■ 'auuua piauaua v gotovim ^ ----------------------------------------------- Abb. postale 1 gruppo_______________^ena oU hr________________________________ TRST, nedelja 6. junija 1965 Leto XXI. - Št. 133 (6111) 'A. in ^: ^NiL , JMMi Mtt .. ^ jr'» ••<■) ■ s:*«*** *1 Pun - tf- ki - ’ nžk nk*f:S P • • i M * <1 ZUNANJA POLITIKA JOHNSONOVE VLADE Povratek k starim oblikam K o je pred nekaj manj kot pol leta predsednik Johnson prebral svojo «posla-r.ico narodu* in nekaj kasneje govoril ob prevzemu predsedniškega položaja, s čimer .le začrtal okvirni program svoje aktivnosti v letu 1965 in določil najsplošnejše smernice a-meriške politike v prihodnjih štirih letih, so številni komentatorji po svetu opazili v vseh Izjavah elemente neke nove usmeritve njegove vlade, posebno v zunanjih zadevah. Ameriška vojaška intervencija v Vietnamu in Dominikanski republiki je ne glede na uradne »obrazložitve* in nekakšne motive, ki so pripeljali do teh ukrepov, v celoti potrdila njihova ugibanja. Pokazala je, da ZDA vedno bolj odstopajo od načel o političnem reševanju problemov, s katerimi se morajo spoprijeti na mednarodnem področju, in uporabljajo vojaško rešitev. Pozitivna politika, ki je imela vse možnosti, da se v času Kennedyjevega vladanja spremeni v dolgotrajnejši proces s številnimi spodbudnimi posledicami glede splošnega položaja v mednarodnih odnosih in notranjega razvoja v samih ZDA, kar je precej dvignilo mednarodni ugled njenega oblikovalca in zagovornika tudi v sami Ameriki, je le še spomin na neko svetlo obdobje v sicer precej skrivenčeni zgodovini ameriške zunanje politike. Zamenjala jo je politika «velike gorjače«, ki temelji na pojmovanju, da morajo ZDA presuniti svet s svojo močjo in nepopustljivostjo. Odtod tudi naj novejša teorija, po kateri so ZDA v okviru svoje ((globalne politike« poklicane, da kljubujejo vsem spremembam v svetu, ki bi lahko ogrozile njihove «pravi-ce in položaj«, pridobljen v posameznih državah oziroma področjih, za katera so zainteresirane. V tej teoriji vidijo nekateri v svetu pojav nove «Johnsonove teorije«, ki utegne imeti daljnosežne posledice za smer ameriške ziunanje politike. Spravljanje vseh naprednih gibanj na zahodni polobli« in zunaj nje pod skupni imenovalec ((komunistične zarote in «komunistične nevarnosti«, naj ne le omogoči, temveč tudi opraviči morebitne intervnecije precej širših razmer, kakor na primer v Vietnamu in Dominikanski republiki, ter pridobi za to akcijo tudi podporo sil zunaj meja ZDA. «Očitno izvajamo — je te dni pisal Lippman v News Weeku — takšno zunanjo politiko, s katero bi se, če bi predsednikove besede jemali resneje in dobesedno, kaj lahko zapletli v neskončno verigo intervencij. Kajti Vietnam ni edino področje v vžhodni Aziji, kjer lahko nastanejo nevšečnosti, pa tudi Dominikanska republika ni edini tak kraj v Latinski Ameriki. Razen tega je tukaj tudi Afrika. Ce mislimo tako, kot smo govorili v zadnjem času o naši globalni odgovornosti, smo kaj lahko vsak trenutek zapleteni tudi v Afriki.« Nedavno tega, ob 20-letnici zmage nad fašizmom je šel predsednik Johnson pri razčlenjevanju svoje ((doktrine« še dlje in govoril o ((osvoboditvi« vzhodnoevropskih držav izpod komunizma. Tako zamišljena ((Johnsonova doktrina« spominja v številnih svojih vidikih na politična stališča Johna Fosterja Dul-lasa iz obdobja najhujše hladne vojne. Zaradi specifičnega in dokaj zapletenega družbenopolitičnega mehanizma ZDA je težko ugotoviti, koliko je ta ((doktrina« posledica notranjega taktiziranja in politike popuščanja reakcionarnim, agresivnim in militarističnim silam v Pentagonu in senatu ter koliko je rezultanta zavestne usmeritve in politične filozofije sedanje ameriške vlade in njenih šefov. Toda, ne glede na pobudo je skrajno škodljivo, če ta zamisel temelji na napačnem prepričanju, da sedanji položaj v mednarodnem delavskem gibanju, posebno pa položaj v odnosih med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko, slabi položaj socializma in proti-imperialističnega gibanja na svetu, kar naj bi omogočilo afirmacijo politike sile in nasilne spremenit ve razmerja sil v svetovnih merilih. Ni treba posebej poudarjati, da je lahko ta in takšna politika eden največjih virov nevarnosti za napredni in miroljubni razvoj sveta ter njegov obstoj. Zato je tudi razumljivo, če doživlja odpor, zaskrbljenost in nezadovoljstvo celotne napredne in miroljubne javnosti na svetu. Naletela je na obsodbo celo v ZDA, med tamkajšnjimi liberalnimi krogi, mladino in številnimi intelektualci, ljudmi, ki so pripravljeni in sposobni spoznati vse negativnosti in nevarnosti ponovne vrnitve k politiki hladne vojne. Po drugi strani pa se pred ameriško javnostjo postavlja budi vprašanje, ali bo zaostritev na zunanjem področju, vojaško angažiranje ZDA na raznih poldnevnikih pod geslom «obrambe svobode«, ((boja proti subverziji« itd., Zavrlo, otežkočilo ali celo onemogočilo tisti pozitivni proces v notranjih odnosih, ki se je začel že v Kennedyjevem času in je pod Johnsonom pripeljal do sprejema zakona o enakih pravicah črncev in belcev, do široko zasnovane akcije za odpravo revščine; ki je dal ugodnejše ozračje za umetniško in znanstveno ustvarjanje itd. Kajti leta makartizma, dušenja vsakršnih svobodnejših nazorov v državi, leta, ki so povzročila toliko škode ugledu ZDA, se ujemajo z obdobjem najhujše hladne vojne in intenzivnega ((angažiranja« ZDA v zunanjem svetu. Ponovno angažiranje materialnih ter intelektualnih kapacitet naroda za ((zunanje akcije« takšne vrste bi kaj lahko pripeljalo do ponovitve omenjenega položaja, do neke nove variante, ki bi bila toliko hujša, kolikor bi bilo to angažiranje intenzivnejše in obsežnejše. ZDA so kot velika politična in materialna sila neločljivo povezane s splošnim dogajanjem v sodobnem svetu. Vsako nerazumevanje zakonitosti aktualnih družbenih procesov s strani ZDA, kljubovanje tem 'V *• -***&Hhr Ob dvajsetletnici zmage nad f ašizmdm sta bili prejšnji teden v Trstu v Kulturnem domu še dve prireditvi. V torek je bila akademij a, ki jo je priredila SKGZ in na kateri so nastopili tudi združeni mladinski pevski zbori (zgoraj) s-harmonikast pod vodstvom j>rofj Svetka-Grgiča. V četrtek pa je ((Gledališče mladih 65» nastopilo z branjem pisem na (Nadaljevanje na 2. strani) .sitirt obsojenih (spodaj) in s poljsko dramo ((Korez a k in otroci« ....................................mm........mm...,...,,,,..,.„„„„„„.um«,, ... ......„„„.h,,,,,....,,,,,,,,,..,,,,,,,,.,,,. MCDIVITT [N WHITE_ŠE DALJE^ KROŽITA OKOLJZEMLJE Vesoljska ladja «Gemini IV» bo jutri pristala na Atlantiku blizu Bermudskih otokov Do sedaj poteka vse v popolnem redu - «New York Times» obžaluje ponavljanje poskusov «zaradi tekmovanja pri osvajanju vesolja» CAPE KENNEDY, 5. — Vesoljska kabina «Getninl IV« red-no leti okoli Zemlje. Do današnjih večernih ur je preletela polovico določene ji poti: napravila je 31 krogov in preletela milijon 370 tisoč kilometrov. V kabini je vse v redu. Astronavta se izvrstno počutita in vsi aparati redno delujejo. V zadnjih dveh urah se je tir kabine nekoliko skrčil, toda manj kakor so predvidevali. Apogej se je zmanjšal od 277 kilometrov na 254, peri-gej pa od 162 na 158. Zdi se, da so ostanki atmosfere na tiru, po katerem leti kabina, manjši, kakor so prvotno preračunali. Teoretično bi torej kabina mogla ostati na tiru približno pet dni od danes zjutraj, ne da bi bilo potrebno kako posebno manevriranje. Tudi rezerve kisika in goriva so zadostne. Toda program ostane nespremenjen, razen če ne bo treba predčasno prekiniti polete. Jutri zjutraj bo McDivitt med 43. in 47. krogom sprožil majhne pomožne rakete in s tem povzročil prvo približanje kabine Zemlji in isto bo storil pojutrišnjem, preden bo začel manevriranje za povratek v atmosfero. Ta končni manever, ki bo pomenil najbolj kritičen del vsega poleta, se bo začel ob 17.44 po srednjeevropskem času in se bo zaključil dvajset minut pozneje, ko bo kabina pristala na Atlantskem o-ceanu, predvidoma v bližini Bermudskih otokov. Kozmonavta sedaj bolje spita kakor v začetku poleta. Zdravniki so jima svetovali, naj pijeta več vode, kakor je želita. S tem hočejo preprečiti shujšanje, predvsem pa ošibitev, ki jo je čutil Goordon Cooper, ko se je vrnil na Zemljo po poletu, ki je trajal poldrugi dan. Danes se zdi, da so ugotovili, da je satelit, ki ga je McDivitt videl včeraj popoldne, verjetno ameriški «Pegasus II«, ki bi moral po prvotnih računih leteti kakih tisoč kilometrov daleč od kabine «Gemini». Toda očitno je razdalja med obema satelitoma mnogo manjša. Tehniki poudarjajo, da je skoraj nemogoče trčenje med dvema satelitoma, če ne letita po istem tiru. Tudi če letita po istem tiru, je trčenje malo verjetno. Kakor je znano, leti sedaj okoli Zemlje približno šeststo raznih predmetov. To so sovjetski in ameriški sateliti, nosilne rakete, drobci, majhne bakrene igle, katerih so jih izstrelili na tisoče med nekaterimi ameriškimi poskusi, more bitni ostanki tajnih satelitov, ki so jih izstrelili v ZDA in SZ. NASA je danes Javila, da je druga stopnja nosilne rakete c Titan« padla v atmosfero in se razkrojila nad Atlantikom. Agencija Srednji vzhod v Kairu piše, da je ameriška vlada uradno obvestila kairsko zunanje ministrstvo o možnosti, da bi vGemini IV« pristala na o-zemlju ZAR ali pa na področju blizu egiptovskih meja. S tem v zvezi so funkcionarji NASA izjavili, da je povsem normalno, da ZDA, ko izstrelijo satelite, obvestijo številne države, nad katerimi sateliti letijo, in jih prosijo, naj nudijo pomoč v zelo neverjetnem primeru, da bi kozmonavti pristali na njihovem o-zemlju. Zato je samo zelo majhna verjetnost, da bi kabina «Ge-mini IV« v ponedeljek pristala v ZAR, ko bo 62-krat obletela Zemljo. Ob 2.36 danes sta kozmonavta postavila nov ameriški rekord letenja po vesolju, ko sta tam preživela 34 ur in 20 minut in nadaljevala polet. Toliko časa je namreč maja 1963 ostal v vesolju ameriški kozmonavt Oordon Cooper z vesoljsko kabino «Faith 7». Toda svetovni rekord bo še vedno imel sovjetski kozmona Bikovski, ki je junija 1963 let po vesolju 119 ur in 6 minut ladjo «Vostok 5». Ob 21,59 je vesoljska ladja z čela svoj 35. krog okoli Zemlj V kabini je vse v redu. Na zorstveni center je sporočil, ( v primeru, da bi iz katerega k li vzroka morala ladja prista na kopnem namesto na morj bosta pilota lahko odskočila pomočjo svojih padal v trene ku, ko bo posebno padalo zman šalo brzino padanja kabine. Pri tako sta pilota opremljena vsem potrebnim za primer, da 1 morala pristati v džungli ali puščavi. «New York Times« piše, da . slej ko prej stopil iz vesoljsli ladje najprej sovjetski ofic: Leonov, in izraža obžalovanj nad tem, da se poskusi pona' ljajo ((zaradi tekmovanja pri « svajanju vesolja«. Clankar upi da bo prišlo do skupnih prizadi vanj in sodelovanja vseh drža — do ((sodelovanja, ki bo k( ristilo vsemu človeštvu«. Vsi imajo pravico «Vsi imajo pravico, da prosto izražajo svojo misel z besedo, pisanjem in vsakim razširjevainim sredstvom«. Teh petnajst besed 21. člena zdaj veljavne italijanske ustave je tako nedvoumno jasnih, da jim ne more nihče kaj odkmiti ali kaj dodati. Njih pomen je tako kristalno čist, da ga ne more nihče potvoriti, krivo tolmačiti ali mu kaj podtakniti. Vsaka beseda tega člena velja v polnem obsegu za vsakogar, ki živi v Italiji, prav tako za Italijane kakor za Francoze, Nemce, Slovence in druge pripadnike manjšinskih jezikov, brez razlike spola, plemena, jezika, vere, političnih nazorov, osebnih in družbenih razmer (3. člen ustave). O vsem tem ni v Italiji nobenih telo biti. Razdor med Italijani, ki so bili za spomenik z dvojezičnim napisom ali proti njemu, se je poglabljal. PristaSi odbora partizanov Italije so obsojali prepoved, vlagali pritožbe in zahtevali naglo rešitev. Predstavnik oblasti jim je pojasnil, da je pritožbe poslal v Rim in bo treba potrpeti. Vladni in protislovenski tisk je dokazoval, da v Miljah ni Slovencev in je zato dvojezičen spomenik docela neumesten in nepotreben. Satirična priloga tržaškega italijanskega dnevnika se je v članku sMilje e non piu Milje» neokusno rogala imenu Milje in slovenskemu napisu. Napredna italijanska javnost in napredne italijanske stranke so se odločno zavzele za neokrnjen italijanski in slovenski napis, sklicujoč se na 25.582 ali 8.6 odst.! Od 5. oktobra leta 1961, ko je bilo na Tržaškem ozemlju štetje — za razliko od goriške in videmske pokrajine — tudi po ta ko imenovanem .občevalnem jeziku«, so minila tri leta in dobrih sedem mesecev. Toda šele predvčerajšnjim je neki tržaški dnevnik — potem ko smo se vsa ta leta zaman zanimali, kdaj bodo podatki štetja objavljeni — sporočil, da je »v teh dneh« Centralni statistični zavod rezultate končno le objavil. Po skoraj štirih letih smo torej zvedeli, da je samo za 25.582 ali 8,6 odst. vseh oseb Tržaškega ozemlja «občevalni jezik« slovenščina. Toda iržaški Slovenci že več kot petdeset let poznamo preštevanje — tako dolgo sicer v zadnjih 200 letih še nobeno ni trajalo — in smo že v naprej povedali, da njegovih .rezultatov« ne moremo priznati. V tem smislu je že pred tem štetjem enajst političnih in kulturnih organiiacij. katerim Slovenci v Trstu pripadamo, podpisalo zadevno izjavo, da .izidu podpisa ne bodo priznale nobene veljave*. Po popisu pa so iste organizacije objavile še naslednjo izjavo in jo poslale predsedniku republike, predsedniku vlade, ministroma za notranje zadeve in pravosodje, gen. vladnemu komisarju v Trstu, Statističnemu uradu OZN, Italijansko - jugoslovanski mešani komisiji. Centralnemu u-radu za statistiko v Rimu in Uradu za statistiko, štetje in študij v Trstu: Podpisane politične in kulturne organizacije, predstavnice slovenske narodne skupnosti na Tržaškem ozemlju, v zvezi s popisom prebivalstva, industrije in trgo- sporov in dvomov. Za prosto izražanje misli se človek lahko poslužuje katerih koli sredstev: govorjene ali pisane besede, vsakovrstnih napisov na deski, kovinski alt kamniti plošči, izdolbenih, vdolbenih ali prosto stoječih črk itd. Največja svoboda, ki velja prav tako za ustanove kakor za zasebnike, za urade kakor za trgovine, za spomenike kakor za grobove. Tega člena in te svobode se je poslužila skupina partizanov Italije. ki je dala postaviti spomenik padlim borcem za svobodo z italijanskim in slovenskim napisom v Miljah. Tudi tega člena in te svobode se tiče 28. člen ustave z besedami: sDržavni in javni uradniki in nameščenci so po kazenskih, civilnih in upravnih zakonih neposredno odgovorni za dejanja ki kršijo pravice. V takih primerih se civilna odgovornost raztegne na državo in civilne usta nove«. Tisti, ki so prepovedali odkritje spomenika v Miljah, se zdi, da niso imeli 21. in 28. člena ustave prav nič pred očmi, saj so ravnali, kakor da imajo izrečna navodila, naj kršijo ustavo. Kdo jim jih je dal? To je za vso javnost ne le zanimivo, temveč velevažno vprašanje. Javnost mora vedeti kdo so resnični, neposredno odgovorni krivci pri takem kršenju ustave. V luči 21. in 28. člena stave se kažejo dogodki, ki se nad mesec dni pletejo okoli zagrnjenega spomenika padlim v Miljah, kot najčistejša samovoljnost skrajno protislovenskih teženj, ki so se iz pod talnosti zrinile v javnost. Sprva se je zdelo, kakor da se je spor vnel med Italijani različnih nazorov med nekakšnimi skoraj uradnimi prepovedovalci dvojezičnih napi sov in med odborom partizanov Italije, ki so postavili spomenik in ga hoteli slovesno odkriti. Prva prepoved je omenjala spomenik, ki se ne sme odkriti, če ima kakšne napise, dokler ne da dovoljenja pristojna ustanova. Pristojno naj bi bilo glavno nadzor-ništvo za spomenike ali morda odposlanstvo za domovinsko zgodovino. O teh ni prej nihče vedel, da bi bili pristojni mi taka dovoljenja. Partizanska proslava se je vršila 25. aprila ob dvajsetletnici zmage nad fašizmom in nacizmom pred zagrnjenim spomenikom, n '•'jetija za odkritje spomenika ni ho- vine z dne 15.-16. oktobra 1961 ugotavljajo, da pristojna obla-stva: 1. niso preskrbela slovenskih prevodov obrazcev ne za popis industrije in trgovine niti za popis oseb, živečih v skupnostih; 2. niso pravočasno preskrbela o-brazcev v slovenskem jeziku za popis prebivalstva; 3. niso preskrbela zadostnega števila slovenskih razglasov, navodil v slovenskem jeziku pa sploh ni bilo; 4. niso dala uradnih pojasnil, da se smejo obrazci izpolnjevati tudi v slovenščini, in tako naj se izpolni 11. stolpec obrazca. Končno poudarjajo, da je bil: a) odlok predsednika republike št. 1011 z dne 8. septembra 1961 raztegnjen na Tržaško ozemlje šele z odlokom vladnega generalnega komisarja št. 30 dne 21. oktobra 1961, to je 7 dni po popisu: b) da je obrazec ISTAT/ CP/l-ter nezakonit, ker ni predviden v zakonu, raztegnjenem na naše področje. Tudi 11. stolpec, ki govori o občevalnem jeziku v družini, ni predviden v predsednikovem odloku in ne v odloku vladnega generalnega komisarja. Spričo vseh teh dejstev podpisane organizacije izjavljajo, da sta bila popis prebivalstva in ugotavljanje narodnosti nezakonita in nepravilno izvedena. Zato ponovno odločno odklanjajo vsako sklicevanje na tako pridobljene izide popisa in morebitno izkoriščanje v škodo slovenskega prebivalstva Tržaškega ozemlja. — Trst, 13. novembra 1961». Sledijo podpisi zastopnikov KPI, SZD, NSZ, SKS, SKSZ, SKGZ, SNS, PSI, SHLP. Slovenske prosvete in Slovenske prosvetne matice. ustavo, ter se še vedno zavzemajo zanj. Slovenski javnosti ni bilo treba pojasnjevati, za kaj gre. Preočitno je bilo, da je vse zagrinjanje spomenika usmerjeno v novo kršenje njenih jezikovnih pravic in proti ustavi. Po svojih organizacijah in svojem tisku je krepko dalo duška svojemu ogorčenju nad zapostavljanjem in novimi žalitvami. Spomenik je postavljen v počastitev spomina tristo padlih borcev za svobodo obeh domačih narodnosti, italijanske in slovenske. Med padlimi je bilo sta osemdeset Slovencev in stodvaj-set Italijanov, ki so dali svoja življenja za boljšo bodočnost svojih rojakov, številke same so nad v se zgovorne. Kdor bi slovenskim žrtvam niti zdaj ne priznal pravice do slovenskih napisov na grobovih in spomenikih, bi pokazal, da ni nikoli razumel in tudi danes še ne razume pomena osvobodilne borbe raznih evropskih narodov, da hoče slovenske padle borce še po smrti raznarodovati in brez konca onečaščati njihov spomin v duhu davno propadle črne vladavine. To bi bila za Slovence v Italiji najklavrnejša dvajsetletnica. Po krivem je neki protislovenski S govornik označil nekje Slovence v ; Italiji kot začasne goste. Ti sgost-je« živijo po večini več ko tisoč let na svoji domači grudi. Neka- | teri nestrpni prepovedovalci slovenskih napisov pa so prišli v deželo pred nekaj leti, drugi pa še zmeraj prihajajo... V širšem pomenu vemo. da so vsi prebivalci našega planeta le začasni gostje na • njem: šestdeset, osemdeset, redko sto let — in gostovanje se "i zaključi pri vseh enako. Pravična narava ne pozna izjem. Skušajmo si začasno gostovanje medsebojno lajšati, namesto da bi si ga grenili. Nerodno in mučno je tudi to, da prihaja gonja zoper slovenski napis na spomeniku v Miljah v jubilejnem letu zmage nad fašizmom, v svečanih dneh proslave o-svoboditve. da po nepotrebnem žali in vznemirja domače prebivalstvo v dobi, ko si obe sosedni državi, Italija in Jugoslavija, uspešno prizadevata, da bi se v obeh bolj in bolj širila in utrjevala načela mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja tudi na manjšinskem področju. AJNDREJ BUDAL PrtnioršTcT "fnevnlk V prejšnjem tednu V Beogradu se je v petek za-čela konferenca «Vzhod-Za-hod», ki bo trajala do 7. t.m. Na konferenci sodeluje okrog sto javnih, političnih in kulturnih delavoev iz 20 evropskih držav in Kanade. To je že deseto zasedanje te vrste. Njegov namen je, da se udeleženci pri zaprtih vratih pomenijo o aktualnih vprašanjih in predlagajo način za njih reševanje. Na letošnjem zasedanju potekata vzporedno dve konferenci. Prva je politična, na kateri razpravljajo o atomski o-borožitvi in o nevarnosti, ki jo pomeni za evropsko varnost, ter o krizi v OZN. Druga pa je gospodarska. Na njej analizirajo ovire, ki preprečujejo uspešno gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Razprava Vzhod-Zahod za o-kroglo mizo ne obvezuje vlad in tudi ne vodstev političnih strank ali struj, katerim pripadajo udeleženci. Vendar pa je konferenca velike važnosti, ker prispeva k ustvarjanju o-zračja za zbližanje in medsebojno razumevanje ter k odstranjevanju predsodkov, s tem da se vsestransko in svobodno izmenjajo misli. Izmenjava misli ne obvezuje vlad in ne upošteva trenutnih diplomatskih potez, in prav to je do sedaj vedno prispevalo k realnemu gledanju na posamezne probleme. To vsekakor pomeni tudi nov prispevek k iskanju rešitve in koristen nasvet vladam in mednarodnim organizacijam. Med take pobude spadajo vse dosedanje resolucije, ki so jih sprejeli na prejšnjih zasedanjih in ki se tičejo splošne in popolne razorožitve, breza-tomskega področja v Evropi, vloge OZN, miroljubnega sožitja, sistema evropske varnosti, gospodarske pomoči nerazvitim deželam in drugih. Sedanje zasedanje sovpada prav s časom, ko je v splošnih mednarodnih odnosih nastala nova kriza in ko je vsak poskus za medsebojne stike zaradi tega zelo dragocen. Poleg tega zaseda konferenca v prestolnici ene od nevezanih držav, ki je mnogo prispevala k politiki miroljubnega sožitja in mednarodnega sporazumevanja. Izhodiščna točka za razgovore je Evropa s svojimi problemi. Le škoda je, da spričo sedanjega mednarodnega položaja ne bodo pri debati, sodelovale tudi ZDA. Vendar pa to nikakor ne omejuje debate, saj so danes svetovna dogajanja na katerem koli delu sveta medsebojno povezana in o-borožen spopad na katerem koli delu sveta ogroža mir na vsem svetu. V pozdravnem govoru je bivši državni tajnik za zainanje zadeve Koča Popovič poudaril, da nasnrotja med raznimi i-deologijami nimajo bistvene vloge v sedanjem zaostrovanju mednarodnih odnosov, kajti i-ste ideologije so si bile navzkriž tudi pred nekaj leti, pa je vendarle popuščala mednarodna napetost. Dodal je, da po njegovem mnenju v sedanjem svetu- ni nujno, da iz razlik v ideologijah kakor iz razlik v družbeno-političnih sistemih raznih držav nenehno raste zaostritev mednarodnega položaja in splošna vojna. Zaostritev dejansko povzročajo in ustvarjajo dejanja, ki —- ne glede kateri ideološki nagibi jih porajajo *— v praksi zanikujejo temeljna načela sožitja. Poudaril je tudi, da danes miru ni moč utrjevati na podlagi »ravnotežja terorja in strshu«. Noben pameten človek ne more tega ravnotežja priznati kot trajno podlago mednarodnih odnosov. Razoro-žitveni problem je kljub raznim tehničnim vidikom predvsem političen problem. Če vsi pokažejo politično voljo in pripravljenost, bo le moč najti formule, ki bodo izražale skupne interese in voljo. Se posebne važnosti pa je problem jedrskega orožja. Vedno teže bo preprečevati širjenje tega orožja, če se ne začne vsaj atomsko razoroževanje sedanjih jedrskih velesil. Preprečiti je treba tudi, da bi Zahodna Nemčija v kakršni koli obliki prišla do jedrskega orožja ali do pravice, da soodloča o njegovi uporabi. Tudi sedanja kriza v OZN je nastala na enaki podlagi kakor zaostritev mednarodnih odnosov in je izraz te zaostritve. Toda kljub vsem slabostim je OZN vendarle nenadomestljiv mednarodni instrument za reševanje političnih, gospodarskih in socialnih problemov današnjega sveta ter za krepitev miru. Zato je nujno, da ta organizacija čimprej obnovi svojo normalno dejavnost. Vprašanja, ki so na dnevnem redu sedanje konference, so v marsičem nedeljiva od ohranitve miru in od naporov, da se preDreči nevarnost novih spopadov. Če bo na tem zasedanju prevladalo splošno prepričanje, da je potreben odločen odpor proti vsem stremljenjem, ki ogrožajo mir ter svoboden neoviran razvoj dežel in narodov, tedaj bo dalo nov prispevek splošnim prizadevanjem miroljubnih sil, da nevtralizirajo tiste sile, ki imajo korist prav v zaostrovanju mednarodnih odnosov. 2 — junija 1965 VLADNA VEČINA SE JE ZNOVA SKRPALA Začela se bodo pogajanja za kompromis v zvezi z zakonom o kinematografiji Glede šolstva pa je vladna večina sprejela resolucijo La Malte - Izjava CGIL o poročilu Carlija RIM, 5. — Po burnih razpravah je prišlo do zatišja, tako da so glede zakona o filmih celotni spor preložili na 15. junij in da so nekako skrpali vladno večino glede šolskih vprašanj na osnovi resolucije, ki jo i a 1 1 —- . 1 :1 1 •________1 je predložil republikanski predstavnik La Malfa. Resolucije štiri stranke sicer niso predložile enotno, vendar so vse glasovale zanjo in so tudi soglasno odbile tako komunistično kot liberalno resolucijo. Glede zakona o filmih kaže, da je bil odločilen razgovor med namestnikom tajnika KD poslancem Plccolljem in odgovornim za film v vodstvu PSI Paolicchijem, ki sta se sestala v poslanski zbornici. Paolicchi je po razgovoru dejal novinarjem. da se bodo sestali prihodnji teden in da to pomeni, «da bo prišlo do pogajanj«. V bistvu gre za kompromisni predlog, da vlada izdela formalno nov tekst uvodnega odstavka petega člena zakona o kinematografiji ln da v senatu zavrnejo — z glasovi vladne večine — demokristjan-ski popravek In da končno poslanska zbornica odobri novi vladni tekst. Skratka gre za napore, da bo volk sit ln koza cela, pri čemer igra določeno vlogo tudi dejstvo, da bodo prihodnjo nedeljo v raznih pokrajinah — med njimi na Sardiniji — upravne volitve, ki naj pokažejo usmerjenost volivcev. V poslanski zbornici se je nadaljevala diskusija o predloženih resolucijah glede šolstva. Kot smo že omenili, se Je razprava vrtela o komunistični in liberalni resoluciji, na kateri je v imenu vlade odgovoril minister za javno vzgojo Gui. Popoldne pa je La Malfa predložil že znano resolucijo, ki je bila sestavljena v sodelovanju med štirimi strankami, katere pa niso dokončno izdelali in odobrili. Vendar pa je poslanska zbornica z vladno večino zavrnila tako liberalno kot komunistično resolucijo ln je odobrila resolucijo La Malte. Poslanska zbornica se bo sestala 14. junija. ko bodo na dnevnem redu odgovori na interpelacije. Minister Tremellonl je sprejel predsednika združenja za promet Trombetto in predsednika združenja špediterjev Sicco, ki sta obrazložila resne težave zaradi stavke carinskih uslužbencev. Predstavnika neposredno zainteresiranih operaterjev sta dejala, da gre v resnici 2a »bojkot prometa)), ko se skuša na osnovi zastarelih predpisov ovirati promet. Pri tem gre za neupravičene interese zelo ozkega kroga oseb, ki nikakor niso v sorazmerju s škodo za vso državo. Izvršni odbor «Confcommerclo» pa je zahteval, naj se uvedejo «izrednt ukrepi, ki naj normalizirajo položaj«. Liberalni poslanec Baši in i je v interpelaciji zahteval, naj državne železnice odpišejo uporabnikom ležarino, do katere ni prišlo po njih krivdi, temveč zaradi stavke carinskih uslužbencev. CGIL je objavila noto, v kateri pravi, da poročilo guvernerja Italijanske banke Carlija tudi to pot ne upošteva strukturalnih pojavov, ki so podlaga težav v ita- lijanskem gospodarstvu, in predlaga »nesprejemljive ukrepe gospodarske politike, ki stremijo predvsem k tako imenovanemu ravnotežju med stroški in dohodki podjetij, k valutnemu ravnotežju računov s tujino, k podreditvi javnih izdatkov in mezdne dinamike posebnim potrebam velikih industrijskih koncentracij«. latern poudarja izjava, da je poročilo toliko bolj nesprejemljivo, ker v celoti ločuje vprašanje ravnotežja plačilne bilance od razvoja proizvodnega procesa ir. od dejanskih potreb spremembe in razmaha tega procesa. Nota poudarja dalje, da poročilo izrecno priznava, da je negativni vzrok dotoka investicij v »vplivu finančne moči velikih podjetij na odločitve o investicijah«. Toda namesto da bi predlagalo politiko reforme, ki bi stremele k dejanskemu nadzorstvu teh centrov odločanja, sprejema sedanjo strukturo kot nespremenljivo dejstvo in togo vinkulacijo same kreditne in splošne politike načrtovanja. Na podlagi tega je kaj lahko priti do zaključka, da v celoti pripisuje zvišanju mezd poslabšanje ko-njunkturnega položaja in pripisuje celo mezdni dinamiki «resno izgubo dohodkov« italijanskega gospodarstva. Zatem pravi nota, da CGIL vidi v poročilu dr. Carlija potrditev diagnoze tako imenovane konjunkture, ki jo je izrekla v preteklih letih, t. j. točno podreditev kreditne politike potrebam reorganizacije velikih podjetij. Nota dodaja, da stremi poročilo k zaviranju dveh najbolj spornih in najbolj dinamičnih elementov sistema, t. j. mezdnega razvoja in javne intervencije, in da se v poročilu «politika kreditov cinično prikazuje v svoji pravi naravi«, t. j. kot orodje zaviranja nominalnih mezd z namenom, da se s stalnim razmahom dobička vzpostavi tista vrsta kopičenja, ki je v preteklosti tako negativno vplivala na gospodarstvo. Pa še bolj, napad na premično lestvico in zahteva, naj bi se periodični poviški spremenili v prisilno štednjo, dokazujeta, da predlaga guverner dejansko znižanje realnih mezd. Na ta način nakazuje poročilo tako perspektivo, ki nujno vodi v ohranitev in povečanje brezposelnosti. Taki perspektivi se CGIL odločno upira. Odgovor Fanfanija o vizumih za Jugoslavijo Pred časom je socialnodemokratski poslanec Zucalli naslovil ~~ zunanje ministrstvo posebno — v gate.rj je zahte- val pojasnila v zvezi z nameravano odpravo vizumov na potnih listih v mednarodnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, ter v zvezi s klasifikacijo nekaterih obmejnih prehodov med obema republikama. Te dni je minister za zunanje zadeve Fanfani poslancu odgovoril, da je vprašanje odprave vizumov še odprto, ker ga na obeh straneh šele proučujejo, vendar -- je dodal — je Italija v principu za odpravo te formalnosti. Minister je dodal, da je Jugoslavija doslej sicer že odpravila vizum za vstop na njeno o-zemlje, vendar le za državljane takih držav, ki ne mejijo neposredno na Jugoslavijo. Kljub temu, je zaključil minister Fanfa-nL P« je želeti, da bo ta formalnost med obema sosednima republikama v najkrajšem času odpravljena. Kar zadeva vorašanje obmejnih prehodov pri Šv. Bar-tolomeju (Milje), na Repentabru, v Učeji (Tarčent), ki so zdaj odprti le za osebni promet s prepustnicami, pa je minister Fanfani poudaril, da tudi o tem razpravljajo na pristojnih mestih: tako se s tem vprašanjem ukvarja tudi mešana italijansko-jugo-slovanska komisija za obmejni promet; Fanfani je na koncu izjavil, da je Italija za to, da se omenjeni prehodi usposobijo tudi za mednarodni promet s potnimi listi, tako da je pričakovati, da bo tudi to vprašanje v doglednem času ugodno rešeno. Nehrujeva sestra v baraki NOVI DELHI, 5. — Sestra pokojnega Nehruja, ki so jo volivci Alahabada izvolili za poslanko, je sporočila, da je sklenila živeti v «koči» ves čas, ko bo parlament zaprt. Za to se je odločila, ker mora ostati prt svojih volivcih, da bo bolje razumela njihove probleme. Gospa Lakšmi Pandit si je dala postaviti kočo v vasi Asaipur, dvajset kilometrov od Alahabada. V koči je seveda tudi telefon z nekaterimi modernimi pritiklinami. Konferenca komunistov zahoda DUNAJ, 5. — V jutrišnji številki objavlja glasilo avstrijske komunistične stranke »Volkstimme« vest o konferenci zahodno evropskih komunističnih strank, ki je bila od 1. do 3. junija v Bruslju. Na konfe-rneci so izmenjali izkušnje in stališča o sedanjih političnih vprašanjih. V uradnem sporočilu pozivajo na solidarnost z borci v Vietnamu, ljudstvom Dominikanske republike in pošiljajo pozdrav ljudstvu Cipra. Slovenski župani na sprejem predsednika Saragata Sinoči so odpotovali iz Trsta župani slovenskih občin na sprejem, ki ga bo danes priredil predsednik italijanske republike Saragat ob obletnici ustanovitve republike. Na postaji v Trstu smo videli župane repentaborske občine Mihaela Guština, zgomiške občine Jožeta Guština in nabre-žiniske občine Draga Legišo. Zupan dolinske občine bo odpotoval v Rim v nedeljo zjutraj. Kot smo obveščeni, bosta prav gotovo bila prisotna na sprejemu v Rim-u tudi župana doberdobske občine Andrej Jarc in sovodenjske občine Jožef Ceščut, medtem ko ni prisotnost župana štandreške občine Hermenegilda Podveršiča zaradi zdravstvenega stanja povsem gotova. Zaključek debate CK KP Italije RIM, 5. — Zvečer se je zaključilo zasedanje CK KPI, na katerem so na predlog tajnika stranke Longa sprejeli z večino glasov zaključno resolucijo, ki jo bodo objavili kot dokumentarni material za pripravo enajstega vsedržavnega kongresa. V zaključkih je rečeno, da CK KPI soglaša s splošnimi smernicami in z delovnimi nalogami, ki izhajajo iz poročila Bufaliinija o vprašanjih enotnosti delavskega in socialističnega gibanja v Italiji. Resolucijo je izdelala posebna komisija na osnovi prejšnjega poročila tajnika Longa in na osnovi debate v CK KPI. Resolucija obvezuje celotno partijo in z njo povezane organizacije, da pospešijo razgovor z delavskimi strankami ter enotne pobude med delavci. iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiaifiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiltiiiiitiiiiiM,ri,itiiiij||l,iiii,i,i,ii,iiii,i,iiiitiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiia«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiii«iiiiaiii V Se 15.000 ameriških vojakov za vojno v Južnem Vietnamu S tem se bo število ameriških vojakov v tej državi zvišalo na 60.000 SAJGON, 5. — Danes so javili, da bo v kratkem prispelo v Južni Vietnam drugih petnajst tisoč ame. riških vojakov, ki bodo imeli posebna voTila primerna za operacije na močvirnatih področjih in na rižnih poljih. S tem se bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu dvignilo na 60.000. Danes so arperiška letala izvršila šest bombnih napadov na Severni Vietnam. Sestreljena so bila tri ameriška letala. S konference v Beogradu Gospodarski odnosi med Vzhodom in Zahodom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V okviru konference za okroglo mizo Vzhod-Zahod se je začela danes v Beogradu konferenca gospodarskih izvedencev in predstavnikov gospodarskih krogov interpelacijo, v kateri je . Minuli iiiiiiiiiiiiiiii um iiiiiiiiiii nun mn TITO OBISKAL PLZEN Predsednik SFRJ in ČSSR sla na zborovanju poudarila načela miroljubnega sožitja PRAGA, 5. — Predsednik SFRJ maršal Tito je prispel danes zjutraj iz Bratislave v center češkoslovaške težke industrije Plzen, kjer je bil pred prvo svetovno vojno dva tedna zaposlen kot kovinarski delavec. Zaradi slabega vremena in predsednik odpotoval z letalom naravnost iz Bratislave v Plzen, temveč samo do Prage, od koder je v spremstvu predsednika ČSSR Novotnyja in njegove soproge prispel z avtomobilom v Plzen, kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušen in topel sprejem. Na velikem zborovanju delavcev težke industrije «Zavodi Vladimir, Ilič-Lenin«, ki zaposlujejo okrog 45.000 delavcev, sta govorila No-votny in Tito in sta se, poleg prikazovanja uspehov obeh držav na raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja, dotaknila tudi mednarodnega položaja. No-votny in Tito sta poudarila, da narodi obeh držav želijo živeti v miru in da zunanja politika obeh držav temelji na načelih miroljubnega, sožitja med državami z različnimi družbenopolitičnimi sistemi »Samo po sebi se razume,« je v zvezi s tem poudaril Novotny, «da si načel miroljubnega sožitja ne zamišljamo kot toleriranje politike reakcionarnih sil in kontrarevolucije. Mi vidimo v politiki miroljubnega sožitja predvsem pot za preprečevanje vojne, pot k svobodi vseh narodov ter demokratičnemu in naprednemu razvoju človeštva.« Novotny je obsodil oboroženo intervencijo ZDA v Vietnamu, obljubil vso pomoč Češkoslovaške vietnamskemu ljudstvu v njegovi borbi za neodvisnost, in je ugotovil, da so Združene ameriške države danes v očeh velike večine človeštva naj-reakeionamejša sila na svetu. No-votny je opozoril tudi na nevarnost revanšistične politike Zah. Nemčije in v zvezi s tem ugotovil, da zavezništvo Češkoslovaške s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami onemogoča danes ponavljanje mllnehenske tragedije. Maršal Tito je s svoje strani dodal, da so sedanje napadalne akcije reakcionarnih sil usmerjene na zadušitev naprednih osvobodilnih in revolucionarnih gibanj, na preprečevanje politične, socialne in gospodarske osvoboditve narodov, in je poudaril potrebo, da se napredne države, posebno socialistične, še odločneje zavzemajo v borbi proti IIIU4IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Francoski socialisti razpravljajo o «federaciji» PARIZ, 5. — Na kongresu francoske socialistične stranke (SFIO) nadaljujejo razpravo o predlogu marsejskega župana Gastona Def-ferra, naj bi se socialistična stranka povezala s strankami centra, s čimer bi ustvarili tako imenovano demokratično socialistično federacijo. Pred kongresom, ko so po federacijah razpravljali o tem predlogu, so se izoblikovala tri stališča; za tako rešitev, proti njej in za kofnpromisno rešitev. Na kongresu so se delegati ostro razdelili v zvezi s tem predlogom. Debata, se v tem smislu nadaljuje. Po dosedanjih razpravah se ne da še sklepati, katera od teh bo do bila večino. Prav tako hi jasno, kaj se bo zgodilo s socialistično stranko, če se ustanovi; predlagana federacija. Vsekakor bi po mnenju mnogih opazovalcev socialistična stranka pravno in formalno, in prav gotovo tudi politično, prenehala obstajati. Današnja seja se je zaključila z imenovanjem komisije za resolucije. Pri glasovanju o komisiji so mogli številčno oceniti predstavnike dveh tendenc: Defferrova tendenca je dobila 1302 mandata, tfidenca Molleta pa 1270 mandatov. Vmesne tendence 394 mandatov. Glasovanje Je pokazalo, da je razlika med eno in drugo tendenco zelo majhna in verjetno bo odločalo stališče, ki ga bodo zavzeli jutri pri končnem glasovanju delegati, ki iščejo kompromis. Danes se je v Parizu začel kongres enotne socialistične stranke (PSU), ki jo sestavljajo levi socialisti, ki so se ločili od SFIO. Tudi to stranko so povabili skupno z radikali in MRP, naj se vključi v demokratično in socialistično federacijo, toda njeni voditelji so to odklonili. To stališče so danes potrdili skoraj vsi govorniki na kongresu. Politični poročevalec Be-regovoy pa je izjavil, da Defferre nima več moralne avtoritete, da bi mogel biti kandidat levice in niti ne kandidat svoje lastne stran, ke. Poudaril je potrebo skupnega levičarskega kandidata brez kakršnih koli izjem. nevarni zaostritvi mednarodnih odnosov in za uvelajvljenje načela politike miroljubnega sožitja. »Na žalost,« je poudaril Tito, «vo dilni ljudje na Kitajskem pačijo smisel in vsebino miroljubnega sožitja in jo prikazujejo kot zamrz-nienje obstoječega stanja na svetu, zaustavljanje naprednega družbenega gibanja in kot da je v nasprotju s smotri in interesi osvobodilnih giban j in delavskega razreda. Takšno pojmovanje je v nasprotju ne le z borbo za ohranitev miru. temveč tudi s stvarnimi interesi socializma,« je poudaril jugoslovanski predsednik. Predsedniku Titu so med današnjim obiskom v Plznu darovali zlat ključ 400 let stare mestne zbornice in model stroja za proizvodnjo cigaret kot spomin na njegov obisk v Plznu. Tito je bil prvi tuji državljan, ki mu je bil podarjen zlat ključ Plzna. Po kosilu, ki ga je priredil v čast Tita in njegovi soprogi predsednik občine Plzna, je Tito s soprogo v spremstvu predsednika No-votnyja in njegove soproge odpotoval na enodnevni počitek v lovi šče Lane. Povratek (Nadaljevanje s 1. strani) procesom z nasilnimi metodami lahkp torej samo še bolj zaplete mednarodne odnose in poveča nevarnost preraščanja lokalnih vojn v svetovni spopad najširšega obsega. Takšen položaj, temelječ na politiki pritiska in izsiljevanja povzroča obenem veliko škodo tudi ugledu ZDA. Izgubljeno zaupanje na mednarodnem področju, posebno pri narodih in državah, ki se borijo za svojo neodvisnost, nedotakljivost ter gospodarski ii» družbeni napredek, si je težko znova pridobiti. To med drugim potrjuje tudi vsa dosedanja zgodovina protikolonialnega in naprednega boja. Brez dvoma bi bilo za ZDA politično manj škodljivo, če bi priznale pravice narodom, da samostojno izberejo pot lastnega razvoja, ki jim najbolj ustreza, kot pa da prevzemajo nase odgovornost zaradi nasilnega in brezobzirnega zatiranja zgodovinsko in družbeno neizogibnih sprememb v raznih delih sveta. M. K. iz 17 evropskih držav, ki bodo med tridnevnim zasedanjem za zaprtimi vrati skušali ugotoviti, kaj ovira še uspešnejši razvoj gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Udeležence konference je po otvoritvenem govoru tajnika organizacijskega odbora Mehra v imenu jugoslovanske gospodarske zbornice pozdravil predsednik zbornice Jakob Blaževič, ki je zatem omenil napore Jugoslavije za razširitev trgovinskih in gospodarskih odnosov med državami evropskih gospodarskih grupacij ter orisal ovi-,re za razširitev. Ugotovil je, da so -trgovini in gospodarskim odnosom med Vzhodom in Zahodom pbtreb-ne številne spodbude, da bi dosegle stopnjo, ki se sklada s trgovskimi in gospodarskimi odnosi med razvitimi področji na svetu. Blaževič je pri tem poudaril, 'da je treba za razvoj gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom nadaljevati na podlagi dosedanjih uspehov in izkušenj v razvoju medsebojnega sodelovanja in gledati, da se v teh okvirih najdejo osnove za razširitev obsega in strukture trgovinske izmenjave. DAR ES SALAM, 5. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj in predsednik Tanzanije Njerere sta ime- la danes svoj prvi uraden razgovor. Na nekem zborovanju je Cuenlaj izjavil, da «prevladuje danes ne samo v Afriki, temveč tudi v Aziji in Latinski Ameriki zelo ugoden položaj za revolucijo.« Pripomnil je, da je afriško narodnoosvobodilno gibanje postalo «močan hudournik, ki ruši temelje imperializma, kolonializma in neokolonializma.« ladje v lukah V Kopru so bile včeraj zasidrane naslednje ladje: motorna ladja Moslavina, motorni čoln Lubnik, m/1 Richmond (ZDA), m/l Sonja (Holandija), m/l Triglav, m/1 Ravello (Italija), m/l Maria Costahza (Italija) ter m/1 Ivan 'Mažuranič (Jugoslavija). LADJE V'TRŽASKEM PRISTANIŠČU Včeraj so bile v tržaškem pristanišču naslednje ladje: Libertas (Nizozemska), Vlcenza (It.). Helvvan (ZAR). Mirna (Jug.) Raffaello (It.). Brick VII-Maria DornVio (It.), Luo-rlno (It.), Krka (Jug.). At Kheir (Libanon). Livenza (It.). Exchester (ZDA), Esqullino (It,), Calipso (Grčija). Gavllan (Panama). Valerla (Panama). Satumia (It.). Vulcania (It,). Saipa II (It.), E. Cosutich (It.). Istra (Jug.), Calipso (Libanon) Gabriele (It.), Ypapantl (Panama), Salania (It.). Ma rletta (Libanon), Santa Kyriaki (Libanon) Giro nespremenjen v predzadnji etapi N.A CILJU 1 BITOSSI FRANCO (Filotex), ki je prevozil 179 km v 4.32’06” s povprečno hitrostjo 39,469 km na uro 2. Taccone Vito (Salvarani) 3. Zilloli Italo (Šanson) 4.32'08” 4. Cribiori Franco (Ignis), 5. Van-denbergh Georges (Flandria), 6. Zandegii, 7. Marcoli, 8. Van Damine, 9. Brandts, 10. Armani, 11. Fon. tana, 12. Vicentini, 13. Mugnaini, 14. Battistini, 15. Lorenzi, 16. Bal-dan. 17. Zanchi, 18. Balmamion, 19. Adorni, 20. Dancelli, 21. Fon tona, Ud. do 76. s časom Ziliolija. SPLOŠNA LESTVICA 1. VITTORIO ADORNI 112.56’58” 2. Zilioli, z zaostankom 11’26” 3. Gimnndi 12’57” 4. Mugnaini 14’30” 5. Balmamion 15'09” 6. Taccone 15'33” 7. Bitossi 1’35” 8. Massignan 19’30” 9. Poggiali 20’ 10. De Rosso 2114”, itd. Fantastičen rekord Clarka na 5000 m LOS ANGELES. 5. -— Ron Clarke (Avstral.) je izboljšal svetovni rekord na 5000 m s senzacionalnim časom 13'25”8 (njegov prejšnji rekord 13'33”6). Mimogrede je izboljšal tudi lastni svetovni rekord na 3 milje s 13'00”4 (prej 13'07”6). Clark ima 5 svetovnih rekordov: 3 milje, 5000 m, ti milj, 10.000 m, 10 milj. BOKS MANILA. 5. — Filipinec Gabriel «Flash» Elorde je ohranil svetovno prvenstvo lahke kategorije junior. S k. o. v 15. rundi je premagal Japonca Teruoja Kosako. TENIS BAKERSFIELD (Kalifornija), 5. - Po prvem dnevu tekmovanja za Davisov pokal vodijo ZDA 'proti Kanadi z 2:0, Evropsko košarkarsko prvenstvo Danes tekma Jugoslavija-Poljska MOSKVA, 5. — Danes se je odigralo predzadnje kolo prvega dela evropskega košarkarskega prvenstva. V finalu štirih bodo igrala moštva, ki bodo zasedla prvi dve mesti v obeh skupinah. REZULTATI Skupina A (Moskva) ČSSR — Izrael 71:69 (30:35) (po podaljšku) ITALIJA — Romunija 81:75 (28:42) (po podaljšku) SZ — V. Nemčija 65:41 (29:17) Skupina B (Tbilisi) Francija — Z. Nemčija 74:47 (33:20) JUGOSLAVIJA — švedska 91:46 (41:22) Poljska — Bolgarija 75:63 (37:28) SZ LESTVICI Skupina A 6 6 0 470:325 12 ČSSR 6 4 2 432:374 10 Italija 6 4 2 400:402 10 Romunija 6 2 4 408:374 9 Izrael 6 3 3 341:388 9 V. Nemčija 6 2 4 325:367 8 Finska 5 2 3 276:360 7 Madžarska 5 0 5 273:335 5 Jugoslavija Skupina B 6 6 0 565:348 12 Poljska 6 6 0 488:338 12 Bolgarija 6 3 3 448:408 9 Grčija 5 3 2 329:341 8 Španija 5 3 2 380:404 8 ■Francija 6 1 5 388:423 7 Z. Nemčija 6 1 5 352:490 7 švedska 6 0 6 335:518 6 (V vsaki skupini manjka en re- zultat, ki ga do zaključka lista nismo prejeli, toda, za vrh lestvice rezultata nista važna. Jugoslavija igra danes s Poljsko, Italija pa z Vzhodno Nemčijo.) Primorje-Triestina 5:4 REKA, 5. — Vaterpolo tekma med Triestino in Primorjem se je končala z zmago Primorja 5:4. Tekma je bila živahna in napeta. Obe moštvi se bosta ponovno srečali na Reki 17. t.m., medtem ko se je tekma med njima pred dvema tednoma v Trstu končala neodločeno 3:3. NEDELJA 6 JUNIJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 S pesmijo na planine; 11.15 «Andrejček išče botra«; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Pojeta F. Hardy in F. Cigiano; 15.15 Klavirska lahka glasba; 15.30 «Krokodiliv>, drama; 17.30 Betti-nelli: Sinfonia breve; 17.50 Plesna čajanka; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 19.00 Scarlattijeve sonate; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Tangi in valčki; 20.00 Šport; 20.30 Lelja Rehar: «Sinka je zibala«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Smetana: Vyšehrad in Vltava, simf. pesnitve; 22.40 Moderni ritmi; 23.00 Melodije. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 12.40 «E1 Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje: »Med borci prekomorskih brigad; 9.20 Zabavni zvoki; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; ,15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Športna nedelja na Primorskem; 19.00 Nedeljske športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 9.-11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Vrstijo se pesmi; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.20 Koncert na trgu; 15.45 Pesmi od vsepovsod; 16.15 Radijska črtica! 17.00 Drugi polčas nogometne tekme; 18.05 Toscaninije-va umetnost; 19.15 športni rezultati in kronike; 20.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 20.25 Pisan spored; 21.20 Pianist R. Firkus-ny; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 13.45 Pesmi in parodije; 14.30 Teden aktualnosti; 15.45 Ital. panorama; med 15.50 in 16.45 Giro dTtalia; 16.15 Klak-son; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 21.00 športna nedelja; 21.40 Glasba v večeru. PONEDELJEK 7 JUNIJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Instrumentalni solisti; 17.00 Kvintet «New Harlekin«; 17.20 Lepo pisanje; 17.35 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Kitarist Lavrenčič; 18.45 Trobentač D. Collins; 19.00 «Veseli Planšarji«; 19.15 Plošče za vas — 34. quiz oddaja; 19.45 Pezzotta s svojimi solisti; 20.00 šport; 20.35 Igra orkester; 21.00 Prokofjev —• Mendelssohn: «Zaroka v samo- stanu«. V odmoru Opera, avtor in njegova doba; 23.00 Nežno in tiho. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester p. v. Safreda; 13.35 Za prijatelje cvetja; 13.45 Poje Nadja Pertot; 13.55 Tržaški jazzovski krožek. i.t^i O A, til. program 16.30 Na sporedu Šostakovič; 17.40 R. di San Secondo: «La sca-la»; 19.00 L. Berkeley: Serenada za godalni orkester; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij ; 20.40 Bartokov koncert za violo in orkester; 21.20 Rossinijeva opera «Zelmira«. Slovenija 8.00 Mladinska igra M. Matešec: Prečudni dr. M.; 8.30 Skladba za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši... M. Ljubic: Privatna zadeva kapitana Marka; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Lahka in zabavna glasba; 11.00 Napotki za tuje turiste; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Narodna zabavna glasba; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.50 Melodije; 16.00 športno popoldne; 19.00 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Švara: Tretja simfonija; 22.10 V plesnem ritmu; 23.05 Večer skladb V. Ukmarja in V. Lovca. Ital. televizija 10.30 Kmetijska oddaja; 11.20 Maša, prenos Iz Toleda; 15.30 GL ro dTtalia in konjske dirke za nagrado predsednika republike; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. EUiot: «1 tristi časi di Amos Barton«; 22.20 Športna nedelja in zadnje vesti. II. kanal 18.00 Koncert nabožne glasbe; 21.00 Dnevnik; 21.15 Baletka Maja Plisetskaja; 22.15 Lahka glasba. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Dalmatinske; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Orkester Jo Chapman; 16.00 Prenos RL; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.40 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Pevci lahke glasbe; 9.10 Skrajbin in Dvorak; 9.45 Pesmi; 10.05 Haen-del, Verdi in Rossini; 10.30 Nee-ra: »Teresa« — 1. nadaljevanje; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Haydnov kvartet, opus 33; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Nove umetniške moči; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Pogovorimo se o glasbi; 17.25 - 17.55 O revmatizmu; 18.05 Pisan glasbeni spored; 19.15 Glasbena potovanja; 20.30 Sestanek petih; 21.20 Simf. koncert s sodelovanjem sopranistke L. Ros-sini-Corsi in tenorista N. Tagger-ja; 22.30 Književnost in umetnost. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Zabavna glasba; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Betty Curtis, Toni Dallara itd.; 14.00 Pevci lahke glasbe; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Miniaturni koncert; 16.00 Rapsodija; 16.15 Plošča za poletje; 16.38 Glasbeni vrtiljak; 16.50 Sopranistka Pobbe in tenorist G. Raimondi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 I. Svevo: «La coscienza di Ženo« — 6. nadaljevanje; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lov na naslov; 21.00 Aktualnosti; . 21.40 Ameriške popevke. III. program 18.30 Srednjeveška zgodovina; 19.00 Dante in vzhodna kultura; 19.30 Koncert; 20.40 Dva Milhau-dova brazilska plesa; 2150 Evropa med dvema vojnama; 22.25 Nielsov koncert za flavto in orkester; 22.45 E. Paliarani: «Col semaforo rosso«. Slovenija 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Zaplešimo in zapojmo: 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Tuje pihalne god be; 10.15 Orkestralni intermezzo 10.35 Podlistek W. Humphrey črpalka; 11.00 Napotki za tuje tu riste; 11.15 Nimaš prednosti!, 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Narodna zabavna glasba; 12.30 Liszt in Chopin; 13.30 Priporočajo vam...; 14 05 S poti po domovini; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zborovska skladba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Dr. Vogelnik: Ali Slovenci res izumiramo?; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo; 20.40 Zagrebški solisti; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.15 Jazz. Ital. televizija 8.30 šola; 18.00 Spored za naj-mlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 šport; 19.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 TV zgodba: »Izginil je samokres«; 22.25 Verdijeve simfonije in preludiji; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film; »Dnevnik tatu«; 22.35 Anketa o mestih — ozemljih«; 23.05 šport. SPORED JUG. TELEVIZIJA OD 6. DO 12.-VI. NEDELJA, 6. junija 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Na črko, na črko; 11.30 Gozdni čuvaj — film; 15.00 športno popoldne; 15.30 Firenze Giro dTtalia — zadnja etapa; 17.15 Prenos športnega dogodka; 19.10 Dr. Kil-dare — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Vabilo na quiz; 22.00 Otvoritev festivala; 22.10 Reportaža športnega dogodka; 22.40 Poročila. PONEDELJEK, 7. junija 11.40 TV v šoli: Atom; 15.20 Ponovitev; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Francoščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Sodobno oblikovanje proizvodov; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Generalni urbanistični načrt - promet; 20 00 Dnevnik; 20.30 Moments musi-caux — kratek koncert; 20.40 še-noa: Ljubica — TV drama; 22.25 Naš teleobjektiv; 22.50 Obzornik. TOREK, 8. junija 19.00 Reportaža s sprejema predsednika Tita v Berlinu; 19.30 Gorani — filmska reportaža; 20.00 TV dnevnik — Beograd; 20.30 Slovenska popevka 65; 22.00 Poročila. SREDA, 9. junija 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Film za otroke; 18.00 Slike sveta — mladinska oddaja; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti — film; 19.15 Glasba; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poezija Lojzeta Krakarja; 20.40 Deset zadetkov; 21.55 Kulturna panorama; 22.35 Obzornik. ČERTEK, 10. junija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Mendov spored; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 19.15 Melodije; 19.45 Kalejdoskop; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 I.Kamenik 20 let pozneje — prenos predstave SNG Maribor; 22.00 Obzornik. PETEK, 11. junija 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 Oddaja narodne glasbe; 19.45 TV akcija; 20.00 dnevnik; 20.30 Hotel du Nord — film; 22.00 TV obzornik. SOBOTA, 12. junija 17.40 Deček in veter — lutke; 18.05 Pesem v svetu; 18.25 TV obzornik; 18.45 Ime in priimek —- mladinska igra; 19.30 Vsako soboto: 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Studio Sarajevo; 20.40 Tržaška kriza 1945 — informativna oddaja; 21.10 Druga plat medalje J humorist, oddaja; 22.10 Pesem intervizije — rngt. posnetek; 23.40 Poročila. Banketne za ste itolarjev ALFRED ooooooocoooooooooo j o r- o > ?o Veverica je priskakljala do klopi v parku in povohala čevlje starca, poleg katerega je sedel Thomas. Starec se Je dobrohotno nasmehnil: «0, ti drzni gobček! Ko sem bil še mlad, je bilo v parku polno malih rdečkasto rjavih veveric. Toda vse je neka roparica pokončala«. Starec se je zadovoljno razgledoval naokoli in dejal: «Lepa jesen je letos. Vse je še zeleno«. «Da», je pripomnil Thomas, «a ko bi še bilo kaj denarja!« Starec se je nasmehnil. ((Tedaj bi bilo vse še bolj zeleno, se razume«. Neka elegantno oblečena gospa se je sprehajala mimo Thomasove klopi. Dva kodra svileno sive barve, počesana po zadnji pasji modi, sta tekala za njo. Psička sta zalajala na Thomasa, a gospa ju Je z vrvico povlekla k sebi, kakor bi jima hotela redi, da tega razcapanca res ni treba opaziti. Pri vodometu v bližini se je igrala neka deklica, pritiskala s prstom na šobo in tako škropila po okolici. «Pusti vodomet pri miru, prekleta malo-pridnica!« jo je ozmerjal Thomas. Bil je utrujen, slabe volje in lačen. Ni hotel večerjati doma, samo da mu ne bi bilo treba gledati čemernega materinega obraza, a v žepu ni imel niti pare. Ko je ostal brez službe, je zasovražil ves svet in vse ljudi, posebno pa še bogataše, ki so samo lenuharili. Iz stranskega drevoreda je MRTVE DUŠE in ŽIVI OTROCI Literarne kronike trdijo, da je Puškin ob branju prvih poglavij Gogoljevih «Mrtvih duš* vzkliknil: «Moj bog, kako žalostna je naša Rusija.o Ni dvoma, da so bili včasih ljudje mnogo bolj čustveni kot danes. V žalost jih je lahko spravilo že samo dejstvo, da je kdo trgoval 'z mrtvimi dušami. Sodpbnj .pl0' vek je mnogo manj čustven in mnogo bolj konkreten. Duše ga ne zanimajo več. Ne mrtve ne žive. Moški so danes bolj moški kot kdajkoli prej v zgodovini človeštva in tudi ženske ne zaostajajo. Raznežijo se samo še ob debelem šophu donosnih delnic ali ob beli jahti v zasebnem pristanu. Usoda nekaj sto mrtvih duš ne more več ganiti sodobnega človeka. Pravzaprav nič več ga ne more ganiti. Niti usoda nekaj sto ali celo tisoč tuberkuloznih otrok, s katerimi, kot beremo v dnevnem časopisju, so na zelo iznajdljiv način trgovali trije zdravniki in zaslužili prek milijarde lir. Menda jim je vsaka živa dušica prinesla okoli tisoč lir dobička dnevno. Gogoljev junak je bil res pravi začetnik in tudi Puškin je bil kot moški pravi Začetnik, če se je osladno ganil ob branju *Mrtvih dušo. Mi, njegovi potomci, smo iz drugačne snovi. Iz naših pogovorov je izpadlo vse, kar bi lahko posredno ali neposredno spominjalo na čustvo. Samo nekaj primerov. • Si slišal? Inženir XY je poneveril sto milijonov. — »Nič čudnega! Imel je pač priložnost. Da bi se meni ponudila taka priložnost, pa bi videl!* • Veš, tovarna farmacevtskih izdelkov XV je več let spravljala na trg sodo bi kar-bono namesto penicilina in pri tem zaslužila okoli dve sto milijonov.* — •Neumneži! Človek bi razumel, če bi prodajali sodo bikarbono na- mesto kokaina. Toda name- sto penicilina... to je smeš- no!* Moj sosed je daneš vstal slabe volje. Ze navsegzodaj je s kuhinjskim nožem za- klal ženo, ranil otroka in končno zabodel še taščo.* — •Zabavno, kajne? Ne razumem pa, zakaj ni začel pri tašči, če bi mene vprašal za mnenje, bi mu svetoval, naj se najprej loti tašče.* Mi, Puškinovi potomci, smo res iz drugačne snovi. Sprehajamo se po truplih kot P° sočnih alpskih travnikih in trgujemo s tuberkuloznimi otroki kot z zobnimi ščetkami. Matematika nas je dokončno rešila neekonomične nežnosti. Dva in dva je štiri. To je temelj današnje vere. In vendar ni tako. Nekateri prijatelji se mi smejejo in me imajo za starokopitneža, toda to me ne moti. Svojima otrokoma še kar naprej dokazujem in bom dokazoval, dokler bom živel, da je velika razlika med tremi zobnimi ščetkami in tremi trupli in da zato ni isto, če seštevamo trupla ali zobne ščetke, mrtve duše ali žive otroke. NAIVNEŽ bilo slišati razburjene glasove, ki so prihajali bliže. Prišla je gospa z obema imenitnima kodroma, a z njo policijski častnik in neki človek v raztrganem telovniku. Gospa je razburjeno nekaj pripovedovala častniku in mu pri tem s svojo torbico iz krokodilje kože mahala pod nosom, človek v čolnarskem telovniku je odbijal obtožbe, ki jih je proti njemu izrekla gospa, medtem ko ju je častnik opominjal na red. Ko so šli mimo travnika v parku v bližini klopi, na kateri je sedel Thomas, je le-ta opazil, kako je človek v i čolnarskem telovniku za nekim grmom vzel roko iz žepa i in spustil v travo zmečkan I košček papirja Brž ko so vsi odšli, se je Thomas odpravil h grmu. V travi je ležal bankovec za sto dolarjev. Neki vojak je v tistem ripu šel s svojim dekletom čez] travnik. Thomas se je spustili v travo in vrgel svojo čepico na metuljčka. Thomas ni bil nepošten. Ko mu je pred ner davnim prodajalec časnikov po pomoti vrnil preveč drobiža, mu ga je takoj vrnil. A ko so mu nekje vrnili manjvreden kanadski kovanec za 25 centov, ga ni skusil podtakniti komu drugemu, ampak ga je v svojo škodo menjal v menjalnici. Kaj naj počne s to dragoceno najdbo? če jo odnetee na policijo, bo bankovec za sto dolarjev stlačila v torbipo iz krokodilove kože tista gospa, a ta rešitev Thomaisu ni bila všeč. V negotovosti, kaj naj počne z denarjem, ga je vse bblj obvladala misel, da ga obdfži. Kakorkoli je razmišljal, razmerje «za» in «proti» je bilo 50:50. Dal je čepico na glavo, poravnal bankovec in se zastrmel vanj. Predsednik Cleveland jez njega gledal resno, neprizadeto. Nobenega dobrega nasveta ni mogel prebrati z njegovega o-braza. Pokril je bankovec 'sj roko in sklenil, da ga bo obdržal, če je na številki bankovca na koncu sodo število. Kakor kak igralec pokerja in nalahno vlekel roko čez številko in. odkrival število za številom. Zadnje je bila ničla. Thomas je ugotovil — po krajšem aritmetičnem ; dvomu — da je ničla -sodo število. Ko se je potikal po ulicah, je njegova roka v žepu krepko stiskala bankovec, a njegova razigrana domišljija mu je pričarala različne možnosti. Šum mesta je imel tega večera zanj poseben, vznemirljiv čar. Ulice, prepolne življenja, so ga nosile, kakor nosijo valovi človeka, ki zna plavati. Vsa dekleta so se mu zdela očarljiva, celo taka, ki to niso bila. V neki izložbi je videl obesek: zlato srce, prebodeno s puščico, cena: 39,50 dolarja. Postajal je pred restavracijami in bral jedilne liste. A kako bi mlad človek v razcapani obleki zamenjal stodolar-ski bankovec za manjše bankovce in drobiž? To je bilo tvegano početje. Thomas je preložil rešitev problema na naslednji dan. V tihem in temnem parku in na prav tisti klopi kakor popoldne je Thomas zadremal. Nenaden sunek vetra mu je vrgel čepico z glave. Ko se je pripognil, da bi jo pobral, je s tega položaja opazil blizu tistega grma plamenček, kako se pri zemlji prižiga in zopet ugaša. Thomas se je rodil v Brookly-nu. Vedel je, da v Ameriki ni duhov, posebno ne v New Yor-ku. Najti jih je samo še v kinematografih, če se črnskim komikom nabreknejo oči kakor kuhana jajca. Ko je prišel bliže grma, mu je srce začelo biti hitreje. Človek z vžigalicami je bil tisti v čolnarskem telovniku, ki je ukradel sto delarjev. Za Thomasa. Mož je skočil proti njemu. A ko je zagledal mršavega mladega človeka v borni obleki, se je pomiril. «Imaš vžigalice, mladi mož?« Ko mu jih je Thomas dal, je zopet začel iskati po travi. Thomas ga je opazoval z mešanimi občutki: z zavestjo krivde in škodoželjnostjo pa zopet s sočutjem. «Ali si kaj izgubil?« «Denlar.» «Dosti?» «Dosti.» Ko je tat porabil zadnjo vžigalico, se je usedel na rob travnika. Thomas pa zraven njega. «Kje si izgubil? Tu?« «Da, prav tu.» Kako se je to zgodilo?« «Smola, prekleta smola!« Iznenada pa je stresel Thomasa za rame: «človek, ali si sploh kdaj videl bankovec za sto dolarjev?« «Seveda. Na njem je predsednik Cleveland. Z brado.« «Uh! Predsednik Cleveland naj me... Sto dolarjev! Ali sploh veš, kaj vse si moreš kupiti za sto dolarjev?« «No, celo vrsto stvari.« «Srajco, vžigalnik, whi-sky, kravato, žepni nož.« »(Ročno uro.« (»Cigarete, celo škatlo cigaret. Pa žepni nož s škarjicami, šilom, odčepnikom.« «In obesek.« ie dodal Thomas. «A zdaj je vsega konec,« je rekel mož v čolnarskem telovniku. «Denar je gotovo že kdo našel.« «Morda ga je najditelj odnesel na policijo? Pa ga boš tam dobil vrnjenega.« cPrenehaj!« se je tat zarežal. «To je res dobra šala, ha, ha, ha! Nekdo gre ob travniku, in kaj vidi v travi? Spominčice? Ne, stodolar-ski bankovec. Lepo dišeči bankovec za sto dolarjev! In ga odnese na policijo! To si bral v Sneguljčici, kajne?« Mož je vzdihnil. «In danes bo ta lopov, ta prekleti tepec užival z mojim denarjem.« Oba sta opazila policaja šele, ko jm je luč njegove žepne svetilke posvetila v obraz. «Kaj vidva v tem nočnem času sedita tu v travi?« «0, samo tako...,« je zašepetal Thomas. A tat se je nakrem-žil in rekel: ((Loviva zrak, general.« «Ne bodi drzen, dečko!« ga je posvaril policaj pa mu močno posvetil v obraz, a nato še po vsej njegovi postavi. V teh nekoliko trenutkih, kar je bil v temi, je Thomas neopazno spustil zmečkani bakovec v travo in ga potisnil z nogo k zemlji. «Poberita se domov!« jima je ukazal policaj in odšel. Thomas si je obrisal znoj s čela, a tat se mu je potuhnjeno posmehoval: «Saj se ves treseš! Si se tako prestrašil?« «1 kje? Pa ti!« «Jaz? Nimam razloga za strah. Ne več — na žalost.« žalostno je pogledal po travi. «Jaz bi na tvojem mestu iskal še naprej,« mu je dejal Thomas. «V temi?« «Saj se bo skoro začelo svitati. Za eno uro ali tako...« Thomas je vstal in odšel proti domu. Bil je zadovoljen sam s seboj, a ta zadovoljnost je imela bridek priokus. Približno v času splavitve obeli novih admiralskih ladij italijanske trgovinske mornarice, (»Michelangela)) in (»Raffaella«, je plovna družba «Italia)), lastnica obeh ladij izdala dve razkošni mapi z reprodukcijami umetnin obeli velikih mojstrov, po katerih nosita ladji ime. (Ladja « Raffaello« je bila napravljena v Trstu in v kratkem bo odplula v Genovo.) Iz mape posvečene Rafaelu, je gornja reprodukcija slike, ki se nahaja v galeriji Pitti v Firencah in je nastala okrog 1. 1516. Slika je portret gospe s pajčolanom. Pravijo, da gre za žensko, v katero je bil Rafael zaljubljen in je pozneje bila poznana pod imenom Fornarina Zbirka novel Tam liiiri za hramom (Pela knjiga Ingoličevega izbranega dela.) Založba Obzorja v Mariboru že tretje leto izdaja izbrano delo Antona Ingoliča, vsako leto po dve knjigi. Pravkar pa je izšla peta knjiga te zbirke, ki bo vsem prijateljm domačega slovstva še bolj približala Ingoliče-vo pripovedno umetnost. Po prvih štirih knjigah, ki so prinesle Ingoličeva daljša dela, romane «Na splavih«, ((Matevž Visočnik«, «Lukarji», ((Vinski vrh«, ki tvorijo jedro predvojnega Ingoliče-vega pripovedništva, vsebuje nova knjiga črtice in novele, najboljše primere njegove predvojne krajše proze. Knjiga nosi naslov «Tam gori za hramom«, kot ga je nosila zbirka Ingoličevih črtic in novel, izšla leta 1956. Res je, da je tudi v novi knjigi Izbranega dela novela s tem naslovom ena najboljših, naravnost mojstrskih novel, priobčena na koncu knjige kot najvidnejši izraz celotne zbirke. Toda vsebinska ureditev pete knjige izbranega dela je bistveno drugačna kot v istoimenski knjigi. Poleg novel, objavljenih v zbirkah «Tam gori za hramom« in «Oči», vsebuje nova knjiga osem takih novel, ki so bile doslej objavljene samo v predvojnih revijah in mesečnikih in so tako tokrat pr-‘ vikrat uvrščene v knjižno nove-listično zgradbo. Peti zvezek In-goličevega izbranega dela zaključuje tako predvojno pisateljsko obdobje. Z romanom «Clovek na meji« bo prihodnji šesti zvezek izbranega dela posegel iz predvojnih dni že v vojni in povojni čas. Anton Ingolič sodi med tiste slovenske pisatelje, ki so v času med obema vojnama izbojevali zmago napredne miselnosti in realizma — tako je zapisal in označil Ingoliča kritik Mitja Mejak. Pri tem pa Ingolič ni izšel iz tradicionalnih literarnih središč, temveč je izšel in se razvil v obrobnih slovenskih pokrajinah. Tako je Ingolič, ki je sicer doma iz okolice Pragerskega in ki je kot profesor služboval predvsem v Ptuju in Mariboru, odkril v slovenski književnosti sevemovzhodno Štajersko, Haloze, svet ptujske ravnine in pohorskih pobočij. Ta svet in njegove ljudi opisuje v svojih delih, v katerih je znal pristno in tenko prisluhniti zemlji Haloz, Dravskega polja, Pohorja in upodobiti njega ljudi. Prav tak se kaže Ingolič v svojih kratkih proznih delil} v peti knjigi njegovega izbranega dela. Ingolič v teh svojih delih posega v socialno problematiko tega slovenskega sveta, v družbena in idejna ..................................................................................................................miiiiiiiiiimniiiiniiiimiiiimiiiiiiiiiimitiimiimiumiMimiiiniiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiHiiiimiiiiitiii PISMO STANETA STAREŠINIČA IZ BRATISLAVE Poklicno gledališče so dobili Slovaki šele v novi državi po prvi svetovni vojni Tudi v času kvizlinške države se fašizmu ni posrečilo širiti svoje ideje čez gledališko rampo - Gledališče v C$SR je ujelo kp^ajk J ‘ * “ IM tir *: Pred dnevi je v Ljubljani gostovalo slovaško narodno gledališče iz Bratislave (SND Slovenske Narodne Di-vadlo). Stane Starešinič, ki se kot štipendist mudi v CSSR, nam je o bratislavskem gledališču poslal članek, ki ga tu objavljamo. BRATISLAVA, maja 1945. — V letošnjem marcu je poteklo petinštirideset let, odkar se je prvič dvignil zastor SND — Slovaškega narodnega gledališča — v Bratislavi. To je obenem tudi izraz mladosti profesionalnega gledališkega ustvarjanja na Slovaškem. Pred letom 1920 so bile v Bratislavi in drugod po Slovaški od časa do časa kakšne amaterske gledališke predstave. Sele po dolgih stoletjih pritiska in raznarodovanja se je po združitvi dveh bratskih narodov Cehov in Slovakov posrečilo odkriti zastor profesionalnega gledališča. Ta čast pripada Jerabhovi skupini iz vzhodnočeškega gledališča. i )l9‘»zob rd eb obudi Tako so prav Cehi pričeli zgodovino profesionalnega gledališča na Slovaškem in so s svojo bogato gledališko tradicijo pomagali Slovakom, ki do takrat niso imeli svojih profesionalnih igralcev, režiserjev in ne drugega gledališkega kadra. V vsej dobi med obema vojnama si je težko predstavljati obstoj poklicnega gledališča na Slovaškem brez soudeležbe čeških gledališčnikov. Prvo odbod-je je značilno po tem, da se je SND s pomočjo čeških gledališčnikov razvijalo in polagoma prešlo iz češčine na domači slovaški jezik. V operi SND se v prvih letih razvoja ustali 38-članski orkester, 28 članski zbor, 6 članov baleta in nekaj solistov. Danes si težko predstavljamo, kako je mogla ta majhna skupina v enem mesecu postaviti na oder Smetanovega »Dalibora«, Ja-načkovo »Njena pastorka- in Smetanovo (»Libušo«. Predstave Še enkrat opozarjamo na knjigo dr. Lava Čermelja Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama, ki je po svoji vsebini popravljena in dopolnjena izdaja publikacije istega avtorja iz 1. 1936, ki je tedaj izšla v angleščini. Knjigo je izdala Slovenska matica; članek o njej smo priobčili v jubilejni številki našega lista 16. maja so morale biti naštudirane v enem tednu z eno samo generalko. Iz dokumentov je razvidno, da kritika ni vedno pozitivno ocenjevala teh v naglici pripravljenih predstav, pa čeprav je šlo bržkone za pevce, ki so vloge že znali, Bratislava v tem času še ni imela gledališko vzgojene publike. Niti v Drami SND ni bila situacija, kar se tiče študija, nič boljša. Dolga leta je ostal na programu repertoar čeških iger, režirali so češki režiserji in igrali češki igralci v češkem jeziku. V celem prvem desetletju in še več so bili slovaški igralci v manjšini proti češkim kolegom. Češko gledališče na Slovaškem je postalo vzor in smernica, kako začeti s slovaškimi igrami in kako razvijati slovaško profesionalno gledališče. Velike zasluge v prvem obdobju razvoja SND ima Janko Brodarič, ki daje prednost domačim avtorjem — odkrije z odira umetniško vrednost Cha-lupha, Palarisa, Zaborskega, Hollego, Hviezdoslava, Tajovske-ga in druge. Od leta 1932 dalje je vodil češko dramo Viktor Sule, češki režiser, silna umetniška individualnost, ki ustvarja avangardno gledališče. 1938 se ustanovi slovaški ansambel pri SND, ki-igra v slovaškem jeziku. Oba ansambla, češki in slovaški, sta igrala v današnji Operi, s katero sta si hišo delila, ker druge gledališke stavbe v Bratisla-" vi še ni bilo. V Operi SND je važna umetniška osebnost Oskar Nethal, 'ki od 1923 do 1930 ustvarja profesionalno obdobje prve ere razvoja v Operi. V letu 1938 se začne napad proti Cehom. Na oblast pridejo slovaški nacionalisti. Češka Drama se nasilno likvidira, češki igralci morajo oditi. Gledališče je seveda moralo naprej in za-, čelo,se je igrati (govoriti in peti) v Operi in Drami samo v slovaškem jeziku. Politično negativni postopek tedanjega časa je bil v toliko pozitiven za slovaško gledališče, ker še je moralo osamosvojiti, se končno postaviti na lastne noge. Opreti se je bilo treba edino na svoje domače umetniške kadre. Se težja je bilo to, da so naciona-. listi, zapirali v ječo nekatere domače napredne umetnike, ki so bili prav tedaj gledališču prepotrebni. To so bili n. pr. narodni umetnik Bagar, Gregor, Meličkova itd. še težje ge bilo, ko so Nemci zasedli Češko, Slovaški nacionalisti so ustanovili svojo kvizlinško državo — vendar je zanimivo dejstvo, da se slovaškemu fašizmu ni nikoli posrečilo širiti svojih idej čez rampo SND — nasprotno, v simboliki , in metaforiki ' izraza režiserja dr. Jana Jammeckega se je pojavljal odpor proti fašizmu, ki so ga v mnogih delih celo karikirali. Y SND je delovala In !'«e: ■(. evropsko dramo močna napredna skupina, kateri se je posrečilo v tem obdobju igrati Bačov »Mastni lonec«, Zvonov »Ples nad Johom« in druga dela domače dramatike. Igrali pa so tudi Cyiranoja de Bergeraca, Viljema Tella, Namišljenega bolnika itd. Prav tako ni mogel fašizem porušiti repertoarne dediščine v Operi,. Posebno obdobje zgodovine slovaškega gledališča tvori čas, ki se prične po osvoboditvi 1945 in zaznamuje spremembo v letu 1948, kar se je odražalo posebno v repertoarju Drame SND. Od 1945 do 1948 se igra vse, kar pride pod roko, brez posebnih določenih načrtov in smeri. Ze leta 1948 pa se prično uvajati igre socialističnega realizma. To je doba, ko prevlgjju- je tudi v slovaškem gledali® tako imenovani kult osebnosti, ki doseže višek okoli 1950, a se konča nekje 1959. Drama SND dobi svojo hišo, imenovano Hvezdoslavnovo Di-vadlo leta 1955. Socialistični realizem v dogmatičnem smislu je na višku — prvi odstopi so se začeli šele od 1957 do 1959, kar je vidno posebno v Capkovi «Beli bolezni«, Karvaševi »Polnočni maši« in pozneje v Čehovem »Ivanovu«. Konec kultu osčbriosti dokončno opravi «Hamlet» v režiji Rakovskega. Shakespearov Hamlet je bil akceptiran in podajan y tej smeri. SND odpre v letu 1962 še e-no gledališče, Mala sceno, kjer se igrajo komorna dela z manjšimi zasedbami injjkjer je dobila moderna svetflvna in domača dramatika svoje mesto. Z uspehom se uveljavlja na tej sceni tudi pantomima, ki ima svoje redne predstave. Za novejše obdobjes zadnjih desetih llet je za Dramo SND zelo značilen režiser Josef Budski, . ki uvede tempo in ritem novega časa, poleg njega pa , še Ivan Gichart, Tibor Rackovsky, Karel Zachar in Janko Borodač. Pozornost vzbujajo scene Ladislava Vihodiia in mlajšega Zbinka Kplara. Zavidanja vreden je danes igralski kader srednje generacije, od katerih jih je nekaj, kr jih lahko štejemo med prve igralce v CSSR. Znameniti vzpon opere SND se zaznamuje s prihodom dveh velikih jugoslovanskih umetni- Kov v brhttsTavskO Opero l3ta 1945. Prišla sta dr. Branko Gavela kot režiser in Krešimir Baranovič kot 'dirigent in dala Operi SND pečat svetovne O-pere. Omeniti je treba pri tem daljši vzpon domače opere, posebno od 1950 dalje. Vsekakor imajo največjo zaslugo pri vzponu slovaške opere dobri češki godbeniki, pevci, dirigenti in režiserji, kot so Milan Zuna, "O-skar Netbal, Bedrich Holeček, Karel Nedhal, Josef Vincourek, Juraj Fiedler, Zdenek Chala-bala in od leta 1953 do 1956 slovaški dirigent in skladatelj Tibor Frešo. Gledališče v češkoslovaški republiki — torej tudi SND — se razvija zadnja leta svobodneje, brez kakšnih od zgorah diktiranih smeri in je v vsem ujelo 'korak z evropsko in svetovno dramo. S. STAREŠINIČ nasprotja predvojnega časa, pa tudi v moralno problematiko posameznih ljudi, ki jih predstavlja bralcu. V teh svojih delih je Ingolič morda še bolj pristen, še bolj neposreden kakor v daljših delih. Ljudje, ki jih opisuje, predvsem mali ljudje, dninarji, viničarji, bajtarji, hlapci in dekle opozarjajo nase z zgoščeno podobo svojega življenja in svoje usode, celotna knjiga kot mozaik teh usod pa pomeni pomembno umetniško obsodbo naše predvojne resničnosti. Knjiga «Tam gori za hramom« obsega šestnajst črtic in novel, med katerimi pa kljub vsem ostalim petnajstim delom vendarle izrazito izstopa zadnja novela, po kateri nosi cela knjiga naslov. Ta mojstrsko izklesana zgodba o bogatem posestniku, lastniku goric, ponemčenemu Jelovšku in tragični smrti njegove viničarke, ki umre med pojedino svojega gospodarja takorekoč od lakote, je kričeča obtožba starega družbenega reda in socialnih krivic, ki jih je dopuščal in jih ni znal rešiti. Ingoličevo knjigo izbranih novel je s sodelovanjem avtorja uredil Mitja Mejak. Za opremo-ki Je skladna z opremo ostalih že izišlih zvezkov, je poskrbel Janez Vidic. Pogrešamo pa nekaj spremnih besed, ne toliko o posameznih delih, kot o značaju celotne novelistike Ingoliča, kar bi s pridom koristilo bralcem. Sl Ru. Tržaška knjigarna je bila nagrajena za Dantejevo razstavo Vse knjigarne v Trstu so svoje izložbe opremile v počasti« tov Danteja. Posebna komisija, v kateri so bili slikaj- De* vetta, prof. Flori* in kritik Milic, je vse izložbe pregledala Ur ee odločila, da dodeli prvo mesto knjigarni Univer-sitas (Drevored XX. septembra), drugo pa Tržaški knjigarni v Ll. sv. Frančiška. Za njima sta se uvrstili knjigarni Minerva in Parovel. Prvi dve sta dobili nagrade, in sicer Universitas zlato medaljo, ki jo je podelila Trgovinska zbornica, Tržaška knjigarna pa srebrno plaketo, ki jo je prav tako podelila Trgovinska zbornica- Izložbo v Tržaški knjigarni (na sliki) je pripravil slikar Klavdij Palčič. K tako lepemu uspehu iskreno čestitamo! rueVCUGTNO/ MLO CCKLC V rv*.Si TU 1MVJ41tov 'OD Kop ucki Jt ? KAMI! Jt tpdil.da je M je ,GOVA UdARKA^TODA To VtND*R (HI MOGCCt / f/eiHJk.TO MORAM isasKanfif^sasK AuJEli skupaj, s kakSno Si - BlSKO PoSAISko SOSCD«L)E£a il^^OTOKA.KI JO Jf TOK TAMt:*« eBTO^lAL OD OBALC^^gjf. | UCU&t DOl_ETEi-AVKj USODA, KI V'PVA STA NočjJO*, v joA“PA KUNAM H|v p ABS?- ■ noH jV NEKEGA NEEREdNCGA DNE S€> PEO&LA odETZ NAJ MC V2AMI S SEBOJ HA LOV NA MORSKEGA PSA'Po Dolgin Prošnjah (Ml JE VENDAR USTREGEL /J UJELI SMo O&toMNEOA PSaJ KI NAS JE ZAVLEKEL DALEČ ■ lOD DOMAiE OBALE PCEDSnII SMOGA UKROTILI. Bili SMO/L Tako zatopljeni v lov, da W nismo opazili KAK« SO NASH! OBKOLILI DIVJAKI S SVOJIM/JM (pirogami /morski pes JE/Jvl IPRiNESEL NESREČO,OD_%J| V .pSMIH LE JAZ Se*V-iŠK»JI| A/4 AŽURNI OBALI IZDELUJEJO NAJBOLJŠE parfumi na svetu £a Kilogram parfuma je potrebna cela tona cvetov Mesto Grasse je središče francoske industrije parfuma - Zelo skrbno varujejo skrivnost esenc «Monsieur le Nez» mora imeti absoluten voh - Strokovno šolanje «kreatorjev» novih vrst dišav i piha ne kake vonjave ne najmanjšega praška. Nazadnje je treba omeniti, da je posebnost tega ((aromatičnega mesta» tudi njegova strokovna knjižnica. V njej je na tisoče strokovnih knjig. Vse obravnavajo samo dišave in vse kar je z njimi v zvezi. Strokovnjak more najti v njih vse, od srednjeveških čarovnih receptov do naj novejših izsledkov znamenitih kemikov. S. A. Huda zamera VSAKO PRAVILO IMA SVOJE IZJEME Francozi so znani po svoji nečimrnosti in najbolj se jim zameriš, če praviš, da je njih kuhinja slaba. Tudi na sloves svojih vin so zelo ponosni in bog ne daj, če kdo reče, da niso vse vrste njihovega sira najboljše! Sedaj, odkar so se po zgledu de Gaulla, vdali še veličenju (gran-deurl), so postali še mnogo bolj občutljivi. No, in kaj stori ameriški predsednik Johnson! Preprosto ti prepove uporabo vseh tujih vin med uradnimi in diplomatskimi sprejemi in ceremonijami. Francozom, ki ga imajo že tako v želodcu, se je seveda s tem še bolj zameril. Pri tem ne gre le za ((časti), marveč tudi za izgubo lepega zaslužka, saj je na primer Kennedy vedno imel v svoji kleti v Beli hiši 3.000 steklenic francoskega vina. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Igralki Anna Proclemer in Lilla Brignone Igralki Proclemer in Brignone se med seboj km dobro razumeta Zdi se, da med njima ni večjih sporov, čeprav sta v Schillerjevi «Mariji Stuart* nastopili v vlogi sovražnic: Anna Proclemer je igrala kraljico Marijo, Lilla Brignone pa kraljico Elizabeto Cesto se filmske in gledališke igralke med seboj ne marajo, zlasti če Mistopajo skupaj v istem filmu ali igri. Tako je bilo že mnogo govorjenja in pisanja o hudih sporih, ki vladajo med francoskima igralkama Brigitte Bardot in Jeanne Moreau, ki nastopata skupaj v filmu, katerega snemajo v Mehiki. Zaradi njunih nasprotij in celo sovraštva so baje nastale celo zamude. Včasih pa niso ta nasprotja resnična in si jih izmisli filmska reklama, da pritegr« pozornost svetovnega mnenja na bodoči film, ali če gre za gledališče, na igro. Tako so se širili tudi razni glasovi o nevoščljivosti in sporih med An-no Proclemer in Lillo Brignone bodisi na odru kakor tudi v zasebnem življenju. Med seboj naj bi se sovražili kakor dve tigri, ki naj bi imeli tudi zelo ostre kremplje. Toda obe znarni igralki, ki sta v Italiji med najboljšimi, sta vedno tajili, da bi med njima vladala nasprotja. Prvič sta skupaj nastopili že v milanskem Malem teatru v Čehova «Utvi» v sezoni 1948—49. Nato sta nastopili še v Giraudauxovi igri «Voj ne za Trojo ne bo». Toda v teh igrah sta imeli takšni vlogi, da se skoraj nista srečali na odru. Pred nedavnim pa sta igrali v Schillerjevi tragediji ((Marija Stuartu, pri čemer sta imeli res nasprotni vlogi, saj je igrala Lilla Brignone vlogo Elizabete, medtem ko je nastopala Anna Proclemer v vlogi Marije. Torej sta bili vsaj v vlogah nasprotnici. V Milanu so igrali tragedijo kar 40 večerov in je imela takšen uspeh, da so ka-sirali kar po dva milijona na večer. Vse kaže, da ti nastopi v nasprotujočih si vlogah na odru niso motili njunih zasebnih odnosov, saj sta se vedno obiskovali, čeprav sta se med seboj tudi precej zbadali, kar pa je le dokaz njune duhovitosti in inteligence. Obe igralki sta seveda precej popularni, čemur so prispevali tudi njuni nastopi na televiziji. Pri nas smo videli Pro-clemerjevo tudi v Verdiju, ko je nastopila v «Rekvijemu za nuno» (pravzaprav so ta naslov Faulknerjeve drame poslovenili malce drugače. Lillo Brignone pozna občinstvo zlasti iz njenih nastopov skupno s Paolom Stoppo. Tudi njuno čustveno življenje je nekam podobno, saj Proclemerjeva po svojem vdovstvu živi z Alber-tazzijem in je Lilla Brignone tudi doživela le dvoje »velikih ljubezni)). Sicer pa se pri igralcih in igralkah nikoli ne ve pri čem se je, in še ni rečena zadnja beseda. Obe igralki tudi pravita, da imata podobne okuse glede kina. Obe sta zaljubljeni v Jamesa Bonda ini se pri tem torej ne razlikujeta od splošnega okusa preprostega občinstva, ki nosi sedaj za tem «junakom», ki ga pooseblja znani igralec Connery, o katerem smo ravno pred kratkim pisali, ko smo omenili novi film, ki ga sedaj snemajo na otočju Bahamas. Človeku se sicer čudno zdi, da se ti igralki, ki vsekakor nista plehki, navdušujeta za takšrae filme, toda mnogokrat služijo tudi kriminalke ljudem, ki opravljajo resno delo, za razvredri-lo in s tem za oddih. Saj je znano, da tudi razni anglosaški državniki radi berejo na svojih zasebnih potovanjih kri- minalke. Med njimi je bil tudi Churchill. No, če upoštevamo vse to, nič ne kaže, da se bosta ((tigrici)) kdaj «raztrgali», kar bi bilo tudi zelo škoda, saj sta obe veliki umetnici. • Razkazovanje ničevosti Lepa žena danskega predsednika vlade Heile Virkner Krag je zelo znana kot filmska igralka, ki se razkazuje tudi v precej •drznih« filmih, ki motijo celo Dance, kateri so, kar se morale tiče, zelo širokosrčni. Toda pri tem jih moti pač položaj njenega moža. V zadnjem filmu se je igralka pokazala v prizoru, ki gledalce precej «strese»: vidijo jo namreč v kopalni kadi, ogrnjeno samo z mehko in dišečo peno (seveda si morajo gledalci vonj pričarati v mislih, kajti do sedaj še niso izmislili naprave, . da bi se s ‘platna širil tudi vonj, pri čemer mislimo pač samo prijetnega). No, zdi se, da bo zaradi tega prizora nastala v parlamentu huda nevihta, ker tako kopanje v filmu ni zasebna stvar posameznega meščana, ki ljubi čistočo in seveda tudi duhtečo milnico. No, pa je še vedno bolje tako, kot da bi se igralka kopala v mleku, kot so delale rimske cesarice, in če se ne motimo, tudi zapeljiva Kleopatra. • • • v Znana rimska dekoraterka A-driana Dandini je otvorila te dni razstavo umetnih cvetlic, ki jih je izrezala iz svilenih, žametnih in brokatnih tkanin. Med raznimi šopki teh cvetlic je tudi eden, za katerega je Adriani služila za navdih neka Bruegelova slika. Ubogi flamski umetnik, pred 500 leti se mu gotovo ni sanjalo, da bo služil tako prozaičnim namenom, sicer bi bil najbrž vrgel raje čopič v kot. ::—— ..■■■■ ■ t ■ m Veljaven od 6. do 12. junija X-—\ OVEN (od 21. 3. do f fv\ 20. 4.) Z ljubljeno [ 1 osebo morate biti \ j bolj prijazni kot po V V navadi in ji preskr-beti kakšno razvedrilo. Osebe, ki so še same, lahko gojijo velike upe. V družinah utegnejo nastati spori in bo treba mnogo potrpljenja, da se poravnajo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vplivi zvezd so v tednu pretežno dobri in bi vas morali privesti k simpatičnim in zanimivim srečanjem. Prejeli boste razveseljivo pismo od drage o-sebe. Z novimi prijatelji bodite bolj prisrčni. Na delu vse dobro. DVOJČKA (od 21 5. do 20. 6.) Z nekoliko dobre volje se bodo čustveni odnosi utrdili. Nova poznanstva bodo lahko zelo važna za prihodnost. V družabnem življenju boste doživeli zelo važno zadevo. Cas je ugoden za izvedbo raznih načrtov. ,—- RAK (od 21. 6. do AN 22. 7.) Čutili se bo-f ste nekoliko osam- I j ijene, ker boste ime- V' 1 'J 11 težave pri navezo-V. vanju stikov z ljub- ljeno osebo. Bodite potrpežljivi in polni razumevanja. S prijatelji bodo odnosi zelo dobri. Tudi v družinah pojda in gladko. LEV (od 23. 7. do f (% \ 22. 8.) Vaši čustveni /M | odnosi bodo zelo ži-* v ] vahni in srečni. Uživali boste tudi družbo veselih prijateljev ter spoznali nove. Pazite na svoje sodelavce ali uslužbence. Čakajo vas zelo važna pogajanja, ki vam bodo dala mnogo zadoščenja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V odnosih z ljubljeno osebo ne bodite preveč občutljivi in zamerljivi. Skušajte biti raje veseli. Tudi v družinah je potrebno nekoliko dobre volje, da se ohranijo dobri odnosi. Na delu vas čaka zelo mnogo naporov. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V lju-bezeskih odnosih so J-j J možnosti za mnoge uspehe. Med zaljubljenci bo vladalo pravo navdušenje nad potekom življenja. Velike važnosti bodo prijateljstva s tujci. Na delu bodite zelo marljivi in mislite tudi na prihodnost. ŠKORPIJON (od 24. do 21.11.) Z osebami, ki vas čustve-zanimajo, boste lahko navezali zelo prijetne stike. Tudi r družini so perspektive najboljše. S prijatelji in v družbi bo vladalo veliko razumevanje. Na delu boete lahko oelo napredovali. dl na prihodr /TDv SK< ban J & ^----^ r»rt i STRELEC (od 22.11. do 21. 12.) Ne sme-, te dajati prevelikega pomena temu, kar vam pravi ljubljena oseba. Ce bi to storili, bi lahko pokvarili njene dobre namene in resnična čustva, ki jih goji do vas. Ne zaupajte preveč prijateljem in prijateljicam. . KOZOROG (od 22. V \ 12 do 20. 1.) Ne za-i —I nemarjajte čustvenih odnosov, tudi če ni-\" J ste najboljše volje -------- ih ste preveč zaposleni s svojim delom. Posvetite nekoliko svojega časa obiskom. V razpravah v družini ne bodite preveč trmasti. Uspehi na delu. VODNAR (od 21. 1. 19. 2.) Izkoristi-dni, v katerih okoliščine izvrst-a niste ravno najboljše volje. Ce niste še čustveno vezani, utegne biti ta teden odločilen. V od- nosih s sosedi in v družbi pazite se pred spletkarrti in ne- voščljivostjo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Osebe, ki vas imajo rade, najbrž ne bodo pravilno o-cenjevale vaše občut-ljivosti. To pa še ne pomeni, da bodo imele slabe namene nasproti vam. Pokažite več razumevanja in velikoduš- nosti. Storite k*J aa svoj duševni mir. aeiu. -------- VODN / A \ do 19 ( Y \ te te V J1 J ne. °a ---/ najbol Ažurna obala ni samo letovišče, kamor zahajajo petični-ki z vsega sveta in kjer uživajo lepoto krajev, večno sonce, slikovito obalo, ali pa mir v tihih in idiličnih zalivčkih, ifičejo zanimivih doživetij, zabave... Morda je med njimi mnogo takih, ki nikoli ne zaidejo v notranjost pokrajine, od obale. Komaj kakih 16 kilometrov daleč od obale je mesto Grasse, ki ima po svetu prav poseben sloves. To mestece je znano po tem, da tam izdelujejo najboljše in najdragocenejše, obenem pa najdražje parfume na svetu. Grasse je torej središče zelo važne industrije — industrije dišav. Samo leta 1963. je nekaj desetin tovarn iz tega mesta imelo i»ad 30 milijard frankov prometa. Parfum — a za Francijo pomeni to parfum iz Grassa — je eden najvažnejših izvoznih artiklov, ki prinaša Franciji velike dohodke. OKOLICA MESTA JE EN SAM CVETLIČNI VRT Okoli mesta Grasse se razprostira nepregledno polje, a na njem gojijo samo cvetje. Brezkončne vrste zelenih grmičkov sivke (lavendla), ki napolnjujejo ozračje s svojim značilnim vonjem. Med rožnimi nasadi pa so številni steklenjaki, v katerih gojijo dragocene in občutljive rastline in cvetice iz daljnih dežel. Okrog Grassa je kakih 35.000 hektarov polja, posajenega s samimi rožami. A v mestu samem tisto cvetje predelujejo v razne dišave. Izdelujejo toaletno milo, dišečo vodo, kreme, zobno pasto in še razne druge kozmetične pripravke. Nekoč ni smel noben tujec stopiti v tako tovarno. Toda dandanes je tudi glede tega drugače. Zaradi močno razvitega turizma. In tako more tudi kak turist pokukati v tovarno in si ogledati, kako izdelujejo dišave. Seveda pa ne pokažejo vsega. Posebno ne izdajo, kako sestavljajo in mešajo posamezne dišave. To je še vedno skrbno varovana skrivnost sleherne tovarne. Na Ažurni obali traja sezona cvetenja domala vse leto. Statistika pravi, da je to mogoče zato, ker imajo tam letno povprečno 2700 sončnih ur, medtem ko je to povprečje v Parizu komaj 1600 ur, a na Dunaju le 1500. »Koledar cvetenja« je tam nekako takle: Od januarja do iiiiiiiiiHiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimiMHiiiiiiiuiiiiimmiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiH KRIŽANKA jT3 2 3 i. r" 6 7 j 6 9 ' 10 ii™ iT ir iT~ L w~ 16 K 17 16 BI 19 20 2i 2!) S 23 , 25 26 27 ;26~ 1 a 30 31 3 32 (B 33 Et 3 mm PHMHKg; HA BoM OD rVrm VEi vicu' IMA 44UDO* rMRZLlCO/tčAMU S TU V ZATO 30 ODMTS6L VBN VIRU/ POJDI PO VASI POVEJ VSCM NA3 Dom: Ml DAJO MIR LBR Se N£ VRNEM Z. N30./_^ ' • Ivr:xpf ”■* 'i Tržaški «cankarjaši» so se z obiskom na Vrhniki poklonili velikemu Slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju, f>t> katerem nosi njihovo društvo ime. K njegovemu Spomeniku so položili lovorjev venec ne zarjavele mline. Predvsem mladina že samo s svojo prosvetno dejavnostjo dokazuje, da je politično angažirana, kajti vsem nam je jasno, da je danes, v položaju v kakršnem smo, prav ljudsko-prosVetno in kulturno delovanje eminentno narodnoobrambno delovanje. Narodna o-bramba pa je ali bi morala biti danes najvišja politika vsakega Slovenca, ki se ima za Slovenca. Reagiranje mladine same na to polemiko je pokazalo, da naša mladina ni obremenjena s. starimi zametami in predsodki in da so njeni pogledi usmerjeni v bodočnost in ne v preteklost. Zato gre naša mladina mimo slabih svetovalcev, ki jih žal ne manjka. V kolikor pa je še kakšen osamljen primer nasedanja zvodnikom, je samo škoda, ki jo lahko obžalujemo, ker taki primeri mot jo pripravljenost za še večjo medsebojno strpnost in sodelovanje. 5. Vaš skorajšnji občni ti or seveda ne bo samo polaganje obračuna, ki bo, kot se mi zdi, dokaj zadovoljiv, pač pa bo tudi prilo post za postavljanje določenih smernic za perspektivni razvoj dejavnosti. — Točno, vendar o kakih smernicah ne morem govoriti, ker bo to pač naloga občnega zbora in zaključkov, ki bodo izšli iz razprave in izmenjave mnenj in izkušenj, pa tudi zato, ker bo izdelava smernic stvar novega odbora. Ce pa lahko izrečem svoje osebno mnenje, potem mislim, da bi v bodoče teža delovanja in naborov Prosvetne zveze ne smela biti toliko v ekstenzivnem smislu, ker smo v tej smeri že marsikaj čeprav še ne vse — že dosegli, pač pa bolj v intenzivnosti naporov, v skrbi za kvalitetno rast tega kar imamo. 6. V našem Ijudsko-prosvet-nem življenju je opažati vedno večjo strpnost in posebno v zadnjem času razveseljive oblike konkretnega sodelovanja. Kakšne so želje Prosvetne zveze v tej zvezi? — Res je zelo razveseljivo, da smo v zadnjem času priče spodbudne strpnosti med prosvetnimi in kulturnimi skupinami različnih usmerjenosti in raznim oblikam sodelovanja. Razveseljivo je dejstvo, da prihaja do izmeničnih gostovanj skupin ene osrednje organizacije v dvoranah druge in obratno. Slovenskega gledališča seveda ne mislim vključevati med te skupine, toda dejstvo je ,da je prvič po vojni .vendarle prišjo do tega, da je tudi Slovensko gledališče nastopilo v Katoliškem domu v Gorici. O-fnenim naj tudi nastope mojega zbora «J. Gallus« v župni dvorani v Bazovici in v Marijinem domu v Rojafiu, pa zadnji nastop mladine različnih ideoloških skupin na prireditvi posvečeni 20-letniei osvoboditve v Kulturnem domu in končno mladinski tek osvoboditve STEDO, v okviru katerega sta Strpnost trt (Nadaljevanje na strani 11.) mesečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 16 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SPI UBALDOM VRABCEM Nekaj misli pred občnim zborom Prosvetne zveze v Nabrežini 20. t. m. bo imela Slovenska prosvetna zveza v Trstu svoj redni občni zbor. Ob tej priložnosti smo naprosili njenega predsednika Ubalda Vrabca za kratek razgovor, da nam v glavnih obrisih pove v čem naj bi bile glavne značilnosti letošnjega občnega zbota naše osrednje ljudsko-prosvetne organizacije, oziroma, da nam odgovori na nekatera zastavljena vprašanja. Predsednik Vrabec je rade volje ustregel naši prošnji, saj je prav, da se delegati posameznih društev že vnaprej nekoliko pripravijo na ta dogodek, ki bi poleg obračuna moral pomeniti tudi novo spodbudo za še večjo dejavnost na ljudsko-prosvetnem področju med slovensko skupnostjo v Italiji. 1. Na čem bo glavni poudarek letošnjega občnega zbora I’Z? — Na zadnjem občnem zboru smo enoglasno ugotavljali, da je nabrežinsko področje v ljudsko-prosvetnem smislu najbolj zanemarjeno, da Pa je obenem kar se odraža tudi v političnih borbah -* narodnostno najbolj ogroženo. Ko smo to ugotavljali so prosvetna društva v Nabrežini spala in ljudsko-prosvetne dejavnosti ni bilo praktično nobene. Zato je bil takrat izvoljeni odbor zadolžen, da posveti vso pozornost ravno nabrežinskemu področju, da skuša po svojih močeh prispevati za poživitev ljudske prosvete v krajih deVinsko-nabrežinske občine in da tudi prihodnji občni zbot- priredi prav \j Nabrežini, kar se bo Sedaj tudi zgodilo. Dejstvo, da bo naš tokratni občni zbor v Nabrežini, se mi zdi posebno važno iz vseh razlogov, ki sem jih navedel in mislim, da je prav v tem dejstvu in pa v poudarku na oživljanju naše dejavnosti na tem področju glavni poudarek naše-g . zbora. 2. Več dejstev nas potrjuje v prepričanju, da se je položaj od vašega zadnjega občnega zbora do danes na splošno, zlasti pa še ravno v Nabrežini, znatno izboljšal. Ali si tudi ti tega mnenja oziroma prepričanja? — Na vsak način! Mislim, da so rezultati na ljudsko-prasvet-nem področju zlasti v nekaj zadnjih mesecih zelo pozitivni. O-pažati je čedalje večje zanimanje za prosvetno dejavnost. To se opaža tako pri obiskovanju prireditev v Kulturnem domu kot na podeželju in v novi vnemi, ki jo kažejo naša prosvetna društva. In kot enega najbolj razveseljivih primerov naj navedem prav Nabrežino., kjer se je obnovilo društveno življenje, kjer se je obnovil domači pevski zbor, ki je tudi že javno nastopil ob prireditvi ob prihodu mladinskega štafetnega teka o-svoboditve STEDO v Nabrežino, in kjer je začela delovati tudi društvena dramska skupine. Dalje bj lahko navedel živanno Slavnostna akademija Slovenske kulturno-gospodarske zveze v počastitev 20-letnlce osvoboditve, ki je bila v Kulturnem domu, je potekla v takem navdušenju, kakršnega lahko med našimi ljudmi še danes sproži le spomin na tiste čase, ko smo si sami z orožjem v rokah pripravljali pot v Svobodo in jo tudi dočakali. Posebno so navdušile partizanske pesmi, ki sta jih pela zbora Prosek- Kontov«) in Juobia Gallusa aktivnost pevskega zbora v Ron-kah, ■ katerega delovanje lahko uvrščamo že med stalno in sistematično. Omenjal bi lahko še druga društva, toda že na splošno velja ugotovitev, da se skoraj povsod v večji ali manjši meri opažajo večja vnema, večji po- ložnost, da izrečem naši slovenski mladini v Italiji, ne glede na ideološke ih drugačne razlike med njo, vse priznanje za vse tisto, kar je zlšsti v zadnjem času pokazala. Mislita pri tbih zlasti na najbolj sveži in najbolj otipljivi primer STEDA, okrog katerega je mladini sami iz lastnih pobud in z njeno lastno prizadevnostjo uspelo mobilizirati vso slovensko mladino od Belopeških jezer prek Benečije in Goriške do Milj in Bazovice, istočasno pa tudi odrastle. Slovence vseh barv in mišljenj in pripraviti manifestacijo, kakršne smo imeli samo še v prvih letih po osvoboditvi. Drugi tak primer je Nabrežina, kjer je mladina sama obnovila prosvetno življenje. Pa tudi šentjakobska miadina je krepko prijela za delo. In če prej — ko smo mladino grajali — ni bilo tako, je treba sedanjo živahnost po mojem mnenju (horda pripisati tudi dejstvu, da je prav sedaj začela odraščati in se zavestno vključevati v naše narodno življenje tista mladina, ki je obiskovala slovenske šole od vsega začetka. 4. V zadnjem času so se v nekaterih slovenskih tednikih pojavile polemike glede nepolitičnosti naše mladine. Kakšna je tvoja sodba o tem? — Mislim, da je vsa ta polemika bila v prazho, da je bilo le nekakšno žongliranje s pojmi in napeljevanje vode na nekakš- gum In večja samozavest, kar nam daje upati, da smo le pretolkli žalostno obdobje malodušnosti, ki se je oprijela toliko društev. 3. Ali se ti ne zdi, da ima za oživitev našega ljudsko-prosvet-nega življenja največ -zaslug mladina? — Veseli me, da si postavil vprašanje ,ker me daje pri-žnost, da lahko z obžalovanjem gotovim, kako smo bili krivič-l do mladine, ko smo jo gradi, da ne rečem zmerjali, da : lena, da je brezbrižna in da ipravlja svojo mladost ob ju-e-boksih in drugih škodljivih ebodigatreba. Izkoriščam to pri- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča včlanjena društva, da bo XVI. redni OBČNI ZBOR 20. junija t. I. ob 9. uri v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini. PffiorsTcnrteviSV n .'V Baletna skupina Dijaškega doma: trenutek iz klasičnega baleta 6. junija 1965 Mladina v Slovenskem dijaškem domu je prijetno presenetila starše * nastopom baletne skupine, ki jo je strokovno pripravil Adrijan Vil-les. Na sliki prizor iz baleta »Azina smrt» NEPRED VIDENE TEŽA VE PRI ORGANIZA CIJI Zakaj šele v jeseni nastop že prijavljenih oktetov? Vnaprej napovedati prireditev, tekmovanje, revijo ali festival, je vedno precej tvegana zadeva, ker človek, če že ni vedež, ne more predvidevati vseh mogočih in celo nemogočih ovir, ki se med pripravljanjem prireditve lahko pojavijo. Na teh stolpcih smo že dvakrat poročali o reviji vokalnih oktetov, ki bi se morala vršiti čez nekaj dni. Napovedali smo celo, kateri vokalni okteti so se prijavili in ki naj bi sodelovali na reviji. Sedaj pa moramo žal ugotoviti, da napovedane revije ne bo. Nastopile so raznovrstne ovire, bodisi tehnične, bodisi organizacijske in prireditelj je bil prisiljen odpovedati revijo ter jo prenesti, seveda če ne bodo nastale nove ovire, na jesen, torej na začetek nove sezone. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle,), ki je zamisel o reviji vokalnih oketov prevzelo od neutrudljivega ljubitelja zborovskega petja Stanka Birse ter si nadelo nalogo, da jo bo priredilo, je v februarju objavilo raz- pis za prijavo vokalnih oktetov. Že tedaj je bil odbor društva prisiljen, da je razpis podaljšal, ker se je v predpisanem roku prijavilo le nekaj vokalnih oktetov. Toda odbor si takrat vendar ni mislil, da bo moral revijo preložiti na poznejši datum, kot je bilo prvotno določeno. Dejstvo je, da so poleg tehničnih ovir nastopile še druge. Od vseh najavljenih vokalnih oktetov, ki bi morali nastopiti, so samo nekateri pridno vadili in se pripravljali. Drugi so imeli vaje le poredkoma in se niso utegnili dovolj pripraviti za nastop. Pozneje so se pokazale tudi težave s pevovodji in celo s samimi pevci. Upoštevajoč te okolnosti, se je odbor društva raje odločil za spremembo datuma revije in jo prenesel na začetek sezone v jeseni, v upanju, da se bodo do tedaj vokalni okteti, ki so se že prijavili, pripravili in izpilili sv.oj repertoar pesmi. Preložitev revije na jesen je vsekakor zelo pametna odločitev, toda pri tem nastanejo nove te- Pred jesenskim zborom Seznam nekdanjih mladinskih društev Kakor že javljeno, je bil za 9. oktobra t.l. sklican Zbor vseh nekdanjih mladinskih društev na lrzaškem. Ker po svojem delu, hotenju in postavljenih si ciljih n} ah skoro ni bilo razlike med bivšimi mladinskimi in športni* ini društvi ter organizacijami, kakor ni bilo sploh razlik med skupinami, ki so se pojavile po oblastvenem razpustu mladinskih in sportnili društev, ker so ohranile miselnost in značaj prejšnjega mladinskega gibanja, podpisani prireditveni odbor, zato da se izogne morebitni napačni razlagi, kdo vse naj se udeleži sklicanega zbora, javlja v naslednjem seznam vseli društev in organizacij, ki pridejo v poštev: Zveza Mladinskih društev, Trst. Športno udruženje, Trst. Dijaški krožek Nicolč Temina-seo, Trst. MLADINSKA DRUŠTVA: Prosveta, Sv. Jakob Sv. Marija Magdalena spodnja ŠPARTA, Skedenj Rocol, Rocol ZARJA, Rojan PROSEK, Prosek LADJA, Kontovel SV. IVAN, Sv. Ivan SV. KRI£, Sv. Križ pri Trstu DARKOVI, JE, Barko vi je PROSVETA, Opčine ZARJA, Bazovica VARŠAVA, Konkonel GAJ, Bani GROPADA, Gropada TREBČE, Trebče KAVČIČI, Kavčiče KRES, Štorje pri Sežani JADRAN, Dekan TABOR, Sežana KOBDILJ, Kobdilj na Krasu Bonjer-Kalinara PROSVETA, Boršt ZORA, škorklja ŠPORTNA DRUŠTVA: OBZOIt, Sv. Marija Magdalena zgornja PRIMORJE, Prosek ŠPORTNI KLUBI: CONCORDIA, Trst VAL, Barkovlje JADRAN, Herpelje ADRIA, Trst Veslaški klub »SIRENA«, Trst ŠTEMPIHARJI in njim sorodne skupine PRIREDITVENI ODBOR OB RAZSTAVI PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA TISKA Ne zavrzite ničesar! KULTURNE OBLETNICE V JUNIJU 5. 1508 — rojen Primož Trubar, utemeljitelj slovenske književnosti; 10. 1912 — umrl pesnik Anton Aškerc; 11. 1949 — umrl pesnik Oton Župančič; 19.1901 — umrl pesnik Josip Murn - Aleksandrov; 26. 1964 — umrl pesnik in buditelj beneških Slovencev Ivan Trinko. Razstava predvojnega ilegalnega in medvojnega partizanskega tiska na Primorskem, ki jo je priredila v Kulturnem domu Narodna in študijska knjižnica in ki je odprta še danes, je vzbudila med obiskovalci veliko zanimanja. Marsikdo se je spomnil, da ima doma še marsikateri pozabljeni listič, marsikatero brošuro, letak ali knjigo, ki bi jih bilo vredno ohraniti. Marsikdo nam je pri ogledovanju razstave pripovedoval, kaj vse ima doma, in mnogi so nam že odstopili kaj od tega, kar zanje nima posebne važnosti in bi se polagoma zgubilo, ki pa ima veliko važnosti, če se skrbno spravi in če ostane na razpolago skupnosti in tistim, ki bodo prišli za nami. Najbolj primeren kraj, da se take stvari ohranijo in da ostanejo vedno na razpolago vsakomur, ki bi mu mogle služiti, so prav študijske knjižnice. Tako nalogo ima tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Zgodovinar, ki raziskuje zgodovino posameznih obdobij in o tem piše, profesor ali znanstvenik, ki piše znanstvene knjige ali razprave, časnikar, ki piše članke, študent, ki se pripravlja na maturo ali pripravlja disertacijo, bo našel v knjižnici gradivo, ki ga morda drugje ne bo dobil. Saj se v knjižnicah zbirajo tudi take stvari, ki se drugje sploh ne dajo dobiti. Naša mladina, je prav te dni pokazala, kako se zaveda važne naloge, ki jo ima Narodna in študijska knjižnica, in je sklenila izročiti v varstvo tej knjižnici pergament iz štafetne palice STEDO. da bo lahko na razpolago zanamcem, ki bodo študirali in ocenjevali naše delo. Zgodovina se piše na podlagi dokumentov m raziskovanj. Kolikor več je dokumentov in zapiskov, toliko popolnejša in vernejša je lahko slika, ki jo poznejši zgodovinar lahko ustvari o tem in onem dogodku, o tem in onem razdobju. Zato ne bo odveč, če ponovimo, kar smo sicer svoj čas že priporočali. Ne zavrzite ničesar, pa naj bo navaden plakat, letak, star časopis, stara knjiga, listina itd. Nič ne de, če se kaj takega že dobi v knjižnici, ali ste morda že videli na omenjeni razstavi. Bolje in do- Vsa tržaška prosvetna društva na Tržaškem obveščamo, da bo drugo posvetovanje v sredo, 9. junija ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1. SPZ bro je, da knjižnica ima dvojnike ali pa tudi več izvodov. S tem ima možnost, da to in ono stvar zamenja za kaj drugega. kar morda še nima. študijske knjižnice so med seboj v stiku in se obveščajo o vsem, kar lahko odstopijo v zameno za kaj drugega. Na ta način se knjižnice spopol-njujejo in lahko bolje ustrežejo željam in potrebam obiskovalcev, ki iz dneva v dan črpajo snovi za svoj študij in za svojo delo iz tisočev knjig in dokumentov, ki se bodo nepoučenemu morda zdeli nekaj mrtvega in neuporabnega, a so v resnici neizčrpen vir za novo vsestransko raziskovanje in delo. Zato ponavljamo: Ne zavrzite ničesar, če ste morda podedovali staro knjižnico od svojih staršev ali sorodnikov, in vas knjige, časopisi in stari dokumenti ne zanimajo, ali če imate take stvari razmetane kje na podstrešju, obvestite Narodno in študijsko knjižnico.. S tem boste storili dobro delo, za kar vam bo marsikdo hvaležen. Milan Bolčič žave. Poletje je pred durmi in v teh vročih mesecih, ki bodo sledili, si bodo ljudje zaželeli oddiha in počitka. Začenja se doba dopustov in izletov in dvomimo, da bodo pevci v poletnih mesecih hodili na vaje. S tem nočemo trditi, da bomo doživeli revijo šele na koncu letošnjega leta, toda mislimo, da je tudi v jeseni še ne bo. Bodisi tako ali drugače, dejstvo je, da širok krog ljubiteljev zborovskega petja, ki redno zahaja v gledališko dvorano Kulturnega doma in si je ob zaključku letošnje sezone pričakoval kvalitete.«' pevsko prireditev, ne bo doživel revije vokalnih oktetov, kot je bilo. prvotno napovedano. S tega mesta pa bi odboru društva «Slavko Škamperle«, ki si je prevzel težavno nalogo, da bo revijo vokalnih oktetov postavil na oder, želeli, da bi napel vse sile ter premostil vse težave kateregakoli značaja ter poskrbel, da se bodo vsi tisti vokalni okteti, ki so prijavili svojo udeležbo na reviji, prijavili in nato tudi nastopili. Naloga ni lahka, to priznamo, vendar upamo, da jo bodo člani organizacijskega odbora s požrtvovalnostjo in nekoliko več truda, izpeljali do konca, da ne bo zamisel Stanka Birse ostala samo na papirju, temveč da jo bodo izvedli in revijo tudi dostojno pripravili. Z druge strani pa bi vsem pevcem, ki sodelujejo v novo ustanovljenih vokalnih oktetih, tistim pevcem, ki so redno zahajali na vaje in tudi tistim, ki so morda tu pa tam kdaj izostali, priporočali, da bi napeli vse sile in se potrudili, da bo napovedana revija res uspela. V teh stolpcih smo pred nekaj meseci napisali, da se na splošno kulturno in prosvetno življenje prebuja, da delujejo in z uspehom pojejo zbori tudi v tistih krajih, kjer skoraj ni bilo več upanja, da bo še kdaj deloval pevski zbor. Zavedamo se, kakšne so težave pri ustanavljanju in delovanju zbora in vemo, da v vsaki vasi in kraju ni mogoče, da bi zbor obstajal, toda majhen pevski ansambel, kot je oktet, ima možnost, da deluje in se razvija še v vsakem našem najmanjšem kraju. Dobra volja in požrtvovalnost in uspeh je na dlani. Začasno je revija vokalnih oktetov preložena, s tem pa ni rečeno, da bo ta revija edina in zadnja in tudi ni rečeno, da je treba sedaj oktet razpustiti do nekaj tednov pred revijo. Le naprej z delom in s petjem, da bomo Slovenci imeli vsepovsod pevske skupine. To bo za nas velika pridobitev in obogatitev našega kulturnega bogastva, da ne govorimo o ugledu, ki si ga bomo pridobili doma in izven ožjih meja naše pokrajine. Lojze Abram Nekaj misli ... (Nadaljevanje s strani I.) sodelovanje prišla do naravnost manifestativnega izraza. Pri tem pa je žal tudi opaziti, da so v vseh taborih še usedline stare miselnosti, ki nočejo ali ne znajo hoditi vštric z zdravimi težnjami mladih, da so še na delu posamezniki, ki bi hoteli vnašati intoleranco in skušali razdvajati, ki še iščejo v naši skupnosti vse tisto, kar bi še utegnilo razdvajati, namesto, da bi iskali in propagirali tisto, kar nas lahko in nas mora združevati. Mislim, da bi morali vodilni ljudje 'v vseh kulturnih organizacijah delati na uveljavlje-. nju nove miselnosti in strpnosti, ne pa v svojem tisku podtikati drugim dejanja in sumničenja, ki nimajo nobene podlage. PRIJETEN IN POUČEN IZLET SVETJAKOBSKIH PROSVETARJEV Cankarjevci v rojstni hiši Ivana Cankarja na Vrhniki Pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki je Tržačane pričakala domača godba že pred vojno in nato tudi po vojni so pevci tvorili jedro prosvetnega društva «Ivan Cankar«. Zato ni čudno, da se je takoj po vojni oglasil prvi v Trstu pevski zbor «Ivan Cankar«, ki je s svojimi nastopi zaslovel daleč okoli in ponesel svojo pesem tudi v oddaljena mesta v Jugoslaviji. Toda leta so minevala, pevci so se starali, novih mladih glasov je prihajalo premalo in zbor je polagoma utihnil. Že od leta 1947 dalje niso bili člani prosvetnega društva «Ivan Cankar« na obisku v kraju, kjer se je rodil veliki slovenski pisatelj, katerega ime nosi naše šentjakobsko prosvetno društvo. V razburkanem morju tržaških dogodkov je društvo z naporom jadralo dalje, ter je bil čas, ko se je na športnem polju zelo postavilo a istočasno hiralo na kulturnem delovanju. Ko pa je bil letos v marcu izvoljen nov odbor, se je v društvu zbudilo nekaj novega in tudi 50-letni in starejši «mladinci» so oživeli ter dali pobudo, da se zopet s pesmijo poklonijo Ivanu Cankarju v njegovem rojstnem kraju. Tako odbor kot vsi člani so sklenili, da se tudi naše društvo spomni in dostojno proslavi dvajsetletnico zmage nad fašizmom ter dvajsetletnico obnovitve našega društva. Zato smo se odločili na izlet na Vrhniko prav v tem mesecu, kajti 10. maja je potekel Ljudska veselica v Nabrežini Vsak dan bolj čujemo, kako je dvajsetletnica zmage razgibala naše kulturno delovanje. Proslave se vrstijo kar ena za drugo, povsod vlagajo organizatorji skrben trud in ljubezen v priprave teh proslav. Najrazveseljiveje je pa to, da so ta praznovanja vedno dobro obiskana. Kot kaže pa le še niso vsi prišli na vrsto. Slovenska prosvetna zveza namerava praznovati dvajsetletnico z LJUDSKO VESELICO, ki bo 11. julija na prostem v Nabrežini. Podrobno o tej ljudski prireditvi bomo poročali v naslednji številki naše priloge. Naj za sedaj povemo le to, da se bo v kulturnem sporedu zvrstilo pred nami nad 400 nastopajočih. To pot bodo peli zbori samo združeno, moški posebej, mešani posebej, združene godbe na pihala pa spet posebej. Skupno 12 zborov in tri godbe. Nastopajoči se že dalj časa pripravljajo na svoj praznik in marljivo vadijo obvezne pesmi. 11. julija bo torej praznik haših prosvetnih delavcev, ki bodo poleg dobrega kulturnega sporeda preživeli domač družaben popoldan v sproščenem vzdušju. 89. rojstni dan našega velikega pisatelja. V začetku vpisovanja se ni zdelo, da bo na Vrhniko potovalo tako veliko število članov in simpatizerjev našega društva. Ob zaključku vpisovanja smo imeli vpisanih okoli 150 ljudi. Napolnili smo dva avtobusa ter še okoli 10 osebnih avtomobilov. Odpotovali smo v nedeljo 23. maja ob 7. uri. Nekaj po 10. uri smo prispeli na Vrhniko, kjer nas je na trgu pred spomenikom Ivana Cankarja pričakovala ne samo domača godba na pihala in zastopniki zveze kulturnih prosvetnih organizacij občinskega sveta z Vrhnike, temveč tudi lepo število domačinov. Tržaški cankarjaši so se takoj postavili v vrsto z mladinci na čelu, ki so nosili venec in cvetje, da bi ga položili na spomenik pisatelja. Godbeniki z Vrhnike so igrali razne koračnice^ Pred spomenikom nas je v imenu zveze KPO pozdravil njen predsednik Ivan Mole. Predsednik našega društva Magajna se je zahvalil za dobrodošlico ter v svojem kratkem nagovoru dejal: Ne vem, če bom lahko s svojimi skrom- nimi besedami izrazil vse tisto, kar bi želeli povedati naši člani in simpatizerji, ki so z nami danes na izletu. Naj povem samo to, da smo ponosni, da nosi naše društvo ime največjega slovenskega pisatelja Na koncu je tovariš Magajna še dejal: »Sprejmite zato ne samo pozdrave našega društva, temveč pozdrave vseh Slovencev našega šentjakobskega okraja z željo, da bi bilo vaše bodoče delo na vseh pod-dročjih kronano z velikim uspehom. Nato je naš moški pevski zbor pod vodstvom Vladimira Švare zapel Vrabčevo pesem «Spomin Ivanu Cankarju«. Po polaganju venca in cvetja na spomenik pisatelja in ob igranju godbe, smo v družbi prijateljev z Vrhnike odšli v Cankarjevo rojstno hišo in na grič in v cerkev Sv. Trojice. Avtobusa in cela vrsta osebnih avtomobilov so nato odpotovala v Bistro, kjer smo si v bivšem Galetovem gradu ogledali zelo zanimiv gospodarski in tehnični muzej. V popoldanskih urah smo si ogledali še prekrasno Cerkniško jezero, medtem ko si zaradi slabega vremena nismo mogli ogledati naravnih lepot Rakovega škocijana, kot je bilo v našem načrtu. Nadaljevali smo pot proti Postojni, kjer smo se nekaj časa ustavili, nato pa v Trst, kamor smo prispeli okoli 10. ure zvečer. Vtisi in mnenja naših članov in simpatizerjev, ki so bili na izletu, pričajo, da je izlet popolnoma uspel, saj je takoj ob prihodu v naše mesto veliko število izletnikov povpraševalo, kdaj bomo organizirali še kak drugi podoben izlet. Upamo, da bomo v kratkem organizirali še take prijetne izlete, na katerih se bodo naši starejši in mlajši člani veselili ob naši lepi slovenski besedi in pesmi, tako kot je bilo nekoč, vse veselo in živo prosvetno delovanje v šentjakobskem prosvetnem društvu «Ivan Cankar«. M. M. REVIJE Galeb S povečano osmo številko (32 strani) je Galeb zaključil svoj enajsti letnik. Že samo to dejstvo, da list že enajst let redno izhaja in vsak mesec obiskuje svoje mlade čitatelje, je za nas v zamejstvu tako pomembno in obenem tako razveseljivo, da zaslužijo vsi tisti, ki imajo stalno skrb za revijo, največjo hvaležnost vseh slovenskih otrok ter obenem priznanje vse naše skupnosti. Važno pa je tudi, da je Galeb res takšen mladinski list, da je vreden največje pohvale tudi zaradi svoje kvalitete, pa naj ga presojamo s katere koli plati. Zagotovil si je krog odličnih sodelavcev, tako da otroci vsako številko z veseljem pričakujejo. Vsebina lista na nevsiljiv način, dostikrat celo na zabaven način spodbudno in vzgojno vpliva nanje. Seveda se vsaka številka nekoliko drži letnih časov ali kakih praznikov. (V listih za mladino je vedno bilo tako.) Tudi v, tej številki je na prvj strani pesem Frana Roša Šiaj in tudi druge pesmi, ki so jih prispevali- Črtomir Šinkovec, Gustav Strniša, Robert Hlavaty, Stana Vinšek, M.S., Vojan Arhar, Neža Maurer in Danilo Gorinšek, govore o pomladi pa tudi o poletju, ki prihaja, in o čebelah, žabah in murnu. Precej prostora je bilo treba, odstopiti povesti Zore Rebulove V srcu Afrike, da se je v tej številki zaključila. Zaključila se je pa — kljub vsem nesrečam — tako, da bodo citatelji zadovoljni, kajti Pjer in Uti-Uti sta ostala živa. To pot se je spet oglasii tudi France Bevk, zvesti prijatelj mladih bralcev, ostale krajše in daljše zgodbe pa so napisali Vojan Arhar, Fran Roš, Vlado Firm, Zlata Vidaček in Danilo Gorinšek. Bojan Pavletič piše o velikem športnem dogodku aprila meseca v Ljubljani: o svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Poučni so sestavki o hroščih (s slikami na znamkah), o svetilniku v Savudriji, o modernih velemestih, o vodi. To pot so precej prispevali otroci sami, ki so s svojimi prispevki napolnili štiri strani. Pri tem so se tudi spomnili dvajsetletnice osvoboditve. Bralci Galeba gotovo že «po stilu« poznajo ilustratorje svojega lista, ki so ilustrirali tudi to številko; to so: Leon Koporc, Robert Hlavaty, Stefan Potočnik, Milko Bambič, Božo Kos, Tatjana Sega, Klavdij Palčič, Rudolf Saksida Savo Sovre, od otrok pa Aleksander Pertot iz Barkovelj. Posebej moramo opozoriti na poziv uredništva in uprave mladim bralcem. Letos poteka dvajset let, kar so bile slovenske šole tudi javno zopet obnovljene. (Na osvobojenem ozemlju ood partizansko oblastjo so bile obnovljene že tudi prej.) Temu jubileju namerava Galeb posvetiti del prve številke prihodnjega letnika. Otroci naj bi — pač po pripovedovanju starejših — opisali, kako je bilo takrat, ko se v šoli ni smelo spregovoriti po slovensko. Uredništvo opozarja, da mora imeti dopise do 10. oktobra, in obenem obljublja nagrade za tri najlepše prispevke. Literarne Vaje Na koncu sedme številke Literarnih vaj, ki je zadnja v tem letniku pravi uredništvo, da se mu je na Tržaškem skoro^ v celoti posrečilo, da je list glasilo “dijakov slovenskih srednjih šol*. «2al pa nam je, da nismo mogli pritegniti Goričanov ne med sodelavce in ne med naročnike,» je rečeno takoj nato. Prav gotovo Je treba to zelo obžalovati, pri čemer pa je treba krivdo pripisati predvsem Goričanom samim, tako dijakom kot profesorjem. Profe-fesorjem še prav posebno, ker so ti poverjeniki lista. Zdi se, da gre tudi v tem primeru za tisto vse graje vredno težnjo, po kateri mork biti zlasti na šolskem področju kat največji jarek med Trstom in Gorico. Potrebno bi bilo, da bi se v prihodnjem letu našlo vsaj nekaj profesorjev na goriških šolah, ki bi tudi tamkaj Literarne vaje razširili ter pridobili novih sodelavcev. (Kak poskus je sicer že bil, a ostal je osamljen.) Zadnja številka letošnjega letnika se dovolj dostojno priključuje ostalim, ki skupaj predstavljajo kar zanimivo knjigo, ki bo še pozneje kdaj dokument dela slovenske šole in pa samih dijakov. V vsaki številki — tudi v tej — se je pojavilo kako novo ime. Nekatera teh imen potem stalno srečujemo na straneh revije, nekatera pa so le utrinki, ki se pojavijo in Izginejo. Nič zato, saj niso vsi ljudje ustvarjeni za pisanje. Literarne vaje imajo kljub temu dovolj mladih pisateljev in pesnikov, od katerih tu pa tam kdo zares ostane pesnik. Mogoče bi bilo težje ga odkriti, če ne bi bilo Literarni vaj. V sporočilu uredništva na koncu številke pa nas moti en stavek: da so namreč bili sprejeti vsi prispevki, ki so jih priporočili profesorji slovenščine. Ali je torej edina pot v revijo prek profesorja slovenščine? Ce je odgovor na to vprašanje pritrdilen, potem ne drži naslednji stavek, da je namreč »edina cenzura bila tista, ki velja za vse liste: primerna umetniška vrednost*. Za znaten del profesorjev slovenščine je v tem pogledu vse v redu —lahko tudi za veliko večino — toda nikomur ni neznano, da pač ni mogoče od nekaterih profesrojev slovenščine pričakovati, da bi bili pobudniki za take spise, ki niso po njihovem «okusu». pa če bi bila umetniška vrednost teh spisov še tako očitna. Zato smo mnenja, da bi moralo uredništvo sprejemati od zrelejših dijakov prispevke, tudi če jih ni prej videl in priporočil profesor slovenščine. Taki prispevki bodo lahko mnogo bolf zanimivi. Ne da bi se spuščali v podroben pretres številke zaključujemo z Iskreno željo, naj se Literarne vaje še bolj utrdijo in razširijo ter tako pomagajo odkrivati talente, brez katerih nikoli ni bil naš zamejski del slovenskega naroda. Most Most, tromesečniik za leposlovje in kulturo, je prispel do svoje pete številke. Tako leposlovni del kot ostale članke so prispevali skoraj zgolj dosedanji sodelavci revije. Precej pozornosti posveča revija tudi seznanjanju z nekaterimi pesniki drugih narodov (v tej številki tudi Biagio Marin s štirimi pesmimi). Na platnici revije je napisano, da »vsi prispevki ne predstavljajo mnenja uredniškega odbora*. Ta stavek pa seveda ne more revije obvarovati pred kako oznako, ki je bila kje izrečena, pa morda nekaterim ljudem pri reviji ni všeč. Vladimir Vremec n. pr. polemizira s Sincerusom. Toda če potem — kot član uredniškega odbora — odpira strani revije Sincerusom, kaj se potem otepa tiste oznake? Sicer pa ni tu mesto za kako polemiko. Ce bo kdo na kak članek v reviji odgovarjal, bo to napravil drugje. PflCTCTflSnk G. junija 1965 KULTURNO - PROSVETNI PREGLED ZA MAJ 1. Nastop godbe iz Nabrežine na prvomajski proslavi v Nabrežini. 1. Nastop godbe iz Križa na prvomajski proslavi v Križu. • f'.-d. «Briški griču priredi \ števerjanu prvomajsko proslavo s sodelovanjem ansambla ((Bardofern in kvinteta ((Zvonček« iz Ljubljane. 3. Katoliško prosvetno društvo v Steverjanu priredi prvomajsko prireditev z nastopom števerjanskega pevskega zbora, glasbene skupine «Dia-ma'nt» iz Pevme. kvinteta ((Veseli študentje« iz Koroške in folklorne skupine Katoliškega kulturnega kluba Iz Trsta. 2 V Kulturnem domu koncert združenih koroških pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze iz Celovca 2 P d. ((Srečko Kosovel« iz Ronk priredi v kinu «Excel-sior« koncert orkestra «Bar-dorfer« in kvinteta ((Zvonček« iz Ljubljane. 3 Sestanek članov nekdanjih mladinskih društev, ki so delovala po prvi svetovni vojni. z izvolitvijo delovnega odbora za pripravo «zbora bivših mladinskih društev«. 5. V p.d. «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu predvajanje barvnih diapozitivov iz Vrhnike-Can-karjevega rojstnega kraja. 6 SG uprizori v Kulturnem domu premiero otroške igre ((Trnuljčica«. 7. SG uprizori v Kulturnem domu prvo ponovitev ((Trnuljčice«. 8 SG uprizori v Kulturnem domu drugo ponovitev ((Trnuljčice« 8 P d. Prosek-Kontovel priredi v dvorani na Proseku kulturno prireditev s sodelovanjem otroškega pevskega zbora in otroške dramske skupine z igro «Kekec». 9' P.d. Andrej Cok in Opčine uprizorita v Ljudskem domu v Križu Meškovo ljudsko igro «Pri Hrastovih«. 9. SG uprizori na izrecno željo v Kulturnem domu ((Veliki slovenski pasion«. 9, Nastop pevskega zbora iz Zgonijta-Saleža in godbe s Proseka na občinski proslavi 20-letnice osvoboditve v Zgoniku 9. V D jaškem domu v Gorici roditeljski sestanek s kulturno prireditvijo gojencev z recitacijami, igricami, godbenimi točkami in nastopom domskega pevskega zbora pod vodstvom Pavline Komelove. 9 Tradicionalno mladinsko slavje pod mlajem v Dolini z nastopom godbe na pihala Dolinskega kvinteta s pevcema. H SG uprizori v Kulturnem domu tretjo ponovitev otroške igre ((Trnuljčica«. U. V Slovenskem klubu predavanje dr. Vlada Turine o ((Borbi proti lakoti v svetu«. 12 SG uprizori v Kulturnem domu četrto ponovitev ((Trnuljčice«. 12. P.d. «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu priredi Cankarjevo proslavo s predavanjem in nastopom društvenih recitatorjev. 13. SG uprizori v Kulturnem domu peto ponovitev otroške igre ((Trnuljčica«. 14. SG uprizori v Kulturnem domu šesto ponovitev otroške igre ((Trnuljčica«. 15. Jubilejni koncert pevskega zbora »Jacobus Gallus« v Kulturnem domu pod vodstvom Ubalda Vrabca. 15. SG uprizori otroško igro ((Trnuljčica« v Prosvetnem domu na Opčinah. ’6. V Kulturnem domu zaključna prireditev Glasbene šole s sodelovanjem združenih pevskih zborov šol GM iz Trsta, z Opčin p.d. Proseka-Kontovela, mladinskega zbora ((Kraški slavček« iz Devi-na-Nabrežine, zbora harmonikarjev in instrumentalnega kvinteta. 16. V Kulturnem domu razstava risb svetoivanske in dolinske srednje šole. 16. SG uprizori otroško igro »Trnuljčica« v Prosvetnem domu na Opčinah. 18. V Slovenskem klubu predavanje hrvaškega pisatelja Jožeta Horvata o potovanju z motorno jadrnico okrog sveta. 19. SG uprizori v Kulturnem domu »Partizanski večer« s sodelovanjem igralcev Slovenskega gledališča, pevBke-ga zbora Prosek-Kontovel in harmonikarja Oskarja Kju-dra. 20. SG uprizori v Kulturnem domu prvo ponovitev »Partizanskega večera«. Dramska skupina prosvetnega društva »Ivan Cankar« je z usnrlmin „nri-„-uD ____ SG Josipa Fischerja in bivšega aktivnega člana društva, «Striček prihaja« Mladi ifraP ojnega c,a"a gledališki entuziast 20. V Mali dvorani Kulturnega doma informativno posvetovanje vodstva gledališča z gledališkimi kritiki o repertoarju za prihodnjo sezono. 21. SG uprizori v Kulturnem domu drugo ponovitev »Partizanskega večera«. 23. SG uprizori v Kulturnem domu zadnjo ponovitev otroške igre »Trnuljčica«. 23. V dvorani p.d. «Igor Gruden« v Nabrežini nastop gojencev podružnice glasbene šole v Nabreženi s sodelova-vanjem . mladinskega zbora ((Kraški slavček« in instrumentalnega kvinteta. * • :%d Otroci otroškega vrtca v Lonjerju so pripravili razstavo svojih ročnih del, ki odražajo lep smisel otrok za oblikovanje in pa dobro vzgojno metodo v tem vrtcu 23. V Katoliškem domu v Gori-rici koncert pevskega zbora «Lojze Bratuž« v priredbi katoliškega prosvetnega društva «M. Fileju. 24. V Kulturnem domu otvoritev razstave osmih primorskih slikarjev in kiparjev iz raznih središč onstran meje. Razstavljajo Apollonio, Cetin, Jejčič, Lenščak, Berger, Pohlem, Varl in Lenassi. 25. SG uprizori ((Partizanski večer« v Prosvetnem domu na Opčinah. 25. V p.d. »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu uprizori društvena dramska skupina Fischerjevo igro »Striček prihaja« v počastitev avtorjeve, ga spomina. 25. Otvoritev razstave šolskih risb učiteljišča v Ul. Caravaggio. 26. V Kulturnem domu gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s češko pravljično satiro »Tretja želja«. 26. V Dijaškem domu v Trstu ((Kosovelova proslava« s sodelovanjem gojencev Glasbene Matice in mladih literatov iz kroga ((Literarnih vaj«. 26. SG. uprizori otroško igro ((Trnuljčica« v Katoliškem domu v Gorici. 26. STEDO — V Steverjanu pred spomenikom padlim poje zbor «Briški grič« in zbor števerjanskega katoliškega društva. Poživljeno kulturno delovanje SAK «Jadran X/ -1— :_- - V zadnjem času se v časopisnih kronikah večkrat pojavlja v zvezi s prosvetno-kuHurnim delovanjem tudi ime slovenskega kluba »Jadran«. b AK ((Jadran«, ki lilta od preteklega februarja agilnejše vodstvo, ima v svojem programu poleg zanimanja za probleme slovenskih visokošolcev v Italiji in poleg vzdrževanja stikov med slovenskimi visokošolci v domovini in na Koroškem, na prvem mestu prav prosvetno in kulturno dej avnost, ki v vseh prejšnjih letih ni prišla dovolj do izraza, ali vsaj ne v taki meri, kot bi bilo pričakovati od organizacije, ki združuje mlade slovenske študirajoče intelektualce. Da bj se mogla ta dejavnost kluba razvi-jati čim bolj svobodno in seveda tudi vsa ostala klubova dejavnost, je na zadnjem občnem zboru obveljalo načelo, da je klub kot tak izven obstoječih političnih strank in ideoloških skupin, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da se klub tudi politično ne angažira z individualno dejavnostjo svojih članov, katerih politične in ideološke opredelitve so zasebna stvar vsakega posameznika. Izpolnjujoč svoj zastavljeni kulturno-prosvetni in pedagoški program, je klub od svojega zadnjega občnega zbora do danes priredil štiri kvalitetna predavanja v naslednjem vrstnem redu: najprej je v Mali dvorani Kulturnega doma predaval pisatelj prof. Alojz Rebula o temi »Današnji človek in njegov odnos do sveta«, nato je * Gregorčičevi dvorani predaval arabski študent i • - • •• . .. , . , , /; i v Mohamed Taha o ((Bližnjem vzhodu in njegovih problemih, potem je Z0P®t v Mali dvorani Kulturnega doma predaval profesor na s avisticm fakulteti v Ljubljani dr. Paternu o «Slovenski povojni lmk.» in končno v isti dvorani še pesnik ,n esejist Edvard Kocbek ‘,,b delu“' S P^davanjem prof. Paternuja je bil povezan tudi literarni večer študentov slavistike v Ljubljani ki ie Kil v Gregorčičevi dvorani. J J ' KI Je bl1 Posebna značilnost vseh teh predavanj v okviru AK «Jadran» je v tem, da so ta predavanja vedno le nekak uvod v diskusijo ki se po njih razvije in v katero lahko posegajo vsi prisotni! Poleg teh predavanj je imel klub v načrtu še dve: predavanje slikarja Klavdija Palčiča o sodobnih strujah v umetnosti in pa predavanje o encikliki «Pacem in terrjsi). Zal sta morali obe odpasti zaradi pomanjkanja časa, bosta pa prišli na vrsto v jeseni, to je v drugem delu sezone, ko bo klub — vsaj p0 zatr. ditvah njegovih odbornikov “ še bolj okrepil in razvil dejavnost na kulturno-prosvetnem področju. Kot posebno poživitev klubo ve dejavnosti pa naj omenimo še pojav »Gledališča mladih 65», ki je imel svoj odrski debut v okviru kluba »Jadran«. Ce bo to mlado gledališče tudi vnaprej ostalo v okviru kluba, bo ta lahko intenzivneje posegel tudi v sodobno gledališko dejavnost in v znatn- meri prispeval k oblikovanju umetniškega okusa naših mladih ljudi. 27. V Kulturnem domu prva ponovitev češke pravljične satire «Tretja željan v izvedbi SNG iz Maribora. 27. V župni dvorani v Dolini dvakrat šolska prireditev de žavne srednje šole v Dolini. 27. V Gorici v galeriji Pro Lo-co otvoritev razstave gori- čkega slikarja Andreja Koršiča. 27. SG uprizori v Katoliškem domu v Gorici otroško igro «Trnuljčica». 27. STEDO — V Poljanah pred spomenikom nastop pevskega zbora iz Dola-Poljan. 28. V Kulturnem domu druga ponovitev češke pravljične satire ((Tretja želja« v izvedbi SNG iz Maribora. 28. P .d. »Igo Gruden« v Nabrežini priredi proslavo 20-let- nice osvoboditve s predavanjem pisatelja Borisa Pahorja, s sodelovanjem zbora harmonikarjev GM ter zborov Pd. »Igo Gruden« in p.d. »Vesna« iz Križa. 29.. SG — V dvorani »A. Sirk« v Križu uprizori otroško igro Trnuljčica«. 29. STEDO —1 V ■ Saležu pred spomenikom padlih poje zbor iz Saleža-Zgomka: V Zgoniku pred spomenikom nastop zbora iz Saleža-Zgoni-ka in recitacije borbenih pesmi, na Kohtovelu recitacije in nastop zbora Prosek-Kontovel; na Opčinah na pokopališču poje cerkveni pevski zbor; V p.d. »Slavko Škamperle« nastopi recitacijska društvena skupina z izborom «S Kosovelom ob 20-letnici osvoboditve«. 30. V Marijinem domu v Rojanu uprizorijo rojanski otroci pravljično igro «Mačeha in pastorka«. 30. V Dijaškem domu v Trstu roditeljski sestanek z nastopom domske baletne šole/ 30 V župni dvorani v Barkov-ljah zaključna šolska predstava. 30 STEDO —* V Bazovici pred spomenikom bazoviških junakov nastop združenih pevskih zborov pod vodstvom Ignacija Ote in združenih godb pod vodstvom Svetka Grgiča ter recitatorjev SG in radijskega odra. V Slomško-vem domu v Bazovici koncert zbora »Jacobus Gallus«. 30. V doberdobski katoliški dvorani proslava materinskega dne,s kulturnim programom. 31. V Kulturnem domu zaključi svojo sezono 1964-65 z uprizoritvijo »Partizanskega večera«. PnmorM^iTnpvrtilc 6. junija 1965 w4k£:$\ fmm\= __ ■= L T E D E N Dezeim svet se v tem tednu ni sestal, pač pa je že v nedeljo p-eusou-uK deželne vlade L..rzami zaniKal, vest, po kateri naj bi vlaua zavrnila prva p.oraeuna dežele za led 19(14 in l./iie. V cetnek pa se je sestal deželni oabor, ki je z zadovoljstvom sprejel vest iz Rima, da je ministrski svet odobril tri zakonske odloke, ki vsebujejo izvršilne določbe za izvajanje deželnega statuid glede nadzorstva nad krajevnimi ustanovami, nad javnimi ustanovami za socialno skrbstvo ni dobrodelnost ter o prenosu državne imovine.na deželo. V petek se je sestala tudi deželna komisija za načrtovanje, deželni odbornik za prosveto profesor Vicario pa je odpotoval na uradni obisk v Slovenijo kot g >st izvršnega sveta -SSRS. V tržaškem občinskem svetu se je nadaljevala diskusija o proračunu, razpravljali pa so tudi o drugih vprašanjih, med H imi v ponedeljek o ureditvi prezračevalnih naprav v predoru pri Montebellu, o ponatisu gradiva z gospodarske konference za Trst itd. Sprejeli so tudi nekaj sklepov, med katerimi sklep o podaljšanju koncesije avtoizvoščkom, o okrepitvi mestne razsvetljave itd. Občinski svetovalec PSI dr. Se-nigaglia je podal ostavko na svoje mesto. Zamenjal ga bo svetovalec Mocchi. Imenovali so tudi preglednike računov za obračun podjetja Ace-gat za 1. 1965, med katerimi je tudi svetovalec PSI Hreščak. Tudi devinsko-niabrežinski občinski svet se je v tem tednu sestal dvakrat in na seji v petek zaključil razpravo o proračunu z odobritvijo proračuna, za katerega je glasovalo 14 svetovalcev proti petim svetovalcem liste občinske skupnosti. V diskusiji so predstavniki o-pozicijske Liste občinske skupnosti predlagali zvišanje postavk za javna dela, za športne naprave in pa izrekli pred-log za izdatek za postavitev spomenika padlim v Nabrežini. Miljski župan Millo je bil na razgovorih s komisarjem Mazzo v zvezi s spomenikom v Miljah. Dr. Mazza je župana naprosil, naj bi občina poskrbela za ponovno pokritje spomenika, ki ga je odkrila burja, toda župan tej prošnji seveda ni mogel ugoditi. Pred spomenikom pa je bilo v sredo protestno zborovanje milj-ske sekcije AftPI zaradi prepovedi odkritja spomenika. Govornika dr. Siškovič in deželni tajnik KPI Bacicchi sta ostro ožigosala ta nedemokra-tični ukrep, ki,- žali vse odporniško gibanje in 'najavila nadaljnjo borbo ANPI za pravično rešitev tega vprašanja. Vladni gen. komisar dr. Mazza je ob državnem prazniku republike priredil sprejem katerega so se udeležili vsi najvišji predstavniki oblasti, javnega življenja in konzularnih zastopstev. V okviru proslav 20-letmce osvoboditve, ki so dosegle z veličastno mladinsko manifestacijo s spominskim tekom od Belopeških jezer do Bazovice, je bila v torek v Kulturnem domu akademija, ki jo je priredila SKGZ. Slavnostni govor je imel predsednik SKUz. Boris Race, sodelovali pa so združeni mladinski pevski zbori, zbora Prosek-Kontovel • in Gallus, pevci-solisti, recitatorji SG in harmonikar Oskar Kju-der. Prav tako je bil počastitvi vseh žrtev fašizma in nacizma posvečen krstni odrski nastop «Gledališča mladih 65», ki je v Kulturnem domu uprizorilo pretresljivo dramo o trpljenju poljskih Židov «Kor-czak in otroci« ter podalo prav tako imenitno pripravljeno Montažo pisem na smrt obsojenih. Slovensko gledališče je svojo zadnjo predstavo v sezoni namenilo bivšim parti-zanskim borcem in aktivistom in za povabljene uprizorilo «Partizanski večer». Na Proseku pa je bila komemoracija desetih talcev, ki so jih Nemci obesili v bližini proseške postaje. , . Na tržaški univerzi se je zaključilo zasedanje sveta centra za fiziko, včeraj pa se je začelo zasedanje o evropskem odporniškem gibanju o tenu «Ideja mednarodnega sodelovanja v evropskem odporniškem gibanju», na katerem so pedali poročila izvedenci iz sestin držav. Tudi na gospodarskem področju je bilo živahno. 3. t. m. je odplula na svojo prvo vož; njo iz Trsta proti New-Yorku motoma ladja «Cristoforo Co-lombo«, ki je zamenjala stan odsluženi ladji «Vulcanio» in «Saturnio», ob pomorski postaji pa je prvič in verjgtno tudi zadnjič pristala turbinska velikanka «Raffaello», ki b° v teh dneh odplula v Genovo in potem od tam vzdrževala progo Genova-New York. Delavci v ladjedelnici Fel-szegy so s svojo borbo izvoje-va!i pomembno zmago, ker jim je ravnateljstvo dejansko priznalo prejšnje pogoje o dokladi za zdravju škodljivo delo. hfa sedežu Javnih skladišč so po večdnevnih pogajanjih podpisali sporazum o madžarskem blagovnem tranzitu skozi Trst. Po neuradnih podatkih Javnih skladišč, je skozi Javna skladišča šlo v maju 185.000 ton blaga, kar je skoraj za 50.000 ton več kot v lanskem maju. Osebni promet preko obmejnih blokov na tržaškem področju je v nenehnem porastu. V maju je s potnimi listi in osebnimi propustnicami prešlo mejo z Jugoslavijo v obeh smereh nad 1 milijon 101 tisoč ljudi. Tako velik porast prometa je pripisati tudi dejstvu, da se je že začela mednarodna turistična sezona. Slabo vreme, ki prav nič ne kaže, da gre pomlad že h koncu, je vplivalo, da se v preteklem tednu tudi volilna kampanja za upravne volitve na Goriškem ni mogla razviti, saj so bila skoro vsa zborovanja m prostem odpovedana ali preložena. Pa ne samo slabo vreme, ampak tudi prepogoste volitve, saj so te že tretje v dveh letih, so vzrok, da se volivci vedno manj zanimajo zanje in za programe posameznih strank. Te se tudi v vedno večji meri poslužujejo direktne propagande s tem, da pošiljajo svoje programe in drugi propagandni material volivcem kar na dom. Zato tudi zborovanja niso zelo obiskana razen kadar gre za vidnejše politike v državnem merilu. Po slovenskih občinah v So-vodnjah, Steverjanu in Doberdobu so kandidati liste Občinske enotnosti tudi že pripravili svoje programe ter jih predložili občanom v proučitev. Iz Rima je prišlo na goriško županstvo sporočilo, da je zavod, ki daje posojila za gradnjo športnih objektov, odobril posojilo 129 milijonov lir za prvi del gradenj pri novem nogometnem igrišču in drugih športnih napravah na Rojcah. S tem denarjem bodo uredili nogometno igrišče, tribune ter del pomožnih športnih naprav, razen bazena za plavalne tekme, ki bo prišel na vrsto enkrat pozneje. Po prejemu tega sporočila je bilo na županstvu posvetovanje s projektanti teh športnih naprav in sklenili so, da bodo začeli z deli na poletje. Pred dnevi je bil v Gorici sestanek predsednikov trgovinskih zbornic iz Gorice, Trsta in Vidma, na katerem so se pogovorili o podrobnostih za pripravo potrebnih podatkov z gospodarskega področja za sestavo deželnega programskega načrta. Ob tej priliki so imenovali ing. Rigonata iz Gorice za predsednika deželne unije trgovinskih zbornic. V uradih trgovinskih zbornic v Gorici še vedno sprejemajo prijave vinogradnikov iz gorivih Brd za vstop v konzorcij za gradnjo zadružne kleti. Rok za vpis so podaljšali do 15. julija, da bi dali možnost vsem vinogradnikom tega področja, da po temeljitem premisleku pristopijo k tej pobudi. Doslej se je prijavilo že toliko članov, da bo lahko prišlo do uresničenja te zamisli, in da bo zadružna klet donosna. Gospodarska kriza se na Goriškem še vedno zelo občuti, kar je razvidno tudi iz poročila trgovinske zbornice za a-pril. Vendar pa ugotavljajo, da v tem mesecu vsaj ni prišlo do nadaljnjega poslabšanja. V Tržiču si poleg tega mnogo obetajo od modernizacije in novih gradenj v ladjedelnici, za katere je določenih 10 milijard lir. Omenimo naj še, da je gori-ška prefektura odobrila asfaltiranje občinske ceste v šte-verjanu od Bukovja preko Dvora do Sovence. Občinska u-prava pa je razpisala za 19. julij opoldne gradbeno oddajo del za dograditev občinskega vodovoda in za. okrepitev črpalk na Oslavju. V ta namen je določenih še 13 milijonov lir. Opozorilo Kmečka zveza in Zveza malih po. sestnikov opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočas. no predložijo zadevne prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami in naj prinesejo s seboj številke parcel. Rok zapade 15. junija. PRED RAZLASCEVANJEM ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO NAFTOVODA Razlastitve resno ogrožajo splošno gospodarsko strukturo dolinske občine Krčenje površine plodne zemlje - Prizadete bodo vse panoge Razlastitve, ki so v teku na žaveljskem področju, bodo občutno vplivale na bodoči gospodarski položaj dolinske občine. Za boljše razumevanje bomo danes navedli nekatere značilne podatke, ki se nanašajo na občino Dolina in ki smo jih povzeli iz najnovejših razpoložljivih virov. Po zadnjem uradnem štetju iz 1. 1961 je živelo v občini 5.175 oseb bivajočih v 1.473 domovih. Aktivnih prebivalcev je bilo skupaj 2.288 (od tega 1.808 moških). Samo s kmetijstvom se je bavilo le 262 oseb, v industrijski dejavnosti pa je bilo zaposlenih 1.194 prebivalcev, 613 pa v drugih dejavnostih (obrtništvo, trgovina, javni uradi itd.) Kmetij neposrednih obdelovalcev so našteli 980. Raztezale so se na skupno 1.620 ha zemljišča; povprečno je vsako posestvo merilo po površini 1,65 ha. V občini je danes 71 industrijsko - obrtniških obratov, kjer je zaposlenih 145 nameščencev, 77 je trgovskih obratov (146 zaposlenih). Ostale panoge štejejo 9 enot, ki da- jajo zaposlitev 75 osebam. Gostiln in restavracij je na področju 24, barov 6, trgovin na drobno 68. Da se povrnemo h kmetijstvu, bomo navedli še naslednje podatke. Občina Dolina obsega v celoti 3.125 ha (ali skoraj 15 odst. celotne površine šestih občin v tržaški pokrajini, ki meri 21.058 ha). Plodnih zemljišč v občini je 2.945 ha, od tega je orne zemlje 283 ha, vinogradov in sadovnjakov 424, travnikov in pašnikov 973, gozdov 343, neproduktivnih zemljišč pa 94 ha. Po štetju kmetijskega inšpektorata so redili na koncu leta 1933, vedno v dolinski občini, 572 repov goveje živine (od tega 420 krav in okoli 100 telet) ter 210 prašičev. Slika, ki je bila v številkah prikazana se nanaša na celotno področje dolinske občine. Pieko 1/3 občine sloni najera-ških tleh. Večina gozdov in pašnikov je na kraškem predelu (Gročana, Draga), ostale kulture pa se v veliki večini nanašajo na nižje področje, ki sloni na peščencu. Tako je preko polovice samostojnih kmetij na kraškem predelu. imMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiitiiiiniiii,,, Važna opravila v juniju Prvih pet mesecev le zahteva,. potrebno škropljenje z modro šesti pa že da. Ta stara beseda | galico, in to pred cvetjem in drži, ker je v juniju prva letina — seno. In to dobimo z zemljišča, kamor nismo nič vlagali in od tamkaj leto za letom le jemljemo, kar nam narava sama pripravi. Spričo tega bi pravzaprav ne smeli o tej letini, pa naj je kakršnakoli, tožiti vse dotlej, dokler z naravo ne sodelujemo, oziroma travne površine ne zboljšamo. Ce pa želimo s senožeti izvleči čim večjo hranilno vrednost, ravnajmo se po gospodarju, ki pravi: «Ko je pravi čas za košnjo — in to je junij — je moja prva skrb košnja — košnja ob polnem cvetju trav«. Tudi nega trte zahteva skrbno roko; vsaka nemarnost zahteva drago plačilo. Nega pa ni le v borbi proti peronospori in oidiju, ki trto od .maja do trgatve stalno ogrožata in se za vsako zamudo maščujeta, marveč vključuje še druga važna opravila. Vse nerodne poganjke š starejših delov trsa je treba odstraniti še pred cvetjem, da imajo rodne mladike več prostora, zraka in sonca in več hrane za razvoj. Mlade trte je treba močneje pleti kot stare, ker bolj rastejo. Trta naj Ima čini več v zemlji in nad njo. V zaskorjeni in zapleveljeni zemlji kaj slabo napreduje; treba jo je torej zračiti (rahljati) in razpleveliti. Kaj pa glede hrane? Ce smo med zimo ali na pomlad dobro pognojili, že gre. čeprav verjetno ne kot bi rasti lesa in tvorbi grozdja posebno prijalo. Napredni vinogradnik pravi o tej zadevi takole: «že več let gnojim vinograd, razen s hlevskim, tudi z rudninskimi gnojili, in to, ko vinograd okopavamo. Ni mi žal teh stroškov, ker dobim za to večji in boljši pridelek. Poskušal sem par plant (ki jih nisem bil gnojil z domačim gnojem) pognojiti koncem junija s su-perfosfatom in kalijevo soljo. Na okrog 300 kv. m sem potrosil (in seveda tudi zagrebel) 20 kg superfosfata in 10 kg kalijeve soli. Prav dobro sem uspel in tamkaj natrgal lepo in zdravo grozdje«. Na polju bi bilo v iuniju najvažnejše opravilo okrog krompirja. Razen pletve in osipanja sta za krompirišča dva sovražnika: koloradski hrošč in pero nospora. S prvim so krompiriščr letos močno okužena in ga bo treba temeljito zatirati; pero-nospora pa je toliko bolj nevarna, ker je burja krompirišče močno osmodila in je zato zelo Obrtniška in trgovska dejavnost se skoraj v celoti razvija okoli žaveljske ravnine v Dolini, Boljuncu, Logu, Borštu in Ricmanjih. Sorazmerno močno zastopana zaposlitev v industriji je pripisati bližnjim industrijam, ki se nahajajo na ozemlju tržaške občine. Primerjava že znanih podatkov z zgoraj navedenimi nam najprej prikazuje posledice, ki jih bo razlastitev prinesla kmetijskemu gospodarstvu v dolinski občini. Kmečki dejavnosti bodo odvzeli še 100 ha plodne zemlje in se bo le-ta (če upoštevamo celotno občino) skrčila za 3,3 odstotka. Vinogradniki bodo nazadovali za 25 ha ali za 5,9 odst. v odnosu do sedaj obstoječih tovrstnih kultur v občini. Žrtvovali bodo 20 ha orne zemlje ali 7 odst. vse sedanje razpoložljivosti. Travnikov bo za 60 ha manj in bo občinsko področje zgubilo 6,1 odst. sedanjih istovrstnih kultur. Računa pa se, da bo potencialna proizvodnja krme padla kar za 15 odst. Odpadla bo na ta način osnova za vzdrževanje 400 stotov žive živine kar znaša 17,4 odst. celokupne žive teže goveje živine v celi občini. Ce bi sedanjim prišteli še prejšnje razlastitve v žavljah, bi morali navedene številke najmanj podvojiti. Da pa bo razlastitev zelo občutno posegla v splošni gospodarski položaj dolinske občine, zadostuje ugotovitev, da bo iz gospodarskega obtoka izpadlo letno okoli 200 milijonov lir, kolikor namreč znaša vrednost potencialne letne bruto proizvodnje na razlaščenih zemljiščih. Ce razdelimo pravkar omenjeni zne-Prejeli smo dopis iz Križa brez **a celokupno prebival po cvetju (prvo škropljenje bi se bilo moralo vršiti, ko je krompirišče za ped visoko). Naj še omenimo, da krompir sušo dobro prenaša (a le v rahli zemlji) in jo ta občuti le ob cvetenju. Dopis iz Križa podpisa, ki ga ne objavljamo. < Zorica VČERAJ ZASEDANJE NA TRŽAŠKI UNIVERZI Poudarek na mednarodnem sodelovanju odporniškili gibanj v raznih državah Le francoski predavatelj je odrekel mednarodni značaj francoskemu gibanju ■ Zanimive ugotovitve prof. Metoda Mikuža iz Ljubljane Na pobudo filozofske fakultete u-niverze in deželnega odposlanstva na zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja se je pričelo včeraj v prostorih stare univerze študijsko zasedanje o ideji mednarodnega sodelovanja v evropskem odporniškem gibanju. Žal moram zaradi skopo odmerjenega prostora danes o zanimivem zasedanju le na kratko poročati in se bomo k stvari še povrnili, saj se danes zasedanje nadaljuje. Zasedanje je začel rektor prof. Origone, nakar sta spregovorila še dekan filozofske fakultete prof. Fer-rero, ki je bil tudi sam partizan, ter docent za zgodovino prof Ta-bacco, ki je tudi predsedoval zasedanju. V imenu osrednjega vodstva Vsedržavnega inštituta za zgodovino italijanskega osvobodilnega gibanja pa je pozdravila zasedanje gospa Ceva iz Milana. Prvo predavanje je imel prof. En-*o Collotti o temi: «Evropska solidarnost in perspektive za novo mednarodno ureditev v misli italijanskega odporništva«. Podrobno je orisal vlogo raznih političnih struj v italijanskem odporniškem gibanju in razvoj federalistične evropske ideje med delom udeležencev odpora. Avstrijec prof. Herbert Steiner je orisal prispevek Avstrijcev v odporniškem gibanju in omenil tudi bataljone Avstrijcev v Sloveniji. Pozabil pa je na slovenske koroške partizane, ki so se borili v samih mejah Avstrije. Zadnji je dopoldne govoril prof. Antonin šnejdarek o «Ideji mednarodnega sodelovanja v češkoslovaškem odporniškem gibanju.« Posegel je precej nazaj v češko zgodovino, zatem pa orisal razvoj v češkem in slovaškem odporniškem gibanju med vojno. Pri tem je dejal, da so se Cehi in Slovaki zavedali, da bo prišla osvoboditev le po Rdeči armadi in ne z Zahoda. V zvezi z Italijo je dejal, da je 2.000 vojakov iz slovaške Tisove vojske, ki so jo poslali Nemci v Italijo, prešla na partizansko stran, ostale pa so morali poslati nazaj v domovino kot nezanesljive. Popoldne je prvi predaval prof. Metod Mikuž z ljubljanske univerze o «Ideji mednarodnega sodelovanja v jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi«. Najprej je orisal glavne jugoslovanske vire in literaturo o osvobodilnem gibanju, zatem je razdelil predavanje v tri poglavja, in sicer: 1. O ideji intema-cionalizma NOB jugoslovanskih narodov v sami Jugoslaviji. 2. O ideji intemacionalizma NOB jugoslovanskih narodov in bratski pomoči narodom izven Jugoslavije in narodnim manjšinam v Jugoslaviji. Pri tem je zlasti poudaril formiranje raznih italijanskih partizanskih e-not po razpadu italijanske fašistične vojske ter njihovo hrabro borbo skupno z jugoslovanskimi partizani. 3. CK KPJ v boju za mednarodno priznanje pridobitev NOB jugoslovanskih narodov. Ta del je bil še posebno zanimiv za tržaško italijansko občinstvo, saj ji je odkril mnogo novega zlasti glede dramatičnega razpleta diplomatske borbe proti spletkam reakcionarnih sil na zahodu, ki so hoteli zagotoviti le povratek Jugoslavije v prejšnje stanje. O tem predavanju bomo še obširneje poročali. Zanimivo je bilo tudi predavanje prof. Schiffrerja o «Nacionalnih in mednarodnih značilnostih tržaškega odporniškega gibanja«. Orisal je narodnostne borbe pod Avstrijo, preganjanje Slovencev pod fašizmom, itd. ter ugotovil, da je dejstvo, da so Slovenci že leta 1941 ustanovili v Trstu odbore OF, močno vplivalo na nadaljnji potek vsega odporniškega gibanja pri nas. Govoril je o bojih za državno pripadnost naših krajev ter zaključil, da je doba nasprotij med obema narodoma že daleč za nami. Končno je predaval še prof. Hen- ..........iiiiiiiumiiiMiiiilimiiiiiiiimiHmiiiliimiuiliiliililililliiiiiiillimiiimiiiiiiliiniimiiiiiiii. VČERAJ NA ZGONIŠKEM ŽUPANSTVU Uradna otvoritev razstave tipičnih vin v Zgoniku Dejanska otvoritev razstave je Bila zaradi sla-l>ejj;a vremena preložena na prihodnjo soboto in nedeljo - Pohvalne ocene o zgoniškem vinu Na zgoniškem županstvu je bila včeraj popoldne uradna otvoritev prve razstave in pokušnje tipičnih domačih vin, toda razstava je bila zaradi slabega vremena odložena in bo od/prta prihodnjo soboto ter nedeljo. Na tej prvi občinski razstavi sodeluje s svojimi vini skupno 29 vinogradnikov iz zgoniške občine. Po o-ceni strokovne komisije bodo najboljša vina nagradili. Uradne otvoritve razstave so se udeležili med drugimi glavni inšpektor ministrstva za kmetijstvo dr. Antonio Scamdura, prof. Trot-ti, ravnatelj meteorološke postaje v Trstu, odv. Terpin, predsednik pokrajinske turistične ustanove, dr. Apollonio, ravnatelj omenjene ustanove, dr. Perco, ravnatelj kmetijskega nadzorništva, kmetijska strokovnjaka dr. Baša in dr. Galante, Lucijan Volk in Mario Grbec, tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, dr. Škerlj, tajnik Slovenskega gospodarskega združenja, pokrajinski svetovalec inž. Pečenko, krajevni poveljniki karabinjerjev, financar-jev in gozdne policije itd. V imenu občinske uprave je zaradi opravičene odsotnosti župana goste pozdravil podžupan Vladimir Cibic, nato pa je o važnosti takih prireditev na kratko spregovoril dr. Perco. Sledila je zakuska s pokušnjo vin, o katerih so se gostje in strokovnjaki zelo pohvalno izrazili. Razstava bo odprta v soboto ob 18. uri, od 20. do 23. ure pa bo brezplačen ples na prostem. Prihodnjo nedeljo bo razstava odprta od 9. do 24. ure in popoldne bo tudi koncert godbe na pihala, nato tombola in brezplačen ple,-na prostem. Na obeh plesnih večerih bodo igrali »Dolinski fantje*. Skoda, da so zaradi slabega vremena prireditelji bili prisiljeni odložiti razstavo. Upajmo, da bo prihodnjo soboto in nedeljo lepše vreme. Vsekakor pa se izplača izlet v zgoniško občino in pokušnja tako dobre in pristne domače kapljice. Podelitev štipendij tržaškim študentom Včeraj so na sedežu pokrajinske uprave podelili štipendije, ki jih pokrajina vsako leto podeli dijakom, ki izpolnjujejo določene pogoje, ter nagrade za natečaj v zvezi z «XII. evropskim dnevom šole*. Najprej je imel priložnostni nagovor predsednik pokrajinske uprave dr. Alberto Savona, nato je nekaj besed izrekel tudi šolski skrbnik dr. Tavella,- Nagrade so prejeli trije učenci višjih in dva učenca nižjih srednjih šol (za spise) ter dva učenca osnovnih šol (za risbe); od teh dveh ena je Blanka Delač s slovenske šole pri Sv. Ivanu. Štipendije pa so bile razdeljene tako: ena za visokošolce (200.000), 14 za učence višje srednje šole, 4 za učence I. razreda nižje srednje šole ter 11 za učence II. in III. razreda nižje srednje šole. Kolikor smo mogli ugotoviti so med štipendisti ti-le slovenski dijaki: Jožica Cristiani, IV. razr. znanstvenega liceja, Vera Kosovel, II. razr. klas. liceja in Renato Sto-kelj, II. razr. nižje srednje šole ▼ Rojanu. (Iz seznama samih imen ni bi- lo mogoče vedeti, s katere šole je kdo. Pogledali smo v lansko Izvestje slovenskih srednjih šol, vendar je še vedno možno, da smo k°ga izpustili.) Obisk članov društva «Pravnik» n Kopra Včeraj se je na poti v Novo Gorico ustavila v Trstu kot gost društva »Pravnik* večja skupina članov društva pravnikov socialistične republike Slovenije v Kopru, na čelu s predsednikom društva dr. Kandučem. Člani društva, med katerimi so bili zastopniki sodstva, javnega tožilstva, odvetniki in pravniki v upravnih ter družbenih organih, so med drugim obiskali tudi Kulturni dom, kjer so jih pričakali' in pozdravili člani društva «Pravnik», na čelu z društvenim predsednikom dr. Tončičem. Po ogledu Kulturnega doma in gledaliških prostorov, ki jim jih je razkazal upravnik Slovenskega gledališča prof. Rauber, so pravniki iz Kopra nadaljevali izlet v Novo Gorico. Začasni odvzem vozniških dovoljenj Tržaška prefektura je v mesecu maju, na podlagi člena 91 cestnega zakonika, odredila odvzem vozniškega dovoljenja Aldu Scri-gni za dobo 9 mesecev, Carlu Stojkovichu za dobo 4 mesecev in Mariu Demasiju za dobo treh mesecev, ker so zakrivili prometne nesreče s hudimi ali celo smrtnimi posledicami za ponesrečene osebe. Prefektura je v istem mesecu odvzela vozniška dovoljenja 17 i-metnikom, ker se ie medtem izkazalo, da niso prikladni za vožnjo vozil. Za nedoločen čas pa je odvzela 5 vozniških dovoljenj last-nikom, ki se niso hoteli podvreči potrebnemu zdravniškemu pregledu za ugotovitev sposobnosti za vožnjo. n Michel, ki pa je oporekal francoskemu odporniškemu gibanju mednarodni značaj in torej mednarodno solidarnost ter zreduciral francosko odporništvo na nekako izključno domovinsko vojno. Zato se je zdela njegova razlag^ nekam de-golovska v znamenju zastarele — «grandeur». Danes se zasedanje nadaljuje s predavanjem Poljaka prof. S. O-keckega, nakar bo sledila razprava. Danes zaključek cvetlične razstave Danes se bo v Miramarskem parku zaključila XI. mednarodna cvetlična razstava, na kateri je nastopilo okoli 4C0 razstavljalcev, med temi tudi nekaj domačinov cvetličarjev z našega področja. Včeraj je bilo v parku precej živahno; razstavo si je ogledalo več skupin tujih gostov iz Švice, Avstrije in Jugoslavije. V dopoldanskih urah je v Miramarski park prispela skupina funkcionarjev bančne organizacije Mediocredito, med prisotnimi gosti pa je bil tudi predsednik deželnega sveta dr. Berzanti. Popoldne je bil v okviru cvetlične razstave sestanek voditeljev organizacije Karnijske skupnosti, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero. Na sestanku je imel krajši govor predsednik organizacije Furlanije v svetu (Friuli nel Mondo) O. Vale-rio. Na letošnji cvetlični razstavi v Miramaru razstavlja že tretjič — kot edino jugoslovansko podjetje — Gabrijela Kaiser-Herzmansky. Njena razstava je vnovič doživela kar precejšen uspeh: za celotno razstavo je prejela častno nagrado, njena mala vnukinja Strban pa kot amaterka kar dve kolajni mestne občine, in sicer zlato kolajno za kompozicijo «Po-mlad» iz samega poljskega pomladanskega cvetja, srebrno kolajno pa za kompozicijo »Pahljača*. Še prav posebno pa so obiskovalcem ugajali aranžmaji, ki so primerni za darove opernim pevcem in pevkam ali dirigentom: »Lira*, »Harfa* in »Rapsodija v modrem*. Razstavljavki iskreno čestitamo. Stavka uslužbencev kmečke blagajne Uslužbenci bolniške blagajne kmetov v Trstu bodo po navodilih svoje sindikalne organizacije stavkali štiri dni od 7. do 10. t. m. Stavka je vsedržavna in so jo napovedali zaradi nekaterih mezdnih zahtev, katerim so se pristojni organi vedno izogibali. PHEGLAVICE V TRGOVSKI MREŽI Zaradi «bele stavke» financerjev tudi na Tržaškem velika škoda Na openski postaji gnijejo celi vagoni limon, na proseški pa strada živina Z avtom trčil v rešilni avto Včeraj popoldne se je v Slivnem 22-letni natakar Amedej Gruden iz Šempolaja 49 z avtom TS 75348, v katerem se je peljal tudi 14-letni dijak Valentino Ballarin iz šempolaja 39, zaletel v rešilni avto INAM TS 36907, v katerem se je peljala 66-letna Leopolda Lupine por. Kralj iz Slivnega 9. Pri nesreči so se poškodovale vse tri omenjene osebe, ki se bodo morale, razen Ballarina, zdraviti na nevrokirurškem oddelku po 8 dni. Ballarinu so nudili samo prvo pomoč. Žile si je prerezala Ker je bila obupana, se je včeraj zjutraj 41-letna Bianca Vuga iz Ul. del Vento 8 odločila za usodni korak in si z žiletko prerezala žile na zapestjih. Na srečo se je Vuginega dejanja zavedla neka znanka, ki je poklicala njenega pri. jatelja 62-letnega upokojenca Gio-vannija Madona iz Ul. del Ven-ti 82. Ta je prihitel v Vugino stanovanje in našel žensko sedečo na stolici. Poklical je rešilni avto RK, s katerim so Vugovo prepeljali v bolninšico. Pridržali so jo na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 4 dneh. Okrvavljen se je opotekal po pločniku Na nevrokirurški oddelek so včeraj popoldne, s prognozo okrevanja v 10 dneh, sprejeli 26-letnega delavca Romana Pitacca iz Ul. Roncheto 15 zaradi udarca v glavo in rane na zatilju. Ponesrečenca je spremljal 17-letni mesar Silvio Ro-vatti iz Ul. Orlandini 42, ki je povedal, da je Pitacca zagledal malo prej na Trgu Stare mitnice, ko se je okrvavljen opotekal na pločniku. Ni znal povedati kako se je Pitacco ponesrečil. «Bela stavka« financarjev povzroča po vsej Italiji precejšnje preglavice trgovinski mreži. Na obmejnih carinarnicah se kopičijo velike količine blaga v uvozu, izvozu in tranzitu, ki nikakor ne more naprej zaradi počasnosti, s katero finančni organi opravljajo svoje delo. če pomislimo, da dovažajo povprečno na dan v Italijo za 3 milijarde 600 milijonov lir blaga ter ga oavažajo za 2 milijardi 400 milijonov lir, je jasno, da utegne ta bela stavka povzročiti zaradi negativnih posledic na trgovinsko in zato tudi na plačilno bilanco veliko škodo ne le za posamezne trgovce, temveč tudi za samo državo. Tudi na Tržaškem se čutijo posledice tega svojevrstnega stavkovnega gibanja, ki se izraža v strogi adaptaciji zakonskih določil, starih tudi do 60 let, a še vedno uradno v veljavi v vsakdanji carinski praksi. V našem mestu, čigar gospodarsko življenje se v dobri meji oslanja na promet v okviru tradicionalnega emporija in tranzita, je škoda toliko večja, zlasti še ker se težave zaradi bele stavke financarjev dodajajo k škodi, ki so jo v razvoju pristaniškega prometa povzročila nedavna stavkovna gibanja sindikalne narave. Vsi ti spori gospodarsko - socialne narave pa ne povzročajo le golo zgubo določene količine prometa, temveč imajo za posledico tudi preusmeritev prometa na konkurenčna pristanišča. Pa tudi neposredna škoda je lahko zelo velika: na openski železniški postaji gnijejo celi vagoni limon, na pro-seški strada več vagonov živine, špediterji morajo brez potrebe plačevati visoke stojnine, tuji naročniki urgirajo naročene dobave itd. Ce bodo financarji vztrajali pri svoji nameri, da prekinejo za deset dni z vsakim čezurnim delom, pa se utegne položaj v prihodnjih dnevih znatno še poslabšati. diju po vsej verjetnosti tudi dramske predstave. Ker bo prof. Anto-nicelli v kratkem zaključil svoj dveletni mandat na mestu upravnika gledališča, je upravna komisija na predlog samega Antonicellija sprejela ponudbo dirigenta Artura Basile-ja, da je Dripravljen za eno leto . sprejeti mesto, dirigenta in sode-> lavea pri upravljanju gledališča. V ostalem pa so poudarili nujnost čimprejšnje dokončne rešitve tega vprašanja, tudi v perspektivi, da bo sedanji direktor Alfredo Sbi-sa šel v pokoj. Lep uspeh in dober vzgled Didaktična ravnateljica v Nabrežini gospa Marija Corsini je izdelala državni natečajni izvit za didaktične ravnatelje, ki se jz vršil na ministrstvu v Rimu. Ce Stitamo! Zal je to edini primer med n-čiteljstvom iz povojne dobe. Zaskrbljeni se vprašujemo, kam bomo šli po vodilne moči, ko bodo starejši odšli? Kdor se čuti sposobnega naj se požrtvovalno potrudi, da stori svojo dolžnost! «Raffadlo» odpluje danes opoldne Včeraj si je novo 46.000-tonsko turbinsko ladjo »Raffaello* ob pomorski postaji ogledalo več tisoč Tržačanov. Povsod na ladji so delavci opravljali zadnja dela pri zunanji in notranji opremi novega »plavajočega mesta*, vendar to ni motilo obiskovalcev, ki so posamič in v skupinah sledili traku, ki ga je poveljstvo ladje v ta namen speljalo kot kažipot vzdolž .prostorov po vsej ladji. »Raffaello* bo odplula -iz Trsta danes opoldne, namenjena v Genovo. Luzzatovo «Judito» bodo dali v Verdiju Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom župana dr. Franzila sestala na občini upravna komisija gledališča Verdi. Komisija je načelno odobrila predloge za prihodnjo dejavnost gledališča in je v tej zvezi na predlog upravnika Antonicellija sklenila vključiti v repertoar za prihodnjo sezono e-no_ delo avtorja s področja naše dežele. Na predlog upravnika Antonicellija, ki je predložil več del, so se odločili za opero tržaškega skladatelja Livia Luzzatta »Judita*. Uprizoritev te opere v Verdiju bi bila prva absolutna izvedba v Italiji, čeprav je bila opera napisana že pred vojno, in bi pomenila priznanje glasbeniku in gledališkemu človeku, ki se je moral umakniti zaradi rasnega preganjanja. Upravna komisija je tudi izrekla željo, da bi v repertoar prihodnje sezone bila vključena o-pera istrskega skladatelja Smare-glie in da naj se upoštevajo tudi mladi avtorji. V prihodnji sezoni bodo v Ver- HERMAN MILIC — Zgonik št. 14, toči dobro belo in črno vino. SVETKA ŠKRLJ — Salež 44, toči odlično belo in črno vino. V Velikem Repnu št. 71 pri STARŠINOVIH je od včeraj OSMICA Toči samo teran. Ljubitelji dobre kapljice vabljeni! Štefan BORDON od Domja 35 (na križišču pri spomeniku) obvešča, da je včeraj odprl osmico. Točil bo izredno dobro črno In belo vino. iiiiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiuiii m in milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiililiiiiiililii Naftovod in Katoliški glas Katoliški glas je do sedaj priobčil Več člankov v zvezi z nameravano graditvijo naftovoda. Vsebina teh člankov pa ni, kot bi bilo želeti, pozitivna, namreč da bi iskala način in sredstva kako najbolje koristiti našim razlaščenim občanom. Glavni cilj teh člankov je napadati dolinskega župana, naložiti vse odgovornosti njemu in izključno samo njemu, kot da bi on delal dobro in slabo vreme v dolinski občini. Očitajo mu: da je izdal dovoljenje stari namesto novi občinski odbor; v tem ni nobene razlike, ker je stari odbor sklepal sporazumno z novim, ki ga je že določila večina našega občinskega sveta in strank katerim svetovalci pripadajo. Kar pa se tiče cen zasebnih razlaščenih zemljišč, ne spada to v kompetenco župana, niti občinskega odbora niti ne občinskega sveta. Ustanova, ki zemljišča razlašča, v tem primeru Ustanova industrij- skega pristanišča, ponuja začetno ceno, ki je vedno nizka (proti taki nizki ceni je obč. svet dolinske občine soglasno izglasoval protestno resolucijo dne 26. maja; zakaj je Katoliški glas ni priobčil?), nato se razlaščenec (sam ali potom zastopnika) pogaja z ustanovo. Ce ne doseže zaželjene tekoče cene, vloži priziv na sodišče. V svojem zadnjem članku od 3. t. m. pravi K G, vda bo družba morala plačati višje cene, kakor je javila dolinskemu županstvu». V tem se strinjamo s Katoliškim glasom, ne moremo pa se strinjati s tem, da je to zasluga izključno ene resolucije edinega svetovalca S. S. v deželnem svetu. Mislimo, da so pozitivno odjeknili prizivi proti nizki ceni 131 prizadetih, za katere je bil pobudnik kenzorcijski odbor, kateremu načeluje dolinski župan. Čeprav nimamo namena prezreti delovanja deželnega svetovalca S. S. se nam zdi, da enotna resolucija občinskega sveta več zaleže kot resolucija posameznika v dež. svetu. Da je nekaj zalegla tudi interpelacija poslanke Marije Bernetiče-ve v poslanski zbornici in nastop deželnih svetovalcev K P v deželnem svetu, je tudi res. Koristen je bil sestanek, ki so ga imeli pretekle dni dolinski župan in predsednika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v imenu konzorcija z odgovornimi predstavniki uprave ind. pristanišča. Zemljišča bodo plačali po višji ceni od obljubljene: za koliko bo ta cena višja, je odvisno od skupnega delovanja in prizadevanj ter enotnosti prizadetih razlaščencev. Nočemo ustvarjati optimizma med razlaščenci, ker borba za dosego pravičnih cen ni še izvojevana. U-pamo pa. da jo bomo izvojevali. Dolina, 6.VI.1965 DUŠAN LOVRIHA župan dolinske občine OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno ODBOR Šolske vesti Danes, 6. junija 19G5 ob 16. uri bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago samo na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v četrtek 10. in petek 11. junija ob 21. uri V KULTURNEM DOMU Titus Maccius Plautus MENEHMl (Dvojčka) komedija v dveh dejanjih Režija: Jurij Ursini - Uršič Prevedel: Martin Jevnikar Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Lauro Crisman Glasba: Doriano Saracino. Osebe: Menehmo I., Stojan Žerjal; Menehmo II., Sergij Premru; Krtača Marijan Kravos; Mesenio, Vojmir Tavčar; Herozlja, Tatjana Pipan; žena Menehma I., Neva Starec; Tast Menehma I., Stojan Colja: Zdravnik, Marko Hreščak; Cilinder, Rudolf žagar; Berač, Igor Dolenc; Dekle pri Hereziji, Lučka Faletič, Miriana in Viviana Uršič; Decion, Piero Gruden; Hlapci Mitja Pertot, Piero Gruden, Rudolf žagar; Otroci, ljubimca, flavtist... Cene — premiera: parter 1.000 lir, balkon 600 lir; študentje 300 lir. Ponovitev: parter 700 lir, balkon 500 lir; študentje 300 lir Prodaja vstopnic vsak dan od 17. do 19. ure ter er.o uro pica pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. le odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 19. junija anjovon : Osnovna šola in otroški vrtec v Cropadi prirejata ob zaključku šolskega leta razstavo ročnih del. Razstava je odprta v šolskih prostorih. SLOVENSKI KLUB priredi danes 6. junija izlet v Tupelče pri Štanjelu na Krasu združen s kulturno-družabno prireditvijo, na kateri bodo sodelovali naši tržaški slikarji in pesniki. Predmet nagradnega natečaja ex-tempore slikarskih in pesniških stvaritev je Kras. Ocenitev in razdelitev nagrad nagrajenih del bo po kosilu na sedežu žirije v gostilni Jazbec v Tupelčah. PRIDITE! Prosvetno društvo «SLAVK0 ŠKAMPERLE/ obvešča vse člane, da bo v četrtek. 10. junija t.l. ob 20.30 redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta št. 7. Prosimo za polnoštevilno udeležbo ODBOR Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da bo seja odbora v četrtek, 10, VI. 1965 ,ob 20.15. Odborniki so vabljeni, da se seje z gotovostjo u-deležijo.. DANES V MAČKOVLJAH (od 14. do 24. ure) «Praznik češenj» Kulturna prireditev ob 16.30 Nastopijo; pevski zbor, folklorna skupina, godalni kvintet 5 FANS, Itd. Domača jedača in pijača Iskreno vabljeni! iiiiiiniiiHiiiiiiHiiiiiiiHiiimmimiimiimiiiiiiniitiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimmumiiiiiiiiitiiiuiiiiHiminiii Včeraj-danes Dne 5. junija 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 77-letna Stefani a Ve-licogna por. Lughi, 77-letni Giovan-ni Moro, 78-Ietni Giovarni Pertout, 35-Jetnl Mario Gianesini, 76->letaa Mal vi na Zupan vd. Del Tedesco, 63-letni Arturo Giovannimi. 77-4etni Michele Iona. OKLICI: karosir Enzo Sumberac in frizerka Marinella Orlando, brivec Antonio Sabatino in delavka Gabriella Sentieri, mornar Bruno Prodan in gospodinja Maria Lina Cus, delavec Michele Svommegna in gospodinja Alida Tome, šofer Luciano Ostrouska in trg. pomočnica Mariagrazia Delfin, trg pomočnik Adolfo Petrucci in trg.' pomočnica Renata Smilovich, geometer Francesco Lavaia in vezilja Giannina Trep-po, šofer Emilio Glavina in bolničarka Nerina Bernetich, pomorščak Guerrino Viacich in trg. pomočnica Violetta Corte. mehanik Luciano Brusi in sanitarna asistentka Franca Urllni, uradnik Francesco Mannella in šivilja Maria Caporale, finančni stražnik Nicola Lucarelli in gospo- URARNA - ZLATARNA •------LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine POROKE in KRSTE Poseben popust 1 dinja Luigina Ciprian, pleskar Al fio Presotto in uradnica Ivona La Rocca, karabinjer Sante Scardini in gospodinja Giuseppina Angeluccl, u-radnik Sergio dr. Piries in študentka Luciana Vlscardi, elektromehanik Gianfranco Calzoni in trg. pomočnica Marisa Picek, uradnik Elio Gri-soni in trg, pomočnica Maria Rita Ribarič, funkcionar Sergio Deluca in univ. študentka Fulvia Sanzin, inženir Eugenio Centuori in univ, študentka Adua Derni, kirurg Eugenio Petz in gospodinja Maria Luisa Feliccioni, geometer Giancarlo Verza in vzgojiteljica Loredana Sovran, mehanik Aldo Stefani in natakarica Lina Toncich, učitelj Renato Onga-ro in profesorica Paola Giorgi, finančni stražnik Aldo Giamei in služabnica Caterina Vio, avtoprevoznik Gianfranco Novacco in frizerka Amalia Collini, prokurator Li- bero Coslovich in uradnica Luisa Dudine, trgovec Roberto Hausbrandt in študentka Varsenia Anmahian, uradnik Alessandro De Min in uradnica Marina Senoich, radiotehnik Luciano Rampini in šivilja Irene Biirtig, natakar Gino Cramersteter in natakarica Francesca Fragiaco-mo, uradnik Giorgio Giaconl in delavka Laura Lo Presti, študent Tulilo Giuseppe Lazzarini in gospodinja Lia Muggia, podoficir finance Francesco Lepore in učiteljica Fer-nanda Gallina, delavec Pietro Cleva in delavka Ondina Medos, mehanik Silvano Bonazza in šivilja Liliana Ci'vitan, pleskar Gino Giacomini in delavka Yvette Lebreton, uradnik Antonio Pietrogiacomo in delavka Concetta Murgolo, električar Fer-ruccio Kozlovič in gospodinja Gina Coslovich, prodajalec delikates Guerrino Brecevic in prodajalka delikates Lina Perin, univ. študent Paolo Rabusin in univ. študentka Maria Cristlna Lettig. uradnik Claudio Suzzi in gospodinja Renata Fantin, u rad n i k Mario Giovannini in študentka Eva Bresci, poštni oficial Raffaele De Francesco in učiteljica Olaudla Lanci, barlst Vlttorio Bar-baria in baristka Ada Krainz. uradnik Giovanni Janos in študentka Dubravka Bibiča, študent Claudio Ebblln in študentka Iulia Botteri, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (31. 5. — 6. 6.) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul Belpoggio 4; Marchio Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Ser vola 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul S. Giusto 1: Busolini, Ul. Revolte! la 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2. Urnik od 13. do 16 ure Alla Basilica, Ul. S Giusto l; Busolini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul Belpoggio 4; Marrhio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli,, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj). LOTERIJA BARI 56 67 62 2 72 CAGLIARI 24 70 8 32 90 FIRENCE 72 10 26 37 57 GENOVA 11 60 43 62 21 MII,AN 66 90 64 81 15 NEAPELJ 8 32 54 83 61 PALERMO 90 24 86 48 51 RIM 55 43 56 47 31 TURIN 13 15 44 1 50 BENETKE 59 19 67 7 43 Obvestilo izletnikom v Prago Vse izletnike v Prago prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine za mesec junij, in sicer najkasneje do 10. t.m. Navodila o odhodu, menjavi denarja itd. bodo objavljena v našem listu v nedeljo, 20. junija. Poleg tega bodo vsi izletniki dobili poseben prospekt, ki bo vseboval najvažnejše podatke o potovanju, odhodih .prenočiščih itd. Ta prospekt bo na razpolago prav tako od 20. t.m. dalje v Ul. Montecchi št. 6 in v potovalnem uradu «Au-rora» v Ul. Cicerone 4. UREDNIŠTVO Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 4. julija enodnevni izlet v Ljubljano, Kamnik In v Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. PD Marij Matjasič-Milan v Bar-kovljah. Strada del Friuli 295. priredi v nedeljo 18. julija izlet na Bled po sledeči poti: Trst, Nova Gorica, Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec k izviru Soče, nato čez Vršič v Kranjsko goro, na Jesenice in Bled, kjer bo kosilo Povratek preko Ljubljane, Postojne in Sežane v Trst: Prijave se sprejemajo na sedežu dnevno od 18. do 20 ure do 20. junija do 12. ure. Izlet se vrši s kolektivnim potnim listom. Za morebitna pojasnila tel. 30597. Ob 20. obletnici zmage nad naci-fašizmom priredil v nedeljo 27. t.m. prosvetno društvo «Ivan Cankar« izlet v bolnico »Franja«. Urnik vpisovanja bo pravočasno objavljen v našem časopisu. vi*f Naztonale 14.30 «Toto d’Arabia» Te-chnicolor Toto Arcobaleno i4.30 «Uccidete agente segreto 777—Stop«, Fxcelsior 14.30 «La doppia vita di Sylvia West» Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 14.30 «Una pištola per Ringo« Technicolor Montgomery Wood. Grattacielo 15.00 «Duello al sole« — Technicolor. Gregory Pečk, Joseph Cotten. Jennifer Jones. Prepovedano mladini pod 16. letom. Alabarda 14.30 »Amore facile« Barbara Steele, Franchi-Ingrassia. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fllodrammattco 14.30 «Voglio essere amata In un letto di ottone«. Color-scope. Debbie Reynolds. Aurora 15.00 «Agente 007 licenza per uccidere«. Cnstallo 15.00 «Vorrei non essere ric-ca». Technicolor. Sandra Dee. Garibaldi 15.00 «Pal Joe« Technicolor, Frank Sinatra, Kirn Novak. Capitol 15.00 «Le ulttme 36 ore« James Garner, Rod Taylor. Impero 14.00 »Angelica alla corte del re» Prepovedano mladini pod 14. letom Vlttorio Veneto 15.00 »La vita priva-ta di Henry Orient« Technicolor. Peter Sellers. Moderno 14.00 «Gli ostaggi« Ray Mil-land. Technicolor. Astra 14.30 «Jerry 8 in 3/4» Astoria 14.00 «1 cavaFeri detla tavo-la rotonda« Technicolor. Robert Taylor, Ava Gardner. Abbazia 14.00 «Squadriglia 633» Tertl-nicolor. George Chakiris, Clif Robertson. Ideale 14.00 «11 Gran lupo chiama« Technicolor. Gary Grant, Leslie Ca-ron. Š K KRAS - ZGONIK ----BANKS, 6.VI.4965 BO V ZGONIKU odbojkarski turnir za Kraški pokal Nastopale bodo ekipe; BOR. Izola. Dom Gorica in Kras. Izločilne tekme se prično ob 10. uri. Finalne tekme ob 14. uri. Turnir bo v okviru otvoritve no vega odbojkarskega igrišča v Zgoniku. ENAL0TT0 Natečaj št. 23 ZMAGOVITI STOLPEC Bari ... » Cagliari . . Firence . . Genova , Milan . . Neapelj > Palermo . Rim . . ■ Turin . s Benetke Neapelj II Rim II . . 56 24 72 , 11 66 8 90 55 13 59 32 43 X 1 2 1 2 1 2 X 1 X X X PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 6.592.000 11 točkami lir 290.800 H) točkami lir 11.300 Dokončne kvote določi o srednja komisija * Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade ^ » ZLATARN 1 OPLENDENTE (ŠKERLJ) Trst, Ul. F. Filzi 5 — Tel. 23-379 dobite naj lepša darila za birmo, krst, poroko in za vsako priliko: ure najboljših švicarskih znamk in zlate okraske Priporočamo se za obisk Mali oglasi Vajenko ali pol delavko išče krojačnica, preseljena v nove prostore. ROMAN GRILANC, Bazovica št. 179. RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL», Via Giu-lia 108 (Rotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila In drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst, Piazza S. Giovanni št. 1. V SKLADIŠČU D. KOZ ULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike In vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde) hlače itd. VESPE LAMBHETE, vse potrebščine In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M A R — Trst, vla del Bosco N 6 — Tel 41-946 PRI »AUTO STILE«, Trst, Via U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, na-slanjačev. sveč, električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov Vsi deli so garantirani. DEKLE za prodajalko išče drogerija, Corso Garibaldi št. 2. KROJACNICA Kramar, Opčine St. 63 išče vajenko. Sintetične preproge in preproge za hodnike lz plastike »BALATUM« in »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, »MOCJUETTE« in ploščice »RIKETT« in «ARMSTRONG» Bežna vrata (iROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 V TRGOVINI VELIAK - ŠPORT TRST Ul. delPlstria 13 — Tel. 44-237 dobite VSO POLETNO ŠPORTNO OPREMO za v hribe, morje ln za Jezera kopalne obleke — kvalitetno blago. CINE HmiMATEHIALE SE C UL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. Darovi in prispevki Ob dvajseti obletnici smrti nep zabnega Ivota Caharije iz Nabrežir daruje teta Delka 1.000 lir za Dij ško Matico. Tovarišica Katja Lisja daruje 1.000 lir za bazoviško pn slavo STE DO. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo predrago mamo Marijo Brišček vd. Novak se srčno zahvaljujemo. Posebno zahvala č. g. župniku, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so počastili njen spomin. Družine Gasparin, Paskulin, Bulgarelli in Caharija Nabrežina, 6.6.1965. IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA V' Čoln z ugašenimi lučmi v «Sacchetti» je izdal tihotapske naklepe četverice M prizivu so obema obtožencema znižali denarno kazen, enemu pa so zvišali zaporno kazen Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prokurator Marši, zapisnikar Parigi, obramba Sferco in Amodeo) sta se morala ponovno zagovarjati 25-letni Lucio Baldin iz Istrske ul, 1 ter 47-letni Giuseppe Marcon iz Ul. Androna di Romagna 1. Oba obtoženca, ki nista priprta, sta prisostvovala obravnavi. Na prvostopni obravnavi, ki je bila v oktobru lani, sta se poleg teh dveh obtožencev morala zagovarjati tudi 42-letni Aredio Peren-tin iz Androne s. Tecla 14 ih 31-let-ni Angelo Lubiana z Obrežja Gru-mula 6. Dogodek, ki je pripeljal četvori-co pred kazenske sodnike, se je odigral v zgodnjih urah 24. julija predlani. Bilo je okoli 3. ure zjutraj, ko je marešal finančne straže Mario Faggiani opazil, da se je pomolu «Sacchetta» približal čoln z ugašenimi lučmi. Tik pred pristankom čolna ob pomol, sta dva moška, ki sta bila na kopnem, zavpila «Proč, proč». Veslač je obrnil kljun čolna proti veslaškemu klubu «Adria» ter izginil med podpornimi stebri poslopja. Kakih deset minut pozneje se je spet pojavil ter se v temi napotil proti .pomolu «T». Medtem sta moška na obali zasedla vsak svoje vozilo: eden je stopil v avto fiat 1100-103 Ts 39150, a drugi je zasedel skuter ter se odpeljal z največjo naglico. Marešal Faggiani in njegov spremljevalec sta skočila v neki čoln finančne straže ter dohitela ubežnika na morju. Slo je prav za Perentina, katerega sta potem prepeljala do podpornikov veslaškega kluba, kjer so našli skoraj 30 kg cigaret. Po dolgem oklevanju je Perentin priznal, da je pripeljal blago iz Poreča, kamor sta ga poslala Baldin in Lubiana. Na povratku sta ga počakala blizu zunanjega valobrana ter mu ukazala, naj izkrca blago na pomolu «Sac-chetta«. Izvršil je ukaz, toda nenadoma je opazil financarje ter se oddaljil od pomola. Agenti finančne straže so pozneje aretirali Baldina in Lubiano ter napravili hišne preiskave. V določenem trenutku je prišlo na površje tudi Marconovo ime. Na njegovem domu pa so našli le 300 gramov cigaret in listek z obračunom za 46 kg cigaret. Tako se je četverica znašla pred kazenskimi sodniki. Zelo težak je bil Baldinov položaj, ker so agenti našli na njegovem domu večjo količino praznih škatel, za katere so financarji menili, da so malo prej vsebovale okoli 350 kg cigaret. Baldin je spočetka potrdil to okoliščino, toda pozneje je dejal da je šlo za največ 6 ali 7 škatel! Spričo tega so kazenski sodniki spoznali skoraj vse obtožence za krive. Oprostili so zaradi pomanjkanja dokazov le Lubiano (za katerega pa so ostali obtoženci sumili, da je povezan s financarji). Perentinova kazen, čeprav precej visoka, je bila pogojna. Proti razsodbi sta se pritožila samo Baldin in Marcon. Prizivni sodniki so jima priznali samo pravico do splošnih olajševalnih oko- EMPORIO A U TO - MOTO LORENZI I RS I Via S. Lazzaro, 17 IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - PISTON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE Vam nudi DELE in NADOMEST-NE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd. NOVA URARNA IN ZLATARNA Sedmak NABREŽINA — Center Vam nudi bogato izbiro ur priznanih znamk, zlatih in srebrnih dekorativnih predmetov ZELO UGODNE CENE! «UNIVERSALTECNICA» RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - EI.EK-TROGOSPODINJSK! PREDMETI CANDY - REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji ONIVuRSALTECNICA Trieste — Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 KIMO «1R1S» PKOSEK predvaja danes, fi. t.m. ob 16. uri Cinemascope Technicolor: dramatični - avanturistični film: Roma contro Roma (RIM PROTI RIMU) Igrajo: Suši Anderson in John D. Barrymore. Kim itn predvaja danes, 6. t.m. ob 15. uri Metro film: fIfiTMmfik- Metro GoUwyn Mayer ,_r- Oiesenl? ""'1 J0SELIT0 CESAREO OUESAOAS ENRK1UE RAMBAl V ponedeljek, 7. t.m. bo 18. uri ponovitev filma: 40SELIT0 /JV AMERICA* i eastiviancolor dueiu>aa ANTONIO 0CUIM0 KINO PROSEK. KONTOV EV predvaja danes, 6. t.m. ob 16. uri Metro barvni Fanavision film: «Le astuzie di ima vedova» (VDOVINE ZVIJAČNOSTI) Igrajo: Shirley Jones, Gig Young, Carolin Jones, Red Buttons liščin ter so jima ustrezno znižali denarno kazen, a pri tem, vsaj v primeru Baldina, zvišali zaporno kazen. V ostalem so potrdili prvot. no razsodbo. Na obmejnem prehodu umrl zaradi srčne kapi 73-letni jugoslovanski državljan Anton Černač iz Popeter pri Marezigah štev. 37, je včeraj zjutraj prestopil državno mejo pri škofijah, ker je bil namenjen k nekemu prijatelju. Komaj je žigosal prepustnico in napravil nekaj korakov, ga je napadla nenadna slabost, da se je zgrudil na tla. Neki moški, ki je tedaj šel mimo, je opazil priletnega Černača, kako se je zgrudil, zato se je podviza) do najbližnjega telefona in poklical rešilni avto RK. Ko so prihiteli bolničarji pa za nesrečnega Černača ni bilo več pomoči. Bil je mrtev, ker ga je zadela srčna kap. Prihiteli so agenti s komisariata v Miljah in po opravljenih formalnostih izdali dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico v Milje, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Pri padcu z vozička se je smrtno udaril V kuhinji svojega stanovanja v Ul. Monte San Gabriele 29, se je včera jzjutraj smrtno ponesrečil 62-letni upokojenec Romeo Stultus. Stultus se je zaradi paraliziranih nog vozil po stanovanju na vozičku, ko pa je' prispel v kuhinjo, se je verjetno prevrnil, nerodno padel z vozička in z glavo udaril ob tla. Njegov 23-letni sin Giuseppe, ki je bil tedaj v spalnici, je zaslišal presunljiv krik, zato je odhitel v kuhinjo, kjer je našel na tleh ležečega očeta. Nemudoma je poklical rešilni avto RK, v katerega so bolničarji položili ranjen, ca. V avto je stopil tudi sin, toda med prevozom v bolnišnico je nesrečni Stultus izdihnil. Pri padcu se je namreč hudo pobil po desni strani glave, čelu ter začel krvaveti iz levega ušesa. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisariata Ko-lonje. Nerodna padca dijakov Dva dijaka sta včeraj zjutraj v presledku ene ure postala žrtvi nerodnih padcev in se bosta na ortopedskem oddelku morala zdraviti po en mesec, ker sta si zlomila desni nogi. 16-letni Pierpaolo Caenazzo iz Ul. Commerciale 80 se je ponesrečil pri telovadni uri v telovadnici šole «Ca.rli» v Ul. della Valle, ko je skakal v višino, 15-letni Bruno Antonio Degrassi iz Ul. Lorenzet.ti 50, pa je nerodno spodrsnil v učilnici šole «Bergomas» v Istrski ulici. Oba ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnimi avti RK. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiui milili iiiii im n mi m Zaradi avtomobilske dirke zaprta cesta čez Kalvarijo Ker bo danes organizirana čez Kalvarijo avtomobilska vožnja «X Rallye Ligmano-Gorica» je občinska uprava v Gorici odredila, da bo danes od 11. do 15. ure cesta, ki pelje iz Ločnika preko Kalvarije do Grojne, zaprta za vsa vozila, ki ne sodelujejo v o-menjenem rallyju. Ta ukrep je bil potreben, ker je cesta v razmeroma slabem stanju, ozka in z ostrimi ovinki. Smrt v Sovodnjah V goriški civilni bolnišnici je v petek zvečer umrl v starosti 78 let Ludvik Masten iz Sovodenj. Pogreb bo danes opoldne krenil iz mrtvašnice goriške civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Ve-neto na domače pokopališče. Pokojnik je bil vseskozi zvest čita-telj našega lista. Žalujoči družini izrekajo znanci in prijatelji i-skreno sožalje; pridružuje se jim tudi naš list. Mopedist z Osiavja se ponesrečil v Gorici Včeraj zjutraj ob 7. pri je prihajal 50-letni Edvard Radikon, doma z Oslavija, Ul. Tre bucchi 4 s svojim mopedom od Drevoreda 20. septembra proti trgu na debelo v Ul. S. Chiara v Gorici. Ko je hotel zaviti na ta trg, pa je iz nasprotne strani od Korza Verdi privozil tovornik 56-letni Antonio Buzzatto iz Gorice, Ul. Oberdan 13. Tudi on je hotel s svojim vozilom na zelenjadni trg in med obema je prišlo do trčenja, pri katerem je Radikon padel z mopeda in se pri tem ranil. Priklicali so avto Zelenega križa, ki je moža odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom leve noge v gležnju ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Nezgoda Števerjanke in Sovodenjca na delu Včeraj okrog 12.15 je prišla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 18-letna Katjušika Maraž iz Ste-verjana, Križišče 17, ki je zaposlena kot vajenka v tovarni dežnikov Poletti v Gorici. Pri delu se je zbodla z ostrim predmetom v desno zapestje. Okrevala bo v 5 dneh. Ob 14.20 pa so pripeljali v gori-ško bolnišnico 22-letnega mehanika Maria Devetaka iz Sovodenj, Ul. Ex-Impero 77, ki se je ponesrečil na delu v papirnici Car-Vi v Rupi, kjer je zaposlen. Ko je namreč popravljal okvaro pri stroju, mu je padel kos železa na glavo ter ga ranil na lasišču. V bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Volilni program list «0bčinske enotnosti» Sovodnje i * Pismo kandidatov «Občinske e-notnosti» sovodenjskiin občanom Dragi rojaki, pred volitvami 13. junija, na katerih boste volili može, ki bodo prihodnja 4 leta u-pravljali našo občino, si dovoljujemo kandidati liste ((Občinske enotnosti« nasloviti na vas to pismo, v katerem vam hočemo obuditi spomin na upravljanje sovodenj-ske občine v preteklih letih in vam predočiti to, kar nameravamo napraviti Upravljati našo občino ni bila in ni lahka stvar. Ko smo si v preteklih letih prizadevali, da bi dosegli čimveč od pristojnih oblasti za potrebe naše občine, smo večkrat trčili ob nepremagljiv zid nerazumevanja, ker so mnogi videli v nas državljane druge kategorije, ker smo Slovenci. Sele v zadnjem času smo v Rimu našli zaradi novega političnega vetra, ki je tam zavel, prijatelje, ki so nam pomagali, da smo v kratkem času ugodno rešili nekatera vprašanja, za katera smo se potegovali dolga leta. Na Vrhu, ob Stradalti in na Malniščah smo napeljali elektriko. Obnovili smo številne ceste v občini ter zgradili občinska vrtca v Sovodnjah in Rupi. Vodovod smo napeljali po vsej občini. V središču Sovodenj smo pričeli urejevati kanalizacijo. Popolnoma smo preuredili in modernizirali županstvo, v katerem sta tudi materinska posvetovalnica in zdravniška ambulanta. Napravili smo vse potrebno za napeljavo telefona na Vrh in pričakujemo samo še izvedbo tega dela. Na socialnem področju sta župan Ceščut in občinska uprava skrbela za zaposlovanje občanov, tako da je bila odpravljena brezposelnost. Zaradi ugodnejših razmer v državni prestolnici smo dosegli pri znanje za pobiranje trošarine pro ste cone, za katero smo se potegovali vsa povojna leta. Občinska, u prava bo s tem prejemala •-okoli 3,5 milijona lir, kar bo znatno razbremenilo naš proračun. S po sredovanji pri vladi so nam naka zali sredstva za ureditev poti sko zi vasi in zaselke, od vojaške o blasti pa smo prejeli prispevek nad 5 milijonov lir za modernizacijo ceste Rubije-Vrh; tako bo Vrh končno z moderno cesto povezan z občinskim središčem. Po dosedanjem opravljenem delu je od vas, volivcev, odvisno, če nas boste podprli v naših naporih za nadaljnje nepristransko delo v korist vsem občanov. V predvolilnem obdobju vsi na veliko obljubljajo, mi pa se predstavljamo s programom, za katerega vemo, da ga lahko uresničimo. 1. Menimo, da je vendarle prišel čas, da se prične do nas, Slovencev, izvajati ustava republike. S tem v zvezi bomo čuvali slovenski značaj naše občine in bomo odločno zahtevali, da se ulice preimenujejo na način, ki bo našemu prebivalstvu najbolj primeren. 2. Vodilno načelo naše občinske politike je nepristransko upravljanje občinskih zadev v korist vseh občanov. 3. Na področju javnih del zavzema najvažnejše mesto ureditev šolskih poslopij: zgraditi je treba novo šolo v Sovodnjah in otroški vrtec na Vrhu ter temeljito popraviti šolska poslopja v Gabrjah, Rupi in na Vrhu. 4. Potrebno je dokončno asfaltiranje vseh občinskih cest; pripomniti moramo, da so v teku pripravljalna dela za asfaltiranje cest po vaseh in zaselkih, za katera smo že dobili državni prispevek, in da je bilo delo že oddano na dražbi; s tem v zvezi bo občina poiskala manjkajoča sredstva za dograditev ceste Rubije-Vrh. 5. V najkrajšem času bomo pričeli z obnovo javne električne razsvetljave, za katero imamo ze odobren prispevek. 6. Občinska uprava bo morala podpreti prosvetno in športno delovanje v občini za duhovni in fizični napredek občanov. 7. Prav tako bo morala občinska uprava skrbeti za turistični razvoj občine, kar sovpada z gospodarskim razvojem naših vasi. Tudi v bodoče bomo skrbeli za popolno zaposlitev vseh občanov. 8. V skladu s slovenskim značajem naše občine bomo sodelovali z ostalimi slovenskimi občinami na vseh področjih javnega udejstvovanja. V prepričanju, da boste 13. junija s svojim glasom podprli naša prizadevanja in složno glasovali za listo ((Občinske enotnosti«, vas vljudno pozdravljamo. KANDIDATI «OBClNSKK ENOTNOSTI« — SOVODNJE 1. Jožef Ceščut — Sovodnje; dosedanji župan 2. Janko Cotič — Sovodnje 3. Marcelo Devetak — V rJi : 4. Viljem Fajt — Sovodnje 5. Frane Gril — Vrli 6. Danilo Ožbot — Kupa 7. Franc Petejan — Sovodnje 8. Ivan Petejan — Peč 9. Vid Primožič — Gabrje 10. Anton Tomšič — Sovodnje 11. Salamon Tomšič — Rupa 12. Albin Vižintin — Sovodnje v Steverjan * i. Kandidati liste ((Občinske enotnosti« iz Steverjana se predstavljajo svojim volivcem z naslednjim programom: 1- Zahtevali bomo, da se v okviru deleže Furlanija-Julijska krajina upoštevajo pravice Slovencev zajamčene v republiški ustavi. 2. Naša uprava bo nepristranska in demokratična ter se bo v vseh važnih zadevah posvetovala z občani ne glede na njihovo politično pripadnost, na osebne koristi posameznikov, za splošno blaginjo občine in njenih prebivalcev. 3. Od pristojnih oblasti bomo zahtevali dvojezično poimenovanje ulic in občinskih zaselkov ter dvojezične napise ob cestah. 4. Posredovali bomo, da se bodo prirejali gospodarski in gospodinjski tečaji ter kmetijska predavanja v slovenščini. 5. Pri našem delu se bomo stalno trudili, da bo ustanovljeni konzorcij za zaščito briških vin u-činkovito opravljal svojo nalogo v korist briškega kmeta. 6. Zahtevali bomo, da se tudi naša občina vključi med pasivne gorske kraje, kar bi pomenilo občutno znižanje davkov ter bi nudilo razne druge ugodnosti. 7- Poskrbeli bomo za ureditev matičnega urada. 8. Zaradi naraščajočih potreb se bomo zanimali, da do občina imela prepis zemljiških map. 9. Splošni pregled družinskega davka ter njegova pravična odmera. 10. Kar zadeva javna dela bomo skrbeli za: a) asfaltiranje še preostalih glavnih občinskih cest in trga pred cerkvijo; temeljito ureditev ceste ščedno -Britof, ceste na Jazbine, stalno vzdrževanje občinskih poti ter njihovo usposobitev za sodobnejši promet; b) asfaltiranje ceste v Grojni, asfaltiranje ceste z Osiavja do mejnega prehoda ter o-krepitev javne razsvetljave v njegovi bližini; c) učinkovito osvetlitev spomenika padlim ter brezhibno javno razsvetljavo po vsej občini; č) olepšanje vasi za nadaljnji razvoj turizma; d) postavitev javnih telefonskih govorilnic na Jazbinah in v ščednem; e) zgraditev avtobusnih čakalnic v naši občini ter v Gorici. KANDIDATNA LISTA ((OBČINSKE ENOTNOSTI« — STEVERJAN 1. Slavko štekar — Valcrišče 2. Ferdinand Komjanc — Britof 3. Koman Juretič — ščedno 4. Jožef Humar — Grdinca 5. Ciril Klanjšček — Uklanci 6. Albin Kotnic — Britof 7. Roman Koršič — Jazbine 8. Mirko Maraž — Ščedno 9. Albin Maraž — Valerišče 10. Karel Maraž — Kakcnce 11. Bruno Štekar — Valerišče 12. Jožef Vogrič — Ašči Skuterist padel v Podgori Včeraj ob 12.30 so z zasebnim avtom pripeljali v gonško civilno bolnišnico 30-letnega delavca Uga Korenjaka iz Moše, ki se je ponesrečil, ko se je s svojim skuterjem peljal iz tekstilne tovarne v Podgori. Blizu glavnih vrat v tovarno je stal parki-ran avto Fiat 600, ki se je premaknil v trenutku, ko se je peljal mimo Korenjak s svojim vozilom in ga je podrl. V bolnišnici so mu ugotovili udarec na levem kolenu z rano in verjetnim zlomom. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Doberdob mr Kandidati liste ((Občinske enotnosti« iz Doberdoba se predstavljajo svojim volivcem z naslednjim programom za bodočo upravno dobo: 1. Nenehno si bomo prizadevali, da dobi dežela Furlanija-Julij-ska krajina popolno avtonomijo, ki je pogoj za boljše delovanje krajevnih ustanov, in da se v okviru republiške ustave in deželnega statuta priznajo Slovencem narodne pravice. 2. Borili se bomo zato, da se priz. na prispevek žrtev in krvi, ki ga je dalo slovensko ljudstvo v boju proti fašizmu in nacizmu. 3. Vztrajali bomo na tem, da se postavijo v občini dvojezični na. piši ter se imenujejo ulice z imeni slovenskih pisateljev in pesnikov; zahtevali bomo, da se z zakonom povrnejo priimki v prvotno obliko in da se prizna našim otrokom pravica do poimenovanja s pristnimi slovenskimi imeni. 4. Delovanje naše občinske uprave bo demokratično; pri sklepanju o vseh važnih zadevah se bomo posvetovali z. občani. 5. V okviru dežele bomo uporabili zakon o gorskih področjih za splošni napredek občine. 6. Za izboljšanje kmetijstva bomo posredovali pri pristojnih oblasteh, da se uvedejo gospodarski in gospodinjski tečaji v slovenščini. Program javni del je naslednji: a) postavitev spomenika padlim za svobodo; b) popravilo šole v Doberdobu; c) popravilo šole v Dolu z nape. ljavo centralnega ogrevanja; č) obnovitev Javne razsvetljave; d) asfaltiranje vaških ulic (v Doberdobu, na Poljanah in po možnosti tudi po zaselkih) ; e) asfaltiranje cest Poljane-Pal- kišče in Doberdob . jezero -Jamlje; M f) zgraditev občinskega športnega igrišča v DObon3bbU(ii i g) namestitev telefona V Dobi: h) zgraditev občinskega pokopališča v Doberdobu ter razširitev pokopališče v Jamljah; i) preureditev občinskega poslopja. KANDIDATI «OBCINSKE ENOTNOSTI« — DOBERDOB 1. Andrej Jarc — Doberdob, dosedanji župan 2. Karel Ccrnic — Doberdob 3. Jože Ferfolja — Doberdob 4. Andrej Gergoiet — Doberdob 5. Julko Gergoiet — Poljane 6. Stanislav Gergoiet — Doberdob 7. Mario Lakovič — Doberdob 8. Jože Pahor — Jamlje 9. Jože Peric — Dol 10. Evgen Peric — Doberdob 11. Mario Semolič — Jamlje 12. Leopold Vižintin — Dol Pobiranje davkov in zaprla pol v Sovodnjah Občinska uprava iz Sovodenj sporoča, da bodo v četrtek 10. junija od 8. do 12. ure pobirali na županstvu zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico, lahko plača svoje davke ob tej priliki. Ker bodo opravili na železniški progi blizu čuvajnice pri • Stradalti« nekatera nujna popravila, bo prehod te ceste čez železnico zaprt v sredo 9. junija od 7. ure zjutraj do 17. ure. OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno ODBOR V maju na Goriškem 160.000 mejnih prehodov V mesecu maju so zabeležili na goriškem mejnem sektorju 160.808 prehodov oseb v malem obmejnem prometu. S potnimi Usti je izstopilo 17.637, vstopilo pa 16.323 italijanskih državljanov; vstopilo je 5149, izstopilo pa 5714 tujcev Z dvolastniškimi izkaznicami so italijanski državljani opravili 2645, jugoslovanski pa 7776 prehodov. Z navadnimi prepustnicami sq italijanski državljani opravili 67082, jugoslovanski pa 77.804 prehodov, s posebnimi ital 2046, jug. 252, z izrednimi ital. državljani 26, jug. pa 33. S tranzitno prepustnico je prečkalo mejo 3144 jugoslovanskih državljanov iz Brd. Skupno je v mesecu maju prešlo mejo z najrazličnejšimi prepustnicami 71.799 italijanskih in 89.009 jugoslovanskih državljanov. Zborovanje PSI na Vrhu Jutri, v ponedeljek ob 20. uri bo v gostilni pri Cotovih na Vrhu zborovanje PSI. Govorila bosta sovodenjski župan Jožef in pokrajinski kandidat Waltritsch. Ceščut Marko Minister Mariotti danes v Gorici Danes pride v Gorico minister za zdravstvo senator Luigi Mariotti. Ob 10.30 se bo minister se stal v prostorih trgovinske zbor niče s predstavniki krajevnih oblasti, ob 11.15 pa bo imel v mali dvorani UGG na Trgu Battisti predvolilno zborovanje za PSI. IIHIHHIimilllHIIHHHIIIIIIfHHIIIHlHUlllHIIIIIIIIIlillllHIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIUIIIIKIHIIIIIIIIin SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE Goriški Kras je vključen v konzorcij za gorske izboljšave Izvedba tega ukrepa bo prinesla znatne koristi našim Kraševcem Pokrajinska uprava sporoča, da je dozorel ukrep, ki bo po rrjegovl izvedbi prinesel precejšnje Koristi kraškemu področju goriške pokrajine. Gre za klasifikacijo tega področja v konzorcij za gorske izboljšave, za kar si je pokrajinska uprava prizadevala že nekaj let, skupaj z gozdnim inšpektoratom, ki je za-čpl s to akcijo. Te dni je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli »prejel sporočilo zaklanega . tfjjpiptrstva iz Rima, da je odobrilo takb' klasifikacijo. Ker sta ministrstvi za javna dela in za kmetijstvo dali že prej svoj pristanek v tem smislu, je bil pristanek zakladnega ministrstva odločilen, da se lahko doseže odlok predsednika republike, ki bo uradno potrdil tako klasifikacijo. Ostanejo torej le še upravne formalnosti, za dosego takega odloka. S tem ukrepom bodo dosežene precejšnje gospodarske in moralne koristi za kraško področje na Goriškem, ki je zelo pasivno in je mnogo trpelo v obeh vojnah. Pokrajinska uprava je vzela z zadovoljstvom na znanje ugoden razvoj za pozitivno rešitev tega IIIIIIHIHIIHIHHIIIIIIIHHIHIIIIIHIIIIIIHHIIinillllllUHllIlllllllHHIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIillllHHHIHIH SMKTNK POSLEDICE PROMETNE NESREČE Goričan podlegel poškodbam trčenja pri «Tendi rossi» Nesrečni Giancssini je izdihnil včeraj ponoči . Tudi slanje Sava Srebrniča še vedno zelo kritično Tragična prometna nesreča, ki se je pripetila v četrtek popoldne na obalni cesti pri lokalu «Tenda ros-sa», je imela smrtni epilog. Včeraj zjutraj, pol ure po polnoči, je na pljučno kirurškem oddelku bolnišnice podlegel hudim zadoblje-nim poškodbam 36-letni avtoprevoznik Mario Gianessini iz Gorice, Korzo Italija 211. Kot smo že poročali, Je tistega usodnega popoldneva Gianessini vozil svoj fiat 1500 GO 19220 proti Sesljanju. V avtu se je peljal tudi 44-letni Savo Srebrnič iz Gorice, Pevmska cesta 7. Na ovinku pri lokalu «Tenda rossa«, pa je na nesrečna Goričana prežala smrt. Ver- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 30. maja do 5. junija se je v goriški občini rodilo 29 otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 12 in oklicev 8. Rojstva: Stefano Nadale. Fabia-no Dessabo, Barbara Petronio, Lo-redana Lippi, Stefano Burlini, Paolo Ommo, Cristina La Torre, Sonla Bensa, Rita Maurl, Bruno Gioia, Liana Sambo, Maria Depollo, Pa-trizia Conzutti, Sabrina Budal, A-drianc Bolzan, Cristina Lenardi, Luciana Bertagnolli, Marirosaria Caggiari, Paola Battistel, Giorgio Bensa, Claudio Tomadin, Paolo Sgurblssa, Diego Bon. Edi Kobal, Tania Hmeljak, Roberta Gor te, Ma-nuela Rissato, Fabio Russian, So-nia Grassi. Smrti: gradbenik 41-letni Luigi Matttroli, gospodinja 88-ietna Maria Kovačič vd. Valentinclg, upokojenec 73-letni Mario Cipoila. upokojenka 85-letna Maria Anna De-steffani vd. Silvestri, deiavec 52-letnl Pietro Predan, upoKOJenec 77-letni Giovanni Moncaro, ,88-letna Domenica Massarotto vd. Funcich, 30 minut stara Maria Depollo, upo kojenka 70-letna Carine!a Visintin vd. Delpin, 64-letni Quirinc Mian. Poroke: oficir ital. vois-te Nicola Orlandini in gospodinja Pierina Gullo, električni varilec Ferruccio Bernardi® in frizerka Isabeila Men-ttesor, agent Javne va-nost: Miche-le Di Nardo m tekslilka Susanna Battistuta, delavec E (genio Go-ljevscek in tekstiika Franceschina Brunetti, šofer Giorgio Bensa in gospodinja Teodora Koshuta, industrijski izvedenec Gabriele Valle in vrtnarica Maria Severe, gasilec Bruno Guletto in tekstilka Gabriel-la Kozlin, industrijec Salvatore Mo-naco in gospodinja Clara Ziani, tehnik Guido Vittori in Marisa Steni, kovač Massimo Dreossl in delavka Fidalma Burgnlch, farmacist Pier Giorgio Soranzo in gospodinja Li-liana Blasini, profesor Pietro Ms-stromonaco in Maria Danelon. Oklici: zidar Giuseppe Colja in delavka Rosita Visintin, mizar Fran-cesco Zona in bolničarka Anna Maria Gastaldin, podoficir karabinjerjev Andrea Selmo in gospodinja Elda Grassi, kapetan aviacije Fe-derico Zamparelli in gospodinja Annamaria Casalena, sodnik dr. Nicola Piacentino in gospodinja Gabriella Bralni, železniški uradnik Giuseppe Tomasi in trgovska pomočnica Gianpaola Zallateu, agent Javne varnosti Salvatore RaschillA in gospodinja Bruna Bogo, trgovski zastopnik Lorenzo Di Biaggio in gospodinja Liliana Klemenčič. jetno zaradi hitrosti in spolzkega asfalta, je Gianessini na omenjenem ovinku izgubil nadzorstvo nad avtom in zavozil na levo stran ceste. Tedaj pa je prišlo do trčenja z ameriškim avtom «oldsmo-bile« G 21944, ki ga je nasproti vozil 43-letni ameriški vojak Leo Gonzales. Trčenje je bilo tako silovito, da sta se avta močno razbila, oba hudo ranjena Goričana pa so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ju s strogo pridržano prognozo sprejeli na pljučno kirurški oddelek. Njuno zdravstveno stanje Je bilo resno in za Srebrniča so zdravniki še v skrbeh, če mu bodo lahko rešili življenje. Za Gia-nessina pa so bile vse zdravniške nege zaman in včeraj ponoči je nesrečnik izdihnil. Njegovo truplo je v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. problema, kar bo pripomoglo h gospodarskemu in socialnemu napredku našega kraškega prebivalstva. v Gorici VERDI. 15.15: «Spionaggio a Wa-shington«. R. Vaughn in L. Pa-luzzi; ameriški film v barvah. CORSO. 15.15: «Le ultlme 36 ore«. J. Garner, E.M. Saint. Crno-beli kinemascop. MODERNISSIMO. 14.30: «Le male-dette pištole dl Dallas«. W. Peyr in E. Marandi; ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.30. VITTORIO. 15.15: «4 sple sotto 11 letto«. Mirelle Dare in Jess Hahn: francoski črnobeli film. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Dollari male-detti«. D. Duryea in R. Cameron; ameriški cinemascope v tehni-cholor. Zadnja ob 21.30. v Iršiču NAZIONALE. «Ercole, 1'invinclbl-le». Dan Vadiš in Spela Rozin; Barvni film. PRINCIPE. «La sottile linea rossa«. Keir Dullea in Jack Warden. Kinemaskopski film AZZURRO. «Agente 007; dalla Rus-sia con amore«. Sean Connery, Daniela Bianchl in Pedro Ar-mendariz; kinemaskopski, barvni film. EXCELSIOK. «Quando Tamore se ne e andato«. Susan Hayward, Bette Davis in Joseph Cotten; barvni film. v Konkuh RIO. ((Cingue per la gloria« Ste-vart Granger, Raf Vallone in Mickey Rooney. EXCELSIOR. .(II successo«. Vittorio Gassman. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 6. Junija je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLAENDER, Ul. IX. avgusta 3, tel. 24-33. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 23,4 stopinje ob 9 20 uri in najnižjo 14 stopinj ob 4 uri. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 87 odstotkov. Dežja je padlo 1 mm. n PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični — HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0 KRAINER & C. GOI’ ' \ - Ul. Kastelic 41 tel. 2039 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJN12JE CENE PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE GORIZUNA GORICA - Ul. Duca d Aosta 180 - Tel 2H-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMAT1C s 57 rubini in z 88 rubini «Luis D' Or» najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4.1 nadstropje Imporl - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških renah! Izredni popusti > Garancije (fc ŠVICARSKA SUPERMARKA TRST Ul. Boccarr!- 3 Telefon 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse ictaie tudi v inozemstvo MADALOSSO v Trstu, Ul Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne M E BIO MEBLO e trgovina s pohištvom na drobno Hotel KOPER - TELEFON štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski vrt. nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo « RIŽ AN A » s specialitetami, postrvmi ln reCnimi raki. NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. «*• o« NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti «JOGI» več tipov. IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE Obiščite slovito RESTAVRACIJO BELVEDERE nad IZOLO MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA mmm NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE nama TRGOVSKA HIŠA v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte) Šest prodajnih etaž 10.000 artiklov sa dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. V II. nadstropju velika Izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči — jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi Itd. Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — Wolfova ulica št. 6 ELITA — Čopova ulica št. 7 20% popusta pri nakupu s tujo valuto «•GORIŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VAHI» Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu «POSTOJNSKO JAMO OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. ln 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan. PARK HOTEL BLED TELEFONI 284 — 338 • 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA • KAVARNA • NOČNI BAR • HOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA le tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «S0CA» KANAL HOTEL LEV LJUBLJANA , VOŠNJAKOVA I I i H j V TELEF. 310555 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase • Slaščičarna • Dancing kavarna - Zabavni program • Aperitiv bar - Razgledna terasa • Terasa za sončenje Banketne ln konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon - Menjalnica • Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže - Lasten parkirni prostor - Prlstajališče za TEL. 8 helikopterje - Boksi za pse ■ Hladilnica za divjačino. Hotel JELOVICA - Bled = HOTEL SLON LJUBLJANA «X» KAT. NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE fT_ NOVA GORICA — Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nu-dijo vse ostale turistične usluge. ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR ( nudijo vse ^ hotelske usluge. Priznana domača in Inozemska kuhinja. Telef. 21 ln 51 ( Priporočamo tudi obisk hotela ((Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom «Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik Vas lepo in poceni postrežeta »n i* * rf J—lil [M HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI cs Zml ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ''liummuiiiitt!!:. Restavracija « ŠEMPETER* Šempeter pri Sovi Gorici tel. 21458 Vedno dobro pripravljene domače Jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno. Vsako nedeljo ples! ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL ŽE PREKO 300 LET. Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina. Hotel BELLEVUE LJUBLJANA — TEL. 313133 PARK HOTEL GORICA :t ;5ai,,oU restavracijo. . Ir a % orno - Pivarairedna kuhinja Ples vsak veter taien ponedeljka NOVA GORICA - TELEFON ?144?, ?!4$? tvratijo. In KOLODVORSKA R1SIAV8ACII4 i a kuhinja telefon 2101» n ponetltljka leu-lvn zU« tir gostilna PRI HRUSTU priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL «ZVEZDA» KOBARID s sobami z eno ln dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini: specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovomo-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko - redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: • SPLOŠNA PLOVBA., Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Teiezi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 MODNI Nova Gorica, Kidričeva ul. 17 DOM Vam nudi VSE VRSTE MODERNEGA TEKSTILA, USNJENO KONFEKCIJO IN GALANTERIJO, OBUTEV Itd PO KONKURENČNIH CENAH. • Za Inozemske kupce pri nakupu s tujo valuto 20% POPUSTA NA CENI. Iste pogoje koristite tudi pri nakupu v tekstilnih trgovinah v SOLKANU, NOVI GORICI in ŠEMPETRU pri NOVI GORICI. BLED vabi Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje jezeru GOSTINSKO nrrknrk pod'kt.'e«8H)i\1)» Piran, tel. 73-313 priporoča ODLIČNE SPECIALI- Močni bar «TRI PAPIGE» v Piranu TETE IN IZBRANE PIJAČE V z mednarodnim artističnim progra-VSEH SVOJIH OBRATIH mom Odprt je vsak dan razen srede. EE5| gama DR. DUŠAN KERMAVNER \ TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki iz knjige