Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-fiiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI 10VARIS Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Nova kulturna smer naše prerojene organizacije. »Tudi učitelj in šola na deželi se morata opredeliti. Dosedaj je šola in učiteljstvo samo pomagalo razkrajati kmečko občestvo s svojim pomestjenjem kmečke kulture. Vse v šolah, učne knjige, metode so uravnane čisto po mestnih manirah in ne zajemajo prav nič iz ljudstva. Učitelj sam je čisto mestno vzgojen, brez zmisla za ljudsko na« rav, ves zistem je formalno birokra* tičen. Ali se potem čudimo, da ni« sta pri nas ne učitelj in ne šola po« pularna, da še danes ni prišla šola pri našem ljudstvu do njegovega srca? Najprvo bo zato treba, da da« mo našemu učitelju in naši šoli na deželi kmečki etos. Potem bosta sa« maposebi učitelj in šola nujno so« delovala, da se ohrani pri našem kmečkem prebivalstvu veselje in zdravi čut za kmečko življenje. Učitelj ne bo več s svojimi mest« nimi metodami razkrajal kmečkega občestva, ampak bo že pri otrocih v ljudski šoli strogo zatiral vse, kar bi kvarilo kmečki etos v obleki, ob« našanju in življenju in navajal pov« sod in ob vsaki priliki k spoštljivo« sti do ljudskih samožitnosti, domač« nosti in ljubezni do grude. Ako bo znal učitelj ravno mladi rod zopet vpeljati v kmečko obče« stvo, ga zopet navezati na zemljo in naravo, bo najbolj oživel v njem domovinski čut in s tem tudi lju* bežen do države.« Dr. Jerajr »Državljanska vzgoja.« Najnacionalnejša naloga učiteljstva in naše organizacije v naši mladi državi je po« vzdiga naše stroke, t. j. narodne prosvete in s tem je organizaciji dan že sam po sebi kulturni in nacionalni značaj. Nalogi učiteljstva in osnovne šole sta vzgoja in pouk. Obema moramo posvetiti vso pozornost in pažnjo, da zraste iz našega naraščaja prosvetljen in z vsemi vrlinami odičen rod. Vzgoja sloni na temeljnih načelih, ki so zapisana globoko v srcu vsakega resnično narodovega učitelja. Slušajmo svoj notranji glas, delujmo po njem in zadeli bomo pravo. Ko smo vzgojili pošten in narodno zaveden naraščaj, potrebno je, da ga odičimo s prak« tičnim znanjem, z orožjem, s katerim se bo uspešno bil v borbi življenja. In v tem bo moralo učiteljstvo in naša organizacija kre« niti v novo kulturno smer, v pravo prirodno smer k narodu. Kritika dosedanje smeri. Da pa to dosežemo, mora tudi pouk in učiteljstvo iz dosedanje formalnosti na dru» ga pota. Ne prikrivajmo si istine, da naša šola in učiteljstvo do sedaj nista našla med narodom tistega odmeva, tiste ljubezni, ki smo si jo želeli in to vsled formalizma in šol« skega birokratizma. Naša šola in učiteljstvo ne dela potreb« ne razlike pri vzgoji in pouku med kmetsko in mestno mladino. Tudi naša stanovska vzgoja ni bila in še sedaj ni usmerjena za tem, da usposobi učitelje za učitelje naroda, ampak za goli šolski formalizem, kar je največja nesreča za njega samega, ki si mora, ako je močan dovolj, kot samouk šele priboriti v borbi življenja to, kar mu je treba, da vrši svojo težko nalogo v pravem pravcu potreb na« roda. Popraviti moramo tedaj kar ni bilo prav, pohiteti moramo tam, kjer smo zamudili, drugače pojde čas, pojdejo zahteve in raz« mere preko nas. In to je bistvo kulturne na« loge naše organizacije za najbližjo bodoč« nost. Ako pa hočemo popraviti napake, jih moramo najprej spoznati. Začnimo pri sebi samih. Priznanje napak ni sramota, najmanj tedaj, ako jih nismo zakrivili sami, to je pot v popravo. — Naši starejši tovariši, katerih žai ni več med nami so bili za tedanje raz« mere vrlo delavni v pravcu naroda. Dasi njihova izobrazba v obče ni dosegala stop« nje, na kateri stoji danes učitelj, so bili ven« dar njihovi uspehi za tedanje razmere na« ravnost idealni, kar moramo pripisati pred« vsem njihovemu praktičnemu nastopu med narodom, na podlagi spoznanja in upošte« vanja narodovih teženj in potreb. Mnogih se narod še danes s hvaležnostjo spominja, kar je najlepši dokaz in priznanje, da so delali dobro, da so si osvojili njegovo dušo, da jih je umel in vzljubil. Tekom let sta dobila učiteljstvo in šola povsem drugo lice, širji in globlji delokrog. Vendar pa nista šla vselej in povsem prave poti. Izobrazba mladine je postala tekom časa in to pod raznimi vplivi preformalna, nekako mestna ali meščansko uniformirana. Grešila je vidno v tem, da je vendar cilj šole in učiteljstva vzgojiti mladino tako, da bo vzljubila svojo rodno zemljo, svoj dom in rod. Vzgoja in pouk morata stremiti za tem, da bo naš naraščaj z veseljem in z umevanjem prijel za delo na domači grudi, da se ne bo le skromno preživljal, ampak napredoval in se bo lahko meril s sosednimi narodi. Preformalna izobrazba brez tega temelj« nega cilja je gotovo eden tistih vzrokov, ki pospešujejo nesmiselno izseljevanje. Dogaja se, da tvori naš najinteligentnejši kmetski naraščaj maso bednega mestnega proleta» riata, mesto da bi bil jedro narodovega živ« lja. Saj je znano, da ravno nadarjena kmet« ska mladina hiti v mesta, se tam dostikrat borno, celo nečastno preživlja, mesto da bi si doma s svojim razumom in zdravimi si« lami pod vodstvom učiteljstva in ostalih po« klicanih izobražencev ustvarjala plodonosno žitje in tvorila ogrodje razumnega in res« nično naprednega naroda. Ta cilj smo puščali vedno bolj iz vidika in tudi naša organizacija dosedaj ni posve« čala temu vprašanju nobene pažnje, zato pa je učiteljstvo izgubilo povsem pravi stik z narodom in se mu je ta vedno bolj od« daljeval. Posebno naš mladi naraščaj ne kaže potrebnega zanimanja za to smer poduka in vzgoje. Veliki večini naših mladih tovarišev in tovarišic se zdi nepotrebno razmišljati o tem vprašanju. Vem, da bom vzbudil nevo« ljo, pa moram to povdariti z ozirom na naše tako pereče stališče in pa ker nočem, da bi še nadalje izgubljali zaupanje naroda na« pram šoli in sebi. Težko mi je bilo, ko sem se prepričal, da se naši mlajši boje dežele in dela med narodom, ko se ga hočejo iz« ogniti in to samo ker ga ne poznajo in ker niso bili vzgojeni zanj. Da je prišlo tako da« leč, je več vzrokov, o katerih ne bom tu razpravljal. Kdor čuti, da je grešil, naj spo« zna greh in se obrne na pravo pot. Upravi« čena je zahteva naše organizacije, da sodeluj pri izberi in vzgoji bodočega našega nara« ščaja tudi ona, ne morda iz kateregakoli nezaupanja, pač pa iz potrebe in dolžnosti, ki smo jo dolžni stanu, šoli in narodu. Novi kulturni pravec organizacije. Organizacija mora poseči pa tudi dru« god vmes. Dati mora šolskemu zakonu, učnim načrtom, učnim knjigam in vsemu šolskemu ustroju oni pravec, da bo v polni meri ustreženo zahtevam najširših mas na« roda, da bo vsak posameznik v polni meri deležen kulturnih dobrot šole. V tem se zrcali nova kulturna smer organizacije, da hoče vse svoje delo usmerjati vedno v so« skladu z najširšimi interesi naroda. Šola je za narod, zato naj bo taka in tako zasnovana, da bo izpopolnjevala na« rodovo kulturo v njegovem pravcu, krepila kmečki etos in dosegala one uspehe, ki jih mora doseči. S tem bo šola in učiteljstvo osrečilo narod, ga zopet navezalo na rodno grudo in naravo ter bo vzbudila v njem do* movinski čut in ljubezen do države. To je najvišja in najpozitivnejša nacionalna na« loga učiteljstva in organizacije. Vse drugo je prisiljeno in nenaravno, ker naroda ne dviga, ampak ga ovira v napredku in kulturi. Ko bomo dali naši šoli in učitelju smi« sla za kmečki etos ter ju usmerili v pravcu potreb kmečke kulture, tedaj bosta kot har« monična celota blagodejno sodelovala za resnično kulturni razvoj naroda. Tedaj bo začutil učitelj, da so stene šol« ske sobe zanj pretesne, da vrši med njimi le polovico svoje naloge, da ga narod želi in željno pričakuje, in želi da ga vodi višje in višje, da mu bodi učitelj in vzgojitelj še dalje. Tedaj nam ne bo treba iskati poti za naše udejstvovanje, te bodo že utrte s šol« skim delom. Stopimo nanje in vodimo po njih nadalje vzgoje in pouka željne. Kot prvo in najvažnejše smatram kme« tijsko in gospodinjsko nadaljevalne šole in izobraževalne tečaje. Krušno vprašanje je in ostane važno za posameznika, važno za celo državo. O tem nas je menda dovolj prepričala svetovna vojna z vsemi posledicami, ki so nastale vsled zmanjšane produkcije. Kmetijstvo je brez dvoma oni vir, iz katerega črpajo vsi sloji, ki vzdržujejo v državnem gospodar« stvu ravnotežje, iz katerega izvira moč dr« žave. Iz tega vidika so n. pr. praktični in go« spodarski Čehi, ki imajo zelo razvito kmetij« sko šolstvo, uvedli z novim zakonom še go« spodarske šole. Te šole imajo dvojen na« men: Predvsem imajo poglobiti in razširiti v narodu v šoli pridobljeno znanje, torej poglobiti in razširiti narodovo izobrazbo sploh. Na drugi strani pa naj te šole pri« pravljajo kmetsko mladino za poznejše praktično življenje. To pa je tudi edino prava pot, na katero je pri nas mislila le peščica mož, še manjše pa je število onih tovarišev, ki so zastavili prve lopate v to neobdelano celino. In kdo jih vidi in pod« pira, dasi so to naši najgloblji učiteljski kul« turni delavci. Tu čaka vse učiteljstvo in našo organi« zacijo važna in velika naloga. Sreča in bla« gostanje narodovo ne obstoji v vihravi vsakdanji površnosti, pač pa v tem, da tvo« ri vsak v svojem poklicu nekaj dovršenega in to more le tisti, ki ima zadostno izobraz« bo in zmožnosti. Šola in učiteljstvo, ki tako uči, vzgaja. In če je bila šoli odrastla mla« dina kedaj potrebna vzgoje, jo je danes po« trebna v dvojni meri. Danes živi vse v neki vihravi .površnosti brez poglobitve, brez vprašanja kako in kam? To se mi zdi usod« no za posameznika, za narod in državo. Več temeljite izobrazbe, več srčne kulture, pa pridnosti in ljubezni do domače grude, potem bo narod srečen in država jaka. To doseči je prava kulturna smer naše orga« nizacije. Izobrazba ni več privilegij posameznih, premožnejših, dostopna mora biti vsakomur in vsem, ki po njej streme. Ta socialna misel je prodrla tudi pri nas, dasi si še ne more prisvojiti trdnih tal. Tu nas čaka druga ve* levažna naloga. Prosvetne naloge organizacije. V nobeni državi se ni storilo toliko za splošno izobrazbo naroda in nikjer ni po* vzročilo toliko in tako bogatih uspehov ka* kr v Združenih državah severne Amerike. Stremljenje preprostega naroda po izobrazbi je tu tako napredovalo, da ima vsak prepro* sti kmetovalec, obrtnik in delavec v obče temeljito izobrazbo. Vso važnost in izobra« ževalno moč polagajo štivu. Amerikanske knjižnice se ne odlikujejo le po velikih in razkošnih poslopjih in bogatih zhirkah, ampak pred vsem po priprosti ureditvi, da si more knjigo vsakdo izposoditi in jo citati. Njim velja načelo: knjiga je zato, da jo či* taš, se izobrazuješ, ne pa da paradira v omari. Mislili bi, da nam je nekaj približno podobnega nemogoče doseči. Kdo pa pozna ukaželjnost našega naroda, bo priznal, da nimamo dovolj žilavosti, tiste delavnosti, ki je lastna Amerikancem. Tudi mi bomo in Sedanji položaj državnega uradništva. Z amandmani, ki so bili sprejeti v za* devi izpremembe uradniškega zakona in razvrstilne uredbe z uredbo, je bilo prav* zaprav ugodeno lastnim zahtevam. Zato niso protesti na mestu. Enako je bilo z amandmanom o penzijskem fondu in pre» vedbi kronskih upokojencev ugodeno za* htevi uradniških organizacij. Zahteva Či* novniškega Saveza teži za tem, da bo v ko* misijo, ki bo izdelovala uredbo o reviziji čin. zakona in razvrščanju pozvan tudi za* stopnik Čin. Saveza, ki bo moral skrbeti za to, da bodo sprejeti predlogi uradništva. Proti reviziji zakona z uredbo so še vedno protesti s strani uradniških organizacij, ki izražajo bojazen, da bo to slabše, kakor re* vizija z zakonom. Uredba bo imela itak za* konsko moč. Naše parlamentarne razmere so neznosne, nezdrave in nesposobne za delo. Izkazalo se je, da so bile uredbe do* sedaj boljše, kakor marsikateri zakoni, iz* delani v skupščini. Proti amandmanom fi* nančnega zakona, ki smo jih sami zahtevali ne bi smeli protestirati, kvečjemu proti one* mu, ki nam donaša 35 službenih let za do* sego penzije, a še ta ima to dobro, da je iz« jednačil še one stroke uradništva, ki dose* daj niso bile izjednačene v državi, na eno bazo. Od vseh strokovnih organizacij je pa treba takoj zahtevati izpreminjevalne pred* loge za revizijo razvrstilne uredbe in urad* niškega zakona. O tem se je vnela precejšnja debata. Včlanjene organizacije so hotele vedeti, kak« šno stališče zavzema Čin. Savez k reviziji" uradniškega zakona in razvrstilni uredbi. Ugotovilo se je, da majnka prave konkretne podlage in baze. Dosedaj obstojata dva na« črta. Naj se elaborat, ki obstoja od bivše moramo z vztrajnostjo doseči če ne take, pa vsaj podobne uspehe. Če hočemo slediti drugim narodom v izobrazbi, gospodarskem razmahu in moči, moramo zanesti misel na* daljnjega izobraževanja potom knjige med .najširše plasti naroda s snovanjem ljudskih knjižnic po šolah. Vsak šolski okoliš mora imeti svojo narodno knjižnico. Domača šol* ska knjižnica pa bi morala služiti kot temelj mogočni ljudski biblioteki. Kjer narod mnogo čita, se rad s pri* dom udeležuje raznih predavanj v klubih, društvih, nadljevalnih tečajih, večernih šo» lah, ljudskih univerzah in sličnih napravah. Po vzgledu Dancev so začeli žc pred vojno še bolj pa po vojni zlasti Čehi in Francozi sistematično prirejati ljudska učilišča, kjer prirejajo najrazličnejša predavanja za na* rod. V obče prirede v Franciji največ pre* davanj učitelji. Važno je, da se pri tem po« služujejo kinematografa, posebno pa ski* optikona. Pedagoški muzej v Parizu je imel še pred vojno nad 50 tisoč skiQptičnih slik, ki so jih v sezijah z besedilom vred izposo* jali raznim predavateljem. Posnemajmo i mi vrle francoske tova* riše, stopimo med narod s predavanji. Ljud« ska učilišča, izobraževalni tečaji in društva so znak današnjega časa. Nova doba potre* buje kulture, več luči, ki naj prosveti široke plasti naroda. Znanost in veda je pogoj in podlaga kulturi, znanost preganja temo predsodkov in barbarstva. S tem je očrtana nova kulturna smer naše organizacije. V bistvu se razlikuje od dosedanje smeri po kateri smo hodili. V bodoče hočemo preokreniti smer po* polnoma v pravcu najtesnejših vezi svojega dela z najširšimi interesi naroda. Proč od mestne kulture, h kulturi kmečkega člove* ka, ki tvori bistvo in jedro našega naroda in države! Proč od kulturno bojnih gesel, za ka* terimi smo se lovili in s katerimi smo pla* vali za fantomi visoko v zraku, na zemljo, k realnemu in pozitivnemu kulturnemu delu! Te kulturne naloge naše organizacije so tako široke, da zahtevajo vseh sil učitelj* skega stanu in nova smer, ki jo hočemo uve* ljaviti, je tako globoka, da zahteva strnje* nega učiteljskega stanu za veliki kulturni preokret, ki ga hočemo izvršiti v narodu in državi. V tem kulturnem pravcu delujemo lah* ko vsi učitelji brez razlike političnega miš* ljenja in verskega naziranja in če izvršimo to veliko kulturno misijo, nam bo moral vsakdo priznati, da smo postali s svojim delom .najnaprednejši in najnacionalnejši delavci jugoslovenskega učiteljstva. Andrej Skulj. Osrednje Zveze, znova predela. V tem po* gledu vlada še vedno prevelika neorientira« nost. V temeljnih zahtevah si moramo biti na jasnem, da nas čas in razmere ne pre* hite. Podaljšanje stanovanjskega zakona. V tem pogledu so si bili vsi zastopniki organizacij edini, da je zaščita za državne uradnike nujno potrebna in mora Čin. Sa* vez storiti vse korake v tem pogledu. Mini* ster socialne politike je v tem oziru obljubil podaljšanje, vendar hišni posestniki še ved* no delujejo proti. Bati se je pretirane na* jemnine. V debati je bila iznešena zahteva, da bi že sedaj morala vlada povišati stanarino, ki jo predvideva uradniški zakon, ker je bila že med tem povišana najemnina. V tem vprašanju je odločno stališče zavzel častni predsednik g. Lilleg. Izplačilo razlik. V budžetu je v to svrho letos 10 mili* jonov. Drugo je med letečim državnim dol* gom. Lahko mogoče, da se bodo izplačali leteči dolgovi letos in tako tudi razlika iz državnega posojila. Enako je z dolžnimi potnimi in selitve* nimi računi. Tudi v tem oziru je interveni* ral Čin. Savez in zahteval, naj se izplačajo iz katerihkoli postavk. Pred ministrskim svetom je nova uredba o potnih in selitve* nih stroških. S to uredbo bodo dnevnice povišane. Činovniški Savez je storil korake tudi v.pogledu brezsrčnega načina pri redukcijah. Nekateri člani so povdarjali, da bi bilo treba skrbeti za ustanovitev bolezenskega fonda, da bi vsak uradnik obvezno prispe* val 2% od svoje plače v ta fond. Zbor strokovnega sveta Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. (Konec.) Skupno delo učiteljstva z ostalim drž. uradništvom. — Borba za naše materialne in pravne interese. — Stališče strokovnih organizacij' k raznim aktualnim vprašanjem. Debata. V debati so bile iznešene — poleg zgo» raj omenjenih — še sledeče zadeve: Iznešena je bila interpelacija, zakaj Čin. Savez ne protestira ponovno proti od» tegljajem za poplavo, ki se sploh ne upo» rabljajo v to svrho? Kakšno stališče zavzema Čin. Savez proti cepljenju stanovskih vrst. V tem po« gledu sta nezdrav pojav dve organizaciji na Hrvatskem, ki jih trpi Savez in polno Udru» ženj, ki so poleg pokrajinskih Savezov v Osrednjem odboru, brez prave zveze in do» ločenih odnošajev. V zadevi odpustitve, oziroma prevoda zvaničnikov na dnevničarje je Savez pre« malo energično izvršil svojo nalogo. To bi se moralo preprečiti. V zadevi bolniškega zavarovanja so bili izrečeni pomisleki. Naj se na drug način preskrbi za slučaj bolezni, ne z našimi od» tegljaji, ki jih je že itak preveč. Oprostitev državnih nameščencev od gostaščine naj bi se skušala doseči povsod, kar naj ukrene Zveza državnih nameščen» cev. Glavna skupščina Čin. Saveza se letos iz finančnih razlogov ne vrši. Občni zbor Zveze državnih nameščencev za Slovenijo se bo pa vršil, ko se izvede še pristop onih organizacij, ki so še v pogajanjih za pri« stop, a morajo to š e skleniti na svojih zborih. Zveza naj študira o nastopu državnega uradništva pri prihodnjih volitvah, kakor je izrazil eden od delegatov. G. načelnik M. Paternoster je ob skle» pu pozval vse včlanjene uradniške organi», zacije k gospodarski osamosvojitvi, da se poslužujejo v prvi vrsti uradniških gospo» darskih ustanov in zadrug. Strokovni svet je s tem izpolnil svojo nalogo in dal odboru točna navodila, kak» šno stališče naj zavzame v posameznih vprašanjih in kaj žele organizacije. Ivan Dimnik. Velika manifestacija hrvatskega in slovenskega učiteljstva v Metliki Zborovanje štirih učiteljskih društev. — Izročitev častne diplome starosti belokranjskega učiteljstva tov. Konradu Barletu. — Manifestacija za piipo-znanje popolnega stanovskega edinstva vsega učiteljstva v državi. 14. t. m. je bilo v Metliki zborovanje štirih sreskih učiteljskih društev UJU, in sicer dveh hrvatskih in dveh slovenskih. Zborovala so jasterbarsko, karlovačko, no» vomeško in belokranjsko učiteljsko društvo. Po prihodu vlakov se je vršil ob šesti uri zjutraj slovesen sprejem gostov na met» liškem kolodvoru. Po pozdravih je odkora» kalo učiteljstvo z godbo na čelu v mesto. V slovesno okrašeni šoli je ob osmi uri zjutraj zborovalo vsako društvo zase ter obravnavalo svoje tekoče zadeve po dnev» nem redu. Društva poverjeništva UJU Ljubljana so izvolila delegate za pokrajin» sko skupščino. Ob 11. uri je bilo slavnostno zborova» nje vseh štirih društev v slovesno okrašeni dvorani metliške šole. Zborovanje je otvoril predsednik Belo» kranjskega učiteljskega društva tov. Raz» piotnik, ki je pozdravil došlo učiteljstvo vseh štirih društev in predstavnike pover» jeništva UJU Zagreb tov. Pestička in Vereša, poverjeništva UJU Ljubljana tov. A. S k u 1 j a in urednika »Učit. Tov.« tov. Iv. Dimnika, sreskega poglavarja g. dr. K a k 1 j a , oblastne šolske nadzorni» ke iz Hrvatske gg. Skendiča, Srfiiča, D o b r i č a in R i b a r a ter hrvatske in slo» venske sreske šolske nadzornike gg. B r d» jovskega, J a r d a s a , Vizjaka in P i r n a t a ter župana I. G o 1 i j a. Predsednik predlaga naj se izvoli za častnega predsednika skupnega zborovanja današnji slavljenec, starosta belokranjskega učiteljstva tov. Konrad B a r 1 e , za pod» predsednike pa zastopnik zagrebškega po» verjeništva UJU tov. Ambrozij Pesti» ček in poverjenik UJU — Ljubljana tov. Andrej Skulj, kar so zborovalci z odo» bravanjem sprejeli. Burno pozdravljen je prevzel nato pred» sedstvo ljubljenec belokranjskega učitelj» stva, dolgoletni predsednik učiteljskega dru» štva tov. Konrad B |a r 1 e. V imenu Poverjeništva UJU — Zagreb je pozdravil zbor tov. A. P e s t i č e k , ki se je v svojem nagovoru spomnil slovenskega rojaka, voditelja hrvatskega učiteljstva pok. Davorina Trstenjaka. Za ljubljansko poverjeništvo UJU je pozdravil poverjenik tov. A n d r. Skulj, ki je v svojem govoru povdarjal krepak razvoj zdrave ideje stanovskega edinstva brez ozira na izvenstanovsko opredelitev članstva, za katero idejo manifestiramo tudi danes. Očrtal je idealna stremljenja za ka» terimi hrepeni v UJU organizirano učitelj» stvo in stanovske ter kulturne naloge, ki nas čakajo v bližnji in daljni bodočnosti pri delu za blagor našega stanu in narodne pro» svete. V idealno zasnovanem govoru, s širo» kimi razgledi po kulturnem svetu ter pol« nem globine zgledov ivelikih mož, je po» zdravil zbor v imenu odbora in celokupnega belokranjskega učiteljskega društva tovariš Ljubic. LISTEK. f Makso Wudler. Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub ... (O. Župančič). Rodil se je leta 1889. v Ljubnem ob Sai« vinji. Dovršil je učiteljišče v Mariboru, kjer je bil organizator nacionalnega in samoiz» obraževalnega pokreta -srednješolcev. Uči« teljeval je na Gorici, v Letušu, v Laškem, in po vojni, ki ni šla brez sledu mimo nje» govega zdravja, v Celju. V osvobojeni do» movini je bil na bivši nemški mestni deški osnovni šoli mladini vzoren prijatelj in vzgojitelj. Tudi kot javni delavec .je uživa, splošen ugled in bil je občinski svetnik. Svoji dragi rodbini je že skoro dogradil lep dom, ko ga je nenadno uklonila bolezen, ki jo je dotlej herojsko obvladoval. Tudi v stanovski organizaciji je bil eden najuglednejših tovarišev, več let njen funk» cijonar, iskren bojevnik za novo smer v UJU. Tov. N a n d e Podržaj je nato ori» sal plemeniti značaj in plodno delovanje da» našnjega slavljenca tov. Konrada Bar» leta, dolgoletnega predsednika Belokranj» skega učiteljskega društva, ki ga je društvo izvolilo za častnega člana. Izročil mu je krasno diplomo, delo našega priznanega li» terarnega in narodnega delavca tov. A1» bina Čebularja z besedilom: »Belo» kranjsko učiteljsko društvo je izvolilo na svojem rednem občnem zboru v Črnomlju dne 15. januarja 1927 svojega tovariša K o n» rada Barleta, šolskega upravitelja v Metliki ter večletnega predsednika imeno» vanega društva za njegove zasluge v pro» speh šolstva in napredek stanu, svojim častnim članom.« V imenu učiteljskega zbora je, kot ro» dom Hrvat, čestital v vznešenem govoru slavijencu tov. Tončič, povdarjajoč vez, ki jo čuti med hrvatskim in slovenskim uči« teljstvom in najkonkretnejše edinstvo med hrvatskim in slovenskim učiteljstvom, ki ga je baš slavljenec tov. Konrad Barle tako podpiral še kot predsednik društva, ko je deloval na prirejanju skupnih zborovanj obmejnih hrvatskih in slovenskih učiteljskih društev. Vsi predstavniki so slavljencu iskreno čestitali. Ob sklepu je zapel učiteljski zbor Be« lokranjskega učiteljskega društva In po« zneje pevski zbor šolske mladine, pod spretnim vodstvom našega mladega, a agil» nega in sposobnega pevovodje tov. Mirka K r e g 1 j a nekaj prav ljubkih pesmi. Po» sebno hrvatski tovariši in tovarišice so bur» no aklamirali ob vsaki točki, ki so bile na višku dovršenosti. Posebno čast dela dru» štvu učiteljski pevski zbor, ki je pel z ob» čudovanja vredno sigurnostjo in dovrše» nostjo. Tako pevski zbor kot tov. pevovodja sta nam pokazala, koliko kulturnega kapitala je v našem stanu, ki leži še neizrabljen in svetu le malo znan. Zborovanje v Metliki lahko nazovemo in ga primerjamo s pravim učiteljskim ta» borom, ki je pokazal vsemu učiteljstvu — tudi onemu, ki je danes še izven UJU — najpozitivnejšo pot za delo stanovskega in nacionalnega edinstva. Važna odločba ministrskega sveta za učitelje, ki so odslužili kadrski rok. Nato je bila z burnim odobravanjem sprejeta od predsednika predlagana brzo» javka na Nj. Vel. kralja Aleksandra, gla» seča se: »Učiteljstvo zbrano na velikem zboru belokranjskega, karlovškega, jastre» barskega in novomeškega učiteljskega dru« štva izreka Nj. Vel., junaškemu kralju, naj« globljo udanost.« Predsednik naznanja, da je moral dnevni red zborovanja nekoliko izpreme» niti, ker je referent jastrebarskega društva obolel in je čas kratko odmerjen. Besedo je podal tov. M e n,a r d u , re» ferentu novomeškega društva, ki je v krep» kih orisih, s posrečeno in izredno spretnost» jo, v vso pozornost izčrpajočem govoru tudi pri poslušalcih, postavil pred slovensko in hrvatsko učiteljstvo prvaka novega duha in voditelja slovenskega naroda k novemu živ» ljenju ter prerodu naroda in učiteljstva, obo» ževalca in vodnika mlade slovenske inteli» gence, velikega Ivana Cankarja. Nje» gov govor je napravil globok utis na vse učiteljstvo, ki je iz tega lahko razvidelo in si utrdilo svojo vero v novo, pravo pot. Predsednik novomeškega učiteljskega društva tov. Viktor Pirnat je nato prečital manifestačno resolucijo, ki meri za tem, da bi vse učiteljstvo —• tudi ono izven UJU — pripoznalo potrebo ene same sta» novske edinstvene organizacije učiteljstva, kateri naj bi bil temelj iskreno pripoznanje ideje popolnega stanovskega edinstva brez ozira na izvenstanovsko opredelitev član» stva. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, se glasi: RESOLUCIJA. Učiteljstvo sreskih učiteljskih dru? štev UJU za Belo Krajino, Karlovac, Jastrebarsko in Novomeško zbrano na svojem velikem zboru dne 14. maja 1927 v Metliki manifestira za idejo popolnega stanovskega edinstva vsega učiteljstva v državi ter poziva Izvršni odbor UJU v Beogradu, da v tem pravcu vodi svoje nadaljnje delo. Učiteljstva uvideva, da Izvršni odbor že sedaj deluje v tem pravcu in si prizadeva to posebno uveljaviti na Hrvatskem in tudi v Sloveniji, kakor to priča tozadevni komunike zadnje seje Glavnega odbora UJU. Zbrano učiteljstvo uvidi v udejstvitvi popolnega, iskrenega stanovskega edinstva svoj najvišji stanovski ideal in izreka za de* lovanje in udejstvitev tega ideala svoje popolno zaupanje Izvršnemu odboru UJU, posebno predsedniku našega Udruženja tov. VLADI K. PETRO* VIČU ter poziva vodstvo našega Udrw ženja, da vztraja na tem potu in preide preko preteklosti k popolnemu strnenju našega stanu v svrho udejstvitve naših stanovskih in prosvetnih idealov. Naša organizacija se je že večkrat ba» vila z vprašanjem onih učiteljev, ki so bili vpoklicani k odslužitvi kadrskega roka in z njih namcščenjem po odslužitvi. Napravila je tudi več zadevnih vlog na pristojna me» sta. Vprašanja ne bo pustila iz vidika do» tlej, da bo ugodeno vsem našim zahtevam. Po določilu člena 328. finančnega zako» na za tekoče budžetno leto je ustavljeno sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev v državno službo. Vkljub temu se sme sprejeti s pismenim odlokom ministrskega sveta v državno služ» bo nov uradnik in uslužbenec, če je nujno in neodložno treba, po pismeni obrazložitvi te potrebe na predlog resortnega ministra in po soglasju ministra za finance. V tem pogledu je poverjeništvo napravilo več vlog in zainteresiralo tudi našega referenta v Beogradu. Ministrstvo prosvete se je poslužilo gornjih določil in je napravilo sledeči dopis: Ministrskemu svetu! Po členu 328. finačnega zakona za leto 1927./28. je ustavljen sprejem novih civilnih uradnikov v državno službo. Ker pa je mnogo šol in razredov1 brez učnih moči, se je pokazala neobhodna po» treba za nastavitev novih učiteljev, in ker se je temu ministrstvu prijavilo večje šte» vilo učiteljskih kandidatov, ki so dovršili učiteljišče položili zrelostni izpit ter tudi že odslužili svoj rok v vojski in so med nji» mi tudi taki, ki so že bili v učiteljski službi pred vstopom k vojakom, mi je čast prositi ministrski svet, da izvoli dati odobrenje po omenjenem zakonskem predpisu, da mi bo mogoče nastaviti prijavljene tovariše. Zastopnik ministra prosvete. minister financ, Dr. B. Markovič, m. p. Ministrski svet je na današnji seji z dne 9. maja 1927 osvojil gornji predlog pro» svetnega ministra in ga pooblašča, da iz« vede sklep. Slede podpisi vseh ministrov. Ministrstvo prosvete je izdalo ta odlok pod O. N. br. 30.089 dne 10. maja 1927. Nanj opozarjamo vse one učitelje, ki so odslužili kadrski rok. Oni, ki še niso vložili prošnje za službeno mesto, naj to store takoj. Učiteljski kongres v Skoplju. Na podlagi sklepa Glavnega odbora UJU se vrši letošnji kongres meseca av« gusta v Skoplju. Da bode imelo učiteljsko društvo v Skoplju točne podatke o vseh udeležencih kongresa prosi učiteljstvo vse države, ki se misli udeležiti kongresa, da izpolni sledeče pogoje: 1. Da javijo pismeno potom poverjeni» štva najdalje do 15. julija t. 1. Upravi Uči» teljskog Udruženja — Učiteljski klub ,u Skoplju točno število članov, ki se udeleže kongresa. 2. Vsak učitelj, ki reflektira na brez» plačno prenočišče (v šolah), mora vzeti s seboj odejo in blazinico. 3. Vsaka ženska oseba, ki pride sama na kongres, naj se javi pred gornjim rokom, da se zanjo preskrbi prenočišče v penzi» jonatu. 4. Vsi učitelji(ice), ki imajo sorodnike ali prijatelje v Skoplju, naj javijo pismeno do naznačenega roka učiteljskemu udruže« nju v Skoplju, pri kom bodo prenočevali, da se jih more držati v.evidenci radi ude* ležbe na kongresu. 5. Vsak posetnik kongresa, ki se želi udeležiti izleta na Kosovo ali Kumanovo, ki se vrši po kongresu, naj javi učiteljskemu udruženju v Skoplju, katerega izleta se želi udeležiti. 6. Na kolodvoru v Skoplju bodo postav« ljene vidne table z imenom pokrajin (Hr« vatska, Slavonija, Vojvodina, Slovenija itd.) ter pojde vsak posetnik kongresa k oni tabli, h kateri pokrajini pripada in tamkaj dobi točna navodila glede stanovanja, prehrane in drugo. Uprava Učiteljskega društva v Skoplju. Vse te prijave je poslati na Poverjeni« štvo UJU — Ljubljana, ki bo izdelalo sku« pen seznam ter poskrbelo za skupno poto« vanje vseh udeležencev tega poverjeništva. UJU — poverjeništvo Ljubljana. Sploine vesti. Vselej vzravnan in z očmi v bodočno« sti, mož — naravnost, nobenemu gospodarju hlapec, vsakemu bratu brat, je stopal z na« mi in pred nami, zakaj borec je bil in vod« nik. Hodil je in kamor je posegla njegova dobrotna roka, je trosila od bogastva. Pod njo je rastel novi rod, kakor ga je domo» vini in človeštvu želel sam iz svoje čiste duše. Tovarišem je bil plemenit tovariš brez pridržka in ne v šumnih govorancah. Na« stopal je elegantno, odločno, prepričevalno za vse, kar mu je bilo dobro in drago. Točno in ostro je pokazal tja, kjerkoli je naletel na gnilobo v javnem življenju. Priznaval ni nikjer namišljene avtoritete, ako ni bila avtoriteta po srcu. Preziral je fraze in znal pod njim odkrivati resnično jedro. Makso Wudler ostane naš, kakor je bil. Tudi v ta trdi majnik in v vse bodoče težke dni nam bo sijal jasni smehljaj njegovih toplih oči in nam bo kazal pot. Ostani nam vodnik! Franjo Roš. — Izid volitev v disciplinsko sodišče v mariborski oblasti. V mariborski oblasti so izvoljeni v vseh okrajih v učiteljsko disci» plinsko sodišče kandidati, tovarišice in to» variši, ki jih je postavilo UJU poverjeni« štvo Ljubljana. Lista UJU je bila torej iz« voljena v polnem obsegu tako v ljubljanski, kakor v mariborski oblasti. — V »Učiteljski Iskri« (štev. 7, Kragu» jevac) je izšel članek o' novi struji sloven» skega učiteljstva, poln hvale in priznanja slovenskemu učiteljstvu kot najkulturnej» šemu in v idejah organiziranja najnapred« nejšemu elementu našega stanu. Pisec stavlja borbo slovenskega učiteljstva kot vzgled ostalim kolegom, pozivajoč ob* enem »Narodno Prosveto«, naj o tem po» kretu kaj več poroča, da ostalo učiteljstvo izvleče iz člankov kar največ izkustva za organizovanje celine. V to zadošča — ka» kor pravi pisec — prevajati članke vzgled» no urejevanega »»Učiteljskega Tovariša«. Pisec članka je g. Mihailovič, izdajatelj »Učiteljske Iskre«. — Uredbo o šolskih odborih smo mo» rali iz današnje številke izpustiti, ker je preveč drugega gradiva. Tako naj iz istega vzroka oproste tudi drugi p. n. dopisniki, ker ni bilo mogoče njihovih dopisov uvrstiti v list. — Prihodnja številka »Učit. Tovariša« izide že v sredo, ker je v četrtek praznik. Rokopise do ponedeljka. — Poziv. Učiteljski dom javno poziva dotičnega tovariša, kateri je poslal v 13. številko »Edinstva« notico »Iz Maribora« in v kateri sumniči društvo U. D., oziroma njegove funkcionarje iz Maribora dejanj, ki nikakor niso v skladu s korektnostjo in po» štenostjo, da se osebno ali pa pismeno pri» javi U. D. vsaj tekom 14 dni. To pa iz sle» dečih vzrokov: 1. da se zamore ugotoviti, ali je dotičnik sploh član U. D.; 2. da pre» vzame vse posle, ki so vezani z remunera» cijo seveda, ako društvo uvidi, da se mu sploh zamorejo poveriti kaki posli; 3. da ta» koj prejme polnomočno pooblastilo za dvig ne samo tiste vsote, katero je odbor dvignil — kakor se trdi v notici — pri Mestni hra» nilnici ter jo naložil »samo iz ljubezni do klerikalcev« v Zadružni gospodarski banki, ampak sploh ves znesek, katerega ima U. D. tam naloženega. Z vso to vsoto lahko docela prosto razpolaga. »Učit. dom« upravičeno pričakuje, da bode imel dotičnik, ki mu je vrgel prvo poleno pod noge, tudi toliko časti in možatosti, da stopi na plan — V Mari« boru, dne 15. maja 1927. — Ant. Hren, pred« sešnik. — Šima Vodenik, tajnik. — Mirko Kožuh, blagajnik. — f Tovarišu Jošku Špenku v spomin. Pretresla nas je tužna vest o Tvoji nagli smrti. Nihče ni slutil, da nam bo nemila usoda iztrgala iz naše srede Tebe, ki si nam bil pravi tovariš in prijatelj, neustrašen v boju za svoje ideale in poln ljubezni ter sočutja do vsakega človeka, ki si ga srečal v življenju. Pot v življenje Ti ni bila posuta s cvetjem, nasprotno pa si spil kupo bolesti in razočaranja do dna, ki je ugonobila tudi Tvoje rahločutno srce. In ko je bukev oze« lenela in smreka zaduhtela, ko se je dolina odela v svatovsko oblačilo, tedaj si se od« pravil na pot, dolgo pot v večnost. Objel si v svoji ljubezni še enkrat — zadnjikrat — svojce, prijatelje in šolarČke, pa si dejal: »Odhajam v boljšo bodočnost, v novo živ« ljenje pravega bratstva in medsebojnega spoštovanja.« Naj Ti bo lahka žemljica, ki si jo ljubil z vso gorkoto svoje ljubezni in ji posvečal vse svoje sile in ki je postala tudi Tvoj rani grob. Bodi uverjen dragi Jo» ško, da bo spomin na Te lep, da se te bodo učenci, ki so obsuli Tvoj grob s cvetjem, spominjali radi, da bodo ti spomini polni ljubezni in spoštovanja do blage duše, ki jih je napajala le z dobrim in poštenim. In ne bo ga vaščana, ki Te je pobližje poznal, da ne bi govoril o Tebi s spoštovanjem in solzo v očeh, saj si obiskal vsakega tudi najbolj oddaljenega in prinašal v hiše le do» bro besedo in usmiljeno srce. Pogrešali Te bomo mi, Tvoji stanovski tovariši, ker smo izgubili s Teboj vnetega borca našega po« kreta, odkritega prijatelja in tovariša, ki se ni strašil ne pota, ne vremena, da ne bi pri« hitel na zborovanja in stisnil v bratski lju« bavi roko svojih drugov. Toda usoda je ho« tela in strla je Tvoje mlado življenje. Od» šel si, mi pa Ti kličemo s potrtim srcem: Spavaj sladko do svidenja tam daleč! Tovariši. — DRUŽBA SV. CIRILA IN ME« TODA je edina družba, ki podpira šob stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Poziv! Vsa okrajna učiteljska društva opozarjamo na okrožnico štev. 1223 z dne 15. aprila 1927 in prosimo, da nam vrnejo izpolnjeno „Letno poročilo" prav gotovo do 15. junija 1927, ker mora do tega termina tudi poverjeništvo izvršiti svoje obveznosti napram centrali, sicer nas ne smatra za svoje polnopravne člane. Poravnajte pravočasno tudi članarino! UJU — poverjeništvo Ljubljana. — Za Vidovdanske prireditve ob sklepu šolskega leta, ima Prosvetni odsek UJU pov. Ljubljana na razpolago sledeče pri« merne igrice: Ribičič: Trije byaltj'e; Ivo Trošt: Testament majke J"ugo« vi če v; Fran Skulj: U j edin j en je. Po» leg teh treh z dnevu primerno vsebino so na razpolago še: Trost: Kraljevič Ma-Tko in beg Ko sta din; Ribičič: Lola; šusteršič: Svetli kamen in pa Deklamovanke I. in II. zvezek. — Na« rodno«prosvetni odsek UJU — pov. Ljub« Ijana. — Tov. Leban Janko, naš književnik in glasbenik, je dosegel 21. aprila t. 1. 72. leto. Zaslužni mož — mi piše — je pravkar zmogel več tednov ga morečo »špansko«. Pomagala sta oba gg. zdravnika usmiljenih bratov v Kandiji, še največ pa Jankova trdna narava. Vsak dan čaka iz Beograda rešitve v obliki redne umetn. podpore in prevedbe pokojn. kron v dinarje. Da bi je le dočakal kmalu in tako gotovo kot 72. leto in ozdravljenje! Vsi njegovi mnogobrojni prijatelji iz širne Jugoslavije mu čestitamo k prvi slovesnosti,'drugi in — bomo čimpre« je tudi — k tretji. Če država kmalu ne po» more kronskim upokojencem iz bednega stanja, pojdejo vsi štrajkat v nebesa. Tam jih sicer čaka tudi samo krona — mučeni» ška, ki bo pa dovolj za vse potrebe. Naš slavljenec doli ob zeleni Krki naj skoro do» živi novi jubilej — poslednje štetje krone in se še dolgo veseli njih premembe v di» narje. Z njim pa vsi ostali trpini! Zdravo! T. — Ljubljansko učiteljsko društvo pri» redi v nedeljo 22. maja popoldanski izlet na Tabor pri Št. Jurju, poldrugo uro hoda južno od postaje Grosuplje. Ta» bor s cerkvico in obzidjem je eden najbolje ohranjenih spomenikov iz turških časov, pa tudi sicer zelo zanimiva izletna točka. Od» hod iz Ljubljane z dolenjcem ob 13*18, po« vratek z Grosuplja ob 21-33. Ako bi bilo slabo vreme, se izlet preloži na praznik 26. maja popoldne. Izlet vodi predsednik dru» štva, ki vstopi na dolenjskem kolodvoru. — Maturantom ljubljanskega učitelji« šča iz leta 1907. Na tozadeven moj poziv so se oglasili nekateri z nasvetom, drugi so poročali, da so z vsem zadovoljni, največ pa se jih sploh ni oglasilo. Fantje, po 20 le» tih bo pa vendarle prav, da se zopet enkrat pogledamo iz obličja v obličje! Po doseda» njih rezultatih je določeno Celje, in sicer 2. in 3. julija. Kdor še ni čisto omagal, naj takoj sporoči po dopisnici. — Grčar Tit, Ljubljana»Barje. — Gospodinjski tečaj za učiteljice na» merava prirediti »Društvo učiteljic v Ljub« ljani« tudi letos v juliju, ako se priglasi pri« merno število udeleženk. Priglasitve je vpo« slati do konca maja društvu, Poljanski na« sip 10/11. — Umrl je 6. t. m. tovariš Jožef Lovrec, šolski upravitelj v Majšpergu pri Ptuju po daljšem bolehanju. Služboval je od 1. 1894. Bil je izvrsten šolski vrtnar in najboljši tovariš. Blag mu spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! — Dva odlična šolnika. (Tovarišu Hre« nu — na njegov članek.) Ledeni možje so opravili svoje delo. Kmet in vrtnar sta z bolečim. srcem opazovala opustošenja ene ledene noči. Zasijalo je sicer zopet toplo majniško solnce, a kar je zamorila mrzla slana, se ne obudi k novemu življenju. Než« nejša od nežnih cvetic so čustvena, dovzct» na srca naše nam izročene mladine. Koliko« krat se je skrilo zlato solnce v šolskih so« banah, ker so ledenomrki predstojniki za« morili s fermani, trdimi odločbami, ozko« srčnimi ukazi vse kar je nežnega v naših srcih — nas tirali v obup. Učitelj«vzgojitelj vplivaj na mlada, dovzetna srca predvsem s svojo dobro voljo in ljubeznivostjo. Kako naj temu načelu zadosti, ako so zasejali v njegovo srce jezo, srd, obup? Kdor hoče dvigniti šolo v pravo vzgojevalnico, skrbi, da bo učitelj«vzgojitelj zadovoljen, srečen, poln vere v pravičnost in naklonjenost predstojnikov, zmožen sejati ljubezen in osrečevati druge. Ledena mrkost uničuje ljubezen kot slana nežen cvet. Nisem na« sprotnik discipline, ampak celo povdarjam njeno potrebnost. Sem pa odločno proti na« činu njene upeljave, ki nas je tlačil k tlom, zbujal v naših srcih upor, nam jemal vese« lje do dela. S trdostjo in pretirano stro« gostjo se ubijajo ideali in se ustvarjajo iz učiteljev«idealistov učitelji«dninarji. Gorje mladini izročeni takim vzgojiteljem. Av« strijska vojaška disciplina, sloneča na trdi brezobzirnosti se v svetovni vojni ni obne« sla, še manj pa bi mogla hasniti v šolstvu. Pri svojem učiteljevanju sem imel za pred« stojnike svoje nacionalne nasprotnike — da osebne sovražnike. A med njimi je bil na odličnem mestu tudi mož s toplim, čutečim srcem. Ta mi je zatrjeval, da interesi drža» ve zahtevajo, da se učiteljstvo zadovolji in da se vzdrži njega delavoljnost. Le srečen učitelj brez trpkosti v srcu zamore zadostiti svoji vzvišeni nalogi. Ljubezen je svet pre» ličila in uprav sedaj nam je treba, da zace» limo rane, ki so jih zasekale grozote sve» tovne vojne. Tebe tov. Hren pa prosim v svojem in v imenu številnih tovarišev, da ne poveličavaš, kar je rodilo v nas kruto bolest. Z. Kovač. — Tovarišem maturantom leta 1907. na koprskem učiteljišču! Letos obhajamo dvaj» setletnico. Zelja tovarišev to in onostran meje je, da bi jo obhajali skupno za časa velikih počitnic — toda ne ob času pokra» jinske skupščine, ker hočemo nemoteno »zborovati« po dvajsetih letih. Donka, to» variši, oglasite se čim prej z željo, kje in kdaj naj se snidemo — večina bo odloče« vala. Do veselega snidenja! — Josip Maca« rol, Šmartno pod Šmarno goro, p. Št. Vid nad Ljubljano. — Članom kranjskega učiteljskega dru« štva. Da bo redno blagajniško poslovanje omogočeno, javljam, da plačajo redni člani vsled sklepa na zborovanju dne 18. marca v Šmartnu pri Kranju 172 Din letnih pri« spevkov (redna članarina 140 Din, uradni« ška organizacija 12 Din, obrambni sklad 10 Din, učiteljsko pevsko društvo 10 Din), plačljivih v 9 obrokih po 17 Din in enkrat po 19 Din. Z učitelji poročene učiteljice plačajo polovico redne članarine, t. j. 70 Din in ostale prispevke 32 Din, mesečno tedaj 9 obrokov po 10 Din in enkrat 12 Din. Red« ni člani so tudi novoupokojenci in učiteljice ženskih ročnih del. — Blagajničarka. Književnost in umetnost. —k Danilo Gorinšek: Maj. Pesmi za deco. Celje 1927. Pesnik, ki je doslej priob« čil več svojih stvari v raznih naših mladin« skih in drugih listih, je v samozaložbi izdal zbirko večinoma še neobjavljenih pesmi, po« svečene materi. Tu se vrste pesmi o raznih dogodkih iz otroškega in živalskega življc« nja, ki vsebinsko pričajo,