Gobar ograža gozdove Gobar se je znova pojavii. Ra-fcumajo, da zmašajo površine goz-dov in sadovnjakov, kl jih je na čel ta Škodljivec: v Srbijd 894.000 ha n-a Hrvatefce-m 198.000 ha v Bosmi ln Hercegov. 36.000 ha v Crni gori 22.000 ha v SlOTeniji 2.200 ha Za Makedonitjo nimamo podat-kov, vendar pa J« gobar v tej republiki v upadanju. Dozdaj so v vseh republtkah storill ufcreipe, da bi unlčill go-barja. Tu je na prvem mestu uničevanje gobarjevih gnezd po goadovih to sadovnjafcih, maza-aje ležiSč s petroledem ta dur-lo, zapraševanje načetih sadov-njakov ta gozdov s preparatd, laikoriJCajoČ v ta nairien tudj le-talstvo. Račtmajo, da W prišlo v Srbiji v poštev za zaipraševanje z le-talom okrog 70.000 ha povr-Sim, na Hrvatskem ofcrog 15.000 h«tetairov, ta sicep takih težje napademih površnin. kjeir ne bi mogl! s taJ uporabiti aparatov. Tudj v drugih republiikah bo tre-ba nekatere površine zaprašiti z letalom. Da. bi borbo proti gobarju bo-Jje organizirali, bo Eveza pre-vzela nase 50 % vseh stroškov organfeiranega uničevanja go-barja. ostalih 50 •/• pa repaiblik-e lan otaajl. Za ta namen so v zveanem skladu za pospaše-vand« km«tijetva določili za 130 mM-Jonov dio sredstev. Za vua&ievaaje gobarja nanie-ravaijo izvesti široko aikciflo, v kaiteri bodo sodedovala letaia ju-goslovanskega letalstva in Le-taJislkega zveze Jugoslavije. Pnu pravljajo že fadeiavo naprav za zameglitev na letelih. Ukienlll so tudi vse potorebno za izbolj-Sam()e organiaacije borbe protl gobarju. (V ta namen so osno-vall tudi zvezno komisiijo, ki bo vodila to akoijo v vsej državi.) Da ne bi nastaia sipat taka ško-da, kakor nam Jo Je povzročil gobar v obdobju od leta 1948 do 1951 in Id ]« dosegla desetine mlJijard, Je potrebna popoJona mobilfeacija ljudske oblasrti, za-dirug, množičnih organizacij, 2fla-sti mladi.ne v bojoi proti gobarju, Postaje za zaščlto rastlin, za.vodi ia toštitufci mo-rajo biti poleg okrajmih zadružnih zvez nosMcl organizacije ln nalog v boju prott gobarju. Zdi se nam, da bd bMo korist-no ustanoviti komisiije, ki bi bi-le ?estavljeti€ \i odgovornih in aperaitivnAh lijiudii in k.i bi v okv!-ru ogrožemih občin in okrajOT koordiiniiraie fevajanje uJcrepov ia akcij v borbl protii gobarju. Sladkorna pesa Lanski pr«ielek sla>dkorae pese je za 10% večjj kakor prldelek v leta 1954 (v leru 1955 smo pn-delaii 138.000 ragonoiv, v lctu 1954 pa 124.900 vagonov silad-korne pcse). Povprečna donos na fea je lani znaial 198 stotov, kar je najvišji povofnii domas pri sladikorai pesi. Tobak Glede ipridolovainja toibaka je bLla lanska lerina rekliko tcAiko dobro oibrodiil, smo pri