Št 66. V Gorici, v četrtek dne 4. junija 1908. linija trikrat na teden, in aioer i torek, Četrtek m soboto ob 4, uri popoldne ter itane po polt prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K '/............tO . V,...........5 . Posamično Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima nashdnje hradne priloge: Ob norem letu „Eatt;.t po Goriškem in Oradtlčanskem" in ,&aiipot po IJublJanl in kranjskih mestih", daljo dva. trat v letu „Vowii rediieiaat«, paraito^liiJpBilallK«^ tUl". Naročnino eprejoma apravništvo v Gosposki uliet 4tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcel Na aarotila brat doposlane naročnine se ne oilramo Oglasi in poslanice se n|Wijo po Petit- vrsi&i o> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat fi y, 3C(jmit 12 ^mka vrata. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostojfl. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v v »da. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXVIII. »Vbo za narod, svobodo in napredekL Dr. K. Lavni. Uredn!5tvo se nahaja v Oosposi ulioi 8t. 7 v Gorioi v I. nadsb Z urednikom je mcgoS-« govori« vsak dan od 8. do 12« dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino la oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStva, - »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So8e< vsak petek in stano vse leto S K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tob&tjrnaht Schwarzv Šolski ui,, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopalisčui ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici §t. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu dolla Caserma. - Tftiafoa it. 8S. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabcič) tiska in zal. .Slovenec" proti vseslovanskemu kongresu. Med tremi delegati, ki so bili poslani v Petrograd pripravljat tla za nameravani vseslovanski kongres, 86 je nahajal tudi državni poslanec in ljubljanski župan Ivan Hribar. V Petrogradu so bili delegatje slovesno sprejeti, prišli so v dotiko z raznimi merodaj-uimi činitelji v ruski politiki, razpravljale so se važne reči glede vseslovanskega kongresa, zlasti pa se je gladila pot, ki naj privede na kongres tudi zastopnike poljskega naroda, tako da bo kongres res vseslovanski. Vse prizadevanje je bilo čfrto slovansko, vse je kazalo na velik pomen za bodočnost, dobivali smo prepričanje, da delegatje hodijo pametno in previdno po poti, ki nam more prinesti le dobre uspehe. Vsako čisto slovansko srce je plulo v veselju v dneh, ko so bivali slovanski delegatje v Petrogradu, ter so dohajala poro čila, kako se posrečuje akcija. Historični so ti dnevi in historičnega pomena bo vseslovanski kongres, kajti gotovo je že akoro sedaj, da se prav vsled priprav za kongres do tje Udatno ublažijo napete razmere med Poljaki in Husi; upali smemo z gotovostjo, tlu se krene v slovanski politiki na nova pota realne vzajemnosti. Ni bilo pričakovati, da se dobi koga med Slovenci, ki bi se spodtaknil ob delegacijo, ker je bilo vse delovanje le splošnega slovanskega pomena — ali vendar se jb dobil liri, ki se je nesramno zagnal v delegata Hribarja, češ, da ni imel pravice govoriti v imenu slovenskega naroda ter da se klerikalna stranka ne udeleži vseslovenskega kongresa. Zopet so se oglasili med Slovenci — brezdomovinci, rimski panduri. V Kiin hodijo in gonijo s seboj ljudi na velike katoliške prireditve gledat papeža in fanatizovat svoje privržence, v I,urd vlečejo ljudi, da bi videli čudeže, pa se vračajo razočarani domov, na Dunaj jih gonijo pod Luegerjevo bandero; povedi tu ali lani govorijo v imenu slovenskega naroda, kakor da bi imeli pooblastilo ?a to od celega naroda v žepu. V imenu slovanskega naroda govorijo torej med Lahi, Francozi in Nemci ob prireditvah, namenjenih, v škodo ljudstvu ali v korist tisti znani široki in globoki bisagi — na vseslovanski kongres jih pa ne bo govorit v imenu slovenskega naroda. Prav, saj jih ni potreba. Taki brezdomovinci, taki ljudje brez vsakega slovanskega čuta tudi ne tičejo na vseslovanski kongres. Na kongres naj pridejo možje, ki čutijo slovansko, ki so preveti slovanskega duha, ki iščejo bodočnosti slovanskih narodov v pravi slovanski vzajemnosti, postavljeni na trdna tla — ne pa ljudje, katerih politiko-vanje se vrti le okoli tega, da vlačijo vero na prvo mesto ter z drugoverci sploh nočejo imeti stika. Velikanska večina slovanskih narodov pa ni v taboru svete katoliške cerkve — zato seveda slovenskih brezdomovin-cev ne vleče srce na vseslovanski kongres. Vserimci so že a priori proti takemu kongresu ; ni drugače mogoče. Kaj njim mar vse-slovauska vzajemnost, vseslovanska politika, skupna hranitev interesov vseh slovanskih narodov, združevanje na gospodarskem in kulturnem polju ; kaj jim mar vso to! Oni gorijo le za rimsko cerkev, katera naj bi se z nova razširila ter zagospodovala svetu, kakor je nekdaj že gospodovala v škodo narodov in v sramoto celemu svetu. Potem pa Se Hribar! Tisti obsovraženi Hribar, ki je pa tako lepo zastopal slovenski narod v Rusiji! Mul, nepoznan narod smo. Ali ta narod je zastopal v Rusiji Hribar, mož, ki je bil kot nalašč izbran, da efektno zastopa uaš slovenski narod. To se je zgodilo. Odtod seveda velika jeza v uredništvu Slovenca". In Sli so možje pisat nesramnosti proti njemu in se odpovedali vseslovanskemu kongresu; zarjoveli so ter rekli, da ot imel pravite govoriti v imenu slovenskega naroda. Hribar je poslanec središča Slovenije, je poslanec narodno-napredne stranke, župan Ljubljane, je bil izbran za delegata prav z ozirom na Slovence in tak mož ne bi smel govoriti v imenu slovenskega naroda ? Nikar naj ne mislijo možje pri „Slovencu", da so po-hrnstali naprednjake med Slovenci. Naj le pogledajo okoli po naši domovini, pa bodo videli, kako velika je napredna armada; taka je, da je klerikalci nikdar ne ugonobijo. S tisto pravico, s katero govore klerikalni možje v imena slovenskega naroda, smejo govoriti tudi napredni poslanci. To naj si „Slovenec" zapomni! V ostalem pa smo mu hvaležni, da se je pokazal zopet enkrat v pravi luči neslo-vanstva, v luči brezdomovinskega intran-singentnega rimstva. Kdor je še kaj veroval v slovanstvo „Slovenca" in klerikalne stranke, je sedaj na čistem, kaki nSlovaaiu se skrivajo za katoliško bandero! Družba sv. Cirila in Metoda: MOŠKA IN ŽENSKA PODRUŽNICA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA priredita dne 14. junija t. 1. veliko ljudsko veselico v prostorih „pri zlatem jelenu" v Gorici. Poje polni in moški zbor »Pevskega in glasbenega društva", svira vojaška godba; vinarna goriških in štajerskih vin itd. Zvečer ples. (10 plesov 1 K). — Začetek ob 5. pop. — Vstopnina 50 vin. — Z ozirom na blagi namen se preplavila hvaležno sprejemajo in izkažejo. ODBORA. Družba sv. Cirila in Meto.da je prejela znesek 200 K, katerega je poslalo akademično društvo „Sava" na Dunaju za prodani legitimacijski list. Ta znesek je prejelo društvo „Sava" od aPrve Češke splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje" (glavno zastopstvo v Trstu) za naročenih 200 kom. leg. lista i 1 K. Ta zavod je edini te vrste, ki se poslužuje teh legitimncijskih listov in jih priloga zavarovalnim policam. Družbi sv. Cirila in Metoda je d osel 31. t. m. telegram. „Vrl: Mihael Schleicher umrl v KožeUu, volil je družbi 1000 K.M Družba sv. Cirila in M e to d a je začela nabirati knjige za slovenske javne knjižnice v obmejnih krajih, kjer grozi nevarnost naši narodnosti. S hvaležnostjo se sprejme vsaka slovenska, zabavna ali poučna knjiga, ki bi služila ljudski prosveti. Prosimo tedaj rodoljube: »Poiščite v svojem domu kajige, ki morda leže neplodno vže leta po vaših omarah, ter jih darujte družbi sv. Cirila in Metoda!" — Prvi zaboj knjig je prejela družba od g. gostilničarja „Tostijaa v Ljubljani. — Družba sv. Cirila in Metoda opozarja vse svoje podružnice na prireditev veselic družbi v korist. Prosimo 1 DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Komna. — Lepo veselico je priredilo pevsko in bralno društvo „Lira" v Komnu. Kakor se je videlo in Bližalo, novi pevski zbor „Lirett, ki obstoji še le par mesecev in je v nedeljo dne 31. m. m. prvikrat nastopil, je Častno dovršil vse točke petja. Igralci, ki so še le prvikrat nastopili, so jako dobro igrali veselo igro B Dobro došli l — kdaj poj-dete domu?" -—Pevovodji se lahko čestita na uspehu. Le tako naprej 1 Odbor pevskega In bralnega društva „Lirau i Komnu se vsem presrčno zahvaljuje, ki so pripomogli, da je veselica dne 31./V. dobro uspela, in tudi vsem tistim, ki so veselico posetili, obenem pa tudi gospodični Ernesti Ingerl kot režiser ki igre in gosp. dr. Izo Reja, ki je velikodušno preplačal vstopnino. — Odbor pevskega in bralnega društva „Liraa v Komnu. Komen, 2/.VI. 1908. — (Notar dr. Kotnik, kmetov prijatelj.) — Pred devetimi leti so vstanovili rodoljubi v Komnu posojilnico. Namen te ustanove je vsakomu znan, saj vidimo po deželi čimveč enakih blagodejnih pojavov. Med sodelavce pri ustanovitvi se je vrinil notar Kotnik. Nihče ni slutil nič hudega, ker ga nihče takrat, ker je ravno v Komen prišel, poznal ni. Pretvarjati pa se je znal tako, da se je njegova pisarna, ki je imela v početku samo enega pisarja, razširila v veliko uradnijo. Posojilnica je bila torej ustanovljena in vsem Dvajset let pozneje. Nadaljevanja = „Trefa mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — O, vsklikue Ana Avstrijska, toliko da bi se ponižala! Ali sem kraljica ali nisem? Ali je vsa ta drhal, ki zunaj tuli, množica mojih podložnikov aH ne? Imam H prijateljev, stražnikov? Ah! Pri Naši Gospe! Kakor je rekla kraljica Katarina, nadaljuje Ana Avstrijska, ki se je navduševala na lastnih besedah, predno jim dam tega nesramneša Broussela, ga zadavim s svojimi lastnimi rokami! In kraljica plane s stisnjenimi pestmi proti Gondy.ju, katerega je v tem trenutku gotovo vsaj toliko črtila kakor Broussela. Gondy je ostal nepremično na mestu, niti ena mišica njegovega obraza se ni zgenila; samo njegov leden pogled se je križal kakor meč s srditim pogledom kraljičinim. — Mrtev je, pravi Gaskonec, če imajo še kakega Vitryja na, dvoru in če Vitry v tem trenutku v3topi. Toda predno pride Vitry do tega krasnega prolata, jaz usmrtim Vitry-ja, in kardinal Mazarin mi bo vedel veliko hvalo! — Pat! pravi Porthos; poslušajte vendar! -- Miloatljiva gospa, kaj delate! vsklikne kardinal, prime Ano Avstrijsko ter jo potegne nazaj; kaj delate! Nato pristavi po špansko — Ana, ali se blazni ? vi. kraljica, pe prepirate tu kakor navadna meščanka i Ah ne vidite, da imate v osebi tega duhovna pred seboj vse pariško ljudstvo, katero zasmehovati bi bilo v tem trenutku nevarno, in ne vidite H, da, če hoče ta duhoven, nimate čez eno uro več svoje krone! Pozneje, pri kaki drugi priliki se pokažite trdno" in močno, toda danes ni čas za to! Danes se dobrikajte in božajte — ali pa ste samo navadna ženska. Pri prvih besedah teg~ ora je prijel d' Arta-gnan Porthosa za roko ter jo ino močneje stiskal; potem, ko je Mazarin umolkni), je rekel Porthosu Čisto tiho: — Porthos, ne recite nikdar pred M^.arinom, da razumem Špansko, sicer sva jaz m \. izgubljena 1 — Prav, odvrne Porthos. To trpko pridigo, združeno z vso govornostjo, ki je označevala Mazarina, kadar je govoril italijansko ali špansko in katera je popolnoma izginila, kadar je govoril francozko, je Bkril kardinal pod tako mirnim in neprodirnim obrazom, da ni mogel posneti Gondy, ki je bil sicer dober fizijonom, iz nje nič drugega nego preprost opomin, naj se kraljica bolj premaguje. Kraljica, ki je morala čuti tako krute besede, se je hipoma utolažila; pustila je tako rekoč, da je padel ogenj iz njenih oči, kri iz njenih lic, neprikrita jeza z njenih ustnic. Sedla je, roke bo ji omahnile ob životu, in rekla je z glasom, ki se mu je poznalo, da ne manjka dosti do solz: — OproRtite mi, gospod koadjutor, in pripisujte to silovitost temu, kar meram trpeti. Ženska sem, in kot taka podvržena :,labo*tim svojega spola: bojim se domače vojske,- kot kraljica sem vajena, da se me sluša, in pri najmanjši protivnosti se razburjam. — Milostljiva gospa, odvrne Gondy ter se prikloni, motite se, če imenujete moj odkritosrčen svet protivnost. Vaši podložniki so vam udani in vas spoštujejo. Kraljici noče ljudstvo nič zalega, samo Broussela zahteva, to je vse, in za presrečno se bo štelo, da sme živeti pod vašimi zakoni, če mu da Vaše Veličanstvo Broussela nazaj, pristavi Gondy smehljaje. Mazarin, ki je pri besedah: »Kraljici noče ljudstvo nič zalega« že napel uho, misleč, da bo koadjutor govoril o klicih: Dol z Mazarinom! je bil hvaležen, Gondy-ju, da je to zamolčal, in rekel je s svojim naj-svilnatejšim glasom in z najljubeznivejšim obrazom: — Milostljiva gospa, verujte koadjutorju, ki je eden najspretnejših politikov, kar jih imamo; prvi kardinalski klobuk, ki bo prost, je kakor nalašč za njegovo plemenito glavo. — Ah! sedaj me potrebuješ, lisjak ti zviti, si misli Gondy na tiho. — In kaj obljubi nama, pravi d' Artagnan, onega dne, ko ga bodo hoteli usmrtiti? Vraga, če deli kar tako kardinalske klobuke, požuriva se, Porthos, in vprašajva jutri vsak svoj regiment! Cdrbleu ! če le trpi domača vojska vsaj eno leto, pa si dam pozlatiti konetabelski meč! — In jaz ? pravi Porthos. Kolesarska dirka na Binkostni ponedeljek. nam je znano, da je imel tu največ zasluge in dela g, Gaspari, ki je brezplačno več let vodil vse posojilnične posle. Nekega lepega dne" pošlje dr. Kotnik posojilnici račun, katerega je naslovil za troške in z a s luŽ e k, ki jih je imel ob ustanovitvi. Ta račun za tako mlado podjetje ni mal, ampak obsega 113 K 60 v. Posojilnica je ta po našem mnenju neopravičeno zahtevani znesek tudi izplačala. K temu računu je ta pobožni mož priložil Se enega za znesek 22 K 60 vin., kot zaslužek, ker je nekojim strankam opomine poslal, kar bi prav lahko in zadovoljno zastonj naredilo tajništvo, ali mislilo seje, da je ta mož ideal, ki gori za ljudski blagor. Prejel je torej svoto 136 K 20 v in s tem zneskom posojilnico obremenil. Grizlo je to odbor, ali odborniki so imeli preveč obzira, kar ni odobravati, kadar gre za javno dobro. Ne pa le pri posojilnici, služil je tudi pri kmetih samih, ki so iskali pri posojilnici denar. Nadel si je lep naslov konzulent posojilnice. Znal si je pot do svoje pisarne tako lepo vgladiti, da ni mogel priti nihče do po-Isojilnice drugače, kakor le skozi njegovo pisarno. Cel Kras je takoj bil obveščen, da kdor hoče dobiti posojilo, se mora napotiti v Kotnikovo pisarno, drugače ves trud zastonj. Bilo je vedno več zaslužka. Komaj je kmet prašal po posojilu, že mu je napisal 2 K za preslišanje. K temu je sledil račun za informacije pri zemljiški knjigi, sestava prošnje itd. Ravnokar mi je tožil kmet, da je prišel k notarju po enakem opravilu. Naročil mu *je, naj pripelje poroka. Ko se s porokom predstavita, naročil je, naj še tretjič pride in tudi ženo s seboj pripelje. Bila so kar tri preslišanja iu trojni troški. K temu je sledil še račun za informacije pri gruntovnici, račun za sestavo prošnje, račun za vdeležitev seje, zamuda časa — vse prav in v redu in vse v blagor kmeta. Cesto je moral kmet plačati „cjoho" pri notarju, a posojila ni dobil. Kako visoki so taki računi, ve vsakdo, ki je kedaj poskusil. Splošna sodba je, da je dr. Kotnik dobil potom posojilnice na račun trdih kmečkih žuljev okrogih 3000 K na leto! To je trajalo 8 iet in pojavilo se je javno mnenje, da komenska posojilnica ne odgovarja vzvišeni ideji, ampak da je hujša od vsakega juda. Prišel je občni zbor 1907. Pri tem občnem zboru je ožigosal g. J osip Š trekel j notarjevo brezpotrebno vmeševanje v posojilnične zadeve na škodo kmeta in konečno predlagal : 1. da se notarja odstrani od posojilnic-nih poslov; 2. da samo tajništvo sprejimlje brezplačno prošnje in da brezplačno izvrši vsa potrebna poizvedovanja; 3. da se nakupijo potrebne tiskovine v to svrho; 4. da se le v skrajni sili poslnži advokata. — Predlog je bil soglasno sprejet in kakor je iz poročila predsedstva pri letošnjem občnem zboru bilo slišati, je posojilnično vodstvo ta sklep strogo in natančno izvrševalo. Prišla je posojilnica spet na pravo pot in takej želimo iz srca, naj raste iu cvete. Pa 8 tem velikim osrečevalcem kmeta nimamo še zdaj miru. Britko mu je po svetlih kronah, ki so mu odletele in jih je tako na lahko služil. Nihče bi ne verjel, najmanj pa njegovi kolegi, da je napovedal posojilnici nov boj. Pri občnem zboru smo se čudili, da, vsi smo bili v začetku mnenja, da ni res, kar slišimo, — da, culi smo, da je slavni notar zagrozil posojilničnemu vodstvu, da ga bo tožil za zakotno p i šarjenje, ker je v prošlem letu vršilo sklep občnega zbora. Težko pričakujemo tožbe ia ne le odbor, ampak vse ude bomo prosili, naj pridejo pred sodnika in naj nas obsodi. Težje obsodbe ne bomo slišali, kakor jo je naše ljudstvo dalo njemu. Tak mož si upa še hoditi na shode pridigat o dobrotah klerikalizma, upa si pisati in Črniti naprednjake. Doktor, oficir in on ve kaj še redno piše in zapisava, kar mu trabantje in trabantinje donašajc. OdgovaHarao mu, da boj je izzval, boj naj bode. Kakor so ga nagnali lani Svečani, ko je imel shod, naj vole" dobre krščanske može — kakor je on —- da je moral odkmiti nenavadno dolgih in urnih krač, tako ga nažene še marsikdo. Naš Krn-ševec je dovolj izobražen, da pozna vsiljivce, posebno pa je dobro znan poturica — nem-Skutar, notar komenski za »dobrega kmetskega prijatelja", ki sedaj pomaga trte saditi po „Noriei" in BPrismojencu". Iz goriške okolice. Iz PnaČIne. — Sokolsko-veteranska godba v Prv..čini prične v tekočem tednu svoje običajne vaje, kojih letošnji program vsebuje najnovejše koncertne in druge komade. Godba si bo,prizadevala po svojih močeh pod vodstvom godbenega učitelja, izuriti se po novem programu ter zagotavlja, da lahko nastopi pri vsakoršnejkoli veselici, koncertu, plesu i. t. d. Kadi tega se godba nadeja, najti pri, cenjenih društvih in mladenčih tudi podpore v tem, da jo bodo ob prilikah raje rabili nego kako tujo. Cenjena društva in mladenči naj naslovljajo svoja vprašanja glede godbe na ime: Ivan GregoriČ, vodja sokolsko-veteranske godbe v' Prvačini. Domače vesti. Na Nabrežlnl je bil v soboto večji sestanek domačinov, da se oglasijo x* električni tramvaj od Trsta do Tržiča m i m 5 Nabre-žine in proti načra ob morju. — DoŠel je tudi deželni poslanec g. A. GabrŠček, ki je govoril o tem vprašanju in označil pot, katero je treba nastopiti. — Govoril je tudi o raznih drugih modernih potrebah za razvoj kamnoseštva. Jami Shod » ČrniČafl. — V nedeljo, dne 7. t. m. se bo vršil v Črničah in sicer v prostorih g. Slamiča velik javen shod ob 3. popoldne. Na shod pride deželni poslanec A. Gabršček. Kdaj bo tklicfts dsielnl zbor? - Poročali smo, da utegne biti sklican naš deželni zbor dne 16. t m. na kratko zasedanje 2 ali 3 dni. Istočasno bi bil sklican tudi če j ki deželni zbor ravno tako na par dni. Ali sedaj se kaže, da deželni zbor ne bo sklican še ta mesec. Seje državnega zbora bodo najbrže do odgodenja začetkoja julija vsak dan. Torej ne bo časa za deželne zbore. Naš deželni zbor utegne biti torej sklican šele tje v sredi meseca julija. 0 JMepu deželnsia iolskita tiiti proti p. in gl. društvu smo dobili &mm kaj Čudno informacijo, ki glasi tako: da c. kr. deželni šolski svet ni sklenil nič tega, kar je razglasil realčni ravnatelj Gassner. -— Pričakujemo natančnejih poročil! Ali je Gassner na svojo pest falsifikoval sklep deželnega š. sveta? Zahtevamo takoj pojasnila in — zadoščenja ! »SfointC d .Hm Frifi Pnsst" prot Hribarju. —- ..Slovenec" se je na škandalozen način zagnal v poslanca Hribarja, ker je bil v Petrogradu z dr. Kramafem in dr. Hlibo-vickim radi slovanskega kongresa Zraven tega pa išče ta krščanski list pomoči proti Hribarju pri židovskem listu „Neue Freie Presse". V „Slov. Narodu" čitamo: 8V „Neue Freie Fresse* čitamo pod senzacionalnim naslovom „Abs»ge der Slove-nen fiir deu allslavischen Kongrese" to le brzojavko: „Laibach, 1. Juui. Das Organ der slovenischen Volkspartei, der »Slovenec", schreibt unter dem Titel „Die slovenische Volkspartei und der allslavische Kongress" unter anderm: Abgeordneter Hribar batte keiu Kecht, in Petersburg im Namen des slovenischen Volkes zu sprtchen. VVir erklii-ren scbon heute, dass das slovenische Volk auf dem allslavischen Kongresa nfcht vertre-ten sein wird, da es nicht gesonoen ist, unter der Flagge Hribars zu inarschieren." Ako uvažujemo, da BSlovenec", ki se ga citira y brzojavki, izide v Ljubljani šele ob polu 5. popoldne, „Neue Freie Presse* pa H ob 3, je očividao, da je omenjeno brzojavko poslalo židovskemu listu kat l!<žko „SIovenčevou uredništvo. S tem je povedano dovolj in bi bila vsaka anrlnljnu beseda odveč I Rodoljubno slovensko občinstvo si bo že samo znalo ustvnriti o postopanju „Slovencau in njegovega ozaaja svojo sodbo, mi se vzdržujemo vsake sodbe, vprašamo pa poslanca dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je bil menda navzoč pri seji slovaoskih poslancev na Dunaju, ko so delegirali predsedstvo — dr. Kraraafa, Hribarja in dr. Hlibovkkega — v Petrograd, ali se strinja s sramotno Škandaloznim nastopom nSlovencau v vprašanju vseslovanskega kongresa ?u Ravnatelj Gassner lo nemški kla^l. — Te dni je prišel v Gorico potujoč nemški leposlovni predavatelj in se oglasil, da bi predaval dijakom gimnazije in realke v moj Stanki obliki nekaj izmed najlepših nemških pesnitev. Dijakom se je to naznanilo in zbrali so se z obeh zavodov v risarski dvorani lealke pod vodstvom nekaterih profesorjev ob navzoč- nosti ravnatelja Gassnerja. Za predavanje je bila določena ura po kosilu pred popoldanjim šolskim poukom. Morda je bil ta neugodni čas kriv, da se je zbralo le malo dijakov. Prejkone pa so si marsikateri izmed slovenskih in italijanskih dijakov premislili, da bi hodili Še za denar poslušat nemščino, ki jo vendar slišijo v šoli uro za uro, in ki jim dela dovolj preglavice in neprijetnosti. Nemških dijakov pa tudi ni bilo, ker jih sploh ni toliko, da bi prišli v poštev. Število poslušalcev je bilo tako pičlo, da se je predavatelj uljudao oglasil pri ravnatelju Gassnerju in ga naprosil, naj bi se preložilo predavanje na ugodnejšo uro. Slabo je naletel. Ravnatelj sploh ne ljubi oblik olikanega občevanja. Odgovoril je* z osornim glasom. Slišala se je celo beseda »Ausbeutung*. Dijaki in profesorji so bili svedoki neprijetnega prizora. Konec je bil ta, da je predavatelj nejevoljen odšel, opo-zorivši dijake, naj si ne jemljejo ravnatelja za vzgled v dobrem! S tem je bilo vsega konec. — Dijaki m potem lahko premišljali, kako nemški ravnatelj eiida nemlke klasike. Očitno je, da se mu ne zdyo vredni predavanja z vstopnino 20 vinarjev. Tak« vstopnina mu je že ,, Ausbeutung*, to je izžemanje poslušalcev. Zjutraj je bil le sam vabil dijake k predavanju, ki ga je označil popoldne za golo izžemanje. Ako bi bil kakšen slovenski ravnatelj pokazal svoje spoštovanje do nemških klasikov tako po- dir •)!«>, to bi zavrtalo v nemškem gozdu od Belta do Adrijel Ali ker je zagrešil Nemec, se doslej nemSki listi niso niti oglasili. Mi pa imamo sedaj en dokaz več za to, da nemški ravnatelj in nemški profesorji niso med nami to, za kar se izda-jejo, namreč potrebni in nenadomestni liri« telji izobrazbe, nego pač le za to — da iz« žeraajo slovenske in italijanske davkoplačevalce in se dajo od njih vzdrževati kakor oholi gospodarji. Mili UM U Uit. kiltsirsli iM - v ponedeljek se bo vršila v Velodronu kolesarska dirka. Športna prireditev bo to, ki obeta lepo udeležbo. Laški del prebivalstva bi ostal čisto miren nasproti tej prireditvi, niti »ganil bi so ne bit nihče proti Slovencem, marve* celo gledat bi bili prii« — da ni začel nuj-skali proti nedolžni športni prireditvi „t*or-riere" iu pa mestni svetovalec dr. Ver-ier v mestnem svetu. Poznamo gorilke Lahe in vemo, da so se umirili tako, da hočejo iiveU v miru s Slovenci. Le par hujskaiev je se, ki škripljejo z zobmi, ki po nepotrebi ropotajo po mestnem svetu in po .Corrieru*. Seveda če plačajo, dobijo v sodrgi vedno nekaj intll* vidujev, ki so pripravljeni iz zasede vteti kak kamen v Slovence. Na kako drugačne demonstracijo proti Slovencem pa v daaaJojib časih ni misliti vefi. Lahi imajo bridke skuSaj« t demonstracijami proti Slovencem. Odgovor leta 1807. jim je bil mrzli curek, ki jih je streznil. — Pa čemu tudi naj bi demonstrirali? Slovenci nimajo * dirko nobenega izzivalnega namena. Pridejo na veselico, veselica se izvrši ter se razidejo. Nikakega inzulta ne bo od slovenske strani, še na um — Ti? Poskrbim, da dobiš palico maršala La Meilleraie, ki se mi zdi, da ni sedaj %v posebni milosti. — — Vi se torej bojite resno ljudske vstaje, gospod? pravi kraljica. — Da, resno, milostljiva gospa, odvrne Gondy, ki se je čudil, da ni šel Mazarin še dalje; bojim se, da povzroči hudournik, ki je podrl nasipe ter stopil preko njih, veliko pustošenje. — Jaz pa mislim, nadaljuje kraljica, da mu treba postaviti v tem slučaju novih nasipov. Pojdite, premislim še vse. Gondy pogleda začuden Mazarina. Ta pristopi h kraljici, da bi govoril ž njo. V tem hipu se začuje na trgu pred kraljevo palačo velikanski hrup. Gondv se nasmehne, kraljici zažare oči, Mazarin pa silno prebledi. — Kaj pa je zopet? pravi. V tem hipu piane Comminges v salon, rekoč: —• Pardon, milostljiva gospa, toda ljudstvo je potisnilo straže h ograji in v trenutku zavzame vrata: kaj zapoveste? — čujte, milostljiva gospa, pravi Gondv. Šumenje valov, grom strele, bobnenje vulkana se ne da primerjati s silnim vpitjem, ki se je v tem trenutku dvignilo proti nebu. — Kaj da zapovem? vpraša kraljica. — Da, čas beži. — Koliko mož imate približno v Palais-Royal-u ? — Šeststo. — Pustite sto mož pri kralju, in z ostalimi očistite prostor te drhali! — Milostljiva gospa, pravi Mazarin, kaj delate! — Pojdite 1 ponovi kraljica. Comminges odide, kakor mu je velevala vojaška pokorščina. I V tem hipu se začuje strahovito pokanje, ena iz-! med vrat so se začela majati. j — Eh, milostljiva gospa, pravi Mazarin vse po-bijte, kralja, sami sebe in mene! Pri tem klicu, ki je prišel kardinalu iz dna prestrašene duše, se je začela tudi kraljica bati; pokli-, cala je Commingesa nazaj. ! — Prepozno je, vsklikne Mazarin ter se zgrabi za lase, prepozno! Vrata so popustila, in začulo se je veselo tuljenje množice, d' Artagnan vzame v roko meč in namigne Porthosu, naj stori tudi on tako. — Rešite kraljico! zakliče Mazarin koadjutorju. Gondy skoči k oknu ter ga odpre; takoj pozna Louvieresa na čelu kakih treh ali štirih tisoč ljudi. — Niti korak dalje! zakliče Gondy, kraljica podpisuje. — Kaj pravite? vsklikne kraljica. — Resnico, milostljiva gospa, pravi Mazarin ter ji ponudi pero in papir; mora biti. Nato pristavi: Podpišite, Ana, prosim vas, jaz hočem tako! Kraljica se zgrudi na stol, vzame pero in podpiše. Na Louvieresov ukaz se ljudstvo ni ganilo niti za korak dalje; toda oao vršenje, v katerem so izraža srd množice, je trpelo dalje. Kraljica je pisala: »Vratar ječe Saint-Germain naj izpusti svetnika Broussela na prostot. In podpisala je te besede. Koadjutor, ki je pazil in požiral z očmi vsako njeno najmanjšo kretnjo, je vzel papir, kakor hitro je bil podpisan, se vrnil k oknu ter vihtel papir v roki, rekoč: — Tu je povelje. Zdelo se je, da je dal c«! Pariz v enem velikem kriku duška svojemu veselju; nato so zadoneH klici: Živel Broussel! Živel koadjutor! — Živela kraljica! zakliče koadjutor. Nekaj klicev se je odzvalo njegovemu, a bili so redki in tihi. Morda je imel koadjutor s svojim klicem samo ta namen, da bi dal čutiti kraljici njeno slabost.- — In sedaj, ko imate, kar ste hoteli, pravi kraljica, pojdite, gospod Gondy. —- Kadar me kraljica potrebuje, pravi Gondy ter se prikloni, naj ve, da sem ji na razpolago. Kraljica migne z glavo. Gondy odide. — Ah, prokleti pop ! vsklikne Ana Avstrijska ter stegne roko proti vratom, ki so se komaj zaprla, pride dan, ko ti dam popiti oni žolč, ki je Se ostat v kupi, ki si mi jo danes nalil l Mazarin se ji hoče približati. — Pustite me! pravi kraljica, vi niste mož S S temi besedami odide. — Vi niste ženska, vi! zamrmra Mazarin. Nato se trenutek zamisli, a se takoj spomni, da morata biti d' Artagnan in Porthos tu ter sta morala vse slišati. Kardinal stisne obrvi ter gre naravnost k tapetnim vratom, katera odpre; kabinet je bil prazen. Pri zadnjih kraljičinih besedah je prijel d' Artagnan Porthosa za roko ter ga vlekel s seboj na galerijo. Tudi Mazarin je prišel na galerijo ter našel tu prijatelja, ki sta se šetala gor in dol. — Zakaj ste odšli iz kabineta, g03pod d'Artagnan? vpraša Mazarin, (Dalje pride.) nam ne pride: demonstrirati proti Lahom. Čemu pa? Že gori smo povedali, da večina njih hoče živeti v miru s Slovenci. Hujskači so po večini osamljeni. Par vročekrvnih fan-tičev si pa premisli storiti kak korak proti Slovencem, zlasti še, kadar jim gospodarji aH stariši povedo, kaj je pametno in kaj nespametno. — Zato se nam zdi skrajno čudno, da se je hotela udati poklicana oblast kričanju par laških fanatikov! Ti fanatiki lažejo, da nameravajo Slovenci demonstracij« ptt&L Lahom, da bi tim lažje nahujskali nekaj fa-kinaže, katera naj bi se lotila Slovencev. Mi zagotavljamo, da se'od Slovencev ne namerava ničesar proti Lahom. Torej treba obrniti okojgd nas [vroč proti onim, ki morda res kaj nameravajo. Dvorni svetnik grof Mtems je dal župana Maraaiju. zagotovilo, da se ne zgodi niksko sramotenje laStva v Gorici. Trav : Aii pa je dobil zagotovilo od župana,, da se ne >:gbdi ničesar proti Slovencem? Ta bi bila lepa, da bi Sloveči trpeli ter bili prikrajšani pri svoji porini prireditvi, ako se atljubi par taAkiiii kričačem kokodakati po liurki!! Prepričani »no, da se udeb/žijo vi»M»iin* v .Vfledrumu" .>lwv«?ii-'i v otiir.ftn Sie»»lu, prepričani, da *e izmed na« m* »poznat »ni jrdeu, da bi kaj zinil proti J^iihom. A ko bi se dr/tal kak I*»h kaj ?i<;r*li, ignorirajte ga, pustite ga it a strani >io* «in« muo du.»toj(ii, oiikaui ljudp*, ki sn m* u^ramju« vsako bruUfijo. N««>pruii kakemu k$M(iiw »/¦¦•.ivaču >t»tj »j ia*kt uka^ ; Gu»r>ia v p,v*aJ UtS\tt ttit ftlM! j»* tort v ter«* j.v*.Vr /ppt-l f^o. iztoltli i-o prvima tu drutr«-,;« pv.J-župana, ki .-ta lioitibi^ in t>>riutli Vmuku *•» bib» voliue v razne od^k*«. Milili l Utfttitilt. Vo mu «b.lu\».i f.t m* bi« sr'ih matura u "Uv^ti^te* m *.m i.:j. iju Alt s#» p*uU wsi*r da <¦'. -" «tv/.i rir^lo If i« uf«r^,i j^ma tfitti) ititit Hr.tli \ta% *- >,'• -»ar."* i-a ht^.Mj Ko J* bil pijrp-n. j*' ii*U"'. t v:,^., da *;t>iu m* tu-^a \o'tu *»:--:i,a u. kA; Moi*;» 7^'»-, AUSltiS. »j;1 i.i ilbrl '**uh') pf.l•{-•¦,- * fi,-r; i ;.< I„:k; >t«»^»«c*V p-a .iploh r.»' M*«H t.\:,its H\tk vir Ah |? cd >!o**1C-i * '•• r* W "*:¦<* k*; »ibljf «.»4*i S:»«**tucj, ju lr» i m;^ *»'** <¦¦"*•*?; hj J •;;*.*»'?*, da »«• 2.*-1 s*'U r»*if>a **»„»« Jft krt-*M! K»^ .L-;*b> bi -»;« r,- -is* * S rs,3v,v .i*--, divjin:«. sis ti1- ;r,t-,i \U->i--ni- .. /c;*k/!. vi/*ti-->ir v «*--r.--* t'jij >! «**t.-; .*"•'»«•{? ;, ^ ^>- !iU r t"*r.aii' ;-«,>< :;¦; lty. .Vj, ¦ j ,',;;<> •. ;,» v. C • >, alt j-r.ti RisfTAnn v iu-:y% :;¦» ;-•> *:-,.-', \ i«, ;t.-ritr.t ra.^ra** jr«--ss V.'» .»!&«¦*rj \r/. M; t7*fi:i» o*-'.ast» »»i^Jo^a » : ;i =Sa _** l t~x.* iau stAi -rsj r»*si s* >X**> a'i Jr; -t*- »:.:-:» ••k.:-- U^r^t.^ vtrAtsk*-. tf-r 4« ¦,*•¦ .'- -v-«!;* 'aui ¦» if-*ij..»ki j ;-arrvi * j i,; ¦'< ir*\*-t*'. \\u s«;r.a Foiuarv ?#=r ^ja ^1*^ «$.-?»'u '1\ -r, k«7? rf ;»• lil t;r*«5 5*>k*j H"j2*»> o Vil *-.>*; cp*F4kis>ii. IV-1 i«:v:a ;«• : ii M:.o> ;> > t:..-- *«*:, IDtISte IfTttl^i It Strm*« hak^r ii.iBo, j** /*'*.«tk«.:tn »fiila t i. s^j-^ja, ci-t^ftlTO pa'*,ali! u* «t,r;«k» r»i'«*'sU ca jc :'era;*)ri]*ko i*;toi«fl>% da t.% :.-,-$ ss* -S* j* in'** fe ?* jr*'}-r,-.'*, k*i.-r.! v> ..:.:*.'»*.*,; v.-,i kjiftni ta n;»ho^is;: š:^;;>fj&2-.t d* M **¦ »j »: a pot*m tv<-*ii ak '^.i jvkivri H *>• .v-jj/*"* r?jBii#rt» kob';;.o». la.-&f ^^*s.c-">;rt% k*U\;i" kotoa^ki «.iai !-^M5. »ac:; t-t«t.;M i*. .**-i>U *-.<; !«e zo»?*«j ta-i t^ic-(-.'*.ia.; k ,ci Mnc^im koKrn^ui <•« t4rs ¦¦•*'»• isl; ^ .>*¦ -i; \, -if^: ¦¦«0 morast sia^ravšu z ^^--l^i t^w !•%>.-: >-. p* ne UhJih. atspak mat^a *Ia!.«**. *'a>ii*k; depart«n;«!>&i v pr?J«*,iafttvit mbi«*r*k^» svet« j^liija j.*<]3j v sv^t netf, ki ss; c; ^pltval<» ca ^'*?j., tako, «U c? bi s* b^j Miskatt kolonov, v»\tr rf» c4 sijirj*t?r.'k*5ža uradnika nabrana informaciji^ imajo Liti Ae E^ za podlago za **afco nsda^nje rrpntaetao po-kopanje, ki bi fd&tranilo »iiodtikljaje t k© rist obeh i&teresentov, kolooov in gospodarjev. — Kakor se nam zdi, bodo moral? koloni še dolgo čakali ua svojo odrešitev. O ŠklBdlllH, katere so zagrešile puljske barabe proti hrvatskim in slovenskim skup-BČinarjem v uedeljo, poroča nCorrierea na dolgo in široko. Namen je prozoren. Mestna učiteljica Furlani bi imela srčno rada škandale v Gorici za binkošti. Babnica bi rada nabrala demonstrante, pa Venier, Pinavčig in frajla Furlani se zaman trudijo. — Pa tudi >fcU}i »*W«ž(.04»i)LJak» laSki nahujskanci — pred mokro cunjo bi bežali, kakor znajo le oni. StCilUi ClftOkritJ! I P«lj8 so pomagali barabam vpiti, kričati in inzultirati Hrvate in Slovence. 7. velikimi rdečimi kravatami so stali med demonstranti t»:«r tvorili del nesramne tuleče sodrji*. ki je iz samega narodnega sovraštva napadala Slovence in Hrvate, Suecianje hrvatskih ?astav je veselilo te divjake, da m> peli Slovane Žaleče pesmi ter *<» vodSi pobalinsko. t)r-monstracije $o velika jiransuu va l^th« v 1'ulju, posebno pa še y.a svuatne demokrate, ki imajo na jeziku samo pi«\ico iu miruljubno^t, v roki pa batino za >xtvaue. V \ v p o d r u /. b o je p r i $ e 1 d r. Tuuia. (V^ilAmo ! In UiiU t** tblel v Lur.iu gaborski nuni' \ah'ut»n^iJ- Ko se je vrnil, jt» žtial tu3iko pri^iuHlc^aM o čudečih, da ji< koui^ut m- (Ktssja r-lt*al traso rasti, krave sate-ja» i« o*li>»* prf*pf>v«iii na .-Javo iu ča>t Svet*' Netivu-.* ".! 'I\»r»*j kar p»ir*;.ka i-aktt i<)U»vjc.» »^s/in-kiii ,-*vj.{jvab-t'V. 1 * ) An.^;-fiar>'ti9 »trAt;kn* ;¦• U- kb'rikttlu(i | *;r;v!;kft .» s.nu:« iute(iv:u \ lr»'tji».u rn/ndu i r-u» t^Mticf.s kar d«a f\- riur^n. | /«: lili! li 6»Ui - NVkau>u »'(»|todj<> U Muri*«' f..l;Ip)m % "vlMo «v«*iW * vlakom ob «" t,"i 4l> J««in,M v (MJjU|?mi |;tvuroi,. »"J §'* '*«it* jM #<* Oi*{»jk»iti" iMtlt! ffl ZtttM JtttM Sitoo.^4 F bil t,l«rt*t*if kt;r;jil<» \kinUt ;<• *-t*«lluio Živ-1^«;* 4- plutja K*+1» *" ** r i i <*«> ^ako »rt-iin ^f"« '*!» ar'I«-i;*li »o |:r«,«ik$lj j«« M;?«^Uv k'*h.',,*\ Html k« jf - u->S.«:n l,*^ Kolesarski dirka v Gorici se bo vršila, kakor naznanjeno, v vsem obsegu. V „Velo-drom" pa naj gredo udeležniki, kadar in ka-kor hočejo, samo kakega skupnega dohoda iz mesta ne bo. Toliko glede* na razne govorice. DB8 14. Junija se ima vršiti veselica moške in ženske podružniee družbe sv. Girila in Metoda v Gorici. Čisti dobiček .je namenjen sloveuski šoli v Krmtnu. Po geslu: „Mal p o I o ž i d a r dom d* mfitl ta? t" naj poseli to pravo ljudsko veselico vsak rodoljuben Slovenec in naj po svoji moči prispeva k lepemu gmotnemu uspehu. »Zveza narodnih društev" se obrača tem potom do svojih bližnjih in daljnih društev s prošnjo, da bi prišla v večjem aH manjšem številu na to ljudsko veselico .v Gorico. Ako naznani kako društvo pravočasno svoj prihod in sicer ua naslov: gosp. dr. Krnest Dereani, predsednik moške podružnice dr. s v. C i r. in Me t., dobi na veseličnem prostoru resorvirano mizo. Na noge torej! PrMlflili l Šllfllllu. — V nedeljo ob 8. uri predpoldue se bo vrtilo predavanje v Štanjelu in sicer v prostorih g. Starca pri kolodvoru. Predaval ho g. dr. Dinko Puc o temi: K met iu napredek. Vllllli Javni ples priredi »Uraloo društvo na r.radUu1* dne s. jn i>. t, m, na dvorišču gosp. Al. KrSevana. Začetek ob 3. uri pop. t bui dohodek je namenjen v društvene svrhe. Pridite v>i plwnželjni, da se boste vrti li ob zvokih vojaSke godbe 47. pešpolka iz t Jerice, in bodite uverjeui, da vas sprejme „< rnogorri" s pristno /. dobrim domačim vinom iu z običajnimi nStrukljiu. Vas Gradiščo ji» oddaljena od postaje v Prvnčini le dobrih !<> minut in u> polje ^koro ves čas pot po M-mi, tako, da ne boš občutil eventualnih .'arkoa viočega rožnikovega solnca. Ko prideš tta vrh, odpre se ti eden najkrasnojših razgledov eide vipavske doline ter te bogato od-Akoduje ;a kratko pol iz postaje v vas. Pridite ton«] v obilnem številu, pričakuje vas za trdno odbor. Zveza narodnih društev. trnu » < itti ti •l*«.;r&* v ifkfM J. J * T a f C» * k * * < «> %v',;*r,* •;* \*\b-t} m p?*u c*m1w> ^irk->. 7 ;*Mi* -i v>- v' ;-.-;¦ ;?¦--! kv.*?r. ;> »<««?!*?*?*. lill^Sttm.-1 «».-,-«-i* ;u&i;a. ».:a k>?;-; ;; .si«-',,-«, ^ -*%;'.-* i-:*o r;Wt.?!••» dirko V k*.r x*,*f-'.'ra «:••»:/», k**»*>r«> l.iU i>SL»juas,;f j resa t*«'i 4*u.;h-u <^i Usk«* htm JI Hfes r15-'" T'* * a1*H'' °h * \,u \*>; t.% ^•i*-ji.*-\ k,*? ¦<» bi» trčila ?.*.-U,\ *k"^..,* -lj«* b M«aj it fctiij ulrtttett •iTis*** *v, t »• r;,* rr* >!•:¦¦.:» j-;s,.mv;;% j.»; j.fcvjlja-ift, kjer ** s*i > j? ,*,v* s;*?•*:;:»* *:s* v b'it<«';4i*b it r.v* '.; '*.r:,<"^-;K«i s.*-rr. t?> r.»jr*» »i?u*j«' rt»ari * *cfi<: ;,*dp toplo prt-iOTu^*a«ft s.-Ake.r&a s-^J^ti/na kt4*>*r»k*« na- llKU! Mit«!} hr' JWW ° 5'ri]iki f*--n tc.ioJa«? ^f^Mk«* s i*jl|?o»k« 47, iz Gori>A» ir? e^ Itak« j« bilo prvouso uazna i»^<» U>w«t*kNt»-hfif.. }>eft}tolk»f ker je U BiuiUbO /adrjaoa. Y»top proit. Politični pregled. PisIllItkB Zbornica. zbornica je nadaljeval« s|n'oijuluo debato o proračunu. Minister ;ki predšfduik barou Kock jo izjavil, da se •'irlnja /, ra/nimi govorniki, ki so naglašali potrebo rtdurme poslovnika, ki je postala pravu ?.ivljon'ko vprašanje parlamenta. Hranil j«* upravo ter »mglaSal potrebo, da bode uprava povsem neodvisna od narodno-poliiičnih Mratiknr;;kih uplivov. Vlada nikakor noče dr-?»vnitn i.-diižhenrem kratiti njihovih držav-ij8U<«kib pravic, odločno pa mora zahtevati, da dr/:iviii uilužbeuci i/poiitjttjejo svoje dolž-uoj-ti, ki jih imajo po posebni naravi svoje j-lužb-««. Salo je govornik prišel na pri-iy/b« .Mabiru«;ov in nagbi^al, da so Malomsi Vhled voiiliie reforme svoje parlamentarično jiOM"t(,i- *tatij<> v zbornici precej ojačili. Pri-j uro-.U j" maloruHkemu narodu, ki se bo v l.iKiVijo-ti gotovo nadalje razvijal, naj se odvrne <>d fiiriikalizfna, naj bo trezen in previden Apeliral »- na voditelje, naj se zaupno pribli/iij«go j>oSjsKemu narodu. Ministerski prwl«*<-druk }*¦ potem očrlal državnopravno sta-J«?f»» Italmvij«?, ki je v državuopravnem smislu vrej^j;u, tej je nagtašal, da matijku vladi vsaka ustavna opora za pripoznanje posebnega dr-?.avn*'i;ri prava za Dalmacijo. Ministerski pred-s^ifitk ;•• omenil kompromisa I Je povišanja čsiHijji^kjh plač in plačila mofttvu, s tem se uveljavijo želje avstrijske delegacije, akoravno h« iftl*' izvedejo le postopno. Govornik je ome-Siil veljksh zakonodajtiih del, ki jih je zbor-^i-3 Ui izviAiln, napovedal je za jesen sakon-,ki uitrl o znvaroranju delavcev za slučaj 5.?«ro»-u in onemoglosti, jezikovni ^akon za (>.ko je skoraj dovršen in se ob ugodni priliki obelodani. Ako bo v.saka stranka nekoliko trij-njaUt «protesti pri čeških radikalcib), pride kakor f«e je nadejati, gotovo do kompromisa. KarWno je ministerski predsednik izjavil, da v/.!ic vsi*?" težavam, ki jih provzroča različ-tf^t narodu h, gospodarskih in kulturelnih in-ter»;r«>v, ne obupa v svojem optimizmu na bo-dočnoiti Avstrije. Prepričan je, da izpolni *.vo;e svetovno zgodovinsko poslanstvo, da zavaruje, trajno in mirno medsebojno bivanje svojih narodov. (Živahna pohvala, ministru so tarfUali) Posl. Stransky (Čeh)je protestiral proti posl. Lichtensteinu, ki j6 trdil, da je bila nemška celokupnost osnovana, da ščiti stare neotuajajse pravice nemškega naroda. Nemška celokupnost namerava marveč la osiguranje nemških predpravie in nemškega vrhnega go-spod&tva. Mir je možen le na podlagi absolutne enakopravnosti obeh narodov. Govornik odreka ministerstvu parlamentarni značaj, ker no poseduje niti jednotnega programa niti jednotne veČine. * Oovornik se je potem podrobneje bavil z jezikovnim vprašanjem, odrekal je državnem zboru kompetenco, da sklene jezikovni zakon za Češko, zato je kompeten-ten edino le češki deželni zbor. Posl. Spadaro se je pritoževal gledč zapostavljanja (!) laških uradnikov v Primorju, zahteval vseučilišče ,v Trstu itd. Adler je govoril obširneje o Wahrmundu, Baljak je protestiral proti trditvi, da je med Srbi v Bosni protiavstrijsko gibanje. Ministerski kriza — Vseučilišče v Inomo stu je bilo zaprto brez vednosti naučnega ministra Marcheta. Marcbet misli odstopiti, ž njim pa še Dersehatta in Prade. Kršč. socialci so proti Marchetu. Njegov naslednik bi postal Bienerth, »- Razne vesti SlwuiM delsgatje i Varšavi. - Poslanci dr. Krama*, Ivan Hribar in. dr. Hlibovieki so L t. m. zjutraj dospeli v Varšavo. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki ruskega kluba in raznih poljskih strank. Na konferenci z zastopniki poljskih strank seje doseglo popolno spot-Rzumljenjenje. Zvečer je bil v poljskem klubu na čast gostooi sijajen banket. Poslanci dr. Kramar, Hribar iu dr. Hlibovieki so se 2. t. m. zjutraj vrnili na Du-uaj. Na kolodvor v Varšavi so jih spremljali najuglednejši zastopniki turakajšnje družbe. Slovo je bilo nad vse presrčuo. Posl. dr. Kramar bo poročal v Pragi, posl. Hribar pa v Ljubljani na javnem shodu o uspehih akcije slov. delegacije v Petrogradu. Dr. Kramar dementuje vest, da bi bili slov. poslanci prosili avdijeiice pri cesarju ter da bi jim bila prošnja odbita. — Dne 12. jul, bo v Pragi prvi vseslovanski kongres, ki jima izvesti vse priprave za vseslovanski shod v llusiji. Štrijk OB mučilnih. — Vseučilišče v Iuomostu je zaprto. Svobodomiselni dijaki hočejo izvesti splošen štrajk po vseh vsettči-liščik. Na nemški tehniki v Brnu je že splošen štrajk, V Gradcu so predavanja vstavljena. Nemški dijaki na Dunaju so sklenili včeraj štrajk. Vse to radi tega, ker se je vlada udala terorizmu klerikalcev in Wahrmund ne sme predavati, Vseučiliščni profesorji v Ino-uiostu so solidarni z Wahrmundom, V Pngi se pripravlja splošen štrajk, tstotako po drugih visokih šolah. Jubilejni sprevod na Dunaju se bo vršil z vojaško asistenco! Vojaške vaje * Benečiji. — v Benečiji ob Tatj amen tu bodo letos velike kavalarijske vojaške vaje. 8kavalerijskih polkov se jih udeleži. En del bo tvoril sovražnika, ki pride do Taljnmenta, drugI se bo branil; da zmaga drugi, se razume samo ob sebi. Pred poroto v Trstu so sodili 22 letnega Antonu Berlota in 18 letnega Antona Gles-. sicha radi zločina ropa. Napadla sta 15, marca letos zvečer mizarja Jos. Fribesa v Trslu; jeden mu je žugal z revolverjem. Ven z denarjem, če ne te ustrelimo. Fribes jima je dal vse, kar je imel, to je 4 K. Obsojena sta Berlot na 3 leta, Glessich na 3'/j leta v ječo. Iz četrtega nadstropja v ulici G. Carducci se je vrgla na tla v Trstu 69 letna Katarina Tomaselli. Lobanjo je imela strto in zlomljeni obe nogi. Slovanska Čitalnica v Mariboru priredi za- bavno-pončni večer v opomin 400-Ietnice Trubarjevega rojstva danes, dne 4. rožnika 1908. ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma". Novi bankovci pO 20 K izidejo dne 22. junija. fla predaj jepose5luoinhiša pri Nemcih, Trnovo pri Gorici. Hiša je v dobrem stanju, čedno jzdelana in pri cesti. Ista obsega kuliinjo, izbo iu dve sobi. Pri hiši je vodnjak z pitno vodo, zemljišče za preživljali eno kravo in njiva. Lastnik uživa gozdne pravice za pobiranje drv, stelje in pasti živino. Hiša z zemljiščem, kravo, prešiči in opravo se proda za 2500 gld. Natančna pojasnila daje naše upravništvo. Veselica nodružnic dr. sv. Cirila in Metoda v norici 14. t. m. Podpirajte našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda v pomoč obmejnim Slovencem! Bratje Tannenberger, Dunaj IX. Kfahringstr. 22. Hajuečja specijalna zalogo umetnih predmetov iz kitajskega srebra, alpaka medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko. =r-_______ Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosti. =z= Sprejemajo se razna poprauiia.'; Dopisuje [se u slovenščini, italijanščini in nemščini. Modeli „37" Cenik se pošlje na zahteuo zastonj In poštnine prosto. Poštnina In zavojnina se pri pošiljaluah ne zaračuna. naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da *sem o tvoril y Rabatišču št. 22 ^ zalogo ~= koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporočam se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Peter Gruden. GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel ,JPri Zlatem Jelenu". V središču mesta. jOb glavn" ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sr..> za klube in sklenjene dražbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. —• Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Anton rotatzky v Uorici. Na »redi BafltelJ* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče alraberikega le drebaeg* blaga ter tkasla, preje la altlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Bivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojače in ievljarje. STetluJIce. — Rožni renči. — Masne kuJJIlce. lišna obuvala za ?se letna Jasa. Semena za zelenjave/trave jB detelje. Najbolje oskrbljen« zaloga za kramarje, brofinjarje, prodajalce po sejmih In trgih ter na deželi. trgih 35-8 Prua goriška tovarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. ild. posebnost•¦ papirudli topiči Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm ^^ 100 x 100 z monograraora. ===== ferd. ITIakuc pooblaščen in priznan pirotehnik Gorici, takill&iFrinilos. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naroČila tudi v kavarni „D o g a n a" tik soduijsko palače. Poprava in komlsllska zaloga dvokoles in Si valnih strojev pri BATJELU Gorica Oia Duomo 3-4. Predaja Mi na mesečne obroke. Ceniki franko. Stara dvokolesa se entajiirajo po ceni z ognjem. Odiikovar.a pekarija ii %M®mi Karol Draščik v Borisi aa Komu v (iaifai hiii) zvr/iuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu es mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •»** po Jako zmernih cenah. "*m j Andrej Fajt j i pekovski mojster* v Gorici Coni Praic 6!at. it. 2. ------- Filijalka v Dornberp. — Sprejema naročila vsakovrstnega I* peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vaa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. J m Ima Udi na prodaj različne moke, i fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. 2« »oliko noč priporoča goriške g pince, potice Itd. TrLoV5ko-obrtqa zadruga V Gorici refflatrovana zadruga ¦ neomejenim jamstvom. NaČelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Goric!« |e * ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skopni seji dno 30. decembre 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec ta vsakih 100 kron; m menice pa proti 6* obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/i* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneska, jih obrestuje po 4«,*, večje, Btalno naložene pa po dogovoru. Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Sočat in »Primorec. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu«. Nnčelstvo in nadzorstvo. Goriška tovarna mila A. Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Mh psji$! Pusti* milo iz te He tov«! Iziel je Mn. Cene oMčv! Na»a specijaiiteta je; Caprasole - Koza s soliicem. ^ntlZT'