Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 16 fld». za pol leta 8 fld.t za četrt le«a 4 (Id., u ¡«d»
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za e*U leto 12 yld., aa pol leta 6 »Id., za četrt leta 3 gld., la jeden meneč 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljali velja 1 gld. 30 kr. več aa Isto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) viprejema npravniitro in ekBpedielJa v „Katol. Tlakami", Todnlkove ulice H. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana puma ne vsprejemajo.
Vredništvo j« v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
&tev. 248.
V Ljubljani, v sredo 28. oktobra 1896.
Letnilt XXI V.
Vstaja na Kubi.
Španjsko prebivalstvo je jako razburjeno, ker po tolikem Sašu armada na otoku Kubi ni zadušila vstaje navzlic velikanskim žrtvam v denarju ia krvi. Ministerski predsednik Canovas je te dni kraljici pojasnil položaj, češ, da Španija mora zadušiti vstajo in ohraniti državi Kubo, sicer se je bati resnih domačih nemirov. V ta namen pa seveda treba novega posojila pri pariških bankirjih, ki imajo že sedaj zastavljene razne državne dohodke.
Vladi se je posrečilo, da pošlje zopet 50.000 mož na Kubo. Ako general Weyler do spomladi ne razpodi vstašev, prično karlisti in republikanci nemire, da odstranijo sedanjo vlado in, če mogoče, tudi monarhijo.
Položaj je jako resen: Španija žrtvuje čez svoje moči ter bode izkrvavela, ako z diplomatično previdnostjo in odločnostjo ali pa z orožjem ne pretrga zveze vstašem s severno Ameriko in ne prepreči dovažanja orožja in prostovoljcev na Kubo. To pa je nemogoče, kajti vsak teden poročajo časniki, da bo ameriške ladije vtihotapile nove čete vstašem v pomoč. Ako španjska vojna ladija zasači tihotapce, takoj zahteva bližnji ameriški konzul zadoščenje za „razžaljenje" ameriške zastave, in španj-ski poveljnik mora izročiti tihotapsko ladijo.
Španija tudi tedaj ne zaduši vstaje, ako dovoli najširšo avtonomijo na otoku, da si reši vsaj ime nadvlade. Preostaja le dvojno: ali s silo zatreti vstajo, ali pa kratkomalo z vso posadko zapustiti Kubo in potem gotovo še Portoriko ter vstaškim vodjam prepustiti naselbino na milost in nemilost. Pred kratkimi leti bi bili Spanjci še lahko Kubo prodali Zjedinjenim državam, danes je to nemogoče, ker vstaši nočejo biti ne Spanjci ne Američani, temveč le samisvoji Kubanci. Ce pa se Kuba odtrga od Španije in vsled dolgotrajne vojske popolnem propade, potem jo pograbijo kot zrelo jabelko Zjedinjene države.
Mi se le čudimo onim evropskim državam, ki imajo v sosedstvu svoje naselbine v Ameriki, pa mirno gledajo smrtni boj opešane Španije s kuban
LISTEK,
Pismo z dežele.
Gospod urednik, Vi ste gotovo bili pri otvoritvi „Narodnega doma" ? A jaz si doslej še nisem omislil za take prilike svatovske obleke, namreč črnega fraka, in zato ostal sem doma. Da pa se vsaj v duhu radujemo z Vami v Ljubljani, zbrali smo se isto nedeljo zvečer v vaški krčmi, kjer po stari navadi razderemo marsikatero narodno in nerodno. Brez vstopnic so prihajali drug za drugim domačini in sosedje, da smo stali v ne ravno prostorni „dvorani", kakor slaniki v zaboju. Zrtoval je ta večer .za narod" tudi niš občinski tajnik, dasi mu je resno branila njegova boljša polovica. Veselje in smeh, kamor pogledaš 1 Stric Tine, ki si je že precej časa delal prostor s komolci, se slednjič pri-drenja v kot, stopi na klop ter nekako tako - le govori:
skimi vstaši, katere tihotapsko podpirajo ameriški denarni knezi. Francija in Anglija bi morali vedeti, da isti špekulantje morejo zanetiti in podpirati vstaje tudi v Gvajani, Kanadi, Hondurasu in Martiniku. Ako se Anglija, Francija, Španija in Holandija ne podpirajo v obrambi ameriških posestev, zgubi jih gotovo tekom let vsled zvite in „mirne" severoame-riške politike.
Španija je že lansko leto v marcu poslala okoli 150.000 mož na Kubo. Od te armade jih je tretjina pala v bojih ali onemogla vsled raznih bolezaij in velikih naporov. Ze mesece in mesece plačuje Španija na dan približno jeden milijon peset (a 48 kr.) za armado in upravo na Kubi. Ce še uva-žujemo vstajo na Filipinih in slabe finančne razmere, potem težko pojmimo, zakaj se Španija ne odreče Kubi. Gotovo Španija ne vztraja v tako obupnem boju vsled njenega narodnega ponosa in svojeglavnosti, temveč v zavesti, da potrebuje te naselbine za svoj obstanek, ker skoraj od njih živi. Španija brez teh naselbin pade v svoji veljavi v vrsto Grške. Vsa španjeka industrija in trgovina, deloma tudi poljedelstvo je navezano na naselbine, kjer ima svoja najboljša tržišča vsled visokih carin proti vnanjim izdelkom in pridelkom.
Po uradnem izvestju je Španija leta 1894 izvozila na Kubo za 117 milijonov in na Portoriko za 33'/j milijona pšenice, moke, riža itd. Kubanci so se vedno pritoževali zaradi visokih carin, vsled katerih je nemogoča vsaka druga konkurenca z živili. Nasprotno izvažajo vse naselbine svoje pridelke le v Španijo, ki jih z dobičkom razprodaja. Tako je Kuba leta 1894 izvozila v Španijo raznih pridelkov za 36 64 milijonov peset, Portoriko za 21'63 in Filipinski otoki za 17-9 milijona.
Navzlic visoki carini pa se velik del kubanskega sladkorja izvaža še v Zjedinjene države. Nad 1 milijarde kubanskega dolga imajo Španjci v rokah in vsled tega je imetje teh upnikov odvisno od izida kubanske vstaje. Veliko tega kapitala, ki je naložen v železnicah, mostovih, trgovini in nasadih, je sedanja vstaja že uničila. To so torej vzroki, ki silijo španjsko vlado, da obdrži Kubo.
Slavna gospoda in kmetje ! Danes je pomenljiv dan za ves slovenski narod. Sicer mnogi ne veste, pa to nič ne d^, da doli v Ljubljani danes otvar-jajo „Narodni dom" ; to je tista velika hiša, za katero sem Vas tolikrat nadlegoval s krajcarskimi znamkami, strelcem in raznimi stavami. Pisal sem gospodom v Ljubljani, naj kar med saboj narede današnjo veselico in tako nam prihranijo stroške za krojače in šivilje. Naši kvedri in rudeči dežniki pač niso, da bi ž njimi blatili zlikane parkete in suvali imenitno gospodo v rebra. Zato se mi poradujemo danes tukaj v domačem krogu, na spomlad pa se lahko s posebnim vlakom popeljemo v Ljubljano in ogledamo od zunaj „Narodni dom". Torej srčno pozdravljeni Vi vsi, ki ste in bodete še kaj položili na žrtvenik domovine, za „Narodni dom". Da pa iz-nova dokažemo svojo narodno zavest in požrtvovalnost, bode Tičev Jože s pušico pobiral prostovoljne darove, da kupimo drugo delnico „Narodnega doma." —
Burno odobravanje in živio-klici I Ko se vrišč nekoliko poleže, nastopi naš mešani pevski zbor, da
Poročila iz Madrida trdijo, da zopet poskusi svojo srečo general Martinez Campos, ako v kratkem sedanji poveljnik "\Veyler ne sporoči o boljših vspehih.
Slovesna otvoritev velikovške šole.
Po štirinajstdcevnem skoraj neprestanem deže-vanju posijalo nam je preteklo nedeljo zopet zlato sclnčice, ogrevajoč in oživljajoč otrplo naravo in z nado napolnjujoč obupajočega našega ratarja. Lepi dan, katerega nam je Bog poslal, bil je od vseh stranij prihajajočemu občinstvu slovenskemu znamenje veselega dogodka, koji se je imel v Velikovcu vršiti ta dan. Koroški in z njimi vsi ostali Slovenci obhajali so v nedeljo svoj narodni praznik, otvarja-joč prvo slovensko, narodno šolo na Koroškem.
Dostojno obhajati ta velepomenljiv dan privrela je slovenskega občinstva nebrojna množica skoraj da iz vseh pokrajin slovenskega ozemlja. Na postaji Sinčaves zbirali so se rojaki, prihajajoči iz oddaljenih slovenskih krajev, vzlasti Štajerci in Kranjci, in se pridružili lepi vrsti kmečkih voz, na kojih so prihajali rojaki iz velikovške okolice. Občudovali smo vzlasti s smerečjem in slovenskimi zastavami krasno in okusno okinčane vozove vrlih Smilieljčanov. V prijazni vasici pred velikovškim mostom grmeli so topiči prišlecem v prvi pozdrav in slavolok z napisom „C. M." (Ciril - Metod) sporočal jim je, da so dobro došli v kraju, kjer se pod zaščitom naših blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda, danes postavlja temeljni kamen boljši bodočnosti v tužnem nam Korotanu !
Na tisoče naudušenega naroda bilo se je okrog 10. ure zbralo pred „Narodno šolo", raz koje so ga pozdravljale slovenske, deželne in cesarske zastave; nad vhodoma pa sta se blestela napisa „Dobro došli" in „Vse za vero, dom, cesarja". Točno ob 10. uri naznanjal je trdi pok topičev z bližnjega holmca, da se oficijelno prične otvoritvena slavnost, in sicer po vsporedu s propovedjo in za tem s slovesno
so kar šipe žvenketale v oknih. To je bilo navdušenje, da smo si kar z rokavi brisali pot s čela.
Kar se razkorači na klopi ob peči Sivankarjev Lipe in pravi:
Poslušalci, jaz ugovarjam besedam našega predsednika Tineta. Kdo mu je dal pravico, da je on v našem imenu, pa brez naše vednosti pisal slavnim gospodom v Ljubljano ? Jaz sem bil dve leti pri vojakih in vem, kaj se spodobi, kaj ne. Meni ni na tem, ali naredim dve kamižoli več ali manj, a to me žali, ker nisem povabljen v Ljubljano, da bi se ondi ogrel in navdušil za narodno stvar. Kaj zato, če bi malo pomazal tiste parkete, saj ob takem vremenu drugače ni mogoče. Znancev imam mnogo med ljubljansko gospodo ; še lansko leto mi je med volitvami doktor Zgaga trikrat rekel: Ljubi moj prijatelj! Ta preklicani Tine je vsega kriv; on je ošabnež in . . .
Dalje ni mogel, kajti Tine plane nanj kot tiger: Socijalist, komunist, specijalist, ti durakist . . .
V trenotku je bil Lipe pod kapom. To pa ni motilo veselja! Pozdravlja Vas S a v a n u s.
sveto mašo v šentrupertski cerkvi. Velika cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena in vkljub temu je še velika množica zbranega ljudstva, ki v cerkvi ni našla prostora, morala zunaj slediti cerkvenim obredom. Veselo pričakovanje bralo se je navzočim vernikom na obrazih, ko je stopil na lečo velikovški domačin in rojak, č. gospod Valentin P o d g o r o , kojega je zadela čast, ob tej nenavadni priliki biti slavnostnim propovednikom. V lepih, ganljivih besedah govoril nam je gospod Podgorc o materi Slavi, ki nas vse v medsebojni ljubezni vzgojuje in bodri k medsebojnemu podpiranju. Najlepši dokaz te vzajemne domoljubne ljubezni je baš šola, kojo je z mnogovrstnimi žrtvami ves slovenski narod koroškim svojim bratom postavil kot branik na njih severno mejo.
Gospod propoveduik razlaga na to nalogo prave, dobre šole in zatrjuje, da bo „Narodna šola" v St. Eupertu zares šola, kakoršna mora biti vsaka šola po božjih postavah in zdravem razumu. Kot domačin zahvaljuje se konečno vsem onim rodoljubom, ki so na kakeršnikoli način pomagali zidati narodno trdnjavo, za njih trud in njihovo požrtvovalnost, ter priporoča č. šolske sestre, kojim naj mirnim srcem izroča velikovška okolica svojo deco v versko-narodno vzgojo, blagohotnosti in prijaznosti slovenskih okoličanov.
Za naudušenimi besedami g. Podgorca celebriral je velikovški preč. g. dekan J. Wieser veliko sv. mašo ob asistenei čč. gg. škočidolskega župnika A. Gabrona, mestnega kaplana J. Rozmana in prov. I. Hribarja; petje pri sv. maši pa so izvrševali izborno izvežbani pevci iz grebinjskega Kloštra pod vodstvom preč. g. župnika Fr. Kor-mana. Cerkvena slovesnost završila se je z „zahvalno pesmijo", na kar se je občinstvo v procesiji pomikalo iz cerkve proti novi šoli. V procesijo uvrščenih korakalo je v svojo novo učilnico tudi 56 slov. fantičev in deklic, ki so se bili že priglasili za vsprejem v „Narodno šolo".
Slovesnost v šoli otvorili so slavni grebinjski pevci s krasno, milo donečo pesmijo „Naša zvezda". Za tem se je na šolskem vrtu vršilo slavnostno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico.
Predsednik slavnostnega odbora g. V. Legat pozdravil je navzočnike z navdušenim nagovorom, na kar je nastopil slavnostni govornik pre5. gospod Matevž Ražun. Njegov izredno jedrnat in temeljit, z mnogo govorniško rutino in mladeniško naudušenostjo predavan govor bodemo priobčili dobesedoma. Vrhunec naudušenosti je bil s tem govorom dosežen.
Vender so navzoče množice pazljivo in z zanimanjem sledile besedam, koje je govoril preč. gosp. drž. posl. A. Koblar, ki je v imenu družbe sv. Cirila in Metoda č. šolskim sestram s primernim nagovorom izročil ključe nove šole, ter vzlasti preč. gosp. stolnega kanonika drja. Mlakarja iz Maribora, ki je zbranemu občinstvu predstavil č. šolske sestre in v kratkih potezah narisal njih plo donosno delovanje po slovenskih učilnicah.
Nato predlaga naš vrli rodoljub preč. g. J. R o z-m a n, naj se ob tej priliki, katera je zbrala v Veli-kovcu toliko mnogovrstnega slov. občinstva, odpošlje našemu presvitlemu vladarju uda-nostna izjava, katera naj izpričava, da vkljub najgršemu obrekovanju Slovenec je in hoče ostati zvest Avstrijanec po starem geslu : „Vse za vero, dom, cesarja !" Z burnimi „2ivio"-klici na ljubljenega vladarja, se predlog jednoglasno vsprejme in slavnostnemu odboru naroči, da ga izvrši. Pevci pa so zapeli cesarsko pesem, kojo so navzočniki razo-glavi spoštljivo poslušali.
Konečno se gospod predsednik V. Legat v toplih besedah zahvaljuje vsem, ki so vsak po svoji moči sodelovali na zgradbi „Narodne šole", v prvi vrsti č. glavni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in njenemu neumorno delujočemu odboru, potem pa posebno še domačim lodoljubom iz veli-kovške okolice, ki so brezplačno dovažali les, kamenje, pesek, apno itd. ter tako mnogo pripomogli, da se je tako hitro in lepo dovršilo narodno delo. S klicem: „Z združenimi močmi naprej I" zaključil |je ob V> 2. uri popoludne gosp. predsednik slavnostno zborovanje.
Nato se je blagoslovilo novo šolsko poslopje po preč. gosp. dekanu J. Wieserju in s tem izročilo svojemu namenu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. oktobra.
Državni »bor. Včeraj se je posvetoval bud-getni odsek o proračunu za pravosodno minister-stvo. Prvi govornik dr. Menger je v prvi vrsti odgovarjal na nekatere napade posl. Pactika glede jezikovnih razmer pri nekaterih sodiščih v Sleziji, katere je zagovarjal, nato omenjal nedostatkov z ozirom na porotništvo, poživljal vlado, naj da priliko tretjini zemljeknjižnih vodij, da dospo v bližji višji razred, in konečno govoril za deiinitivno na-stavljenje diurnistov. Posl. Nitsche govori ravno tako za zboljšanje položaja uradnikov in diurnistov pri sodiščih. Konečno graja določbo tiskovnega zakona, vsled katere se obravnavajo prestopki razža-lenja časti, povzročeni po časopisju, pred porotniki, ter izjavlja, da bi bilo umestneje, ko bi v takih zadevah odločevali učeni sodniki. Posl. dr. Kozlovski se pritožuje, da se pri bodiščih še premalo ozira na določbe glede nedeljskega počitka. Slednjič izraža željo, naj bi se popolno odpravile ali vsaj znižale pristojbine za dostavljanje sodnih aktov, in naj bi se temeljito preosnoval notarski in odvetniški tarif. Po nekaterih nadaljnih stvarnih pojasnilih se je vsprejel nespremenjeni proračun za pravosodno mi-nisterstvo. Nato so se obravnavale razne v to stroko spadajoče peticije in resolucije. Pri razpravi peticije glede jezikovne jednakopravnosti na spodnjem Štajerskem se oglasi posl. Robič ter dokazuje, da ondotna sodišča se ne ozirajo na jezikovno ravno-pravnost, ker se zistematično nastavljajo uradniki, ki so popolno nevešči narodovega jezika. Pravosodni minister opozarja na jezikovno naredbo za Štajersko, Kranjsko in Koroško, ki govori o rabi slovenskega jezika pri sodiščih. Minister naglaša, da se je i po-preje kot predsednik deželnega nadsodišča oziral in se tudi sedaj ozira na imenovano določbo. Došle pritožbe bode vselej vestno preiskoval in v slučaju potrebe storil potrebne korake. Vkljub temu pojasnilu posl. Robič ne more biti zadovoljen z odgovorom in opetovano naglaša, da se štajerska sodišča ne ravnajo po omenjeni določbi. — Odsek razpravlja nato dispozicijski zaklad. Posl. dr. Beer opomni, da goji njegova stranka velike pomisleke proti vladni politiki radi odgovora ministerskega predsednika na interpelacijo glede solnograškega katoliškega shoda in radi pospeševanja kompromisa v nižjeavstrijskem veleposestvu. Konečno vpraša ministerskega predsednika, ali namerava vlada preos-novati mejkonfesijonelne in cerkv.-politične zakone in ali misli res na preosnovo šolskega zakona. — Po nekaterih pojasnilih posl. Hallwich, Russ in Pacak, ki se je izjavil proti proračunu, spregovori ministerski predsednik in povdarja, da si vlada ne sme prilastiti programa kakoršne koli stranke, kakor tudi ne more računati na izdatno pomoč kake stranke, kajti to bi se ne strinjalo z državnim zistemom. Vlada zopet izjavlja, da hoče voditi svoje posle ne sicer nad, pač pa izvan strank v smislu državnih načel, ona hoče biti vedno v dotiki s strankami, nikakor pa ne biti od njih odvisna. Vlada absolutno ne namerava spremeniti ustave. V šolskem in cer-kvenopolitičnem vprašanju odklanja vlada vsako ekstremno smer. Z ozirom na jako različne razmere posamnih kronovin je samo jedna šablona nerab-ljiva. Najvažneja naloga vsake vlade pa je pospešitev narodnostnega miru po vseh kronovinah. Konečno izraža minister nado, da kmalu napoči dan miru mej posamnimi narodnostmi. Prihodnja seja danes.
Deželnozborske volitve na Nižje - Avstrijskem. Z včerajšnim dnem so se pričele težko zaželene deželnozborske volitve za nižje - avstrijsko zbornico. Včeraj so volile svoje zastopnike kmečke občine, in sicer prvikrat po novem volilnem redu, namreč direktno. Poleg tega ima pa novi volilni red tudi to prednost, da volilcem ni treba po več ur daleč potovati v volilni okraj, in le manjše občine se pridela bližjim večjim. Borba je izvanredno živahna, udeležujejo se je štiri stranke, krščansko-so-cijalna, nemška ljudska, Schonererjeva nemško-na-cijonalna ter nemško-napredna stranka. Konservativci sami se volitve ne udeležujejo. Krščanski so-cijalisti in nemška ljudska stranka so izdali skupen volilni oklic, v katerem so priporočali skupne kandidate; vendar pa je jela poslednja v zadnjem trenutku nekoliko kršiti sklenjen kompromis ter priporočati dva bivša Sehonerijanca. Največ nade ima krščansko-socijalna ali antisemitska stranka. Dosedaj so znani vspehi iz šestih volilnih okrajev. Izvoljeni so štirje krščanski socijalisti, jeden somišljenik
nemške ljudske stranke, v jednem okraju pa je potrebna ožja volitev mej krščanskim socijalistom in njegovim tekmecem. Najljuteji boj se bo bil prihodnje dni na Dunaju, posebno v drugem in devetem okraju. Liberalna klika si seveda na vse kriplje prizadeva, da bi izvila katoliški stranki iz rok vsaj najvažneje postojanke, a najbrže bode ves njen trud popolnoma zastonj.
Abesinci in Eritreja. Italijansko vlado in njene privržence še vedno skrbi, kaj nameravajo Abesinci z eritrejsko italijansko naselbino. Skrb, da planejo neki dan Menelikovi vojaki zopet Čez abe-sinsko mejo in pokažejo svojo moč italijanski posadki v Masavi, ni popolno prazna, akoravno poskušajo poluradna glasila kolikor možno prikriti to zadevo. Resnica je, da je sedanji položaj v Afriki v marsičem podoben onemu minulo leto v tej dobi, in da neguš Menelik dolgo noče skleniti miru s poraženimi Italijani. Tigrinski četovodje zbirajo neki že sedaj vojne sile, kar ne more pomenjati ničesar druzega, nego napad na italijanske postojanke za Marebom in Be-leso. V istem smislu piše polkovnik Leontjev, Mene-likov zaupnik, v „Matinu", ko trdi, da Abesinci ne bodo oprostili italijanskih vjetnikov, dokler ni sklenjen mir. Menelik pa ne hrepeni po denarju, marveč hoče biti sam svoj gospod v lastni hiši. Vsled tega Italijani prav store, ako se pripravijo na nove boje, da jih sovražnik ne najde zopet nepripravljenih, kakor v decembru lanskega leta. — To je, kar Italijanom beli glave, ker manjka jim denarja. S tem je morda v zvezi obisk starega lisjaka Crispija pri bivšem generalu Baratieriju v mestu Arco.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. oktobra.
(K jutrajšnji volitvi.) Jutri stopijo p. n. volilci velikolaškega, ribniškega in kočevskega okraja na volišče, da si izbero svojega deželnozborskega poslanca. Iz ribniškega in velikolaškega okraja je ogromna večina izbranih mož naše katoliško-narodne stranke. Prepričani smo, da se naši možje ne bodo dali premotiti nobenim zvijačam nasprotne stranke in tudi ne osebnemu vplivu gospoda Višnikarja, kateri je prišel z Dunaja, dobro ved6č, da se mu bodo državnozborske dijete vkljub temu izplačale, ali sedi v zbornici ali pa se kot agitator mudi na volišču, ter da bodo soglasno volili našega kandidata, gosp. Ign. Merharja.
(V seji c. kr. dež, šolskega sveta dne 22. okt. t. 1.) dovolile so se dvema srednješolskima učiteljema kvinkvenalne doklade, odobrilo se je izključe-nje jednega učenca srednjih šol in izstop Marije Wessner, učiteljice na mestni osemrazredni slov dekliški šoli, iz javne šolske službe na znanje vzel. — Imenovani so bili : za učitelja in vodjo nove jednorazrednice na Ovšišah Janez K a 1 a n iz Šmi-hela pri Žužemberku; za učiteljico na trirazredni ljudski šoli v Stari Loki pri Kočevju tamošnja druga učiteljica Emilija Kren; za učitelja in vodjo na jednorazrednici pri sv. Trojici učitelj Kornelij Iglič v Glognici in za učitelja in vodjo jednorazrednice v Tribučah učitelj Anton K a d u n c v Preloki. Konečno rešilo se je več prošenj za oproščenje šolnine ter učiteljem na raznih šolah za silo za 1. 1895/96 dovolile remuneracije. Z ozirom na uvedbo slovenskega jezika kot obligatnega predmeta tudi za Ne-slovence na vseh kranjskih srednjih šolah, so se dala potrebna naročila, da se izdelajo učni načrti.
(V premislek 1) Socijalni demokratje niso zadovoljni, da že v svojima listoma po štirikrat na mesec izvažajo materialistični strup mej ljudstvo, marveč so se lotili tudi druzega sredstva, namreč izdavanja poljudnih brošuric v svoje grde namene. Vzlasti kmečko ljudstvo skušajo preslepiti s svojimi lažmi. V ta namen so že sedaj izdali drugo knjižico. „Stari in novi kmečki prijatelji" ji je naslov. S poštnino stane 8 kr. Ponatisek je nekih neumno sklepanih člankov v ,Delavcu', a. brez škode gotovo ne bo. — Zadnji čas je, da tudi v obrambo resnice in pravice stopimo na noge in se z istim orožjem vstavimo sovražniku, s katerim nas sam napada. Poljudnih knjižic za majhno ceno je treba tudi v katoliškem smislu. Misel sicer ni prvič tukaj izražena, a sodimo, da je potreba njene izvršitve sedaj bolj potrebna, nego sploh kedaj in zato se nadejamo, da ji sledi kmalu — dejanje I
(Osebna vest.) „Wiener Zeitung" poroča: Računski revident pri tukajšnji deželni vladi, gospod Anton Costa, je imenovan računskim revidentom pri najvišjem računskem dvoru.
(Slovensko gledališče.) Sinoči je bila v deželnem gledališču orkestralna skušnja za Foersterjevo opero „Gorenjski s 1 a v č e k". O posamičnostih opere seveda ne smemo govoriti, lahko pa povemo, da smo bili kaj prijetno presečeni. Gosp. Foerster je znamenit muzik in odličen skladatelj, ustvaril je že več del, katerih veliko in trajno muzikalno vrednost so priznali prvi glasbeniki, a z „Gorenjskim slavčkom" je prekosil samega sebe in ustvaril glasben umotvor, kateri bode brez dvoma slavil v petek velik triumf. 'Libreto se prodaja v trafiki gospoda Sešarka.
(Nagla smrt.) Dne 25. t. m. je na cesti na Glincah nagloma umrl 24 letni Franc K r e m ž a r iz Preserja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Viču. —
(Zadušil se je) 24. t. m. 70 letni Jan. P e -trič v GoriCici, sodni okrai Vrhnika. Nesreča se je zgodila, ker se je postelja in obleka v sobi vnela.
(Z Roba,) 25. oktobra. Na naš dopis od dne 17. oktobra t. I. odgovarja neko človeče v „Narodu" s starimi pogretimi frazami. Ni sicer vredno, da bi odgovarjali, a da ne bo dopisnik mislil, da smo se njegovih lažnjivih vrstic zbali, naj bo. Dopisnik, jako se motite, ako mislite, da ste s svojim zavijanjem sramoto vaše stranke oprali, nikakor ne. Vedite, resnica je, da je vaša stranka sramotno delala pri tej volitvi. Res je, da so uradniki, njihove sluge in logarji popustili svoje navadno delo in se podali na agitacijo. Res je, da je gosp. velikolaški svetnik popustil sodni stol in hodil po hišah ter vsakega volilca njegove stranke v Javorju in pri Prazniku osebno obiskal. Res je, da se je po onih krajih, katere smo označili v našem dopisu, pred in po volitvi, popivalo, le mesto gostilne pri „Zgoncu" naj se čita pri „Žgancu". Res je, da so nekateri z denarjem podkupovali in da je marsikateri goldinarček ali petak zapel. A. B.-u z Roba je ponujal neki logar 5 gld., a R. je bil toliko vesten, da jih ni sprejel. M. L.-u z Roba je ponujal 3 gld., kateri pa tudi ni hotel sprejeti. Sprejel pa je M. S. iz Sela denar. Sprejelo jih je še veliko drugih, kateri se ne vdajo in od katerih so se pa goldinarji nazaj pobirali, ker so nasprotniki zvedeli, da mi vemo za podkupovanje. V zadnjem dopisu smo pozabili na našega gospoda župana. Ta mož je tudi služil za ku-halnico liberalni stranki. Mi svetujemo možu, da se z gospodom glavarjem Thomanom pomenita in stopita kmalu v zasluženi pokoj. Pokadili jima bomo z ajdovco. Isto tako je bil tudi skrivni agitator lansko leto propali kandidat „na svojo roko". Zatrdil je celo, da vidi nerad, ako klerikalci v njegovo gostilno pridejo. Slednjič naj še „Projerjeve" mamice ne pozabimo, kajti tam so imeli nasprotniki dobro večerjo, med katero so jih ta agitatorica v kiklji pridno nagovarjali, naj se ne (vdajo duhovnim privržencem, ker duhovnom se tako ni treba vtikati v volitve. Pa naj kdo reče, da ta mama niso hodili v deseto liberalno šolo I
(Nesreča) Iz Radeč, 27. oktobra. Včeraj popo-ludne se je pripetila velika nesreča. Mesar Karol Petrič se je nekaj ukvarjal z nabito puško. Mimo pride neki tukajšnji revež, ki je bil že od rojstva slaboumen. Bog si ga vedi kako, mesarju se sproži puška in kroglja zadene reveža ravno v glavo. V malo trenutkih je bil mrtev. Preiskava bo stvar natanko dognala. Zopet dokaz, kako previdno je treba ravnati z orožjem.
(Iz Rovt nad Logatcem) Zadnje deževje nam je veliko škodovalo. Odneslo nam je veliko dobre prsti z njiv in preprečilo pravočasno jesensko setev. Letina je slaba. Sadja skoraj nič nismo pridelali. — V soboto dne 24. t. m. je pogorela hiša Fr. Mlinarja v Hlevenvrhu. Škode ima za več nego 800 gld., zavarovan je pa bil le za 200 gld. Saje v dimniku so se vnele in slamnata streha je bila takoj v plamenu. — Naša posojilnica je imela v prvih šestih mesecih 23.000 gld. prometa. — V naši kmetiški podružnici smo pri občnem zboru dne 4. t. m. imeli razgovor o gospodarski zadrugi, ki naj bi se ustanovila za domačo in sosedne občine.
(Zaročil) se je v Ilirski Bistrici gosp. Dominik Rudolf, posestnik na Črnem Vrhu, z gospodičino Rozo L i č a n , hčerjo zamrlega g. Aleks. Ličan,
posestnika, veletržca in bivšega več let marljivega župana.
*
« *
(S Štajerskega) se nam poroča, da precejšen oddelek 5. dragonskega polka v kratkem odide na mažarsko volišče. — Kakor vse kaže, Bauffy-ju vo-lilcev primanjkuje, zato je avstrijskim vojakom v skrajni sili podelil — volilno pravico na Ma-žarskem. Ali bi ne bilo umestno, da bi naši drž. poslanci v tem smislu interpelovali v zbornici.
(Škofla Ves pri Celju.) Pri občinski volitvi v torek dne 27. t. m. zmagala je narodna stranka v drugem razredu z 61 proti 9 in v prvem razredu s 30 proti 15 glasovom. Mislimo, da je to bilo zadnjikrat, da so se še nemškutarji v tej občini postavljali po koncu.
(Iz nemškega Gradca) 27. oktobra: [Blagoslovljene zastave. Kako se spreobrač&jo soc. dem.] Jako živahno je bilo predvčeranjim dopoludne t. j. v nedeljo, dne 25. t. m. v Gradcu — Na placu — tam v Kepplerjevih ulicah pred delavskim domom. Mil. gosp. stolni prošt je blagoslovil krasno zastavo katol. delavskega društva ob obilni asistenciji radovednih Gradčanov. Po blagoslovljenju so korakala vsa delavska društva, kar jih je bilo zastopanih, v bližnjo cerkev oo. lazaristov, kjer je ob 1lil2. uri daroval sv. mašo č. g. P. Nastran. Prihitelo je bilo pa mnogo delavskih društev k tej slavnosti, največ iz Gor. Štajerske. Od juga so bili zastopniki katol. del. društva mariborskega (preč. gosp. dr. Meško in nad 20 delavcev) in pa zastopnika ljublj. kršč. delavcev gg. Pliberšek in Zalesjak). Ljubljančanje smo šli v sprevodu seve brez zastave — kdo nam jo bode dal? — pač pa je nesel pred nami neki šo-larček palico z napisom : Laibach. In veste kaj, prav je, da so prišli tudi ljubljanski zastopniki, dokazali so vsaj, da Ljubljana še stoji, česar tu mnogi ne verjamejo. — Pa še nekaj druzega so dokazali: da Slovenci glede na organizacijo del. stanu nismo posebno daleč za sosedi v zeleni gor. Štajerski. Za slavnostnega govornika so bili namreč pisali noter v belo Ljubljano po dr. Kreka, ki se je res tudi pripeljal in popoludne ob 4. uri v veliki dvorani „Annensiile" govoril mnogobrojnemu občinstvu. — Četudi sem sin druzega naroda, rekel je v vvodu, vender smo tu vsi jedno, ker združili smo se v znamenju Križa, bliščečega se na društveni zastavi, Križa, s katerim je svet prenovil največji in najboljši organizator. Na zastavi ste naslikani združeni roki v krvavečem presv. Srcu. Glede na to je naredil govornik duhovito opazko : Socijalni demokratje nosijo rudečo barvo, barvo revolucije; tudi mi katoličani smo rudeči, a naša rudeča barva ne pomeni sovraštva, ampak ljubezen. Iz dveh temeljnih resnic sv. vere, da je namreč duh človeški 1. neumrljiv in 2. odvisen od Boga, izvajal je posledice, katere segajo najgloblje v zasebno in društveno življenje. Le nauk, da je duša neumrljiva, daje človeku pravo dostojanstvo ; kakšno dostojanstvo ima po soc. demo-kratiških, materijalistiških nazorih? Le nauk o ne-umrljivosti plemeniti človekovo delo, opravičuje lastninsko pravično posvečenje sv. zakon: resnica pa, da smo odvisni od Boga, nas uči, da nismo odvisni od nikogar druzega, zlasti ne od javnega mnenja, od časopisja itd. Čuva pa te resnice kat. Cerkev ; nje se torej držimo I Društveni prapor naj bi vodil k zmagi I — Gromovito ploskanje je pokazalo, kako je govornik segel vsem v um in srce. Vi ne veste, g. urednik, v kako dobrem spominu imajo sedaj te „Ljubljančane" ! H koncu naj dostavim še opombo, da je vso slavnost zelo povzdignila izborna godba. 42 mož in dečkov je godlo na odru in po potu, ko smo „marširali", tako izborno, da je vsem srce igralo veselja. Vedite pa, da so ti godci nekaj posebnega. Doma so menda vsi iz Uebelbacha, župnije na gor. Štajerskem. Polovica jih je bilo prej soc. demokratov. Tu pride v župnijo nov župnik. — Mož je bil ženijalen, godel je na vsa glasbena orodja. Zbiral je krog sebe može, mladeniče in dečke in jih podučeval v godbi. V nedeljo je stal ta župnik v sredi svoje „bande", kakor oče sredi otrok. Bivši soc. dem. so mu udaui kot ovce pastirju. Kar veselje jih je bilo gledati: bradat možje sedel poleg golobradega, mlečnozobega dečka, pa vse se je vjemalo tako izborno, da nobena vojaška godba ne more igrati točnejše, lepše. Pokrivala jim
pa dal g. župnik taka, kakor jih imajo ljubljanski postreščeki. Kaj ne, g. urednik, ko bi imeli tudi v Ljubljani kaj takega? In da Vam naredim še hujše skomine; ko bi imeli tako krasen delavski dom, kakor je tu v Gradcu ? Zato pa ne menjamo z vami, le bodite, kjer ste, mi pa ostanemo tu na „Ober-Stajerskem", katero proslavlja do sita znana narodna : „Jaz pa pojdem na Gorenjsko ... — In na Ober-Štajersko."	Dr. D.
(75.000 kron) je glavni dobitek velike 50 kr. loterije v Inomostu, ki se bo v gotovini izplačal z le 20 odstotnim odbitkom. Opozarjamo naše č. čitatelje na to, da se vrši žrebanje že 7. nove m b r a.
Telegrami.
Velikoveo, 27. oktobra.*) Danes po noči so neznani s ur o vež i pobili okna nove „Narodne šole"!
Dunaj, 28. oktobra. V današnji seji drž. zbora je vložil posl. dr. Š u s t e r š i č nujni predlog. da se dovoli zdatna državna pomoč za poškodovane po zadnjih povodnjih na Kranjskem. —
Dunaj, 28. oktobra. (Državni zbor.) Posl. Russ predlaga, da se še danes obravnava o predlogih, odrejenih budgetnemu odseku glede podpore radi ujem. Predlog se sprejme. Nato se nadaljuje specijalna debata o § 2. domovinskega zakona.
Dunaj, 28. okt. Poslanska zbornica je vsprejela v današnji seji konec domovinskega zakona v drugem branju tako, kakor ga je rešil odsek.
Dunaj, 28. oktobra. Mestni svet je sklenil v včerajšnji seji, da se sezida mestna plinarna. Vsi protisemitski odborniki so glasovali za predlogo. Debata je bila zelo burna, ker so liberalci z vso silo hoteli preprečiti to zadevo.
Dunaj, 28. oktobra. Dosedaj je znan vspeh volitev v šestih okrajih. Izvoljeni so štirje kršč. socijalisti, jeden pristaš nemške ljudsko stranke; v jednem okraju treba ožje volitve.
Dunaj, 28. oktobra. Mladočeški klub je s 30 proti 3 glasovom sklenil, da se poslanec Vašaty radi svojega postopanja proti klubu ne smatra več klubovim članom.
Baden, 28. oktobra. V volilnem okraju Baden je prodrl kandidat nemške ljudske stranke s 1068 glasovi, v Korneuburgu krščanski socijalist Maier z 2723, v Brunnu njegov drug Kern s 1280, v Brucku n. L. Huber z zelo veliko večino proti dosedanjemu liberalcu Fischerju in v Glognitzu krščanski socijalist Troll z 2100 glasovi. V Dun. Novem Mestu je zmagal pristaš nemške ljudsko stranke, Sauer.
Pariz, 28. oktobra. Poslanska zbornica je imela prvo slabo obiskano sejo. Predsednik Brisson je prebral Faureov dopis, v katerem omenja neke brzojavke carja Nikolaja. Konečno je predsednik v patrijotičnem govoru omenjal važnosti obiska ruskega carja na francoskih tleh.
Rim, 28. oktobra. Črnogorska knežja rodbina odpotuje 29. t. m. v Brindisi, nea-polski princ s soprogo pojdeta isti dan v Florenco, kralj in kraljica ter Marija Pia odpotujejo pa 30. t. m. v Monzo, kjer ostanejo nekaj dnij.
Carigrad, 28. oktobra. Vsi delavci v tukajšnem morskem arzenalu so ostavili delo, ker se jim že več tednov ni izplačal zaslužek.
Carigrad, 28. oktobra. Upravitelja armenskega patrijarhata so napadli včeraj štirje roparji. Zločin se jim ni posrečil, ker jih je še pravočasno zasledila policija.
*) Za včerajšnji list prepozno doSel.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje «OjC Štefanije.
Steklenica velja 20 kr	126 (60-35) 6
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Wien,
Meteorologično poročilo.
S Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	ja * a , 2 3 S >
■il	9. zvečer	T39 Ô	~ 102	si. j/,ab.	o» lačno	2-3
28	7. zjutraj 2. popol.	738-4 736 ö	89 16-0	si. svzh. sr. jug	dež oblačno	
malom.
Služba cerkvenika (mežnarja)
v Preski Medvodami, se oddà o novem letu.
717
Prodaja materijalaod knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Aeeetto,
654 62-35	zidarski mojster.
Briško vino, kostanj, češplje !
716 3—2
Vinski prekupci. krdmarji in drugi, ki žele kupovati pristno mlado briško vino, mošt (rebulo) ali en aros domač kostanj, lepe marone in olupljene žvepljane češplje, dobe vse to najboliše in prav po ceni na naslov: Vinarsko in sadjerejsko društvo za Brda s sedežem v Gorici.
Jednonadstropna hiša
z opeko krita, v dobrem stanu, v kateri so 4 sobe, kuhinja, jedilna žumnata in dve veliki obokani kleti; zraven druga
gospodarska poslopja, rodovitne njive, lioste
in pašniki
skupne mere okolu 40 oral, potem
s stopami in stanovanjem, poleg tega	718 3-1
žaga
v popolnoma dobrem stanu ob močni vodi, pol ure od kolodvora Dobre-polje poleg okrajne ceste. — Vse to je po primerni ceni na prodaj, ali skupaj ali na drobno.
Več je izvedeti pri županstvu občine Videm v Dobrepoljah. —
upci naj bi se oglasili v 14 dneh, ker pozneje se bo razprodajalo na drobno.
Velika 50 krajcarska loterija v Inomostu.I Predzadnji
----I teden !
est 15.11	iloMtefe
kron t gotovini
z 3»00/o odbitkom. Srečke a AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
Razglas.
720 1—1
Podpisana volilna komlalja je bila z ukazom c. kr. deželne vlade z dne 25. avgusta 1896 št. 13.136 po določbah § 8 zakona z dne 29. junija 1868 drž. zak. št. 85 in § 7 volit-venega reda trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani postavljena, da volitve priredi in zvrši. Ona je volilske imenike za trgovski in obrtni odsek in sieer 'po treh volilskih razredih toh odsekov sestavila.	,
Imeniki bodo od 29. oktobra do vštetega 11. novembra 1896 za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri e. kr. davčnih uradih javno razpoloženi.
Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem obroku za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani vložiti.
Na ugovore po obroku vložene se ne bode oziralo. Po obroku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike volilni komisiji vrnili in ta bode o ugovorih razsodila in razsodilo ugovornikom naznanila.
Na podstavi popravljenih volilskih imenikov bode volilna komisija izkaznice in glasovnice z razpisom volitve poslala obrtnim oblastvom I stopinje (okrajnim glavarstvom, oziroma mestnemu magistratu), katera bodo navedene tiskovine volileem proti vro-ilnemu izkazu in sicer v Ljubljani neposredno, v drugih krajih pa potom občinskih uradov vročila.
Volilci se tudi opozarjajo na to, da se smejo tudi popravki naslovov vložiti pri imenovanih uradih, ali neposredno pri podpisani volilni komisiji (pisarna trgovske in obrtniške zbornice z Ljubljani).
V Ljubljani, 26. oktobra 1896.
C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani.
Prečastitb duhovščino in slavno občinstvo najuliudneje obveščam, da aem zopet otvoril
krojaški obrt
v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3
kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal.
Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno
duhovniško civilno obleko, talarje itd.
zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga.
Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano.
580 19-10
J. N.
krojaški mojster.

Lekarna Trnkoczy, Dunaj, V.
O
>
a
692 4
Dr. pl. Trnkoczy-jeve
kapljice za želodec
krepčujoče, allz razkrajajoče, odvajajoče, slast pospešujoče.
Steklcnica 20 kr., G steklenic 1 gld., tri dvanajstoricc (36) steklenic 4 gld. 80 kr.,
prodaja in razpošilja po vsem svetu vsak dan z obratno pošto
lekarna Trnk6czy v Ljubljani,
Trnk6czy na Dunaju, Margarethen, Trnk6czy na Dunaju, Landstrasse, Trnk6ezy na Dunaju, Josefstadt, TrnkGczy v Gradcu na Štajerskem.
λ M
«
»
Lekarna Trnkoczy v Gradcu. |
i
A
Ï
!> u n a j s k a borza.
Dno 28. oktobra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni držami dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista ........ •
NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci .......
C. kr. cekini..........
101 gld. 05	kr.
101 , 05	a
122 „ -	v
101 ,. 15	
121 . 70	
99 . 15	
934 . -	»
368 , 25	•
119 . 75	
58 , 75	„
11 . 75	
9 „ 54	
44 , 45	n
5 „ 69	rs
Dn6 27. oktobra.
4 % državne srečke 1. 1864. 260 gld. . .	143 gld. —
6* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	155	„	-
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....190	.	50
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	—
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	.	50
Dunavske vravnavne srečke b% ...	129	,	75
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	75
Posojilo goriškega mesta.......112	.	—
4% kranjsko deželno posojilo.....99	.	26
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke* %	99	„	45
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	„	26
, južne železnice 3* .	170	.	75
„ , južne železnice 6% .	128	.	50
, dolenjskih železnic 4%	99	„	60
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	60
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	.	—
Salmove srečke. 40 gld................70	,	—
St. Gendis srečke, 40 gld.......71	„	25
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke.........22	„	75
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154	„	50
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3387	.	—
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	425	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	101	,	—
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	64	„	—
Montanska družba avstr. plan.....84	„	60
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	157	,	—
Papirnih rubljev 100 ................127	n	75
kr.
__Nakup in prodaja
, vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izzrebanj»
'	najmanjšega dobitku.
Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„KERC1I
WolizBilg it. 10 Dunaj, Ririihiltirstrasse 74 B.
Pojasnila <>JS vvseh gospodarekih in finančnih stvareh, j
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vradno*tn:ii j papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo viiocega ; obrestovanja pri popolni varnosti JJBT* naloženih glavnic, 'IfcJ