveta bodo odobrili vladni zakonski predlog, s katerim bodo ukinili obvezno služenje vojaškega roka. Splošnega nabornega sistema torej ne bo vec, vojska bo štela 70 tisoC vojakov manj kot danes, vojaško službo bodo opravljali prostovojci. Za prehod na novi sistem bo potrebnih okrog 5 let, pabomega sistema ne bodo odpravili, ampak samo zamrznili, prostovoljni vojaki bodo stali državo okrog 2.400 milijard lir, ki jih bodo delno krili s prodajo opuščenih vojaških struktur. Italijanska vojska bo po reformi stela 215 tisoč mož (danes 285 tisoC), od tega bo 22 tisoC oficirjev (danes 30 tisoC), 70 tisoC podoficirjev (danes 75 tisoč), navadnih vojakov pa bo 123 tisoč (danes 180 tisoC). Slednji bodo dveh vrst: profesionalci, ki bodo trajno služili vojski, in prostovoljci za t.i. kratki rok, ki bo trajal dve ali tri leta. Zakonski predlog, ki so ga včeraj pristojni ministri vskladib, bodo odobrili na petkovi seji vlade. Emma Bonino na mesto Prodija v parlamentu? BRUSELJ - »Zanimivo.« To je bil prvi komentar radikalne evroposlanske Emme Bonino na predlog Silvia Berlusconija in Pierferdinanda Casinija, da bi jo kandidirali jeseni na nadomestnih volitvah v Bologni za dosedanje mesto Romana Prodija v rimski poslanski zbornici. Boninova je odgovarjala na vprašanja novinarjev na prvi tiskovni konferenci kot evroposlanka, seveda z Marcom Pannel-lo ob strani. Glede predloga zastopnikov italijanskega desnosredinskega zavezništva je izjavila, da ga bo preučila z velikim zanimanjem, tudi ker ji ga Se niso sporočili, pac pa je o zamisli voditeljev Pola izvedela samo od zastopnikov tiska. Proti ekstradikciji na Kitajsko: grozi mu smrtna obsodba RIM - Skupina poslancev je naslovila na pravosodnega ministra Oliviera Diliberta apel, naj prepreči izgon v Italiji aretiranega kitajskega državljana Songa Zhicaia, za katerega so kitajske oblasti izdale mednarodno tiralico zaradi sodelovanja pri domnevnem primeru finančne sleparije. Podpisniki ugotavjajo, da Zhuicaiu na Kitajskem grozi smrtna obsodba, in v tej državi skoraj nikoli ne pomilostijo obsojencev: samo na Kitajskem izvedejo približno 80 odstotkov vseh smrtnih obsodb na svetu. RIM - Strukturne reforme kot pogoj za poživitev gospodarske rasti in zaposlovanja ostajajo kljub bližajočim se počitnicam ena glavnih tem razprave. Včeraj je o tem na skupnem zasedanju proračunskih komisij poslanske zbornice in senata govoril evropski komisar Mario Monti, za katerega je vladin eko-nomsko-financni program ustrezen, vendar je treba počakati na finančni zakon, ki bo po njegovi oceni ključen. Monti se je namreč strinjal s stališčem Evropske centralne banke, da je treba v Italiji reformirati skrbstveni sistem, saj to »ne bi bilo v škodo zaposlenih, ampak v njihovo korist«. Toda ne bi bilo prav, če bi se omejili le na pokojnine, je poudaril Monti in navedel celo vrsto drugih posegov, brez katerih ni mogoče pričakovati rezultatov v gospodarski rasti in Se posebej v zaposlenosti. V prvi vrsti gre za skrčenje državnih podpor podjetjem, za liberalizacijo poklicnih redov, trgovine in kreditne dejavnosti, za okrepitev boja proti davčnemu utajevanju itd. Pri tem evropski komisar opozarja, da je Italija v petnajsterici druga po obsegu podpore podjetjem, kar ni samo izredno drago, ampak tudi škodljivo za konkurenco. Glede skrbstvenega oziroma pokojninskega zavarovanja se je Monti izogibal alarmizmu in je pomirljivo dejal, da Italija ne tvega odhoda iz monetarne unije, Ce ne bo ukrepala na področju skrbstva, vendar jo Čaka zasoljena cena v obliki Šibke kompetitivnosti. Glede metode koncertiranja med vlado in socialnimi partnerji je Monti priznal sindikatonTin podjetjem, da so v preteklih letih razumeli pomen izpolnitve meril za evro. Toda Četudi je ta metoda »koristna in dragocena«, mora parlament ne glede na njo »ohranjati pri življenju razpravo o skrbstveni reformi«, ker je odgovoren za splošne interese. Evropska unija si na tem področju prizadeva ustvariti »skupni trg pokojninskih skladov, da bi tako pomagala Članicam reformirati njihove sisteme«. V zvezi z liberalizacijo poklicnih redov je prof. Monti pohvalil usmeritev v vladinem programskem dokumentu, poklicne zbornice pa je pozval, naj ne bodo Ceri v procesu fleksibilizacije go- spodarstva. Tudi trg dela potrebuje vec prožnosti, je dejal komisar, ki pa je priznal, da so bili »že sproženi prvi pomembni koraki«. Seveda je treba pohiteti, kajti glavni problem je brezposelnost. Na splošno si je vladin ekonomski program zaslužil pozitivno oceno evropskega komisarja, ki pa se je v navzkrižju med guvernerjem Faziom in finančnim ministrom Viscom glede potrebe po znižanju davčnega pritiska za odstotek (Fazio) ali le za 0,2 do 0,3 odstotka (Visco) postavil v sredo: »Strinjam se s Faziom, da bi bilo potrebno enoodstotno znižanje, vendar je po drugi strani tudi res, da je prostora za kaj takega zelo malo, ker ima javni dolg se vedno zelo veliko tezo.« Za konec je Monti opozoril se na potrebo po večji konkretnosti na področju privatizacij, ko je dejal, da je v programskem dokumentu to poglavje sicer vsebovano, vendar žal ne vsebuje ne količinskih in niti Časovnih določil. Monti je parlamentarcem tudi napovedal, da bo v kratkem predstavil predlog za evropsko direktivo za okrepitev boja proti reciklaži umazanega denarja. Nov poziv za ukrepanje na pokojninskem področju je včeraj na vlado naslovil tudi predstavnik Mednarodnega denarnega sklada Vito Tanzi, ki v tej organizaciji odgovarja za fiskalne zadeve. Strinjal se je namreč, da bi se morala vlada pri tej temi posvetovati z vsemi socialnimi partnerji in skušati izluščiti splošni interes. »Toda Ce neka socialna skupina popolnoma zavrača že samo razpravo o tem vprašanju, potem se mora vlada sama odločiti, kako naj ukrepa,« je dejal Tanzi, ki je tudi pozval vlado, naj pohiti, ker se bo v naslednjih petih letih razmerje med zaposlenimi in upokojenimi poslabšalo. Tretji pomemben poseg v razpravo o reformah pa je včeraj prišel od predsednikov zavoda Censis Rome, računskega sodišča Carabbe in Istata Zulia-nija, ki so sodelovali na posvetu zavoda GNELj, Ce je Istat statistični zavod, ^ki se omejuje le na številke in ne daje receptov, sta bila bolj izrecna Roma in Carabba, ki sta podčrtala neuravnovešenost italijanskega socialnega sistema in opozorila na nujnost odprave upokojevanja po dopolnjeni delovni dobi. BRUSELJ / VODJA Fl V VLOGI POSREDOVALCA Beriusconi obiskal Prodija Načrt, kako bi se izognili čelnemu spopadu, med ELS in komisijo BRUSELJ - Predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi si skuša ustvariti mane-verski prostor v evropskem parlamentu, najbrž tudi v upanju, da bo morebitni uspeh prispeval k dodatni okrepitvi Pola svoboščin v Italiji. Berlusconi, ki je dopoldne sodeloval pri ustanovitvi poslanske skupine Evropske ljudske stranke, si je prevzel vlogo posredovalca med to skupino, ki je v evropskem parlamentu najmočnejša in je prehitela Evropsko socialistično stranko, in predsednikom evropske komisije Romanom Prodijem. S Prodijem se je Berlusconi srečal včeraj popoldne, da bi mu orisal svoj predlog. Berlusconijeva nova vloga je zanimiva tudi zato, ker v Italiji predsednik FI ni imel Prodija nikoli za resnega sogovornika tudi v Času, ko je bil Prodi predsednik ital^anske vlade. Po tem, kar je novinarjem povedal Berlusconi med včerajšnjo novinarsko konferenco, je lider FI predlagal Prodiju dogovor, po katerem bi se izognili Čelnemu spopadu med, poslansko skupino ELS in komisijo. Prodi, tako pravi Berlusconi, naj bi z zanimanjem prisluhnil predlogu. Prvi pomemben preizkus za Romana Prodija bo septembersko glasovanje, s katerim bo moral novi parlament potrditi umestitev komisije. Jabolko spora je porazdelitev komisarskih mest, saj ELS očita, da je nova komisija neuravnovešena. Na skupnih 20 evroministrov jih je 10 izraz Evropske socialistične stranke, 6 pa ELS je dejal včeraj vodja poslanske skupine ELS Gert Pottering, ki je izraz nemških demokristjanov. Prav ti socialistični vladi Gerharda Schroderja najbolj zamerijo, da ni imenoval v evropsko vlado nobenega predstavnika opozicije. Predlog dogovora, ki ga je zasnoval Berlusconi, ima tri točke. V prvi je predvideno, da bi s pomočjo Evropske liberalne stranke, v kateri so tudi poslanci Prodijevega Oslička, izvolili za predsednika parlamenta predstavnico ELS Nicole Fontaine. Po drugi točki, ki jo podpira tudi španski premier Jose Maria Aznar, naj bi liberalci podprli ELS in jim omogočili, da s položaja večine vsilijo socialistični skupini nov dogovor o vodenju parlamenta. Berlusconi je dodal, da je treba kot v preteklosti doseči dogovor z levico za vodenje parlamenta saj samo ELS (233 poslancev) in ESS (180) poslancev lahko zajamčita dokaj stabilno večino. Po novicah, ki so pronicnile iz krogov ELS bi v zameno prepustili socialistom predsedstvo parlamenta v drugem delu mandata, nekaj vplivnih funkcij pa bi dobili tudi liberalci, Prodi pa bi imel zajamčeno dovolj mimo plovbo, ki bi koristila tudi Evropski uniji v opbdobju, ko njen gospodarski stroj ne teCe ravno brezhibno. NAPETOST V VEČINI Maslella ne izključuje možnost vladne krize RIM - Kljub srečanju, s katerim je preSnji teden vladna večina skušala strniti svoje vrste, so sre-dobežne sile v levi sredini očitno še zelo močne. To je jasno dokazalo tudi včerajšnje dogajanje, saj so po eni strani predstavniki Demokratov menili, da bi morali odložiti vrh, ki je bil napovedan za ta petek, vodja Udeeur elemente Mastella pa ni izključil možnosti vladne krize septembra takoj ■ po poletnih počitnicah. In tudi predsednik poslancev Cossuttovih komunistov Grimaldi ni bil ravno spodbuden. Ce nadaljujemo po tej poti, se bo leva sredina razblinila, je dejal. Podpredsednik Demokratov Arturo Parisi, ki je včeraj s pogovorom z Zelenimi začel napovedani niz srečanj, je dejal, da se mu zdi petek pri-blizu za srečanje na vrhu, saj bi morali vsaj jasno opredeliti nekatera ključna vprašanja. Zato bo po njegovem potrebno daljše pripravljalno delo. Parisi je tudi podčrtal, da sestanek, na katerem naj bi postavili temelj za Oljko prihodnosti, ne bo srečanje večinskih sil, pa Čeprav bo odprto za vse sile večine. Parisiju je odgovoril tajnik LD VValter Veltro-ni, ki je menil, da je samo za sklicanje srečanja 15 dni odločno preveč. Opozoril je tudi na protislovja v Demokratih (razkorak med Parisijem in Antoniom Di Pie-trom), predvsem pa je kot prvo nujno zdravilo predlagal nov volilni sistem. Duhove je skušal pomiriti prehodni voditelj Zelenih Scalia, ki je v odgovor Mastelli poudaril, da je cilj srečanj, kji so se zaCela vCeraj, preprečiti vladno krizo. TEČAJNICE 1 Cl/D/1— 1 0-2A I EVRO= 1.936,27 URE 13. JULIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 13.07. 12.07. ameriški dolar 1,0183 1,0124 japonski jen 123,83 123,82 grška drahma 324,88 324,87 danska krona 7,4369 7,4368 švedska krona 8,7315 8,7170 britanski funt 0,65380 0,65270 norveška krona 8,1155 8,1075 češka krona 36,482 36,273 ciprska lira 0,57707 0,57703 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,08 248,68 poljski zlot 3,9990 3,9695 slovenski tolar 196,9473 196,2982 švicarski frank 1,6031 1,6072 kanadski dolar 1,5097 1,4967 avstralski dolar 1,5391 1,5296 novozelandski dolar 1,9460 1,9306 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 13. JULIJ 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0201 1,0041 britanski funt 0,6566 0,6436 švicarski frank 1,6199 1,5867 danska krona 7,5746 7,288 norveška krona 8,2889 7,9173 švedska krona 8,9300 8,5028 kanadski dolar 1,5252 1,4690 grška drahma 341,22 297,01 japonski jen 127,90 120,15 avstralski dolar 1,5999 1,4946 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRU2N/ KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 13. JULIJ 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0106 0,9999 1899 1937 britanski funt 0,6659 0,6453 2934 3001 kanadski dolar 1,5104 1,4743 1282 1313 japonski jen 125,6097 122,6013 15,41 15,79 švicarski frank 1,6228 1,5921 1193 1216 norveška krona 8,2410 8,0414 235 241 švedska krona 8,8733 8,6556 218 224 grška drahma 324,7300 317,6740 5,96 6,10 danska krona 7,5615 7,3801 256 262 avstralski dolar 1,5475 1,5150 1251 1278 slovenski tolar 200,6497 194,6000 9,65 9,95 hnraška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 13. JULIJ 1999 INDEKS MIB 30: -0,57% delnica cena € var. % delnica cena € var.% AEM 1,878 -2,69 INA 2,228 -0,80 ALITALIA 2,573 -0,15 ITALGAS 4,070 -0,68 ALLEANZA 10,964 -1,29 MEDIASET 8,717 -1,38 AUTOSTRADE 7,105 -0,22 MEDIOBANCA 10,713 -2,71 BNL 3,133 -2,21 MEDIOLANUM 7,932 +0,17 COMU 6,821 -2,25 MONTEDISON 1,702 -0,87 BCA Dl ROMA 1,389 -0,57 OLIVETTI 2,419 -2,02 FIDEURAM 5,536 -0,85 PIRELLI SPA 2,625 -2,74 INTESA 4,450 -2,81 RAS 9,344 -0,73 EDISON 9,058 -0,62 ROLO BCA 1473 21,950 -0,72 ENI 6,095 -0,73 SAN PAOLO IMI 13,163 -0,37 FIAT 3,311 +0,57 TIM 5,802 -0,80 FINMECCANICA 0,946 -2,20 TELECOM ITA 10,793 -1,94 GENERALI 33,740 -0,99 UNICREDIT 4,308 -0,87 ONIM 0,427 -0,25 M ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana POSLANSKA ZBORNICA / RAZPRAVA O ZAŠČITI SLOVENSKE MANJŠINE V POSLANSKI KOMISIJI ZA USTAVNA VPRAŠANJA Zaenkrat še vedno pri 2. členu Komisija nadaljuje z delom danes Kako bo v zbornici potekala razprava o zaščitnem zakonu RIM - Predsedstvo poslanske zbornice je včeraj objavilo uradni dnevni red sej skupščine do petka, 30. julija, ko se za parlamentarce začenja dopust. Zbornica bo začela znova poslovati 7. septembra (komisije), teden kasneje (14.9.) pa je že sklicana seja skupščine. Splošna razprava o našem zaščitnem zakonu se bo, kot znano, začela v petek, 23.t., nadaljevala pa v obdobju med 26. in 29.7. Sodec po natrpa-nosti dnevnega reda skupščine bo končno glasovanje, kot kaže, sredi septembra, ravno v Času, ko ima senat na dnevnem redu uzakonitev okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti in manjšinjskih jezikov. Predsedstvo zbornice je splošni razpravi o našem zaščitnem zakonu namenilo 10 ur in 28 minut. Cas obravnave je takole porazdeljen: Poročevalec: 20 minut Vlada: 20 minut Sklicevanje na pravilnik: 10 minut . Posegi v osebnem imenu: 1 ura in 25 minut Levi demokrati: 1 ura in 24 minut Forza Italia: 1 ura in 5 minut Nacionalno zavezništvo: 1 ura in 1 minuta Ljudska stranka: 49 minut Severna liga: 47 minut Stranka komunistov: 37 minut Demokrati: 37 minut Rinnovamento italiano: 16 minut UDEUR: 15 minut Zeleni: 13 minut CCD: 11 minut SKP: 11 minut Socialisti: 8 minut Republikanci: 5 minut Jezikovne manjšine: 3 minute Pakt Segni: 3 minute Na osnovi poslovnika zbornice je odmerjeni Cas maksimalni Cas za uvodno razpravo, v bistvu sredstvo za preprečitev morebitne obstrukcije. Poslanske skupine navadno ne izkoristijo vsega Časa, ki ga imajo na razpolago, odvisno pač od pomena, ki ga nemenjajo temu ali onemu zakonskemu predlogu. V našem primeru bo poročevalec Do-menico Maselli lahko govoril največ dvajset minut, isto velja za predstavnika vlade, deset minut pa bo lahko govor o morebitnih proceduralnih težavah ali zapletih. Dnevni red ne določa posega poročevalca parlamentarne manjšine, saj je bil sestavljen ko pristojna poslanska komisija še ni odobrila zaščitnega predloga in ko uradno še ni znano, kdo je glede tega zakona večina in opozicija. Roberto Menia ima, vsaj glede tega zato ves interes, da je zakon odobren v komisiji, saj bi tako v zbornici lahko igral vlogo t.i. manjšinskega poročevalca. Splošna razprava bo vsega skupaj trajala predvidoma tri, največ štiri ure. Levi demokrati (za njih bo najbrž govoril Antonio Di Bi-sceglie) gotovo ne bodo izkoristili vsega Časa, isto velja za Forza Italia, ki jo bo skoraj gotovo zastopal Tržačan Gualberto Niccolini. Ce ne bo poročevalec opozicije, bo Menia nedvomno izkoristil odmerjeni Cas za NZ (dobra ura); pričakovati je nato posege Lige (Pietro Fontanini), komunistov (najbrž Maura Cossutta) in SKP (Maria Celeste Nardini). Pravilnik poslanske zbornice v tem primeru moCno oškoduje predstavnike narodnih manjšin (Juzno-tirolska ljudska stranka, Union Val-dotaine in Ladinci pod Oljko), ki imajo v uvodni obravnavi na razpolago le tri minute Časa za posege. Luciano Caveri (UV) bo zato verjetno spregovoril v osebnem imenu in bo tri minute prepustil kolegu južnemu Tirolcu Karlu Zellerju. S.T. RIM - Vključitev zaščitnega predloga Domenica Masellija na dnevni red julijskega zasedanja skupščine poslanske zbornice je po eni strani nekoliko sprostila vzdušje v vladni večini, po drugi pa nekoliko omehčala obstrukcijo Nacionalnega zavezništva. Roberto Menia in somišljeniki, katerim je doslej uspelo dejansko zaustaviti razpravo v komisiji, so morda prišli do zaključka, da je treba nekoliko spremeniti strategijo. Obstrukcija sicer formalno ostane, Menia, kot je dejal, pa bo skušal sedaj »izboljšati« zakon ali dobiti kaj konkretnega v zameno (uradno priznanje za svojce sorodnikov žrtev fojb ali pospešeno obravnavo zakona o odškodninah istrskim beguncem) za nekoliko manj togo opozicijo. V komisiji za ustavna vprašanja je bil včeraj tržaški predstavnik Finijeve stranke zelo kratek (to je novost!), saj je uvodoma le zahteval odložitev obravnave drugega Člena osnutka, ki govori o zavezanosti načelom evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih. Rekel je, da se mu mudi na neko drugo sejo in da ni Časa za poglobljeno soočenje o drugem členu Masellijevega zakona. To je bilo vsekakor le delno res, saj je komisija svoj torkov dnevni red v glavnem posvetila obravnavi novega volilnega sistema za dežele z navadnim statutom in zakonu za t.i. pravični proces, ki zelo leži pri srcu Silviu Berlusconiju. Namesto Menie je v komisiji izvajal sicer kratko obstrukcijo njegov kolega Gian Franco Anedda, ki je doma iz Sardinije. Kontesti-ral je vsebino drugega člena, se skliceval na Evropo in postavil v dvom naCelo, da zaščita manjšin predstavlja obogatitev tudi za večinski narod. Anedda je dal jasno razumeti, da precej površno pozna vsebino Masellijevega osnutka. Njegov poseg je nedvomno navdihnil Menia, ki je hotel s tem dokazati, da je lahko tudi Sardinec, kot pripadnik posebne jezikovne skupnosti, kritičen do tako zastavljene zaščite Slovencev. Tržaški poslanec očitno noCe doživeti grenke izkušnje okvirne zaščite jezikovnih manjšin, ko so ga kolegi iz srednje in južne Italije (iz krajev kjer živijo npr. Albanci, Grki in Hrvati) pustili na cedilu, osamili in mu preprečili obstrukcijo. Antonio Di Bisceglie (LD) je izrazil začudenje, da prihajajo kritike na zaščitni zakon iz ust Sardinca, ki bi moral dobro poznati realnost narodnih manjšin. Strankarska solidarnost (v tem primeru Menie) pride očitno na prvo mesto, vsebina zakona je torej postranskega pomena, kar nedvoumno spet potrjuje resnične namene Nacionalnega zavesništva. Levi demokrati (Anedda je namignil na slovenski nacionalizem) odklanjajo vse nacionalizme in so prepričani, da Masellijeve predlog gleda naprej in ne nazaj. Furlanski poslanec je v komisiji to ponovil vsaj dvajsetkrat, vsaj toliko kot Maselli in vlada, ki jo je na včerajšnji kratki seji komisije zastopala ministrica za dežele Katia Bel-lillo. Komisija se bo znova sestala danes, ko bi morala odobriti drugi Člen in nadaljevati obravnavo ostalih Členov. Pogojnik je - kot vemo - obvezen. Včerajšnje seje se je udeležil tudi poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri, ki je protestiral, Ceš da ga levosredinska večina ne vabi na seje, na katerih usklajuje zaščitno besedilo. Koaliciji (zlasti LD in vladnemu podtajniku Um-bertu Ranieriju) očita preveliko popustljivost do Menie, ki je zgrešena in neučinkovita, saj Fi-nijeva stranka ne kaže nobene znake za dialog, kaj Sele za popuščanje. Maselli (na sliki) na te Caverijeve kritike ni odgovoril. Glede zadnjega sestanka vladne večine je prišlo do nesporazuma. Caverija bi moral o seji obvestiti Karl Zeller, ki je na to pozabil. Nobene diskriminacije torej ali bojkota predstavnika UV, je dejal še poročevalec zakona, ki očitno ni hotel dramatizirati problema. Komisija za ustavna vprašanja ima danes na dnevnem redu tudi izvolitev novega predsednika. Glavna kandidata sta poslanca Ljudske stranke Raffaele Cananzi in Vincenzo Cerulli Irelli, popoldne pa se je razširila tudi vest o kandidaturi bivšega ministrskega predsednika in tajnika Krščanske demokracije Ciriaca De Mite, medtem ko se ne govori vec o kandidaturi Rocca Buttiglioneja. Proti njej so odločno nastopili posebno levi demokrati, medtem ko je De Mita baje bolj sprejemljiv za zaveznike leve sredine. Politik iz Avellina, ki je bil izvoljen v poslansko zbornico proti volji koalicije Oljke in v bistvu s svojo listo, je bil politično gledano dolgo Časa v ozadju. Sedaj si znova utira pot na politično in parlamentarno sceno. Na nedavnem zasedanju nacionalnega sveta Ljudske stranke je npr. v znanem slogu demokristjanskega posredovanja v zadnjem trenutku preprečil razkol med pristaši Franca Marinija in med strankino frakcijo, ki podpira zbliževanje z Romanom Prodijem in njegovimi Demokrati. Sandor Tence DEŽELA / NA SEDEŽU DEŽELNEGA SVETA AVDICIJE PREDSTAVNIKOV GORSKIH SKUPNOSTI Vse gorske skupnosti nasprotujejo imenovanju likvidacijskih komisarjev TRST - Razprava o gorskih skupnostih v deželi Furlaniji - Julijski krajini, za katere je deželna vlada dejansko predlagala ukinitev (z uvedbo komisarske uprave kot pogoja za financiranje njihovih dejavnosti, kar je zapisala v osnutku zakona o spremembah proračuna) je včeraj prešla v živo s srečanjem med predstavniki deželnega sveta in gorskih skupnosti. Ob prisotnosti predsednika deželnega sveta Antonia Martinija je tako stekla razprava o predlaganem 8. odstavku 8. člena osnutka zakona o spremembah proračuna. Vsota, ki jo ta člen namenja gorskim skupnostim znaša 5 milijard lir, vendar je njeno izplačilo pogojeno s predhodnim imenovanjem likvidacijskih komisarjev. Razpravo o tem vprašanju je uvedel predsednik deželne zveze gorskih skupnosti UNCEM Mario Revelant, ki je obrazložil dokument, ki so ga podpisali predsedniki vseh gorskih skupnosti, razen Kraške gorske skupnosti. V tem dokumentu je med drugim poudarjeno, da namerava Dežela ukiniti gorske skupnosti ne da bi prej poskrbela za nadomestno strukturo, ki bi prevzela njihove pristojnosti in naloge. Gorske skupnosti soglašajo z nujnostjo reforme krajevnih uprav v naši deželi; sem sodi tudi revizija majhnih gorskih občin in zmanjšanje števil gorskih skupnosti, potrebna pa je tudi revizija pristojnosti vmesnih krajevnih ustanov, to je sedanjih pokrajin; vendar je pop njihovi oceni ne-sprejemnljiv poskus, da bi kar tako izbrisali več kot dvajsetletno izkušnjo grrskigh skupnosti, ne da bi prišlo prej do velovite reforme. Tak ukrep bi po njihovi oceni oškodoval predvsem majhne gorske občine. Prav te občine se sedaj poslužujejo gorsk, ih skupnosti za številne storitve, ki jim same prav zaradi svoje razsežnosti niso kos. Kraška gorska skupnost, ki jo je na srečanju zastopala Silvana Moro, sicer soglaša z zgoraj navedenimi načelnimi stališči, a je kljub temu predstavila lasten dokument, ker ne soglaša s tistim delom skupnega dokumenta, ki pristaja na združevanje gorskih skupnosti. Ni si namreč mogoče zamišljati funkcionalnosti gorske skupnosti, ki bi vključevala tržaški in goriški Kras ter Tersko dolino in Nadiške doline. Ozemlje namreč ni homogoeno in specifika je povsem različna, poleg tega pa imajo tržaške in go-riske kraške občine specifične pristojnosti na področju Čezmejnega sodelovanja s sosednjimi kraji Slovenije. Predstavitvi teh dokumentov je sledila razprava, v katero so posegli številni deželni svetovalci. Femiccio Saro (FI-CCD-FDC) je dejal, da je komisarska uprava potrebna za sprožitev postopka reforme krajevnih uprav, za kar se je deželna večina že večkrat obvezala. Matteo Bortuzzo (SL) je pristavil, da se je že neka druga deželna vlada z drugačno večino lotila tega vprašanja, vendar je naletela na močan odpor; sedaj pa obstajajo jamstva, da z reformo ne bo zavlačevanj. Luca Ciriani (NZ) je dejal, da so gorske skupnosti ustanove, ki so glede počasnosti in neučinkovitosti deležne najveCjega števila kritik in je treba zato razmišljati o primemajših sredstvih, z natančneje določenimi pristojnostmi, ki bi bila obenem cenejša; vse to bi koristilo prav prebivalstvemu gorskih področij. Iz vrst opozicije pa je bilo slišati val odpora proti predlaganim ukrepom. Roberto Antonaz (SKP) sicer soglaša s potrebo po reformi, vendar tega ni mo-goCe izvesti z zakonom o spremembi proračuna, še zlasti glede na dejstvo, da večina izjavlja, da je pripravljena na razpravo o reformi, sama pa zaustavlja postopek. Bruno Zvech (LD) je poudaril, da večina sicer kritizira centralizem, sama pa z dejstvi nasprotuje kakršnikoli obliki federalizma v deže- li. Poleg tega obstaja vtis, da želi deželna vlada s tem ukrepom nadzorovati vsa finančna sredstva, tudi drobiž. Franco Brussa (LS) meni, da je nesprejemljivo, da večina z udari poskuša spremeniti institucionalno ureditev dežele, namesto da bi predstavi- la resno reformo krajevnih ustanov. Girogio Baiutti (SDI-Zeleni) pa je dejal, da ne zaupa temu siljenju h komisarski upravi, ker nihče ne more jamčiti, da bi slednja trajala samo nekaj mesecev namesto dolga leta, v tem Času pa bi občine in prebivalstvo nastradali. V zvezi z gorskimi skupnostmi je deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Berdon v pismu predsedniku deželne vlade Antonioneju poudaril nasprotovanje SSk uvedni komisarske uprave. Čeprav SSk soglaša s potrebo po racionalizaciji gorskih skupnosti, nasprotuje njihovi ukinitvi, h kateri bi vodila komisarska uprava. Te ustanove namreč odigravajo pomembno vlogo v korist prebivalstva in njihova ukinitev bi bila v nasprotji z dejanskimi interesi občin in domačinov, ov-cenjuje deželni tajnik SSk, ki še dodaja, da bi bila mnogo koristnejša preosnova obstoječih gorskih skupnosti, ki bi tudi ustrezala potrebam po upravni.kontinuiteti. OGLEDALO Tunel zasvojenosti Ace Mermoua Ob velikih tragedijah kot so vojne, posebno Ce so nam blizu in del našega sveta (cinično: Srbija ni Afrika), se v nas prižge občutek nelagodja in krivde. Konec koncev, kaj so naše skrbi v primerjavi s pokoli, etničnimi čistkami, požigi his in množičnim begom? Zazdijo se povsem malenkostne. Ljudje pa smo takšni, da prevlada naSe življenje s skrbmi in veseljem. V pričujočem Ogledalu bi se dotaknil problema, ki ga neradi vidimo, a je del našega vsakdana; to je zasvojenost z mamili. O njej nimamo navadno poguma govoriti in odkrito pisati, je pa med nami in del okolice, daljne ali bližnje, v kateri živimo. Problemi v zvezi z zasvojenostjo prinašajo krute osebne in družinske bitke. Ko pišem o mamilih, ne delam osnovne napake, ki z lažnimi argumenti dviga strme pregrade med legalnimi in ilegalnimi mamili, zato mislim na alkohol in na raznovrstna mamila, to je na vse snovi, ki povzročajo odvisnost. Ker sem se, žal, sam soočal z zasvojenostjo, približno vem, kaj pomeni vhod v tunel, predvsem pa kaj stane izhod iz njega. Ker menim, da gre za pomembne stvari, ne skrivam svojih preteklih težav, ki so takšne, da minevajo počasi (psihološko odvajanje je dolg proces) in o njih raje govorim, kot pa molčim. Beseda koristi meni in drugim, molk je namreč pri zasvojenosti zlo, saj bolezen skrivamo, namesto da bi jo zdravili. Kljub vsem moralnim predsodkom, je namreč zasvojenost bolezen in ne razvada, ki sodi med moralne, oziroma nemoralne, kategorije obnašanja. Po povedanem, ne bi tehnično našteval vseh vrst mamil in njihovih posledic, saj nisem strokovnjak-zdravnik. Objasnil bi le nekatera stališča, ki sem jih uvodoma nakazal. Opozoril bi tako na osnoven nesporazum, ki ga povzroča delitev med legalna in nelegalna mamila. Radi namreč enačimo težo in posledice zasvojenosti s tem, kar je dovoljeno, in s tem kar ni. Nesporazum se poglablja, ko na osnovi zakona merimo možne učinke, ali pa preenostavno ločimo težke droge od lahkih. Glede prvega nesporazuma moram zapisati, da je alkohol lahko težka droga prav kot so opijevi derivati, kot je heroin, ter kot kokain in njegovi derivati. Posledice vseh treh odvisnosti so kljub razlikam tragične. Nedvomno povzroči največ smrti, duševnih pokopov in družinskih tragedij alkohol, ki je naše "uradno" zahodno mamilo, to je povsem legalno in brez opozoril, da lahko škoduje. Res je, da v zmernih (pri besedi nastane, žal, vrsta nesporazumov) količinah alkohol ne povzroči zasvojenosti. Vedeti pa bi bilo treba, da je pot v zasvojenost z alkoholom skrajno zahrbtna. Najpogosteje se prične kot šala, kot način biti v družbi, kot obveznost v določenih trenutkih itd. Okolje pa prepozna nekoga za alkoholika, ko je slednji očitno in skoraj dnevno vinjen. Skratka, daljna okolica prepozna bolnika v akutni fazi. Njegovo zgodbo pozna družina, ki pa nima vedno poguma in sredstev, da bi namesto jalovih prepirov iskala konkretno pomoč. Sam alkoholik zelo težko o sebi pove, kdaj je prekoračil mejo in postal odvisen. Temna spirala se mu odkriva, ko ne obvlada tekočine, ko se psiha zaplete v demone depresij, ko se pričnejo trgati vezi z družino in bližjim okoljem in je samota zatočišče, kjer ti nihče nič ne očita. Odvisnost ima tolikšno moč, da zanjo preneseš še tako težke ure, dneve in mesece. Zahrbtni trik odvisnosti je v tem, da bolnik brani svojo bolezen in se velikokrat upira zdravljenju. Krvava jutra niso do-voljšni razlog za iskanje pomoči in niti ne občutki krivde in pritiski družine. Zal je tudi okolje tolerantno do tistega, ki dvigne kak kozarček "preveč". V krajih, kjer moški pijejo, ker je to splošno sprejeta navada, proglasijo nekoga za pijanca, ko redno prelezi v jarku ali pa nastopijo hude abstinenčne krize. Le-te so lahko izjemno hude in celo smrtne. Pijanec navadno o sebi pravi, da spije le nekaj požirkov in skuša s tem uročiti problem. Ker nam je zasvojenost malo poznana in je del naše "kulture", mnoge družine sprejemajo bolnikovo stanje kot nujno zlo. Največja žrtev molka so navadno ženske, saj za moškega ni tako sramotno, če se zvečer malce zapleta. Toleranca je seveda zahrbtna. Z akutiziranjem stanja se prične tiha in nenapovedana izolacija, ki vodi alkoholika v družbo sebi enakih ali v samoto. Lahko bi naštel še vrsto pregrinjal in mask, ki nam preprečujejo, da bi videli v alkoholizmu bolezen, predvsem pa v alkoholiku bolnika, ki potrebuje pomoči. Pomembna pregrada je kultura, ki uvršča alkohol v naše življenje in med naše prehrambene navade in spregleda nevarnost. Pred alkoholikom pa se obnašamo kot pred zgodnje-srednjeveškim "bolnikom", ko so ljudje menili, da je bolezen božja kazen, skratka, tuzemska pokora za hude grehe. Za večino bolezni to ne velja (čeprav ne za vse, pomislimo na primer na aids), za zasvojenosti in zasvojence pa je moralna obsodba ovira do zdravljenja. Podobno velja za ostale težke droge, ki zadevajo predvsem mlade. Zal so heroin in sorodna mamila nevarna ne samo zaradi učinkov, ampak zaradi celotnega konteksta, v katerih se odvisnost dogaja. Mladi, ki posežejo po tovrstnih drogah, izstopijo iz "normalnega" in "legalnega" življenja. S svojo stisko gredo v radikalnejše drugačen svet kot na primer alkoholik. Učinki zasvojenosti so hitrejši in zdravljenje veliko težje, največkrat, žal, brez trajnih uspehov. Razlogov za to je več. Klasičen alkoholik zaide v krog trajne omame po več letih. Med tem si je ustvaril družino, si uredil delo in, kolikor je pač zmogel, psihično dorasel. Prepovedane droge delujejo hitreje, verjetno tudi zaradi konteksta, v katerem prihaja do zasvojenosti. Pri mladih je na primer opazen pojav, da postanejo tudi alkoholiki v izjemno kratkem času. Naša pozornost pa se mora preusmerjati, kot se preusmerja tržišče. Danes se med mladimi najbolj uveljavlja kombinirana zasvojenost. Klasični pivci in vsakodnevni mamilaši so se mamili z vinom ali šnopcem in kvečjemu s tobakom. Modernejša varianta je bila pripomoček, ki ga dajo razna pomirjevalna sredstva. Ogromno ljudi si pomaga samo z njimi. V mladinskem svetu se zdi, da sledijo heroinu in kokainu nova, predvsem kemična mamila. Najbolj znano je danes ekstazis. Podoba mamilaša pa je večstranskega zasvojenca. Ekstazis in podobne droge spremljajo alkohol, cigarete, hašiš, marjuhana itd. Slednji sta od vseh mamil še najbolj blagi, povzročata celo manj fizične in drugačne zasvojenosti od navadnih cigaret. Pri hašišu je nevaren kontekst. Mnogokrat vabi prav to, kar je prepovedano in zato se prehodi iz enega mamila k drugemu dogajajo po poti, ki jo rišeta slabo počutje in potreba po begu (vsi bežimo, pomembno je kako in s kom). Zato ni modro podcenjevati nobenega mamila. Hudo je na primer, če doma rečemo: »Če je sin ob sobotah in nedeljah vinjen, naj bo, samo, da ne jemlje drog!« Takšne delitve so sad slepote, nevednosti, molka iz sramu. Pomoč se prične z izhodom iz tabu teme. Ponavljam, pri razbijanju molka nam pomaga misel, da je odvisnost bolezen, ki potrebuje zdravnika. Bolezen ni lahka, ker jo težko ozdravimo. Celo odpoved kajenju povzroča strastnemu kadilcu muke, ki so včasih nevzdržne, tako, da se mu zdi kajenje manjše zlo od trpljenja brez tobaka. Zu-ganje z raki in infarkti pomaga le do določene mere. Če so pomembne besede in to toliko bolj, ko gre za mlade, je tudi res, da je težko izbrati prave. Človeško zrelo je o drogah odkrito spregovoriti. Razgovarjanje pa ne sme biti zgolj tehnično. Poslušalca se beseda "prime", če zasluti čustveno prizadetost in ne le strokovno poglobljenost. Ob besedi je seveda pomemben posluh za posameznika in okolje. To velja predvsem za šole, a tudi za delovna mesta, kjer je veliko mladih in tudi starejših "prikritih" mamilašev. Bistvena je seveda družina, okolje, predvsem šola lahko pomaga. Seveda bi morali biti mnogi strokovni profili bolje seznanjeni z zadevo: od profesorjev do zdravnikov. Za odvisneža velja, da se skriva, dokler mu to uspe. Cim prej se prižge rdeča lučka, tem bolj možno je ozdravljenje. INTERREG II ITALIA/SLOVENIA - ITALIJA/SLOVENIJA STORITVENI CENTER ZA OBRTNIŠTVO OBVESTILO OBRTNIKOM 1. ESA - Deželni zavod za razvoj obrtništva je uvedla »Storitveni center za obrtništvo«, ki predvideva oblikovanje »seznama« svetovalcev podjetjem z dokazanimi izkušnjami za naslednja področja: poznavanje marketinga - komercialna promocija - ustanavljanje prodajnih mrež v tujini - internacionalizacija podjetij - prenos novosti - kakovost in varnost - podpora na pravnem, gospodarskem in finančnem področju pri ustanavljanju združenih podjetij joint ventures. Unione Europea Fondo Europeo di Sviluppo Regionale Ministero dei Lavori Pubblici 2. Obrtniška podjetja iz goriške, tržaške in videmske pokrajine, ki nameravajo uvesti podjetniške pobude v bližnji Sloveniji, se lahko obrnejo na profesionalce v seznamu ESA in bodo deležna do 50% znižanja stroškov za konsulenco. 3. Interesenti dobijo informacije in gradivo na komercialnem uradu Deželnega zavoda za razvoj obrti Furlanije Julijske krajine ESA; Ulica Ucellis 12/F, Tel. 0039-04325931 33100 UDINE - IT ALI A Fax.: 0039-0432593450 e-mail: esa.r.comunitari(5)regione.fvg.it. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia miosnun ■rimam«) TOEHAOUU TOPOLOVO / NOCOJ KONCERT JUDOVSKE GLASBE Poezija povezala avtorje ob meji KljuB vremenu je lepo uspel sobotni večer poezije -Brošurica s poezijami lanskih gostov ČEDAD - Dogodki se na Postaji Topolovo večinoma odvijajo ob petkih, sobotah in nedeljah. Drugi dnevi so v glavnem namenjeni umetnikom, ki prebivajo v vasi in iz njene spokojnosti črpajo navdihe za ustvarjanje. Nocoj bo sicer v vasi kar živahno, saj bo ob 21. uri nastopil "The original Klezmer ensamble". Gre za tretji glasbeni nastop ob tečaju harmonike za grmiške otroke, ki sta ga priredila Občina Grmek in Zadruga Lipa. Druga dva nastopa sta prejšni teden v Topolovem imela uveljavljena glasbenika Zoran Lupine in Dario Savron. Klezmer ensamble izvaja judovsko posvetno glasbo in ga sestavljajo Davide čašah - klarinet, Isabella Tonini - trobenta, Aleksander Ipavec - harmonika, Luca De-micheli - bas in Tom Hmeljak - tolkala. Minulo soboto pa je bila v ospredju na Postaji poezija (na posnetku), s prvim od nastopov, ki potekajo v režiji beneškega pesnika Mihe Obita z nazivom "Glasovi iz čakalnice". Dež je sicer organizatorjem pošteno zmešal štrene, tako da je zaradi težav z videoprojekcijo odpadla napovedana predstavitev revije Koan. Kot protiutež pa so poslušalci doživeli presenečenje s prisotnostjo pesnice Neringe Abrutyte, ki je doma iz Litve in je v zadnji številki revije prvič objavila nekaj izvirnih pesmi. Na večeru so svoje poezije brali še Miklavž Komelj, eden najvidnejših slovenskih pesnikov mlajše generacije, Paolo Tomasella, furlanski pesnik, med drugim pobudnik manifestacije "Sacile poe-sia“, Mario Benedetti, pesnik, ki živi v Milanu, a je po rodu iz beneškega Prosni-da. Najbolj znana med gostujočimi pesniki pa je bila Vivian Lamarque iz Milana, sicer sodelavka dnevnika II corriere della sera (istega dne je časopis objavil njeno poezijo). Po dveletnem presledku so organizatorji letos spet poskrbeli za izid brošuri-ce, v kateri so objavljene poezije lanskih in letošnjih pesnikov, gostov Postaje Topolove. Brošuro je uredil Miha Obit, ki je tudi prevedel v italijanščino pesmi Petra Semoliča in Miklavža Komelja. Računalniške podobe je prispeval Jaka Bonča, knjižica pa je izšla po grafični zasnovi Donatelle Ruttar in s prispevkom Zveze slovenskih kulturnih društev. Sobotni večer se je za najvztrajnejše obiskovalce dejansko zavlekel tja do zore, s predvajanjem preko stiriurnega filma (projekcija se je začela okrog polnoči) Aleksandra Sokurova "Provinmost - Izpovedi nekega kapitana". Kljub nenklonje-nemu vremenu je bilo zabeležiti veliko število obiskovalcev, tako kot tudi v nedeljo, ko je bil na sporedu pohd "Čez namišljeno črto" iz Livka v Topolovo, ki ga je organiziralo kulturno društvo Rečan. Nedeljski program je dopolnil nastop pevskega zbora Beneške Korenine, ki je pel pod vodstvom Davida Klodiča, na sporedu pa sta bila še videoprojekcija in plesni nastop, (du) Na fotografijah: zgoraj pesniški večer, spodaj pa petkov večer z debato med sen. Mitjo Volčičem in bosanskim pesnikom Božidarjem Stanišičem GORICA / NA POVELJSTVU BRIGADE POZZUOLO Obračun vaje Balaton 99 Preverjali so usklajevanje italijanskih in madžarskih enot GORICA - V prvi polovici junija so bile na Madžarskem vojaške vaje Balaton 99. Pri pobudi so, letos že tretjič, sodelovale tudi italijanske enote. Vaje, ki so imele kot osnovni cilj preverjanje stopnje usklajevanja različnih enot vojske med dvema državama, članicama zveze NATO, od katerih je ena še- le pred kratkim postala članica zavezništva, so potekale na velikem vojaškem poligonu na severovzhodu Madžarske. Sodelovalo je skupaj 1639 mož. Glavnino so sestavljale enote brigade Pozzuolo del Friuli in nekaterih drugih enot, tudi letalstva, ter tudi madžarske enote. Vaja je bila zamišljena kot poseg skupnih sil zavezništva na kriznem območju z nalogo ločitve sprtih strani in odprtjem humanitarnega koridorja. Aktivnosti na Madžarskem so se končale že v drugi polovici junija, do konca julija pa se bo z vrnitvijo vseh vojakov in opreme na izhodiščna mesta operacija v celoti zaključila. Potek in rezultate skupne vaje Balaton 99, ki zaključuje triletni ciklus (prva je bila leta 1997, druga lani), so predstavili včeraj dopoldne na srečanju z novinarji, na poveljstvu brigade Pozzuolo del Friuli v Gorici. Splošne okvire nove vojaške strategije je pojasnil poveljnik 5. armadnega zbora gen. Antonio Quintano, potek, cilje in rezultate vaje pa poveljnik brigade Francesco Paolo Spagnolo. Na sliki (foto Bumba-ca) gen. Quintano (levo) in general Spagnuolo. POKRAJINSKI SVET / NA PONEDELJKOVI SEJI TRST / SINOČI ZASEDAL OBČINSKI SVET Le delno odobrena resolucija o srenjah Sprejeta resolucija o varnosti državne meje Dežela premalo skrbi za tržaško zdravstvo Svetovalci složno nastopili pred deželnim odbornikom Ariisom, ki je bil gost na seji Kot smo 2e zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, je tržaški pokrajinski svet na svoji predsi-noCnji seji že drugič zapored odložil obravnavo in odobritev obračuna za poslovno leto 1998, in sicer zato, ker pregledniki računov niso še pripravili svojega poročila o njem. Spričo dejstva, da je bila to najpomembnejša točka na dnevnem redu, je jasno, da je bila seja sorazmerno brezpredmetna oziroma takšna, da bi jo lahko v celoti preložili ali sploh ne sklicali s takšnim datumom. Navsezadnje zasedanja izvoljenih teles tudi nekaj stanejo. Predstavniki levosredinske opozicije so včeraj izdali tiskovno noto, v kateri so ožigosali takšno ravnanje pokrajinske uprave. Sicer pa moramo naše včerajšnje poročilo nekoliko dopolniti, saj je pokrajinski svet v zadnjem delu svojega ponedeljkovega zasedanja odobril dve resoluciji, prva izmed katerih govori o pravicah srenj, druga pa o varnosti državne meje. Prvo resolucijo je predstavil sveto- valec SSk Vladimir Vremec še okro-bra 1997 skupno s tedanjimi kolegi Bruno Zorzini Spetič (SKP), Igorjem Gabrovcem (LD) in Mariom Bussa-nijem (SL). Povod zanjo je dalo dejstvo, da je tržaška gozdarska uprava najprej prepovedala vodstvu openske srenje, da bi očistilo gozd pri Sekarah na Opčinah po požaru, ki ga je prizadel poleti 1996, potem, ko se je CišCenje gozda pričelo, pa celo uvedla sodno preiskavo proti neznancem. Vremec in ostah podpisniki so v predlagani resoluciji najprej ožigosali takšno birokratsko kratkovidno ravnanje, ki jaha paragrafe in dejansko preprečuje, da bi neposredno prizadeto prebivalstvo sodelovalo pri odpravljanju posledic gozdnega požara, poleg tega pa so tudi pozvali predsednika Pokrajine, naj poseže pri deželnih oblasteh, da bi končno priznale srenje kot zakonite lastnike obsežnih zemljišč na Tržaškem in sploh uredile celotno jusarsko problematiko. V razpravi se je izkazalo, da bi re- solucija v celoti ne prodrla. Mnogi svetovalci so se namreč obregnili ob njeno drugo zahtevo. Zato je predstavnik SKP Denis Visioli predlagal loCeno glasovanje po točkah. In tako je bila prva zahteva izražena v resoluciji odobrena soglasno, druga pa je bila zavrnjena z glasovi desnosredinske večine ter ob vzdržanju nekaterih predstavnikov LD in Adele Pino. Kot rečeno, pa je pokrajinski svet v ponedeljek odobril še eno resolucijo. Slednjo je predlagal svetovalec CCD Grizon. V njej je izražena zahteva, naj predsednik Pokrajine poseže pri državni vladi, da bi z izrednimi ukrepi zagotovila večjo varnost državne meje s Slovenijo, prek katere ilegalno prihaja v Italijo veliko število priseljencev. V ta namen naj bi uporabila tudi posebne enote vojske, Ce bi bilo potrebno. Poleg tega pa se resolucija zavzema za to, da bi Slovenija učinkoviteje nadzorovala svoje meje. Resolucija je bila po krajši razpravi odobrena z glasovi desnosredinske večine. Tržaški občinski svet je celotno svojo sinočnjo sejo posvetil problemom krajevnega javnega zdravstva. Seje se je kot gost udeležil deželni odbornik za zdravstvo Al-do Ariis, stališča Trsta pa so poleg občinskega odbornika Giannija Pecol Cominotta v splošni razpravi prikazali predstavniki vseh skupin občinskega sveta, ki je naposled tudi odobril resolucijo s podrobnejšim prikazom problemov, s katerimi se ta Cas spopada javno zdravstvo na Tržaškem. Tržaški občinski svet postavlja deželni upravi kot pristojni za zdravstveno pohtiko tri temeljne zahteve: prvič, naj poravna dolgove, ki jih je v zadnjih letih nabralo tržaško javno zdravstvo (računajo, da bodo konec tega leta znašali okroglih 100 milijard lir); drugič, naj poviša redna sredstva, namenjena zdravstvenemu sektorju; tretjič, naj omogoči uresničitev konzorcija, ki bi koordiniral upravljanje sedanjih treh ločenih veja javnega zdravstva na Tržaškem, se pravi bolnišniškega podjetja, teritorialnega zdravstvenega podjetja in Otroške bolnišnice Bralo Garofolo, Id sicer kot raziskovalna ustanova uživa poseben status. Te točke je podčrtal odbornik Pecol Co-minotto v svojem uvodnem poročilu, z različnimi poudarki pa so jih poudarili malodane vsi svetovalci, ki so posegli v razpravo, začenši s svetovalcem Giorgiom Mustacchijem (Lista Illy), ki je kot prvi podpisnik tudi obrazložil resolucijo, ki jo je naposled občinski svet odobril ob vzdržanju opozicije. Kaj pa Ariis? Najprej je poudaril, da se za krmilom deželnega odborništva za zdravstvo nahaja komaj leto dni, zaradi Cesar ne more nositi odgovornosti za ves nastali položaj. Kar zadeva poravnavo dolgov tržaškega javnega zdravtva, je dejal, da deželna uprava namerava v prihodnjem finančnem zakonu nameniti zdravstvu dodatnih 50 milijard lir za sanacijo težjih primerov (tržaški občinski svet je takoj komentiral, da bo to komaj zadoščalo za predvidene nove stroške); kar zadeva konzorcij za usklajeno upravljanje javnega zdravstva na Tržaškem pa je bil bolj meglen. Sicer pa je Ariis poudaril, da bo mogoče marsikaj rešiti v 3. deželnem zdravstvenem naCrtu, ki ga deželna uprava ta Cas pripravlja. NABREŽINA / V OBČINSKI KNJIŽNICI PREDSTAVITEV / NOVE OBLIKE POSTNEGA SPOROČANJA Zanimivo in poučno predavanje o boleznih srca in ožilja Sodobna pošta tudi prek interneta Tudi v Trstu priključeni na videokonferenco pooblaščenega upravitelja C. Passere Prejšnji teden je bilo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini zanimivo debatno srečanje, ki sodi v niz vzgojno-informa-tivnih pobud Krajevni zdravstvenih enot v sodelovanju z občinskimi upravami. Petkovo srečanje je bilo osredotočeno predvsem na temo obolenj srca in ožilja. Osrednji gost veCera je bil primarij dr. Sabino Scardi. V svojem posegu je ugledni tržaški zdravnik in raziskovalec podal pregled kardiološkega raziskovanja v naši deželi od začetka stoletja do današnjih dni, in sicer od prve uporabe elektrokar-diografa pa do današnjih najsodobnejših tehnologij monitoraže krvnega pritiska. V nadaljevanju je dr. Scardi poudaril neprecenljivo avantgardno vlogo Trsta in tržaških raziskovalcev, ki se lahko ponaša z uglednimi imeni dr. Camerinija, dr. Cre-paldija, dr. Martinolijeve, dr. Petza. Posebno važnost je Scardi pripisal ne- nehnemu delu na področju zdravstvene vzgoje prebivalstva in torej samega preprečevanja kardiovaskularnih obolenj. O tem pričajo že same številke, saj je v Kardiovaskularnem središču v Trstu opravilo osnovne izvide preko šestdeset tisoC ljudi. Kardiološka obolenja predstavljajo namreč na Tržaškem prvi vzrok obolelosti, invalidnosti in smrti. Po Scardijevih besedah pa je še najbolj zanimiva raziskava, ki so jo tržaški kardiologi opravih na gojencih tržaške osnovne šole Saba. »Gre za prvi eksperiment zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja koronaricnih obolenj pri otrocih,« je dejal dr. Scardi. Rezultate omenjene študije so z zanimanjem obravnavali tudi na mednarodnem kongresu kardiologije v VVashing-tonu. Dokazano je bilo, da tovrstna obolenja preprečujemo le s spreminjanjem napačnih življenjskih ritmov in razvad, (igb) Tudi v Trstu so prek videokonference vCeraj predstavili novost, ki jo potrošnikom nudi italijanska pošta ali točneje reCeno poštno podjetje. Sam pooblaščeni upravitelj Corrado Passera je predstavil zbranim v konferenčnih dvoranah po vsej Italiji (v Trsu so se po-služili Inpsove dvorane v Ul. Battisti 10) novosti na področju elektronskega sporočanja, interneta in e-mai-la. Ena najpomembnejših novosti zadeva prav elektronsko pošto: gre za sistem InterPosta, ki združuje prednost novega računalniškega sistema s tradicionalnim papirnatim sporočilom. Hitro razpošiljanje sporočil bo namreč možno prek e-maila tudi naslovnikom, ki niso priključeni na svetovni računalniški splet: registrirani uporabniki bodo usposobljeni, da pošljejo elektronsko pošto z »normalnim« cestnim naslovom, sporočilo pa bo najbližji poštni center dostavil v tiskani obliki naslovniku. Cena bo znašala 1.950 lir, pri večjem številu sporočil pa bo popust. Pošte imajo tudi svoj spletni naslov, ki se seveda glasi www.poste.it, in na katerem so orisane vse storitve poštne službe in še marsikaj koristnega. ZARADI VROČINE Trije psi poginili v zaprtem vozilu Nemška lastnica je živali pustila v avtomobilu z zaprtimi okni Trije psi so vCeraj podlegli vročini, predvsem pa nepazljivosti lastnice, ki jih je pustila zaprte v avtomobilu. Izvidnico letečega oddelka, ki je peljala po Ul. Battisti, je okrog 14. ure ustavila hudo razburjena ženska: šlo je za 32-letno nemško državljanko T.K., ki sicer živi v Trstu. Agentom je povedala, da je parkirala svoj avtomobil v Ul. Battisti in to na seneni strani, ko pa se je po približno eni uri vrnila, sta dva psa že poginila (šlo je samca in samico pasme yorkshire), tretji (breja psica) pa je kazal znake skorajšnje smrti. Policisti so takoj odpeljali žival k živinozdravniku v Ul. Commerciale, vendar je tudi ta poginila. Zensko so prijavili sodstvu. Kislina opekla delavca po obrazu V dopoldanskih urah je delaveca tekstilne industrije opekla kislina iz stroja. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure v obratu VVooltech Europa v UL Mala-spina v industrijski coni. Gre za podjetje, ki se ukvarja s predelovanjem volne. In prav iz stroja, v katerem je kislina za CišCenje volne, je brizgnil curek, ki je oplazil po obrazu delavca, 38-letnega Daria Coret-tija z Domia 138. Na srečo so opekline manj hude, kot je kazalo na začetku: okreval bo v petih dneh. Kmalu na obisku v Trstu lahka letalonosilka Garibaldi V nedeljo se bo privezala ob pomol pomorske postaje križarka in lahka letalonosilka Giuseppe Garibaldi. Ladja nosi na krovu helikopterje in tudi letala z vertikalnim vzletom in pristankom vrste harrier, ki so sodelovala pri nedavnih vojaških operacijah v zvezi s kosovsko krizo. Na krovu križarke je 600 mož posadke: poveljuje jim kapitan Claudio Gaudiosi. 13 tisoč tonska ladja, ki so jo dogradili v tržiški ladjedelnici leta 1985, je dolga 180 metrov in ima motorje z zmogljivostjo 80 tise konjskih moči. Na obisku v Trstu bo do torka in publika si bo lahko ogledala vojaško ladjo v popoldanskih in večernih urah. Potegnili buldožer iz vode V Ribiškem naselju so vCeraj potegnili iz vode buldožer, ki je prejšnje jutro padel v vode, potem ko se je ponton, na katerem je bil težki stroj, iz nepojasnjenih razlogov moCno nagnil. Na sreCo gorivo in olje ni priteklo iz potopljenega vozila, ki so ga brez prevelikih težav potegnili iz 4 metrov globoke vode. Ponton je rabil za popravljanje bankine kanala, ob kateri je bil privezan v nočnih urah. Prejšnjo noc, so ugotovili karabinjerji, so stanovalci bližnjih hiš slišali ropotanje, kmalu zatem se je plovilo nagnilo in buldožer je padel v vodo: preiskava bo ugotovila, Ce je slo za okvaro, za napako osebja ali celo za sabotažo. S hidravličnimi kleščami iz razbitin avtomobila Na odseku ceste 202 med Opčinami in Prosekom je včeraj prišlo do čelnega trčenja. Bilo je ob 13.30, ko sta nekaj desetin metrov pred avtocestnim priključkom trčili mercedes in lancia yl0. Iz razbitin enega od hudo poškodovanih vozil ni mogel izstopiti voznik, tako da so iz bližnje openske postaje gasilcev morali prihiteti na kraj nesreče in so s hidravličnimi klašcami razrezati vrata. PREVOZ / NOVI POMORSKI POVEZAVI Bela barčica in stari trajekt Veliko publike za Barkovlje, nekaj vprašanj glede trajekta za Milje Bela barčica, ki nekajkrat dnevno pluje praktično iz mestnega središča do barkovljanske obale, se je že uveljavila pri tržaški publiki in je največkrat kar lepo zasedena. Ceneni prevoz (1.000 lir za plovbo s pomola Audace do barkovljanskega portica oz. v nasprotno smer) je tudi hiter in prijeten, zlasti v dneh, ko pritiska vročina in na Miramar- skem drevoredu nastajajo dolgi zastoji. Barka odpluje s pomola Audace ob 8.30, 9.15 in 13.30, iz Barkovelj pa od 8.55, 12.15 in 17.45, večkrat pa pluje tudi iz grljanskega portica za ogled Mira-marksega gradu z neobičajne morske strani, opravlja pa tudi izlete po zalivu. Telefonska številka za informacije je 0339-7882747. Ob pomorski postaji pa je privezan trajekt Salvatore II, ki naj bi opravljal redno povezavo od Milj do Trsta in do Grljana. Trajekt je registriran v Neaplju, pod barvo pa je še vidno, da je nekoC plul po norveškem morju: in to, očitno, pred kar precej leti. Ladjo so namreC splavili leta 1967, kaže pa tudi vec od svojih 32 let: gornji del ladje je sicer komaj prebarvan, ob gladini in pod njo pa zevajo velike plasti rje. Ladja ne izgleda preveč primerna za tovrstno povezavo, saj je dostopna samo po dovoznih vratih na krmi, koder so na Norveškem nakladali vozila, pri nas pa bi se publika znašla v veliki zaprti hali, saj je na gornjem mostu prostora samo za nekaj desetin ljudi. Ni še znano Ce in kdaj bo trajekt zaCel pluti od Milj do Grljana. NOVICE TRST / JUTRI IN V PETEK DRUŠTVO MARITAIN Tržaški Uoyd sklenil plovni sporazum s Kitajsko Predstavniki Tržaškega Lloyda so včeraj v Pekingu s kitajskim transportnim ministrstvom podpisali dogovor za plovno službo prek treh kitajskih pristanišč. Lloyd je prva italijanska ladjarska družba, ki je dosegla tovrstni sporazum s Pekingom. Na njegovi osnovi bodo Lloydove ladje enkrat tedensko pristajale v pristaniščih Qingdao (v pokrajini Shan-dong), Ningbo (pokrajina Zhejiang) in Šanghaj, za kar bo tržaški ladjar uporabil deset Čezoceanskih ladij, ki bodo predvidoma prepeljale 50 tisoč kontejnerjev letno. Ob podpisu sporazuma se je tržaška delegacija - ki so jo sestavljali župan Riccardo Illy, deželni odbornik za transport F|K Walter Santaros-sa in podpredsednik Lloyda Pier Luigi Maneschi z generalnim direktorjem Mauriziom Salcejem - v spremstvu italijanskega ambasadorja v Pekingu Paola Brunija sestala s kitajskim podministrom za prevoze Zhangom Chumdanom. »Upamo, da bo ta pomemben dogovor omogočil Lloydu, da postane lider v pomorskem prometu med Sredozemljem in Daljnim vzhodom, Se posebno s Kitajsko,« je dogodek komentiral Santarossa. Predstavitev projekta za center Evropski stolpi Predsednik tržaških Delavskih zadrug - COOP Franco Bosio in predsednik skupine Gruppo Policentro Lino lemi bosta danes na Pomorski postaji predstavila - dopoldne medijem, popoldne ob 17. uri pa širši javnosti - projekt za večnamenski center za nakupovanje in prosti Cas, ki so ga poimenovali Torri d’Europa (Evropski stolpi). Center, ki bo zrasel v Trstu, bo najsodobnejši v Evropi, kajti projekt razvija in izpopolnjuje že preizkušeni polifunkcionalni model, ki združuje visoko specializirano in tradicionalno trgovino ter hkrati ponuja priložnosti za prosti Cas in opremljeno okolje. Volilni obračun Julijske fronte v Dolini IndipendentistiCno gibanje Fronte Giuhano - Julijska fronta se je na včerajšnji tiskovni konferenci v Dolini Se enkrat zahvalilo volilcem, ki so s svojim zaupanjem na nedavnih občinskih volitvah omogočili izvolitev svetovalke Silvane Mondo in listi dodelili 11% glasov, s Čimer je postala največja opozicijska skupina v občinski skupščini. Mesec po izvolitvi Silvane Mondo so predstavniki gibanja orisali tudi dosedanje institucionalno delo, med osmimi vloženimi predlogi in vprašanji pa je tudi predlog za umik italijanske in bivše jugoslovanske zastave iz svetovalske dvorane in za namestitev občinskega praporja poleg evropske zastave. Obvestila zdravniške zbornice Tržaška zdravniška zbornica sporoča, da je v njenem tajništvu na ogled javni razpis italijanskega Rdečega kriza za sestavo sestvice zdravnikov na postajah za prvo pomoč na letališčih. Na ogled je tudi začasna deželna lestvica splošnih zdravnikov za leto 1999. V tajništvu lahko interesenti dobijo naslednje javne razpise: avtonomne pokrajine Trento za 1 vodilno zdravniško mesto D. stopnje na področju pediatrične kirurgije v bolnišnici S. Chiara v Trentu in za 1 mesto suplenta vodilne zdravniške osebe H. stopnje za higieno, epidemiologijo in javno zdravstvo v okrožju Bassa Valsugana in Tesino; za 1 mesto vodilne zdravniške osebe I. stopnje za dermatologijo in venerologijo v ustanovi S. Antonio Ahate v Galarate; za 1 mesto vodilne zdravniške osebe I. stopnje za transfuzijsko medicino, ki ga je razpisala zdravstvena ustanova St. 4 za srednjo Frulanijo; za 5 mest na lestvici zdravnikov v pokrajini Mantova. Prekopi grobov v Šempolaju Občina Devin-Nabrežina obveščaj da se bo na občinskem pokopališču v Šempolaju (stari del) pričel postopek za redni izkop grobov. Kdor namerava poskrbeh za to, da ohrani ali prenese drugam posmrtne ostanke, se lahko neposredno obme na občinski tehnični urad - oddelek storitve - na novem sedežu županstva v Nabrežini Kamnolomi 25 (tel. 040/2017310-311) vsak dan od 9. do 12. ure, najkasneje do 20. septembra 1999. Po izteku roka bodo posmrtni ostanki premeščeni v skupno kostnico in ne bo veC mogoče zahtevati nagrobnih znamenj, ki se nahajajo na grobnici. Umberto Lupi na Melari Kantavtor Umberto Lupi nadaljuje svojo uspešno »turnejo« po mestnih Četrtih, la jo je omogočilo od-bomištvo za kulture Občine Trst. Po Rojanu bo jutri ob 18.30 nastopil pri cerkvi na Melari, kjer bo ob 20.30 sledilo Karaoke na trgu z Michelangelom, Ed-do in Denisom. Flamenko v Barkovljah Krožek Arci prireja drevi ob 21. uri v Rumeni hiši nastop skupine La Moreria, ki je nastala leta 1990 z namenom, da predstavlja v Italiji najbolj Ciste in tradicionalne oblike flamenka, slovitega plesa andaluzijskih ciganov. Razprava o Kurdih V domu Gramsci na PonCani organizira SKP drevi ob 20. uri razpravo o Kurdistanu - pozabljenem problemu, na katerem bodo pokazah video DaleC od Kurdistana. Gost bo predstavnik Kurdov v FJK Kha-sraw Nagm. Pristaniščniki volijo svoje predstavnike To so prve neposredne volitve v vodstvene organe pristanišča - Nota sindikata FILT-CGIL Jutri in v petek bodo tržaški prista-nišCniki volili svoje predstavnike v Pristaniški odbor in v Krajevno posvetovalno komisijo. Vseh volilnih upravičencev je kakih 1.200, za izide volitev pa vlada precejnje zanimanje, saj se bodo le-te prvič odvijale. Doslej so namreč delavske predstavnike v omenjena dva organa imenovala tajništva sindikatov. Na pomen tega dogodka opozarja pokrajinsko tajništvo FILT-CGIL. V daljšem tiskovnem poročilu, ki ga je ob tej priložnosti izdalo, med drugim zatrjuje, da gre za »formalno in substancialno novost nezanemaljivega pomena za predstavniško demokracijo v svetu pristaniškega dela« v skladu z reformo, ki jo predvideva zakon št. 84 iz leta 1994. Povrh se to dogaja v Času, ki je iz veC razlogov posebno delikaten za sistem italijanskih pristanišč in Se posebej za tržaško pristanišče.Dovolj je pomisliti, piše FILT-CGIL, na neenostnost krajevnih javnih uprav, ki prihaja do izraza pri imenovanju novega predsednika tržaške pristaniške oblasti, na strukturne spremembe v mednarodnem sistemu pristanišč, pa tudi na spreminjanje oziroma razkroj norm, ki so v preteklosti urejale svet dela v pristaniščih. Pokrajinsko tajništvo FILT-CGIL v svoji noti nadalje opozarja, da bosta morala novoizvoljena Pristaniški odbor in Krajevna posvetovalna komisija sprejeti vrsto pomembnih odločitev. Med temi velja posebej omeniti dodeljevanje koncesij, ki bodo bistvenega pomena za bodoče delovanje pristanišča, odobritev pristaniškega regulacijskega načrta, ki naj bi pomenil zgodovinski ■ preokret v življenju tržaškega pristanišča, pa tudi skrb za varnost na delu in seveda za delavske pravice. Tržaško vodstvo sindikata FILT-CGIL zaskrbljeno ugotavlja, da se v zadnjih Časih vse bolj uveljavlja praksa, da se v okviru divje konkurence med pristanišči žrtvujejo delavske pravice. Res je, da bi se morala s tem hudim problemom prvenstveno spopadati vsedržavna vodstva sindikatov pristaniscnikov, toda tudi vodstva posameznih pristanišč lahko bistveno prispevajo k njegovemu reševanju. PORTOROŽ / PRIZNANJE MLADI PEVKI Kristalno jadro Vleniji Zlobec Na reviji Melodij sonca in morja je bila prva v skupini najstnikov Mlada slovenska pevka Ylenia Zlobec (na arhivski sliki) je požela še eno zasluženo priznanje, in sicer prvo nagrado - kristalno jadro - na natečaju Melodije morja in sonca, ki se je odvil prejšnjo soboto v Portorožu, kjer ga je publiki predstavila napovedovalka Deja Mušic. V dvorani Kluba Tivoli sta v skupini mlajših pevcev do 13. leta starosti z naše strani meje lepo nastopili tudi Jasna Kneipp s popevko »Oh che stress« in Tanja Valentič z »Come cavolo sono nata«, v skupini najstnikov do 19. leta starosti pa Je Vlenia Zlobec gladko zasedla prvo mesto s pesmijo »Nekam drugam«. Mlada pevka iz Loga si je poleg trofeje zaslužila tudi snemanje videospota pri TV Primorki, kot zmagovalka pa bo nastopila na sobotnem glavnem večeru, ki bo v portoroškem Avditoriju. Srednjeveško obarvani festival kulturnih prireditev pri sv. Justu Glasbeni in gledališki festival »La sera del di di festa«, ki ga organizira društvo Jacques Maritain (v sodelovanju z občino Trst, deželo Furlanijo -Julijsko krajino, Podjetjem za turistično promocijo, Deželnim podjetjem za turistično promocijo in Trgovinsko zbornico), se bo letos že enajstič odvijal v prihodnjih štirih nedeljah v Trstu. Včeraj so na tiskovni konferenci na sedežu Podjetja za turistično promocijo APT predstavili spored. Prisotni so bili direktor APT Paolo de Gavardo, tržaški podžupan Roberto Da-miani in predstavnica in obenem umetniški vodja prireditelja manifestacije Rossana Poletti. Srednjeveško obarvani festival »La sera del di di festa« je bil nekak začetnik podobnih manifestacij, ki se v zadnjih letih odvijajo po predelih tržaškega starega mesta, letos pa so izbrali kot edino prizorišče za vse prireditve trg pred stolnico sv. Justa. 2e prihodnjo nedeljo bosta na vrsti dve predstavi: najprej bo nastopil okcitanski glasovno izredno nadarjeni pevec Renat Sette v spremstvu drugih glasbenikov, ki prihajajo iz Piemonta. Na tem zanimivem srečanju se bo lahko poslušalec seznanil z glasbeno zapuščino okcitan-skih dežel. Sledila bo gledališka predstava v izvedbi Mednarodnega festivala Gledališča Mladih iz Pulja, ki bo v italijanščini predstavila »Jeofilov Čudež«. V nedeljo, 25. julija bo najprej na vrsti pravi srednjeveški Spektakel z ljudskimi pevci, pripovedovalci in cirkusanti v »La fraternal compagnia di Messer Millefacce«, ki jo bo izvedlo kulturno združenje »Luoghi delVarte«, nato se bo večer zaključil z glasbenim (in obenem cirkuškim) nastopom s kulturnim združenjem »Furclap«, skupine, ki se ukvarja z raziskovanjem starih ljudskih viž in običajev iz nase dežele (izvedli bodo tudi dve rezijanski pesmi). Teden dni kasneje se bo spet zvečer, 1. avgusta, najprej javila glasba. Gianfranco Grisi je znan glasbenik, ki se bavi z nekonvencionalnimi glasbili. Priredil in izpopolnil je glas s harmoniko, to je bilo glasbilo v rabi v 17. stoletju, in prav s tem instrumentom se bo predstavil tržaškemu občinstvu. VeCer se bo nadaljeval z gledališkim delom z igralcem Paolom Panarom, ki je obdelal in obenem bo izvedel odlomek iz Folengovega Bal-dusa. Zadnje srečanje z letošnjim festivalom se bo zaključilo najprej s po-lifonskim koncertom vokalne skupine Aha mušica ensemble, ki ga vodi Roselise Gentile, temu pa bo sledilo gledališko delo »Historie de San ti, Diauli ed Povari Homini«, v izvedbi Maurizia Solda in Irene Serini. Vse prireditve se bodo pričele ob 21. uri, vstop bo prost, v primeru slabega vremena pa se bodo odvijale v dvorani »Don Sturzo« v Ul. Don Sturzo 4 (blizu trga Rosmini). Pan SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU / LETOVANJE NA MEDVEDJEM BRDU PRI LOGATCU Dom Medved prijeten kot vselej Zadovoljni in obogateni z novimi izkušnjami so se v sredo, 7. julija 1999 vrnili otroci, ki so se udeležili letovanja na Medvedjem brdu pri Logatcu. V poznih popoldanskih urah so jih starši ze nestrpno Čakali pri Kompasu na mejnem prehodu Fernetiči. Kolonijo je organiziral Slovenski dijaški dom iz Trsta v sodelovanju s CSOD (Centrom za šolske in obšolske dejavnosti) Republike Slovenije. Letovanje, ki se je začelo 28. junija, se ga je udeležilo 33 osnovnošolskih otrok za katere so skrbeli trije vzgojitelji iz dijaškega doma (Fausta Sisti, Vesna Jagodic in Ivan Bla-sutto) v sodelovanju z vzgojitelji Doma Medved. Nekateri otroci in vzgojitelji dobro poznajo Medvedje brdo in bližnjo okolico, saj že pet let zaporedoma, ki obiskujemo prijeten in gostoljubni Dom Medved. Letos so vzgojitelji Doma izvajali njihov redni šolski program, seveda nekoliko prilagojen starosti naših otrok in pa počitniškemu vzdušju. V dopoldanskih urah smo se podajali na izlete, kjer so otroci kot pravi biologi in raziskovalci obiskali in spozanali naravne pojave in življenje na Medvedjem brdu. Ogledali smo si kraške pojave, spoznali različne vrste kamenin, nabirali užitne in zdravilne rastline. Kot pravi jamarji in pustolovci so otroci raziskovali »Matjaževe kamne«. Skupina najmlajsih je pobliže spoznala življenje na travniku. Najprej je vsak izbral cvet in ga tudi narisal. Nato pa so s posebnimi mrežami lovili žuželke in si jih ogledali in seveda tudi narisali. Pripavljeno razstavo smo pustili za spomin v Domu Medved. Ko smo na drugem izletu spoznali življenje v potoku, smo šli mimo lisičjega brloga. Obiskali smo tudi veC kmetij, kjer so otroci imeli priliko gledali in božati mladičke: zajčke, koze ovce in druge domaCe živali. Ponoči, ko so otroci prespali v šotorih, se je na bližnjem pašniku skotil teliček. Otrokom je zelo priljubljen živi kotiček v Domu - to je laboratorij, kjer so akvariji, želve, miške, hrCi, polži ter razne žuželke. Otroci so živalicam vsak dan poskrbeli svežo solato, zajčkom na vrtu pa ni nikoli zmanjkal korenček z vrta. Na kmetiji »Kaja in Grom« so otroci spoznali kako je treba skrbeti za konje. Te so najprej skrbno pokrtacili, jih božali in nagovorili, da bi se z njimi spoprijaz-nili, jih opremili za jahanje in nazadnje zajahali, vse to, seveda, pod vodstvom inštruktorja. Športni del programa letovanja je bil tudi pester. Zelo priljubljeno je bilo igranje hokej - a, zlasti tekme proti vzgojiteljem. Po umetni plezalni steni so korajžno plezali tudi najmlajši. Svoje sposobnosti so Starejši otroci preizkusili v lokostrelststvu in gorskem kolesarjenju. Sli smo tudi na nočni pohod; v tišini smo hodili v koloni in prisluškovali nočnim zvokom in šumenju. V nedeljo, 4. julija so starsi obiskali svoje otroke. Ogledali so si Dom in skupaj z otroci sli v bližnjo kmetijo, kjer jih je Čakalo dobro kmečko kosilo. Popoldne so staršem zapeli nekaj pesmic in jim nato ponudili Caj z ZeliSC, ki so jih sami na- brali ter okusno potico, ki jo je spekla kuharica Mara. Nato so starši in otroci kar zavzeto tekmovali v hokej-u. V program letovanja so bile vključene tudi različne ročne spretnosti: barvanje na steklo, izdelovanje okraskov, zapestnic in torbic z usnja, oblikvanje z dash-em. V soboto, 3. julija, smo se podali na planinski pohod na Slivnico nad Cerkniškem jezerom in zmotili Čarovnice, ki v njenih jamah Se živijo... V lovski koci smo se odpočili in okrepčali z golažem in potičko. Zadnji večer smo preživeli ob tabornem ognju. Zabavali smo se z raznimi igricami, pesmimi, plesi in skeči. Otroci, ki so se udeležili letovanja na Medvedjem brdu, so se med seboj in z vzgojitelji pogovarjali v lepi slovenščini, saj je nanje dobro vplivala slovenska okolica in ljudje. Deklica, ki je iz mešanega zakona, je celo izjavila, da se ji je zdelo Čudno se z očkom pogovarjati v italijanščini, ko jo je prišel v nedeljo obiskat. Vodja letovanja Fausta Sisti ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu UL ZAMEJSKEGA FESTIVALA AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 14. julija 1999 KAMIL Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.24 - Luna vzide ob 6.55 in zatone ob 21.56 Jutri, ČETRTEK, 15. julija 1999 VLADIMIR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,1 stopinje, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 7 km na uro severo-zahodnik, vlaga 75-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. julija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul delTOrologio 6 -začetek Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Milje -Mazzinijev drevored (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delTOrologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Tera-pia e pallottole««, i. Billy Crystal, Robert De Niro. EXCELSIOR - Zaprto zaradi poletnih počitnic. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.20. 20.10, 22.00 »La teoria del volo«, r. Kenneth Branagh. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi poletnih počitnic. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - Zaprto zaradi poletnih počitnic. GIOTTO MULTISALA 2 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi poletnih počitnic. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.00 »Matrix«, i. Keanu Reeves. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Viola«, r. Donatella Maiorca, i. Stefa-nia Rocca, Maddalena Crippa. OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane, da bodo njene podružnice v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini zaprte zaradi dopusta od ponedeljka, 19. julija, do torka, 31. avgusta. Sedež v Trstu pa bo deloval po običajnem urniku. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Devin-Nabrežino priredi v petek, 16. julija, ob 20.30, v prostorih bivšega otroškega vrtca v Sempolaju, srečanje z občani o najno-vejsih smernicah regulacijskega načrta devinsko-nabrezinske občine. Vljudno vabljeni! UPRAVA OPČINE DOLINA organizira od 5. do 12. septembra 1999 v Riminiju letovanje za upokojence, ki so. dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 13. do 20. julija 1999, od 8.30 do 10.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. UNIKO oz. CUD oz. 201 za leto 1998, zdravstveno izkaznico, kopijo mod. O bis M. ali enakovredno dokumentacijo glede mesečnega zneska penzije v letu 1999. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. KUD MAGNET prireja v prostorih srednje sole Igo Gruden v Nabrežini -Kamnolomi 16, poletne tečaje kreativne umetnosti: slikanje v naravi, tečaj za mladostnike in odrasle s tehniko pastela za povečanje občutka za opazovanje po naravi, car barvne moči z različnimi izraznimi tehnikami za spoznavanje posameznih energijskih barvnih vibracij, kreativna domišljija za spoznavanje osnovnih principov povezovanja in preoblikovanja vidnega, jaz in barva - tečaj za otroke, ki želijo odkriti domišljijsko strukturo barvne govorice. Petdnevni oz. Šestdnevni tečaji so ze v teku in se bodo odvijali do 30. julija v jutranjih urah. Tečaje vodita Ani Tretjak in Leonardo Calvo. Za informacije tel.: 040 220680 ali 040 364211. OBČINA DEVIN-NA-BREZINA obvešča, da je davčni urad ponovno odprt za javnost po običajnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne, od 15. do 17.30. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje veje I - V bomo odpotovali na tabor v Begunjah pri Cerknici v nedeljo, 18. t.m. Odhod z avtobusom je predviden ob 7. uri. Zbirališče pred sežansko Železniško postajo v popolnem kroju. Dan obiskov bo v nedeljo, 25. julija. Vabljeni so vsi starsi, sorodniki, skavti in skavtinje. Informacije in prijave na tel. St. 040-220421 (Roberta). SEKCIJA KOMUNISTIČNE PRENOVE OBČINE DOLINA priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na Krmenki v dneh 15., 16., 17., 18. in 19. julija 1999. Vsak večer ples z ansambli: OASI (četrtek, 15.7.), STATUS SIMBOL (petek, 16.7.), ZAMEJSKI KVINTET (sobota 17.7.), OASI (nedelja, 18.7. in ponedeljek 19.7.). EC PRIMORJE prireja 17. in 18. julija ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku: V soboto, 17.7., od 20.30 dalje ples z ansamblom STATUS SVMBOL; v nedeljo, 18. 7., od 20.30 dalje ples z ansamblom ADRIA KVINTET. Odprtje kioskov s specialitetami na žaru in domačim vinom, ob 17. uri. Vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve in predvpis za Šolsko leto 1999/2000, vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, do 30. julija. Informacije v tajništvu sole, ul. Manna 29, tel. 040-418605. PATRONAT INAC TRST obvešča, da bo do 29.8. urad odprt vsak dan razen sobote, od 8.30 do 14. ure, ob torkih in Četrtkih tudi od 14.30 do 17. ure. KRUT obvešča, da bo pisarna do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. TPK SIRENA vabi cenjene elane in prijatelje na družabni večer ob glasbi in prigrizku, ki bo v soboto, 17. julija, ob 20.30. Celovečerni gost bo glasbenik Aleksi Jercog -»One Man Band«. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite se danes, 14. julija na telefon St. 040-422696. SD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in Četrtkih,.od 20. do 21, ure na tel. st. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. st. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje Se danes, 14. julija 1999. SKD PRIMORSKO MACKOLJE prireja vsakoletno SAGRO dne 23., 24., 25. in 26. julija 1999 v lepem borovem gozdiču v MaCkoljah. Spored: petek, 23.7., ob 20.30, ples z ansamblom STATUS SVMBOL, sobo- ta, 24.7., ob 20.30 ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET, nedelja, 25.7., ob 19. uri koncert godbe na pihala REFOLO, ob 20.30 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET, ponedeljek, 26. 7., ob 20.30 ples z ansamblom STATUS SVMBOL. Odprtje kioskov s specialitetami na žaru in domačim vinom vsak dan od 17. ure dalje. Toplo vabljeni! ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo pisarna do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča cenjene elane in sodelavce, da je tržaški urad kot običajno na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zasluzen oddih. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 26. julija do 15. avgusta t.l. bo zaprta zaradi letnega dopusta. SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od Firma Svercimport Čestita tajnici Silvani alias Mizziki, alias Jasni, za izredno zrelostno performanso. Kolegi kolektiva MTKB Slovenski oder in MOSP Čestitata Andreju Maverju, ki je postal doktor statističnih ved. Včeraj je diplomiral na trZaSki pravni fakulteti dr. Janez Berdon Iskreno mu čestitajof oCe Bogdan, brat Andrej in vsi domači ponedeljka'do petka, od 9. do 13. ure. OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obveSCa, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni živinozdravnik P.Z.S. St. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 15. julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. KD LONJER-KATINA- RA vabi otroke iz vrtca in osnovne Sole na OTROŠKI TEDEN od 26. do 31. julija v lonjerskih društvenih prostorih, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. St. 040-910178 (Jana) ali 040-910387 (Tamara). PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi nove pevce v otroški pevski zbor. Ce si star od 6 do 10 let in rad poješ, se nam pridruži v POLETNEM PEVSKEM TEDNU, od 23. do 28. avgusta v Marijaniscu na Opčinah. Ob petju bodo potekale tudi druge dejavnosti, veliko pa bo tudi zabave. Prijave sprejema ga. A. Puric na telefonski številki 040-212207 od 19.30 do 21.30 vsak dan do vključno Četrtka, 15. julija. MOSP obveSCa, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade IZOLA ’99 (organizira ZKS). Od 25. julija do 1. avgusta v Izoli. Program: Športni del (plavanje, športne igre, plesne vaje), družabni del (plesni večeri, družabni večeri, izlet) izobraževalni del (predavanja ih pogovori v skupinah o odnosih med fanti in dekleti in o človekovih pravicah, ustvarjalna delavnica) in duhovni del (aktivno krščansko življenje). Cena vključuje polni penzion, nočitve (skupna ležišča), enodnevni izlet, plesne vaje, material za ustvarjalno delavnico. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Doni-zetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo do 4. septembra od 8. do 13. ure. Po- skrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). POLETNI VSEGAMA-LO 1999 - vabimo vse dijake slovenskih nižjih Sol k skupnemu preživljanju poletnih dni... na tečaj informatike, na kopanje in na vrsto drugih kratkočasnih dejavnosti, od 2. do 27. avgusta, od 8. do 17. ure. Poskrbljeno bo za kosilo in malico. Informacije: Sklad Mitja Cuk, Opčine, Narodna ul. 77, v dopoldanskih urah. Tel. 040-212289. MOSP obveSCa, da so na razpolago informacije o potovanju ŠPANIJA ’99 - OD KATALONIJE DO GALICIJE (organizira ZKS). Od 30.7. do 10.8. Končni cilj potovanja: Santiago de Compostela in udeležba na mednarodnem srečanju mladih, ki bo potekalo v duhu svetovnega dneva mladih. Na poti: ogled Barcelone, Madrida in Lurda. Cena vključuje prevoz z avtobusom in Štiri polpenzione. Informacije in prijave: MOSP, Ul. Donizetti 3, Trst, tel. St. 040/370846, uradne ure od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. OTROCI, POZOR, POZOR, pridite v edini poletni center ob morju. Čakajo vas tečaji jadranja, ribarjenja, plavanja, izleti, veliko prijateljev in zabave!!! Število mest je omejeno. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra 1999 na sedežu TPK Sirena, Mira-marski drevored 32 v Barkovljah. Za informacije kličite na Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324 od ponedeljka do petka. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se Cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasriila! H SOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obveSCa, da bo do 31. avgusta 1999 tajništvo Sole odprto vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 15.30. TAJNIŠTVO DRŽAVNEGA UČITELJIŠČA Anton Martin Slomšek v Trstu obveSCa, da bo vse sobote, od 17. julija do 28. avgusta zaprto. s______________IZLETI STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -TRŽAŠKA FEDERACIJA prireja avtobusni izlet na vsedržavni festival komunističnega tiska v Milanu, v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija. Informacije in vpisovanje na sedežu stranke v Ul. Ta-rabocchia 3, tel. 040-639109. H ČESTITKE Družina Susic Čestita ANDREJU MAVERJU ob uspešno dokončanem univerzitetnem Študiju statističnih ved. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO Čistilca - skladiščnika oz. Čistilko - sk-ladisCnico za popoldansko delo. Tel. na 040-228997 ob uri obedov. NA PROSEKU se je izgubila stara bela mačka. Najditelju gre nagrada. Tel.: 040-251078 ali 040-225636. ZAMRZOVALNIK s Šestimi predali, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-226133. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE iSCe elektrotehnika ali elektrikarja z večletno prakso v industrijskem sektorju. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »ELEKTROTEHNIK«. PODARIM dva psička stara en mesec in pol, mešane pasme, večje rasti (križanca med nemškim ptičarjem in belgijskim ovčarjem). Tel. 0481-78042 ali 0338-3487014. PRODAM Alfo 33, 1.300 S, letnik 1986, po zelo ugodni ceni. Tel. po 20. uri na tel. 040-299869. ZAMRZOVALNIK Ignis s Šestimi predali, rabljen, v dobrem stanju, prodam. Tel. 040-575145. ORIGINALNO POHIŠTVO »Bieder-meier« za sobico (omara, postelja, predalnik in mizica) prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145. IZGUBIL SE JE nemški ovčar. Najditelju gre nagrada 1.000.000 lir. Tel. 040-226636 ali 0339-6115063. DNEVNI BAR v centru mesta iSCe vajenko. Curri-culum pošljite na postno ležeče C.I. AB7630952. PRODAM nov strojček z oštevilčenimi listki (eli-minacode). Cena po dogovoru. Klicati na tel. st. 040-820222 ali 040-813267 (od 8.30 do 17. ure). OPEL TIGRA 1.4, letnik '95, rdeče barve, z opravljeno revizijo, 45 tisoč prev. km (realnih) prodam. Tel. 0335-265912. 18-LETNO DEKLE iSCe delo v poletnih mesecih kot baby-sitter ali hišna pomočnica. Tel.: 040-225023, ob uri obedov. IZGUBILA se je psička na območju Vrha oziroma Doberdoba. Je manjše rasti, lisasta Crno-bela. Kdor jo je videl, je na-prosen* da telefonira na St. 0338/8823674. PEDAGOGE, specialne pedagoge in osebe usposobljene za delo z nesamostojnimi osebami, vzame v službo ustanova iz Italije. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »IZVEDENEC«. PRODAM stanovanje na Opčinah: veza, kuhinja, dnevna soba, dve spalni sobi, kopalnica, shramba, balkon, klet in garaža. Tel.: 040-214735 ob delovnikih. PRIVATNIK iSCe majhno stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravil, v predmestju, na zahodnem Krasu ali v Tržiču, maks. 120.000.000 lir. Tel.: 0339-5739173. SK BRDINA prodaja kombi Ducato Panorama 2.5 TDI, 9-prostorni, letnik ’93. Tel. 040-213921, v večernih urah ali 828082 - delovni urnik. GRAFIČNI OPERATER, kvalificiran, z izkušnjo v manipulaciji digitalnih slik, z uporabo raznih programov (posebno photoshop) preko operativnih sistemov PC ali MAC, isce zaposlitev. Tel.: 040-943455 (Riccardo). HITITE! Oddam Peugeot 205 rdeče barve, 66.000 prev. km, z avtoradiom. Cena 2.500.000 lir. Tel. 0330-480193 ali 040-274978 v večernih urah. OSMICO je odprl Romano Puric, Repen St. 13. OSMICO sta odprla Igor in Darja, Zgonik St. 4. OSMICO ima v Nabrežini St. 8, Ušaj. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Pepija Cattonarja daruje Marjeta Sirca 50.000 lir za SD Vesna. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. V spomin na Viktorja ' KrizmanCiCa darujeta Vinko in Vida Ražem 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade. V spomin na Viktorja KrizmanCiCa daruje družina 150.000 lir za pevski zbor SKD Skala iz Gropade. V spomin na Viktorja KrizmanCiCa darujejo Antonija Ca] zi ter družini Ota in Križ-mancic 200.000 lir za pevski zbor SKD Skala iz Gropade. t Oko se rosi, srce boli, življenje Tvoje samo delo, skrb in veliko ljubezni do nas in do bližnjega. Ni te veC med nami,, a bos vedno v naših srcih, draga Gabriella Kjuder por. Miot (Jelka) Z žalostjo se poslavljamo od Tebe. Moz Milan, hčerka Ljuba, zet Marjan, ljubljena vnuka Aleš in Davorin, sestri Milka in Rasta ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, v Četrtek, 15. julija, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalun-ga v cerkev na Katinaro. Lonjer, Dolina, Maribor, 14. julija 1999 Zadnji pozdrav noni Jelki Martina ter družini Sancin in Čerin Ob izgubi ljubljene mame in žene izreka hčerki Ljubi, možu Milanu in družini iskreno sožalje Cilka z Joškom in Aurelio Ob'izgubi drage mame izreka iskrepo sožalje Ljubi in družini Uprava Primorskega dnevnika GLEDALIŠČE VERDI / MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Živahna in barvita postavitev Offenbachovega Sinjebradca Hiperreačistična scena in poudarek komičnih strun nastopajočih Tržaški mednarodni Festival operete je vendarle zapolnil vrzel in uprizoril posrečen primerek francoske operete, in sicer Offenbachovega .“Sinjebradca (Barbe-Bleu) ”, ki je doživel krstno izvedbo v Parizu leta 1866. Jacques Offenbach je bil drzen in duhovit skladatelj, ki se je brez zadržkov poigral z resnim, vase zaverovanim tragičnim značajem opere in si privoščil zabavne ter do skrajnosti nespoštljive parodije klasičnih opernih mitov. Bil je nemškega porekla in židovskega rodu, v francoski prestolnici pa se je prepojil s pariškim “esprit”; iz svojevrstne kulturne zmesi je zrastel skladatelj, katerega so na pol posmehljivo imenovali “Mozart Elizejskih poljan”. Mnogi so mu očitali, da je s svojo glasbo izpridil okus Parižanov, ki so trumoma obiskovali gledališče “Theatre des Va-rietes” in začeli zanemarjati “resno” opero, Offenbach pa je svoje delo jemal zelo resno: spisal je okrog 95 operet, ki bi jim bolj prijala definicija “opera-co-mique”. Ni naključje, da sta njegova priljubljena sodelavca Henri Meilhac in Ludovic Halevy spisala tudi libretto za Bizetovo “Carmen”. Zgodbo o Sinjebradcu, ki po vrsti ubija svoje žene, je Offenbach uglasbil v slogu, kjer se dramatični kalupi nezadržno spreminjajo v ležerne valčke in “couplets”. Križno prepletanje situacij sproži živahno odrsko dogajanje, ki doseže v finalih posameznih dejanj razbrzdane viške, nazadnje pa se vse veselo razreši ter simetrično uredi. Easquale Grossi si je zamislil ljubke hiperrealistične scene, žal pa jih je uokviril s panoji, ki so bili v televizijskem slogu posejani z lučkami. Morda bi prefinjeni francoski okus le ne potreboval takega pretiravanja, ki je ponekod doseglo parodijo parodije, sicer pa se tržaško občinstvo navadno zelo hvaležno od- ziva vsakovrstnemu izobilju, in v tej postavitvi res niso štedili z barvitimi kostumi, ki so se v številnih prizorih stalno spreminjali. Tudi režiser Lorenzo Mariani je napel vse komične strune pevcev in igralcev, ki so poustvarili prave odrske karikature. Izstopal je burkaški lik kralja Moccola, ki ga je igralsko do konca izkoristil Nando Pao-ne: dvignil je veliko smeha, čeprav si očividno ne dela utvar o svojih pevskih sposobnostih. Sinjebradcu pa je Offenbach privoščil kar zahtevne arije, ki jih je tenorist Francesco Piccoli odpel z majhnim, a lepo obdelanim glasom. Pevsko zahtevna je tudi vloga mlade kmetice Pal-line, ki postane šesta Sinje-bradčeva žena: Marina Fratar-cangeli se je postavila zelo temperamentno, da je njena odrska razposajenost ponekod prevladala nad elegantnim petjem. Tudi kraljica Clementina je čezmerna figura, katero je obliko- vala še vedno dopadljiva Elena Zilio, njena kričeča hčerka pa je bila živahna sopranistka Paola Antonucci. Relativno bolj umirjeni sta bili vlogi kraljevega svetovalca Oscarja in Sinje-bradčevega alkimista Popola-nija, ki sta ju lepo odpela Enzo Capuano in Domenico Colaian-ni, par tenorskih arij pa je duhovito odpel Luigi Petroni kot princ Zefiro. Številno pevsko zasedbo so dopolnjevali Stefano Consolini ter pet Sinje-bradčevih žena, ki na srečo le niso bile mrtve, temveč samo uspavane: Franca Drioli, Gaia Aprea, Irene Bottero, Romina Basso ter Carla Centi. Tržaški zbor, ki ga vodi Luigi Petroz-ziello, je učinkovito in živahno sodeloval pri koreografiji Ferdinanda Gagliardija, ki je pevce in pevke aktivno vključila v odrsko igro. Francoski dirigent Alain Guingal v tem živ-žavu ni imel lahkega dela: zelo se je moral truditi, da je uspešno koordiniral oder in orkester, zato ni vedno prišla do polnega izraza duhovita eleganca Offenbacho-ve glasbe. Prekomerna režija je ponekod otežila lahkotni ritem, ki je v prvem dejanju stekel zelo sproščeno, vendar je Barbe-Bleu zabaval ter osvojil tržaško občinstvo. Na premierski predstavi v soboto, 10. julija, gledališče ni bilo nabito polno: morda Sinjebradec ne sodi v sam vrh Offenbachove ustvarjalnosti, ki se je polno razmahnila v operah kot “Orfej v peklu”, “Lepa Helena” in “Hoffmannove povesti”, vendar hvaležno pozdravljamo vključitev francoskega repertoarja v festival, ki se je prepogosto omejeval na najbolj popularna in ne vedno najlepša dela tekozvane “male opere”. Ponovitve bodo na sporedu do vključno 31. julija, 27. t.m. pa bo premiera Straussovega “Cigana barona”. Katja Kralj VZPOREDNO Z MITTELFESTOM V Nadiških dolinah lutke za otroke in tudi odrasle Prireditev bo od 17. do 25. julija - Včeraj predstavitev Včeraj so na sedežu videmske Pokrajine v palači Belgrado predstavili letošnjo izvedbo manifestacije "Marionette e burattini", ki bo potekala po vaseh Nadiških dolin v dneh od 17. do 25. julija, vzporedno s čedajskim Mittelfestom. Na včerajšnji predstavitvi so sodelovali pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot, predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinig, predsednik deželne gledališke ustanove Rodolfo Castiglione, predsednik združenja MIttelfest Giovanni Pelizzo in umetniški vodja lutkarske manifestacije Roberto Piaggio. Vsi so poudarili, kako je lutkarska prireditev, ki je vezana na izvedbo Mittelfesta, iz leta v leto bolj uspešna in priljubljena. Sami organizatorji so ostali presenečeni nad tem, kako navdušeno sprejemajo domačini nastope lutkarskih skupin. V večini krajev je to za vas pravi praznik, mnogo zunanjih obiskovalcev pa je na ta način sploh odkrilo Benečijo in njene naravne lepote. Letos bo v mnogih, tudi najbolj odročnih zaselkih Benečije nastopalo 17 lutkarskih skupin s skupno 36 predstavami. Dejansko je to gledališče, ki pride do ljudi, odziv domačinov pa je izjemno topel in množičen. Organizatorji so dejali, da so lutkarske predstave po vaseh dejansko postale ena izmed najboljših programskih točk Mittelfesta, saj med drugim sodelujejo mnoge skupine iz držav srednje Evrope, kjer je lutkarstvo na izredno visoki ravni. Večina skupin prihaja iz Italije. Med temi bodo nastopile ”L’allegra brigata" iz Vareseja, ”Le Cumari" iz Rima, ”Tititeri“ iz Vicchia pri Firenzah, "Collettivo Terzo Teatro" iz Gorice, ”Is Mascareddas" iz Ca-gliarija in ”Teatro della luna" iz Trsta. Ena od letošnjih novosti bo tudi prisotnost znanega Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, z lutkami Milana Klemenčiča, ki v slovenskem lutkarstvu pomeni najmanj toliko kot Podrecca v italijanskem merilu. Na visoki ravni pa je tudi sodelovanje skupin iz drugih evropskih držav. Tako bodo med drugimi prisotne skupine ”Minimax“ iz Bukarešte, ”Di-vadlo Piki" iz Pezinoka na Slovaškem ter Natalija in Ravil Sultanov iz Moskve. V okviru festivala je Občina Speter tudi letos razpisala natečaj "Zlata lutka", po katerem se z ljudskim glasovanjem in oceno strokovnjakov nagrajuje najboljša nastopajoča skupina. Lani se je glasovanja udeležilo od štiri do pettisoč ljudi in presenetljivo se je ljudski glas povsem ujemal z ocenami strokovnjakov. Vse lutkovne predstave se bodo odvijale brezplačno, podrobne informacije v zvezi z nastopi pa je možno dobiti v uradu Mittelfesta v Čedadu, na telefonski Številki 0432/701198. (du) H V GLASGOWU Septembra Evropski dnevi kulturne dediščine Deveti Evropski dnevi kulturne dediščine (Euro-pean Heritage Days -EHD), se bodo uradno pričeli 4. septembra v Gla-sgovvu, britanskem mestu arhitekture in oblikovanja za leto 1999. Namen prireditve, na kateri bo letos sodelovalo 46 držav, med njimi tudi Slovenija, je približati prebivalcem Evrope njihovo kulturno dediščino in jim omogočiti, da si v septembm brezplačno ogledajo tiste znamenitosti, Id so sicer zaprte za javnost. Evropske dneve kulturne dediščine je Svet Evrope prvič pripravil leta 1991 ob podpori Evropske unije. Eden glavnih namenov prireditev je tudi opozarjati ljudi, predvsem mlade in manj prem-nožne, na njihovo kulturno dediščino. To je bil tudi eden od zaključkov mednarodnega srečanja z naslovom "Evropski dnevi kulturne dedišči- ne - rešitve za uspeh in izzivi za prihodnost", ki je potekal aprila v Bruslju in se ga je udeležilo 250 strokovnjakov iz vsega sveta. Na letošnjih Evropskih dnevih kulturne dediščine bodo predstavili tudi sedem projektov, ki so prejeli nagrade za letošnje leto (EHD 1999 Avvards). Nagrade podeljujejo pa jih tistim pobudam, ki promovirajo Evropsko kulturno dediščino kot rezultat medkulturne izmenjave in ki poudarjajo značilnosti in najpomembnejše trende, ki pomagajo oblikovati evropsko kulturno dediščino. Sicer pa si je lani septembra 28 tisoč spomenikov, muzejev, restavracijskih projektov, industrijskih znamenitosti, državnih ustanov, zgodovinskih vrtov in zasebnih rezidenc v Evropi ogledalo 19 milijonov Evropejcev. (STA) Ukročena Trmoglavka voščilo za uspešno novo tisočletje Direktor SNG Opere in baleta Ljubljana Borut Smrekar in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik sta včeraj v Ljubljani podpisala pogodbo o koprodukciji baleta Ukročena trmoglavka. Pogodba je "težka" 38 milijonov tolarjev. Obe hiši sta nazadnje sodelovali pri postavitvi opere Turandot. Vaje za Ukročeno trmoglavko so stekle že sredi maja, premiera je napovedana za 31. decembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma kot voščilo vsem ljubiteljem kulture in umetnosti za novo tisočletje. Balet v dveh dejanjih Ukročena trmoglavka je ob podpisu pogodbe predstavil umetniški vodja ljubljanskega baleta Tomaž Rode. Glasbo je po Domenicu Scar-lattiju uštvaril Kurt-Heinz Stolze, koreografijo pa po Shakespearovi tekstovni predlogi John Cranko. Prvič je ta balet 16. marca leta 1969 uprizoril Stuttgartski balet. Ukročena trmoglavka je po stilu nadgradnja klasičnega baleta, ki ga izvajajo vsi največji baletni ansambli v svetu, od Bavarskega državnega baleta, Stuttgartskega baleta, baleta Pariške opere, baleta milanske Scale, do kanadskega državnega baleta in Londonskega kraljevega baleta. Zato bo velik zalogaj za skromnejši ljubljanski balet, ki po besedah direktorja opemo-baletne hiše tako ali tako ustvarja v "pogojih prejšnjega stoletja". Ljubljanska uprizoritev bo sledila koreografiji iz leta 1969. Originalno koreografijo bo prenesla Crankova osebna asistentka Georgete Tsinguirides, scenografka in kostumografka pa je Angležinja Elisa-beth Dalton. V Ljubljani bo koreografijo zapisala Andreja Hriberšek, s katero bo Tomaž Rode balet tudi tehnično in izrazno izdelal. Rode je še povedal, da je bilo izredno zahtevno pridobiti pravice za izvajanje Ukročene trmoglavke. (STA) STRADASUONA / ROMSKI ORKESTER Z Aguševi po starem mestu Igraje so šli v sprevodu po ulicah okrog Rihardovega slavoloka Vzdušje je bilo kot na Vascovem koncertu, občinstvo pa je bilo povsem drugačno na sobotni prireditvi manifestacije »Eutropia«, ki spada med poletna kulturna srečanja »Stradasuona«. Pri Rihardovem slavoloku sta se zvečer zvrstila kar dva koncerta, jazz mediteransko obarvan nastop kontrabasista Ezia Bossa ter tolkalca Adriana De Micca in zaključni dogodek dodeljen virtuozom makedonskega romskega orkestra »Aguševi brass band«. To je orkester, ki smo ga pred tem nastopom lahko spremljali že pred meseci na Trgu Zedinjenja Italije in v gledališču Miela, tokrat pa se je predstavil v nekoliko drugačni zasedbi. Orkester, ki prihaja iz S tipa, sestavlja velika družina Agušev, ki jo vodi trobentar Kočo. Tokrat pa se je na koncertu predstavil tudi Kočov komaj enajstletni nečak, a že dober trobentar Isin, ki je presenečenemu občinstvu izkazal ves svoj talent in obenem naravni pevski dar. Koncert se je začel okrog 22.45 z odlično zamislijo prirediteljev, saj se je orkester premikal v sprevodu po staro-mestnih ulicah od Rihardovega slavoloka preko ul. Katedrale, Trga sv. Silvestra in nazaj do Rihardovega slavoloka, kjer je bil nameščen oder. Zato gre pohvala prirediteljem za lep nočni sprehod po nekoliko »turistično« po krivem zapostavljenih ulicah in pa graja za preskromno ojačevalno opremo (na odru je bil le en mikrofon, čeprav so istočasno peli trije člani orkestra), kar je okrnilo homogeno zvočnost orkestra. Koncert, ki se je zaključil po polnoči je prikazal raznoliko in bogato kulturno zapuščino romskih orkestrov, izredno znanih in priljubljenih del prej le v predelih bivše Jugoslavije in v zadnjem času (zahvaljujoč se Ku-sturici in Bregoviču) pa tudi v ostalem svetu. Ko pa smo že pri tem, vodja orkestra nam je sporočil, da jih je kon-taktiral tudi Goran Bregovič, ki namerava vključiti skupino v svoj nov glasbeni projekt. Tržaški nastop orkestra Agušev pa je praviloma upravičil svoj sloves najboljšega pihalnega makedonskega orkestra z živim in energičnim utripom tovrstne glasbe, ki seže vsakemu poslušalcu najprej v srce, nato pa hitro v noge, ki se brž začno premikati po zapletenih ritmičnih zamahih tapana. Taka glasba, nabita z energijo, se pa kaj hitro oplemeniti z najbolj globokimi čustvi, kot npr. pri »Ederlezi«. Toliko bolj se je občinstvo raznežilo, ko je motiv podal deški glas malega Isina. Prav tako ekspresivno je zadonela romska himna »Delem, delem«, ki je očarala vse prisotne. Pan TEHERAN / PROTEST SE NADALJUJE KOSOVO / OBNOVA PORUŠENIH DOMOV BEGUNCEV Gverila po ulicah iranske prestolnice Študentje so manifestirali kljub prepovedi Mnogi se bojijo »iranskega Tienanmena« Donatorske konference za zbiranje sredstev Obseg škode še ni znan - Tudi Draškovič protestira Eden od manifestantov na teheranskih ulicah (AP) TEHERAN - Potem ko je iranska policija v ponedeljek pozno zvečer vdrla v univerzitetno mesto na severozahodu iranske prestolnice Teheran in aretirala najmanj 50 Študentov, je včeraj kljub prepovedi prišlo do novih množičnih Študentskih manifestacij. Policija je aretacije izvedla v univerzitetnem mestu Ami-rabad, kjer so se minuli četrtek začele študentske demonstracije za svobodo tiska, ki so se v petih dneh razširile po vsej državi in zahtevale tudi žrtve v spopadih s policijo. Ze zjutraj je včeraj prišlo do prvih spopadov med policijo in približno tri tisoč študenti, ki so se kljub prepovedi zbrali pred glavno univerzo v Teheranu, da bi izrazili podporo predsedniku Mohamadu Hatamiju.Po-licisti so uporabili solzi-lec, slišati pa je bilo tudi strele, vendar naj bi policisti v civilu streljali v zrak, da bi razgnali mani-festante. Študentje so vzklikali: »Hatami, mi te podpiramo!« in »Ubili bomo tiste, ki so ubili naše brate!«, na njihovi poti pa se jim je pridružilo tudi več tisoč prebivalcev iranske prestolnice. Približno tisoč manifestantov se je podalo tudi proti predsedniški palači, na svoji poti so zažgali dva avtobusa in nekaj zabojnikov za smeti, na trgu v bližini predsedniške palače pa tudi nekaj deset dreves. Tam jih je pričakala policija, ki jih je s pomočjo islamskih pro-stovljcev tudi razgnala. Toda protestniki so se nato zbrali v severnem delu iranske prestolnice. Čeprav je v ponedeljek zvečer že kazalo, da se je Študentski upor umiril, pa nov izbruh napetosti kaže, da se študenti ne mislijo kar tako umiriti. Vendar pa se mnogi bojijo, da bi v Teheranu lahko prišlo do iranskega Tienanmena. Včeraj so namreč prvič, odkar so se začeli protesti, na prizorišče stopili tudi islamski integralisti. Približno 3000 se jih je zbralo na Trgu revolucije v bližini univerze. Demonstranti so vzklikali slogane v čast ajatulahu Aliju Hame-neiju, ki je bil prej tarča študentskega protesta. Gre za najhujšo krizo, ki jo doživlja Iran po-islamski revoluciji leta 1979. Predsednik Moha-mad Hatami pozval Štu- dente, »naj spoštujejo zakone in se izogibajo nasilju.« V govoru po radiu pa je Hatami dejal, da je nepotrebno nasilje v nasprotju z nacionalnimi interesi. Tudi nekateri včerajšnji časopisi so pozivali k umiritvi položaja, saj bi novi neredi po mnenju komentatorjev ošibili reforme, ki se jih je z veliko previdnostjo lotil predsednik Hatami. Konservativni islamski del Irana pa tudi ni molčal. Državni radio in televizija sta prenašala govor ajatulaha Hame-neija, ki je krivdo za manifestacije pripisal »zunanjim- sovražnikom« in predvsem ZDA, državna tiskovna agencija Ima pa je celo zapisla, da imajo uporni študenti podporo »terorističnih skupin«. BRUSELJ, BEOGRAD, PRIŠTINA - Finančni ministri skupine industrijsko najrazvitejših držav na svetu G-7, predstavniki Združenih narodov, pakta za stabilnost na Balkanu ter Evropska komisija in Svetovna banka, ki sopredsedujeta visoki skupini za koordinacijo obnove Kosova, so se včeraj na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba sprva najnujnejšo finančno pomoč nuditi za vračanje beguncev in obnovo njihovih domov pred zimo. V ta namen bo mednarodna skupnost denar zbirala na prvi donatorski konferenci za Kosovo, ki bo 28. julija v Bruslju. Na sestanku visoka skupina še ni opredelila, koliko denarja bo za obnovo pokrajine in nato tudi za pomoč državam iz regije potrebnega. Na zanesljive ocene bo treba počakati do oktobra, ko bodo dokončane analize o škodi, ocene o potrebni vsoti za prvi »človekoljubni« paket pomoči pa bodo znane čez dober teden dni. Jeseni, ko bodo opravljene temeljite analize o škodi, bo sklicana še druga in v prvi polovici leta 2000 tretja donatorska konferenca. Na njih bodo donatorji zbirali denar ne le za človekoljubno pomoč, temveč tudi za vzpostavljanje institucij in zagon gospodarstva v pokrajini. Poleg tega bodo zbirali finančna sredstva za države, ki jih je kosovska kriza najbolj prizadela: za Albanijo, Makedonijo, Romunijo, Bolgarijo, Bosno in Hrvaško. ZR Jugoslavija bo upravičena le do nujne človekoljubne pomoči, medtem ko denarja za obnovo ne bo prejemala, dokler bo na oblasti sedanji režim, sta opozorila de Silguy in VVolfensohn. EU je že napovedala, da bo prihodnje leto za obnovo Kosova in regije namenila 500 milijonov evrov, Svetovna banka pa je izrazila pripravljenost, da za obnovitvene projekte v prihodnjem letu prispeva 60 milijonov dolarjev pomoči. V ZR Jugoslaviji pa se še naprej stopnjujejo pritiski, s katzerimi naj bi Slobodana Miloševiča prisilili k odhodu s politične scene. Včeraj so svobodni sindikati pozvali ljudi k splošni stavki, svoj pi-skrček pa je pristavil tudi nepredvidljivi Vuk Draškovič, ki je enkrat na strani Miloševiča, drugič pa ga proglaša za sovražnika. Tako je včeraj v Beogradu napovedal, da bo njegovo Gibanje za prenovo pripredilo prostestno manifestacijo proti Miloševiču, vendar pa ločeno od manifestacij Zveze za spremembe. Prva »Draškovičeva« manifestacija bo v soboto v Kragujevcu, dva dni po protestnem shodu Zveze za spremembe. V Beogradu se bodo danes začeli dvodnevni pogovori parlamentarnih delegacij Srbije in Cme gore o spremembi odnosov med republikama v federaciji. Sestanek poslanskih skupin črnogorske Demokratične stranke socialistov (DPS) in srbske Socialistične stranke Srbije (-SPS) bo v poslopju zveznega parlamenta potekal za zaprtimi vrati. Črnogorska delegacija naj bi skušala v okviru federacije izposlovati večjo samostojnost. Precej govora pa je bilo včeraj tudi o Željku Amato-viču - Arkanu, ki ga zaradi vojnih zločinov tudi išče ha-aško sodišče. Arkan naj bi se po poročanju ameriškega MSNBC skušal predati v Belgiji. Poleg Slobodana Miloševiča velja Arkan za enega najbolj odgovornih za pregone in ostale vojne zločine v BiH in na Kosovu. Po ugiba- njih naj bi Arkan ponudil informacije o predsedniku ZRJ, za to pa naj bi dosegel koncesije haaškega sodišča. Na Kosovo pa je včeraj prispela glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Louise Arbour, ki bo danes obiskala francoske, kanadske in britanske ekipe sodišča, ki preiskujejo območja množičnih grobišč. Vodstvo kosovskih Srbov je včeraj uradno pretrgalo vsakakršno sodelovanje z mednarodnimi mifovnimi silami na Kosovu KFOR in predstavniki civilne uprave ZN. Pretrganje stikov je začasno in bo veljajo, vse dokler KFOR ne bo zagotovil varnosti kosovskim Srbom ter omogočil vrnitve beguncev in pregnancev, je včeraj sporočil vodja odporniškega gibanja kosovskih Srbov Mom- čilo Trajkovič. O ukrepu so že obvestili poveljstvo KFOR 'in urad civilne uprave ZN v Prištini. Trajkovič je obtožil KFOR, da se ni dovolj pripravil za zelo odgovorno mirovno operacijo na Kosovu, kar je moralo s svojimi življenji plačati že na stotine Srbov. Na stotine kosovskih Srbov je moralo zapustiti domove, vea tisoa srbskih his pa je požganih, odkar so pred mesecem pripadniki KFOR vkorakali v pokrajino, je še dejal Trajkovia. Opozoril je, da kosovski Srbi ne bodo sodelovali v političnem svetu Kosova, ki ga je predvidela civilna uprava ZN. V svetu naj bi Srbi imeli le dva sedeža, kosovski Albanci osem, Turki in Muslimani pa po en sedež. Trajkovič za srbsko skupnost zahteva štiri sedeže. NOVICE Avstrija z ustavo prepovedala uporabo jedrske energije in orožja DUNAJ - Avsrijski parlament je včeraj soglasno z ustavo prepovedal uporabo jedrskega orožja in delovanje jedrskih elektrarn. Te prepovedi so bile doslej določene le z zakoni. Delovanje edine v Avstriji zgrajene jedrske elektrarne v Zvvestendorfu, kakih 50 kilometrov zahodno od Dunaja, so prepovedali s plebiscitom iz leta 1974. Prepoved uporabe jedrskega orožja pa je bila zajeta v zakonu o nevtralnosti, ki prepoveduje namestitev tujih sil v Avstriji. Prijeli 20 članov PKK ISTANBUL- Približno teden dni po napadu na park v Istanbulu je turška policija prijela 20 domnevno odgovornih, ki naj bi bili člani Kurdske delavske stranke (PKK), je včeraj sporočila turska policija. Do eksplozije je prišlo v parku Mustafa Butcu v evropskem delu Istanbula Avcilar. V napadu • je umrla ena oseba, 32 pa jih je bilo ranjenih. V povezavi z eksplozijo bombe na nekem manjšem avtobusu v noči na torek, v kateri sta bili pa zadnjih podatkih ranjeni dve osebi, pa naj bi bi policija prav tako prijela dva osumljenca. FRANCIJA / NA DANAŠNJI DAN FRED 210 LETI Z napadom na državni zapor Baslijo se je začela francoska revolucija Takrat je tudi nastalo znamenito geslo »svoboda, enakost, bratstvo« PARIZ - Danes, 14. julija, mineva 210 let od francoske revolucije. Na ta dan leta 1789 je namreč skoraj tisoč meščanov, trgovcev in rokodelcev skupaj z nekaj enotami francoske vojske napadlo državni zapor Bastijo (Bastille), katere padec je pomenil simbol zloma starega režima. V začetku avgusta se je ustavodajna narodna skupščina odločila za odpravo fevdalne ureditve, konec meseca pa je sprejela izjavo o pravicah človeka in državljana kot temelj nadaljnjih določb ustave. Prav ob francoski revoluciji je nastalo slovito geslo, »svoboda, enakost, bratstvo«, ki ostaja simbol tudi sedanje Francije. Vzrokov, ki so pripeljali do francoske revolucije, je bilo več, med osrednjimi pa sta bili dve dogajanji: oblikovanje nove, razsvetljensko usmerjene javnosti ter izginjanje zaupanja v absolutistično vladavino starega režima, katerega temelje so omajale slabe letine in gospodarske krize. Francoska revolucija je bila preplet več vzporednih, tudi nasprotujočih gibanj. Z omenjenim geslom »svoboda, enakost, bratstvo« je potekala politična revolucija za uvedbo ustave, katere nosilec je bilo meščanstvo, privedla pa je leta 1791 do ustavne monarhije in 1792 do republike. Ob njej je potekala ljudska revolucija, ki so jo pripravile politično prebujene malomeščanske in revnejše mestne množice ter je med drugim leta 1789 pripeljala do napada na Bastijo, pa tudi vstaje kmetov na podeželju. Francoska revolucija je postala žrtev lastne radikalnosti (jakobinski teror v letih 1793 in 1794), iztekla pa se je leta 1797 v državni udar generala Napoleona Bonaparteja, ki se je nazadnje (1804) celo oklical za cesarja. Med uvodnimi dogodki francoske revolucije je januarja 1789 izšla knjižica abbeja Emin anuela Josepha Sieyesa z naslovom Kaj je tretji stan?, ki je predstavljala enega od številnih propagandih spisov francoskih publicistov in pisateljev tik pred revolucijo. V njej je Sieyes strnil nezadovoljstvo dotlej politično nepomembnega meščanstva z absolutistično vladavino in ob tem zahteval državo enakopravnih državljanov in sodelovanje predstavnikov naroda pri vladanju, kar naj bi pomenilo odpravo starega režima, ki temelji na absolutizmu. Maja 1789 so v Versaillesu prvič po letu 1614 začeli zasedati generalni stanovi (vrhovni stanovi, državni stanovski zbor), sestavljeni iz zastopnikov duhovščine (prvi stan), plemstva (drugi stan) in meščanstva (tretji stan), junija istega leta pa je tretji stan s podporo nižje duhovščine in nižjega plemstva generalne stanove razglasil za narodno skupščino; ta je med drugim zahtevala pravno enakost oz. odpravo davčnih privilegijev plemstva in duhovščine, kar je tudi precej prispevalo k zlomu starega režima. Francoska revolucija je razbila stanovsko državno ureditev starega režima, le malo pa je spremenila položaj mestnega prebivalstva in kmetov. Se največjo korist je imelo meščanstvo, ki se je politično in gospodarsko okrepilo. Svobodnjaška gesla francoske revolucije pa so izoblikovala trajno politično zavest o spre-meljivosti starih, preživelih ureditev, ki se je nato uveljavila v narodnoosvobodilnih bojih v 19. stoletju. (STA) Barak se boji napadov palestinskih skrajnežev JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Barak se spričo pričakovanega napredka v bližnjevzhodnem mirovnem procesu boji novih napadov palestinskih skrajnežev. V pogovoru s poveljnikom izraelske vojske in vodilnimi predstavniki obveščevalnih služb je Barak včeraj zahteval budnost in okrepljeno sodelovanje s palestinsko policijo. Njegov urad je sporočil, da je Barak v pogovorih z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom že posvaril, da bi utegnil mirovni proces vnovič zastati v primeru, da bi izbruhnili novi napadi. Na zahodu BiH odkrili novo množično grobišče DRVAR - V Drvarju na zahodu BiH so odkrili novo domnevno množično grobišče, v katerem naj bi bili posmrtni ostanki 100 Muslimanov, piše v včerajšnji izdaji sarajevski Dnevni Avaz, ki se sklicuje na lokalno policijo. Žrtve naj bi bili Muslimani, ki so bili med vojno med letoma 1992 in 1995 zaprti v taboriščih v sosednjih krajih Bosanski Petrovac, Prekaji in Kamenica. Drvar je bilo pod nadzorom bosanskih Srbov do jeseni leta 1995, ko so mesto zasedle hrvaške sile. Ženske v nemški vojski bodo lahko nosile orožje BERLIN - Nemški obrambni minister Rudolf Schar-ping namerava dovoliti, da bodo ženske v vojski nosile orožje, je povedal minister v pogovoru za včerajšnjo številko časnika Bild. Nemška ustava namreč določa, da ženske v pehotnih, zračnih in pomorskih enotah vojske v nobenem primeru ne smejo izvršiti oboroženih akcij. V Nemčiji lahko ženske služijo vojsko le v sanitetnih in glasbenih enotah vojske. GORICA Sreda, 14. julija 1999 GORICA / STRATEGIJA ZA OBNOVO NA KOSOVU RAZSTAVE MATURE / ZADNJI REZULTATI IZLETI FJK in Venete hočeta sodelovati pri obnovi Pobudo za srečanje političnih in gospodarskih krogov je dalo združenje Unioncamere Na gradu “Grozote vojne” F. Goye Dva odličnjaka na "Zoisu” - dva na ind. zavodu Sicer pa so izdelali vsi kandidati Na gradu bodo jutri odprli razstavo del znanega Španskega slikarja Francisca Goye z naslovom ”1 disastri della guerra” (Grozote vojne). To je ciklus jedkanic, ki jih je Francisco Goya ( 1746-1828) izdelal med 1810 in 1820 in ki se nanašajo na grozote med francosko zasedbo Španskih dežel. Zbirka zajema osemdeset del. Razstavo postavljajo v grofovi dvorani, odprli pa jo bodo jutri ob 18. uri. Gre za pomemben kulturni dogodek goriskega poletja, saj bo razstava na ogled do 26. septembra. Prireditelji računajo, da si bodo umetnine v tem Času ogledali tudi Številni gostje, ki letujejo v Gradežu in drugih središčih naše dežele. Včeraj so za uspeh zaključne preizkušnje izvedeli maturanti na oddelku za zunanjo trgovino Trgovskega tehnicn-mega zavoda "Ivan Cankar” - (nekdanji zavod Zois) ter njihovi vrstniki na ind. tehničnem zavodu - na oddelku za informatiko. Na obeh zavodih so državni izpit uspeSno opravili vsi kandidati. Štiri med njimi, Karin Hoban, Sarah Scherti, Aljoša Dorni in David Kogoj Ažbe pa z naj višjo oceno. Vsem seveda toplo Čestitamo in jim želimo prijetne počitnice. IZID DRŽAVNEGA IZPITA NA ZAVODU "ZOIS”. Izdelali so: Danja Bagon (73/100), Tihomir Blagojevid (71), Lorena Blasig (60), Luca Boškin (87), Kristina Di Dio (84), Dimitri Ferletic (82), Luca Frandolic (70), Karin Hoban (100), Boris Jelen (68), Sasa Klanjšček (80), Jasmin KocjanCiC (62), Marco Mazgon (86), Sarah Scherti (100), Katja Stekar (78), Spela Saver (63), Barbara Ursic (90), . Fabio Vižintin (86). IZID DRŽAVNEGA IZPITA NA INDUSTRIJSKEM TEHNIČNEM ZAVODU - ODDELEK ZA INFORMATIKO Izdelali so: Boris Budal (78/100), Manuel Devetak (82), Aljoša Dorni (100), Fabijan Gruden (63), Mark Jakin (60), David Kogoj Ažbe (100), Mitja Morgut (85), Robi' Moro (68), Bogdan Pod-versic (85), Andrej Rosano (91). Deželi Furlanija Julijska krajina in Veneto hočeta biti aktivno soudeleženi pri povojni obnovi na Kosovem in na drugih območjih Balkana. To so zelo jasno in neposredno povedali na včerajšnjem srečanju, ki je bilo v Gorici, na pobudo deželnega združenja trgovinskih zbornic - Unioncamere. Udeležili so se ga predstavniki dežel Furlanije Julijske krajine in Veneta ter .gospodarskih in strokovnih združenj in institucij iz obeh dežel, med drugim tudi SGZ. Na srečanju, ki je potekalo na sedežu trgovinske zbornice, so opredelili nekaj osnovnih smernic. Tako je padla odločitev o sestavi dveh ožjih odborov, političnega in tehničnega. V prvem bosta predsednika deželnih vlad in predsednika združenja Unioncamere iz FJK in Veneta, v drugem, tehničnem, pa predstavniki raznih strokovnih in gospodarskih združenj iz obeh dežel. Oba ožja odbora bosta delovala z istimi cilji, vendar na različnih nivojih. Politični kar zadeva informiranje in vzdrževanje stikov na nivoju vlad in tudi evropskih institucij (Pakt za stabilnost), tehnični odbor pa bo na podlagi stvarnih analiz stanja in potreb pripravil naCrt za obnovo Kosova in posamezne projekte, skrbel za finančno konstrukcijo, za izvedbo projektov in nasploh celoten splet zadev povezanih z obnovo, ki bo trajala nekaj let. Ker se bodo odločitve sprejemale na evropski ravni, bo treba cimprej izbrati delovno skupino, ki bo proces obnove na Balkanu spremljala nepo- NOVICE Strokovno srečanje o trsnih sadikah Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA nadaljuje z nizom tehničnih, oziroma strokovnih srečanj. Na nekdanjem sedežu ustanove v Rivoltu pri Codroipu bo jutri ob 9. uri strokovno srečanje o vzgoji trsnih sadik, sort, ki so primerne za območje FJk, o osnovah za cepljenke ter o kloniranju. Predavali bodo dr. Diego Tomasi, dr. Gio-vanni Colugnati, dr. Augusto Fabbro ter enolog Dino Mucignat. V zaporu koncert P. Del Ponte V zaporu v ulici Barzellini se bo jutri, s koncertom goriskega kitarista Paola Del Ponteja nadaljevala pobuda kulturnih dogodkov v priredbi Pokrajine in ravnateljstva zapora. Naslednji koncert bo 22. julija, ko bo nastopila tržiska glasbena skupina "Formazione negativa”. Poletje v skupnosti Arcobaleno Na sedežu skupnosti Arcobaleno v Mihaelovi ulici 38 bodo danes odprli fotografsko razstavo, ob 21. uri pa bodo na vrtu predvajali film "Mangiare bere uomo donna”. V petek 16. t.m. ob 19. uri pa bodo sodelavci skupnosti poskrbeli za besedno spremljavo po fotografski razstavi, zapisu o nastanku in razvoju skupnosti. ”Affreschi” Gaetana Papaleja V razstavnih prostorih Državne knjižnice so v ponedeljek odprli razstavo slikarskih del Gaetana Papaleja. Umetnik, ki živi v Gradišču, uporablja pori slikanju posebno tehniko, ki v mnogoCem spominja na starodavne freske. Odtod tudi naslov razstave "Affreschi” (Freske). Slike bodo na ogled do 30. julija. sredno pri evrospkih institucijah. Nekatere od teh, n.pr. Evropska' agencija za obnovo, so Se v fazi nastajanja. Sporočilo včerajšnjega prvega srečanja je, da ne gre izgubljati Časa in da je treba ukrepati zelo hitro, stvarno in učinkovito, predvsem pa usklajeno. Območje svervzhodne Italije ima določene prednosti, ki jih velja izkoristiti, vendar računajo na pomembno vlogo tudi dežele srednje in južne Italije pa tudi druge dežele, ki so v neposredni bližini kriznega, oziroma prizadetega območja. Po včerajšnjem začetnem srečanju v Gorici, se bo Tehnični odbor sestal že 30. t.m. na sedežu ustanove Centro Estero del Veneto v Me-strah. Foto Bumbaca - z včerajšnjega srečanja v Gorici. Včeraj okrog 12. ure So iz SoCe pod Girklco (v bližini vasi Kal Koritnica) potegnili truplo 39-letne-ga nemškega državljana Axela Badinga iz Duisburga, ki je utonil v ponedeljek popoldne, ko se je v kajaku spustil preko zelo nevarnih brzic. Nesreča se je zgodila v ponedeljek zgodaj popoldne, policija pa je obvestilo prejela ob 15.25. Po do zdaj zbranih podatkih je bil Bading skupaj z ženo in 17-letnim sinom na letovanju v kampu Toni pri Bovcu. V ponedeljek sta se z avtomobilom odpeljala do Lepene, kjer sta pri kraju "Klin” zaCela spust. Pred brzicami preko katerih se Se nista spustila, naj bi se nekaj Časa ustavila ter premišljevala, Ce naj veslanje nadaljujeta ali ne. Odločila sta se za spust, ki se je žal končal tragično. Prvi je zaveslal sin Matthias, ki pa se je kaj kmalu znašel v težavah, vendar je uspel GLEDALIŠČE / DEVETI FESTIVAL NA GRADU Drevi še zadnja predstava V soboto razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje Deveti gledališki festival se bo z nocojšnjo predstavo "Mentre i treni passano” zaključil. V soboto zvečer bo slovesna razglasitev zmagovalcev in podelitev priznanj ter, izven konkurence, Se zaključna predstava letošnje prireditve, komedija ”La mo-glie muta” (Nema Zena), v izvedbi poklicnega gledališča "Pantakin da Venezia”. Po žlahtni komediji Carla Goldonija ”Sior Todero brontolon” prejšnjo soboto, bo drevi na sporedu igra, ki jo je po zgodbah N.Covvard priredila Barbara Amma-nati. To je igra o treh ljubezenskih zgodbah, ki so se začele zapletati in razpletati na podeželski železniški postaji v Wal-lesu. ZaCetek dogajanja je v letu 1945, v zadnjih dneh druge svetovne vojne, razplet zgodb pa seže nekaj let nazaj, ko-vojne in njenih grozot Se ni bilo. Gledališče "Valentino Lago” iz Padove je s tem delom zmagalo na nedavnem festivalu v Vicenzi in prejelo nagrado "Maschera d’Oro” (Zlata Maska). Delo je bilo nagrajeno tudi za režijo in najboljšo žensko karakterno vlogo. Režiser predstave je Carlo Bertinelli, nastopajo pa Se Paolo Dome-nichelli, Roberto Cecca-to, Bruna Carraro, Simona Mastroiianni, Barbara Ammanati, Silvia Rama-ciotti, Michele Cortellaz-zo in Enrico Concolato. Predstava bo ob 21.15. Tako kakor vsakokrat, ko so na gradu prireditve, bo drevi vozil avtobus. Odpelje s Travnika s postankoma v Crispijevi ulici in pred kvesturo. Avtobus vozi tudi po koncu predstave. Na sliki - prizor s predstave. KRONIKA / TRUPLO SO IZ SOCE POTESNIL1 ŽELE VČERAJ Med Lepeno in Kal Koritnico je utonil nemški turist iz Duisburga nekako splavati in tudi nekoliko niže ob reki rešiti Čoln. Ob bregu se je nato napotil navzgor, da bi pomagal očetu tudi z vrvjo, ki jo je imel pri sebi. Sredi brzic se je tudi oCe znašel v težavah, Čoln se je prevrnil in oba je tok začel nositi. Zaman so bili sinovi poskusi, da bi oče- tu vrgel vrv. Nekoliko niže je močan tok čoln in kajakaša potegnil med vejevje v strugi zataknjenega drevesa. Iskanje izginulega turista se je pričelo že v ponedeljek popoldne, kmalu po nesreči, vendar pa so njegovo truplo potegnili iz SoCe šele včeraj. Prestamburgo: pametno bi bilo molčati in delati Bolj kakor hvalisanje o uspehih je potrebno delo in budno spremljanje dogodkov v Rimu, posebej ko se bo pričela v parlamentu razprava o finančnem zakonu. Tako ugotavlja v sporočilu za javnost poslanec Mario Prestamburgo po izjavah, ki jih je glede uspešnega obiska goriske delegacije v Rimu lahko prebral v Časopisih. Ob tem opozarja, da vprašanje ponovnega financiranja Goriskega sklada, kljub ugodnemu mnenju poslanca Borghinija, ostaja odprto in izpostavljeno različnim posegom. Namesto, da bi lokalni predstavniki na veliko bobnali o uspehu, bi morali zavestno molčati. Podobnih predlogov in zahtev o financiranju je veliko, na vseh koncih države. Prav razglašanje uspeha utegne v prvi vrsti ogroziti rezultat v končni fazi, ugotavlja poslanec Demokratov. SPDG priredi v nedeljo, 18.julija izlet v Kamniške Alpe z vzponom na Grin-tavec. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vzpon je predviden z južne strani, mimo Suhadolnika, do Kokrske-ga sedla in naprej na vrh. Podrobnosti bomo objavili jutri v planinski rubriki. 13 OBVESTILA ZSSDI obvešča, da bodo goriski uradi zaprti 15. in 16. julija zaradi dopu- SD SOVODNJE sklicuje danes občni zbor. Prvi sklic bo ob 20.30, drugi pa ob 21. uri, v Kulturnem domu v Sovodnjah. ZBORNIK "SOVODNJE SKOZI CAS” lahko občani •dvignejo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah. Za vsako družino je predviden en izvod zbornika. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV iz Gorice priredi v petek, 16. julija mednarodni ženski balinarski turnir v Sovodnjah. Društvo vabi balinarke in tudi balinarje, ki radi meCejo kroglo na bližanje, ob 14. uri na balinarski progi pri Kulturnem domu v Sovodnjah. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je sedež odprt ob sredah od 9. do 11. ure, tel. St. 0481 82613. SCGV EMIL KOMEL obvešCa, da sprejemajo prijave za šolsko leto 1999/2000. Tajništvo v ulici 20. septembra 85 je odprto v dopoldanskih urah-tel. 0481/532163. URAD ZSKD v Gorici je v poletnem obdobju odprt od 8. do 14. ure. KNJIŽNICA D. FEIGLA obvešča, da do 17. septembra posluje po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešCa, da bo tajništvo odprto vsak torek in Četrtek, od 9. do 13. ure. ; : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341. POGREBI DANES iz Gorice: 9.00, Teresa Grusovin vd. Zetto iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev pri sv. Ani in v Trst za krema-cijo; 10.15, Pia Farinelli iz splošne bolnišnice v kapelo pokopališča v Tržiču; 11.30, Mario Di lorio iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.45, Adolfo Antoniazzi iz bolnišnice sv. Justa v kapelo pokopališča v Tržiču; 16.30, Natalia Tronkar iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Jazbinah (ob 17.00) in na tamkajšnje pokopališče. V Tržiču: 10.00, Bruno Velišček iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.45, Maria Luisa Vian por. Baccari iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in v Trst za kremacijo. LJUBLJANA / SLOVENSKI ZUNANJI MINISTER BORIS FRLEC Na srečanju premierov podpis sporazuma o NEK Drnovšek in Mateša sta zato odložila srečanje za nekaj dni LJUBLJANA Srečanje slovenskega in hrvaškega premiera, Janeza Drnovska in Zlatka Matese, ki je bilo predvideno za danes, bo za nekaj dni prestavljeno, in sicer z namenom, da bi se za podpis pripravil tudi meddržavni sporazum o NE Krško, ki bi ga ob sestanku premierov podpisali skupaj z že pripravljenim pre-moženjsko-pravnim sporazumom. Srečanje predsednikov vlad naj bi bilo predvidoma Se ta teden ali pa prihodnji ponedeljek, je na redni mesečni novinarski konferenci povedal zunanji minister Boris Frlec (na posnetku). Sicer je vodja slovenske diplomacije predstavil nedavne in prihodnje dejavnosti Slovenije na večstranski in dvostranski ravni ter sedanje stanje odnosov s sosedami. Kar zadeva odnose s Hrvaško, je minister še dejal, da je v pripravi tudi sporazum o turizmu, ki bo med drugim uredil status slovenskih počitniških zmogljivosti v sosednji državi, minulo soboto pa je bil podpisan kulturni sporazum. Po junijskem obisku svetovalca za morsko mejo med državama VVilliama Perryja v Sloveniji in na Hrvaškem ni za zdaj Se nic znanega o tem, kakšen bo njegov nasvet. Za novega predsednika slovenskega dela mešane diplomatske komisije za meje Lovra Sturma, ki bo nasledil Petra Toša, pa so se odločili izključno zaradi Toševega odhoda na novo delovno dolžno- st, je poudaril minister Frlec. V Italiji poteka razprava o globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, predvidoma pa naj bi po zapletih v komisiji za ustavne zadeve v italijanskem parlamentu o njem 23. julija razpravljala tudi poslanska zbornica. Krepitev stikov z Avstrijo se nadaljuje, med drugim se je premier Drnovšek nedavno ob svetovnem gospodarskem forumu v Salzburgu srečal z avstrijskim kanclerjem Viktorjem Klimo, govorila pa sta tudi o NEK, katere varnost v zadnjem Času v sosednji državi zbuja precej pozornosti, je dejal minister Frlec. Slovenska manjšina na Madžarskem je dobila frekvenco za radijsko oddajo, osrednja pozornost pa je po ministrovih besedah zdaj namenjena izboljšanju cestne in železniške povezave med državama. Pogajanja o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je posrednik sir Arthur VVatts zamrznil do nadaljnjega, njihovo nadaljevanje pa je, kot je dejal minister Frlec, odvisno tudi od uspešnosti Pakta stabilnosti za JV Evropo. Minister je opozoril na pestro dvostransko dejavnost Slovenije, ki poteka s Številnimi državami, in na mednarodnopravno dejavnost MZZ; pri slednji je med drugim napovedal odpovedi brezviznih režimov (npr. do konca leta za Rusijo, Romunijo in Bolgarijo). To mora namreč Slove- nija upoštevati zaradi uveljavitve določil schengenskega sporazuma, ki so začela veljati skupaj z Amsterdamsko pogodbo 1. maja letos. V zvezi s približevanjem zvezi NATO, je minister Frlec dejal, da je Slovenija še vedno pojmovana kot najbolj usposobljena kandidatka za Članstvo v Severnoatlantski zvezi. Ob nedavnih za Slovenijo neugodnih izidih Eurobarometra je dejal, da kažejo predvsem na slabo razpoznavnost Slovenije med prebivalci EU, Slovenija bo anketo upoštevala kot opozorilo in v skladu s tem med drugim izdala ustrezna navodila slovenskim veleposlaništvom v državah EU. Ob tem je Frlec poudaril, da pa sicer o članstvu v uniji ne bodo odločali prebivalci, ampak organi Evropske komisije, ki približevanje Slovenije EU ocenjujejo kot uspešno. Napovedal je tudi, da se bo v ponedeljek v Bruslju udeležil Evropske konference, ki bo potekala ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU, na njej pa naj bi govorili o širitvi unije in njenem delovanju pri Paktu stabilnosti za JV Evropo. Slovenija po ministrovih besedah uspešno deluje v Varnostnem svetu ZN, ki mu bo septembra Se enkrat tudi predsedovala, v zadnjem Času med drugim pri pripravi resolucije o Iraku. Rednega letnega zasedanja Generalne skupščine ZN se bo jeseni v New Yorku udeležil tudi slovenski premier Janez Drnovšek. Slovenija je sodelovala v okviru aktivnosti Sveta Evrope ob 50-letnici organizacije, v državi pa je tudi zasedal Sklad za socialni razvoj SE. Minister Frlec se je prejšnji teden udeležil zasedanja Stalnega sveta O VSE na Dunaju in obiskal sedež mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), kjer so med drugim govorili tudi o varnosti NEK. Slovenija bo sodelovala v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo, in sicer v civilnem delu misije ZN na Kosovu (UN-MIK); med drugim je že ponudila sodelovanje v okviru programa za varstvo manjšin ter programa o malih in srednjih podjetjih. O podrobnostih slovenskega sodelovanja v paktu naj bi govorili tudi v petek, 16. julija, ko bo na obisku v Ljubljani koordinator EU za Pakt stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach. Slovesne inavguracije pakta stabilnosti, ki je predvidena za 30. julij v Sarajevu, se bo udeležila tudi slovenskega delegacija pod vodstvom premiera Drnovska. Po ministrovih besedah je precej odobravanja požela pobuda Slovenije za razširitev delovanja mednarodnega sklada za razminiranje v BiH tudi na Kosovo in Hrvaško; sosednja država naj bi v sklad prispevala milijon dolarjev, sporazum o tem pa naj bi podpisali ob omenjenem obisku hrvaškega premiera v Sloveniji. Za oktober je predvidena mednarodna donatorska konferenca za omenjeni sklad, je Se dejal Frlec. (STA) RIM / NA POVABILO MINISTRA LETTE Bavčar na delovnem obisku v Italiji V ospredju pogovorov vključevanje Slovenije v EU in dvostransko sodelovanje LJUBLJANA - Minister za evropske zadeve Igor Bavčar bo danes na delovnem obisku v Rimu, in sicer na povabilo italijanskega ministra za evropske zadeve Enrica Lette, ki je Slovenijo obiskal 3. maja letos. Ministra bosta govorila o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, njenih pripravah na članstvo ter širitvi unije. Pozornost bosta namenila tudi dvostranskemu sodelovanju med državama v okviru priprav na članstvo, predvsem poglabljanju sodelovanja na področjih, kjer državi že sodelujeta, ter dogovorom o področjih, na katera bi se sodelovanje lahko razširilo. Italijanska administracija ocenjuje, da bi Sloveniji lahko nudila strokovno pomoC predvsem na področju notranjega trga, in sicer glede javnih naročil, državne pomoči ter tehnične zakonodaje. Minister Bavčar, ki ga bodo spremljali Se namestnik njegove vladne službe za evropske zadeve Andrej Engelman, generalni sekretar zunanjega ministrstva Vojko Volk ter državna podsekretarka na SVEŽ Andreja Jerina, se bo sestal tudi z Antoniem Rubertijem, predsednikom Stalne komisije za politike EU v spodnjem domu italijanskega parlamenta. Sicer pa ta teden v Rimu v okviru strokovne pomoči, ki jo Italija nudi državam kandidatkam, poteka tudi seminar s področja prostega pretoka kapitala in finančnih storitev, namenjen visokim državnim uradnikom. (STA) OZN / PO POROČILU O ČLOVEŠKEM RAZVOJU Slovenija najboljša med vzhodnoevropskimi dižavami Na lestvici je na na 33. mestu (Italija na 19.) in je predstavljena kot država, kjer imajo ženske dobre možnosti NEW YORK - Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) je že deveto leto zapored pripravil Poročilo o Človeškem razvoju, v katerem so razvrščene države glede na kakovost življenja. Kanada se je že šesto leto po vrsti znašla na prvem mestu kot država, v kateri so razmere za življenje najugodnejše, Slovenija pa je letos na 33. mestu pred vsemi vzhodnoevropskimi državami. Slovenija se je dobro odrezala na področju, kjer so še vedno naj večje razlike med državami in v posameznih državah, namreč v razlikah med spoloma. Pri tem gre za primerjavo moških in žensk glede dostopnosti do dela, zdravstvene oskrbe, izobrazbe, dohodka in življenjske dobe. Slovenija je v poročilu izpostavljena kot država, kjer imajo ženske dobre možnosti, Čeprav je dohodek na prebivalca nižji kot v večini zahodnih razvitih državah. Letošnje poročilo se osredotoča na pojav globalizacije, ki zmanjšuje razdalje, Cas ter presega državne meje in odpira nove možnosti. Prelomna odkritja v tehnologiji komunikacij, biotehnologiji in drugih lahko pravilno usmerjena pomenijo napredek za vse človeštvo, vendar prevlada "trga" preprečuje enakomernejšo porazdelitev dobrin, kar ima za posledico nevarno polarizacijo med tistimi, ki imajo korist od sistema, in tistimi, ki njegove učinke le pasivno spremljajo in pobirajo drobtinice. Petina svetovnega prebivalstva živi v državah z najvišjimi prihodki, z 86 odstotki sve- tovnega bruto proizvoda, 82 odstotki izvoznih trgov, 68 odstotki neposrednih tujih naložb in 74 odstotki vseh telefonskih zvez. Petina prebivalstva na dnu v najrevnejših državah pa ima od vsake kategorije približno le odstotek. 80 odstotkov neposrednih tujih naložb v države v razvoju ter Srednjo in Vzhodno Evropo je v 90. letih slo le v 20 držav, največ v Kitajsko. Vrednost vseh neposrednih naložb v svetu je leta 1997 znašala 400 milijard dolarjev, od Cesar je šlo kar 58 odstotkov v bogate zahodne države. V tranzicijske (Vzhodna Evropa) je slo le 5 odstotkov. UNDP zato v poročilu ponuja nekatere rešitve za izenačevanje učinkov globalizacije. Med temi so ustanavljanje mehanizmov na nacionalni ravni za usklajevanje politik o globalizaciji, hitrejši odpis dolga in preusmerjanje pomoči revnejšim državam in prednostnim vprašanjem razvoja, neodvisna pravna pomoč ali ombudsman za šibke države v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), mednarodno sodelovanje na področju boja proti svetovnemu kriminalu, vključno s spremembo zakonov o tajnosti bančnih podatkov, pa tudi davek na internet, ki bi bil namenjen nerazvitim. Tehnološki razvoj predstavlja hude razlike med "tistimi, ki nimajo, in tistimi, ki imajo". ZDA imajo na primer veC računalnikov kot vse druge svetovne države skupaj. Bolgarija ima na primer veC naročnikov na internet, kot cela podsaharska Afrika, Čeprav je Bolga- rija na letošnji lestvici uvrščena na 63. mesto. UNDP v letošnjem poročilu trdi, da negativni učinki globalizacije niso nujno neizogibni, Ce se države politično obvežejo, da bodo podpirale globalno skupnost, katere del so, na nacionalni, regionalni in svetovni ravni. Nacionalni in svetovni oblikovalci politik lahko v poročilu najdejo bolj splošne, pa vendarle koristne predloge, kot so uravnoteženje skrbi za dobičke s skrbjo za ljudi, ki izgubljajo zaradi globalnega trga; oblikovanje celovitih pristopov do groženj svetovni varnosti, kot so aids, mednarodni kriminal, zloraba človekovih pravic s strani multinacionalk, Čezmejno onesnaževanje, kot je npr. kisel dež; podpora razvoju tehnologij za revne; izgradnja reprezentativnega in koherentneha sistema globalnega upravljanja za zmanjševanje negativnih učinkov velikih tržnih nihanj... UNDP je za leto 1999 obdelal 174 držav, med katerimi je kot najboljša država Kanada, najmanj zaželena za življenje pa Sierra Leone na 174. mestu. Delni seznam držav po skupnem razvojnem indexu iz poročila UNDP je naslednji: 1. Kanada, 2. Norveška, 3. ZDA, 4. Japonska, 5. Belgija, 6. Švedska,...14. Nemčija,...19. Italija,...26. Ciper,...32. Malta, 33. Slovenija, 34. Čile, 35. Kuvajt, 36. Češka,...42. Slovaška,...44. Poljska,...47. Madžarska,...54. Estonija, 55. Hrvaška,... 71. Rusija,...73. Makedonija. Robi Poredos/STA Igor Bavčar Enrica Letta NOVICE Predsednik državnega sveta Hrovat na obisku v Avstriji DUNAJ - Delegacija državnega sveta (DS) pod vodstvom predsednika Toneta Hrovata je na pogovorili s predstavniki avstrijskega zveznega sveta na Dunaju predstavila slovenska prizadevanja za vstop v Evropsko unijo, veliko pozornosti pa so namenili tudi varnosti jedrske elektrarne Krško in razmeram na Balkanu. Hrovat je v pogovoru s predsednikom avstrijskega zveznega sveta Juergenom VVeissom povedal, da je dolgoročni projekt Slovenije izgradnja hidroelektrarne na Savi in zaprtje jedrske elektrarne Krško. Življenjska doba jedrskega reaktorja v Krškem naj bi potekla okrog leta 2010. Hrovat je hkrati poudaril, da v Krškem veljajo vsi zahodni varnostni standardi. Avstrijske kolege je Se seznanil, da je polovica jedrske elektrarne Krško last Hrvaške, zato rešitev tega vprašanja ni odvisna zgolj od naše države. (STA) Svetovni turistični strokovnjaki konec avgusta v Portorožu LJUBLJANA - Konec avgusta bo v Portorožu 49. kongres Mednarodneg združenja znanstvenih strokovnjakov v turizmu (AIEST), na katerem bodo spregovorili o aktualnih vprašanjih razvoja turizma v svetu in tudi v Sloveniji. Kongres bo potekal v Portorožu od 28. avgusta do 2. septembra. Poleg znanstveno-strokovnega dela bodo udeležnci spoznali tudi nekatere slovenske turistične centre. Strokovne ekskurzije in bogat družabni program, ki bo kulturno-etnografsko obarvan, pripravljajo v sodelovanju z občinama Izola in Piran, s turističnimi delavci Kobilarne Lipica, Po-stonjske Jame in novogoriškega Hita. (STA) Francoska fregata v koprskem pristanišču KOPER - V koprskem pristanišču se je vCeraj zasidrala francoska vojaška fregata La Motte Piquet. Njen poveljnik se je dopoldne v ankaranski vojašnici srečal s predstavniki 430. mornariškega odreda, nato pa še s koprsko županjo Ireno Fister. Obiskovalci si bodo lahko ladjo ogledali jutri in v petek popoldne. Fregate so namenjene protipodmomiškemu vojskovanju, oborožene pa so tudi za učinkovito protiladij-sko bojevanje in zračno obrambo z morske površine. La Motte Piquet je oborožena z raketami, topovi in torpedi, na krovu pa sta tudi dva helikopterja. Kapitan ladje Benoit Claval je na vprašanje, zakaj so se po letu in pol ponovno vrnili v Slovenijo, odgovoril, da se je tako odločila posadka, ki je bila s prejšnjim obiskom zadovoljna. Francoska posadka si bo tudi tokrat ogledala turistične znamenitosti, sodelovali pa bodo tudi v športnih aktivnostih proti slovenskim ekipam v nogometu, košarki in podobnih Športih. (STA) Prejeli smo Prejeli smo in objavljamo: Podpisani Bogo Samsa se opravičujem dr. Borisu Gombaču iz Trsta za objavljene trditve v Primorskem dnevniku dne 9. 7.1996 v članku »Da za resolucije ne za ukrepe in obžalujem, Ce sem ga prizadel. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 30. MAJA 1999 DO 25. SEPTEMBRA 1999 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.46 (R) Tržič (5.10), Portogruaro (5.52), Mestre (6.54), 2.18 (IR) Benete (0.05), Mestre (0.16), Portogmaro (1.12), Tržič Benetke (7.05). (1.55). 5.33 (IR) Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.30), 625 (R) Portogmaro (5.04), Tržič (6.02)-1*1. Benetke (7.41) 6.57 (D) Portogruaro (5.36), Tržič (6.30) - 'L 5.56 (IC) Tržič (6.20), Portogruaro (6.59), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano 7.30 (E) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogmaro (6.20), Tržič (7.07). 6.18 (ES) Tržič (6.40), Portogruaro (7.15), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim. 7.51 8.34 (R) (R) Portogmaro (6.43), Tržič (7.26) -m. Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.55), Tržič (8.09) -". 6.58 (R) Tržič (7.23), Portogruaro (8.19)-1*114'. 8.50 (E) iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogmaro (7.48), Tržič (8.27). 7.18 (E) Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.09), Benetke (9.18). 920 (R) Portogmaro (7.56), Tržič (8.54) - ™141. 7.50 8.58 (IC) (IR) 9.31 (E) iz Lecceja v Benete (7.28), Mestre (7.40), Portogmaro Tržič (8.14), Portogruaro (8.53), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. Tržič (9.22), Portogruaro (10.02), Mestre (10.49), 10.49 (IR) (8.23), Tržič (9.07). Benete (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič (10.27)-®. Benetke (10.59). 11.12 (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogmaro (9.44), Tržič (10.27)-™. Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogmaro (10.38), Tržič 10.22 (IR) Tržič (10.58), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59).-™. 11.58 (E) 10.58 (IR) Tržič (11.22), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59) -0. 13.49 (IR) (11.35). Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), 11.58 (IR) Tržič (12.22), Portogruaro (13.02), Mestre (13.49), Benetke (13.59). 14.49 (IR) Tržič (13.27). Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), 12.33 (IC) Tržič (12.57), Portogmaro (13.36), Mestre (14.17), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in Li- 1620 (D) Tržič (14.27). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), vomo. Tržič (15.58). 12.58 (R) Tržič (13.22), Portogruaro (14.02), Mestre (14.49), Beneme (14.59. 1629 (IC) Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogmaro (15.26), Tržič (16.06). 13.58 (IR) Tržič (14.22), Portogruaro (15.02), Mestre (15.49), Benete (15.59). 17.07 (IC) Iz Milana v Benete (15.14), Mestre (15.26), Portogmaro (16.04), Tržič (16.44). 14.24 (R) Tržič (14.54), Portogmaro (15.54) -n. 17.49 (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), 14.58 (IR) Tržič 15.22), Portogruaro (16.02), Mestre (16.49), Benetke (16.59). 18.49 (IR) Tržič (17.27). Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), 15.58 (IR) Tržič (16.22), Portogruaro (17.02), Mestre (17.49), Benete (17.59). 19.49 (IR) Tržič (18.27). Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), 16.17 (IC) Tržič (16.41), Portogmaro (17.20), Mestre (17.59), Tržič (19.27). nadaljuje do Rima. 20.49 (IR) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogmaro (19.44), 16.58 (IR) Tržič (17.22), Portogmaro (18.02), Mestre (18.49), Benete (18.59). 21.54 (IC) Tržič (20.27). Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič 17.28 (R) Tržič (17.57), Cervinjan (18.07), nadaljuje do Vid- (21.31). ma, Pontebbe -1™. 2223 (IC) Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič 17.58 (E) Tržič (18.22), Portogmaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). 2320 (E) (22.00). Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), 18.58 (R) Tržič (19.23), Portogmaro (20.13), Mestre (21.14), Benete (21.26). 23.34 (ES) Tržič (22.56). Iz Rima v Benete (21.45), Mestre (21.57), Portogmaro 19.34 (E) Tržič (19.59), Portogruaro (20.42), Mestre (21.26), Benetke (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, 0.38 (R) (22.36), Tržič (23.11). Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Riminija - ni na poti v Bologno. Tržič (0.16). 19.45 (R) Tržič (20.15), Portogruaro (21.14)-™. 20.22 (E) Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano, Ženeve. 21.37 (E) Tržič (22.01), Portogruaro (22.45), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napoli. 22.30 (R) Tržič (22.56), Portogruaro (23.47). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) -l*1"1. 6.41 (BUS) Gorica (5.15), Tržič (5:52)-1*"8. 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11) -,*1 nadaljuje za Šarile. 6.41 (D) Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.15) -m". 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28) -1,1 nadaljuje za Benetke. 7.24 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56) - '*’. 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10)-'*! 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21) -(*' iz Šarila. 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21). 8.28 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59) -m. 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) - ‘**1 nadaljuje za 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09) -1,1 iz Pontebbe preko Cetvinjana Benetke. 8.38 (R) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - '“L 8.13 (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) -l*>. 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21) - ‘‘""izŠarila. 9.13 (IR) Tržič (3.37), Gorica (9.57), Videm (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) -n. 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35) - '“l 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), T ržič (9.26) iz Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benetke. 10.39 (D) Videm (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14)-"iz Benetk, iz Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08) - ™. Trst pelje samo ob sobotah. 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) -(**'. 11.38 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) -(**’. 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) - '*’nadaljuje za Be- 12.34 (IR) Videm (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12) iz Benetk. netke. 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) -1“>. 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) - ™. 13.42 (D) Videm (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) -". 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21) nadaljuje za Benetke. 14.23 (R) Videm (12.46), Gorica (13.25), Tržič (13.51) - mn\ 13.23 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54) 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) eBenetk. 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) - "|4>. 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) - (*>. 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12)-"*! 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) - ™. 15.45 (D) Videm (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.20) - ™. 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21) nadaljuje za Benetke. 15.46 (R) Videm (14.13), Gorica (14.51), Tržič (15.15) - ™. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36) - (“'. 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12) iz Benetk. 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28)-™14'. 17.39 (R) Videm (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14) -" iz Benetk. 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15) -l*). 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) - "‘L 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21) nadaljuje za Benetke. 18.21 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) -". 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40) -1,1 preko Cetvinjanado Pontebbe. 18.34 (IR) Videm (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) - "nadaljuje za Benetke. Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36) -1**1 nadaljuje za Ce negliano. 1921 (R) Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.54) -". 18.06 (R) 19.42 20.28 (D) (R) Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) -(61 Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) - "**'. 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) -" nadaljuje za Ce 20.24 (R) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57) -"™ iz Benetk. negliano. 20.34 (IR) Videm (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benetk. 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.11)-™|4>. 21.45 (D) Videm (20.27), Gorica (20.58), Tržič (21.21)- iz Benetk. 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benetke. 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37). 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12) iz Benetk. 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) iz Benetk. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.50 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.09 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane -" (ne vozi 25.6.) 16.52 (E) Ljubljana -" (ne vozi 25.6.) 17.20 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje do Benetk 23.39 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus 1,1 - ne vozi ob nedeljah in praznikih. 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. 1**1 - vozi samo ob nedeljah in praznikih. m - vozi do 3.7. in od 6.9. ,***1 - vozi samo ob predprazničnih dneh. 151 - vozi od 5.7. do 4.9. 1,1 - ne vozi ob sobotah. 161 - vozi ob delavnikih samo do 3.7. in od 6.9., ne vozi ob sobotah. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. ______ODBOJKA / TROFEJA DE2EL___ Mladinske reprezentance dobro prestale preizkušnjo z novim sistemom štetja točk Z Rally system point so teke bolj izenačene Letos slabi uvrstitvi reprezentanc FJK Odbojkarske deželne reprezentance deklet do 16. in fantov do 14. leta starosti so se pretekli teden v znanem leto-viscarskem kraju Boario Terme potegovali za tradicionalno Trofejo dežel. Tekmovanje predstavlja pravo vitrino mladih talentov, na njem je možno preveriti »zdravstveno stanje« posameznih dežel. Za Furlanijo Julijsko krajino se trofeja ni najbolje iztekla. Dekleta pod vodstvom slovenskega trenerja Maria Gača kljub pozitivnemu obračunu 5 zmag in treh porazov niso ponovile lanskega izjemnega tretjega mesta in so se morale tokreat zadovoljiti s 13. mestom, fantje pa niso zmagali niti na eni tekmi in so se uvrstili na 21., to je zadnje mesto. V izbrani moški vrsti sta bila tudi valovca, po-dajaC David Corva in center Luka Kuštrin. Čeprav nista igrala v začetni postavi, sta imela oba kar precej priložnosti za igranje, saj sta stopila na igriSCe prav na vsaki tekmi. Zaj je bila reprezentanca nase dežele objektivno slabša od ostalih oziroma bi bila lahko kaj veC iztržila samo na tekmah proti Bazilikah in Dolini Aoste. Trener Fabrizio Mar-chesini je bil razočaran z nastopom moštva, ki je za večino reprezentanc zaostajalo tako s fizičnega kot tehničnega vidika. »Za boljše rezultate bi bilo potrebno zaCeti pripravljati reprezentanco že oktobra,« je povedal. Kar se naših dveh odbojkarjev tiCe velja poudariti, da sta oba stara šele petnajst let, kar po- Izbrano žensko vrsto FJK je tudi letos vodil Mario Cač meni, da bosta lahko v reprezentanci igrala tudi prihodnje leto. V ženski reprezentanci ni bilo Slovenk, selekcijo pa je tudi letos vodil naš strokovnjak Mario Čac. Končno 13. mesto je za FJK mogoče nekoliko nepravično, Ce vemo, da je proti kasnejšemu zmagovalcu Lombardiji v kvalifikacijskem delu tesno izgubila z 2:1. Boljšo uvrstitev si je FJK menda zapravila z nerodnim porazom proti reprezentanci Trenta, za- radi katerega se je namesto v skupini od 5. do 8. mestra znašla v boju za uvrstitve od 13. do 16. mesta. Po trenerjevem mnenju je bila raven tekmovanja letos vsekakor nižja od lanske. Na letošnji Trofeji dežel so prvič na mladinski ravni preizkusil nov sistem točkovanja Rally system point. ČaC je ta preizkus takole ocenil: »Nov način točkovanja me je pravzaprav navdušil. Napetost na igrišču je že od vsega začetka višja, seti pa sploh niso bistveno krajši. Na splošno je igra bolj izenačena, napake pa zdaj na rezultat vplivajo še bolj kot prej. Zdi se mi tudi, da bodo na končni izid v še večji meri vplivale tudi sodniške odločitve, zlasti v izenačenih končnicah. Zanimivo je, da kljub novim pravilom nobena reprezentanca ni igrala manj tvegano ali bolj enostavno. Sam sem takoj izkoristil tudi novost, po kateri sme zdaj trener med igro stati ob igrišču (prej je moral obvezno sedeti, op.ur.). Komuniciranje z igralkami je na ta naCin nedvomno lažje.« Matej Terpin novi predsednik ŠZ Olympia Na prvi seji so si elani novoizvoljenega odbora SZ 01ympia porazdelili funkcije. Za novea predsednika tega našega goriskega društva je bil imenovan Matej Terpin. Dosedanji predsednik Franko Bagon je prevzel vlogo športnega direktorja. Podpredsednik je Simon Komjanc, tajnica je Martina Fllede, blagajnik Andrej Vogrič, gospodar pa Aleksander Pintar. Referenta za smučarski odsek sta Marjan Vogrič in Andrea Massi. Mladinini smučarji uspešno vadili na ledeniku Moltaller V začetku julija so se elani tekmovalne ekipe smučarskega odseka Športnega društva Mladina iz Križa udeležili poletnih treningov na avstrijskem ledeniku Moltaller. Program dneva je bil kar naporen. Zjutraj so se v celoti posvetili smučanju, saj so na snegu vadili štiri ure, popoldan so se nekoliko razvedrili in razbremenili s plavanem v odprtem bazenu, vendar so hkrati tudi izboljševalo kondicijo z atletskimi vajami. Številčno ekipo sta vodila trenerja Aleš Šmit in Branko Vidmar. Razmere so jim bile naklonjene, saj je bilo vreme vseskozi sončno, sneg pa je bil optimalen za vadbo. Na sliki: Mladinini smučarji na Moltallerju KOLESARSTVO / TOUR DE FRANCE Armstrong še povečal prednost Američan premočno osvojil prvo alpsko etapo - Olano zdaj drugi na lestvici SESTRIERE - Kolesarska dirka po Franciji se je po tednu turistic-no-ravninskih etap prevesila v odločilni del, ko bodo številni gorski vzponi v Alpah in Pirenejih odločili zmagovalca na Elizejskih poljanah v Parizu. Vendar pa kaže, da se je slovita dirka morebiti že »končala« še preden se je sploh dobro zaCela. American Lance Armstrong je namreč po nedeljski zmagi v vožnji na kronometer v velikem slogu dobil tudi 9. etapo (214 km) in tako še povečal prednost pred zasledovalci v skupni razvrstitvi. Sedemindvajsetletni American, ki pred dirko ni sodil v najožji krog favoritov, saj se je še pred letom boril z zahrbtno boleznijo (rakom na modih), je napadel na zadnjem vzponu pred ciljem v Se-strieru. »To je bila moja ideja. Mnogi mi niso verjeli, da lahko napadem tudi v hrib,« je razložil v cilju. Do bele Črte si je tako privozil 31 sekund prednosti pred drugouvrščenim, Švicarjem Alexom Zuel-lejem, in skoraj minuto in pol pred Spancem Fernandom Escartinom. V skupnem seštevku si je Tek-saCan, ki je imel zjutraj, kot sam pravi, v mislih le obrambo rumene majice, priboril dobrih Sest minut naskoka pred najblizjim zasledovalcem, Spancem Abrahamom Olanom, Švicar Ziille pa zaostaja še nadaljnjo dobro minuto. Solidno se je na vcerajsnjki etapi odrezal Italijan Gotti (»Tour Se ni končan«, je dejal), ki se je na zadnjem vzponu poskusil odlepiti od glavnine skupaj s Spancem Escartinom, vendar se je moral tudi on naposled ukloniti Armstrongu. Včerajšnja etapa je bila usodna za mnoge Sprinterje. Odstopili so nam- reč Mario Cipollini, njegov sotrudnik v sprintih Fagnini in večdnevni nosilec rumere majice Estonec Kirsipuu. Zaradi prevelikega zaostanka je bil iz dirke izključen tudi Francos Gašper, Italijan Minali pa sploh ni Startal. Vrstni red 9. etape (Le Grand-Bor-nard - Sestriere, 213, 5 km): 1. Armstrong (Zda) 5. 57:11, s povprečno hitrostjo 35, 864 km na uro; 2. Zulle (Svi) +31 sek; 3. Escartin (Spa) +1:26; 4. Gotti (Ita); 5. Beltran (Spa) +2:27; 6. Virenque (Fra); 7. Contreras (Kol); 8. De Wouwer (Bel) + 3:10; 9. Olano (Spa); 10. Dufaux (Svi) +3:30 Skupni vrstni red: 1. Armstrong (Zda) 39.31:07; 2. Olano (Spa) +6:03; 3. Moreau (Fra) 7:44; 4. Ziille (Svi) +7:47; 5. Dufaux (Svi) +8:07; 6. Nar-dello (Ita) +8:36; 7. Casero (Spa) +8:51; 8. Escartin (Spa) +9:01; 9. Vi-renque (Fra) +10:02; 10. Tonkov (Rus) +10:34. AVTOMOBILIZEM / PO NEDELJSKI NESREČI V SILVERSTONU Ferrari najel Finca Sala Schumacherja »izdal« vijak Zaradi slabo privitega vijaka je iztekla zavorna tekočina Nemški dirkač se je preselil v Ženevo - Fisichella iz proge MARANELLO - Ugibanja, kdo bo nadomestil poškodovanega Michaela Schumacherja v Ferrari j e-vem dirklaniku s številko tri, je konec. To bo Finec Mika Salo, 32-letni voznik, ki ima za seboj 71 dirk za veliko nagrado.Salo je kariero v formuli ena zaCel leta 1994 v Tyrrellu, se po štirih letih preselil k Arrowsu, v katerem je dosegel tudi svojo najboljšo uvrstitev na velikih nagradah, 4. mesto, letos pa je po poškodbi Ricar-da Zonte odpeljal tri dirke v ekipi BAR.Čeprav so bili predstavniki Ferrarija v Ma-ranellu zelo skopi z informacijami, saj je sporočilo za javnost obsegalo vsega tri tipkane vrstice, bo Salo verjetno prvo dirko v Fera-riju dočakal 25. julija v Avstriji. Vest o najetju Sala je dokaj pikro komentiral Jean Aleši. Najprej je pristavil, da nikoli ne bi sprejel ponudbe, da začasno nadomesti prijatelja Michalea, nato pa je pristavil, da se Čudi Ferra-rijevi izbiri, Ces da je Luca Badoer tisočkrat boljši od Sala.Schumacherja, ki se je v nedeljo na veliki nagradi Velike Britanije v Silversto-nu zaletel v zaščitne gume, so medtem že odpustili iz bolnišnice v angleškem Northamptonu. Nemški dirkač je z zasebnim poletom pristal v Ženevi. Ferrari in Mednarodna avtomobilistična zveza FIA so že zaceli preiskavo o vzrokih nesreče. Potrjeno je, da so na Schumacherjevem vozilu popustile zadnje zavore. Zaradi slabo privitega vijaka je iztekla zavorna tekočina iz levega dela zavorne napeljave, kar blokira delovanje obeh zavornih Čeljusti. Zakaj se je vijak odvil, Se raziskujejo. Iz Maranella pa so sporočili, da so ta del dirkalnika pregledali na veCer pred dirko. Telemetrijska naprava ne med jutranjim ODBOJKA / FINALE SVETOVNE LIGE Za uvod zmagi Kube in Brazilije Kubanci boljši od Špani je, »karioke« pa so ugnale Argenitino MAR DEL PLATA - V Argentini se je pričela finalna faza 10. svetovne odbojkarske lige. V noči na torek so odigrali dve srečanji, v katerih sta bili po pričakovanjih uspeSni reprezentanci Kube in Brazilije. V tekmi A skupine je Kuba s 3:0 (25:17, 25:19, 25:17) premagala Španijo, v B skupini pa je Brazilija z enakim izidom (25:18, 25:15, 25:19) premagala Argentino. PonoCi so krstni nastop proti Braziliji opravili Italijani, v drugi skupini pa sta se pomerili reprezentanci Kube in Rusije. ogrevanjem ne do trenutka nesreče ni pokazala nobene nepravilnosti, tridjo pri Fer-rariju. Možnosti sta le dve: ali je slo za mehanikovo nemarnost ali pa za napako pri konstrukcij zavorne Čeljusti. Da je šlo za okvaro zavor, je potrdila tudi FIA. Dokler je bil na asfaltu, je Schumacherju na ovinku Stovvu uspelo zmanjšati hitrost samo za 102 km na uro, v gramoznem izteku pa je vozilo izgubilo Se 97 km/h hitrosti, tako da se je v zaščitne gume zaletelo s hitrostjo 107 km na uro. FIA je ugotovila, da je Ferrarijev dirkalnik na začetku dobro zaviral (3, 1 gravitacijskega pojemanja), nato se je zaviralna moC nenadoma zmanjšala za tretjino. V gramoznem izteku je gravitacijsko pojemanje delovalo z jakostjo 1,1 g, kar je po oceni FIA zelo dober rezultat in naj bi v nasprotju s trditvami dirkačev dokazovalo učinkovitost peščenih iztekov. Le malo je manjkalo, da bi se v podobnem položaju kot Schumacher znašel tudi Italijan Giancarlo Fisichella. Benettonov voznik je na včerajšnjem testnem treningu v Monzi zletel iz proge v višini drugega dela prve Sikane. Pri verjetni hitrosti 150 km na uro je izgubil nadzorstvo nad vozilom, »rezal« Sikano in bočno trčil v zaščitno ogrado ter se nato nekajkrat zavrtel na progi. Čeprav je dirkalnik popolnoma uničen, jo je Fisichella odnesel brez prask. Trčenje je bilo tako silovito, da so morali upravitelji dirkališča zamenjati zaščitno mrežo. Vse kaže, da je bil za nesrečo kriv sam dirkač. »Giancarlo je verjetno od sebe zahteval preveč,« je bil komentar v Benettonovem taboru. NOGOMET / LIGA PRVAKOV BILJARD / 2. TURNIR ALPE ADRA HIT CASINO' NOVICE »Pavza« po 3. kartonu Danes prve tekme - Maribor v 2. krogu Čezmejni turnir lepo uspel Zmagal je favorizirani Italijan Petroni - Med 64 finalisti Jogan 6. DUNAJ - Z današnjim začetkom kvalifikacij za ligo prvakov bo v evropska nogometna tekmovanja vpeljano novo pravilo, po katerem bo moral igralec eno tekmo počivati Sele po tretjem rumenem kartonu in ne že po drugem, kot je to veljalo do sedaj, so sporočili iz Evropske nogometne zveze (UEFA). Neodslužene kazni se bodo še naprej prenašale v naslednjo sezono. Danes bodo na sporedu nasledndje tekme: Sloga (Mak) - Kapaz (Azr), Vestmannaeyar (Isl) - Tirana (Alb), Partizan (ZRJ) - Flora (Est), Barry Town (Wal) - Valleta (Mal), Liteks (Bol) - Glentoran (S.Irs), Haka (Fin) - Torskhaven (Fer O.), Skointo (Lat) - Jeunesse (Luk), St. Patricks (hs) - Zimbru (Mld), Žalgiris (Lit) - Cement (Arm). Slovenski prvak Maribor Teatanic se bo direktno v drugem krogu (12. in 26. 8.) pomeril z belgijskim Genkom. Italijanska moštva bodo svojo pot v Ligi prvakov začela v 3. kolm Živadinovič odstavljen BEOGRAD - Jugoslovanska nogometna zveza je odsatavila selektorja Članske reprezentance Milana ŽivadinoviCa, ker je podpisal pogodbo s savdskim klubom Al Naser iz Riada. Novega selektorjas ZRJ bodo imenovali do 24. julija. Muzzi podpisal petletno pogodbo VIDEM - Dosedanji napadalec Cagliarija Roberto Muzzi (28 let) je včeraj podpisal petletno pogodbo z Udinesejem. Pri videmskme prvoligašu naj bi nadomestil Brazilca Amomsa Vanja Jogan odličen šesti V tržaškem klubu Ludomania je bil preteko nedeljo finalni del 2. turnirja Alpe Adria Hit Casino ’99 v biljardu. Po štirih predhodnih turnirjih je na finalu moči merilo 64 najboljših igralcev v zvrsti »pool« iz Italije, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Po pričakovanjih si je prvo mesto zagotovil italijanski prvak in profesionalec Fabio Petroni, ki pa je imel v finalu kar precej dela s Splicanom Ivico Putnikom. Premagal ga je tesno z 10:9, potem ko je Hrvat že vodil z 9:5. Slovenski Šampion Matjaž Erculj je pristal na 3. mestu. S Šestim mestom je zelo ugodno presenetil predstavnik kluba organizatorja Vanja Jogan. Kot nosilec 36. številke je po vrsti izločil Hrvata MeduniCa (9:6), Avstrijca Brezica (9:5) in Italijana iz Parme Gabbija (9:7), v Četrtfinalu pa je z 9:3 klonil pred kasnejšim finalistom Putnikom. Za Jogana, ki je zelo priza-devan tudi kot organizator (pri italijanski zvezi FIBIS namreč na vsedržavni ravni odgovarja za zvrst »pool«), pomeni visoka uvrstitev lepo zadoščenje. Poleg nagrad za najboljše uvrstitve so prizanje podelili Se ErCulju za 1. mesto na kvalifikacijah, Alessandri Ferretti kot najboljše uvrščeni ženski (bila je 25.) in najmlajsemu udeležencu turnirja, 16-letnemu Avstrijcu Franzu Heissu. Nova pravila v Davisovem pokalu LONDON - Na letni skupščini mednarodne teniške zveze (ITF) so sprejeli nova pravila za tekmovanje v Davisovem pokalu. Najpomembnejša sprememba je, da lahko selektor tretji dan tekmovanja naredi menjavo, tudi Ce rezultat Se ni odločen. Pravila bodo stopila v veljavo prihodnje leto. Sprememba naj bi po besedah predstavnika ITF povečala zanimanje za tretji dan, saj bo selektor imel možnost strateške menjave. Do sedaj je veljalo, da lahko selektor zamenja igralca zadnji dan le, Ce je dvoboj že odločen. Delegati ITF pa niso sprejeli predloga, da bi peti, zadnji niz v tekmah Davisovega pokala odločila podaljšana igra. Grafova se še ni odločila NEW YORK - Teniške kroge je včeraj vznemirila vest, da se namerava nemška asinja Steffi Graf ob koncu letošnje sezone dokončno umakniti s teniških igrišč. Nemka pa je le nekaj ur kasneje demantirala vest, s Čimer jke kajpak osrečila svoje navijače.Poudarila je, da so jo novinarji napačno razumeli. »Nismo se Cisto dobro razumeli, kaj sem hotela reci. Resnica je, da se še vedno nisem odlolila, kar se tile moje upokojitve,« je bila v drugič nekoliko bolj "jasna" Grafova, ki bo ta teden nastopila na turnirju v Mahvvahu v ZDA. V petek koledarji FIP BOLOGNA - Košarkarska zveza bo v petek objavila koledar tekem v Al in A2 ligi. Prvenstvo se bo pričelo 12. septembra. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Se jutri, 15. julija je v teku predvpis abonmajev za gledališko sezono 1999-2000. Zglasite se lahko pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Petro-nio 4). Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. Trg Hortis V petek, 16. in soboto, 17. julija ob 21.00 bo uprizoritev igre »Giacomo Joyce, la Trieste poe-tica di un irlandese« v priredbi Gledališča La contrada in Mestne knjižnice. ČEDAD Mittelfest 1999 Mestno jedro: v soboto 17. julija bo uprizoritev projekta Mimme Gallina in Giorgia Pressbur-gerja »Magična Praga«. Trg ob stolnici: v nedeljo 18. julija ob 21.30 bo uprizoritev dela Jaroslava Haseka »Dobri vojak Sveik« v izvedbi Državnega Gledališča iz Ukrajine. Trg Paolo Diacono: v nedeljo 18. julija ob 12.00 bo Gledališče Piki in Pezinok (Slovaška) predstavilo svoje lutke in marijonete. Trg Ristori: v nedeljo 18. julija ob 19.00 bo na ogled »Terremare« v produkciji Teatri uniti di Napoli. Corte del Duomo: v nedeljo 18. julija ob 21.30 bo na ogled delo »II Mediterraneo« Predraga Matvejeviča, ponovitev v ponedeljek 19. ob 23.30. Corte del Duomo: v nedeljo 18. julija ob 23.30 bo na ogled delo »II cartografo« (teksti Matveje-vič-Bordoni), ponovitev v ponedeljek ob 21.30. _____________SLOVENIJA__________________ ČRNI KAL V soboto, 17. julija ob 21.30 bo na ogled delo Marijana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz« v režiji Borisa Cavazze. POMJAN V nedeljo, 18. julija ob 21.30 bo na ogled delo Marijana Tomšiča »Bužec on, bušca jaz« v režiji Borisa Cavazze. PIRAN Tartinijevo gledališče Primorski poletni festival - 15., 16., 17., 21. in 22. julija ob 21.00, gledališka predstava - Pierre de Marivaux »Igra o ljubezni in naključju«. Režija Janusz Kiča. PIRAN Tartinijevo gledališče Primorski poletni festival 15., 16., 17., 21. in 22. julija, ob 21.00 bo gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju« Tartinijev trg Danes, 14. julija, ob 20.00 nastopa Gledališče Piki iz Slovaške z igro »Drobtinice«, sledi predstava »Fiabirilli«, Claudia in Consuelo . IZOLA Coppov trg Jutri, 15. julija, ob 20.00 bosta nastopila Claudio in Consuelo iz Italije z igro »Vsaka zverca ima svoje sanje« (predstava z žongliranjem in nenavadnimi glasbenimi inštrumenti). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park Danes, 14. julija ob 21.30 bo predstava v nemščini in ob 22.45 v italijanščini. V petek, 16. julija bosta dve predstavi v italijanščini in sicer ob 21.30 in ob 22.45.. V soboto, 17. julija edina predstava ob 22.15 v italijanščini. V sredo, 21. julija bosta dve predstavi prva ob 21.30 v nemščini in druga ob 22.45 v italijanščini. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. me. Gledališče Verdi sporoča, da so v predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta s sledečim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Danes, 14. julija ob 20.30 bo na sporedu predstava operete »Sinjebradec« Jacquesa Offenbacha. Ponovitve: 18. in 25. julija ob 18.00, 29. in 31. julija ob 20.30. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo 17. julija ob 20.30, opereta »Rose Marie«. Dvorana Tripcovich V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo v ponedeljek, 19. julija ob 20.30 koncert skupine »Rossini e dintorni«. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo 20. julija ob 20.30 predstava »Cuoricin, tesorin« nastopata Silvia gavarotti in Stefano Consolini. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo v soboto, 24. julija ob 20.30 predstava »Duke’s memories« nastopa Marcella Foranna s svojim Triom. Trg Zedinjenja Italije V četrtek, 22. julija, bo koncert Eltona Johna. Grad sv. Justa Danes, 14. julija nastop orkestra Avion Travel. Jutri, 15. julija nastopa Negrita. V petek, 16. julija koncert - Max Gazze. OGLEJ Oglejska bazilika V soboto, 17. julija, bo koncert zbora »C. Monteverdi« iz Budimpešte, pod vodstvom Eve Kol-lar. Izvajali bodo nabožne skladbe Claudia Mon-teverdia. V soboto, 24. julija - gregorijansko petje - nastopa otroški zbor »I Piccoli Musiči«, vodi Mario Mora. V nedeljo, 25. julija bo nastopil ruski Državni simfonični zbor, ki ga vodi Valery Polyansky. V torek, 27. julija nastop zbora glasbene šole iz Šesta Fiorentina z delom F. J. Haydna, »Stvari-tey« - Trodelni oratorij. Vodi Alessandro D’Ago-stini. TRŽIČ Trg Republike Jutri, 15. julija, ob 21.00 bo koncert godbe »Kras« iz Doberdoba. V torek, 20. julija ob 21.00 glasbeni spektakel z Bando Osiris. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v petek, 30. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Richard Galliano in Filarmonični orkester iz Vidma«. ČEDAD Mittelfest 1999 Cerkev sv. Frančiška: v soboto 17. julija ob 18.30 bo nastopala Aliče z delom »God is my D.J.«. Cerkev sv. Frančiška: v nedeljo 18. julija ob 21.30 bo na sporedu projekt »Demoni e fantasmi notturni della citta do Perla« Gianpaola Gorak LIGNANO SABBIADORO Arena Alpe Adria V sredo, 21. julija nastopa Goran Bregovič. V petek, 23. julija nastopata Herbie Hancock in Giorgia. FOLKEST’99 Danes, 14. julija Manzano - Trg Chiodi - Acquaragia Drom (Italija) Ragogna - Občinski park - Pressgang (Anglija). Jutri, 15. julija Videm - Grad - Canti randagi, Omaggio a Fabri-zio De Andre (Anglija). 16. julija Videm - Grad - Serras (Danska), Jethro Tuii (Anglija) Ganeva - Grad - B.E.V. Bonifica Emiliana Veneta (Italija). 17. julija Videm - Grad - Beppe Gambetta (Italija) - Mike Oldfield (Anglija). Sequals - Občinski trg - Serras (Anglija). _______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V torek, 27. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Andrea Rudija (klavir) in Eve Mami (reci-tatorka). Glasbena šola in Kulturni dom Nova Gorica Od 22. do 28. avgusta se bo vrstilo 3. Mednarodno srečanje saksofonistov - Dnevi saksofona v Sloveniji. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V soboto, 17. julija ob 21.00 bo na sporedu slovenski festival zabavne glasbe »XXII. Melodije morja in sonca«.«. V ponedeljek, 19. julija, ob 21.00 bo koncert zabavne glasbe »Balkanski tango« Dorde Balaše-vič. Primorski poletni festival Danes, 14. julija, ob 21.30 bo baletna predstava SNG Maribor »Tango« avtorski projekt Edwarda Cluga. PIRAN Minoritski samostan Piranski glasbeni večeri V petek, 16. julija, ob 21.00 bo koncert Tria Ko-bal-Radovan-Zlobko. Izvajali bodo dela Telema-na, Haendla, Crofta, Strasnara, Lauberja, Duran-da in Bergerettsa. Punta v Piranu V nedeljo, 18. julija ob 21. bodo nastopili Simfoniki RTV Slovenija. Trg 1. maja V četrtek, 22. julija ob 21.00 - Oživljanje Pirana - nastop ansambla »The city waites«. Izvajal bo tradicionalno Zidovsko glasbo. IZOLA Festival Mediteran Manziolijev trg 16. julija bo nastopila slovenska skupina »Kaša«. 17. julija bo nastopila slovenska skupina »Ama-la«. 23. in 24. julija nastopa skupina Grana iz Italije. LJUBLJANA Festival KRIŽANKE 99 Danes, 14. julija bo nastopal Jose Alberto »El Canario«. Jutri, 15. julija bo na vrsti monodrama A. Nikolaja »Blagi pokojniki, dragi možje«. 16. julija nastopa Trio Bamberg. 17. julija glasbena delavnica, Festival v soboto dopoldan. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. me (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Palača Costanzi: še jutri, 15. julija razstava Gia-comove zenske, ženski svet v Trstu Jamesa Joy-ceja. Ogled možen vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Muzej Revoltella: glasba brez zvokov, znaki in risbe dvajsetih italijanskih glasbenikov. Ogled je možen do konca avgusta z naslednjim urnikom: od 10.00 do 20.00 vsak dan razen torka. Galerija Rettori Tribbio 2: do 27. avgusta razstava »Poletje z umetnostjo«. Ogled možen vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. me ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRŽIČ Občinska galerija »Antiche mura«: do 29. julija bo na ogled razstava »Arte in citta« v produkciji skupine »Non solo blu«. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: do vključno nedelje, 18. julija je odprta razstava del furlanskega fotografa Elia Ciola. Ogled možen od 10.00 do 15.30 ter od 15.30 do 19.00, v ponedeljek zaprto. VENZONE Občinska stavba: julija in avgusta bo na ogled razstava »Colo pittore«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. VENETO BENETKE Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA_______________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. me. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 19. julija bo razstavljal svoje grafike in risbe Mark Kobal. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. me, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. me. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza Lenassija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. me in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. me. , MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. me. Moderna Galerija Ljubljana: na ogled je razstava fotografij Borisa Mikhailova »Pri tleh, 1991«. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 18.00, v nedeljo od 10.00 do 13.00, zaprto ob ponedeljkih. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. a RAI3 mk slovenski program Za Tast: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prijateljica lutka (pripravila Nerina Švab) TV dnevnik © RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 16.05 17.50 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.50 23.10 23.15 0.15 Euronevvs Dnevnik Aktualna jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodita Paola Saluzži in Fi-lippo Gaudenzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo [Film: Incredibile viaggio verso 1’ ignoto (fant., ZDA ’75, i. Eddie Albert, Ray Milland) Dnevnik Nam: Remington Steele (i. Pierce Brosnan) Vreme in dnevnik Nam: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: 1 vitelloni (kom., It. ’53, r. F. Fellini, i. Alberto Sordi, F. Interlenghi) Mladinski variete: Počitniški Solletico (vodita Mamo Serio in Irene Fer-ri), vmes risanke, nan. Časa Solletico in skrivnostni svet Alexa Mačka Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem, 19.00 Gospa iz Westa (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Glasbena oddaja: C’ era un ragazzo (vodi Gianni Morandi) Dnevnik Aktualna odd. o značilnih italijanskih osebnostih: Fratelli d’ Italia (vodi Enzo Biagi) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, horoskop, vreme i CM I sSsi §5 RETE 4 <1 £> ITALIA T Varjete za najmlajše Nad.: Vendetta d’ amore Nan.: Ocean Girl, nato Nan.: L’ arca del dr. Bayer Nan.: Pregled tiska otroški variete, vmes Aktualno: Un mondo a co- Nad.: Aroma de cafe, Ciao ciao mattina lori 9.45 Cuore selvaggio, Nan.: Due South Tg2 - Medicina 33 10.45 Febbre d’ amore Film: Quattro passi nel Dnevnik in vreme Dnevnik tempo (pust., Fr.-Sp. ’95, Nan.: Naš prijatelj Charly Aktualno: Fomelli d’ Ita- i. Laura Cepeda) Dnevnik lia, 12.30 Forum Odprti studio Tg2 Navade in družba, Dnevnik Fatti e misfatti 13.45 Tg2 Zdravje Affetti speciali Nan.: Agli ordini papa Nan.: Primer za dva, Nad.: Sentieri - Steze Risanke 15.10 Hunter, 16.05 Law Film: Lady Barbara TV film: L’ isola di Je- & Order, 17.00 Al confini (kom., It. ’70) remy (kom., ZDA ’95, i. deli’ Arizona, vmes Dokumenti o naravi Ernest Borgine, Bill (16.30, 17.30) kratka po- Dnevnik in vreme Cobs) rocila Nan.: Ceste San Franci- Variete za najmlajše in ri- Vreme, dnevnik, šport sca (i. M. Douglas) sanke Sereno variabile Film: La collera di Dio Nan.: Tarzan . Nan.: Sentinel (i. Richard (pust., ZDA 72, i. R. Mit- Nan.: Baywatch Burgi, G. Maggart) chum, R. Hayworth) Nan.: Miami Vice KM Variete: Loto ob 8-ih Film: Le notti di Cabiria Odprti studio KM Večerni dnevnik (dram., It. ’57, r. F. Felli- Nan.: Pappa e ciccia m Nan.: Nikita (ZDA, i. Pe- ni, i. G. Mašina, D. Gray) Risanke m ta VVilson, Roy Dupuis) Pregled tiska TV film: Amiche davve- Gledališče: Santo San- Film: Te sto aspettando ro! (kom., It. ’97, r. Mar- nazzaro (dram., It. ’56) cello cesena, i. Stefania Izžrebanje lota Rocca, Simona Cavallari) Dnevnik, v parlamentu, Film: Omicidio a luči filmske novosti, vreme Film: Donne e briganti @ CANALE 5 rosse (krim., ZDA ’84, r. B. De Palma, i. C. Was- (pust, It. ’50, r. M. Solda- son, Melanie Griffith) ti, i. Amedeo Nazzari) Italija 1 šport Aktualno: Andiam... Na prvi strani, vremen- Film: L’ allegro squadro- ska napoved ne (kom., It.-Fr. ’53, i. A. Jutranji dnevnik Tg5 Sordi, P. Stoppa) 4 k RAI 3 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vitto- rioo Sgarbi)- # TELE 4 Nan.: Happy Days, 10.00 -6.30-7.00-7.30-8.00 Nove Flipperjeve pusto- dnevnik lovšCine, 11.00 Sedma HH1 IStlil 11 grillo, 8.55 Mi smo nebesa, 12.00 Vsi ljubijo 16.45, 19.30, 23.00 Do- m zgodovina Raymonda godki in odmevi Fm Tisoč in ena Italija Nan.: Cosby HRM Film: La famiglia Stod- BISh Kolesarstvo: Tour de Dnevnik TG 5 dard France (10. etapa) Nad.: Beautiful, 14.05 Vi- Marco Polo Express Dnevnik, šport vere (i. Fabio Mazzari, IHkffl Risanke Deželne vesti, dnevnik Fiorenza Marchegiani) Nan.: Katts & Dog Športno popoldne: Tour TV film: L’ uemo dei mi- Film: Čara mamma, c aro de France, 17.50 moun- racoli (dram., ZDA ’98, i. papa tain bike John Ritter) Planet Europe Vremenska napoved Nan.: Chicago Hope (i. Detective p er amore Nan,: Bugs (i. Craig McLa- Hector Elizondo) Prigioniero del passato chlan) Nan.: Un detective in Dnevnik, deželne vesti ' corsia Variete: Troppolitani Nanizanka m Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) (#) MONTECARLO Nad.: Un pošto al sole Dnevnik Film: Aracnofobia (srh., Variete: Paperissima ■m ZDA ’90, i. Jeff Daniels, J. sprint 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- Sands, Harley J. Kozak) TV film: Un poliziotto al- nik, 12.30. 20.10 Šport Dnevnik, deželne vesti le elementari - Kinder- ros Nan.: 11 Santo Film: 11 bagno turco - Ha- garten Cop (kom., ZDA RjuM Film: Šale e pepe - Super mam (dram., It.-Turčija- ’90, i. Arnold Schivarze- spie hippy (kom.) Sp. ’97, r. F. Ozpetek, i. negger, Pamela Reed) |gy Film: A tutto gas (glas.) A. Gassman, H. Ergtin) Variete: Maurizio Costan- Film: Ci penseremo do- Dnevnik, kultura, vreme zo Show mani (kom., ZDA ’89, i. Fuori orario Nočni dnevnik Jeff Bridges) Rai news 24 - Superzap - Paperissima sprint Nogomet: Pokal Amerike Slovenija 1 {r Slovenija 2 8.00 8.30 9.00 9.30 12.05 13.00 13.15 14.15 16.30 17.00 18.00 18.10 19.10 19.30 20.05 22.00 22.40 22.55 23.30 Vremenska panorama TV prodaja Ris. nan.: Srebrnoglavi konjič, 9.25 Risanka Tedenski izbor. Nan.: V znamenju dvojčkov, 9.55 nad. Azil (Norv., 2. del), 10.20 dok. serija Frosto-vo stoletje, 11.10 TV konferenca Nan.: Župnik za deset tednov Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Ljudje in zemlja, 15.05 dok. nan. Palete - Leonardo Da Vinci, 15.35 Pomp Obzorja duha Pod klobukom: prodajalna klobukov Obzornik, vreme, šport Dok. oddaja: Boj za obstanek - Rdeči kenguru -Razdvojena puščava (VB, 9. del) Risanka Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat Film: Camilla (Kan.-VB 1993, r. Deepa Mehta, i. Jessica Tandy, Bridget Fonda, Elias Koteas) Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Koncert Slovenske filharmonije: Koncert za klavir in orkester št. 2 v G-mo-lu, op. 22 (C. Saint-Saens) 'Poljudnoznastvena serija: Boj za obstanek (VB, 9. del) 9.00 10.00 10.05 11.20 12.10 13.10 13.40 15.15 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 23.00 Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor: Video-ring - Oldies, 10.30 Nadaljevanka: Saint Trapez (Fr., 16. del) Dokumentarna oddaja: udarna moč (ZDA) Euronevvs TV prodaja Film: Papež mora umreti (VB) Kolesarska dirka po Franciji: Tour de France Oddaja TV Maribor: Po Sloveniji Nanizanka: VVildbach -Športna mrzlica (Nemčija, 7. ep.) TV igrica: Kolo sreče Videoring s Tino Šport Film: Danton (Poljska-Fr. '85, r. Andrzej VVajda, i. Gerard depardieu, Woj-ciech Pszoniak, Anne Al-varo, R. Blanche) IC Koper TV PRIMORKA 8.00 16.00 16.05 17.05 17.40 19.25 20.00 21.00 21.30 22.20 0.00 16.00 Videostrani Videospot dneva Glasba: Pop rock svet Za piko več: TV Pika Film: Mamine maže Videostrani Dnevnik, vreme, iz tiska Zdravje iz narave Glasba: Postaja Go Film: Gospa Parker in njeni ■ Dnevnik TV Primorka 15.00 16.20 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 19.50 20.20 21.10 22.00 22.15 23.45 Euronevvs Koprska kinoteka - Film: Cat People (kom., ZDA '49, i. Simone Simon, Kent Smith) Otroški program Program v slovenskem jeziku: Potovanje v zeleno Primorska kronika Tv dnevnik, šport • Risanke Sredozemlje Folkets '98 Nan.: Harry O Vsedanes - TV dnevnik Film: Aliča s svetu filma (Francija, r. C. Huperrt, i. C. Pascal, A. Dussollier) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17,00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar; 8.00 deželna kronika; 8.10 13 pesniških svetov Irene Žerjal; 8.40 Revival; 9,15 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji blues (E. Jong, prip, M. Kjuder); 11.40 Potpuri; 12.00 Sovodnje včeraj in danes; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Priljubljene melodije; 14.00 Deželna kronika; 15.30 Dimenzija Blakan; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Kratki časi; 18.15 Jimmy Hendrix; T8.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Kje so zdaj?; 10.50 Intervju; 11.00 Ocenjevanje kopališč; 11.50 Pogovor z V. Počkaj; 12.30 ©poldnevnik; 13.00-15.00 Daj, povej...; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 18.00- 19.00 Pesem tedna, svdžih 20 modrih, kronika; 18.45 Informativni koledar MV; 19.30 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi; 20.00-22.00 Neresna kronika, koncertno življenje, Mediteran festival, rubrike iz glasbene preteklosti. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; J3.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Glasbena odd. J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22,00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19,30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz ses-sion; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasba; 21.04-22.00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali ,oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Sreda, 14. julija 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI f SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA jtfk 6 O o 666 H nn it # im A \ C A VREMENSKA SUKA Hladna fronta je dosegla Alpe in bo popoldne prešla tudi naše kraje. Z njo bo k nam pritekal nekoliko hladnejši zrak. DANES GRADEC 17/24 TRBIŽ CELOVEC O 16/23 M.SOBOTA O 16/23 U KRANJSKA CEDAI 18/27 O OV1DEM 18/27 o 13/20 KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ 15/23 O KRANJ O S. GRADEC 15/22 MARIBOR o 17/24 ^N. GORICA 18/26 GORICA q 18/26 ° TRST 19/28 LJUBLJANA 18/25 ceue O 17/24 ^ PORTOROŽ O 19/28 POSTOJNA O 16/24 KOČEVJE '\° N. MESTO 17/25 O ZAGREB 18/250 UMAG ----- v f/—REKA ' ? V'^U OPATIJA 20/28 n a -zim _ V/ ' O RNOMELJ PAZIN O Danes bo spremenljivo oblačno, občasno bodo krajevne plohe in nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: V Alpah bo pretežno oblačno, deloma z nevihtami. Drugod bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.52. Dolžina dneva 15.24. f LUNINE MENE^KllHih Luna vzide ob 6.55 in zatone ob 21.56. PLIMOVANJE Danes: ob 5.07 najnižje -69 cm, 11.48 najvišje 41 cm, ob 17.15 najnižje -17 cm, ob 22.54 najvišje 46. Jutri: ob 5.41 najnižje -66 cm, 12.25 najvišje 41 cm, ob 17.56 najnižje -15 cm, ob 23.28 najvišje 40. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............23 1000 m.............18 1500 m.............14 °c 2000 m............11 2500 m ............8 2864 m............ 5 JUTRI GRADEC 16/26 TRBIŽ CELOVEC O 15/25 M.SOBOTA O 15/25 CEDAI 17/28 O 12/22 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 14/24 O KRANJ ? GRADEC 13/24 MARIBOR O 16/26 OVIDEM 17/28 GORICA n 19/28 O V N. GORICA 19/28 LJUBLJANA 17/26 CEUE O 16/26 S TRST 20/29 PORTOROŽ O 20 POSTOJNA O 16/26 KOČEVJE O X ^—» N. MESTO