PRIMORSKI DNEVNIK
Pošt mlin a plačana v gotovimi Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XX. Št. 62 (5745)
TRST, petek 13. marca 1964
OFENZIVA VELEKAPITALA V ŠKODO DELAVCEV
FIAT skrčila delovni teden in mezde CGIL poziva vlado, naj nemudoma posreduje
Moro zaključil posvetovanja z delodajalci - Senat bo v kratkem razpravljal o vladnih ukrepih glede kmetijstva - PSI zahteva sestanek štirih strank vladne večine za uresničenje vladnega programa glede Federconsorzi
TURIN, 12. — Vodstvo FIAT javlja, da bodo od ponedeljka, 16. t.m. dalje znižali delovni urnik na 44 ur tedensko v oddelkih za avtomobile, pomožnih delavnicah za avtomobile, v livarnah, v oddelkih za železniški material, za nadomestne kose in drugih.
Tiskovni urad CGIL javlja s tem v zvezi: «Tajništvo CGIL
se je sestalo na posvetovanje, takoj ko je zvedelo za hudo odločitev FIAT, da zniža delovni umik z odgovarjajočim znižanjem mezde vsem delavcem velikega turinskega avtomobilskega kompleksa, pri čemer se sklicuje na razloge proizvodnega značaja.
Konfederalno tajništvo poudarja nujnost takojšnega vladnega posredovanja spričo obsega prizadetega podjetja ter zaradi socialnih in javnih posledic take odločitve, ki dejansko pomeni zmanjšanje zaposlitve.
CGIL je mnenja, da bi morala vlada posredovati in opozoriti FIAT na njen čut odgovornosti. Ker gre za največje italijansko podjetje, katerega odločitve neposredno zadevajo javno korist, bi morala intervencija zadevati proizvodne smernice pri upravljanju podjetja. Tajništvo CGIL je v stalnih stikih s turinsko konfederalno delavsko zbornico za nadaljnje pobude, ki jih bo položaj evemtuailno narekoval.
Tajništvo UIL pa je v Turinu objavilo sporočilo, v katerem poziva svoje člane, naj ostanejo mirni in na svojem delovnem mestu, da lahko sodelujejo s sindikatom, «ki se s primernimi akcijami trudi, da se čimprej premaga sedanja konjunktura, zato da se na nobenem sektorju ne moti raven zaposlitve«.
RIM, 12. — Predsednik vlade Moro je sprejel danes delegacijo INTERSIND (združenje podjetij z državno soudeležbo) in delegacijo ENI-ASAP, nato pa še delegacijo konfederacije majhnih in srednjih industrijcev ter predsednika zveze trgovcev in gostincev Cdsaltolija. S tem je Moro zaključil svoje posvetovanje s predstavniki sindikatov in delodajalcev.
Po razgovoru so predstavniki INTERSIND izjavili novinarjem, da so povsem zadovoljni zaradi zanimanja, ki sta ga Moro in Nenni pokazala za vprašanja teh podjetij; predstavniki INTERSINDA so pojasnili svoje stališče o stanju gospodarstva na sploh, podrobno pa o stanju podjetij, hkrati pa so ponovno podčrtali vlogo podjetij z državno soudeležbo.
Predsednik konfederacije majhnih in srednjih industrijcev ing. Torti je izjavil novinarjem, da so pojasnili predsedniku vlade, kako gledajo ti poslovni krogi na sedanje težkoče in kakšne ukrepe pričakujejo od vlade, da bi odpravili te njihove težave. Predsednik zveze trgovcev in gostincev Casaltoli pa je dejal novinarjem, da so se trgovci in gostinci obvezali »zoperstaviti največji možen odpor proti na-dalnjemu višanju cen« tudi kljub temu, da so v zadnjem desetletju zaslužili povprečno komaj »nekaj več od polovice« tega, kar so povprečno zaslužili Italijani; vendar pa
da ta njihova obveza velja le pod dvema pogojema:	da prenehajo
vzroki za višanje stroškov (pri tem gre pretežni del teh stroškov na račun najemnin, mezd, socialnih dajatev in davčnega pritiska), in da preneha «vmešavanje izventrgovin-skih ustanov«, ki morejo konkurirati zasebni trgovini zaradi svojega privilegiranega položaja. Tudi kar zadeva vladne ukrepe o omejitvi prodaje na obroke in novo pristojbino na nakup avtomobilov, so izrazili željo, da bi jih parlament revidiral. Casaltoli je zaključil, da je razgovor potekal v največji iskrenosti glede vseh vprašanj, ki so se jih dotaknili, in da je bil v celoti konstruktiven.
Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi je v razgovoru z novinarji
dejal, da bodo v teh dneh predložili senatu štiri vladne osnutke, ki zadevajo kmetijstvo. Ukrep o davčnih olajšavah bo predložil finančni minister, minister za kmetijstvo pa bo predložil hkrati druge tri, ki zadevajo ustanove za razvoj, preureditev zemljiških struktur in razvoj kmečke posesti ter zemljiške pogodbe. Minister je dodal, da je zelo verjetno, da bodo najprej razpravljali o ukrepu, ki zadeva zemljiške pogodbe (spolovinarstvo in delen kolonat).
Poslanska zbornica je ratificirala mednarodne sporazume, ki so jih podpisali 20. julija lani v Jaundeju in ki zadevajo priključitev »francosko govorečih« afriških držav k evropski gospodarski skupnosti. Proti ratifikaciji so glasovali le mi-sovci in komunisti, ki so zatrjevali, da ratifikacija teh sporazumov pomeni «uslugo de Gaullu«. Zakonski osnutek o ratifikaciji bodo odobrili s tajnim glasovanjem na enem prihodnjih zasedanj.
Turki predlagajo Angliji skupno intervencijo na Cipru
Včeraj ni bilo na otoku incidentov - V kratkem bo morda sestavljena varnostna sila
NEW YORK, 12. — Po včerajšnjem sporočilu ameriške in angleške vlade, da bosta pokrili polovico potrebnih začetnih stroškov za varnostne sile, ki jih bodo poslali na Ciper (6 milijonov dolarjev), so sedaj večje možnosti da U Tant v najkrajšem času pošlje te sile na. otok.
Predsednik kanadske vlade Pe-arson je danes sporočil, da je Kanada pripravljena sodelovati pri teh varnostnih silah. Kanadska vlada je že sporočila OZN, da bo tudi finančno prispevala za te sile.
Indijski general Džan, ki ga je U Tant imenoval za vrhovnega poveljnika varnostnih sil na Cipru, je sporočil, da bo jutri odpotoval v Indijo na enotedenski oddih
Na otoku je še vedno zelo napeto, vendar pa danes ni bilo hui-ših incidentov. Turški kontmg“nt. ki je normalno nameščen 8 km od Nikozije, je zavzel položaje komaj tri kilometre od prestolnice.
V Ktimi-Pafosu so podpisali sporazum o ustavitvi sovražnosti. Turki so začeli podirati utrdbe in barikade, ki so jih bili zgradili
Grške oblasti pa so protestirale pri angleški vladi zaradi nekaterih izjav ministra Duncana San-disa v spodnji zbornici, ki je trdil, da »nobena od obeh skupnosti na Cipru ne more zahtevati pravice, da vsili svojo volio drugi«. Predstavnik ciprske vlade je poudaril, da so angleške čete na Cipru, zato da pomagajo ciprski vladi pri vzdrževanju reda; ciprska vlada ima pravico storiti vse za vzdrževanje reda, in namera-
Predsednik in podpredsednik vlade Moro in Nenni sta včeraj zaključila važne razgovore, ki sta jih začela pred enim tednom s predstavniki sindikatov po eni strani ter delodajalcev po drugi strani in bosta sedaj skupaj z ostalimi člani vlade iz teh razgo-vorov potegnila ustrezne zaključke in poskrbela za morebitne u-krcpe, da bi se olajšalo sedanje • neugodno gospodarsko in socialno stanje. Najnovejši znak takega položaja je tudi včerajšnje znižanje tedenskega delovnega umika na 44 ur pri FIAT, zaradi česar je tajništvo CGIL takoj protestiralo, ker gre za znižanje umika z ustreznim znižanjem mezd; CGIL zahteva, naj vlada takoj posreduje in opozori vodstvo FIAT na čut odgovornosti zlasti zato, ker gre za največje italijansko Podjetje. O gospodarskem in socialnem stanju v državi je precej Rovora tudi v poročilu, ki je bilo Prebrano včeraj ob začetku vsedržavne organizacijske konference KPI v Neaplju, čeprav je glavni predmet konference tisti, ki ga kaže naslov poročila: «Močnejša KPI, trdnejša delavska in demokratična enotnost, zanesljivejše napredovanje po poti socializma.* V mednarodnem dogajanju pa Je tudi danes na prvem mestu Ciper, kateremu sledijo odnosi med ZDA in SZ na občutljivem področju Nemčije ter ženevska raz-orožltvena konferenca. Na Cipru Je stanje še vedno zelo napeto, ieprav včeraj ni bilo hujših incidentov. Glavna nevarnost pa pri-baja zmerom s tur.-ke strani In v Ankari je vlada po včerajšnji *eji sporočila, da »sprejema potrebne ukrepe*; včeraj so sc se-»tali tudi načelniki glavnega štaba •n visoki častniki, v nekem turškem pristanišču pa je bilo opa-»itl nova premike vojaštva in
mornariških enot. Glede kritja stroškov za varnostne sile na Cipru sta vladi ZDA in Anglije sporočili, da bosta krili polovico stroškov v znesku 6 milijonov dolarjev, tako da je sedaj možnost po-šiljatve te sile na otok večja, ker 'je tudi Kanada pripravljena sodelovati. Zanimiva je tudi včerajšnja Izjava Edvarda Kardelja med razgovori s predsednikom grške vlade, naj bi vse tuje čete zapustile otok, tako da bi vsa sporna vprašanja lahko reševali Ciprčani sami brez tujega vmešavanja.
V Ženevi je ameriški delegat govoril na razorožitveni konferenci o načrtu ZDA za »zmrznjenje* strateških sredstev, t. j. vozil za atomsko orožje. Sovjetski delegat je načrt zavrnil, ker ne predvideva uničenja «Polarisov», ker omogoča, da ostaja sedanja jedrska moč nespremenjena, ker se izdelovanje orožja ne bi prenehalo in ker so ameriški nadzorstveni u-krepi za SZ nesprejemljivi.
Med ZDA in SZ pa še vedno kali normalne odnose sestrelitev ameriškega letala «RB 66». Ameriški vrhovni poveljnik v Evropi zahteva takojšnjo izpustitev treh častnikov, ki so se rešili s padali, ter trdi, da letalo ni bilo oboroženo, da je bilo le na vajah, da gre za »prenagljeno sovjetsko akcijo,* tako da bodo ZDA napravile še druge diplomatske korake. Sovjetski poslanik v Bonnu pa je izročil sinoči kanclerju Er-hardu spomenico, katere vsebina ni znana.
Zanimiv sestanek je bil včeraj v Parizu med obema kandidatoma za predsednika Zahodne Nemčije in Franclje — Brandtom in Def-ferrom; govorila sta o mednarodni politiki in o odnosih med obema državama po eni strani ter o odnosih Zahodne Evrope z ZDA po drugi strani
va to tudi storiti. »Na žalost, je izjavil predstavnik, se zdi, da še je ta smoter zgubil z vidika, in se zdi, da se je vloga britanskih čet na Cipru slabo tolmačila.«
V Ankari je imela turška vlada seijo in proučila položaj na Cipru. Po seji so spo-ročili, da vlada »skrbno sledi razvoju dogodkov in sprejema potrebne n-krepe«. V turški prestolnici so se sestali tudi načelniki glavnega štaba in visoki častniki. Danes je bilo opaziti v nekem turškem pristanišču nove premike vojaštva in mornariških enot. Osem enot turške mornarice, ki so pred dnevi odplule na odprto morje, pa se je danes vrnilo v Aletasandre-to.
Voditelj ciprskih Turkov Denk. taš je v Londonu izjavil, da je zahteval od tajnika OZN, naj podpre akcijo v okviru pogodbe o jamstvih za Ciper. Predlagal )e angleški vladi takojšnjo akcijo na Cipru, ki naj bi jo začeli Velika Britanija in Turčija ob morebitni udeležbi Grčije.
Grška vlada pa pravi v odgovoru na nedavni poziv U Tanta, da je naklonjena slehernemu mirovnemu ukrepu in je mnenja, da bosta obe skupnosti na Cipru mo. gli z dobro voljo in brez tujega vmešavanja še dalje živeti v miru kakor v preteklih stoletjih.
Moro sprejel poslanika SZ
RIM, 12. — Predsednik vlade Moro je sprejel v palači Chigi sovjetskega poslanika Kozireva in se z njim razgovarjal o bližnjem obisku sovjetske trgovske delegacije v Italiji. Delegacija, ki jo bo vodil podpredsednik vlade Kosi-gin, bo navzoča pri otvoritvi sovjetske industrijske razstave v Genovi.
VČERAJ V BEOGRADU
Umrl je akad. slikar Jovan Bijelič
BEOGRAD, 12. — Danes zjutraj je umrl v Beogradu v 78. letu starosti eden največjih jugoslovanskih slikarjev akademik Jovan Bijelič, Jovan Bijelič se je rodil leta 1886 v Koluniču pri Bosanskem Petrovcu. Po končani umetnostni akademiji v Krakovu je živel eno leto v Parizu, od koder se je vrnil leta 1914 neposredno pred atentatom v Sarajevu. Zaradi preganjanja, ki »e je začelo v Sarajevu po tem atentat u, je Bijelič skupno z mnogimi naprednimi mladinci iz Bosne odpotoval v Prago, kjer je dve leti marljivo delal pri velikem hrvaškem slikarskem mojstru Vlahu Bukovcu . Po vrnitvi v Bosno je prevzel delo kot učitelj risanja v Biha-ču, od koder je leta 1918 prišel v Beograd kot scenograf Narodnega gledališča. Po štiriletnem napornem delu v gledališču, kjer je izdelal številne scene za opere in balete, se je Bijelič posvetil samo slikarstvu.
Pred drugo svetovno vojno je imel štiri samostojne razstave; poleg tega so bile njegove slike razstavljene v Neui Yorku, Filadelfiji, Buffalu, Londonu, Barce-Ioni, Solunu, Sofiji, Pragi in Rimu, po osvoboditvi pa tudi v Moskvi, Leningradu, Varšavi in mnogih drugih mestih. Zadnja leta je Bijelič zaradi bolezni omejil svoje delouanje samo na ude-letbo v kolektivnih razstavah »U-druitnja likovnih umetnika Srbi. jen. Delo Jovana Bijeliča je velikega pomena za likovno umetnost Jugoslavije. Pod njegovim vplivom so delovali številni jugoslovanski slikarji. Iz njegove »likar, »ke šole so izšli mnogi slikarji, med njimi tudi Predrag Milosavljevič,' Nikola Graovac, Aleksa Celebonevič in drugi,
V	senatu so bila na dnevnem redu vprašanja senatorjev; pretežna večina vprašanj je zadevala filmsko cenzuro. Državni podtajnik za turizem in prireditve Micara je pripomnil s tem v zvezi, da komisiji prve in druge stopnje odločata povsem samostojno in da vlada ne more dajati navodil ali kakorkoli vplivati na tolmačenje pojma o javni nravnosti, za katerega nimamo enotnega merila. Kar zadeva obisk mladini prepovedanih filmov pa je pripomnil, da je notranje ministrstvo poslalo policijskim oblastem okrožnico, s katero jih opozarja, naj poostrijo nadzorstvo, da bi se te omejitve stvarno spoštovale.
V	proračunski komisiji poslanske zbornice je minister za državne soudeležbe Bo poročal o dejavnosti in programu podjetij z državno soudeležbo, zlasti kar zadeva investicije. V letošnjem letu bodo investirali v ta podjetja (na področju siderurgije, cementa, petrolkemične-industrije, mehanične industrije, ladjedelnic, tekstilne industrije, papirnic, steklarn itd.) 406 milijard lir, kar znaša 57 odst. vseh naložb v podjetja z državno soudeležbo. V služnostna podjetja (telefon, pomorski prevoz, letalstvo, radiotelevizija), energetske vire, avtoceste, zdravilišča in kinematografska podjetja pa bodo v letošnjem letu investirali manj kot lansko leto; večje investicije so predvidene le na področju avtocest. (93 milijard), telefonske službe (najmanj 80 milijard) in na področju naftnih proizvodov (60 milijard).
Na današnji seji vodstva PSI je Matteotti poročal o pripravah ža predvolilno kampanjo v Furlaniji-Julijski krajini, nato pa se je, po poročilu De Martina, razvila diskusija o Federconsorzi, ki se bo nadaljevala jutri. Po seji so izdali kratko sporočilo, v katerem je rečeno, da je vodstvo PSI proučilo vprašanja uresničenja vladnega programa, ki zadeva reformo Federconsorzi in novo ureditev javnih uprav. Vodstvo je sklenilo zahtevati sestanek štirih strank vladne večine, da bi razpravljali o teh vprašanjih in jim dali u-strezno rešitev.
Velike poplave v ZDA
CHICAGO, 12. — Nad 30.000 ljudi je moralo v vsej naglici zapustiti domove zaradi poplav, ki so prizadejale področje, dolgo 1.300 km, ki gre od gorskih pobočij na severnem delu Pensilvanije do nižine v južnovzhodnem delu države Missouri. Voda, pomešana z blatom je poplavila številna stanovanja. V nekaterih krajih je voda visoka en meter in tudi več. Poplave, ki so jih povzročile polne reke in hudourniki, so med najhujšimi v zadnjih sto letih na tem področju. V srednji Pensilvaniji so razglasili izredno stanje.
Velike poplave so prizadele tudi področje Lovisville. po dosedanjih podatkih je zaradi poplav zgubilo življenje 9 oseb, nad 110.000 ljudi pa je brez strehe. Skoda znaša več milijonov dolarjev. Poplave so nastale, ker je reka Qhio prestopila bregove zaradi močnih nalivov. Voda v reki se še dalje dviga.
Sterilizacije v ZDA!
JACKSON, 12. — Predstavniška zbornica države Mississippi je odobrila včeraj zakon, ki določa, da starše nezakonskih otrok lahko zaprejo, razen če se ne dajo prostovoljno sterilizirati. Zakon so preložili, da »rešijo številna vprašanja, s katerimi imajo opravka oblasti, ker se vsako leto rodi 8.000 nezakonskih otrok v tej državi. Na podlagi novega zakona, ki ga mora o-dobriti še senat države, stori zločin, vsakdo, ki povzroči rojstvo več kakor enega nezakonskega otroka, zaradi česar se lahko kaznuje z zaporom do pet let, razen če se prostovoljno ne da sterilizirati
Organizacijska konferenca KPI
* *
Poročilo poslanca Macalusa
Poročilo poudarja, da skušajo komunisti prilagoditi svojo akcijo spremembam italijanske družbe - Nujnost pritegnitve mladine v vodstvo
NEAPELJ, 12. — Od danes do nedelje bo v gledališču Me-diterraneo« peta vsedržavna organizacijska konferenca KPI. Na konferenci so navzoči vsi glavni voditelji stranke: Togliatti, Longo, Amendola, Pajetta, Ingrao in drugi. Član tajništva, ki je odgovoren za organizacijsko sekcijo, poslanec Macaluso je prebral poročilo.
V svojem poročilu je Macaluso poudaril, da je »stranica, ki je izšla iz izkušenj fašizma, že tedaj zavrgla se’taštvo in skušala razvijati svojo akcijo ob upošteva, nju enotnosti ljudskih,množic. Da. nes skušajo komunisti prilagoditi akcijo spremembam italijanske družbe«.
Ugotovil je zatem, da preživlja danes mednarodno delavsko giba-nje zapletene trenut -e, ki jih o-značuje:o nesoglasja, in je poudaril, da je smoter KPI iskati v različnosti in avtonomiji «trdno in delujočo enotnost, za kar je potrebna izmenjava izkušenj z vsemi komunističnimi" strankami«. «Se dalje se bomo razgo-varjali s predstavniki mednarodnega delavskega gibanja,« je dodal Macaluso. Dalje je poročevalec izjavil, da je za KPI nujno potrebno »pripraviti revolucionarno strategi;o, ki naj omogoči napredovanje delavskega gibanja na podlagi zgodovinskih pogojev in posebnosti posameznih dežel.« «Y Italiji, je dodal Macaluso, imamo opravka z naraščajočim nasprotjem med demokratičnimi ustanovami in go.
spodarskimi strukturami, s krizo, ki teži za tem, da zajame vse politične usmeritve in še posebej tiste, po katerih se izraža ljudska suverenost.« »Odnos med reformami strukture in demokracije, med politično borbo in gospodarsko borbo — to je prepletanje med demokratičnim momentom in socialističnim momentom — postaja odločilen za usodo italijanske demokracije. In prav s tem v zvezi je treba presojati vlogo, ki jo v odnosu z nedavnimi političnimi dogodki zavzema KPI«
V svojem poročilu pravi Macaluso. da »vlada Moro-Nenni ni v skladu z zaletom na levo, ki se je pokazal pri volitvah 28, aprila: «Mi obsojamo to vlado kot vlado, ki ne ustavlja, temveč pripravlja tako stanje, ki laljko prinese, do desničarsko konservativne rešitve, iz štirih razlogov: 1. Ker teži po poglobitvi delitve med delavskimi silami. 2. Ker teži za tem, da prizadene pogodbeno moč delavcev. 3. Ker prizadeva srednje sloje. 4. Ker širi razdaljo med realno deželo in legalno deželo«. Poročilo pravi dalje, da mora
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČENI RAZGOVORI TITO-BEN BELA
Polno soglasje med SFRJ in Alžirijo Tito bo vrnil obisk še letos
Poseben poudarek glede nujnosti sklicanja II. konference nevezanih držav - Ben Bela je prejel najvišje jugoslovansko odlikovanje
BEOGRAD, 12. — Nocoj so se na Brionih končali uradni razgovori med predsednikom Titom in predsednikom Alžirije Ben Belo in njunimi sodelavci. V teh razgovorih so dosegli popolno soglasje med obema delegacijama o vseh vprašanjih, ki so bila predmet proučevanja, posebno o potrebi sklicanja nove konference nevezanih držav, za katero se sodi, da bo prispevala k nadaljnjemu zbližanju držav v borbi za mir in napredek, o potrebi mednarodnega sodelovanja, o nujnosti popolne likvidacije kolonializma in neokolonializma in rasne diskriminacije na afriški celini, o važnosti enotnosti Afrike v borbi za mir.
Posebno je potrebno poudariti, da so državniki obeh držav ugotovili zelo veliko podobnost pri analiziranju in tolmačenju sodobnih mednarodnih vprašanj. Ta podobnost pogledov je rezultat skupne notranje orientacije pri graditvi napredne socialistične družbe. Obe strani sta prav tako dosegli popolno soglasje o potrebi borbe proti vsem oblikam neenakopravnosti in zunanjega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in poudarili, da je ta borba prvenstvenega pomena za demokracijo mednarodnih odnosov.
Predsednik republike maršal Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo Ben Bele in bo verjetno še letos obiskal Alžirijo.
V današnjih razgovorih Je jugoslovanska delegacija na željo alžirske obrazložila izkušnje Jugoslavije pri graditvi socializma.
Neposredno po nocojšnjih razgovorih sta Tito in Ben Bela sprejela v Beli vili skupino domačih in
tujih novinarjev in v odgovorih na njihova vprašanja potrdila popolno enakost pogledov o vprašanjih, ki so bili predmet razprave, in sta opozorila na odlične perspektive vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Alžirijo v prihodnosti. Po podpisu skupnega sporočila je predsednik republike s soprogo priredil svojim gostom na Brionih slo. Vesno večerjo. Istočasno je predsednik republike odlikoval predsednika Alžirije Ben Belo z Redom jugoslovanske zastave velike zvezde.
To je najvišje odlikovanje, ki se daje tujim državnikom.
Alžirska delegacija bo jutri odpotovala iz Brionov v Alžir.
B. B.
POINT ARAGUELLO, 12. — A-meriško letalstvo je izstrelilo iz oporiSča Point Araguello v Kaliforniji satelit, o katerem se domneva, da spada v vrsto satelitov »Samos«, ki so opremljeni s fotografskimi aparati.

VČERAJ V ATENAH
Važnost razgovorov Kardelj-Papandreu
Kardelj' je mnenja, naj Ciprčani sami rešijo svoja vprašanja brez vmešavanja od zunaj - Papandreu bo še letos obiskal SFRJ
ATENE, 12. — Politični krogi v grški prestolnici pripisujejo posebno važnost razgovorom med predsednikom grške vlade Papandreu-jem in predsednikom zveze skupščine Jugoslavije Edvardom Kardeljem o položaju na Cipru in o jugoslovansko - grških odnosih. Predsednik Papandreu je ob tej priložnosti izrazil mnenje, da je
ATENE, 12. — Dane« je oil v Atenah pogreb pokojnega kralja Pavla. Njegovo truplo so v žalnem sprevodu prenesli iz pravoslavne katedrale na kraljevo pokopališče v Tatoi.
Pogreba so s« udeležile številne
delegacije in osebnosti iz tujine. Italijansko delegacijo sta vodila predsednik italijanske poslanske zbornice Buciarelli Ducci, ki je zastopal predsednika republike Segmja in minister Piccioni kot zastopnik italijanske vlade, Jugo-
slovansko delegacijo je vodil predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Ameriško delegacijo pa sta vodila Johnsonova žena in bivši predsednik Truman. Slika kaže Trumana in Johnsonovo ženo ob prihodu v Atene,
navzočnost grških in turških čet na otoku razlog za notranjo napetost. «Značilno je, je poudaril Papandreu, da so te čete, čeprav tega niso želele, postale vzrok nemirov, namesto da bi bile element pomiritve. Grška vlada sodi, da je sklep varnostnega sve*a. da se na Ciper pošljejo mednarodne č<* te, pravilen, čeprav ta sklep pj njenem mnei ju ne bo d iknnčna rešitev, ki jo bo potrebno doseči z arb>‘ -ežo v OZN.«
Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj je v zve. zi s tem vprašanjem dejal, da bi bilo dobro, da se grške in turške čete umaknejo z otoka, da preneha vsako zunanje vmešavanje v zadeve Cipra in da otočani sami rešijo svoja vprašanja.
V	razgovorih o vprašanjih grško, jugoslovanskih odnosov sta Papan dreu in Kardelj poudarila potrebo po nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med obema državama.
V	zvezi s tem vprašanjem grški tisk danes poudarja, da je jugoslovanski veleposlanik pri prvem sestanku s predsednikom grške vlade izročil Papandreuju memorandum jugoslovanske vlade s predlogom za obnovitev obmejnega prometa, za razvoj gospodarskega sodelovanja in funkcioniranje svobodne cone v Solunu.
Pričakuje se, da bo Papandreu na vabilo jugoslovanske vlade še letos obiskal Jugoslavijo.
Petek - črn dan
DUNAJ, 12. — Ne gre za vražno vero, temveč za statistično ugotovljeno dejstvo: petek je glede cestnega prometa «najboli črn« dan tedna. Ob petkih se avtomobilske nesreče povečajo za 20 odstotkov v primerjavi z ostalimi dnevi. Kakor izjavlja odbor za varnost cestnega prometa, so vzroki večjega števila nesreč naslednji: 1. Na ta dan se izplačujejo mezde, in zaradi tega se poveča število alkoholiziranih avtomobilistov. 2 Delavci in uradniki množično zapuščajo mesta (v Avstriji velja petdnevni delovni teden) in odpotujejo k svojim družinam ali pa na izlete, 3. Napor med tednom povzroča utrujenost. 4. Ljudje so raz-streseni zaradi misli in načrtov ob koncu tedna,
delavski razred zavzeti do programiranja stališče, povezave z njim. »Programiranje je politično dejanje, ki zajema neposredno odgovornost strank in parlamenta m se ne more skrčiti na b;rokratsko, tehnokratsko, korporativno dejanje. Zato je potrebno, da programiranje v nobenem primeru ne omejuje sindikalne avtonomije delavskega razreda. Zato ni moč diskutirati o odrekanju popolne avtonomije sindikalne dinamike. Danes je potrebno spremeniti sedanji tip gospodarskega razvoja.«
Poročilo omenja, da je KPI te dni povečala politično borbo, «da bj dosegla premik linije sedanje večine, da se začne temeljita sprememba italijanske družbe«. Po njegovem mnenju je v borbi za ta smoter moč razviti novo enotnost s socialističnimi silami in tudi z naprednejšimi katoliškimi strujami. «Toda ta enotnost se lahko porodi samo s politično, socialno m idealno borbo in s širšo udeležbo ljudskih množic pri političnem življenju: Od tu izhaja nujnost za KPX, da preveri prilagoditev stranke novi zgodovinski, nacionalni in mednarodni realnosti.«
Poročilo omenja, da se je v zad-nih letih opazila v stranki skoraj splošna zakasnitev pri graditvi organizacije v tovarnah. Druge pomanjkljivosti so se pokazale na podeželju zaradi odhajanja stotisočev delavcev s teh področij in zaradi vedno večje šibitve politične enotnosti levice. Danes se opažajo znaki poživitve v boioi na podeželju, «ker so zakoni, ki jih je predložila vlada, povsem neprimeren in razoča.ajoč odgovor na krizo v kmetijstvu. Za KPI je prišel trenutek, da nadaljuje politično pobudo za agrarno reformo, ki naj se ne razume kot vsota mezdnih zahtev, temveč kot bitka, ki se odloči na političnem terenu s premikom odnosov sil v deželi.«
Zatem je Macaluso obrazložil vrsto bližnjih smotrov za uresničenje politike KPI na raznih sektorjih: na jugu mora KPI težiti zatem, da razbije blok krščanske demokracije. V večji meri mora prodreti med ženske. Med mladino mora izkoriščati številne možnosti enotne akcije, ki so jo pokazali nedavni dogodki v umver-zitetnih organizacijah. Med intelektualci mora KPI v skladu s svojim vplivom pokazati tudi sposobnost popolne politične pridobitve.
Glede sindikatov in množičnih organizacij je Macaluso izjavil, da je treba preprečiti, da bi se az-lična stališča strank mehanično odražala v množičnih organizacijah in pripeljala do razkolov. Predlagal je, naj se dialektika političnih struj nadomesti z «realno dialektiko med različnimi mnenji«. Potrebno je pobijati vsa stališča, po katerih predstavlja različna porazdelitev PSI, KPI m PSIUP neizbežne elemente razkola. CGIL že sprejema možnost različne parlamentarne porazdelitve strank, katerim pripadajo voditelji italijanskega sindikalnega gibanja.
V drugem delu poročila ie Macaluso govoril o padcu števila č.a-nov KPI v zadnjih letih. Pripomnil je, da čeprav je delavski rzz-red znatno napredoval, se v to* varnan opaža utrujenost komunističnih organizacijskih sil, opaža se težnja po dvigu povprečne starosti v stranki in po zmanjšanju vpisanih med ženskami in mladimi. V zadnjih 10 letih, je dejal Macaluso, je bila številčna ošibi-tev KPI v skladu z dogodki v mednarodnem komunističnem gibanju. Po njegovem mnenju ostaja elaboracija in izvajanje politike KPI prepogostoma vprašanje kadrov, ki spreminja bazo v navadne gledalce.
Glede notranje demokracije stranke je Macaluso izjavil, da veljajo določbe demokratičnega centralizma, in poudaril, da se ne strinja s stališčem socialistov, da se notranja demokracija istoveti z obstojem nasprotnih struj ali tendenc. Pripomnil je, da danes zaradi velikega števila strank, odpade v italijanskem delavskem gibanju smisel drobljenja. Obstaja pa vprašanje morebitne enotnosti med tistimi, ki sprejemajo borbo za spremembo družbe v socialistični smeri: te sile obstajajo, z različnimi stališči, v KPI, v PSIUP in PSI.
Pri povezavi vprašanja decentralizacije z vprašanjem razvoja stranke je Macaluso ugotovil padec števila sekcij na severu in jugu in zvišanje v srednji Italiji. Poleg tega je padlo število sekcij v tovarnah. Na splošno znaša število sekcij in jeder v vsej Italiji 11.222; celic ie 33.646, od katerih je 4.709 na delovnih mestih.
Poudaril je tudi nujnost obnovitve kadrov stranke z vključitvijo mladih elementov.
Popoldne se je začela debata o poročilu. Deželni tajnik za Apulijo ReichHn je med drugim izjavil, da je treba dati delavski in kmečki borbi pozitiven politični izhod. »Ker ni moč ostati na mestu, nastaja vprašanje, ali je KPI sposobna nuditi alternativo sedanjemu položaju, ali pa ne bo lahko obdržati sedanjih položajev, ne bo mogoče izogniti se povečanju sedanjega neravnovesja med severom in jugom, med mestom in deželo.« Dodal je, da je zaradi tega potrebno «antici-pirati izbire nasprotnika in vsiliti drugačne rešitve. Toda ne dogaja se vedno tako: «Včasih imamo vtis, da se zatekamo v lagoden taktici-zem.» Ni dovolj gledati na »številčno težo« delavskega razreda: potrebno je gledati na njegovo »politično težo«; ker ni dovolj mezdna borba, potrebna je politična borba.« S tem v zvezi je po njegovem mnenju negativen zastoj v borbi za agrarno reformo. Tudi Južna komisija KPI se zdi, da ne deluje v celoti v skladu s smotri, zaradi katerih je bila ustanovljena.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.2, najnižja 3.5, ob 19. url 9; vlage 73 odst,, zračni tlak 1012.9 stanov., veter 4 km jug, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.8.
Tržaški dnevni
Danes, PETEK, 13. marca
Kristina
Sonce vzide ob 6.22 tn zatone ob 18.08. Dclžina dneva 11.46, Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 17.23
Jutri, SOBOTA, 14. marca
Matilda
DRASTIČNA !N NEUPRAVIČENA ZAVRNITEV SKLEPA NABREŽINSKECA OBČINSKEGA SVETA
Dr. Mazza je z dekretom zavrnil sklep o otvoritvi slovenskega vrtca v Sesljanu
0 dekretu vladnega generalnega komisarja bo razpravljal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki lahko tudi tokrat računa na podporo vse slovenske in tudi italijanske napredne javnosti
Vladni generalni komisar dr. Mazza je s svojim posebnim dekretom z dne 28. februarja 1964 zavrnil odobritev sklepa občinskega sveta devinsko-nabrež inske občine o otvoritvi slovenskega občinskega otroškega vrtca v Sesljanu. Ta sklep je devinsko-nabrežinski občinski svet sprejel 20. maja 1963. Odklonilni dekret vladnega generalnega komisarja je občinska uprava v Nabrežini prejela včeraj.
Dekret vladnega gen. komisarja dr. Mazze, ki nosi oznako št. 19/3-
422/64 Gab. se glasi: «Gilede na sklep z dne 20. maja 1963 št. 36, s katerim je občinski svet občine Devin-Nabrežina sklenil ustanoviti občinski otroški vrtec s slovenskim učnim jezikom v Sesljanu za učence iz Sesljana in Vižovelj; glede na sklep z dne 23. sept. 1963 št. 171 in z dne- 7. jan. 1964 št. 1, s katerima je občinski odbor o-menjene občine s polnomočjem občinskega sveta izrazil svoje u-govore proti odredbam pokrajinskega upravnega odbora o odložitvi, in sicer z dne 29. avg. in 19. dec. 1963;
glede na nasprotna mnenja, ki sta jih izrazila pokrajinski upravni odbor na seji 25. 1. 1964 in posvetovalna komisija za proračune na seii 4. febr. 1984;
upoštevajoč — kot so že ugotovili omenjeni posvetovalni organi — da se sedaj delujoči otroški vrtci v občini Devin-Nabrežina lahko imajo za zadostne za krajevne šolske potrebe, ker deluje za skupno število 228 otrok sedem vrtcev, od katerih so štirje, ki jih neposredno vzdržuje občina, s slovenskim učnim jezikom (čeprav imata dva od njih sekcije z italijanskim učnim jezikom);
da se še posebej, štirje otroški vrtci s slovenskim učnim jezikom zdijo povsem zadostni za 71 vpisanih, upoštevajoč tako njihovo lokacijo in oddaljenost od posameznih naseljenih središč, kot povprečno številčno razmerje vpisanih v posamezne vrtce, ki je okrog 18 za vrtce s slovenskim učnim jezikom in okrog 31 za vrtce z italijanskim učnim jezikom.
po ugotovitvi, da bi nov otroški vrtec lahko obiskovalo samo 14 otrok — število, ki je nižje od vpisanih v vseh ostalih obstoječih vrtcih s slovenskim učnim jezikom;
smatra po vsem tem, da sklep, o katerem je govora, ni upravičen in da prevzem odgovarjajočega bremena, upoštevajoč tudi hudo deficitaren položaj občinskega proračuna, na katerega primanjkljaj, ugotovljene *ai leto 1963 v znesku 23.760.000 lir, odločilno vpliva izdatek nad 17.0(>0.000 baza vzdrževanje občinskih vrtcev;
glede na veljavne zadevne od-redbe in na podlagi pooblastil podeljenih z odlokom predsednika republike z dne 29. sept. 1961
odloča,
da se sklep občinskega sveta čine Devin-Nabrežina z dne maja 1963, št. 36, ne odobri.
Trst, 28. februarja 1964.»
Kakor smo le poročali, je občinski odbor v Nabrežini na svoji seji v ponedeljek odobril vlogo na prefekturo glede otvoritve slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu, ker pač ni še vedel za omenjeni dekret vladnega generalnega komisarja. Takega ukrepa, s katerim vladni generalni komisar zavrača sklep občinskega sveta glede otvoritve otroškega vrtca v Sesljanu, ni nihče pričakoval, ker je do sedaj vse sklepe občinskih svetov odobril ali zavrnil pokrajinski upravni odbor. Samo v izrednih primerih poseže vmes vladni generalni komisar s posebnim dekretom.
ob-
20.
Vprašanje otvoritve slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu, ki ga tamkajšnji slovenski otroci nujno potrebujejo, ne bi smelo pripeljati do takega drastičnega ukrepa najvišjega predstavnika oblasti proti interesu prizadetih otrok in staršev ter slovenske skupnosti na Tržaškem. Tak način odločno obsojamo in zavračamo, svoje mnenje pa bo prav gotovo izrazil še devinsko-nabrežinski občinski svet, ki ga bo v tem vprašanju podprla brez dvoma vsa slo. venska in napredna javnost, saj obstajajo v slovenskih vaseh italijanski otroški vrtci z mnogo manjšim številom otrok kot na pr. na Repentabru za samo pet ital. otrok, v Dolini za deset, v Boljuncu za devet, v Ricmanjih samo za štiri ital. otroke itd.
S sinočnje seje predsedstva SKGZ
Na sinočnji redni seji predsedstva Slovenske kulturno-gospodar-
ske zveze sta podpredsednik B. Race in tajnik B. Samsa poročala o izvajanju sklepa, ki ga je sprejel na svoji seji izvršni odbor SKGZ 5. t. m., da se sestavi dokončno besedilo pisma SKGZ vsem strankam spričo bližnjih volitev v deželni svet avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Pismo je bilo sestavljeno z naslovom «Dežela Furlanija-Julijska krajina in slovenska narodna skupnost v Italiji# ter poslano vsem strankam oziroma njihovim pokrajinskim odborom v Trstu, Gorici m Vidmu kakor tudi vsem parlamentarcem, ki so bili na zadnjih političnih volitvah v deželi izvoljeni. Poročala sta tudi o dosedanjih stikih s predstavniki nekaterih od teh strank, ki sta jim tudi ustno pojasnila in obrazložila vsebino pisma. Predsedstvo je sklenilo, da se pismo v celoti objavi v prihodnji nedeljski številki Primorskega dnevnika.
Nato je predsedstvo razpravljalo o negativnem odloku generalnega vladnega komisarja, ki je zavrnil sklep občinskega sveta občine Devin-Nabrežina od 20. maja 1963, da se ustanovi v Sesljanu slovenski otroški vrtec za slovenske otroke iz Sesljana in Vižovelj. Predsedstvo je ugotovilo, da gre za grob diskriminacijski odlok generalnega vladnega komisarja m sklenilo sestaviti pismeno protestno izjavo. (Glej poročilo na 2. strani našega dnevnika).
Na seii so bila končno obravnavana še nekatera tekoča vprašanja, med katerimi vprašanje knjig za poletno otroško kolonijo Slovenskega dobrodelnega društva; izdaja zbranih slovenskih spisov pok. msgr. Ivana Trinka ob desetletnici njegove smrti; sestava spomenice o stanju slovenskega šolstva: spored sodelovanja med Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo «Svobod» in prosvetnih društev V okraju Koper itd.
Seja obč. komisije za municipalizacijo mlečne centrale
Komisija tržaškega občinskega odbora, ki je bila ustanovljena, da prouči vprašanje municipaliza-cije mlečne centrale, je imela včeraj prvo sejo. Pod predsedstvom župana dr. Franzila so na seji razpravljali samo o programu komisije ter začrtali prve smernice študije o tem vprašanju. Kot smo že svoj čas poročali, je Pila komisija ustanovljena v skladu z upravnim občinskim programom štirih strank levega centra, v katerem je med drugim tudi rečeno, da bo občinska uprava levega centra proučila možnost muni-cipalizacije mlečne centrale.
Kaj lahko povzročita raztresenost in pozabljivost
Poštenega uslužbenca Acegata je nehote osumila kraje denarnice
Najprej je prijavila tatvino, potem pa je svojo prijavo preklicala, ker je denarnico našla v... drugem predalu
«Sem uslužbenec Acegata in moram pregledati vaše števce#, S temi besedami je neznanec nagovoril 67-letno Carmelo Timeus por. Rossi iz Ul. Vittorino da Fel-tre 6, ki je ravnokar zapuščala stanovanje, ker je bila namenjena na trg. Timeusova se je na stopnicah obrnila in pospremila tujca v stanovanje, pokazala mu je števce in za nekaj trenutkov odšla v spalnico. To nepričakovano okoliščino je izkoristil neznanec, ki je v presledku nekaj minut odprl predal kredence in odnesel denarnico, v kateri je Timeusova hranila dve zlati zaponki in 80.000 lir. Uslužbenec je seveda potem Timeusovo lepo pozdravil in odšel.
To verzijo je podala Timeusova sama, ko je predvčerajšnjim prišla na komisariat Stare mitnice prijavit tatvino. Vendar se je izkazalo, da je neznanec bil re= uslužbenec Acegata, da pa ni bil tat, in da je samo prišel opravit svoje delo. Včeraj je namreč Timeusova prihitela spet- na komisariat in povedala, da je denarnico z zaponkami in denarjem dobila v nekem drugem predalu kamor jo je spravila in potem pozabila nanjo.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor je odo. bril razne sklepe krajevnih ustanov.

PRIPRAVE NA VOLITVE
Včeraj deželno zasedanje voditeljev PSIUP v Červinjanu
Danes konferenca komunistov iz tovarn - V ne-deljo bo govoril v Vidmu tajnik PSI De Martino
Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti (PSIUP) sporoča, da je bilo včeraj v Cervinja-nu njeno deželno zasedanje, ki so se ga udeležili voditelji štirih federaciji v deželi, Lucio Libertini, ki odgovarja za gospodarski odsek stranke, in poslanec Ceravolo, član vsedržavnega vodstva, kateremu so pred kratkim poverili nalogo, da koordinira bližnjo volilno kampanjo. Na zasedanju so soglasno odobrili gospodarski del volilnega programa, ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh. Sklenili so tudi, da bodo v vseh petih volilnih okrožjih predložili polne liste. Soglasno so ugotovili, da kažejo delavci v vseh pokrajinah dežele mnogo simpatij za stališče PSIUP, ki odkrito kritizira sedanjo obliko vlade, katera se širi na občinske in pokrajinske uprave ter skuša trajno ohraniti konservativno politiko v prid velikega kapitala s težnjo po razbijanju delavske enotnosti.
Danes ob 20.30 se bodo na sedežu v Ul. Zonta 5 sestali tržaški člani stranke ter določili dokončno kandidatno listo v tržaškem volilnem okrožju.
• • •
Danes ob 17. url bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina z vhodom v Ul. Capitolina 3, konferenca komunistov iz ladjedelnice Sv. Marka, Tržaškega arzenala, Tovarne strojev In železarne Italsider. O te-
HUDA NESREČA NA DVORIŠČU UAISIDER
Vozilo za vleko vozičkov stisnilo šoferja ob tovornik
Ponesrečenega šoferja so zaradi hudih poškodb sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v 30 dneh, če ne bo komplikacij
Na dvorišču Italsider se je včeraj popoldne dogodila huda nesreča. 25-letnega šoferja Arduina Cossicha iz Milj, Ul. Piai 22, ki je stal za svojim tovornikom TS 62150, je neko drugo vozilo za vleko vozičkov, ki ga je ritenski vozil 25-letni šofer Bruno Marcato iz Motte di Livenza 12 stisnilo v zadnjo stranico tovornika. Pri tem je Cossich zadobil hude poškodbe na levi strani dimelj in prsi ter tudi notranje poškodbe.
Izmed obeh vozil so Cossicha potegnili delovni tovariši, ki so, kot on, zaposleni pri podjetju Sacaim iz Benetk, ter mu pomagali v delodajalčev avto. Cossicha so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek a prognozo okrevanja v 30 dneh.
NALEZLJIVE BOLEZNI
211 primerov ošpic
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 1. do 10. t. m. zabeležili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: davica 3 (1 izven občine); škrlatinka 31; tifoidna mrzlica 1; ošpice 211 (8 izven občine); norice 58 (2 izven občine); oslovski kašel 1 (izven občine); priušesna slinavka 22; rdečke 5; infekcijsko vnetje jeter 3.
Avto povozil pešca in ga hudo poškodoval
Sinoči ob 23. uri so pripeljali z vozilom Rdečega križa v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, 60Jetnega Nataleja Petirossa od Zgornje Magdalene št. 793.
Zdravniki so mu ugotovili hu-
de poškodbe na glavi in obrazu ter so ga sprejeli s pridržano prognozo. Uslužbenci Rdečega križa so povedali, da je Eeti-rosso malo pred 23. uro prečkal cesto pred gostilno «AUa Gloria# na Reški cesti.
Petirossa je podrl s svojim Volkswagenom TS 34097 44-letni duhovnik Mario Cosulich ki stanju na Trgu Sv. Jakoba 14.
je
po-
Smrtne posledice cestne nesreče
Na nevrokirurškem oddelku včeraj podlegel zadobljenim škodbam 75-Ietni upokojenec Gio-vanni Sabadin Iz Istrske ulice 8 ki Je 5. t. m. postal žrtev prometne nesreče. Pred stavbo štev. 6 Istrske ulice ga je z vespo podrl 17-letnl Umberto Pecorato Iz Istrske ulice 26, ko je hotel prečkati cesto. Pri nesreči se Je Sabadin poškodoval po levem sencu, zatilju in piščali.
Kos rude padel delavcu na glavo
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj zjutraj sprejeli 25-letnega delavca Nevia Puntarja iz Ul. Colombo 9, ki Je uslužben pri Javnih skladiščih Puntar Je Imel globoko rano na desnem sencu in udarec na desni rami, izgubil pa je tudi spomin. O poteku nesreče Je povedal 49-letnl delovodja Livio Gia-comini iz Domus Civiche H, ki je ponesrečenega Puntarja spremil v bolnišnico. Puntar je stal na premogovnem pomolu novega prostega pristanišča, ko ga je naenkrat zadel v glavo kos rude, ki je padel s tovora, katerega Je tedaj prenašal žerjav. Puntar se bo moral zdraviti 20 dni.
mi; ((Varčevalna politika vlade — Predlogi komunistov za gospodarski razvoj Trsta in dežele# bo govoril Arturo Calabria.
* * *
V nedeljo bo imel tajnik PSI Francesco De Martino javno zborovanje v Vidmu. Ob tej priliki priredi tržaška federacija PSI brezplačen izlet v Videm z avtobusom. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se obrne na federacijo PSI v Ul. Mazzini 32.
Vprašanje senatorjev KPI ministru za mornarico
Komunistični senatorji Adamoli, Vidali in Bertoli so naslovili na ministra za trgovinsko mornarico in na ministra za državne udeležbe vprašanje, v katerem ju sprašujejo, ali jima je kaj znano, da je dala Italijanska konfederacija svobodnih brodarjev, ki ji predseduje dr. Angelo Costa, pobudo za ustanovitev v Genovi »Plovbe-nega centra za proučevanje pristaniških vprašanj#. Tej pobudi naj bi se pridružile tudi štiri podržavljene pomorske družbe (dtalia#, ((Tržaški Lloyd», ((Adriatica#, in «Tirrenia», ki naj bi prispevale tudi svoj denarni delež. Potem ko ugotavljajo, da ima ta pobuda namen postaviti celotno pristaniško dejavnost pod nadzorstvo zasebnikov, senatorji vprašujejo, ali ne nameravata ministra takoj posredovati pri omenjenih družbah in jim preprečiti, da pristopijo k tej pobudi.
Senatorji so poslali ministru za trgovinsko mornarico in ministru za zaklad tudi vprašanje, v katerem ju naprošajo, naj posredujeta, da bo država v najkrajšem času poravnala 65 milijard lir dolga, ki ga ima do štirih podržavljenih pomorskih družb. Zaradi neizpolnjenih obveznosti državne uprave, morajo omenjene družbe najemati posojila pri zasebnih bankah, za katera plačujejo /is> ke obresti, ki znašajo okrog 5 milijard lir letno.
Hudo ranjen vespist po trčenju z avtom
V Ul. Čampo Marzio pri nebotičniku je včeraj zjutraj 43-letni osnovnošolski učitelj Renato Sokih iz Ul. Murat 2 postal žrtev hude prometne nesreče. Soldh se je vozil na svoji vespi TS 10848 proti osnovni šoli kjer uči, ko je nenadoma trčil v «Volkswagen» TS 54475, ki ga je iz Ul. Economo privozil 27-letni Franco Glebo iz Ul. Dlaz 10 ln je bil namenjen v Ul. Čampo Marzio. Trčenje je bilo tako silovito, da je nesrečnega Soldaja vrglo z vespe na asfalt, kjer se Je hudo pobil po zatilju ter se ranil po levem komolcu in desnem kolenu. Mimoidoči so ponesrečencu priskočili na pomoč m poklicali rešilni avto RK, s katerim so Soldaja prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije.
Požar uničil leseno barako
Včeraj v Jutranjih urah je v Ul. Cesare dell'Acqua 14 nastal požar v neki leseni baraki, v katero so stanovalci bližnje stavbe spravljali razno staro šaro. Približno ob 4.30 so gasilci s Trga Niccolini dobili telefonski poziv in takoj so z brizgalno oddrveli v omenjeno ulico. Se preden so gasilci prišli, so stanovalci z lastnimi sredstvi že pogasili nastali požar. Gasilcem ni preostajalo drugega, kot da so na pogorišču pregledali., če so še ognjena žarišča, ki bi se lahko spet razvnela. Požar je barako popolnoma uničil.
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Gasilci proglasili stavko za uresničenje svojih zahtev
Podpis sporazuma o akordih in proizvodni nagradi pri Orionu Sestanek tajništev obeh sindikatov kovinarjev
Včeraj se je pričela 48-urna vsedržavna stavka gasilcev, ki se zaradi posebnega položaja te stroke omejuje na notranje delo v gasilskih domovih (v delavnicah, uradih. menzah itd.) saj je nujna pomoč v primeru požarov in drugih nesreč zagotovljena. Stavke so se udeležili v Trstu vsi gasilci, ki niso bili oproščeni stavkanja. Popolna stavka od 12. do 17. t. m. pa velja za preventivno Šlužbo, ki jo opravljajo gasilci v prostih urah v gledališčih, kinematografih ,na raznih rastavah, v cirkusih, na sejmih, na športnih prireditvah, v pristaniščih, na sedežih RAI-TV, na letališčih itd.
S svojo «belo stavko# hočejo gasilci doseči, da bi končno rešili naslednja vprašanja: prilagoditev staleža osebja (organika) dejanskim potrebam, tako da bi se skrajšale naporne izmene redne službe; povečanje nagrad za izredno službo; spoštovanje sindikalnih svoboščin, česar sedaj razna poveljstva ne delajo.
Zaradi povečanja števila prebivalstva, javnih in zasebnih poslopij, industrijskih naprav, povečanja prometa, pristanišč itd. se je delo gasilcev v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, organik pa je ostal isti, kot je bil leta 1949: to je 7.000 gasilcev v vsej državi in 145 v Trstu. To seveda neugodno vpliva na službo gasilcev, ki morajo opraviti 360 ur na mesec v
izmenah po 24 ur vsak drugi dan, medtem ko bi morali kot državni uslužbenci delati le 46 ur na teden. Zaradi tega jim dostikrat skrajšajo dopuste, odvzemajo jim turnus izrednega počitka ki jim pritiče vsaka dva tedna itd. Vse to se dogaja, ko se za druge kategorije uvaja «kratki teden# 36 do 40 ur,
Besno je tudi vprašanje nagrade za izredno delo, saj dobe za Vsako uro tega dela samo 120 lir, za izredno delo v prostih urah v gledališčih, kinematografih, pristaniščih »td. pa od 130 do 160 lir. S stavko hočejo gasilci napraviti konec tem krivicam.
Poleg vsega tega pa so ostale njihove plače nespremenjene od julija 1961, niti jim niso od tedaj priznali periodičnih poviškov. Izplačali jim tudi še niso razlike plače zaradi zvišanja koeficienta od 128 na 155. Zato znaša osnovna plača gasilca po 22 letih službe samo 32.000 lir, 13. plača pa 29.000 lir.
• • •
Na uradu za delo so včeraj predstavniki sindikatov kovinarjev in predstavniki podjetja O-rion podpisali sporazum, s katerim so uredili vprašanje akordnih dodatkov in proizvodne nagrade.
V Ul. Duca D’Aosta pa sta se sestali tajništvi obeh sindikatov kovinarjev in sta razpravljali o vrsti vprašanj v tovarnah, da bi določili do njih skupno stališče.
Nesreča mornarja na sovjetski ladji
Včeraj ponoči okrog 1. ure se je na motorni ladji ((Giuseppe Garibaldi# ponesrečil 36-letni ruski pomorščak Leonid Cabanovski. Cabo-novski je vkrcan na omenjeni ladji, ki je sedaj v Tržaškem arzenalu v popravilu, in je včeraj ponoči o-pravljal svoje delo na palubi. Nenadoma je pomorščaku spodrsnilo in je nerodno padel. Udaril se je v levo ramo ter si povzročil Verjetne kostne poškodbe, ranil pa se je tudi po levem stegnu. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
miiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiHiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Med drugimi gre za naslednje sklepe:
Tržaška občina: popravilo šole «Manzoni» za 8.820.495 lir, zvišanje izdatka za popravilo šol «Slataper» in «Timeus» za 4.700.000 lir, zvišanje izdatka za popravilo šol «Stu-parich#, «Dardi» in «Suvich» za 6 milijonov, zvišanje izdatka za vzdrževalna dela na trgu pred škedenj-sko cerkvijo in na Cerknem igrišču za 800.000 lir, tako da bo znašal celotni izdatek 5.300.000 lir, podaljšanje Ulice sv. Marka (6.970.000 lir), povečanje izdatkov za zidanje osnovne šole v Grljanu za 15.054.105 lir, popravljalna dela na katinarski šoli 7 milijonov lir, izredni prispevek gledališču Teatro Nuovo 15 milijonov.
Nabrežinska občina:	odobritev
pravilnika za službo občinskega redarja, nakup zemljišč za ureditev občinskih poti, odobritev tarif za zasedbo javnega prostora, zgraditev otroških vrtcev v šempolaju in Devinu.
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Zanimivo in lepo planinsko predavanje
Sandija Blazino, vrlega slovenskega planinca in plezalca, ni treba predstaviti tržaški javnosti z bučno reklamo. Dovolj je, da si ogledamo krasne diapozitive, ki jih je pričaral sinoči na platno v Gregorčičevi dvorani.
Zamisel našega Slovenskega planinskega društva, da prikaže v besedi in sliki lepote domačih in tujih gora, je doživela prav v sinočnjem predavanju Sandija Bližine zares popoln uspeh. V polno zasedeni dvorani je predavatelj prikazal čare naših domačih nora okoli Triglava in tajinstveni svet zapadnih Alp okrog prepad, nega Montblanca.
Mogoče smo se s tem zadnjim izrazom nekoliko zaleteli. Jz Cha-monixa se vzpenja žičnica na vrhunce blizu največjega vrha Evrope ter nadaljuje svojo pot do Courmayeurja na italijanski strani. Tisoči in tisoči izletnikov se danes lahko povzpnejo čez grozotno granitno pregiodo, ki deli Francijo od Italije, toda dva, tri ali nekoliko več kilometrov proč od sodobne turistične proge vlada še vedno sproščena sila divje gorske narave. Ledeniki se lomijo s silnim truščem ter jgolzijo po stotisočletnih poteh proti dolini. Pregrade, ki jih ustvarjajo, so odlična šota za planince, ki se podajajo v ta čarobni svet. San-di Blazina je mojstrsko prikazal težave, tegobe, pa tudi globoko zadovoljstvo planinca, ki se j« spoprijel s surovimi silami narave.
Zasliševanje prič o odvozu kovinskega materiala iz bolnišnice
AH je šlo za darilo podjetja «Idrotermici» obtoženemu Coderinu, ali za material, ki je bil namenjen otroški bolnišnici?
Včeraj je bilo 49. zasedanje na procesu proti dr. Stenu, inž. Cisi-linu, izvedencu Cergolu in ostalim obtožencem zaradi škandala v združenih bolnišnicah. Sodni postopek je postal zadnje čase hitrejši. Včeraj se Je na primer zgodilo, da so morali okoli poldneva nujno poklicati na sodišče nekaj prič, ki bt Jih sicer ne zaslišali. Na srečo je šlo za osebje združenih bolnišnic, ki je vsak dan v službi ter ga je mogoče Izslediti v vsakem trenutku.
Na včerajšnji obravnavi se Je zvrstilo pred sodniki 12 prič. Najzanimivejše je bilo morda pričevanje «hlšnega inšpektorja# bolnišnice pri Magdaleni Bruna Pegana. Kot smo že omenili v zadnjih dneh, obtožnica dolži Celestina Coderlna, da je odpeljal iz omenjene bolnišnice nekaj kovinskega materiala, ki so ga pridobili pri demoliranju starih parnih peči. V tej zvezi Je Co-derin izjavil, da mu Je material podaril neki uslužbenec podjetja «Idrotermlci», ki je demoliralo parne kotle. Ko so odpeljali material lz bolninšice, in sicer z nekim zasebnim tovornikom, ni Coderin razpolagal z ustreznim bonom. Vratar ga Je sicer vprašal, če ima dovoljenje za odvoz materiala, toda Coderin, mu Je odgovoril, da ga bo odpeljal v otroško bolnišnico. Vratar pa, ki Je bil nezaupen, sl je zapisal številko tovornika ter Je tako omogočil preiskovalnim oblastem, da so kaj kmalu odkrile krivca.
Coderin je potem šel na dopust. Ko se Je po 15 dneh vrnil nazaj v Trst, je poskrbel za Izvozni bon, toda v njem je navedel le, da Je material služil otroški bolnišnici, medtem, ko ga je v resnici porabil delno on sam. Nadzornik Pegan je izjavil, da Je član upravnega sveta bolnišnic Ramanl zaslišal Coderlna v njegovi prisotnosti.
Predsednik: VI, Coderin, ste priznali v Peganovl prisotnosti, da ste
odpeljali nekaj materiala?#
Coderin: «Jaz sem priznal, da sem porabil zase nekaj kovinskih nosilcev#.
Predsednik: «Toda na bonu je na. pisano, da bi moral ves material služiti otroški bolnišnici!#
Coderin: «Da, to je res#.
Javni tožilec: «Toda vi ste do sedaj zanikali to okoliščino!#
Coderin: «Ne, ni res!#
Predsednik: ((Dejansko je Coderin priznal, da je odpeljal material, toda bil je prepričan, da je njegova last, ker mu ga je podarilo podjetje (ddrotermlci#.
Poleg Pegana so sodniki zaslišali tudi vratarja Duilia Puntlna, šoferja avtoprevozniškega podjetja «Bran-dolin# Fulvia Carinija in dva kurjača bolnišnice pri Magdaleni, ki so vsi pričali o nekaterih okoliščinah v zvezi z odvozom omenjenega materiala.
Nazadnje so zaslišali še dr. E-doarda Mazzuccata, ki Je pričal v zvezi z nesrečo, ki se je pripetila vratarju Origu in ki jo je zakrivila Stenova žena Anita. Dr. Mazzuc-cato, ki dela sedaj v rentgenskem oddelku, Je bil tedaj na sprejemnem oddelku splošne bolnišnice. Zdravnik je potrdil, da je on vpisal v zdravstvene listine, da se Je Origo ponesrečil pri padcu na stopnicah. Poudaril pa je, da je vpisal to Indikacijo na podlagi ponesre-čenčeve izjave.
Na koncu so sodniki zaslišali še dve uradnici združenih bolnišnic, ki sta podali nekaj izjav v zvezi z obtožbo ponarejanja javnih dokumentov.
Nezgoda na ladji
Ko je postavljal cevi na motorni ladji v gradnji ((Raffaello#, v ladjedelnici Sv. Marka je včeraj popoldne 33-letni mehanik Andrea Ciuffi iz Ul. Slataper 33 nerodno spodrsnil in padel. Pri padcu je Ciuffi
z glavo silovito udaril v železna tla, se pobil po desnem sencu in se ranil po ušesih.
Z rešilnim avtom gasilcev so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dveh tednih sprejeli na nevrokirurški oddelek.
V	telovadnici je padel
V	telovadnici srednje šole «Ober-dan» v Ul. Veronese, se je včeraj poškodoval 18-letni dijak Sergio Tendella iz Ul. Baiamonti 77. Ko Je igral košarko, se je spotaknil ob desko, ki je štrlela iz poda in padel. Pri tem si je poškodoval levo stopalo in izvinil gleženj. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 20 dni.
Roka v zanki
28-letmi delavec Pinesich z Opčin št. 1075 se Je včeraj ranil po levi dlani ter si verjetno poškodoval kite na sredincu. Pinesich je stal na splavu v malem zalivu pred Italsider in se je poškodoval, ko Je hotel na kavelj prikloniti jekleno zanko železnega vedra. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč ter se približali pomolu, tam pa so mu pomagali v delodajalčev avto s katerim so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Pinesich bo okreval v 10 dneh.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST AVDITORIJ
DARIO FO:
DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA
Režira JOŽE BABIČ
Gostuje IVA ZUPANČIČEVA članica Drame SNG iz Ljubljane
PREMIERA v soboto, 14. t. m. ob 21. uri PRVA PONOVITEV v nedeljo, 15. t. m. ob 17. uri
Prodaja vstopnic od danes 13. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V' Krožku za kulturo in umetnost
Odlično predavanje o Dioklecianovi palači
Na predavanjih Krožka za kulturo in umetnost je pač redkokdaj toliko občinstva, kot ga je bilo včeraj na predavanju prof. Bra-nimira Gabnčeviča, ravnatelja arheološkega muzeja v Splitu. Vsi sedeži v veliki dvorani tega krotka so bili zasedeni in nemalo ljudi je se stalo. Prav gotovo pa nikomur, ki je prišel na predavanje, ni bilo za to žal. Predavatelj je znal snov, ki bi bila lahko za večino suhoparna, podati tako, da so mu poslušalci ves čas z napetostjo sledili.
Predavatelj, ki ga je v začetku s simpatičnimi besedami predstavil prof. Furlani, je predaval o Dioklecianovi palači v Splitu. V predavanju, ki so ga ilustrirale skioptične slike, je prof. Gabriče-vič pokazal predvsem novejša dela in odkritja pri raziskovanju o-gromne palače. Pri tem je imelo občinstvo priložnost slišati in na slikah tudi videti nekatera najnovejša dognanja, ki jih Gabriče-vič še nikjer ni pokazal in objavil in o njih pred tako široko publiko še tudi ni govoril. Predavatelj pa ni skrival, da je odkrivanje in restavriranje palače tudi ogromno breme za družbo. Zato je tem lepše učinkoval prikaz, kako se pod veščim vodstvom strokovnjakov podrtije spremenijo v iz-redno lepe restavrirane prostore.
Na koncu predavanja je bil prof. Gabričevič deležen toplega odobravanja. Krožku za kulturo in u-
"•»••T
300 milijonov lir posojila ^Verdiju
»
Tržaška občinska uprava je poslala Tržaški hranilnici garantno pismo v korist gledališča «Verdi» za najem 300 milijonov lir posojila za potrebe letnega proračuna.
Na zadnji seji upravnega sveta gledališča «Verdi», ki mu je predsedoval župan dr. Franzil, so sklenili najeti omenjeno posojilo. Na seji so se zahvalili občinski upravi za stvarno pomoč, ki jo nudi gledališču za rešitev finančnih vprašanj. Člani upravnega sveta so sprejeli z zadovoljstvom namero ministra Corone, da bodo odslej dalje dajali podpore gledališčem v novi obliki, in sicer ne več na osnovi gledališke dejavnosti. Poleg tega so člani upiavnega sveta tudi izrazili željo, da bi zasebniki v večji meri gmotno podprli gledališče,
Gledališča
VERDI
Danes zvečer ob 20.30 za red C v parterju i-n ložah ter za red B na balkonih in galerijah tretja predstava Rossinijeve opere »Seviljski brivec# z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Nino Verohi. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Nazionale 15.00 «11 cardinale# Tech-nicolor. Tom Tryon, Romy Schnei-der.
Arcobaleno 15.30 «Nel bene e nel male#.
Excelsior 15.30 »Iintrigo a Stoccolma# Paul Nevvmam, Elke Sommer. Tech-n kolar.
Fenice 15.00 «Mc Lintock# Tech ni rotor. John Wayne, Mavreen 0’Hara.
Grattacielo 16.00 «1 Malamondo (Fol-lie d’Europa)» Technicolor. Strogo prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 iiProcesso a Stalin#.
Alabarda 16.00 «11 disprezzo# Techni-cotor. Brigitte Bardot, J. Palance. Prepovedano mladimi.
Filodrammatico 16.30 «La francese e 1'amore# Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «U mio amore con Šamanih a».
Cristallo 16.30 «La ragazza di buibe# Olaudia Cardirvale.
Capitol 16.00 «Guei certo non so che» Technicolor. Doris Day.
Garibaldi 16.00 «Staltone selvagglo# Tectoniicolor. George Montgomery.
Massimo 16.00 «Bren/no 11 nemico dl Roma# Gordon Mitchell. Technicolor.
Tmpero 16.00 «Prendiia 6 mila#.
Moderno 16.00 «1 tre della croce del sud» John Wayne, Elisabette Etilen. Technicolor.
Astoria 16.30 «Io confesso# Montgo-mery OBft, Anne Baxter.
Astra 16.30 «Caccia al tenente*.
.Vittorio Veneto 15.45 «L’amore dif-fiolle# Oatherioe Spaak, V. Gass-man, E. Salerno. Prepovedano mladini .
Abbazia 16.00 «1 Quatt.ro moschettle-ri» Fabrizzi, Tararvto, De Filtppo.
Ideale 16.00 «11 risveglio del guer-riero# B. Bardot. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «11 padre della sposa# Elizabeth Taylor, Spencer Tracy.
Skedenj 16.00 »Vufcano f i g Ho di Gio-ve» Oinemascope technicolor. M. Gordon, L. Zogra.
PRISPEVAJTE ZA OlJASKO MATICO I
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes 13. t. m. ob 19.30 uri film:
«L’ID0L0 BELLE BORNE»
(Ljubljenec žena)
Igrajo: JERRY LEWIS, HELEN TRAUBEL, KATHLEEN FREE-MAN, HOPE HOLIDAY ln LYNN ROSS
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. marca se Je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo pa Je li oseb.
UMRLI SO: 75-leini Glovanni Pu-magallii, 54-letna Arrmlda Zennaro por. Mihele, 66-letml AttUlo Depase, 80-letna Maria Mosettil vd. RlghelM, 79-letna Maria Stančičih vd. Verml-gli, 66-letni Antonio Dorigo, 75-letna Angela Dougan por. Godina’ 57-letna Angela Gotovini vd. Valenti, 75-let-nl Glovanni Sabadin, 81-letna Irene Ullnovleh vd. Pliisoo, 69-letmi Pietro Toffoll.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (*.—15.)
Glustl, Ul. Bonomea 93; dr. Ros-settl, Ul. Combt 19; dr. Slgnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro comp Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv.' Jakoba 1; Alta Minerva, Trg sv Frančiška 1; Al Due Mori, Trg Unita 4; G. Pa-pa, Ul. Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <9.—15.)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alta Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al Due Mori, Trg Unlti 4; G. Papa, Ul, Felluga 46,
Plantnsko-smučarskl izlet SPDT. —
Na Jožefovo 19. t.m. priredi SPDT planinski Izlet na Krvavec za smučarje in nesmučarje. Pot tja ln nazaj skozi Ljubljano. Vpisovanje v Ulici Geppa 9-11. v dnevnih urah.
• • •
Slovenski klub v Trstu priredi 2-dnevnl majniški Izlet v Hrvaiko Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevl-co Crlkvenko In Senj v soboto 16. In v nedeljo 17. maja 1964. Cena izleta za vožnjo, prehrano (kosilo v Crlkvenlci, večerja In kosilo v Senju, pokušnja vina v Sllu na otoku Krku) m prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju Je 5,500 lir za osebo (polovica vsote ob vpisu). Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave pri turističnem uradu AUROKA, Ulica Clcerorie ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa 9.
Razna obvestila
TržaSkl filatelistični klub sL. Kol
Kakor Je redno vsako prvo ln t Jo nedeljo v mesecu, tako bo t 15. t.m. redni sestanek od 10 do ure v prostorih kluba v Ul. del M tecchl 6.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina drage mame Fani Kosmlna-Kerievan ob 5. obletnici smrti daruje hčerka Zorka K osmina 2000 Ur za Dijaško Matico.
Včeraj je bilo po neljubi pomoti objavljeno ime Josa KuhalJ namesto PuhalJ v počastitev katerega je darovala družin* 5000 lir za Dijaško Matico,
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš mož, oče ln nono
JOSIP PRAŠEU
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 14. t. m. ob 18. uri lz hiše žalosti na domače pokopališče.
Družine PRASELJ, FURLAN, FEHFOUA in ostali sorodniki
13. marca 1964
IZ RAZVOJA ODNOSOV MED ARABSKIMI DEŽELAMI
Kralj Husein kaže pripravljenost ?«■?“ -/>»" na določeno sodelovanje
konference - našemit-	**
ska dinastija v boju z notranjimi težkočami -Spopad med desnico.in nacionalisti - Palestinsko vprašanje kot sredstvo medarabskega sporazumevanja
BEJRUT, marca — Zadnji čas • je Jordanija vsa podobna stroju. ki je v polnem teku. OJ leta 1948, ko Se je bila oolikovala v okviru današnjih meja, zapletenost njenega položaja spljh ni Prenehala, čeprav je prihajala do izraza v različnih oblikah. V vrsti datumov, ki predstavljajo posamezna razpotja v njenem raz-v°ju, so trije še prav posebna važnosti: december leta 1962, a-Pril 1963 in januar 1964.
Po separatističnem udaru v Da-•nasku, septembra 1961, se je vlada v Amanu nekoliko oddahnila °d notranjega in zunanjega unionističnega pritiska. Bila je nemudoma sestavljena nova vlada, ki ji je načeloval Vasfi Tal, intimni svetovalec krone in v prid Zahoda usmerjeni politik, ki je na politično prizorišče stopil s Programom notranjih sprememb in usmeritve na intenzivnejši gospodarski razvoj Jordanije. O-snovna parola je bila: omogočimo ljudem, da se ukvarjajo s Pridobitništvom, da tekmujejo v 2aslužkarstvu in si sezidajo na onem ali drugem od sedmerih a-manskih gričev svoje vile. To k° njihovo pozornost odvračalo °d politike.	Tako je	desnica s
Pomočjo nove vlade in usmeritve skušala utrditi, svoj položaj.
Ta razvoj je zaustavila revolu-oija v Jemenu. S tem, da se je odkrito postavila na stran imama, je vlada v Amanu povzročila močno notranjo reakcijo. Nacionalistične sile, ki se niso najbolj	znašle	v okviru	notranje-
ga boja, pa so v pogledu jemenskega vprašanja kmalu imele večino.	Aprila	leta 1963	je vlada
vasfi Tala morala podati ostavko. Kralj Husein je za novega Premiera določil Sami Rifaia, človeka »krepke roke* in znanega voditelja najbolj desničarskih Političnih sil v Jordaniji. Toda tudi	Rifai	ni mogel	zdržati.
Skupščina, ki se je zanjo meni-da bo vselej sprejela, kar bo dvor predlagal, je kraljevemu kandidatu izglasovala nezaupni-co, a po ulicah so se začeli zbi-rati demonstranti.
Nacionalisti so se znašli na vrhuncu svoje moči. Realistično Sjledano, obzorje je nakazovalo, “a bo v Amanu prišlo do velikih sprememb. Toda, v strahu, da bi zmaga nacionalistov in u-Bionistov v Jordaniji utegnila o-poziti položaj že tako omajanih baasističnih vlad v Damasku in Bagdadu, je Baas storil vse, da bi demonstracije v Jeruzgleifiu m Amanu ne samo omejil, marveč jih tudi povsem preprečil. Nvalj Husein je tako ,š$i enkrat rešil svoj prestol. Stara skupšči-na je bila razpuščena, a nova v'ada in parlament sta bila sestavljena od navidez umirjenih elementov.
Kairska konferenca med poglavarji arabskih držav je za Aman predstavljala novo razpotje- Govor predsednika Naserja v p°rt Saidu, kjer je dal pobudo ?a sklicanje arabskega »samita*, Je kralj Husein po radiu poslušal v svoji palači. Osem minut kasneje je že dal svoj pozitiven °dgovor. V tem razpoloženju je odpotoval v Kairo, od koder se Je vrnil še bolj trdno prepričan. Panes predstavlja izvajanje kairskih sklepov bistveno dejav-Bost jordanske vlade.
Hašemitska kraljevina se bori * velikimi notranjimi težavami 7e °d svojega nastanka. Jordanije je bila ustanovljena 1. 1948, ’n. sicer z združitvijo dela Paleti116 m takratne Transjordanije. pvetjino prebivalstva nove države so predstavljali državljani, ki so živeli na priključenem o-^mlju Palestine. Drugo tretji-n° begunci s področja Palesti-ne’ ki ga je dobil Izrael. 'Ostalo 5? Predstavljali prebivalci bivše transjordanije, v pretežni meri Beduini, ki so še vedno živeli ba svoj poseben, nomadski način.
Okrog 400 km skupne meje z tsraelom je Jordanijo primora-°> da je ves čas posebno po-aornost posvečala vojski. Toda 8°spodarstvo dežele, neorganizi-rano in slabo, ni moglo pre-Bašati teh bremen. Palestinsko Vpcašanje Jordanija ni mogla rešiti brez ostalih arabskih dr-av, vtem ko tudi lastno vojsko bi mogla vzdrževati brez po-Bioči od zunaj. Pomoč je naj-prej začela prihajati iz Londona. zatem kratek čas iz Riada in r-aira, zdaj pa ta pomoč prihaja iz Washingtona. V teku kairskih razgovorov med poglavarji arabskih držav pa je prvič Prišlo db političnega reševanja JBedarabskih odnosov. Edino točko dnevnega reda je predstavljalo palestinsko vprašanje, o-r°8 katerega so se arabske de-
žele vedno najlaže sporazumevale. Poleg tega je Jordanija na njem bila neposredno zainteresirana in se potemtakem v nobenem primeru ni mogla znajti v opoziciji. Na doseženih sporazumih zdaj gradi svojo perspektivo.
Vendar s tem niso prenehala notranja gibanja. Desnica se trudi, da bi na osnovi ustvarjenih okoliščin utrdila svoje položaje in s pomočjo povečane gospodarske dejavnosti usmerila tek političnega razvoja. Vodilna skupina ne namerava popustiti v pogledu notranjih zadev. Politične stranke so že leta prepovedane, a da bi se ponovno pojavile na političnem prizorišču ni nobenih izgledov. Določeno število političnih pripornikov je bilo izpuščenih na svobodo, vendar se dobršno število teh še
vedno nahaja v zaporu ali v puščavskem taborišču «Džafer». Po aprilskih dogodkih je bilo dokajšnje število nacionalistov, med temi precej bivših poslancev, zaprtih, oziroma poslanih v omenjeno taborišče. Pripadniki Baa-sa so tedaj ostali na svobodi, toda to ni trajalo dolgo. Kmalu so se tudi oni znašli v verigah.
Med nacionalisti so po kairskem sestanku stališča o njihovih možnostih različna. Eni so mnenja, da je osnovno obvarovati že ustvarjeno medarabsko vzdušje, s pomočjo katerega je edinole moč preprečiti morebitno intervencijo od zunaj. Zraven tega le-to tudi omogoča reševanje posameznih arabskih vprašanj. Trenutno gre za palestinsko, kasneje lahko pridejo na vrsto tudi druga, socialna in ekonomska. V notranjem pogledu
kairski razgovori niso spremenili odnosa sil in je sedaj, kot poudarjajo, na nacionalistih, da v novo ustvarjenih pogojih pokažejo svoje organizacijske in politične sposobnosti.
Drugi so spet mnenja, da je nova situacija bolj v prid desnice kot nacionalistov, ker da je v novem vzdušju ostrina o-snovnega boja proti režimu otopela. Ta del se počuti nekako izdan, prepuščen sam sebi. V splošnem pa je težko začrtati mejo med onimi, ki odobravajo, in ostalimi, ki skeptično gledajo na omenjene nove okoliščine.
Prav te dni je ponovno prišlo do sestanka med kraljem Huseinom in Naserjem in vzdušje, ki se je v njem odvijalo to srečanje, kaže, da bo med obema deželama morda že v kratkem prišlo do še večjega zbližanja.
IZ LJUBLJANSKE DRAME
Ivan
Potrč:
Na hudi dan si zmerom sam
Tako imenovane »pesmi protesta*, ki jih zdaj zbirajo v nekaterih pokrajinah Italije, so se porodile iz stoletnega odpora italijanskega ljudstva proti izkoriščanju in nasilju. Na sliki pevec Santuccio poje eno teh pesmi, ki govori o nekem spopadu med kraljevo stražo in delavci
Aristotelu je «katharza» (»očiščenje*) eden izmed važnih elementov drame in tragedije. Dva tisol tristo let za njim si je Freud ob odkritju psihoanalitične metode izposodil od Aristotela zanjo isto ime. Niti posameznik niti narodi ne morejo za dolgo nositi s seboj nerazčiščenih in mučnih kompleksov, ne da bi pri tem zapadli psihičnim okvaram. Po tej vojni smo priče dvem klasičnim primerom narodov z različno reakcijo na težko in mučno preteklost. Medtem ko so se Italijani z neverjetnim pogumom in elanom spravili v umetnosti (in zgodovini) k razčiščevanju nedavne preteklosti (pred leti sem zapisal: «Kakor bi nekdo dvignil pokrov z vrelega kotlar) s čudežnim rezultatom neorealizma v filmu in literaturi, pa je ostal kotel z nemško nacistično preteklostjo pokrit in v njem grozljivo čutimo podtalno vrenje in bobnenje, ki ne obeta ne zanje ne za svet nič dobrega. Za nas je ostal tak težak in mučen kompleks resolucija In-formbiroja in z njo povezani «da-chauski procesi».
.............................. .........................
DEŽELA ZELENE OBALE, OGNJENIKOV IN GEJZIRJEV, KI SO JO ODKRILI VIKINGI
Islandija, nekoč ločena od sveta in povsem pozabljena
je pa danes središče raznih interesov

Zdelo se je spočetka, da se Vlrna Lisi ne bo mogla uveljaviti v Hol-lywoodu. Prišla je, da bi tu, skupaj z Jackom Lemonnom, nastopila v filmu «Kako umoriti ženo*, toda sprejeta je bila zelo hladno. Zdaj pa so se stvari spremenile in vse teče po njenih željah. Na sliki jo. vidimo v nekem prizoru iz omenjenega filma.
Nekje na sredi poti med Evropo in Ameriko,- Odkrili so jo prvi nemirni vikinški pomorščaki - Izprepletanje prastarih običajev in najsodobnejše civilizacije - Izredno visoka življenjska raven, ki jo presega samo ona v ZDA in na Švedskem - Predsodek glede temperature, ki ovira turizem - Islandska demokracija, ki ne pozna razločkov - Kdo so islandski prijatelji
Islandija leži nekako na pol poti med Evropo in Ameriko, visoko na severu, kjer se oba kontinenta približata drug drugemu. Ko je dan povsem jasen, je moč z zahodne obale Islandije, se pravi v to smer najbolj potisnjenega dela Evrope opaziti ledene vrhove Groen-landije, katera zemljepisno — čeprav je sestavni del Danske — pripada ameriškemu kontinentu. Zdi se, kot bi si tu stari in novi kontinent hotela podati roko. Nad tisoč let, se pravi, odkar so Se na otoku prvič naselili norveški Vikingi in zatem irski in škotski pomorščaki, omenjeno dejstvo za o-tok ni imelo večjega pomena. Trgovske poti in osvajalski pohodi so šli daleč mimo obal Islandije, a zveze z ostalim sve-1 tom so stoletja bile zelo po-
........................
ZAMISEL O CESTI SPLIT - SREDNJA EVROPA
Bila bi zlata nit turizma
V gospodarski zbornici splitskega okraja imajo že štiri leta pripravljen načrt za gradnjo neke nove ceste, oziroma študijo je izdelal geograf, prof. dr. Josip Roglič in predstavlja pravcato odkritje.
Prof. Roglič, predavatelj na zagrebški univerzi je človek, kateremu je jugoslovanska znanost za marsikaj dolžna. Mnogo je potoval in po svetu marsikaj videl. Pri tem je njegovo pozornost v največji meri vedno pritegoval problem izgradnje cest.
Ce si postavimo vprašanje, s kakšnimi sredstvi uspeva Italiji, da povsem načrtno vsako leto privabi v svojo deželo najrazličnejše prebivalce Evrope, ki so željni sonca in počitka, potem moramo odgovoriti, da med ta sredstva predvsem sodijo dobre ceste. Te široke, moderne in proti severu izpeljane avto ceste so praktično povsem odpravile naravno zapreko, ki so jo od nekdaj predstavljale Alpe. Obenem je Italija vpeljala tudi trajektno progo Brindisi-Igumerica v Grčiji. Na ta način je moč z eno samo vožnjo prepeljati 120 avtomobilov. Grčija pa je s tem v zvezi v dogovoru z Italijo takoj začela graditi novo avto cesto, ki bo vodila skozi njihove najpomembnejše in najlepše pokrajinske predele.
Kako je v tem pogledu z Jugoslavijo? Zadostuje že pogled na zemljepisno karto, kjer so natančno označene poti, posebno o-
ne, ki vodijo proti severozahodu, pa bomo takoj ugotovili, da vrata, skozi katera naj bi se usmerjal dotok tujih turistov v Jugoslavijo, da imajo torej ta vrata vrsto pomanjkljivosti, predvsem pa so odvisna od vremenskih o-koliščin Toda, ali bi se ne mogla kako ustvariti možnost, da bi se Dunajčan, ki ima opraviti postavimo 650 km dolgo pot, znašel — potem ko bi jo opravil — že v samem Splitu?
Takšna možnost je. Potrebno je samo sprejeti idejo prof. Ro-gliča, in sicer, da se zgradi avto cesto Split - Zagreb - Srednja Evropa. Trasa, ki jo predlaga on, je sledeča: Zagreb, Pisarovi-na, Vrginmost, Bihač, Martin-brod, Kaldrma, Knin, 2itnič, Split. Dolžina trase bi znašala 292 kilometrov, kar je za sto kilometrov manj od današnje poti.
Ta cesta bi se nikjer ne dvignila nad 700 metrov višine, kjer se nahaja kritična meja snežnih padavin. Bila bi potemtakem prehodna vseh dvanajst mesecev. Pot — in to je treba razumeti dobesedno — bi bila brez vsakršnih ovinkov. Predstavljala bi najbolj ekonomično pot, ki bi vezala Jadransko morje s Srednjo Evropo, kjer obstaja okrog 15 milijonov potencialnih turističnih «potrošnikov», se pravi oseb, ki če danes niso, pa bodo to gotovo jutri.
Prof. Roglič je to traso začrtal skozi kraje, katere prebivalci so-
"l"""""tiiiiiiiiimi,l,ii,imii„n„ii,i„.......................luni......mimiiNmilimmiimminuiiiniiinmimmiiuii....
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne navdajte glasovom, ki zbujajo pesi-'“■zem in preplah. Skušajte v ne-tije°Sebi vzkuditi občutek simpa-
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite •Banj nestrpni in bolj mirni. Naj-‘Biajši bodo vzrok dokajšnje za-aarbljenosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) '-‘bvladajte se v vsakem primeru, Judi ko bodo okoliščine za vas Bajmanj ugodne. Postavite se po robu vsem oblikam ljubosumnosti.
SAK (od 23.6. do 22.7.) Brez »krbi lahko sprejmete neko nalo-80 ali podpišete neko obveznost. Preverite, ali vam nov tip družinske organizacije zares ustreza.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan ne Bo potekel brez težav in nasprotij, “kušajte preprečiti, da bi prišlo
HOROSKOP
do spopada z nekaterimi sorodniki.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo, ki vam je obljubil svojo podporo te obljube ne bo izpolnil. Nekdo vas bo na podlagi nekega pisma skušal Izsiljevati.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vzdušje ne bo najugodnejše za pogajanja. Nikar še v naprej ne žalite nekega družinskega člana.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Dokažite nekomu, ki vas podcenjuje, da vam s tem dela krivico. Sreča in spokojnost v družini.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ustvarile se bodo najugodnejše okoliščine za uresničitev neke vaše dobre zamisli. Vaše najljubše opravilo, naj postane vaša stalna dejavnost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne odrecite prijatelju svoje po moči. Preveč se ukvarjate z mislimi na preteklost.
VODNAR (od 21.1. do 19,2.) Odložite na kasneje neki načrt, ki pogoji zanj še niso dozoreli. Bodite bolj previdni, ko se v avtu vozite skupaj z družinskimi člani.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce se hočete ogniti postavljenim zankam, morate pokazati več odločno sti in elastičnosti. Našli boste med prijatelji to, kar ste zaman iskali v družini.
dijo v vrsto Jugoslovanov z najmanjšim dohodkom. Takšna cesta bi namreč predstavljala idealno hrbtenico določenega gospodarskega razvoja teh gospodarsko zaostalih predelov. Omenimo naj pri tem samo primer vasi Grijevac v splitskem okraju, kjer so ljudje, zahvaljujoč se novim komunikacijskim sredstvom, postali malone sami ((bogataši*.
Ta 292 kilometrov dolga cesta bi praktično, poleg drugega, pomenila tudi tole; da bi zvečer, vzemimo nekdo v nekem dalmatinskem zelenjadnem vrtu nabral solato, ki bi jo zjutraj, potem ko bi jo semkaj pripeljali s posebnimi hladilnimi kamioni, že lahko ponudil gospodinjam v Gradcu in na Dunaju. Nadalje bi to pomenilo Evropi odkriti še vse neznane lepote Jugoslavije, ki jih turisti doslej, zaradi slabih cest, niso mogli spoznati.
Kot zatrjuje prof. Roglič, bi ta cesta bila izpeljana preko ozemlja, ki je v geološkem pogledu naravnost idealno. Na določenem predelu bi v traso bil vključen tudi del bivše ozkotirne proge. »Morje je fenomen,* pravi prof. Roglič, «ki v nezaslišani meri začenja revolucioni-rati vse človeške dejavnosti. Skrajni čas je, da se nad tem zamislimo.*
Nad idejo za zgraditev omenjene ceste se je navdušil že pred leti, a pot, ki bi Srednji Jadran idealno povezovala z njegovim zaledjem, je Intimno imenoval zlato nit. Kakor bi se to komu morda utegnilo zdeti pretirano poetično, pa bo ta cesta, ko bo zgrajena, dejansko predstavljala zlato nit jugoslovanskega turizma.
PREJELI SMO
TURISTIČNI VESTNIK. Izdaja Tu-rlstična zveza Slovenije. Februar, 1964. St. 2. Leto XII. Ljubljana.
OBZORNIK. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St 3. Ljubljana.
manjkljive. Edinole takrat, pred tisoč leti, kot rečeno, so semkaj zašli norveški Vikingi, da bi zatem po dolgem in napornem blodenju prodrli do današnjega kanadskega polotoka Labradorja, celih petsto let prej kot je Krištof Kolumb »uradno* odkril novi svet.
Tudi v nekem drugem pogle-du se Islandci nahajajo nekje na sredi poti, se pravi tako v preteklosti, sedanjosti kot v prihodnosti. Se danes oni, kot pred tisoč leti, ne poznajo priimkov in govore v jeziku, ki se — zaradi stoletne ločenosti od ostalega sveta — zelo malo razlikuje od govorice prvih priseljencev, v tem ko obenem nimajo, kot ga nikoli tudi niso imeli, nobenega orožja in ne vojske. Kar zadeva življenjsko raven in nacionalni dohodek, pa se prebivalci otoka lahko ponašajo, da se v tem pogledu nahajajo med prvimi deželami sveta, v kolikor so pred njimi samo še Američani in Švedi. Z nacionalnim dohodkom 1.450 dolarjev na posameznega prebivalca, so Islandci pustili za sabo vse svoje nekdanje gospodarje Norvežane in Dance, a tudi Nemce, Britance in ostale »velesile* v pogledu življenjske ravni.
V Reykjaviku, najsevernejši prestolnici sveta, znaša povprečna januarska temperatura okrog —1 stopinje Celzija. V tem pogledu obstaja neki domala že tisoč let star nesporazum, ki je danes zelo v napoto Islandcem, brž ko bi ti tujega turista skušali prepričati, da na »ledenem otoku* ne bo zmrznil. Ko so namreč prvi pomorščaki pristali na islandski obali, je ta slučajno bila vsa v ledu. In po tem so jo tudi imenovali. Drugi, ki so se zatem izkrcali, pa so obalo našli povsem v zelenju, vendar je ta v resnici takšna samo v mejah ozkega pasu ob morj'u, in še to samo nekaj mesecev v letu. V splošnem pa topli Zalivski ‘tok o-mogoča, da je Reykjavik pozimi toplejši od Pariza in Dunaja, vtem ko je relativno bolj hladen v poletnem času. Povprečna temperatura se tedaj ne dvigne nad enajst stopinj Celzija.
Islandija je nadalje tudi dežela, kjer se nam kažejo največja naravna nasprotja: po eni strani obstaja tu razžarjeno podzemlje, katerega prisotnost dokazujejo obstoječi dejavni vulkani in gejziri, po drugi strani pa na vsakem koraku naletimo na ogromne ledenike in večno prisotnost snega. Pa tudi preostali sledovi plemenske ureditve, v okviru katerih ljudje uporabljajo samo osebno ime in pa Ime očeta, vtem ko se je po drugi strani tu uveljavila popolnoma moderna civilizacija, tudi to sodi v okvir islandskih protislovij, ki so nekako skladna z onimi naravnimi, ki smo jih omenili. Islandci nadalje ne poznajo napitnine, ki je pri nas tako globoko pognala svoje korenine. Šofer taksija ali natakar v restavraciji vas bosta naravnost začudeno pogledala, če jima boste pri poravnavi računa hoteli še kaj dodati zanju. Prepričani ste lahko,da bosta, sicer zelo vljudno, to odklonila.
Dežela nima niti kilometra železniške proge, zato pa izredno razvito ribiško in trgovsko bro-dovje ter relativno najmočnejši
letalski promet na svetu. Tu se je tudi uveljavila ena najstarejših demokracij, v kolikor je islandski parlament (Althing) obstajal že pred več kot tisoč leti, ko so ostali narodi v najboljšem primeru šele poznali fevdalizem. Kljub temu je dežela postala povsem neodvisna šele pred dvanajstimi' lbti. Na otoku ne uspeva nobena vrsta žitaric, kot tudi ni tu za drevesa primerne zemlje ter ustrezne toplote, da bi se mogla razvijati. Kljub temu imajo v Rey-kjaviku skozi vse leto sveže paradižnike, grozdje in banane, ki jih gojijo v posebnih toplih gredah, ogrevanih s pomočjo vročih polzemeljskih vrelcev.
In končno je to dežela, ki ni nikoli razpolagala niti z enim samim topom ali puško, je pa v lastni ustavi, nasprotno, proglasila svojo »večno nevtralnost*; in ne glede na to, da je članica Atlantskega pakta, nima niti enega samega vojaka.
Ko so se leta 1940 na tem o-toku izkrcale britanske čete — bilo je to na isti dan, ko so Nemci okupirali Dansko in Norveško — je vlada v Reykjaviku zaradi takšnega napada na njihovo nevtralnost ostro protestirala. ’Slo pa je za vojno, ki je, proti volji Islandcev, zajela ne samo trgovske poti, ki so zanje bile življenjske važnosti, temveč tudi njihove obale. Britanci so tedaj odstopili obrambo otoka silam ZDA, ki še niso bile stopile v vojno. Vojna je zatem prenehala, vendar so ameriška oporišča na otoku ostala. ZDA so se na vse načine trudile, da bi izsilile pravico, na osnovi katere bi lahko na otoku ostale še 99 let. Islandski
parlament je to zahtevo soglasno zavrnil. Bila je potrebna vrsta let hladne vojne in bil je hkrati potreben tudi nepretrgan pritisk od strani atlantskih zaveznikov na Islandce, da bi se ti prepričali, kako so ta oporišča tudi zanje dobra, v kolikor se, namreč, tudi oni morajo varovati pred nevarnostjo z Vzhoda. V resnici pa nikoli v zgodovini ta nevarnost zanje ni prihajala od te strani, vtem ko so njihovi skandinavski sosedje, Britanci, Nemci in ostali v teku zgodovine neštetokrat poskušali, da bi jim vsilili svojo oblast, ribarili v njihovih, vodah in jim odvzemali to, kar so sami ulovili.
Na otoku obstajajo danes tri zahodne družbe, ki islandska motorna vozila oskrbljajo z bencinom in nafto. Toda gorivo, ki ga te vlivajo v rezervoarje, je sovjetsko. Pa tudi sladkor, ki ga Islandci rabijo, ne prihaja z Zahoda, temveč je poljski ali kubanski.
Zelo čudne so te oblike koeksistence, menijo nekateri. Vendar predstavljajo za Islandce, kot se zdi, povsem naravno in edino mogočo rešitev. Prijatelj je zanje tisti, ki kupuje njihove ribe, pač edino, kar Islandci trenutno lahko prodajo. Vendar, da bi nekdo to od njih kupoval, morajo tudi oni pri njem kaj jemati, na primer nafto, sladkor, tekstilno blago, stroje. Seveda se morajo s tem sprijazniti tudi ostali njihovi prijatelji. Saj vendar ribe, zatrjujejo, s katerimi se edinole lahko preživlja njihova dežela, prihajajo v enaki meri do islandskih obal tako z Vzhoda kot Zahoda.
Če izvzamem poleg nekaterih drugih zlasti Borisa Pahorja, ki se je z iskrenostjo' in pogumom lotil prikazovanja strahot v koncentracijskih taboriščih, se je zdaj Ivan Potrč prvi lotil mučne teme, toda s povsem druge strani. Njegov junak Mahčl se je bil sredi vojne predčasno vrnil iz Dachaua in tedaj, v dobi Kominforma in procesov z njim v zvezi, se začenja plaziti vanj strah, da bi ga ne, pa čeprav po krivem, obdolžili zveze z Gestapom. Ta strah je utelešen v njegovem prijatelju Ferčiju, višjem uslužbencu notranje uprave (Udbe), ki njega in njegovo ženo stalno obiskuje na domu. Potrču moramo priznati pogum, da se je te kočljive teme lotil,
To pa se je Potrču na žalost le v majhni meri posrečilo. Zaman pričakuje gledalec (in bralec) kake večje izpovedi mučne preteklosti. Protagonista sploh ne trčita drug ob drugega, nekaj malega se izpove Mahčl ženi in ona ga zagovarja pred materjo in Ferčijem. Pa' saj za tako generalno izpoved, za tako globinsko razčiščenje sploh ni časa. Potrč, kakor da se je zbal pogledati na dno globokega vodnjaka, prikazuje že močno izrabljene (Krleža, Salacrou) ljubezenske odnose med Mahčl o-vo ženo Vando in Ferčijem in med Mahčlom in Cveto. S tem nam venomer odvrača pozornost od glavne teme, zaradi katere, mislim, je bila d rama napisana, na sicer ob drugi priložnosti morda človeško zanimive, a spričo zastavljene teme povsem postranske osebne zadeve protagonistov. Tako je ostal glavni problem komaj nakazan in nerazčiščen. Avtor si je odvzel s tem enkratno priložnost za mogočne, pa čeprav še tako mučne dramatične prizore. Priznali bomo Potrču, da je pisatelj z močnim dramatičnim čutom, kar je dokazal ne samo s trilogijo o Kreflih, marveč tudi in predvsem z romanom «Na kmetih*. Ta dramatični čut ga tudi t> tem novem delu ni zapustil. Na odru zna ustvariti napetost, pa čeprav nas v pričujoči drami ta zavede od glavne teme na neki povsem postranski tir.
Francč Jamnik je delo režiral z učinkovitim realizmom. Znal je ustvariti stopnjujoče se napetosti, ne da bi kaj vidno pospeševal tempo. V istem stilu so bili tudi scena Svete Jovanoviča in kostumi Saše Pavličeve.
Zanimiv je bil ponovni nastop Ančke Levarjeve; ki se je po večletni odsotnosti iz Beograda vrnila na naš oder. Zanimiv mislim predvsem zaradi rahle pridvignje-nosti njene igre, ki ni povsem sovpadala s slogom ostalih igralcev. Njena Vanda je bila čustveno pristna s krepkim poudarkom na dramatičnosti izraza. Vsekakor pomembna stvaritev.
Mahdla je igral Jože Zupan s finimi odtenki psihike preganjane živali, ki se zateka po pomoč in oporo k drugi ženski. To. Cveto, je s pristno ženskostjo in v čustveno prefinjenem liku poustvarila Štefanija Drolčeva. Umetniško izklesan in do kraja premišljen lik 3e podala Mila Kačičeva v Pahajnarici. Prav tako vestno izdelano figuro nam je predstavila Vida Juvanova v Vandini materi Margi. Malce nasilen moški lik je z ustrezno igro izdelal Bert Sotlar v Ferčiju. Obe uvodni, v bistvu nepotrebni, čeprav tipološko zanimivi figuri sta prav učinkovito prikazala Helena Erjavčeva kot Zenska (Marta) in Janez Albreht kot Moški,
Potrčeva nova drama je bila pri občinstvu sprejeta z deljenimi občutki, rekel bi, prej hladno. Skoda res, da ni bila tema, ki bi že sama po sebi lahko pomenila koristen ventil, če že ne «katharzo», izvedena enovito in z neizprosno doslednostjo, kakor bi bili od Potrča lahko pričakovali,
VLADIMIR BARTOL
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 12.30 Izbor iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30 Motivi iz glasbenih komedij; 17.00 Igra ansambel Carlo Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Solisti Julijske Benečije; 19.15 Na orgle Hammond igra Fela Sowande; 19.45 Vesele harmonike; 20.00 Šport; 20.45 Orkester, k,i ga vodi Alberto Casamassi-ma; 22.20 Jazz koncert.
Trst
12.00 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 14.10 Glasba Maria Zafreda in Bugamellija.
Koper
5.00 Prenos RL; 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.50 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Dunajski valčki; 14.30 Melodije za vas; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Slovenske narodne pesmi; 15.45 Prenos RL; 16.10 Lahka glasba; 16.30 Današnje teme; 16.40 Ob 120-letnici rojstva Nikolaja Rimski-Korzako-va; 18.00 Prenos RL; 19.00 Igra orkester Ray Coniff; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Stana Kentona; 22.40 Bachov koncert; 23.00 Prenos RL.
PETEK, 13. MARCA 1964 Nacionalni program
6.35	Tečaj angleškega jezika;
8.35 Glasbeni sejem; 8.50 Strani iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.45 Simfonična glasba; 13.25 Dva glasova en mikrofon; 15.30 Glasbeni karnet; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Otroška oddaja; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 «Domi-nique», roman E. Fromentina;
21.00 Simfonični koncert.
II. program
8.35	Poje U. Calise; 10.35 Najnovejše italijanske pesmi; 13.00
Srečanje ob trinajstih; 14.00 Pev-	Vlesni^zvoki-^roS^Sloven!
ski program; 14.45 Za prijatelje .2,	*	»loven-
plošč; 15.00 Italijanske narodne 8 1 s pesmi in plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.45 «Un bel moschet-tiere*. komedija; 18.35 Enotni razred; 19.50 Plošče; 22.00 Jazzovski kotiček.
re »Deseti brat*; 10.35 Novosti na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Oddaja za bolnike; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Domače pesmi in napevi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 V melodijah in ritmih; 14.05 Radijska šola; 14.35 Priljubljene popevke; 15.20 Zabavna glasba: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvoržaka; 18.10 Poje invalidski partizanski zbor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Orkester David Roze; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 lz slovenske violinske glasbe; 21.15 Oddaja za pomorščake;
III. program
18.30 Pregled nemške kulture; 18.45 De Pablova glasba; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Chopinova glasba; 21.20 «11 calzolaio di Messina*, radijska igra.
Slovenija
5.00 Dobro jutro; 6.20 Tečaj srbsko-hrvaškega jezika; 8.05 Veliki valčki; 8.30 Pesmi in plesi iz igre «Koštana»; 9.25 Med u-verturami; 10.15 Odlomki iz ope-
Ital. televizija
12.25 Sola; 17.40 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.40 Simfonični koncert; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sof okle jev (Kralj Edip»; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 «La fiera dei sogni*; 23.10 Šport.
Jug. televizija
17.30 Ruščina na TV; 188.00 Poročila; 18.05 Kuharski nasvet; 18.30 Poljudna znanstvena oddaja; 18.50 Glasbeni k tiček; 19.00 TV obzornik; 19.30 Koncert violinista Petra Toškova; 20.00 Dnevnik: 20.45 «Vedno srečen#, komedija: 22.15 Poročila.
NOVI SEDEŽ INAM V GORICI
Pokrajinska zveza industrijcev se zanima za pospešitev gradnje
Ugodna lega v bližini bolnišnic bo omogočila izboljšanje zdravniške službe
Vest, da je osrednji upravni odbor bolniške blagajne v Rimu odobril gradnjo novega upravnega sedeža v Gorici, ki smo jo v torek objavili tudi v našem časopisu, je vzbudila med številnimi zavarovanci te ustanove veliko zanimanje. Zato smo se cbrnili do ravnatelja pokrajinske uprave INAM g. Tiberia za kakšne podrobnejše podatke.
»Pravzaprav ni nobenih podrobnejših pojasnil, s Katerimi vam bi lahko za sedaj postregel. Tudi mi sami smo dobili vest iz našega strokovnega vestnika, ter jo takoj posredovali tisku in občinski upravi v Gorici glede nadaljnjega postopka«, nam je pojasnil gospod ravnatelj. Povedal je še, da je osnutek za novi sedež izdelal študij arhitektov iz Rima in da pričakujejo v kratkem tudi direktno sporočila od osrednje u-prave v Rimu glede gradbenega dovoljenja, dokončnega načrta, finansiranja in vseh drugih ukrepov, ki so v zvezi z gradnjo novega sedeža.
G. Tiberio je še poudaril, da bo imel novi sedež, na vogalu Ul. Vitt. Veneto in Della Bona zelo ugodno lego, saj bo v bližini bolnišnic, ki so skoro vse v tem predelu mesta, od civilne bolnišnice, do sanatorija in umobolnice.
«Spočetka smo imeli težave glede odobritve načrta, ker so zahtevali, da moramo poslopje umakniti bolj nazaj, da bo pred njim tudi dovolj parkirnega prostora. Sedaj pa je tudi to nekako urejeno,« nam je še pojasnil ravnatelj in dodal, da se tudi pokrajinska zveza industrijcev zanima in je že sporočila, da bo ukrenila vse potrebno, da bi prišlo do gradnje novega sedeža takoj, ko bodo urejene vse formalnosti.
Kot rečeno bo stalo novo po* slopje na vogalu Ul. Vittorio Veneto, na katero bo obrnjeno glavno štirinadstropno poslopje in U-lice Della Bona, kjer bo za eno nadstropje nižje. Glavni vhod bo iz Ul. Della Bona na stikališču obeh poslopij. Pred glavnim poslopjem v Ul. V. Veneto bo tudi pritlična zgradba, v kateri bo urejena lekarna za potrebe članov ustanove.
V novem sedežu bodo poleg u-pravnih prostorov za vso pokra jino urejeni tudi ambulatoriji za specialne preglede in vsi drugi oddelki, ki so v zvezi z asistenco
zavarovanih članov in njihovih družinskih članov.
Slaba stran pri tej premestitvi osrednjega sedeža INAM bo edino v tem, da bo bolj oddaljen od
mestnega središča. Temu bodo skušali odpomoči s pogostejšimi vožnjami mestne avtobusne proge, ki vozi v bolnišnice in pelje tam mimo.
!
Tak bo nov sedež INAM v Gorici
ZA KULTURNI NAPREDEK NA GORIŠKEM
Slovenske knjige v državni knjižnici
Knjige so na razpolago vsem ljubiteljem
NOGOMET
RIM, 12. — Iz Budimpešte so javili, da bo tretja tekma četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov med madžarskim MTK in turškim Fenerbache 18. t. m. v Rimu. Tekmo bo sodil Italijan.
Ravnatelj državne knjižnice v Gorici, ki ima svoj sedež v Ul. Mameli 12, dr. Gnido Mamini, nam je poslal seznam slovenskih knjig, ki si jih je ta knjižnica preskrbela v januarju in februarju letos ter jih ima na razpolago za čitatelje.
V spremnem pismu navaja ravnatelj, da bodo temu prvemu seznamu periodično sledili še drugi ter obenem izraža željo, da bi objava takih seznanov v našem listu pripomogla k nadaljnjemu izboljševanju odnosov med obema etničnima skupinama na Goriškem, v skupnem naporu za kulturni napredek vseh državljanov.
Knjižnica je odprta za občinstvo vsak delavnik od 9. do 12.30 m od 16. do 19. ure. Seznam slovenskih knjig je naslednji:
ZNANOST IN MEDICINA ARKO: Zdravstveno varstvo živali; Černelč: Skrivnostne žleze; Crou-se: Pogled v svet znanosti in tehnike; Pahor:	Popotovanje skozi
skrivnostni svet; Rejic: Tisočeri o-brazi sladke vode; Zdrav in bolen otrok.
UMETNOST:	Cevc: Srednjeve-
■iiiiilliiiliiiiiiiiiiimiliilliiiiilliinmiilliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiininiiinniniiiiniiiiMilnillii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Ker je naščuvala psa bo morala plačati
na kokoš globo
ška plastika na Slovenskem; Škerjanc: Glasbeni slovarček; Vrišer: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem;
SLOVSTVO: Bunc: Slovar tujk; Jenež: Vsebine slovenskih literarnih del; Slikovni besednjak italijanski in slovenski; Svane: Gram-matik der slovoenischen Schrift-sprache; Tomšič: Priročni nemško-slovenski slovar; Zgodovina slo-vesnekega slovstva;
ZEMLJEPIS IN ZGODOVINA: Čermelj:	Ob tržaškem procesu
1941; Ogrin: Srednji vzhod; Pirkovič: Po sledovih rimske volkulje; Vurdelja:	Odgovor na sramnu
amnestija.
PRIPOVEDNI SPISI: Bevk: Tatič; Borko: Na razpotjih časa; Cankar: Črtice; Colleoni: Krošnja nad reko; Cojič: Daleč je sonce; Finžgar: Izbrana dela; Gregorčič: Izbrane poezije; Jurčič: Jurij Kozjak slovenski janičar in isto knjigo tudi v francoskem prevodu; Košir: Italijanske pravljice; Man-zi: Najdenec; Miheličeva: Otok t n struga; Milčinski:	Ptički brez
gnezda; Prešeren: Pesnitve in pisma; Vežinov: Dogodek v tihi ulici; Vilhar: Sence pod Matajurjem.
Prihodnjič bomo objavili tudi nekaj najznačilnejših del v italijanskem jeziku, ki jih imajo v tej knjižnici.
Žena mu je napravila dolgove in ga še tožila - Izvedenec iz Milana ni opravljal odvetniških poslov
iiiiiiiiiiiiiiniiii
VERDI. 17.15 in 21.: »Laurence d’A-rabia«, P. OTooln, Alec Guinness in Antoni Quinn; ameriški kine-raaskopski film v barvah.
CORSO. 17.15: «Fammi pošto teso-ro», D. Day in J. Garner; ameriški cinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
V1TTORIA. 17.15: «Pelle Vida«, Elsa Martinelli in Raul Grassilli; italijanski čmobeli film.
CENTRALE. 17.15:	«Giacobbe ed
Esau«. E. Hachlm in V. Giuda. Italijanski čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 9,4 stopinje Celzija nad ničlo ob 11.30 uri in najnižjo 3,2 stopinje pod ničlo ob 5.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 85 odst.
Dne 22, oktobra lani je pes družine Fonda, ki stanuje v Gorici v Ul. Generale Chinotto 20, podil po zagrajenem dvorišču te hiše kokoš, ki je prišla preko -ograje ter jo mrcvaril eno uro. Sosedje so zadevo prijavili čuvaju za zaščito živali in ta je vložil, tožbo proti gospodarju Egidiju Fonda. Na razpravi pred dvema mesecema je Fonda dokazal, da je bil tisti čas od doma in sicer v Kaprivi. Zato je odgovornost padla na njegovo ženo 60-letno Marijo Fonda, ki se je morala včeraj zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Gorici.
Obtoženka se je zagovarjala, da je pes v zagrajenem dvorišču lahko odvezan in da je kokoš prišla na dvorišče. Priče pa so izjavile, da je Fondova privabila kokoš in ščuvala nanjo psa. Zato' jo je sodnik obsodil na plačilo 16.000 lir globe pogojno. Branil jo je odv. Culot.
Pred sodnikom se je moral zagovarjati tudi 44-letni Gilberto Vi-sintin, delavec v podgorski predilnici, ki stanuje v Gorici Ul. Carducci 44. Tožbo je vložila njegova žena 30-letna Margherita Rosso ki stanuje v Gorici Ul. LunghTsonzo. V obtožnici je rečeno, da Visintin ni prispeval za vzdrževanje svojega 10-letnega sina in da je zmerjal svojo ženo. Ta je izjavila na policiji tudi, da je bila prav zaradi tega prisiljena zapustiti moža.
Branilec obtoženca dr. Turel pa je pojasnil, da je Visintin poln dolgov, ki jih je napravila žena ter da je tudi reagiral le na ženino izzivanje. Zato ie predlagal naj bi ga oprostili. Sodnik je obtožil Visintina na 50.000 lir globe zaradi žalitev in ga oprostil glede družinskih obveznosti zaradi pomanjkanja dokazov.
Na osnovi pritožbe predsednika zveze odvetnikov odv. Pascolija se je moral včeraj zagovarjati tudi 31-letni Luigi Perrone iz Milana, sedaj stanujoč v
da je opravljal pravne posle ne da bi bil zato upravičen, saj še ni dokončal pravnih študijev. O-snovo za prijavo je dal neki ogias v časopisu, v katerem Perrone nudi pravno in tehnično pomoč pri avtomobilskih nezgodah.
Pri včerajšnji razpravi se je Perrone zagovarjal, češ da je nudil samo tehnično pomoč ter je v primeru pravnega zastopstva naslovil kliente na odvetnike. To je potrdil tudi odv. Mayo, ki je dejal, da je sam obravnaval nekatere take zadeve. Prav tako sta branilca bdV. Mortillaro in Zuc-calli navedla številne podobne primere v katerih je bil obtoženec oproščen. Sodnik je upošteval te okoliščine in oprostil obtoženca s polno formulo.
Sodnik dr. Bassi.
Sindikalne vesti
Sindikat uslužbencev pri koncesijskih avtobusnih podjetjih (A-NAC) pri CISL je ponovno zahteval sestanek, na katerem naj bi razpravljali o še nerešenih zahtevah te kategorije uslužbencev. Med drugim gre za določitev stalne mesečne doklade, žigosanje izkaznic ob začetku dela, o povračilu osebnih stroškov in proizvodne nagrade za leto 1963. Ce do 19. marca ne bo odgovora, si sindikati pridržujejo pravico do akcije po svoji uvidevnosti.
Zveze industrijcev iz Gorice. Ob tej priliki so predstavniki industrijcev izrazili svojo pripravljenost, da bi sodelovali z občinsko upravo pri reševanju glavnih mestnih problemov skupno s pokrajinsko upravo in trgovinsko zbornico. Predvsem velja to za konzorcij za industrijsko cono, za razširitev cestne in železniške mreže in za podaljšanje veljavnosti proste cone in za njeno prilagoditev k skupnemu evropskemu tržišču.
Razgovori goričkega župana
Goriški župan dr. Gallarotti je včeraj obiskal šolskega skrbnika prof. De Vetto in se razgovarjal z njim o šolstvu v mestu.
Na županstvu je obiskal župana novi poveljnik divizije «Man-. tova« polk. Oscar Patin. Pozneje Gorici, ker | je župan sprejel še delegacijo
Interpelacija zaradi pomanjkanja cepiva «Sabin>
Pokrajinska svetovalca KPI Bergomas sta naslovila včeraj na predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarollija pismo, v katerem ugotavljata, da je na razpolago zdravnikov na Goriškem premajhna količina cepiva »Sabin« proti otroški paralizi za cepljenje otrok in drugega prebivalstva v starosti do 20 let. Do sedaj je na razpolago cepivo za cepljenje o-trok do 6 let, zdravniki pa so mnenja, da bi bilo treba letos cepiti otroke vsaj do 12 let. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da se je vlada obvezala za brezplačno cepljenje prebivalstva do 20 let. Zato naj bi predsednik sporočil kakšne ukrepe namerava storiti pokrajinska uprava.
Usoden padec na stopnicah
Predsinočnjim okrog 23. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 61-letno Emilijo Nardin iz Gorice Ul. Giustiniani 77, ki se Je pobila na glavi, dobila pretres mož-gan in druge poškodbe ko je padla doma po stopnicah. Pridržali so Jo za 15 dni na zdravljenju.
V	nedeljo ob 11. uri v Ronkah
Otvoritev razstave slovenskih slikarjev
Razstava bo odprta 14 dni
V	okviru medsebojnih kulturnih izmenjav v obmejnem pasu, bodo v nedeljo, 15. t, m. ob 11. uri dopoldne otvorili' v galeriji »Cardo« v Ronkah, ki ima svoje prostore v kavarni »Trieste«, razstavo slikarjev iz Nove Gorice, Kopra in drugih krajev Slovenskega primorja. Na razstavi bo prikazalo svoja dela deset umetnikov s tega področja in bo odprta za občinstvo štirinajst dni.
TENIS
BARRANQUILLA, 12. — Nicola Pietrangeli je na mednarodnem turnirju izločil mehiškega igralca Pa-lafoxa v dveh setih 6:2, 6:4, Jugoslovan Pilič pa je premagal Američana Bamesa 3:6, 6:3, 6:4.
SMUČANJE
CATANIA, 12. — Od 20. do 22. t. m. bo na pobočjih Etne mednarodno smučarsko tekmovanje z udeležbo predstavnikov Švice, Nemčije, Grčije, Romunije, Jugoslavije, Španije, Anglije, Lichtensteina, Avstrije in Italije. V avstrijski reprezentanci bo tudi Karl Schranz, v italijanski pa bodo Alberti, Pedroncel-li, Mussner, Senoner in Mahlknecht.
V PRVI POLFINALNI TEKMI ZA EVROPSKI POKAL
Samo pet točk prednosti za milanski Simmenthal
Tekma z Real Madridom se je končala 82:77 (41:45) v korist italijanskih košarkarjev
MILAN, 12. — Italijanski košarkarski prvak Simmenthal je danes gostil v prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov španski Real Madrid. Po zelo napeti, razburljivi in večkrat zelo izenačeni igri, so Milančani prisilili borbene goste, med katerimi so se posebno odlikovali igralci ameriškega po.
rekla, na predajo. Naskok pa je verjetne premajhen, da bi lahko Simmenthal računal nanj v povratni tekmi, ki bo 1. aprila letos na
1111111111111111111111111111 mi iiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiitllllliaiiaiiiiiaiill
DANES PRED RAZSODIŠČEM FIGC
Obravnava
(z zasliševanjem prič)
o dopingu
Tudi obtoženi igralci Bologne bodo morali pred športne sodnike
MILAN, 12. — V poznih jutranjih urah je prispel na sedež nacionalne nogometne lige karabinjerski major Carpinaccl, ki je po nalogu državnega pravdnika iz Bologne dr. Bonfiglija zaplenil nekaj materiala v zvezi z znano afero «doping». Karabinjerski major se je sestal s tajnikom nogometne lige dr. Molinarijem, kateremu je predložil ukaz o zaplembi določenega materiala. Majorja so predvsem za-
Turistična propaganda za Gradež in Gorico
Tri pokrajine naše dežele so skupaj z Venetom priredile od 2. do 7. t. m. v Mannheimu turistični propagandni teden z namenom, da bi nemške turiste seznanili s tem, kač lahko te pokrajine nudijo zlasti v poletni sezoni.
Po prvih vesteh je ta manifestacija prav dobro uspela. Med drugim so predstavniki turizma iz tega predela imeli tiskovno konferenco, navezali stike s tamkajšnjimi turističnimi organizacijam; in razširili primeren propagandni material, ki pride za našo pokrajino v poštev zlasti kar se tiče Gradeža in Gorice. Ob tej priliki je bilo govora tudi o tesnejšem sodelovanju turističnih organizacij iz Zah. Nemčije in Avstrije s turističnimi organizacijami pokrajin ob gornjem Jadranu v Italiji.
Nezgoda Sovodenjca na delu v Gorici
Včeraj ajutraj okrog 9.30 so pri. peljali v gorišiko civilno bolmišni. co 25-letnega Giordana Batističa iz Sovodenj Ul. Ex Impero 74, ki se je ponesrečil na delu pri pod-jetju Vuk v Gorici. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je Batistič zlomil sredinec na levi roki ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
nimali izsledki analize vzorcev, ki so jih napravili v florentinskem zdravstvenem športnem centru. Teh izsledkov major ni našel v Rimu, ker so jih pristojni organi poslali za nadaljnjo preiskavo proti petim bolonjskim igralcem v Milan. Po zaplembi «gas-kromografskih» izsledkov je karabinjerski častnik sestavil zapisnik zaplembe in se nato vrnil v Bologno.
* * »
BOLOGNA, 12. — Sodna preiskava, ki so jo v nedeljo uvedli pristojni organi za ugotovitev resnice v zvezi z uživanjem bodrilnih sredstev s strani petih bolonjskih igralcev, se redno nadaljuje tudi izven športnih krogov. Kaže, da sodna oblast sumi, da so bolonjskim igralcem brez njihove vednosti dali bodrilna sredstva. Po vesteh, ki krožijo v sodni'palači, je major Caf-pinacci kot načelnik karabinjerske skupine sodne policije izročil namestniku državnega pravdnika dr. Jannacconeju, ki vodi preiskavo, nekaj dokumentov, ki bi bili v prid igralcem. Vse kaže, da bodo sodni organi že v teku tedna imenovali skupino izvedencev, katerim naj bi poverili analizo vzorcev seča, katere so odvzeli igralcem takoj po končani tekmi s Torinom, ki je bila 1. februarja.
V popoldanskih urah je dr. Jan-naccone zaslišal številne osebe, med katerimi so športni direktor Bologne Antonio Bovina, klubski zdravnik dr. Poggiali in maser Bartolotti. « * *
RIM, 12. — Vodstvo italijanske nogometne zveze je danes objavilo poročilo o odgovoru zveznega sodišča FIGC, ki se je včeraj sestalo v Bergamu. Sodiiče bi moralo objasniti način aplikacije člena 22 pravilnika v zvezi z bolonjsko afero z dopingom. Poročilo javlja, da so člani zveznega sodišča zavrnili zahtevo s pripombo, da objasnjeva-nje posameznih členov ne spada v njihovo pristojnost.
* * *
MILAN, 12. — Tiskovni urad nacionalne nogometne lige je nocoj objavil naslednje poročilo:
Razsodišče nogometne lige se bo jutri sestalo v Milanu in bo proučilo prijavo zdravstveno-športne komisije glede izsledkov ugotovljenih po tekmi Bologna . Torino z 2. februarja letos.
Za jutri ob 15.30 so povabili na zasliševanje
—	odgovorne voditelje nogometnega kluba Bologne
—	trenerja dr. Bernardinija
—	klubskega zdravnika dr. Pog-gialija
— Foglija, Pascuttija, Pavinata, Peranija in Tumburusa
—	maserja Bortolottija.
Za 18. uro so vabljeni člani komisije »anti - doping« zdravstveno -športne zveze in sicer dr. Borchi, dr. Ottani, dr. Marena in dr. Fini. * • •
FIRENCE, 12. — Danes je prispel v športni center v Coverciano načelnik preiskovalnega urada FGIC cdv. Dario Angelini, ki se je zadržal v razgovoru s članoma zdravstvene - športne komisije dr. Fini-jem in dr. Mareno. O razgovoru ni bilo nobenega poročila. Kaže, da je odv. Angelinija zanimalo, bolj kot primer Bologne, izvedeti kako 50 predčastfto prišli v javnost rezultati preiskave o dopingu s tekem, ki so Jih Odigrali po 2. februarju.
DVIGANJE UTE2I
1.	Melckenbeck (Belg.) 6.03’39”
2.	Janssen (Hol.)
3.	Sels (Belg.)
4.	Wouters (Belg.)
5.	Post (Hol.) vsi s časom zmagovalca
6.	Planckaert (Belg.)
7.	Ramsbottom (VB)
8.	De Roo (Hol.)
9.	Stablinski
10.	/innaert 6.03’39”, II. Darriga-de 6.03’59", 12. Van Wynsberghe (Belg.), 13. Van Aerde (Belg.), 14. Van De Ven (Hol.), 15. Poulidor itd.
SPLOSNA LESTVICA
1.	Janssen (Hol.) 15.58T5”
2.	Annaert 15.58’37”
3.	Mahe 15.58’38”
4.	Mllesl 15.58’45”
5.	Sels (Belg.) 15.59’05”
6.	Van Coningsloo (Belg.) 15.59T8
7.	Post, Planckaert (Belg.) 16 9* 01'07"
9.	Stablinski 16.01T8”
10.	Ramsbottom (VB) le.Ol^’-
11. Van Tongerloos (Belg.), Brandt* (Belg.), Zilverberg (Hol.) 16.01’27’-14. Gendermans (Hol.), Anquetj* (Pr.)	16.01’38”,	16. MelckenbeeK
(Belg.) 16.01-42”.
madridskih tleh. Doma so namreč igralci Real Madrida nepremagljiv in njihove zmage so vedno zveneče-
Ob zaključku zelo živahnega Pr' vega polčasa so Madridčani vodili 45:41, v drugem pa so jih Italijan dohiteli In jim niso nikoli več dovolili, da bi prešli v vodstvo. Naskok Italijanov pa se je proti koncu igre zmanjšal, dokler ni obstal pri 82:77 v korist domačega Sim-menthala.
* * *
BOLOGNA, 12. — V zaostali tekmi košarkarskega prvenstva prve lige je domači Fides premagal GBC Lazio 110:79 (53:42).
VARŠAVA, 12. — Poljak Norbert Czimek je danes z dvigom 420,500 kg v treh olimpijskih gibih izboljša! svetovni rekord srednje kategorije.
V NABREŽINI
V	nedeljo ob 15. nogometna tekma Primorje-Esperia
Amatersko prvenstvo H skupine se redno nadaljuje, pa Čeprav se na igriščih le redkokdaj pojavlja proseško Primorje, ki bi moralo polnopravno z vsem1 pravicami in dolžnosti nastopati. Toda del udeležencev iz šovinističnih razlogov noče igrati s Primorjem in čeprav bi moral prireditveni odbor kaznovati U' pomike z odvzemom točke, Pri' morju pa priznati zmage p. 1* so Prosečani še vedno na zadnjem mesto lestvice. Radovedni smo, kdaj bodo pristojni organi rešili to zadevo, ki jim brez dvoma greni spanje.
V	nedeljo bo Primorje zopet po dolgem času nastopilo. Tokrat bo imel za nasprotnika & sperio. Tekma, na katero že soda j opozarjamo vse ljubitelj® nogometa, bo v nedeljo ob 15-tiri na nabrežinskem igrišču.
KOLESARSKA DIRKA PARIZ-NICA
Melckenbeck (Bel.) prvi v St. Etiennu
Janssen še vedno kader lestvice
ST. ETIENNE, 12. — Danes je bila na 228 km dolgi progi Mont-ceau les Mineš - St. Etieiine četrta etapa kolesarske dirke Pariz-Nica. Na cilju Je bil prvi Belgijec Melckenbeck, drugi pa je bil Nizozemec Janssen, ki je tako ohranil vodstvo v splošni lestvici.
Vrstni red na cilju:
JOŽA HOR VA T:
Hill ŠII
Prižgal si je cigareto in se oddaljil po isti stezi, po kateri Je prišel. Okoli prišleca so se zbrali borci, posedli eni tu eni tam, želeli so slišati kakšno besedo. A kmet, ta sirota, ni vedel, kaj bi. Pristavil je karabinko k nogi in molčal, zdaj čaka povelje od kakšne strani, čaka besedo, kakršno koli in od kogar koli, da bi se kako vključil v to desetnijo, da bi prišel do svojega mesta in do vrstne številke, da ne bi še dalje stal tu pred vsemi kot izgubljen popotnik na križišču. Kapara to opazi in da bi ga opogumil, mu reče malo mirneje:
— Kaj stojiš tu, sedi, saj ni Ježev...! Kako ti je ime?
Mož odgovori malo nejevoljno:
— Falačec... Lmbro Falačec.
— Koliko let imaš?
— Šestindvajset.
— šestindvajset? — se začudi Kapara in namršči obrvi. — Kje si pa bil doslej? Vse Zagorje se tolče, pa če nisi hotel k zagorskemu ali zagrebškemu oddelku, ti je bila na razpolago brigada »Matija Gubec« ali pa «Radičeva brigada«. Kaj si čakal, kje si bil? Pri domobranih?!
Stisnil je glavo med ramena in skesano priznal:
— Je, bil sem pri domobranih... a že celo leto nisem nikjer.
— Kako to — »nisem nikjer«? Se skrivaš?
Skrivam.
— Po zidanicah?
— Po zidanicah in vsepovsod. Imam bunker. Svoj! Izkopala mi ga je žena v nekem gozdiču...
Nastane molk. Borci so pozorno in tudi sočutno ogledovali kmeta, kakor lovec, ki včasih ogleduje divjačino, ki mu nepričakovano pade živa v roke. Kapara nadalje izprašuje:
—	.Torej si oženjen?
— Oženjen.
— Imaš otroke?
— Nimam.
— Kaj pa te je prignalo, da zdaj v tej ofenzivi prihajaš k nam partizanom? Ali so fašisti odkrili tvoj bunker? Kaj te je vleklo, da sredi bitke greš v brigado?
Zbegal se Je, malo privzdignil zagorski klobuček, nabral čelo, skomignil z rameni.
— Pa vleklo me je... vlekla me je borba za svobodo... bral sem vaše letake... Tu je, kako bi rekel, okupator, tu Je fašizem... in da vam po pravici povem, tu je tudi moja žena, s katero se še najmanj ujemam, jeznorita je kot živ hudič in že trikrat je vzdignila nadme sekiro...
Borci so prasnili v smeh. — Dovolj! — Jih ustavi Kapara in žalostna misel ga obide: — Ti si torej pobegnil k partizanom zaradi žene ne zaradi okupatorja! Eh, ta naša borba Je postala široka reka. Kakšni čolni in barke vse ne plavajo po njej!
—	«Briga»! — vzklikne Repica in vsa desetnija vzdigne
glave in pogleda. Kot šivalni stroj jo Je drobil po stezi politični delegat prvega voda Dragec Huzjak. Sklonjen Je bil in daleč nazaj je metal roke in zaskrbljeno hitel kakor kak uči tel J, ki gre pozno v šolo. Pri desetniji se Je naglo ustavil, sedel, snel z ramena velikansko usnjeno torbo in brez besede začel brskati po njej. vleči na dan liste, zraven je mrmral pol-glasne, nerazumljive besede.	t
— Kaj Iščeš? — ga vpraš* Kapara.
— Iščem radijsko poročilo. Večerja še ni kuhana, pa sem
mislil, hajdi, da vržemo z glave kakšno brigo. Prebral vam bom poročilo in napisal nekaj podatkov.
Takšen Je bil. Rumenega obraza kot lokvanj, črnih mračnih, globokih oči, nemiren in neutruden. Dragec Huzjak, mlinarski pomočnik, ni zapravil niti minute, ne da bi jo bil koristno uporabil za kakšno brigo Tudi na pohodu, če je kolona le za trenutek obstala, že Dragec Huzjak okoli borcev svojega voda pregleduje, če ima kdo uši, sprašuje, če je komu kaj potrebno, vselej In na nekem kraju uporno in neizprosno opravlja svojo dolžnost, rešuje brige m po tej krilatici so mu hord pritaknili vzdevek. Zdaj je sedel z desetnijo Ilije Kapa-re in zaman iskal zadnje poročilo radijske postaje «Svobodna Jugoslavija«. Onemoglo skomigne z rameni in prizna: — Nimam! Ali sem ga izgubil ali pa nekje pustil... škoda! — pripomni Djak, pa mu delegat naglo odgovori: — Nobene škode ni. Poročilo sem prebral nekajkrat in ga dobro znam na pamet. Torej, tovariši, tako... Na vzhodnem bojišču prodirajo oddelki Rdeče armade zmeraj globlje v Bolgarijo, Madžarsko, Nemčijo... Včerajšnji dan Je bilo na frontah vzhodnega bojišča uničenih — kolikor se spominjam — okoli 120 tankov, zaplenjenih 1096 topov, ubitih ali ranjenih 10.547 fašistov in ujetih 26.342. Na zapadnl fronti ni nič novega. Glede na enote narod-no-osvobodilne vojske poroča radijska postaja, da se naše divizije približujejo Beogradu. Ko osvobodimo Beograd, se kralj Petar Karadjordjevič lahko priglasi kot konjevodec v komandi mesta. V Bosni so naše enote znova zavzele Prozor, Nevesi-nje in Donji Vakuf, ki smo Jih izgubili pred tremi dnevi. Porušili smo progo na 83 mestih, ubili smo 780 fašistov, ujeli pa 2360. Toliko o tem.
— O 32. diviziji nič ne poročajo? — vpraša Brico.
— Ne. O nas ne poročajo nič.
— To Je zato — razloži Kapara — ker naša radijska postaja ta vsa paša služba za »veze ni vredna treh praznih patron. Včeraj smo uničili štiri tanke, ali pa kdo govori o tem? Ko bi imeli službo za zveze, kot se spodobi, ne bi bilo treba nam
vzpostavljati zvezo s tretjim bataljonom in prodajati glave, to bi naredili oni!
— Dovolj! — ga ustavi delegat — ali se Je komu kaj zgo-dilo? Buška pod desetarjevim Slemom, to Je vse. Kaj bom® še s temi malenkostmi imeli brigo v vojski? Ali se Je kaj P1-1' merilo tretjemu bataljonu? Sprehodil se je po bojišču, to ie vse.
— Pa ko bi Kapara padel?! — je zinil Kočijaš.
— Ko bi Kapara padel, bi ga bili že pokopali meni n*® tebi nič. Nikar me več ne prekinjajte! Za ta kratek čas, # ga imamo do večerje, sem prišel, da vržemo z glave kakšno brigo.
— Kakšno brigo pa spet...? — se vznemiri Kapara.
— Potrebujem podatke.
Ilija si oddahne. Mislil je, da gre za narodnostni in s0-cialni sestav desetnije, da gre torej za podatke, ki jih je delegat zbiral redno vsak teden. Zato ima takoj pripravljen odgovor:
— V moji desetniji se Je številčno stanje povečalo za enega, Hrvat eden, poljedelec eden. To je ta naš novi tovariš Falačec lmbro.
Delegat vrže bežen pogled na Falačeca in hkrati pojasni Kapari: — To me zdaj ne zanima. Potrebni so mi drugi podatki. Vsakdo od vas naj mi pove, zakaj Je prišel k partizanom in zakaj se bori.
Ne, tega pač nihče ni pričakoval! Vsa desetnija je bila presenečena ln brez besed. 2e doslej je bilo zbiranje podatkov vsake vrste: o številu moških In žensk v brigadi, seznam rokodelcev, seznam nepismenih, kakšenkrat so zahtevali, naj navede celo natanko število nabojev, ki Jih imajo posamezni borci v nabojnicah; a o tem, zakaj se borimo in kako Je in zakaj prišel k partizanom, ne, tega pa Se ni bilo.
»	(Nadaljevanje »Udif
UREDNIŠTVO: TRST UL. MONTECCHI 6 -II. TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellieo 1 II. Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA- mesečna 800 lir — Vnanret č«trt'
s s-.# ssvs trsa srii-E.’ nauiKS."-*oststjets sjmrrjs ^^"n^srsjzsira sns ars htjsl rsu
_______________________naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicitš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	"