o tem na 9. oztroma 12. strani. - Foto: FP^rdL^asJd t'0™*"10™ ln fjakom, ki so fr* YVYT Č»i-___.11 _ o a ^ Leto XXXI. Številka 84 ^■Unovitelji: občinske konference SZDL Kraaj, Radovljica, Škofja Loka ri ^T* r If^i" Časopisno podjetje *B*"J " Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE ■■■■■■■■■^■■■■lll^H Družbeni center v Bohinjski Bistrici Kranj, torek, 31. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tedni! . od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Za ureditev muzeja Tomaža Godca in za iz gradnjo družbenega centra v Bohinjski Bi strici bodo prispevali občani in delovni ljudje Bohinja, skupščina občine Radovljica, kul turna skupnost Slovenije, skupščina gorenj skih občin, Gospodarska zbornica m republi ške ter zvezne družbenopolitične organizacije _ V nedeljo, 19. novembra, bo referendum o samoprispevku BOHINJSKA BISTRICA - V c*** najhujšega preganjanja ko-*}»Mtov je bil prav Bohinj đ«eien zaupanja vodilnih jugoslovanskih komunistov in revo-'•cionarjev, ki so se zbrali med *f in 17. marcem leta 1939 v Godcevi hiii na zasedanju, ki je °o ustanovitvi CK KPJ dalo •njernice nadaljnjemu delavske-gibanju. Ta zgodovinski do-fodek vsekakor zasluži primerno obeležje, zato so komunisti radovljiške občine dali pobudo za preditev muzeja Tomaža Godca n *■ gradnjo družbenega centra. Biia Tomaža Godca v Bohinj-*i Bistrici je ostala v vsej svoji *rkitekturi taksna kot je bila P**! štiridesetimi leti, zato je n«jna adaptacija. V hiši se je obranilo veliko pomembnih dokumentov, fotografij in predmetov, ki spominjajo na najtežja obdobja naše revolucije. Pro-psai ureditve muzeja predvideli* da bi pri adaptaciji obdržali r*° nekdanjo arhitekturo in v ■jej uredili spominsko sobo konstituiranja CK KPJ, muzej revolucije, sobo revolucionarja To-Godca ter v prostorih, kjer M opravljali usnjarsko obrt, Mnjarski muzej. Zdaj Gradbeno P°djetje Bohinj že stavbo adaptira. idejni načrt za družbeni cen-t*r'. *J ff* gradi Gradiš, prevideva T«u'ko dvorano s 320 sedeži, oder 1 todobno tehnično opremo, **kt, malo dvorano v etaži, garderobne prostore, knjižnico in "■fe prostore, na skupni po-^*Ui 1256 kvadratnih metrov, "i gradnji družbenega centra so se začela zemeljska dela, vendar predvidevajo, da bo ureditev muzeja končana do konca februarja prihodnjega leta, gradnja družbenega centra pa ob koncu aprila. Naložba bo veljala okoli 28 milijonov dinarjev, četrtino sredstev naj bi prispevali občani in delovni ljudje Bohinja s krajevnim samoprispevkom, ostalo pa skupščine gorenjskih občin, kulturna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica ter republiške in zvezne družbenopolitične organizacije. Prispevek skupščin gorenjskih občin in Gospodarske zbornice bo predvsem namenjen za ureditev muzeja. V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica so se že zavestno odločili za referendum, ki naj bi ga pripravili v nedeljo, 19. novembra. Samoprispevek nameravajo občani in delovni ljudje plačevati pet let, od 1. decembra letos do 30. novembra leta 1983. S tem bodo dobili zelo sodoben kulturni prostor za svoje razgibano kulturno življenje, ki je moralo zdaj potekati v dokaj neprimernih prostorih. Lep družbeni center bo lahko lepo služil svojemu namenu, zato se bodo v Bistrici prav gotovo izrekli za samoprispevek. Krajani in občani Bohinja ter vsi delovni ljudje in občani radovljiške občine pa bodo najbolj ponosni na to, če bodo lahko prihodnje leto pozdravili v novem domu in v muzeju člane CK ZKJ, še posebno tovariša Tita in Edvarda Kardelja. D. Sedej DOGOVORIMO SE 5. in 6. STRAN: Skupno zajedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Skofja Loka Skupno zasedanje obeh zborov izobraževalne skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Skofja Loka Na 5. in 6. strani objavljamo povzetke gradiv za seje zborov občinske skupščine in izobraževalne skupnosti. Vsi bodo obravnavali predlog usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Poleg tega pa bo najpomembnejša tema na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine predlog programa urbanističnega programa občine ter uresničevanje investicij v občini letos in prihodnje leto. za kranJsk<> drsališče K KAN./ — Prizadevanjem An hi it ».»«: i___. . .... KRANJ — Prizadevanjem, da bi Kranj končno le dobil prepotrebno umetno pokrito drsališče, se je pridružila tudi skupščina telesnokul-turne skupnosti Kranj. Na četrtkovem zasedanju je soglašala, da je treba v Kranju čim prej začeti graditi večnamensko dvorano na sejmišču, za katero je projekt že pripravil Gorenjski sejem. Zanjo bo potrebnih 36 milijonov dinarjev. Dvorana, pomembna za gospodarstvo, družbenopolitično in telesnokulturno življenje, naj bi bila nared že do kranjskega občinskega praznika leta 1979! Kot prvo naj bi bilo v večnamenski dvorani urejeno umetno drsališče, uporabno skoraj pol leta, streho nad glavo pa bi razen sejemske dejavnosti, družbenopolitičnih manifestacij dobili tudi drugi športi. Delovna organizacija Gorenjski sejem bo za dvorano namenila 11 milijonov dinarjev, 15 milijonov kranjsko združeno delo, ostalo pa naj bi zbrali na osnovi družbenega dogovora o gradnji objektov družbenega pomena. Takšna rešitev ima v Kranju vedno več pristašev, saj lahko le tako na najhitrejši in najučinkovitejši način rešijo prostorske probleme sejma, telesne kulture in rekreacije in pomanjkanja prostora za družbenopolitične manife-stacije. -jk NAROČNIK: CLA8 2 stran Cesta bojev V nedeljo dopoldne je Franc Leskošek-Luka v. So teski pri Novem mestu z va rilnim aparatom simbolično prežgal jekleno vrvico in odprl partizansko magistra lo od Soteske do Adlešičev ob Kolpi v Beli krajini. Ta dogodek, s katerim so prebival ci novomeške občine svečano proslavili svoj občinski praznik, krajani Semiča v črno maljski občini pa svoj kra jevni praznik, so pozdravili tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Marjan Brecelj, Ivan Maček, Franc Tavčar, Jože Ožbolt, Ludvik Golob in številni drugi gostje. Letos so graditelji dokončali zadnji odsek 42,6 kilo metra dolge magistrale, ki so jo začeli graditi leta 1972 in sicer odsek od Podturna do Ručetne vasi, dolg 17,7 kilometra. Boj proti sektaštvu V nedeljo je bilo v Opuze nu veliko ljudsko zborovanje pred spomenikom narodnega heroja Stjepana Filipovića Steve. Na zborovanju je govoril sekretar predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Najprej je obširno govoril o osvobodilnem gibanju in revoluciji v krajih ob južni Neretvi in poudaril, da je tukaj srbsko in hrvaško prebivalstvo družno nastopilo v boju proti okupatorjem. Potem je obširno govoril o aktualnih nalogah in poudaril, da revolucija še ni končana in še nismo uresničili vsega, kar smo si postavili za cilj. Sonce in sneg Lepše jesenske nedelje kot je bila zadnja, si skoraj ne moremo predstavljati. Na portorožki obali so se naj-pogumnejši celo sončili. Pravo zimsko neurje pa je zajelo jugozahodne dele Makedo nije. V plevaljski in durmitorski občini je mraz povzročil hudo poledico na cesti Plevlja — Jabuka — Prije-polje. Iz Bitole sporočajo, da je strokovna skupina za nuđenje pomoči po desetih urah prizadevanja le izvlekla štiristo potnikov in zasneženih avtobusov, ki jih je v soboto zametlo na planinskem pre-voju Djavato na cesti Bi-tolj —Ohrid. Pobelilo je tudi obalo Ohridskega jezera, kar se redko zgodi celo pozimi. Slovenski dnevniki dražji Slovenski politični informativni dnevnik Delo, Dnevnik in. Večer se bodo od 1. novembra dalje v kolpor-taži podražili od 3.50 na 4 dinarje za izvod. Mesečna naročnina bo za 10 dinarjev dražja, tako da bomo poslej zanjo odšteli 85 dinarjev. »Tov-ica ženska« V Beogradu se je sklenil tridnevni seminar o položaju ženske v družbi. Seminar so naslovili »Tov-ica ženska«. Obravnavali pa so teme »Ženska in kultura, Psihoanaliza, Identiteta ženske« in druge. Pobratenje zborov V soboto popoldne je bila v Trstu slovesnost ob pobratenju Tržaškega partizanskega zbora in Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Slovesnosti so se udeležili predstavniki borčevskih organizacij z obeh strani meje. Pevci iz Ljubljane so se tudi poklonili spominu bazoviških žrtev. IZPITI REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V KRANJU - Predzadnjo in zadnjo soboto ter nedeljo v oktobru je občinski odbor ZRVS Kranj izvedel v osnovni šoli Lucijan Seljak v Straiišču preverjanje znanja svojega članstva. Udeležba starešin iz kranjske občine na letošnjih izpitih je bila zelo dobra. Prav takšni so bili tudi doseženi rezultati, saj so vse krajevne konference ZRVS poskrbele za temeljite priprave na izpite. Na preverjanju znanja so rezervisti reševali taktično nalogo ter odgovarjali na vprašanja o topografiji, oborožitvi in družbenopolitičnem položaju naše države. - S. Saje - Foto: F. Per-dan Študij gorenjskih komunistov Po programu medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za Gorenjsko bodo za komuniste organizirali pozimi.in naslednjo pomlad več zanimivih študijskih oblik idejnopolitičnega izobraževanja. Ob oblikovanju programa so upoštevali značilnosti Gorenjske in dosedanjo prakso ter program uskladili z enotnim programom Zveze komunistov. Letos bodo \ako začeli uresničevati novo vsebino idejnopolitičnega usposabljanja v Zvezi komunistov, novosti pa so v spremenjenih, dopolnjenih in na novo izdelanih programih za vse vrste usposabljanja. Temeljni program vsebuje obvezne in izbirne teme za osnovne organizacije ZK, ki bodo morale vključiti v svoje delovne programe najmanj štiri obvezne teme, upoštevajoč prakso. Strokovno pomoč bodo lahko nudile delavske univerze. Komiteji občinskih konferenc bodo pripravili seminarje za kandidate in za na novo sprejete člane in predvidevajo, da se jih bo udeležilo okoli 650 kandidatov za sprejem, od tega okoli 300 v Kranju, 150 na Jesenicah, 90 v Radovljici, 70 v Škofji Loki in 40 v Tržiču. Seminarjev za novo sprejete člane Sc bo udeležilo prav toliko članov v 19 oddelkih. V politični šoli Zveze komunistov bo 120 ur usposabljanja, šola pa je namenjena vsem članom, ki bi se želeli temeljiteje seznaniti z družbenim in političnim znanjem. Vsebinsko so program dopolnili in se razlikuje od dosedanjega A in B progra- ma v tem, da se zavzema za neposredno povezavo teorije s prakso. V enem letu bodo zajeli v to obliko izobraževanja okoli 380 kandidatov v 10 oddelkih. Nova oblika idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja pa je dopisna šola marksizma, ki je namenjena predvsem vodjem in poverjenikom za idejnopolitično usposabljanje v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Šole bodo organizirali občinski komiteji in študijsko središče, trajale pa bodo osem mesecev ali 70 ur. Na Gorenjskem načrtujejo v tej sezoni 5 oddelkov s 160 slušatelji, začetek pa bo novembra letos. Seminarji iz teorije in prakse marksizma bodo trimesečni s predavanji, ki se jih bodo udeležili aktivni družbenopolitični delavci, večinoma iz neposredne proizvodnje. V Kranju bodo pripravili en oddelek, prav tako v Škofji Loki in v Tržiču z okoli 35 slušatelji, en oddelek z okoli 25 slušatelji pa bo za občini Jesenice in Radovljica. V kranjskem oddelku bodo začeli novembra, v radovljiškem pa februarja. Za sekretarje osnovnih organizacij ZK, za direktorje temeljnih organizacij in predsednike delavskih svetov bodo pripravili večdnevne seminarje, na Gorenjskem dva oddelka z okoli 60 sluišatelji. Predvidevajo tudi enodnevne ali večdnevne seminarje za vodstva Zveze komunistov, posvetovanja, okrogle mize in druge oblike delovnih srečanj. D. Sedej Teorija in praksa zaščite Organizacijski odbor 7. sejma civilne zaščite, ki bo junija prihodnje leto v Kranju, V sredo razpravljal o zasnovi prihodnjega sejma — Številna predavanja in praktični prikazi sredstev civilne zaščite — Predlog za brezplačno vstopnino Kranj — Organizacijski odbor kranjskega sejma civilne zaščite, v katerem sp razen zastopnikov kranjske občinske skupščine, JLA in UJV s področja Gorenjske ter uprave sejma tudi zastopniki republiških in pokrajinskih sekretariatov za ljudsko obrambo, zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in zveznega centra za civilno zaščito, se je v sredo sešel v Kranju. Na seji so obravnavali priprave na 7. sejem civilne zaščite, ki bo med 5. in 10. junijem prihodnje leto na kranjskem sejmišču. Člani organizacijskega odbora so ugodno ocenili letošnji sejem, ki je bil po številu razstavljavcev za 50 odstotkov večji od lanskega, prekašal pa ga je tudi po številu obiskovalcev in po površini. Nad 500 strokovnjakov in odgovornih za civilno zaščito iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin je sodelovalo na seminarjih, na sejmu pa so bili razstavljeni naši najsodobnejši izdelki s tega področja. Zasnova prihodnjega 7. sejma bo približno enaka. Sodelovanje na sejmu obljubljajo naši najbolj znani izdelovalci opreme za civilno zaščito, ki obljubljajo prikaze delovanja in podatke o razstavljenem blagu. Izdan bo poseben katalog. Drugi, teoretični, del sejma pa bodo izpolnila predavanja na temo radiološke, biološke in kemijske zaščite ljudi in njihovega imetja. Na seminarju lahko pričakujemo ljudi, ki se na ravni federacije, republik in pokrajin, po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ukvarjajo s tem področjem. Na sredini seji organizacijskega odbora je bilo dogovorjeno, da kaže posvetiti posebno pozornost pripravam na RBH zaščito, usposabljanju delovnih ljudi in občanov za uspešno delo na tem področju, izdelovanju planov RBH zaščite v občini, delovni organizaciji in krajevni skupnosti, RBH kontroli ozemlja, usposobljenosti in delovanju RBH enot, vlogi komunalnih podjetij pri RBH zaščiti in vključevanju specializiranih organizacij v RBH zaščito. Govora bo tudi o načinu urjenja RBH enot ter o možnosti, da bi v okviru sejma pripravili vajo. Organizacijski odbor, odslej ga bo hodil predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič, je soglašal z izdajo posebne publikacije o teh temah. Še posebej pa je opozoril, da se mora Kranj v celoti na tako množično prireditev, ki vsako leto privabi v Kranj veliko ljudi, dobro pripraviti. Lani je pomembno vlogo odigralo Turistično društvo Kranj, ki je skrbelo za namestitev številnih gostov, za katere v Kranju (žal) ni za vse prostora. Zanimiv je predlog, da bi bila zaradi popularizacije tega sejma vstopnina brezplačna, pozornost pa bi veljala tudi pouku obrambne vzgoje na naših šolah. J. Košnjek Komemoracije ob dnevu mrtvih Žalne svečanosti v počastitev dneva mrtvih se bodo ob grobovih, grobiščih, spomenikih in spominskih obeležjih padlih borcev vrstile v številnih krajih Gorenjske tudi v sredo, 1. novembra. JESENICE V GOZD MARTULJKU se bo žalna slovesnost začela ob 14. uri in se nadaljevala v PODKORENU in v KRANJSKI GORI. Na JAVORNIKU bo žalna slovesnost ob 10. uri pri spomeniku, ob 11. uri pa na pokopališču na Blejski Dobravi. Žalne slovesnosti bodo tudi v ŽIROVNICI ob 13.30, v PLANINI pod Golico ob 15. uri ter v DOVJAH in v MOJSTRANI. Krajani HRUŠICE se bodo udeležili komemoracije v Begunjah, kjer je pokopanih 42 borcev iz Hrušice. RADOVLJICA Osrednje slovesnosti bodo na grobišču talcev v dolini DRAGA ob 9.30, na graščinskem vrtu pri grobišču v BEGUNJAH ob 10.30 in v RADOVLJICI pri spomeniku in grobnici padlim borcem v mestnem parku ob 11.30. Žalna svečanost na grobišču padlim borcem III. bataljona Prešernove brigade na POKLJUKI bo ob 10.30. Ob 9. uri pa bodo žalne svečanosti tudi na Bledu, Bohinjski Beli in v Gorjah, popoldne pa še v drugih krajih občine. TRŽIČ Osrednja žalna komemoracija bo ob 10. uri na pokopališču v Tržiču. Žalne slovesnosti bodo ob 9. uri pri spomenikih v KRIZAH, v LEŠAH in na BREZJAH, ob 10. uri pri spomeniku talcev v KO-VORJU ter ob 15. uri pri spominskem obeležju v LOMU. KRANJ Žalne svečanosti bodo ob 9. uri pred centralnim spomenikom v ŽABNICI in na pokbpališču v PREDOSLJAH, ob 10. uri na pokopališču v KOKRI, pred centralnim spomenikom v GORICAH, na pokopališču BRNIK (Sp. Brnik) in na pokopališču KO-KRICA, ob 11. uri pri centralnem spomeniku v CERKLJAH in pred spomenikom na pokopališču v ŠENČURJU ter ob 15. uri na pokopališču v BESNICI (Zg. Besnica). SKOFJA LOKA Osrednja komemoracija, združena s proslavo, bo ob 9. gfj pred domom ZĐ NOV Skofja Loka. Žalni slovesnosti bosta ob 9. uri pred spomenikom na TRE-BIJI in ob 10. uri pri spomeniku pred kulturnim domom SV. DUH. M. Volčjak Odkritje spominske plošče racija dijakov končala šolanje ji prišlo do vojne. Okupator je i2 sok pregnal vse slovenske učitelje, šolo pa je hotel spremeniti v nasilno po-nemčevalnico. Ta okupatorjeva na mera pa se ni nikoli uresničila. Na sprotno, meščanska šola je postala žarišče revolucionarnega mladin skega gibanja v Domžalah. S pomočjo OF je bila v šolskem letu 1942/43 na šoli ustanovljena mla dinska organizacija. Delo dijakov je odražalo v politično propagandnih, v sabotažnih in drugih akcijah Dijaki so začeli vstopati v enote NOV. V šolskem letu 1943/44 je ve? četrti razred zapustil šolo hi odše v partizane. M. Volčjak Zveza borcev Domžale je ob 40-letnici ustanovitve meščanske šole v Domžalah odkrila na poslopju šole v petek, 27. oktobra, spominsko ploščo, saj je kar 13 njenih dijakov dalo svoja življenja v boju za svobodo. Slovesnosti s kulturnim programom so se udeležili svojci padlih dijakov, dijaki, borci in ostali občani. Po pozdravnem govoru predsednika pripravljalnega odbora za odkritje spominske plošče inž. Avgusta Orehka je o pomenu šole v času okupacije spregovoril slavnostni govornik Peter Zupančič-Stojan. Meščanska šola v Domžalah je bila ustanovljena v šolskem letu 1938/39. Se predno pa je prva gene- JESENICE JESENICE - Izvršni svet Skupščine občine Jesenice se bo v torek, 31. oktobra, sestal na svoji 22. seji. Člani bodo na tej seji potrdili zapisnik in sklepe prejšnje seje, obravnavali predlog za odpravo nekaterih proračunskih postavk, razpravljali o osnovah družbenega načrta za prihodnje leto, sprejeli informacijo o predlogu za ustanovitev stanovanjske zadruge v jeseniški občini, sklepali o javni razgrnitvi vodnogospodarskih osa#r Slovenije, na koncu pa obravnavali še premoženjsko prava* zadeve. S. Saje KRANJ Pretekli teden je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov svetov, koordinacijskih odborov in komisij pri občinski konferenci SZDL. Dogovor vabljenih je bil pomemben, saj je bilo govora o nalogah in programih vsakega organa posebej, ki bodo medsebojno usklajeni, sestavljali program občinske konferenc« SZDL. O njem bo razpravljala in sklepala občinska konferenc« SZDL, ki naj bi se sešla aprila, najkasneje pa maja. Takrat bodo že končane volitve po krajevnih konferencah SZDL. Sicer pa j> rokovnik za pripravo le-teh nared in je bilo o njem govora tud: na včerajšnji konferenci SZDL, na kateri so razen tega ocenjevali tudi gospodarjenje v kranjski občim. -jk TRŽIČ Za četrtek, 2. novembra, je v Tržiču sklicana seja programskega sveta Radia Tržič, ki je organ občinske toafraceSZDL Na seji bo govora o organiziranosti sveto, ■c' "tt*0™*" J"**^ za prestavitev srednjevalovnega oddajnika iz Bwtr.ce v Kovor in n nrn«rramski zasnovi radia Tržič za prihodnje letd Obr^vnP.7.U^do .uTorganizacijo javne razprave o predlo,, programov RTV Ljubljana. 'J* Mladina Peka z novim elanom Tržič - V občinski mladinski organizaciji v Tržiču je bil v preteklih letih večkrat izpostavljen primer mladih v delovni organizaciji Peko kot primer slabega delovanja. V novi mandatni dobi pa je med mladimi v Peku čutiti bistvene premike. Potem ko so izvedli reorganizacijo, so oblikovali v okviru trži ških temeljnih organizacij sedem osnovnih organizacij ZSMS: Obutev, PUR, Gumoplast, Komerciala, Orodjarna, Mreža ter Skupne službe. Skupaj so oblikovale koordinacijski svet in z nekaj akcijami v predkongresnem obdobju so mladi dokazali, da znajo m hočejo delati v ZSM; Razveseljivo je, da ne gre «g©Jj ii manifestativne akcije, pač pa tudi :» vsebinske premike. Zal pa veliki večina mladih, tudi komunistov, pri tem še vedno stoji ob strani. Prav zato so napori vodstev osnovnih organizacij ZSMS ter koordinacijskega sveta ZSMS Peku usmerjeni v takšne akcije, b bodo istočasno množične, a ob te« tudi oblika usposabljanja široke** članstva v organizaciji. Ena c« takšnih akcij je oblikovanje marksističnega krožka m aktivov Štiper distov. -mv Štirinajst tisoč nas je še večjo zastopanost borcev v Socialistični zvezi tako na ravni krajevnih Pogovor s predsednikom občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV in vojaških vojnih skupnosti kot občin« invalidov Kranj ter predsednikom medobčin- druibi^ skega sveta Zveze borcev za Gorenjsko Jožetom no? t da8ti pri razreševanju Mnriohnm-Jnrntnm socialnih vprašanj borcev, ali bi »Borci nam a svojo nenehno aktivnostjo tudi danes dajete zgled vestnega dela in odgovornega ravnanja. Glede na to, kaj bi lahko povedali o organiziranosti in delovanju borčevske organizacije v gorenjskih občinah na splošno?« »Danes živi v petih gorenjskih občinah še okrog štirinajst tisoč udeležencev NOB; v kranjski občini približno 4400, v radovljiški 3450, v Škofjeloški 2850, v jeseniški 2300 in v tržiški okrog 1000 borcev. Od statutarnega načela naše organizacije, po katerem naj bi v vsaki krajevni skupnosti delovala po ena krajevna organizacija ZZB, moramo zaradi premalega števila članstva marsikje odstopati. V prihodnosti pa bomo zaradi visoke stopnje umrljivosti borcev prisiljeni še nadalje združevati sedanje krajevne organizacije. Naše članstvo se poleg osnovne oblike združevanja v krajevnih organizacijah združuje t>-di na podlagi interesov. Tako še zaposleni člani ZZB lahko delujejo v aktivih svojih organizacij združenega dela, združujejo pa se tudi po pripadnosti enotam, pomembnejšim bitkam oziroma političnim strukturam, v katerih so sodelovali med vojno. Na ravni občin ima naša organizacija občinske odbore s predsedstvi kot izvršno političnimi organi. Pri teh odborih delujejo razne komisije, ki skrbe za aktivnost naše organizacije na posameznih področjih. V kranjski občini, na primer, kjer imamo 32 krajevnih organizacij ZZB in 13 organizacij vojaških vojnih invalidov, delujejo tele komisije: za vojaške vojne invalide, za interni-rance in zapornike, za priznavanje Marjekom-J ocotom posebne dobe, za pritožbe, za spomeniško dejavnost ter za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Medobčinski svet pa je koordinacijsko telo brez pristojnosti, ki so ga doslej sestavljali le predsedniki občinskih odborov ZZB. Ker to ne zagotavlja zadostne usklajenosti, si republiški odbor prizadeva, da bi bila v medobčinskih svetih naše organizacije takšna koordinacija, kot jo imajo organi SZDL.« »Koliko in kako so borci na Gorenjskem vključeni v delegatski sistem?« »Zveza borcev mora kot družbenopolitična organizacija tudi danes sodelovati pri razreševanju tekoče problematike na vseh ravneh. Zato moramo biti borci soustvarjalci politike tako v svetih krajevnih skupnosti in njihovih komisijah, pa SZDL in njenih komisijah, kot tudi v vseh delegatskih telesih na ravni občin. Prav tako pa moramo sodelovati v tistih sredinah, ki skrbe za zakonito zaščito borcev, oziroma tam, kjer se uresničujejo pravice udeležencev NOB. V vseh strukturah krajevnih skupnosti je zastopanost našega članstva povečini zadovoljiva. Seveda se v praksi pojavljata tudi obe skrajnosti. V prvem primeru so borci glavni nosilci vseh aktivnosti, v drugem pa njihova aktivnost ni zadostna, ker so ponekod tudi odrinjeni. Na ravni občin imamo borci svojo delegacijo v družbenopolitičnem zboru, prav tako pa smo močno zastopani v SZDD. Le v samoupravnih interesnih skupnostih je naših delegatov še vedno premalo. Zato si bodo občinske organizacije ZZB morale ob poteku mandata sedanjim strukturam SZDL prizadevati za lahko rekli, da se na Gorenjskem dovolj dobro in hitro odvija? »Pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev na Gorenjskem nimamo problemov materialne narave, saj so vse družbenopolitične skupnosti v zadnjem času pokazale polno mero razumevanja za za-govotitev potrebnih finančnih sredstev. Srečujemo pa se s težavami zaradi nezadostne kadrovske zasedbe tako v občinskih upravnih organih kot službah določenih interesnih skupnosti in problemi zaradi pomanjkljive strokovnosti teh kadrov. Na primer, ureditev zdravstvenega varstva borcev in vojaških vojnih invalidov je zelo pereča, saj imamo le v Kranju stalnega zdravnika za borce. Poleg že omenjenih težav pa je pri reševanju konkretnih vprašanj včasih čustiti tudi vse preveč uradniške odnose. Vse to smo ugotovili že med septembrskim posvetovanjem na Vodi-ški planini. Takrat je tudi bila dana zelena luč za reševanje naštete problematike, med katero je najnujnejša ureditev zdravstvene zaščite borcev. Oceno reševanja konkretnih vprašanj v posameznih gorenjskih občinah pa bomo lahko dali šele spomladi!« »In kaj menite o pomenu 8. kongresa ZZB NOV Jugoslavije za nadaljnje uresničevanje nalog vaše organizacije?« »Na osnovi sklepov kongresa bo v prihodnosti prav gotovo prišlo do pozitivnih premikov tako pri delovanju naše organizacije kot tudi izboljšanju skrbi za udeležence NOB. Da bi splošno aktivnost naše organizacije ustrezno povečali na vseh področjih bodo morali poskrbeti predvsem občinski odbori in vodstva krajevnih organizacij ZZB.« S. Saje SREDNJA DOBRA VA - Osnovna organizacija ZSMS Srednja Dobrava je pripravila minulo soboto občinsko lokalno delovno akcijo, ki se je je udeležilo več kot 200 mladih in vojakov iz vse radovljiške občine. — Foto: D. Sedej Delovna akcija na Dobravi Hvalevredna pobuda osnovne organizacije ZSMS Srednja Dobrava je naletela na širok odmev — Več kot 200 mladih je ves dan delalo na šestih gradbiščih Veljavo osnovni organizaciji Komite občinske konference ZKS Kranj sklenil, stik 9 konferenco, da bo 7. zasedanje občinske konference v četrtek, Hj™« £ft£in' komitejem in razpravljati o ednjeročnem pla- nuvernu/u,, i*** fw ------ ~'7~i*~ •------ ževani«' ?rednJeJ"OCnem izobra- dnevnega reda idejnopolitično usposabljanje in deia, Eft^ISK krepitev organiziranosti Srednja Dobrava pri Kropi — Krajevna skupnost Srednja Dobrava pri Kropi združuje već vasi in zaselkov, tako Srednjo, Zgornjo in-Spodnjo Dobravo, Mišače in Lip-nico. V okviru krajevne skupnosti pa prizadevno deluje predvsem osnovna organizacija ZSMS Srednja Do brava, ki je letos organizirala prvo lokalno občinsko delovno akcijo, ki se je je udeležilo več kot 200 mladih iz vse radovljiške občine. V soboto, 28. oktobra, so začeli-, prihajati na Srednjo Dobravo mladf iz vseh krajev radovljiške občine, da bi sodelovali v okciji Dobrava 78. Pa ne le člani osnovnih mladinskih organizacij, prišli so tudi vojaki in brigadirji iz radovljiške brigade Stane Žagar. Mlade so razporedili na šest gradbišč in so tako popravljali cestne odseke: Zgornja Dobrava — Lipnica, Srednja Dobrava — Mišače, Globoko — Otoče, razen tega pa so delali tudi pri izgradnji igrišča za kulturnim domom ter za gasilskim domom, kjer so urejali okolico. Odliči o organizirana delovna akcija, ki so jo podprle tudi občinske družbenopolitične organizacije ter vojska, je minila v prijateljskem srečanju ter v športnih tekmovanjih mladih iz vse radovljiške občine, ki so se med seboj tako bolje spoznali in sklenili, da bodo s takšnimi lokalnimi delovnimi akcijami še nadaljevali. Vsekakor pa zasluži največje priznanje prav mladina iz krajevne skupnosti Srednja Dobrava, ki se je s svojo pobudo in zgledno organizacijo odlično izkazala in dokazala, kaj se da z resnim delom in pripravljenostjo doseči. Svojo prizadevnost so dokazali drugim mladim in tudi sovaščanom, ki so v minuli celodnevni akciji tudi sami večkrat z veseljem in zadovoljstvom priskočili na pomoč. D. Sedej da v 9. novembra, na njem pa bosta usrednji točki »Jjjjjj. KRANJ — Akcije, ki jih zadnje čase pripravlja komite občinske konference ZKS Kranj in njegovi ttfani, imajo cilj utrditi organiziranost Zveze komunistov v občini in pospešiti uresničevanje »klepov kongresov ZKS in ZKJ. 8* posebna pozornost velja krepitvi osnovne organizacije. Ne Pe za njeno novo vlogo, temveč ** njeno večjo učinkovitost, samostojnost in akcijsko sposobnost, kar vse skupaj prispeva k ugotovitvi, da je osnovna organizacija temeljna oblika organiziranosti in delovanje. Ni organa, *i bi lahko prevzel njeno vlogo. Da p« je osnovna organizacija nos tem nalogam, mora predvsem na osnovi poznavanja in sprotnega ocenjevanja razmer delovati programsko, njeni člani Pa so si dolini porazdeliti naloge in ne vseh bremen naprtiti izključno sekretarju ali sekre-tnriatn. Pomembno za dobro delovanje osnovne organizacije je delovno sodelovanje s člani občinske konference, kar v Kranju stalno poudarjajo in opozarjajo, da število sestankov ni merilo delavnosti organizacije, temveč je pomembnejši kazalec aktivnosti vključevanja komunistov v organe samoupravljanja, delegacije, samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in društva. Vsak član naj ima zadolžitev, ki jo kaže stalno preverjati in ne dopuščati, kar se žal pogosto dogaja, da marsikje zanemarjajo celo sklepe samoupravnih organov! O nalogah osnovnih organizacij je bilo veliko govora na zadnjem posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij, na katerega so bili prav zaradi pomembnejših zadolžitev pri delu osnovnih organizacij vabljeni tudi člani konference. Osnovne organizacije bodo morale utrjevati sezona. Komite je na sredini seji sklenil, da bo v četrtek, 9. novembra, 7. zasedanje občinske konference ZKS Kranj. Na njej bo govora o idejnopolitičnem usposabljanju komunistov v pretekli izobraževalni sezoni in o načrtih za novo, o uresničevanu organiziranosti (v nekaj mesecih je bilo v kranjski občini ustanovljenih 74 novih osnovnih organizacij, na konferenci pa bo govora o dodatnih treh) in o pripravljanju poročil in ocen delovanja osnovnih organizacij. Dogovorjeno je, da bodo člani konference med 10. in 24. novembrom obiskali vse osnovne organizacije. O poročilih in ocenah bo govora na decembrskem zasedanju občinske konference. Organi ZK so se obvezali, da bodo sodelovali pri snovanju programa dela občinske skupščine in se vključevali v pokongresne aktivnosti mladine in sindikata. J. Košnjek V premislek Črnih vikendov kot gob Vsi vemo, da nam že leta in leta delajo sive lase črni vikendi in so povod in vzrok za številne zasebne in druge razprave, mnenja in opredelitve Vsi jih seveda obsojamo, govorimo o pomanj- občinskih skupščin odloke o razvrstitvi črnil kanju družbene discipline, o neodgovornosti in gradenj, o njihovi morebitni legalizaciji ali po o prevelikem omahovanju in popuščanju družbe, polni odstranitvi. Za vsa tista območja, za kate-u:__»; m na In učinkovito zaieziti. Sem in tja privlačna občina je. Neumestno bi bilo zdaj odvreči ves svoj gnev na občinske inšpekcijske službe, jim očitati pasivnost in ležernost, ko vendarle vemo, kako dolgotrajni so postopki, preden se lahko gradnja zaustavi ali poruši. Te postopke prav natančno poznajo prav črnog roditelj i, ki že leta in leta vztrajajo v svojih vikendih ali počitniških hišah. Ko bi imeli opravka vsaj z vikendi, bi nekako še šlo, tako pa so zrasle počitniške hiše kot stanovanja ali kot delavnice ljudi, ki imajo svoje stanovanjske probleme rešene in očitno jim tudi družbeni standard ni ravno na tleh. Zdaj po gorenjskih občinah sprejemajo zbori občinskih skupščin odloke o razvrstitvi črnih Ki pojava nt unfinuftK/ ----- -j ie pogledamo strpno skozi prste in se sklicujemo na pomanjkljivo urbanistično dokumentacijo in ki pojava ni mogla učinkovito zajezi 'amo tj kij t v nasploh na neurejeno prostorsko planiranje. Tako že leta in leta. Danes se lahko le ponovno zgrozimo, da so spiski črnograditeljev vsak dan novi, da ilegalne gradnje rastejo, da imamo zdaj uradne čebelnjake v obliki vikendov brez ene same čebele — razen, če katera naključno ne zaide — da smo pri teh nelegalnih gradnjah pravzaprav nekaj izjemnega. Zaskrbljujoče je predvsem to, da nam zaradi minule neučinkovite politike in ukrepov na noben način ni uspelo pojava vsaj deloma preprečiti, temveč se je — po številkah sodeč — .sV znatno bolj okrepil, v eni občini manj, v drugi 6o(/, odvisno predvsem od tega, kako krajinsko ra se bodo delegati odločili, da so popolnoma nesprejemljiva za vsako gradnjo in poseg v prostor, bo veljala takojšnja odstranitev vseh objektov, nekatere pa bodo legalizirali. Ne, ne bo šlo lepo in gladko, še malo ne, sploh pa ne bo šlo. če se v razprave in v dogovore ne bodo vključili prav vsi, ki so tako ali drugače povezani z urbanizmom, tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti. Od načelnih dogovorov in razprav naj bi končno prišli do konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi vsaj omejili nadaljnje neodgovorno poseganje v prostor, nadaljnje popolnoma nesprejemljivo obnašanje nekaterih, ki gredo mirno mimo vseh družbenih norm in dogovorov in si na lastno pest prilaščajo prostor. Da črnih gradenj ne bi bilo več toliko kot gob v najboljši gobarski sezoni ... D. Sedej v. Volitve v krajevnih skupnostih Po vseh gorenjskih krajevnih skupnostih se že pripravljajo na volitve. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve pri krajevni konferenci SZDL bodo pripravili za zbore delovnih ljudi in občanov pregled vseh evidentiranih možnih kandidatov za družbene naloge na območju krajevne skupnosti, predlog možnih kandidatov za nosilce nalog v krajevni skupnosti bodo javno objavili, v skladu z merili in kriteriji ter načeli kadrovske politike pa bodo obravnavali predlog možnih kandidatov za člane predsedstva, ki so ga oblikovala krajevna vodstva družbenopolitičnih organizacij. Na zboru delovnih ljudi in občanov bodo oblikovali predlog kandidatne liste za tisti del članov skupščine, ki jih volijo delovni ljudje po teritorialnem principu, se opredelili glede javnih ali tajnih volitev ter razpravljali o možnih kandidatih za vodilne funkcije v krajevni skupnosti. V večjih krajevnih skupnostih sestavljajo skupščino krajevne skupnosti delegati, ki jih izvolijo ali delegirajo delovni ljudje in občani, ki so organizirani po vaških, uličnih, hišnih odborih in soseskah, v osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij, v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih in drugih interesnih združenjih občanov na območju krajevne skupnosti. Statut in poslovnik krajevne skupnosti določita, kako se volijo člani vaških, uličnih in hišnih odborov, delovni ljudje in občani pa bodo na zboru poleg volitev članov teh odborov izvolili tudi delegate za skupščino krajevne skupnosti ter razpravljali o možnih kandidatih za vodilne funkcije v krajevni skupnosti. Volilna komisija in svet krajevne skupnosti bosta skupaj s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja in volitve spremljala volitve in način delegiranja delegatov. Delegati bodo na prvi seji skupščine krajevne skupnosti na osnovi poročila volilne komisije in predloga koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in volitve pri krajevni konferenci SZDL in na osnovi sprejetih načel in meril kadrovske politike oblikovali kandidatno listo in izvolili predsednika in podpredsednika ali namestnika skupščine, predsednika in člana sveta krajevne skupnosti ter druge organe oziroma nosilce delovnih nalog v krajevni skupnosti. D. S. 1 Delo jeseniške kulturne skupnosti JESENICE V četrtek, 2. vembra, bo ob 17. uri v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah 3. seja obeh zborov skupščine kulturne skupnosti. Delegati bodo najprej potrdili zapisnik in poročilo o uresničevanju sklepov prejšnje seje, zatem pa obravnavali analizo o izvajanju srednjeročnega programa kulturnih dejavnosti v jeseniški občini za leti 1976 in 1977 ter ocenili delo v letošnjem letu. Analiza zajema samoupravno organiziranost kulturne skupnosti, uresničevanje vloge temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti v kulturnem življenju delovnih ljudi, razvoj svobodne menjave dela, kulturno vzgojo in dostopnost kulturnih dobrin ter pregled dejavnosti na posameznih kulturnih področjih. Nato bodo delegati razpravljali še o polletnem poročilu izvajalcev operativnega programa Kulturne skupnosti Jesenice in Kulturne skupnosti Slovenije ter o predlogu aneksa k temeljem plana jeseniške in slovenske kulturne skupnosti za leti 1979 in 1980. Sejo pa bodo sklenili s poročilom o 4. seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije in vprašanji delegatov. S. Saje Prednostne naložbe Razširjeni vodovod z zbiralnikom na Kamnitniku bo zagotovil večji trenutni odjem vode — Foto: F. Perdan Razširitev loškega vodovoda Zagotovljena bo oskrba z vodo v naslednjih desetletjih — Predvideno je črpanje vode na Sorskem polju V Škofji Loki je bila poraba vode, zlasti v industriji, v letih od 1967 do 1969 večja od načrtovane. Leta 1970 je že pritekla voda iz Hotovelj in v Škofji Loki je bil zgrajen zbiralnik in raztežilnik. Tako okrepljen vodovod je v letu 1975 omogočil porabo 1,964.900 kub. metrov vode. V naslednjih letih bo poraba vode rasla počasneje, saj se je spremenila tehnologija v industriji, vzrok pa je tudi višja cena vode. Hitro pa se veča potreba po trenutnem odjemu vode, zlasti v dneh od ponedeljka do petka v dopoldanskem času, najkritičnejše pa so prve popoldanske ure. Na osnovi teh ugotovitev je bil sprejet dolgoročni investicijski program in z njim povezani samoupravni sporazumi o financiranju, ki jih je podpisalo 46 temeljnih organizacij združenega dela in drugi uporabniki. Razpravljavci in podpisniki so se dokončno dogovorili, da je treba porabnikom zagotoviti potrebne količine sanitarne, tehnološke in požarne vode, da je treba s Sorskega polja zagotoviti vodo za primere rednega vzdrževanja in izrednih okvar sedanjega vodovoda, za primere potresov in katastrof, izredno visokih voda ali premajhne izdatnosti izvirov ob daljših sušah. Večji porabniki tehnološke vode bodo po letu 1990 oskrbovani s posebnim cevovodom, v omrežje bodo priključeni vsi manjši viri v bližini potrošnje vode, hkrati pa bodo cevovodi dimenzionirani za dobo vsaj .'JO let. Cesta med Skofjo Loko in Jeprco bo dobila še zadnji objekt. Na Godešiču gradi Ž. G. Gradbeno podjetje Ljubljana podvoz pod železniško progo, ki ga investira Republiška skupnost za ceste Ljubljana — Foto: F. Perdan V ovkiru tega programa delavci Tehnika - TOZD Komunalne dejavnosti Skofja Loka že gradijo cevovod od šole v Podlubniku mimo Groharjevega naselja na Kamnitnik, od tu pa preko Virmaš do Termike in Gorenjske predilnice. Na Kamnitniku je že izdelan izkop za zbiralnik, ki bo lahko hranil 4140 kub. metrov vode, postavljen je plinski klorinator v Hotovljah, izpeljana pa bo tudi povezava s »kranjskim« vodovodom. Omenjena dela bodo končana sredi prihodnjega leta. Z uporabo teh objektov bo .zagotovljena porabnikom voda v kritičnih urah in v primerih okvare na cevovodu v samem mestu, medtem ko bo v primeru okvare enega od trinajstih prehodov cevovoda pod Poljansko "Soro, oziroma na 15 km dolgem cevovodu Hotovlje —Skofja Loka, voda zagotovljena šele s črpališči na Sorskem polju. M. Volčjak Radovljica — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so med drugim razpravljali tudi o predlogu novih naložb v letu 1979, za katera se predvidevajo investicijski krediti pri Ljubljanski banki — temeljni banki Gorenjske. Tako je posredovala svoje programe naložb v prihodnjem letu precej delovnih in temeljnih organizacij združenega dela ter organizacij in skupnosti, ki želijo tudi s krediti Ljubljanske banke nameniti več denarja za obnovo osnovnih in obratnih sredstev. Nekatere delovne organizacije predvidevajo izdatna Gospodarska zbornica po novem Kranj — Preteklo sredo je bila 12. seja medobčinskega odbora Gospodarske zbornice za Gorenjsko, na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda priprava ustanovne skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Seje se je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvi-na. Novo organiziranost medobčinske gospodarske zbornice terja zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, za uresničitev te naloge pa je zadolžen sedanji medobčinski odbor Gospodarske zbornice, ki je zaradi lažje uresničitve naloge oblikoval delovno skupino za pripravo programa, skupino za pripravo statuta in skupino za organizacijske ter kadrovske priprave. Predvsem bo treba do ustanovne skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki naj bi se sešla februarja prihodnje leto, temeljito pripraviti javno razpravo po združenem delu o statutu medobčinske zbornice ter njenem programu, ki mora upoštevati posebnosti Gorenjske. —jk SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ •MHBaaaBaBaaaBaaaBaasnaaBaf Planiranje in usposabljanje kadrov Zdravstveni delavci (1) V zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja čaka nosilce planiranja dokaj zahtevna naloga: priprava elementov in predlogov srednjeročnih programov razvoja za obdobje 1980 do 1985. Planiranje, ki smo ga uresničevali v prvih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja, ni doseglo tiste stopnje kakovosti in učinkovitosti, kot bi bilo potrebno. Posebno problematično je planiranje potreb po kadrih. Za planiranje v preteklosti tudi ni bilo ustreznih metodologij, še manj pa primerno usposobljenih ljudi. Rezultat tega so razmeroma slabi kadrovski plani, ki vsebujejo tako vsebinske kot količinske pomanjkljivosti. Ostaja tudi še mnogo področij, kjer ti plani niso bili izdelani. Posledice takšnega stanja so raznolike, kažejo pa se predvsem v stihijskem pridobivanju in zaposlovanju potrebnih delavcev, v nenačrtnem šripendiranju in pojavljanju presežkov določenih poklicev, ki jih izobražujejo strokovne šole. V kadrovski opremljenosti in izdelavi kadrovskih planov zaostajajo predvsem delovne organizacije družbenih dejavnosti, kjer je bilo, zaradi manjšega števila delavcev, vprašanje kadro vi ko v vedno postavljeno v ozadje. Iz vrste podatkov, ki jih spremlja skupnost za zaposlovanje, je razvidno, da je opisano stanje značilno tudi za gorenjske zdravstvene organizacije. Minimalni kazalci razvoja za razdobje 1976 do 1980 kažejo precej drugačne potrebe po zdravstvenih delavcih, kot pa je bilo dejansko zaposlovanje. Vzroke je treba iskati ali v slabem planiranju ali pa je bil razvoj drugačen, kot so si ga zamišljali sestavljavci plana. Za primer naj navedemo le en podatek. V minimalnih kazalcih je bilo predvideno, da bodo zdravstvene organizacije do leta 1980 zaposlile 69 novih medicinskih sester. Že prvo leto srednjeročnega obdobja pa so jih iskale 64. Če pa spremljamo podatke o potrebah in jih primerjamo s številom kandidatov, ki so se od leta 1971 dalje usposabili za zdravstvene poklice, lahko ugotovimo, da usposobimo za nekatere poklice več delavcev kot jih lahko zaposlimo. Presežek se pojavlja pri sanitarnih tehnikih, babicah, zobotehnikih, farmacevtih in tudi zobozdravnikih. Rezultat tega je nezaposlenost delavcev določenega poklica. V začetku oktobra je bilo pri skupnosti za zaposlovanje evidentiranih 13 zdravstvenih delavcev, med njimi 4 delavci iz zobozdravstva. Hkrati se na Gorenjskem izobražuje precejšnje število novih medicinskih delavcev. Štipendijo prejema 353 kandidatov, od tega je kar 217 bodočih medicinskih sester in 52 zdravnikov. Ostaja realen dvom, če bodo vsi ti delavci po končanem izobraževanju lahko dobili delo. Od leta 1971 dalje smo namreč na celotnem področju Gorenjske evidentirali 12 potreb po zobozdravnikih, 96 po zdravnikih vseh smeri in specializacij in 201 potrebno po medicinskih sestrah, vključno z babicami. V prihodnjih štirih letih pa bomo predvidoma izšolali več medicinskih delavcev, kot smo jih iskali v preteklih šestih letih skupaj. Ob sedanjem sistemu šolanja in štipendiranja ter očitnih potrebah po zdravstvenih storitveh, bi bilo neumestno odvračati kandidate od poklicev, ki so si jih izbrali, čeprav jim ne moremo zagotoviti zaposlitve. Sedanji sistem financiranja zdravstvene dejavnosti pa tudi ne omogoča načrtovanja potreb. Joži Puhar vlaganja v modernizacijo, kar je nedvomno sprejemljivo, saj gospodarstvo prav na področju naložb zaostaja. Vendar pa se člani izvršnega sveta skupščine občine niso mogli odločiti o resničnih prednostnih naložbah v občini, kajti treba bo prej opredeliti resnično pomembnost posameznih naložb in se šele na osnovi bolj konkretne analize in podatkov zavzeti za tiste prednosti, ki bi resnično v občini spodbudile razvojno rast gospodarstva. Vsekakor pa bo nadaljnje delo v tem, da se bodo morali tudi na Gorenjskem med občinami sporazumeti o tistih naložbah, ki jim bodo dali skupno prednost ter tako zagotovili skladnejši in enotnejši razvoj gorenjske industrije nasploh. D. S. Tržič dobiva plin čez štiri leta Tržič - Številni Tržičani se zanimajo, kdaj bo krak slovenskega plinovoda prišel do Tržiča in kdaj bo mogoča priključitev nanj. Skupščinski oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je na ljubljanskem Petrolu zvedel, da bodo tržiški porabniki priključeni na slovenski plinovod leta 1982. Do takrat bo tudi položena in vgrajena potrebna instalacija. Bili so sicer predlogi, da bi plinsko napeljavo upoštevali in vgrajevali že ob sedanji gradnji ceste vpadnice med Pekom in Bombažno predilnico in tkalnico, vendar pri Petrolu odgovarjajo, da bi bila takšna gradnja samo na tem odseku zaradi zahtevne tehnologije in drugih pogojev izredno draga. -jk Oskarji za embalažo Tržič — Združena lesna industrija Tržič je pri nas bolj znana zaradi izdelave stilnega in oblazinjenega pohištva, manj pa zaradi embalaže, za katero je že prejela štiri Oskarje. Ta visoka priznanja so bila podeljena predvsem zaradi embalaže, izdelane v sodelovanju z Iskro, ki traja že 15 let, na obeh straneh pa vlada interes za krepitev tega sodelovanja. Izdelovanje lesne embalaže, zaokroženo v temeljni organizaciji združenega dela lesna predelava, za tržiški ZLIT ni nepomembno. Važno je, da sta se produktivnost in obseg proizvodnje povečevala hitreje od števila zaposlenih v tej temeljni organizaciji. Vendar je precejšnja ovira opremljenost obrata lesne predelave. Palete na primer še vedno izdelujejo na pol mehaniziran način. Vzpodbudna je ugotovitev, da je založenost z osnovno surovino dobra in tudi dolgoročno zagotovljena, s Čimer se drugi slovenski proizvajalci ne morejo pohvaliti. V TOZD lesna predelava že snujejo zametke razvojnega oddelka, za katerega pa vseh pogojev še ni. Za zdaj sodelujejo z razvojnimi oddelki večjih organizacij združenega dela. ki so kupci izdelkov tržiške tovarne. V Zlitu menijo, da bodo kmalu ustvarjeni pogoji za še boljše delo in poslovanje ter višjo akumulativnost. J. Kepic Mladi rod terja hitro rešitev KRANJ - V četrtek se je sestal delavski svet podjetja Mladi rod iz Kranja. Na seji so ponovno opozorili pa resnost položaja v kolektivu, ki lahko na osnovi predpisov posluje v sedanji organizaciji še do 15. decembra. Za torek (danes) je sklican zbor delavcev, na katerem naj bi dokončno sklepali o likvidaciji Mladega rodu. Za zdaj je jasno, da je Triglav konfekcija voljna prevzeti proizvodnjo Mladega rodu in zaposliti proizvodne delavce, za tako imenovane režijske oziroma tehnične delavce pa bo treba iskati zaposlitev drugje. Do 15. decembra mora biti jasna rešitev za vse zaposlene v Mladem rodu, sicer se utegnejo pojaviti še težji problemi, kot že sicer so. 2e v naslednjih dneh bo znano, koliko delavcev Mladega rodu se bo zaposlilo v Triglav konfekciji in za koliko zaposlenih, med njimi so tudi invalidi in ljudje z zmanjšano delovno sposobnostjo, bo treba na osnovi dogovora iskati delo drugje in tudi poskrbeti za nji. hovo usposabljanje. Rešitev mora poiskati organizirana družbena akcija, v kateri pa so še posebej odgovorni v Mladem rodu in Triglav konfekciji, na skupnosti za zaposlovanje in komisija izvršnega dela, ki je že doslej reševala problematiko Mladega rodu, ob pomoči občinskih družbenopolitičnih organizacij. . Dolgoročno pa se bo treba v Kranju tudi resneje pogovarjati o problemu invalidov v občini. -jk OBVESTILO Letos praznujemo 25 let prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem. Vabimo vse občane in delovne ljudi, da se tudi v tem jubilejnem letu še v večjem številu udeleže te humane akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovni organizaciji pa aktivist Rdečega križa, zadolžen za krvodajalstvo. Darujte kri, dokler ste zdravi! S tem dejanjem pokažete svojo solidarnost in humanost do sočloveka. V mesecu NOVEMBRU naslenjih krajih: Tržič 2. in 3, Kropa ltf. Bohinjska Bistrica 17. Bled 21., 22. Kamnik 28. bodo krvodajalske akcije v 23. in 24. Rdeči križ Slovenije ISKRA GRADI NOV OBRAT NA .P^jF^f^ Jap^osu^wnje iena£, se>e seniiki občini primanjkujeJ^lovnit!?hTDobravioMočila za razširiti temeljna organizacija ISKRE na BW"dbenega podjetja Gradbinec -svoje proizvodnje. Zato so delavci ^^v^ni objekt, kjer bo »udkU TOZD SVG Jesenice že zgradili nov ?™ "dvidoma do začetka pri-izdelovanje telefonskih in drugih delov preav hodnjega leta. — B. B. Torek, 31. oktobra 1978 _ ©SKOFJA LOKA 4. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Skofja Loka, ki bo v sredo, X. novembra, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki, Poljanska cesta 2 Urbanistični program pred sprejemom Večina pripomb upoštevanih Dnevni red - izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti 2borov - potrditev zapisnika 5. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, zapisnika 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in zapisnika 3. seje zbora združenega dela ter poročilo o izvršitvi sklepov - predlog programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem - predlog odloka o novelaciji urbanističnega programa občine Skofja Loka . - predlog zaključkov na informacijo o uresničevanju investicij v občini za leta 1*78 in 1979 - izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč in nege v prvem polletju 1979 - predlog odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so bili zgrajeni brez dovoljenja in so že v uporabi - predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitev - volitve in imenovanja - delegatska vprašanja Podpora novelaciji urbanističnega programa — Pripombe Žirovcev in Gorenjevaščanov usklajene — Lokacija »Na produ« ni primerna za industrijsko gradnjo, medtem ko je upoštevan predlog za novo lokacijo TOZD Posestvo — Niso upoštevane pripombe za odpiranje novih vikend naselij pred Material brez davka Občinska skupščina je leta 1978 mimo drugih ukrepov, ki naj bi prispevali k odpravljanju posledic potresa, sprejela tudi odlok o oprostitvi občinskega prometnega davka na gradbeni material, ki ga kupujejo občani za popravila ali graditev nadomestnih objektov. Za ponovno podaljšanje oprostitve davka je zaprosila K S Davča 1 utemeljitvijo, da je bilo ob potresa poškodovanih v vasi 15 hiš M drugih objektov, vendar jih krajani zaradi pomanjkanja denarja in gradbenega materiala še niso uspeli nadomestiti z novimi. Ker sanacija po potresu tudi v drugih krajih še ni končana, naj bi oprostitev veljala za vso občino. Osnutek novelacije urbanističnega programa občine Skofja Loka je občinska skupščina obravnavala na seji 14. junija in ga dala v javno razpravo. Osnutek je bil v skladu s sklepom izvršnega sveta občinske skupščine javno razgrnjen od 20. junija do 31. julija v muzeju na Loškem gradu, v prostorih kulturnega doma v Železnikih, v mali dvorani zadružnega doma v Žireh in v prostorih TVD Partizan v Gorenji vasi. Da bi s tem dokumentom seznanili krajane, so bili posredovani povzetki vsem krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in interesnim skupnostim v več izvodih, kakor tudi 70 izvodov celotnega gradiva. Posredovali so ga tudi vsem pristojnim sekretariatom in ustanovam, da dajo svoja mnenja. Javne razprave so bile julija organizirane v vseh krajevnih skupnostih. Vodili so jih in podajali uvodne obrazložitve, pojasnjevali gradivo in odgovarjali na zastavljena vprašanja člani izvršnega sveta in člani prostorske komisije. V Železnikih, Selcih in na Godešiču, kjer je bilo pričakovati večje probleme, so bili predhodno organizirani skupni sestanki s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih in s člani sveta krajevne skupnosti z namenom, da se sporna vprašanja razčistijo in uskladijo stališča. Delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti so same organizirale razprave. Čeprav je bilo dogovorjeno, naj bi bile javne razprave končane do konca julija, so pripombe prihajale še avgusta in septembra in celo oktobra. Zato nikakor ni bilo moč upoštevati pripombe delovne organizacije Jelovica, ki je prispela šele sredi oktobra, ker je celotno gradivo že obravnaval izvršni svet in ga pripravil kot predlog za sprejem občinsko skupščino. Javnih razprav v krajevnih skupnostih se je udeležilo 2,5 odstotka občanov, ni pa podatkov, kakšna je bila udeležba v delovnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih. Kljub temu pa je bilo pripomb veliko. Veliko je bilo mnenj, ki podpirajo predlog novelacije urbanističnega programa in mnogo tudi pripomb in predlogov, ki se bodo dale uresničiti z urbanističnimi in zazidalnimi načrti. Te se nanašajo predvsem na stanovanjsko gradnjo. Nekaj pripomb pa je zahtevalo predčasno preučitev. Zato je bila pri prostorski komisiji imenovana posebna delovna skupina, ki je skupaj s krajevnimi skupnostmi, ki so takšne pripombe posredovale, ponovno obravnavala sporno problematiko. Krajevna skupnost Žiri in Gorenja vas se nista strinjali s predlaganimi območji za stanovanjsko gradnjo. Njihove pripombe so bile v celoti upoštevane. Tako bodo Gorenjevaščani v prihodnje gradili na področju »Blat« in Žirovci severozahodno od sedanje stanovanjske zazida-ve v smeri proti Žirovskemu vrhu. Posebno pozornost je delovna skupina namenila predlogu, da bi se nova industrijska cona razvila namesto na Gorajtah, pod Godešičem »Na produ« ob Sori med Retečami in Lipico, kakor tudi predlogu nove lokacije za TOZD Posestvo. Ugotovljeno je bilo, da lokacija »Na produ« ni primerna, ker to področje predstavlja širše rekra-cijsko območje in to ne samo za škofjeločane; pa tudi iz raznih drugih razlogov je ta lokacija v primerjavi z Gorajtami manj ugodna. Predlog TOZD Posestvo glede lokacije hlevov pa je bil upoštevan. Tudi pripombe krajevne skupnosti Lučine in Sorice, da se v njihovih krajih postavijo novi industrijski obrati, so bile upoštevane; ne pa tudi pripomba krajevne skupnosti Trebija, ki je imela enak predlog, ker Trebija leži v neposredni bližini Gorenje vasi, ki se razvija v novo industrijsko središče v dolini. Vse pripombe, ki so se nanašale na odpiranje novih con za gradnjo počitniških hišic, niso bile osvojene. Upoštevane so bile predvsem pripombe krajanov Murav, Reteč in Zminca, ki so predlagali, da se na njihovih območjih vikend cone zaključijo. Iz pripomb je bilo tudi moč razbrati željo občanov po takšni gradnji, da bo zagotovljeno minimalno onesnaževanje zraka in drugih dobrin, ki naj jih nudi narava. Zahtevan je bil ostrejši nadzor glede deponiranja odpadkov in ureditve mreže odlagališč za celotno občino. Vse pripombe in mnenja je obravnaval izvršni svet občinske skupščine in na podlagi osnutka in pripomb pripravil predlog za sejo občinske skupščine. Na seji bodo med drugim spregovorili o uresničevanju investicij v občini. Foto: F. Perdan Bolehanje na bolezninah DOGOVORIMO SE Nova vlaganja pod strožjimi merili Na seji bodo delagati dobili v pretres predlog meril za investiranje v prihodnjem letu in stališč o pospeševanju učinkovitosti novih naložb Legalizacija črnih gradenj Za 45 objektov naj bi izdali lokacijsko dovoljenje, 14 bi jih zaznamovali v zemljiški knjigi kot črne gradnje, 5 pa porušili Skupščina SR Slovenije je marca letos prejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju. Osnovni cilj zakona je, da z ostrejšimi preventivnimi ukrepi zagotovimo urbanistično disciplino v prostoru in prepročimo ------1— Po omenjenem zakonu morajo «gUW»lli.«------------ . ... , nesmortno uporabo zemljišč. - _ -občinske skupščine v šestih mesecih sprejeti merila za legalizacijo črnih gradenj oziroma izdelajo merila po katerih se določi, katere objekte je potrebno podreti in kateri naj ostanejo. Odlok lahko velja le za objekte, ki se že uporabljajo Investitorji, katerim bo izdano lokacijsko dovoljenje, bodo po določbah omenjenega odloka, morali izpolniti vse pogoje, določene v izdanem dovoljenju. Pogoji ne bodo milejši kot za investitorje, ki lokacijsko dovoljenje dobijo po redni poti, Plačati na bodo morali tudi vse ustrezne prispevke in povrniti •troske Postopka. Sestavljavci predloga namreč menijo, da črnograditelji nikakor ne smejo biti v boljšem položaju kot V ?koflrfoiki občini je širša družbena akcija proti nezakonitim gradnjam stekla leta 1977. Izvršni svet in občinska •knoičina sta ob obravnavi problematike nezakonitostih gradnje sprejela predlog ukrepov za njihovo razvrstitev in je gradnje razdelila v štiri katerogije: - objekte, ki so zgrajeni brez lol von^r i« urbanističnega, sanitarnega, črne tkacijskega dovoljenja, ! urbanističnega, sanitarnega, požarnega in drugih vidikov niso problematični, „objekte, ki niso zgrajeni v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja^^ ^ rezervatih (ceste, daljnovodi, zavarovana območja) rezervatih (ceste, kmetijskih površinah — obiekti, zgrajeni na ~-------.....------- Z« nrvo in drugo kategorijo objektov se izda lokacijsko dovoljenje, za tretjo in četrto pa se naloži odstranitev. Ce se od-stivnitev ne opravi, se zaznamuje objekt v zemljiški knjigi, da je predviden za odstranitev. ^Urbanistična inšpekcija je predlagala komisiji za posebni Doatonek 97 nezakonitih gradenj. Predlagala je, da se za 45 od 63 oddanih objektov izda lokacijsko dovoljenje, 19 pa bi jih bilo Dotrebno odstraniti. Od tega se za 14 objektov lahko izvršba odloži in se zaznamuje črna gradnja v zemljiški knjigi, 5 pa jih je Dredlasranih za rušenje. To so prizidek v valilnici - last ribiške družine Železniki, Silos - last Obrtnika Skofja Loka, gospodarski objekt Ferlež Leopolda v Dobju, stanovanjsko-gospodar-•ki objekt Andreja Fojkarja na Kamnitniku in počitniška hiša Lojzeta Klemenčiča iz Ješetove ulice v Kranju. Na 5. skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bilo oktobra, je bil sprejet sklep, da se oblikujejo osnutki sklepov o uresničevanju investicij v občini za leti 1978 in 1979. Ta osnutek naj se posreduje delegacijam, ki naj poskrbijo za obravnavo in kritično oceno v delegacijah in samoupravnih organih ter dajo predloge in pripombe, ki jih bo občinska skupščina obravnavala skupaj z osnutkom sklepov na novembrski seji. \ Po seji skupščine je bila imenovana posebna skupina, ki je po posvetu z individualnimi poslovodnimi organi OZD v občini pripravila naslednje sklepe: Investiranje je potrebno obravnavati s širšega družbenega in političnega vidika, nikakor pa ne le s stališča podjetja. Vsak investitor namreč s svojim objektom posega v prostor in življenje občine. Zato je nujno medsebojno dogovarjanje in usklajevanje. Investicije so lahko le posledica razvojnih programov in zamujajo tudi zato, ker razvojni programi niso samoupravno in družbeno verificirani. Zato je potrebno v občini imeti celovit pregled nad investicijami, ne glede na to, odkod prihajajo sredstva za naložbe. Investira lahko le tisti, ki je organizacijsko in kadrovsko usposobljen. Investiranje je stalen proces, zato je tudi na pripravljenost za investiranje potrebno gledati dolgoročno oziroma tudi s stališča, koliko kdo usposablja kadrov, kakšen je njegov razvojni program itd. Glede na dosedanje uresničevanje planiranih investicij, ki se skoraj praviloma gradijo dalj kot je bilo predvideno, presegajo predvideni okvir zaposlovanja in ne dosegajo ekonomskih učinkov, bo odgovornost investitorjev potrebno zaostriti do posebne odgovornosti. nja in spodbujati dohodkovno povezovanje združenega dela v občini in širšem prostoru. Vsaka investicija mora biti ovrednotena tudi z vidika posledic, ki jih lahko povzroči na področju družbenih dejavnosti. Kadar investicija povzroča povečan obseg delovanja teh dejavnosti, mora biti tudi obremenjena z dodatnimi vlaganji na ta področja. Vsi investitorji morajo v okviru svojih razvojnih načrtov za naslednje petletno obdobje predvideti tudi potrebe po delavcih, elektriki, vodi, plinu, nafti in prometnem režimu. Hkrati pa je potrebno poostriti tudi odgovornost za pripravo prostorskih do kum, .tov. ki zavirajo realizacijo investicij. Poseg v prostor mora biti dogovorjen z vsemi uporabniki in pri tem je jasno, da rezervatov ni — obstajajo le območja za industrijo, stanovanja ali rekreacijo. V okviru občinske komunalne skupnosti pa bo potrebno zagotoviti sredstva, ki bodo s prelivanjem zagotovila enako ceno zemljišča. Namen tega je pospeševati gradnjo na kmetijsko manj zanimivih zemljiščih, ki so zahtevnejša za komunalno urejanje. Z CILJI INVESTIRANJA načrtnim investiranjem J t' potrebno doseči planirano struk turo gospodarstva s pospešenim vlaganjem v deficitarne dejavnosti in družbeni standard, povečevati produktivnost dela na ta način, da se z modernizacijo proizvodnje, inovacijami in drugimi izboljšavami povečuje proizvodnja brez povečanega zaposlova- MERILA ZA INVESTICIJE V PRIHODNJEM LETU Ljubljanska banka je že zbrala namere investitorjev za prihodnje leto. Pregled je zelo obsežen in ga bo potrebno zožiti glede na razpoložljiv denar. Predlagana merila so naslednja. Z novimi naložbami naj bi se uresničevala planirana struktura družbenega proizvoda. Po tem merilu imajo prednost investicije v primarni in terciarni sektor in družbene ter komunalno-stanovanjske dejavnosti. IJrugi pogoji pa so: samoupravno sprejet plan razvoja TOZD, samoupravno sprejet idejni načrt, v katerem je nakazana prostorska rešitev in poudarek na učinkih, od katerih je najpomembnejša produktivnost. V idejnem projektu mora biti izkazana kreditna sposobnost ter organizacijsko-kadrovska usposobljenost investitorja. V resoluciji razvoja 1979 bodo' našle prostor tiste naložbe, ki bodo ustrezale gornjim merilom. V škofjeloški občini so lani porabili za nadomestila osebnega dohodka več kot 16 odstotkov vseh sredstev namenjenih za zdravstvo. Poleg tega so TOZD primaknile za nadomestila OD do 30 dni še 14,361.000 dinarjev. Na prvi pogled se zdi, da se zdravje naših delavcev iz leta v leto slabša, ker je odstotek izostankov vedno večji. Letos v prvem polletju je bilo vsak dan doma zaradi bolezni 4,69 odstotka delavcev. Zakaj se torej večajo boleznine, čeprav imamo vedno boljšo preventivo in varstvo pri delu? Prvi vzrok je, da delavec zadnja leta vedno hitreje obišče zdravnika. Število pregledov na občana namreč vsako leto raste. V zadnjih petih letih se je število pregledov na občana povečalo od 3,8 na skoraj 6. Pri tem še posebej izstopa loško področje in Selška dolina. Drugi vzrok je v konfliktnih situacijah v delovnih organizacijah, odnosi med delavci in nadrejenimi, kar vse bolj vpliva na nastanek nevroz in beganje v bolezen. Da to drži, kaže velik porast izostankov do 30 dni, medtem ko stalež nad 30 dni pada. Sledi zamotana, dolgotrajna in neusklajena diagnostična obdelava bolnikov in poškodovancev, kar ima za posledico daljšo odsotnost. Pomemben je tudi socialni sestav delavcev, pri čemer izstopata dva tipa: delavec, ki šele nastaja in je bil prej kmet in »uvoženi« delavec, praviloma mlad, brez utrjenih delovnih navad in z neštetimi socialnimi problemi, ki jih ne more v kratkem času rešiti niti sam, niti s pomočjo delovne organizacije. Pred dvema letoma je socialna delavka v Alpini ugotovila, da največ izostajajo z dela delavci stari od 16 do 25 let, najmanj pa delavci, stari prek 50 let. V stalnem porastu je tudi izostajanje z dela zaradi nege družinskega člana. Na prvi pogled je to neizbežna posledica zaposlovanja žensk in razbijanja starega tipa slovenske družine, ki je še pred kratkim imela v rezervi dovolj moči za nego in varstvo otrok in bolnikov. Na dan pa prihaja še drugi vzrok, ki bi ga sicer lahko omilili, odpraviti pa ga ni mogoče. Gre za dejstvo, da se starši ob upoštevanju svojih pravic zelo hitro odločijo, da ostanejo doma, čeprav imajo možnosti, da uredijo varstvo na drugačen način. Na število dni za nego lahko vpliva tudi zdravnik, posebno tedaj, ko nego le priporoča. Že pri bežnem pregledu takšnih odobritev lahko ugotovimo, da sta ena ali dva dni nege izjema, praviloma se daje nega za 3 do 5 dni. Dosledno se stalež neha v soboto, nikoli v petek in zelo redko v ponedeljek ali četrtek. To velja za vse vzroke bolniškega staleža, ne le za nego družinskega člana. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti v zvezi z opisanim stanjem predlaga delegatom, da zadolžijo poslovodne in samoupravne organe v organizacijah združenega dela, da takoj naredijo analizo vzrokov izostajanja z dela in se dogovorijo za ukrepe, - s katerimi naj bi zmanjšali izostanke z dela ter o svojih akcijah obvestijo zdravstveno skupnost. Pripravila: L. Bogataj Glasba je umetnost, a ne vsaka V soboto bo v Kranju ustanovni občni zbor Glasbene mladine Slovenije — Njen poglavitni namen je mlade seznanjati s kvalitetnimi dosežki glasbene umetnosti vseh zvrsti Kranj — Glasbena mladina Slovenije je organizacija mladih, vključena v Zvezo socialistične mladine, ki si prizadeva omogočiti sebi in svojim vrstnikom čim več neposrednih stikov s kvalitetnimi ustvarjalnimi in poustvarjalnimi dosežki glasbene umetnosti. Preprosto rečeno izluščiti kvalitetne glasbene dosežke iz poplave komercialne glasbe. Glasba pomeni umetnost, s katero je mogoče zadovoljiti kulturne potrebe človeka. Ni važno, ali je to klasična ali moderna, važno je, da je kvalitetna. In v tem je glavna naloga Glasbene mladine Slovenije; vzgajati mlade v kritičnem vrednotenju vseh zvrsti glasbe na osnovi že preskušenih meril ocenjevanja. REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ od 1. do 7. novembra 1978 Četrtek, 2. 11.1978, ob 15.30 - red: DIJAŠKI N. R. Erdman: »SAMOMORILEC« Zaključena predstava za abonma šole Lucijan Seljak ponedeljk, 6. 11.1978, ob 16. uri - red: DIJAŠKI in IZVEN N. R. Erdman: »SAMOMORILEC« Abonma za šolo Stane Žagar in IZVEN torek, 7. 11. 1978, ob 16. uri - red: DIJAŠKI N. R. Erdman: »SAMOMORILEC« Zaključena predstava za abonma šole France Prešeren 7. 11.1978 ob 19.30 - red: DIJAŠKI in IZVEN N. R. Erdman: »SAMOMORILEC« Abonma za Dijaški dom, Ekonomsko administrativni šolski center in IZVEN V Kranju Glasbena mladina ni novost, saj jo imamo že okroglo dve desetletji, le da je doslej delala na drugačen način, bližji načinu koncertne poslovalnice. V soboto, 4. novembra, bo ob 9. uri v konferenčni dvorani delavskega doma ustanovni občni zbor kranjskega društva Glasbene mladine Slovenije. Ob tej priliki bo podan referat o vlogi Glasbene mladine v procesu kulturne vzgoje ir izobraževanja, sprejeli bodo svoj statut in program dela za prihodnje leto, takoj zatem pa bo koncert pihalnega kvinteta Paul Taffanel iz Pariza kot vzorčna prireditev iz programa Glasbene mladine Slovenije. Skupina je ena izmed najkvalitetnejših v svoji zvrsti, saj je na mednarodnem tekmovanju glasbene mladine v Beogradu požela največ priznanj. S tem je delno tudi že nakazana dejavnost društva Glasbene mladine, torej čim več neposrednega stika s kvalitetno glasbo. V okvirnem programu dela za prihodnje leto ima društvo namen organizirati skupaj štirideset koncertov, to je vsaj po dva za mlajšo in starejšo, predvsem šolsko mladino. Poleg tega namerava društvo pripraviti še večerni abonma, ki naj bi zajemal ciklus koncertov za študente in srednješolce. Sicer pa bo društvo usklajalo svoje delo iz potreb in želja, ki bodo prihajale iz osnovnih sredin mladih v šolah, krajevnih skupnostih in tudi organizacijah združenega dela, kjer naj bi delovali osnovni aktivi društva Glasbene mladine. Dejavnost - Glasbene mladine pa naj ne bi bila samo koncertna. Prevesila naj bi se čimbolj tudi v klubsko aktivnost. V okviru osnovnih aktivov bi se lahko sčasoma ustanavljale nove glasbene skupine, kar bi poleg vsakokratnega kritičnega pogovora ob koncertih dalo celovito podobo Glasbeni mladini. Seveda pa zgolj mladi v društvu ne bodo zmogli vsega dela tako DOGOVORIMO SE ® SKOFJA LOKA Dnevni red — izvolitev vjerifikacijske komisije in ugotovitev sklepčnosti — obravnava predloga usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem — pregled in potrditev zapisnika 2. zasedanja zborov občinske izobraževalne skupnosti ter poročila o uresničevanju sklepov — obravnava analize o uresničevanju družbenega plana občine Skofja Loka 1975 - 1980 za področje vzgoje in izobraževanja ter samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Skofja Loka za obdobje 1976 - 1980 v letih 1976, 1907 in 1978 — obravnava osnutka dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti Skorja Loka v obdobju 1976 - 1980 za leti 1979 in 1980 — obravnava predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o izvajanju skupnih programov občinskih izobraževalni h skupnosti in izobraževalne skupnosti Slovenije v obdobju 1976 - 1980 — obravnava dodatka k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v 8R Sloveniji za obdobje 1976 -1980 za leti 1979 in 1980 — sofinanciranje dvorane na Podnu v Škofji Loki za potrebe usmerjenega izobraževanja — predlog sklepa o oprostitvi prispevkov SIS od sredstev namenjenih za solidarnostno pomoč ob elementarnih nesrečah — finančno poročilo občinske izobraževalne skupnosti Skofja Loka za obdobje od 1. januarja do 30. septembra — delegatska vprašanja Pripravila: L. Bogataj Gradnja na Podnu Leta 1977 je bilo s krajevno skupnostjo v Škofji Loki dogovorjeno, da se stavba za potrebe usmerjenega izobraževanja gradi v bližini športnih dvoran na Podnu v Škofji Loki zato, da ne bi bilo potrebno za potrebe usmerjenega izobraževanja graditi dveh telovadnic. Krajevna skupnost zato pričakuje za objekt, ki je po investicijskem programu ocenjen na približno 42 milijonov dinarjev, prispevek iz sredstev za usmerjeno izobraževanje v višini 13 milijonov dinarjev. O tem je razpravljala že komisija za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje pri izobraževalni skupnosti. Ker o tem prispevku še ni enotnih stališč je bil včeraj pod okriljem občinskih družbenopolitičnih organizacij sklican poseben sestanek. Stališča iz tega sestanka bodo posredovana na seji skupščine. Natančnejša opredelitev Dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana za leti 1979 in 1980 ima predvsem nalogo opredeliti natančnejše uresničevanje programov za naslednji dve leti, opredeliti cene vzgojnoizobraževalnih storitev, po katerih naj se programi uresničujejo, opredeliti sistem solidarnosti, ki je letos bistveno spremenjen in opredeliti sredstva, ki jih je potrebno združevati za uresničevanje programov v skladu z dogovorjenimi cenami. Velja pa opozoroti, da so vsi dinarski zneski izračunani po letošnjih cenah in, da so za prihodnje leto valorizirani za 11 odstotkov, medtem ko podatki za leto 1980 še niso znani. organizacijskega kot strokovnega. Niti mu verjetno ne bi bili kos. Zato se bodo naslonili na starejše mentorje, predvsem tiste, ki poklicno skrbijo za glasbeno vzgojo in izobraževanje. Okvirni programi dela Glasbene mladine torej so. Česa mladi najbolj pogrešajo, bo tudi kmalu znano. Kaže se edinole ena težava, ki jo bo verjetno tudi najteže rešiti. To so prostori. V Kranju namreč ni primerno velike in akustične dvorane za glasbene prireditve. Zato se društvo Glasbene mladine, koncertna poslovalnica in klub ljubiteljev glasbe, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih organizacij, skupaj s kulturno skupnostjo že dogovarjajo o širši družbeni akciji za pridobitev dvorane. H. Jelovcan Seminar za kulturne delavce Kranj — Zveza kulturnih organizacij občine Kranj pripravlja v soboto in nedeljo, 4. in 5. novembra, v hotelu Svoboda na Bledu vsakoletni seminar za kulturne delavce. Udeležili se ga bodo predstavniki društev in samostojnih skupin iz kranjske občine, strokovnih centrov in komisij ter zveze kulturnih organizacij z vse Gorenjske, tudi iz Domžal. Program seminarja je izredno zanimiv in koristen. Obravnaval bo vlogo zveze kulturnih organizacij in odnose s kulturno skupnostjo, reorganizacijo strokovnih kulturnih centrov in teze delovanja strokovnih teles, ki delujejo na področju kulture, osnutek celotnega programa Zveze kulturnih organizacij Kranj za leto 1979 in program področnih prireditev, na koncu pa bo še vsego-renjski sestanek o utrditvi programov medsebojnega sodelovanja. Na seminarju bodo s svojimi bogatimi izkušnjami sodelovali tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer, Marjan Belina in Doro Hvalica z republiške zveze sindikatov. H. J. PREMIERA POLICAJEV NA JESENICAH - Člani amatere**-ga gledališča Tone Čufar na Jesenicah so novo sezono začeli s ponovitvijo lanske predstave Hvarčanka, pretekli petek pa so pripravili tudi te prvo premiera. To so Policaji, delo po{/»kega pisatelja in satirika Slawomira Mrožka, ki so ga pod režijskim vodstvom Daniela Agreia uprizorili člani mladinske skupin* Izvir. RAZSTAVA V ŠIVČEVI HISI RADOVLJICA - V petek, 20. oktobra, so ob 18. uri v Šivčevi hiši odprli razstavo slikarja Nikolaja Omerse iz Ljubljane. Nikolaj Omersa je pripravil že več samostojnih razstav po raznih krajih Slovenije, sodeloval pa je tudi že na številnih razstavah jugoslovanskega slikarstva doma in na tujem ter na mednarodnih razstavah. Za svoje delo je prejel nagjn Prešernovega sklada, tri Levstikove nagrade za ilustracije Prešernovo nagrado. V Šivčevi hiši razstavlja več tihožitij motivov gorenjske pokrajine. Razstava je odprta vsak Ijajo na mestih sfi objektih, kjer je možnost požara največja. S tem se ,*tift" >ŽS£%1% .uTi".Tole?°„, mena za gasilce pa je sejem civSne zaščite v Kranju. V kranjski tovarni Sava ima gasilstvo bogato tradicijo. Ze leta 1929 so začeli pripravljati ustanovitev gasilskega društva vendar vodstvo tovarne za pobude m bilo preveč navdušeno. Gasilci so leto kasneje uspeli in ustanovili gasilsko deaetnTo. Oprema je bJa sprva skromna. Leta 1939 so dobili gasilci v takratni Savi prenosno motorno brizgamo in nekaj več orodja. Danes je Sdustrijsko gasilsko društvo v 3evi med najsodobneje opremljenimi društvi pri nas. I. Petrič Pokopališče na Lipnici pri Škofji Loki je urejeno in z njegovo otvoritvijo bodo opuščena pokopališča v Škofji Loki, Stari Loki in v Re-tečah — Foto F. Perdan Začetek planinskih predavanj Kranj — Na željo planink in planincev bo Planinsko društvo Kranj tudi letošnjo jesen in zimo ter prihodnjo pomlad prirejalo planinske večere, združene s planinskimi in potopisnimi predavanji. Društvu je uspelo zagotoviti kvalitetne predavatelje, strokovnjake, planince in alpiniste, ki bodo s sliko, diapozitivi in besedo izpovedovali svoja doži- V6predavanja bodo vsako drugo sredo v mesecu ob 19. uri v Delavskem domu v Kranju. Vstopnina bo tako kot lani znašala 5 in 2 dinarja. Razen tega bodo za vsako predavanje obvestila tudi v Glasu, društvo pa bo obveščalo tudi z letaki. Prvo predavanje bo 8. novembra ob 19. uri v Delavskem domu Kranj. O 200. obletnici prvega pristopa na Triglav bo pripovedoval alpinist Rado Kočevar. Sledila bodo predavanja Jelka Ranta (Trije otoki, tri države), Svetozarja Gučka (Obisk Durmitorja in njegove okolice), Cirila Hubada (Narava nas vabi), Petra Skobrneta (Drobno življenje Lang-tanga, narodnega parka v Nepalu), Dušana Polajnarja (0 vzponih v perujskih Andih), Janeza Bizjaka (Grenland 78), Franceta Habeta (Po južnoameriških Andih in jamah), Janeza Pretnarja (Po tujih gorah) in Jožeta Šparovca (Doživljaji in vtisi na Poti prijateljstva). Planinsko društvo in njegov odsek za propagando pozivata k udeležebi! -jk Invalidi bolje organizirani Tržič — Februarja je začelo z aktivnejšim in organiziranejšim delovanjem Društvo telesnih invalidov Tržič. Takšno društvo so v tržiški občini imeli že pred tem, vendar njegove aktivnosti ne gre preveč hvaliti. Po nepopolnih podatkih je v tržiški občini okrog 600 telesnih invalidov, od katerih jih je okrog 300 že včlanjenih v društvo. Akcija včlanjevanja še teče in bo končana prihodnje leto. Društvo, ki ga vodi Metka Gradišar, tarejo številne težave. Ena glavnih so prostori. Sedanji so v tretjem nadstropju poslopja občinske skupščine. Številne stopnice so za invalide precejšnja ovira. Razen tega je prostor še izredno maihen. Invalidi želijo, da bi primernejše prostore s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in združenega dela dobili v Domu družbenih dejavnosti. Društvo je že pripravilo nekatere akcije. Dobro je uspel izlet, sodelujejo pa tudi s sosednjimi društvi. Ze sedaj se pripravljajo na srečanje invalidov, ki bo prihodnje leto v Tržiču. Oblikovali so 5-članski pripravljali odbor. O tem bo govora tudi na gorenjskem koordinacijskem odboru, ki se bo sešel 15. novembra v Tržiču. Na seji bo govora tudi o praznovanju 10. obletnice delovanja Zveze telesnih invalidov Slovenije. Za Novo leto pa pripravljajo obisk vseh težjih invalidov v občini. J. Kepic popotni pogovori O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU zapisuje črtomir zoreč (60. zapis) Preden se podam v moravsko podzemlje, t. j. v podzemeljske kapniške jame (Studenško, Železno idr.), moram vsaj na kratko omeniti nekaj mož, ki so postali zaslužni za dober sloves te deželice med gorami, ki pa sicer niso bili kaki plemenitniki ali graščaki, o katerih sem res kar precej že pisal. PRIRODOSLOVEC ROBlC Simon Robič resda ni domačin z Moravškega, toda zaslužen za kraj s svojim raziskovalnim delom v okolici Doba. Zaradi jamskih živalic je pregledal mnogo podzemeljskih jam in votlin, večjih ali manjših (Podreško in Dolgo jamo na Šumberku, Babno jamo na Gorjuši, Studenško jamo pri Studencu, Boštjanovo jamo v Zalogu, Devsovo in Celarjevo jamo v Dolinah, Dolgo cerkev in še nekaj jam v Javoršici. Pri raziskovalnem delu v jamah je Robiča spremljal škocjanski cerkovnik Ivan Sesek. Zaradi njunih zaslug pri odkrivanju podzemeljskega sveta je jamarski klub v Domžalah privzel njuni imeni v svoj naslov: Jamarski klub »Simon Robič — Ivan Sesek« Domžale. O Simonu Robiču sem pred leti kar precej pisal v »Glasu«, ko sem opisoval Sentursko goro in njene Mudi. Župnijski upravitelj (vikar) na Senturski gori je bil celih 23 let. Tamkaj je tudi umrl. Njegov grob je Se vedno lepo in zvesto oskrbovan. Nekaj toplih besed o Robičevem zasluženem delu na sploh in posebej v Dobu, je zapisal Stane Stražar v knjigi »750 let Doba«. No, na kratko je le še treba, tudi v okviru teh zapisov, vsaj v glavnem ocrtati Robičev delež v slovenski prirodoslovni znanosti. Rojen 11. februarja 1824 v Kranjski gori, se je sprva posvetil filozofiji, potem pa je prešel v bogoslovje. Kot duhovnik je služboval v Metliki, v Loškem potoku, v Dobu (od 1. 1856 do 1. 1858), Borovnici, Šenčurju pri Kranju, na Olševku in nato na Senturski gori od 1. 1874 do smrti v 1. 1893. Mož je bil botanik, entomolog (znanost o hroščih in drugih členo-nožcih), malakolog (znanost o polžih in drugih mehkužcih), geolog, paleontolog in jamar. Bil je tudi osteolog in izvrsten preparator. Bolj kot v domovini je bil Simon Robič znan v tujini, saj je bil v stalnih pismenih stikih z znastveniki na Dunaju, v Berlinu, Londonu, Parizu in Ameriki. Razpošiljal je na vse strani modrase in črne gade, ki jih je sam gojil na Senturski gori; v ruski Petrograd (zdaj Leningrad) je poslal okoli 400 vrst necvetnic in obilo školjk. Obogatil je znanost z novimi vrstami in rodovi. Mnogo primerkov favne in flore nosi njegovo ime v svojem znanstvenem nazivu. — Mnogo je tudi objavljal o svojih najdbah v strokovnih revijah. Kot človek je bil Simon Robič zaveden narodnjak, sicer pa vesel in družaben mož, dober pevec in vnet planinec. PODOBAR ROVSEK g~>l potoma na Limbarsko goro Wsem v 3. zapisu bežno omenil, kj^da je bil v Gaberju pod Goro doma sloveč rod podobarjev in ki -parjev Rovškov. Najbolj znan in tudi najbolj nadarjen oblikovalec iz tega rodu je bil Andrej Rovšek (roj. 12. oktobra 1864 — umrl 3. marca 1907). — Kot podob ar in kipar je bil učenec znanega profesorja Celestina Misa, ki je pravzaprav začetnik današnje ljubljanske šole za oblikovanje. »Udarniška« gorskih reševalcev Kranj — V soboto, 28. oktobra, so se člani postaje Gorske reševalne službe Kranj odločili za udarniško delovno akcijo. Ker se zima hitro bliža, so reševalci na svojem zavetišču na Krvavcu uredili streho in dimnik ter odstranili druge pomanjkljivosti pri postojanki. Do zime in začetka smučarske sezone mora biti vse nared, razen tega pa mora biti v zavetišču zadosti količin materiala in opreme, potrebne za nemoteno delo gorskih reševalcev na Krvavcu in okolici. —jk Rovškovo delo je imelo v glavnem sakralni značaj, vendar se je pokazal tudi v tej zvrsti za naprednega ustvarjalca, tako v oblikah kot v tehnologiji. Njegovo delavnico je pozneje prevzel podobar Ivan Pengov, oče slovitih slikarjev in kiparjev umetnikov. Dr. Valentin Rožič (1878 - 1935) PROFESOR R02IČ Bil sem nekaj časa njegov dijak, poučeval je zgodovino. Zato se ga dobro spominjam: dobrodušnega silaka, markantno osebnost v družbi, zagnanega narodnjaka. Posebno tedaj, ko je šlo za slovensko Koroško. Dr. Valentin Rožič je bil rojen 2. septembra 1878 v Viševku nad Moravčami. V poznejših letih je opustil šolski poklic in se posvetil politiki. Bil je ljudski poslanec in senator. S tihim delom, z javnimi govori in z mnogoštevilnimi prigod-nimi spisi je stal na braniku za svojo ljubo Koroško v vseh letih in tegobah. Zaradi narodno-obrambnih smotrov je bil tudi vnet sodelavec slovenskega planinskega društva — Kot zaveden Moravčan si je kupil razvaline Tovorovega gradu, da ne bi kdaj prešle — zaradi prelepega položaja — v kake nepoklicne roke. V mislih je imel zgraditev razglednega stolpa ali celo manjše planinske koče. Profesor dr. Valentin Rožič je umrl 7. februarja 1935. leta.' Pokojni krčmar Alojz Cerar-Kavka, gospodar še danes sloveče gostilne v Moravčah. GOSTILNIČAR KAVKA Znane gostilne sredi Moravč najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Kdor je bil enkrat njen gost, bo prišel še drugič. Sicer sta v Moravčah še dve gostimi, toda Kavka je največja in tudi najsodobnejše opremljena. Sprejme lahko pravo množico gostov. Dober sloves je gostilni prislužil pokojni Alojz Cerar, p. d. Kavka. Potomci njegovi kar vzorno skrbe, da gostilna ne bi prišla ob dober glas. ZGODOVINAR MAL Resda sem že v 33. zapisu napisal o doktorju Josipu Malu nekaj vrstic. - Toda tedaj je bil muzejski ravnatelj v p. še živ, kar krepak 93-letnik, sedaj pa je že pokojnik. Letošnje jeseni ni več uča-kal. Ker sem o življenjski poti (in o njegovem delu) Josipa Mala že obsežneje pisal v omenjenem zapisu, mi sedajle preostane le beseda tople hvaležnosti za spomin. MRČUJMO D4NES ZK BOLJŠI JUTRI JO Petra Gasperlin JO Sebastijan Kozjek Alan Jagodic Hrvoje Grbačic Gašper Rebolj Pregovor »zrno do zrna pogača« in tako dalje je res že star in morda nekoliko obrabljen, pa vendar tudi še danes živ, aktualen. Pomeni varčevanje, ki naj tako posamezniku kot celotni družbeni skupnosti prinese boljši jutri, gospodarsko in družbeno trdnost, varnost in moč Danes, 31 oktobra, že štiriinpetdesetič praznujemo dan varčevanja v spomin na prvi mednarodni hranilniški kongres v Milanu Z varčevanjem in ustanavljanjem hranilnic so si namreč že pred več kot stoletjem skušali mali lombardski obrtniki zagotoviti osebno varnost Današnje sodobne banke skrbijo za organizirano m varno shranjevanje denarja; med njimi je tudi Ljubljanska banka, ki na Gorenjskem posluje z imenom Temeljna banka Gorenjske in je prisotna v vsaki občini s svojimi poslovnimi enotami Ljubljanska banka je znana tudi v svetu* kjer ima več predstavništev in informativnih birojev, skupaj z gospodarsko zbornico pa opravlja finančne posle in zastopstva organizacij združenega dela Ljubljanska banka ima bogate izkušnje na področju varčevanja, ki ga iz leta v leto še izpopolnjuje Lahko rečemo, da ima danes hranilno knjižico prav vsak občan, od dojenčka do upokojenca Že nekaj let namreč vsakemu novemu prebivalcu Gorenjske Ljubljanska banka podari ob rojstvu hranilno knjižico z začetno hranilno vlogo in hranilnik V šolah uspešno delujejo pionirske in mladinske hranilnice, v večini organizacij združenega dela delavci prejemajo osebni dohodek prek hranilne knjižice ali tekočega računa in tudi izplačevanje pokojnin že marsikje teče na ta način Hranilna knjižica torej spremlja Gorenjce od rojstva do smrti Ob dnevu varčevanja imajo delavci Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske že nekaj let lepo navado, da obiščejo vse malčke na Gorenjskem, ki so tega dne stan eno leto. Njim in staršem čestitajo s šopkom cvetja, hranilnikom pikapolonico ter vrednostnim pismom, s katerim lahko starši pri najbližji poslovni enoti vpišejo na otrokove knjižice po 250 dinarjev Letos je na Gorenjskem kar dvanajst otrok, ki danes praznujejo prvi rojstni dan Obiskali smo jih skupaj z Majdo Jovanovičevo, delavko Ljubljanske banke Začeli smo v Tržiču, kjer stanuje in dela prve samostojne korake Petra Gasperlin Hrvoje Grbačić je doma v Radovljici in je pravi rekorder med malimi varčevalci, za\ ima v hranilniku že kar 6000 dinarjev Nasploh, da ne bi preveč ponavljali eno in isto, vsi jubilanti pridno varčujejo, so zdravi in zadovoljni Tako tudi Gašper Rebolj z Jesenic pa njegov someščan Rok Košir, sin znanega hokejista Saša Koširja, Aleš Mohonč iz Pod-blice, Alan Jagodic z Zlatega polja v Kranju, ki je že četrti sin, Aleša Kralj s Primskovega. ki se nikakor ni hotela nasmehniti, čeprav se drugače rada smeji, pa sostanovalki Barbara Jošt in Katra Sajovic, prav tako s Primskovega, Gregor Oblak iz čirč, ki nam je ob prvem obisku ušel na potep in zadnja dva Kranjčana Maja Čeru, ki jo je z bratcem varoval očka, ker je bila mamica v bolnišnici, ter Sebastijan Kozjek, edini med dvanajstimi slavljenci, ki že dva meseca korajžno teka sem in tja JO JO Aleš Mohorič Meja Čeru Gregor Oblak Preskušnja je uspela V nedeljo je bila z otvoritveno dirko odprta nova kolesarska steza v Stražišču pri Kranju, druga tovrstna v državi — Največ supeha za tekmovalce domače Save Kolesarsko »tezo je odprl kapetan članske ekipa Sava Drago Frelih Drago Frelih, Bojan Udovič in Hokej Prvak nepričakovano klonil CElJE — Hokejisti Celja so v tem kolu 0* svojem igrišču pripravili prvorazredno presenečenje. S preudarno in borbeno igro •o gladko* s 4:0 (0:0, 2:0, 2:0) premagali vo-W»ega v letošnjem prvenstvu in osem-»mkratnega drža vnega prvaka hokejiste •Jesenic? Da bodo Celjani za Jeseničane trd °'ea. je bilo pričakovati že po prvem •/stanju na Jesenicah, ki so ga domaćini dobili s 6:5. Uspeh Cel j anov je Se *•«*© večji, ker so ga dosegli brez poško-•^•■egs Francija Zbontarja. Jeseničani • t*kmi s Celjem niso uspeli niti enkrat PreB»agati izrednega vratarja Marjana Zkontarja. Za Celjane je dva gola dosegel Si»e Felc, po enega pa Bratec in Lesjak. Jesenicah je ljubljanska Olimpija z 10:2 (0:5, 1:1, premagala Kranjsko goro 14L P»raz Kr.niskogorcev bi bil Se višji, L WbT"lo v vratih izrednega vratarja VJtaijJStrelca za Kranjsko goro sta btl« Brna in Golja. Zagrebški MedveSčak pa je porazil beograjsko Crveno zvezdo s 1:1. NA PRVI TKKMI ZMAGA BLEDA JESENICE - V I. kolu medrepubliške lige so hokejisti Bleda premagali Mladost iz Zagreba s 7:2. V moštvu Bleda igra precej starejših igralcev, ki so zaključili tekmovalno pot v jeseniškem moštvu. Med njimi velja se posebej omeniti Vikija Ti.š-lerja, ki je odigral skoraj vso tekmo in razen tega dosegel tudi tri zadetke. Za Bled ho bili uspešni Se Skrjanc, Kunšič. Poga-car in Ulcar. -bel TUDI TRIGLAV ZMAGAL LJUBLJANA - Hokejisti kranjskega Triglava so v hali Tivoli premagali Prevoje z 9:2. Prevojčani so prvi zadetek dosegli iz kazenskega strela, njihova igra pa je bila enakovredna le v drugi tretjini, sicer pa so bili Kranjčani izrazito boljši. .jk Soklič in Rupnik prvaka v letenju z zmaji °lA2GO$E - Končalo se je prvo držav-Prvenstvo v letenju z imaji, ki je pote-**• od petka do nedelje v Dražgošah. prvak v razredu ODPRTI je Peter gaklfci, elan škofjeloškega društva Let. v J***** STANDARD pa Ivan Rupnik, prav tJ**član Leta. Tudi ekipni prehodni pokal ***alrSkofJi Loka. *gaai*atorja prvenstva, društvi Let iz **na Loke in Delta iz Ljubljane, sta odlič-^ ■■Peljala prvo drtavno tekmovanje zrna-J*Oev. Vreme je bilo tekmovalcem zelo na-•J*ajeao in številni gledalci, ki so se zbrali **«adaem polju, ao utivali v atraktivni in —'taalreai prireditvi. Prijavljenih je bilo H tekmovalcev. Poleg članov Leta in so se tekmovanja udeležili tudi zma-* Skopja, Posočja, Smlednika, Krške-** Maribora. Gost prireditve je bil ko-fviki pokrajinski prvak Andreaa Steurer, *i h ob koncu izvedel demonstrativni *■*•*- Avstrijski zmajar in Jože Huaak, -LM Leta, sta bila tudi edina tekmovalca, *i#ta v cilju pristala v ničlo. Start je bil na D raz gos k i gori, cilj pa na %»n»iim polju, kar je 460 metrov razlike v nadmorski višini. Polet je maksimalno 'ajdto trajal 12 minut, kar je tekmovalcu feftaealo 726 točk, če pa je bil priatanek btezgoden, se je za vaako sekundo odštela S»# tožka. Priatanek v piko, ničlo v ciij-V«* krogu, je prinesel 600 točk, za vsak *t«e4meter vstran pa ae je odštela točka. «* skupaj rezultat je bilo upoštevanih pet Vrij — dva najboljša poleta v soboto in Vjie v aedeljo. r«skodb ni bilo, maj je bilo vaeatranako ^#krbljeno za varnost tekmovalcev. Pred-HatBMss naorali opraviti atest, a katerim je Preverjena njihova paihofizična kon-%e4a in usposobljenost za letenje, teh ***** komisija pa je kontrolirala hrezhib-J***t*aau*a in osebne zaščitne opreme. in materialno ao prireditev dod-•vte številne delovne in druge organizacije, '•Vsaačiai pa so živeli z njo. J ■■•lati - razred STANDARD: 1. Kup »vsa (Let) »SSS, 2. Hrabar Bogo (Delta) •f*7. »• Vaaič Zlato (Let) 2661, 4. Rak Ja-<"Wraa gora) 2768, 6. Nastran Igor (Let) 2796, 6. Marčič Bojan (Maribor) 2772, 7. Rakovec Vinko (Let) 2728, 8. Svoljšak Tone (Let) 2446, 9. Husak Jože (Let) 2439, 10. Klinar Ivan (Delta) 2363; razred ODPRTI: 1. Soklič Peter (Let) 4708, 2. Kos Martin (Let) 4494. 3. Zupane Marjan (Let) 3702, 4. Simerl Miran (Delta) 3684, 5. Sajn Vinko (Let) 3379, 6. Krajne Stane (Delta) 3374, 7. Strucelj Srečo (Let) 3315, 8. Cater Herman (Let) 3311, 9. Kanoni Janez (Delta) 3298, 10. Franko Jurij (Let) 3264; EKIPNO: 1. Let Skofja Loka 19.721, 2. Delta Ljubljana 15.804. M. Volčjak KRANJ — Konec letošnje pomladi so v Stražišču začeli z izgradnjo krožne kolesarske steze. Nared je bila kar nepričakovano hitro, v prvih dneh oktobra. Nepričakovano zato, ker je bilo v izgradnjo potrebno vložiti ogromno dela; nasuti na stotine kubičnih metrov peska, utrditi teren, asfaltirati okrog 3000 kvadratnih metrov steze in urediti še obrotni teren, za kar gre zasluga predvsem članom kolesarskega kluba Sava, vodstvu tovarne Sava in izvajalcem SGP Gradiš. Nastala je steza, kakršno ima v Jugoslaviji samo še Zagreb. Njen krog obsega 400 metrov, tekmovalci pa bodo lahko dosegali hitrost do 60 kilometrov na uro. Steza pa ne bo namenjena izključno tekmovalcem; prav gotovo bo privlačna za številne mlade nadebudne predšolske in šolske otroke ter mladino, ki je je vsak dan več na kolesih, žal doslej le na prometnih in nevarnih cestah. Kolektiv tovarne Sava in kolesarski klub sta v izgradnjo steze vložila okrog 2,500.000 dinarjev, zato bo ta pomemben športni objekt namenjen tudi rekraciji delovnih ljudi, skratka, odprta bo za vse in ob vsakem času. v nedeljo dopoldne je bila steza slovesno odprta. Trak je prerezal kapetan domače članske ekipe Drago Frelih, zatem pa so bile na vrsti prve dirke. Udeležilo se jih je okroglo dvesto kolesarjev iz vseh slovenskih in nekaterih hrvatskih klubov v vseh kategorijah. Tekmovali so mlajši in starejši mladinci, člani A, B in C, pionirji in veterani pa tudi pogumni krajani. Malo je bilo smeha, malo napetih živcev, vendar pa ae je v prisotnosti kakih 2000 gledalcev vse skupaj končalo z velikimi uspehi domačih tekmovalcev. Dirka je potekala v treh disciplinah: v vožnji na izpadanje, kriteriju in v ekipni vožnji. Ker so te discipline za Kranjčane pač nove, na kratko obrazložimo, kaj pomenijo. Dirka na izpadanje je tekmovanje s skupnim startom, pri čemer v vsakem krogu zapusti stezo zadnji tekmovalec. Pri kriteriju ali dirki na točke najboljši tekmovalci dobivajo točke na vsakih nekaj krogov (na primer v vsakem petem). Kdor ima na koncu največ točk, je zmagovalec. v ekipni vožnji se meri čas, startata pa po dve ekipi naenkrat, in sicer vsaka na drugem koncu kroga. Vrstni red z dirke na izpadanje — mlajši mladinci: 1. Planin (Astra), 2. Marn, 3. Beton (oba Sava); starejši mladinci: 1. Zaubi (Rog), 2. Dundov (Zadar), 3. Hamun (Gro-' šuplje), 4. Kurent (Sava); člani A in B: 1. Udovič, 2. Frelih, 3. Ropret (vsi Sava); veterani A: 1. B. Dežman (Sava), 2. Kalan, 3. Marn (oba Kokrica); veterani B: 1. Do-linšek, 2. Česnik (oba Kokrica); veterani C: 1. Hrovat (Grosuplje), 2. Pintar (Kranj); veterani D: 1. Fajdiga (Branik), 2. Neu-bauer (Rog-Franek), 3. Ropret (Kokrica); veterani E: 1. Kalan, 2. Zirovnik, 3. Bratun (vsi Kokrica); kriterij — mlajši mladinci: 1. Čerin (Astra), 2. Beton, 3. Bogataj (oba Sava); starejši mladinci: 1. Kurent (Sava), 2. Merice (Rog), 3. Cuderman (Sava); člani: 1. Ropret. 2. Pečnik, 3. Frelih (vsi Sava), 4. Po-lončič, 5. Zanoškar (oba Rog); člani C: 1. Dovžan (Rog-Franek), 2. Kunaver (Dol), 3. Pogačar (Rog-franek), 4. Gorjanc (Kokrica); ekipna vožnja - mlajši mladinci: 1. Sava, 2. Astra, 3. Rog; starejši mladinci: 1. Sava, 2. Rog; člani: 1. Sava, 2. Rog, 3. Rog-Franek. Otvoritvena dirka je torej številne gledal ce navdušila in obenem tudi prepričala, da Kranj kot »kolesarsko« mesto stezo potrebuje, če hočemo doseči, da bodo naši tekmovalci Se hitrejši in spretnejši na prihodnjih preskušnjah. U Jekjvčan Dopisniki poročajo ZlRI — V okviru praznovanja Iobletnice Tovarne kolektorjev v Idriji je bil na balinišču Mejca balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 10 ekip. Med njimi so bili tudi halinarji iz Zirov. Dosegli so lep uspeh, saj so premagali vse tekmece in osvojili prvo mesto. S Kovai GORENJA VAS ZMAGOVALEC - V škofjeloški občini se je končala občinska liga v malem nogometu. 20 moštev je bilo razdeljenih na skupino A in B. Tekmovanje je bilo proti pričakovanju množično in uspešno, prihodnje leto pa organizator, odbor za mali nogomet pri OZTK, pričakuje od moštev več discipline. Prekrške zoper pravila bo vodstvo tekmovanja kaznovalo. V skupini A ekipa smučarskega kluba Alpetour ni doživela poraza, pohvala zaradi discipline pa velja še posebej moštvu Gozdnega gospodarstva. V skupini B je bilo več discipline, najboljši moštvi pa sta imela Gorenja vas in Balinarski klub Trata. Prvouvrščeni ekipi obeh skupin Alpetour in Gorenja vas sta igrali za prvo oziroma drugo mesto. Zmagala je Gorenja vas s 3:1. Balinarski klub Trata in Dijaški dom, drugouvrščeni moštvi v obeh skupinah, pa sta igrala za 3. in 4. mesto. Trata je zmagala s 4:0 in zasedla tretje mesto. Na fotografiji igralci Gorenje vasi Oblak, Pintar, Dolenc, Bogataj, Selak, Petrovič, Selak, Jeras, Ferenčak, Mešič in Demšar, (jk) — Foto: J. Bogataj Nogomet Končno SNL — zahod, stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 100, Kranj : Obala 1:0. strelec Robnik v 21. minuti. Vodeča enajsterica Obale je doživela poraz z borbenimi in požrtvovalnimi Kranjčani, ki so se borili za vsako žogo. Brez spoštovanja kvalitetnega nasprotnika so v prvem polčasu uspeli povesti po dobrem prostem strelu Osredkarja in lepem skoku Robnika. V drugem polčasu so gostujoči igralci imeli terensko premoč, vendar pa so bili njihovi napadi premalo organizirani. Domačini so se v glavnem branili z odlično obrambo, kjer sta poglavitni vlogi odigrala Jošt in Tkalec in napadali s hitrimi protinapa'di. Vsi igralci od Grosa, Legata, Jošta, Tkalca, Cotmana, Osredkarja, Belančiča, Zupana, Robnika, Verdnika do Kurenta in Vukiča so znova dokazali, da znajo igrati nogomet in da imajo ogromno volje in želje po zmagi. Kranj počasi dobiva ekipo, ki je sposobna dostojno zastopati kranjski in gorenjski nogomet. Kadetski ekipi iz Kranja sta se pomerili med seboj. Ekipi Save seje posrečil revanš /.a poraz v prvem srečanju, saj so zmagali z 2:1. Srečanje je pokazalo, da je v obeh ekipah dovolj nadarjenih nogometašev in da sta obe ekipi zasluženo na čelu lestvice. Pri drugih selekcijah se bosta za vodstvo na lestvici pomerili ekipi Primskovega in Britofa. Oboji so zmagali nad Kokrico oziroma Savo. Vodeče ogroža ekipa Naklega. sledijo pa Sava, Šenčur in Kokrica. BRITOF SE NE PREDAJA V ONI. Kranj so bili doseženi naslednji rezultati: Primskovo : Korotan 2:4, Sava : Trboje 4:0, Kokrica : Šenčur 2:0, Britof : Naklo 2:1, Preddvor : Podbrezje 5:2, Grin-tavec : Filmarji 1:5. Pri mladincih pa Šenčur vodi, sledijo Filmarji, Primskovo in Kokrica. Prvenstvo je v sklepnem delu. Odigrali bodo Se srečanja za pokal maršala Tita. Prvenstvo v ONL je zanimivo in kvalitet- Rokomet Prvaki so mladinci Jelovice KRANJ - S sedm im kolom so končali tekmovanje v mladinski republiški rokometni ligi — center. Največ uspeha v vseh sedmih kolih so imeli mladinci Jelovice, ki so končali tekmovanje kot edina neporažena ekipa ter postali jesenski prvaki. Le ena zmaga V zadnjem kolu tekmovanja v rokometnih ligah so dosegla gorenjska moštva slabši uspeh. V moški II. zvezni rokometni ligi je bila Jelovica premagana v Ribnici pri Inlesu z 20:14. Poraz z 18:15 so doživele tudi igralke Alplesa, ki so gostovale pri Dravi v Ptuju. Presenetili so rokometaši Tržiča. V go-steh so premagali Inles iz Ribnice tesno s 26:25. Zmagoviti gol je dosegel Bahun. Preddvorčanke pa so nepričakovano zgubile v Ljubljani z Ljubljano z 18:15. - jk Potrebe prekašajo sredstva Priznanje telesnokulturne skupnosti Kranj plavalcu Borutu Petriču in trenerju Jelačiču KRANJ - Pred pričetkom 3. seje skupščine telesnokulturne skupnosti Kranj je predsednik skupščine Edgar Vončina če-■tital v imenu skupščine najboljšemu jugoslovanskemu plavalcu Borutu Petriču na njegove izredne dosežke in njegovemu trenerju Jelačiču. Osrednji točki dnevnega reda pa sta bili »Poročilo in ocena izvajanja družbenega plana občine Kranj v letih 1976-1978« ter »Dodatek (aneks) k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana J K.S za leti 1979 in 1980. O tem je pred dnevi že razpravljal izvršni odbor. Pri izračunu sredstev za telesno kulturo iz bruto osebnega dohodka je prišlo do manjše spremembe. Tako bo po ocenah iz letošnjega leta za telesno kulturo zbranih v prihod njem letu okrog 16,021.000 dinarjev, leta 1980 pa 15,087.000 dinarjev brez upoštevanja republiškega programa. Ta sredstva se bodo prihodnje leto zaradi inflacije povečala za 11 odatotkov. Iz združenih sredstev bo skupnost zagotovilu teleanokulturnim organizacijam, Sftl), strokovnim komisi odborom tisti del finančnih sred- jam ki bo omogočal pokrivanje minimal- nih potreb za dejavnost množične telesne kulture, vrhunskega športa in športne rekreacije. Znano je, da je letos uspelo TKS pokriti le 45 odstotkov potreb pri vrhunskem športu in 70 odstotkov potreb pri množičnem. Denarja je torej premalo in osnovne organizacije morajo iskati druge vire. Nekaterim to uspeva, drugim pa ne. Posledica tega je krčenje programov, kar ni pozitivno za napredek športa in telesne kulture. Anketa o socialni politiki in socialnem razlikovanju kaže, da je denarja za te namene vedno manj, s čimer občani niso zadovoljni. Premalo se vlaga v objekte. Pozdravili so izgradnjo kolesarske steze na stražiškem igrišču, kar ho še povečalo zanimanje za kolesarjenje. Skupščina TKS je sklenila, da je treba začeti z izgradnjo večnamenskega objekta v okviru Gorenjskega sejma, v katerem bo umetno drsališče, uporabno nad pol leta. Za prihodnji občinski praznik mora biti objekt že nared! Kranj bo torej dobil objekt izrednega telesnokulturnega pomena. Skupščina je tudi terjala ureditev razmer v nogometu! .1 ■Invorjiili Rokometaši Kranja, Tržiča in Kamnika so osvojili mesta na dnu lestvice. Rezultati: Slovan : Olimpija 22:16 (9:8). Prule : Kamnik 15:15 (7:9), Kranj : Jelovica 15:27 (10:16), registracija tekme Tržič : Inles se odloži. Lestvica: 1. Jelovica 7 6 1 0 176: 84 13 2. Prule 7 5 11 121:116 11 3. Inles 6 3 2 1 109; 99 8 4. Olimpija 7 2 2 3 107:103 6 5. Slovan 7 2 1 4 117:135 5 6. Kranj 7 2 14 118:141 5 7. Tržič 6 2 0 4 98:106 4 8. Kamnik 7 0 2 5 84:135 2 V sedmem kolu za mladinke so v derbi srečanju v Kranju rokometašice Olimpije premagale drugouvrščeno ekipo Dupelj, rokometašice Tržiča pa mlado ekipo Preddvora. Brez večjih težav so zmagale tudi mlade rokometašice Alplesa iz Železnikov v Polju ter zasedle drugo mesto. Rezultati: Tržič : Preddvor 16:6 (6:3), Duplje : Olimpija 5:12 (1:6), Polje : AI ples 10:24 (5:14), Kodeljevo : Kamnik 4:11 (2:6). Zapisnik s tekme Kranj : Kočevje pa ni prispel. Vodijo rokometašice Olimpije s 14 točkami pred Alplesom 10, Kamnikom, Dupljami in Tržičem 8 točk itd. J Kuhar Košarka Oba poražena V slovenski košarkarski ligi v skupini E je kranjski Triglav gostoval v Šoštanju pri Elektri in bil poražen z 82:77. Za Triglav so igrali Erlah, Zupan, Omahen, Traven, Ste-fe, Žura in Benčan. Kranjčani so v začetku srečanja nekajkrat vodili, vendar so domačini izenačili in povečevali razliko. V drugem polčasu so Kranjčani spet vzpostavili ravnotežje in izenačili, vendar so bili v finišu srečanja domačini uspešnejši in zmagali. -jk Jeseničani pa so doma igrali z Gostolom iz Nove Gorice. Za Jeseničane so igrali Siler. Božič, Smolej. Ažman, Rizvanovič, Matučec m Berginc. Neizkušeno jeseniško moštvo je bilo preslab naaprotnik za Novo-goričane. ki so zmagali s 85:57. Razen tega so gostje domačine prekašali po višini in tehničnem znanju ter vodili vse srečanje. -bef zmaga! no, saj je ekipa lige med tednom celo premagala peto selekcijo. Vse komisije in odbori imajo veliko dela, prav tako je s sodniki in trenerji. ,., , M. Sul)i< Jeseniški tekači pred sezono JESENICE - Jeseniški tekači na smučeh se že pripravljajo na novo sezono. Za njih se je začela redna vadba že maja in sicer v okviru društev v Ratečah, Kranjski gori, Mojstrani, Mru šici in Žirovnici. Sekcija za teke pri občinski zvezi smučarskih organizacij ima za zdaj določenih 17 članov občinske tekaške selekcije, ki so bili izbrani na osnovi lanskoletnih rezultatov. Del selekcije, ki so člani državnih reprezentanc, pa so se že dvakrat srečali s snegom v Avstriji. Pred začetkom sezone so jeseniški tekači na smučeh optimisti in upajo, da bodo ponovili lansko sezono, ko so se v jeseniško občino spet začeli vračati državni naslovi. •). Rabir Odbojka Neuspeh na gostovanjih LESCE — Pozornost gorenjskih ljubiteljev odbojke sta pritegnili dve tekmi: Fuži-nar : Bled in Plamen : Zelezar. v drugo ligaški tekmi na Ravnah je bilo pričakovati ogorčen obračun dveh še neporaženih moštev. Domačini pa prav tako Se niso pozabili poraza z Blejci pred sedmimi meseci. Zanimiv je bil tudi gorenjski derbi v moški republiški ligi zahod med Zelezar-jem in Plamenom v telovadnici osnovne šole na Lipnici. Zelezarji imajo več izkušenj, Plamenu pa ne manjka borbenosti. Ženska gorenjska moštva so gostovala. Je-seničanke so bile v Novi Gorici, Blejke pa v Mislinji. fcžlnar : bled 3:2 RAVNE — Igra tekmecev za prvo mesto v zahodni skupini II. zvezne lige je pripadla Ravenčanom. 2e začetek je bil razburljiv. Po vodatvu Bleda so domačini izenačili in po napakah Blejcev pri sprejemanju žog dobili prvi niz. v nadaljevanju je Bled nudil boljšo igro v obrambi in napadu. Borbenost tekmecev je bila na zavidljivi ravni. Bled je celo po vedel z 2:1. Zadnja dva niza sta bila odločilna. Moštvi sta pokazali, kakšna je borbena igra. Peti set je bil odločilen. Udrih je dobil zaradi ugovarjanja rumeni karton. Treba je omeniti, da ao v zadnjem nizu domačini vodili že s 14:7, vendar so Blejci igrali izredno in niz zgubili le a 15:13! S tem pa tudi zmago. Pri domačinih se je izkazal Filipančič, pri Blejcih pa Močnik. Igor Filipančič, igralec Fužinarja: »To je bilo razburljivo in borbeno srečanje dveh favoritov za prvo mesto.« Zdravko Močnik, igralec Bleda: »Zmagalo je moštvo, ki je imelo v odločilnih trenutkih več sreče.« dva poraza v republiški ženski odbojkarski ligi je Bled igral z Mislinjo in bil poražen s 3:0. Srečanje je trajalo le 45 minut, domačinke pa so ga prepričljivo dobile. Stane Ferjan, trener Blejk, je po tekmi povedal: »Porazu je botrovala slaba igra v polju, pa tudi pri sprejemanju žog so dekleta naredila preveč napak.« V II. zvezni ženaki odbojkarski ligi so Jeseničanke gostovale v Novi Gorici pri Merkurju. Gorenjke so bile poražene ■ 3:0. Poraz je bil pričakovan, saj so Jeseničanke neizkušene in razen tega še novinke v ligi. odloČila izkušenost LIPNICA - v republiški moški odbojkarski ligi amo bili v Lipnici priča gorenjskemu derbiju med 2elezarjem in Plamenom iz Krope. Zelezarji so zmagali gladko a 3:0. v tem srečanju je odločila rutinira-nost Železarja in neizkušenost Pismena. Ta zmaga je te tretji zaporedni uapeh Žele-zarja v letošnjem prvenstvu. B Kauh Rdeči petelin ni miroval NESREČE Radovljica — V soboto, 28. oktobra, opoldne je voznik zastav-inega kombija, last Merkurjeve temeljne organizacije Maloprodaja Radovljica, Jurij Rakuš iz Begunj peljal na smetišče ob cesti Radovljica— Lesce prazne kartonske škatle. Ko je ustavil vozilo, je ob rezervorarju za bencin nepričakovano izbruhnil požar. Voznik in spremljevalec sta skušala požar pogasiti z ročnim gasilnim aparatom, vendar kljub pomoči drugih voznikov in gasilcev iz Verige nista uspela. Kombi je pogorel, škoda pa znaša okrog 90.000 dinarjev. Vršič — V soboto, 28. oktobra, opolnoči sta se na kranjskogorski postaji milice oglasila Matevž Grčar iz Smokuča iz Božo Debevc iz Tržiča ter povedala, da je v planinski koči Pod gozdom pod Vršičem izbruhnil požar, ki pa je bil lokaliziran. Miličniki in dežurni gasilec so ugotovili, da je začelo goreti zaradi kmečke peči, ki stoji v.jedilnici, in premalo izoliranega dimrrika. Oskrbnik in planinci, ki so bili. v koči, so požar pogasili. Gorenja vas — Na gospodarskem poslopju Jožeta Šubica iz Vokal 25 je v petek, 27. oktobra, izbruhnil požar. Šubic je dan pred tem zidal ob hiši škarpo in zaradi teme napeljal električno luč s 100-vatno žarnico. Položil jo jf na skladovnico smrekovih in hrastovih drv. Ob osmih zvečer je prenehal z delom, luč pa je pozabil izklopiti in odstraniti. Žarnica je zaradi visoke temperature zanetila požar, ki se ie širil na gospodarsko poslopje. Pogorelo je podstrešje, 2500 kilogramov sena in tona cementa. Zaradi dima je v hlevu poginila krava. Zublji so se že lotili ostrešja stanovanjske hiše. Gmotna škoda znaša okrog 75.000 dinarjev. -jk S koso nad napadalca Predoslje — Barbara Nograšek, stara 64 let, iz Predoselj, je v petek, 27. oktobra, zaprosila kranjsko postajo milice za posredovanje zaradi groženj njenega pastorka Milana Nograška. Miličnika sta odšla v Predoslje, vendar Nograška, starega 30 let, ni bilo več doma. S kolesom se je odpeljal od doma in se ustavil pri svaku Stanku Kumljancu v Pre-dosljah, ki je v času Nograškovega prihoda kosil travo okrog hiše. Nograšek je Kumljanca napadel z leseno letvijo. Napadeni, ki je z napadalcem že nekaj časa v sporu, se je branil s koso, vendar Nograšek ni odnehal. Kumljanec je Nograška s koso udaril po glavi. Poškodba je bila tako huda, da so napadalca oziroma poškodovanega iz kranjskega Zdravstvenega doma prepeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so ugotovili hude poškodbe. ' -jk Strop na stopnišču na Gub če vi 7 Kranj — Vzrok za ta zapis sta bili pritožbi Primoža Mohoriča, predsednika hišnega sveta Gubčeva 7 na Planini in zakoncev Elizabete in Franca Stefe, ki prav tako stanujeta na Planini Cesta 1. maja 69. V obeh primerih gre za pomanjkljivosti v stanovanjih, ki niso v čast našim graditeljem stanovanj. Blok na Gubčevi 7 je bil zgrajen pred tremi leti. Graditelj je bil jeseniški Gradiš. V 4. nadstropju je začelo še posebno na stopnišču močno zamakati. Na Gradiš so deževale reklamacije, ko je veljala še garancijska doba. Zastopniki Gradisa so se pojavili v stolpnici in na hitro kraje, kjer je pronicala voda, prekrili z mavcem. V stanovanju Stefetovihje zama-kanje tako močno, da nobeno beljenje in prekrivanje z ometom ne pomaga. Garancijska doba je minila, nevšečnosti pa so se povečevale. Kmalu je začelo še močneje zamakati. Voda se razliva po stopnišču in sili v stanovanja, zamaka pa tudi pri oknih in straniščih. Nujna popravila in dodatna beljenja morajo plačevati stanovalci sami, njihova negodovanja in reklamacije pa lete očitno na gluha ušesa. Zaradi moče se je marsikje že začel dvigovati parket. Stanovalci opozarjajo, da utegne biti škoda še večja, saj se bliža zima in z njo zmrzal. Opozorili so nas tudi, da takšne pomanjkljivosti niso opazne samo na Gubčevi 7, temveč tudi v drugih blokih v tej ulici. Z nesprot-nim in nesolidnim odstranjevanjem napak povečujemo že tako visoke stroške vzdrževanja in popravil v stanovanjih. Tega se zavedajo tudi pri Domplanu in zato opozarjajo graditelje, naj se odstranjevanja napak končno le temeljiteje lotijo. Nabrekel in-padajoč omet nas je pozdravil tudi v stanovanju Stefe-tovih na Cesti 1. maja. Štiri leta so v stanovanju in skoraj eno leto že traja brezuspešna borba z vodo. V stranišču so odpadle ploščice, »ker pa je treba ob vsakem nalivu podstaviti banjo ali krpe. Precej komisij je že bilo na ogledu, tistih, ki pa bi po manjkljivost odstranili, in teh bi bili stanovalci veseli, pa ni bilo. Razmišljajo, ali bi sploh kazalo plačevat i stanarine /.a bivanje v stanovanju s takimi napakami. Morda pa so stanovanja zgrajena tako, da se napake pojavijo šele po preteku garancije, pristavi jaja jo . Nedvomno bi kazalo napake takoj, ko se pojavijo, temeljito odstraniti. Tako ne bi bilo upravičene nejevolje ljudi, pa tudi stroški bi bili nižji od neučinkovitih »flikanj«! J. Košnjek Slike: K. Perdan Dva mrtva v Retečah Reteče — Voznik osebnega avtomobila Pavel Pintar, star 27 let, iz Godešiča je vozil v petek, 27. oktobra, ob pol desetih zvečer od Škofje Loke proti Jeprei. Na slabo osvetljenem vozišču skozi naselje Reteče je pri avtobusnem postajališču na sredini ceste tik ob prehodu za pešce zadel Irfana Kaltaka, starega 19 let, začasno stanujočega v Medvodah in zaposlenega v Iskri Reteče, in Agana Kaltaka, starega 23 let, stanujočega v Zbiljah in prav tako zaposlenega v reteški Iskri. Pešca sta pred tem na avtobusni postaji izstopila iz avtobusa, ki je pripeljal iz Medvod. Cesto sta prečkala ob prehodu za pešce in nameravala po lokalni cesti iti proti tovarni na delo v nočni izmeni. Osebni avtomobil ju je zadel s prednjim delom tako silovito, da Negodovanje na Planini V stanovanjih zamaka Primeri kažejo, da graditelji stanovanj v garancijskem roku nepopolno odstranijo napake, ki se ponavljajo, po preteku garancije pa stanovalci ponavadi posredujejo na gluha ušesa Bohinjska Bela — Del nove ceste v Bohinj bo speljan tudi od Bohinjske Bele do Obrn na desnem bregu Save Bohinjke, zato bodo morali zgraditi dva razmeroma visoka mostova. To je razmeroma zelo zahtevno delo, soj bodo morali premagati precej težaven teren in precejšnje višinske razlike. H gradbišču s morali zgraditi dovozne poti in ceste. — B. B. Izboljšati prometno varnost Jesenice - Vprašanje prometne varnosti je brez dvoma eno pomembnejših področij družbene samozaščite. Ker število motornih vozil nenehno narašča, prometna kultura udeležencev v prometu pase ne razvija skladno s tem večanjem, ne moremo pričakovati, da bi lahko zagotovili boljšo prometno varnost samo z aktivnostjo milice in drugih organov, ki se poklicno in strokovno ukvarjajo s to problematiko, oziroma s pomočjo ustrezne kaznovalne politike. Vprašanje prometne varnosti je vsekakor širši družbeni problem, ki ga morajo reševati vse družbene strukture. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Jesenice je vprašanju prometne varnosti-posvečal veliko pozornosti že v preteklosti. Tudi v zadnjem času je izvedel več ukrepov. Med drugim je angažiral mentorja, ki skrbi, da bo v osnovnih in srednjih šolah zaživela prometna vzgoja, pri zdravstvenih delavcih pa se zavzel, da bodo pregledom kandidatov za voznike motornih vozil posvetili še več pozornosti. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost je pravo mesto dobila tudi komisija za prometno varnost, ki skrbi za prometne znake in označbe. Problemov, ki so vezani na prometno varnost, je seveda tudi v jeseniški občini še veliko. Ze podatka, da je v občini okrog 215 kilometrov kategoriziranih cest in kar 6270 registriranih motornih vozil, kažeta na dokaj veliko gostoto prometa. Čeprav statistika o številu prometnih nesreč prjča o upadanju ne/god. stanje prometne varnosti le ni tako spodbudno, saj delavci milice registrirajo po novih zakonskih predpisih samo težje nesreče. Takšnega stanja vsekakor ne bo moč bistveno izboljšati samo z investicijskim vlaganjem v modernizacijo cest in drugih prometnih objektov. Gotovo bo potreben tudi od govornejši odnos vseh udeležencev v prometu. Do tega pa bo možno priti samo s splošno družbeno angažiranostjo na področju prometne vzgoje in samozaščitnega ravnanja Občanov. S. Saje sta bila zaradi udarca ob asfalt na mestu mrtva. Vzrok za težko nesrečo je bila neprimerna hitrost. Škoda na vozilu dosega 30.000 dinarjev. Padel skozi vetrobransko steklo Draga - V nedeljo, 29. oktobra, ob 21.20 je 21-letni Edo Dovžan iz Zabreznice vozil z osebnim avtomobilom iz Drage proti Begunjam. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal na desno neutrjeno makadamsko bankino. Nato je zavil ostro levo čez cesto in zapeljal v hrib, kjer je avto zasukalo in voznika skozi vetrobransko steklo vrglo iz vozila. Sopotniki so bili nepoškodovani, voznika pa so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Neprevidnost pri Podvinu Podvin - Voznik osebnega avtomobila Janez Žnidar, star 67 let, iz Ljubljane je vozil v nedeljo, 29. oktobra, od Kranja proti Radovljici. V Podvinu je dohitel osebni avtomobil, ki je pravilno zavijal levo. Žnidar tega ni pravočasno opazil in je začel močno zavirati, zaradi česar ga je začelo zanašati levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila koroške registracije, ki ga je vozil VValter Kmolniger iz Beljaka. Bočno oplazenje je bilo neizbežno. Mihaela Arko, sopotnica v Kmolnigerjevem avtomobilu, je bila pri tem huje poškodovana in je bila prepeljana v jeseniško bolnišnico. Nepravilna vožnja in neizkušenost voznikov pa sta botrovala tudi nesreči, ki se je pripetila isti dan ob pol treh popoldne med Črnivcem irt Peračico. V trčenju sta bila poškodovana Jeseničana, sicer sopotnika v avtomobilih, Sonja Laharnar, stara 28 let, in Miloš Laharnar, star 23 Jet. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Neprevidna hoja po cesti Belca - V soboto, 28. oktobra, okrog osme ure zvečer se je med Gozd Martuljkom in Belco pripetila prometna nesreča zaradi neprevidne hoje pešca po glavni cesti. Voznik osebnega avtomobila Mehmed Osmančevič, star 21 let, z Jesenic yt peljal od Gozd Martuljka proti Jesenicam. Na odseku ceste, kjer sta dva ostra zaporedna ovinka, mu je nenadoma z desne skočil pred avtomobil Franc Košir, star 57 let. .; Gozda. Hodil je po desni strani ceste. Voznik je pešca kljub močnemu zaviranju zbil, potem pa je trč„ še v telefonski drog. Pešec je bil huje poškodovan. J. Košnjek Trgovsko in proizvodno podjetje PETROL Ljubljana TOZD Trgovina na drobno PE Ljubljana Ljubljana, Prešernova 42 vabi k sodelovanju delavke za opravljanje del in nalog za bencinski servis v Kranju: snažilke Pogoj: NK delavka Poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatke naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD Trgovina na drobno, PE Ljubljana, Prešernova 42 (tel. 316-345). POUČNA RAZSTA V A - Razstava gob na sejmišču je bila medna/bol? obiskanimi deli letošnjega 11. sejma opreme. Kranjski gobarji so zbirko stalno dopolnjevali z izvirnimi trofejami. Se posebno je razveseljivo, da se je na razstavi z gobami seznanilo veliko mladih, (jk) -Foto: F. Perdan ISKRA Elektromehanika Kranj TOZD Tovarna merilnih instrumentov Otoče razpisuje licitacijsko prodajo osebnega avtomobila KOMBIBUSA 1600 IMV, v torek, 7. novembra 1978 ob 10. uri. Vozilo si lahko ogledate b\ novembra i f*7H <>!> 12. uri. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. dveh delavcev oziroma delavk v mlekarni 2. delavca na skladišču Trata Kandidati naj v 15 dneh po objavi oglasa vlože prošnje za zaposlitev v sekretariatu zadruge: Skofja Loka, Je-gorovo predmestje 21. Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana TOZD Veleblagovnica Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge kuharice „ i - i. o osnovnem znanju higiene žm;. ^«a:tvr.&:-.^......v,,.- Pičene ponudbe ZJ^'^t^ o izobrazbi sprejema ven Loka 15 dni po objavi._______ i i MALI telefon 23-341 PRODAM Prodam KRAVO, Bodešče 13 8200 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila in dve KRAVI 8201 Prodam ŠIVALNI ČEVLJARSKI stroj, električni ŠTEDILNIK in dobro ohranjen KAVČ. Dolinar Peter, Križe 38 8202 t Prodam malo rabljene KUHINJSKE ELEMENTE Magnolija s hladilno omaro. Ogled vsak popoldan od 15. ure. Subic, Jezerska cesta 93 b, Kranj 8203 Poceni prodam nove SMUČI MC 185 z VEZMI Tirolya. Bojan Ptiček, Lesce, Alpska 57, tel.: 74-130 8204 Prodam termoakumulacijsko PEC 4 kw. Strahinj 109, Naklo 8205 Prodam dvižna hrastova garažna VRATA 240 X 230. Blenkuš, Kranjska gora, Gasilska 12, tel.: 8S-731 8206 Prodam pol leta starega ŽRE-BICKA, odličen za rejo: Kavar, Pod- Iljubelj 92 8207 Prodam električna ŠTEDILNIK na Stih plošče, z garancijo. Informacije vsak dan od 15. do 20. ure Borkovič, Kokrški breg l/a, Kranj 8208 Prodam globok otroški VOZIČEK. Zamida, Golniška 1, Kranj 8209 Prodam 1000 kg REPE. Lipnica 4, Skofja Loka 8210 Poceni prodam KAVČ. Partizanska 43, Skofja Loka 8211 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat Jadranka. Ogled popoldan. Dijak, Hlebce (n. h.), Lesce 8212 Prodam 1 tono CEMENTA, dve MREŽI za ploščo 4 mm, litoželezno kopalno KAD in rabljene DESKE in PUNTE. Naslov v oglasnem oddelku 8213 Prodam plemensko TELICO. Be-nedičič, Globoko 7, Radovljica 8214 Prodam suha nažagana DRVA. Dostavim na dom. Velesovo 24, Cerklje 8215 Poceni prodam trajnožarečo PEČ Kuppersbusch, OPEKO siporeks in betonske zračnike. Paplar, Zvirče (n. h,), Tržič 8216 Prodam PUJSKE. Janša Marija, Stagne 7, Zasip 8217 Prodam dva PRAŠIČA po dvesto fc*- Zgoia 4/a, Begunje 8218 *wdtm tri PRAŠIČE po izbiri. Dvorska vas 30, Begunje 8219 Prodam otroško POSTELJICO. Radovljica, tel. 75-941 8220 Prodam KRAVO, ki bo februarja gič teletila. Ima še šest litrov ~ia na dan. Sr. Dobrava 9, Kranj 8221 Prodam 5 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA. Ropret, Bohinjska Bela 18, Bled 8222 Prodam globok otroški VOZIČEK. Kebetova 15, Kranj 8223 Prodam malo rabljeno PEČ Kup-Persbusch. Naslov v oglasnem oddelku 8224 i KUPIM Kupim termoakumulacijsko PEČ, 2 kw. Temelkov, Rečiška 51, Bled 8225 VOZILA Prodam NSU 1200, letnik 1970. Tel: 26-980, int.: 85 do 14. ure 8226 Ugodno prodam osebni avto ŠKODA, letnik 1967. Informacije na tel.: 21-819 od 14. do 15. ure vsak dan 8227 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 60.000 krr, registriran do- februarja 1979. Lavtar Milan, Kidričeva cesta 27, Skofja L°ka 8228 Prodam TRAKTOR Holder, 18 . *!» primeren za hribovite predele; •!* v odličnem stanju. Oblak, Vincar-Skofja Loka 8229 Po delih prodam WARTB\JRG ^ritt. Narobe, Cerklje na G oren j-*«n 17 8230 Prodam FORD TAUNUS 17 M, j**nik 1966, registriran do konca fe-^Uarja 1979. Ogled vsak dan popolne. Jolič Zeljko, Cesta 1 maja 69, Kranj 8231 Poceni prodam razne dele od NSU Prinz 1000 (dinamo, luči, stekla, r*zne dele karoserije, menjalnik, izpušno cev). Bojan Ptiček, Lesce, tipska 57, tel.: 74-130 8232 Prodam avto VVV, letnik 1967. Og-kd v popoldanskem času. Pernuš, Brezje pri Tržiču 41/p 8233 Izdaj« ČP GIm, Kranj, Ulica Mose Pijadeia 1. Stavek: GP Gorenjski etje tiak Krmnj, tisk: Združeno podi Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1- - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 01600-603-31999 - Te-lefoai: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-636, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. Polletna ISO din, cena za 1 itevilko y kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam NSU 1200 C, registriran do 10. 1979. Gostilna Knafel, Žirovnica 8234 Prodam štiri nove AVTOPLAŠČE 165 SR-13. Milihen Alojz, Reševa 1, Kranj 8235 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Pokopališka 17, Kokrica pri Kranju 8236 Prodam osebni avto FIAT 850, odlično ohranjen, registriran do 1. 10. 1979. Ogled v dopoldanskem času. Vrbnje 8, Radovljica 8237 Prodam avto ŠKODA 1000 MB, karamboliran, cel ali po delih. Kej-žar Marjan, Davča 72, Železniki 8161 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS. Cena 4.000 din. Avguštin, Frankovo naselje 11, Skofja Loka, tel.: 60-422 8163 Prodam nov prednji levi blatnik in dve zimski gumi, voženi 2500 km, za ŠKODO 100, 110 L. Jenko, Trata 11, Skofja Loka 8164 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, neregistriranega v voznem stanju. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Pire Stanka, Kidričeva 68 (na Trati), Skofja Loka 8160 Ugodno prodam AMI 8, registriran, letnik 1971. Ogled Kranj, Cankarjeva 7 8245 Prvič v Kranju in na Gorenjskem TEČAJ DISCO PLESOV s plesom iz filma Vročica in ostalimi priljubljenimi disco plesi vsak petek od 18.30 do 19.30 in 19.45 do 20.45 v hotelu CREINA. Poučuje plesni učitelj Homan s plesalko. STANOVANJA Valilnica Naklo prodaja vsako sredo in soboto DNEVNO SVEŽA JAJCA cena 1.60 din. GKZ TZE NAKLO Zakonca z enim otrokom iščeta neopremljeno GARSONJERO ali SOBO s sanitarijami od 1. decembra v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Ponudbe pod Poštena 8240 Mlad zakonski par išče opremljeno SOBO z uporabo sanitarij. Oddati pod šifro Solidno 8241 V Kranju ali v okolici Kranja iščem sobo s kuhinjo ali garsonjero. Ponudbe pošljite pod šifro Kranj 8242 r ZAPOSLITVE Iščem varstvo za sedem mesecev starega otroka. Informacije dobite Cna telefon 064-60-789. Zomažič Danilo, Groharjevo naselje 6, Skofja Loka 8243 Iščem kvalificirano CVETLI-ČARKO za redno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 8244 Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE JESENICE objavlja dela in naloge REFERENTA ZA EVIDENCO ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA v oddelku za notranje zadeve Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti srednjo strokovno izobrazbo — smer upravno - administrativna, ekonomska ali gimnazija, eno leto delovnih izkušenj ter moralnopolitične lastnosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SoB Jesenice, 15 dni od objave. ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj obvešča cenjene potnike, da z 2. novembrom 1978 prične obratovati avtobusna linija BLED-POKLJUKA po obstoječem voznem redu. .OBVESTILA ■ KRANJČANI! Pooblaščen servis z najmodernijšimi sredstvi vam nudi usluge na dom: čiščenje preprog, tapisoma ipd., tudi po celi Gorenjski. Oglasite se na telefon 22-043 od 14. do 20. ure 8048 Kemična ekspresna čistilnica Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja. Strokovno in hitro (2 dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure. Inž. B. Zoreč 8049 KRIZANTEME! Pričeli smo prodajo krizantem. Nudimo vam bogat izbor različnih sort. Vrtnarija GOMZI, Brezje 58 8181 KRIZANTEME velikocvetne bele, rumene, MARJETKE cena 10 do 30 din, lahko dobite Dvorska vas 27, Begunje 8179 Delavska univerza Skofja Loka sprejema prijave za začetni in nadaljevalni tečaj KROJENJA in ŠIVANJA v Škofji Loki. Prijave sprejemamo v dopoldanskem času po telefonu na št. 60-861 ali osebno popoldne od 15. ure dalje v osnovni šoli Skofja Loka (za Namo) iOSTALO Pred kratkim nam je nekdo ODNESEL 2 TESARSKI STOLICI. V zadnjih štirinajstih dneh nam je RAZREZAL VREČE. V noči od 25. na 26. oktober nam je ODNESEL 6 m dolgo ŽELEZNO CEV, na sredini rahlo okrivljeno, premera 5 do 6 cm. Prosim vsakogar, ki lahko pove kakršnekoli podatke o storilcu, da to sporoči postaji milice ali meni-Dolhar Jože, Predoslje21, Kranj 8239 DO Industrija — obrt p. o. Jesenice, Spodnji Plavž 6d na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja ter določil 186. člena statuta DO ponovno razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi računovodja DO Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev imeti: — najmanj srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu — aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati zakonitost in mora biti vesten pri delu Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjih del in nalog naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: DO Industrija — obrt Jesenice, Spodnji Plavž 6d. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. r Kmetovalci, kmetijske organizacije KŽK Kranj — TOZD Kmetijstvo Mehanični servis Šenčur vam nudi rezervne dele, servisne usluge in vzdrževanje kmetijske mehanizacije v garanciji in brez: TORPEDO-DEUTZ 4006, 6806, 7206 URSUS C-335, C-355 UTB U-445, V-445, L-445 RASOUALI vse tipe PIONIR-POLJSKI kombajn za krompir brez garancije: IMT, motorje LOMBARDINI, TOMOVINKOVIČ PE:18, TV-418, TV-521, TV-730 VVULLMAUS (kombajne za krompir) proizvode SIP, ostale kmetijske priključke V prodajalni servisa nudimo še: rezervne dele za razne kmetijske priključke, ležaje, gume, akumulatorje, zaščitna sredstva in raznovrsten elektro material. Odprto vsak dan od 6. do 14. ure in v soboto od 6. do 12. ure. Kupci se lahko oskrbijo osebno ali po povzetju. Vse servise in usluge na domu lahko naročite na telefonsko številko (064)41-025. RADI VAM BOMO POSTREGLI TUDI S STROKOVNIMI NASVETI IN INFORMACIJAMI, KORISTITE NAŠO PONUDBO IN ZADOVOLJNI BOSTE. Slovenske železarne Veriga n. sol. o. Lesce, Lesce, Alpska c. 43 m objavlja za šolsko leto 1978/79 razpis kadrovskih štipendij in sicer: 2 ŠTIPENDIJI — strojna fakulteta II. stopnja 2 ŠTIPENDIJI — strojna fakulteta I. stopnja Pogoji razpisa: 1. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov ter po določilih družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike. 2. Prednost imajo učenci in študenti z boljšim učnim uspehom pri izenačenih ostalih pogojih, pa prosilci iz socialno šibkejših družin. Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS 1.65 Prijavi naj priložijo: — kopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o vpisu v šolo, ki jo bodo obiskovali — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — dokazilo o dohodkih staršev za leto 1977 — izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega štipenditorja Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni Prepozno vloženih in nepopolnih prošenj komisija ne bo obravnavala 7. Štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev (solidarnostno štipendijo) so se dolžni javiti na ta razpis, če se šolajo za poklic razviden iz tega razpisa. Hkrati so dolžni v roku 8 dni obvestiti Skupnost za zaposlovanje — enota Radovljica, da so se prijavili na razpis. Če tega ne bodo storili, zgubijo z novim šolskim letom pravico do štipendije združenih sredstev. Prijave zbira 15 dni od objave S Ž Veriga Lesce, Kadrovska služba, Lesce, Alpska c. 43 3. 4. ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO - KRANJ, p. o. Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta in statuta Zavoda dela in naloge VODJA GASILSKO REŠEVALNE SLUŽBE (vodilno delovno mesto) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — imeti morajo višjo šolsko izobrazbo gasilske ali sorodne smeri — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta samostojnega vodenja na področju gasilsko-operativnih delih, — imeti morajo moralnopolitične vrline. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska 4, z oznako za razpisno komisijo. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. J SVEČANOST OBČINSKE GASILSKE ZVEZE V KRANJU - Minuli petek popoldan je bila v kranjski občinski skupščini slavnostna seja občinske gasilske zveze Kranj ob koncu tedna varstva pred požari. Na svečanosti so med drugim podelili tudi odlikovanja gasilske zveze Slovenije — dva člana sta namreč prejela gasilski plamenici tretje stopnje, osem pa jih je dobilo gasilska odlikovanja tretje stopnje - in 20 pokalov ter 46 diplom tekmovalnim desetinam, ki so sodelovale na občinskih gasilskih tekmovanjih. Šestnajst članov gasilskih društev iz kranjske občine pa je dobilo odločbe o napredovanju v čin gasilskega častnika prve stopnje. Na sliki: predsednik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek izroča priznanje predstavniku Gasilskega društva Jezersko. V sredini je poveljnik OGZ Kranj Miro Ravnikar. - S. Saje — Foto: F. Perdan Cesta okoli jezera* Radovljica — Ena izmed najbolj pomembnih novosti noveliranega urbanističnega načrta Bleda je prav gotovo rešitev prometa v središču Bleda. Zato je Projektivno podjetje Kranj izdelalo programsko študijo za odsek ceste Lesce — Bled — Bohinjska Bela in obdelalo dve varianti poteka trase okoli Blejskega jezera. S študijo se je strinjala tudi republiška skupnost za ceste, projekt pa obravnavajo krajevne skupnosti Lesce, Bled, Ribno in Bohinjska Bela. Republiška skupnost za ceste kot tudi oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja v Radovljici sta se ogrela za južno varianto ceste, ki je krajša in cenejša. Po severni varianti naj bi potekala cesta v Zaki nad regatnim centrom in tako ne bi bila sprejemljiva zaradi estetskih vzrokov, obenem pa ne bi bili primerni predori med Zako in Bohinjsko Belo. Po južni strani pa bo potekala mimo Vile Bled. Posredovali so tudi pripombo, naj bi odcep za golf in k Šobcu združili v eno križišče, potek trase na Jaršah pa prilagodili tako, da bi se primerneje križali Koritenska in Ri-benska cesta. D. S. \ KAM DIVJAJO POKLJUŠKE CENE? Pokljuka — Lepo, prijetno in tudi čisto je v Šport hotelu na Pokljuki, osebje vljudno in prijazno. Vsi stoli r restavraciji in pogrnjene mize čakajo na goste in le sem in tja zaide kdo V ho tel, ki se letos prav gotovo ne more ponašati s kaj prida sezono. Gostje so namreč tako maloštevilni, da bi jih marsikateri poletni ali jesenski dan lahko preštet na prste ene roke. Še manj ali nič pa je tistih, ki bi bi vali v hotelu in uživali sveži pokljuški zrak. Pravzaprav stvar Alpetoura in hotela samega, če so raje sami in samcati, vsem objektivnim težavam navkljub. Že res, da so cesto zaprli in da je marsikoga odvrnila od obiska na Pokljuki, res in presneto res pa je nekaj drugega, kar opažajo in nad čimer so togotni tisti ma loštevilni, ki ob taki ali drugač ni priložnosti zavijejo na popolnoma prazni parkirni prostor Šport hotela. Pokljuške cene ali cene v hotelu na Pokljuki so naravnost divje. To lahko občuti še tako debela denarnica in še tako vsega divjega navajeni gost. Kdor pač ne pogleda najprej na cenik, ki visi nad točilno mizo, se lahko tudi spozabi in naroči nekaj tako dragega kot je v tem hotelu drag, recimo, gin in tonik, da niti slučajno ne bi pomislit na kakšno bolj imenitno pijačo. Gostu, ki r baru ni bil le enkrat in ki si bo na točilnem pultu Šport hotela zaželel pita, naj mu bo v užitek vse do poslednje kapljice, kajti, ko mu bodo povedali račun, se mu bo zaletelo. Takšni so pokljuški zapitkr. dva tonica z ginom 7 starih jur-"V, dve kavi jurja in šeststo dinarjev, pivo jurja in osemsto dinarjev. Če imaš še tako trdo kožo in če še tako upoštevaš, da si vendar nekje daleč na P<> kljuki, so cene nesprejemljive, čeprav bi pijačo tovorih s konji. Ze res, da so cene potrjene in občinsko odobrene, vprašanje pa je, če je takšno očitno ože-munje res na mestu. Vprašanje je, kakšno uslugo si s tem dela popolnoma prazni Šport hotel. . . Gasilska vaja na Podlubniku Pismonoše so pridobili že 69 novih naročnikov GLASA PODLUBNIK — Tokrat gre samo za vajo, a ob resničnem požaru je dragocena vsaka sekunda. — Foto: F. Perdan Skofja Loka — Osrednja akcija, ki sta jo občinska gasilska zveza in občinska požarna skupnost Skofja Loka pripravili v tednu varstva pred požari, je bila velika vaja gašenja visokih stavb in reševanja iz njih v Podlubniku. V petek, 27. oktobra, je zavijanje sirene naznanilo začetek vaje, v kateri je sodelovalo 12 gasilskih enot iz škofjeloške občine in PODLU BNIK - Gasilci so na vaji prikazali tudi gašenje visokih stavb in reševanje ljudi iz njih s pomočjo sestavljene lestve. — Foto: F. Perdan Spo$to\ **rn bralci! Če še nimate naročen GLAS, a ga vseeno radi vzamete v roke, preberite tole sporočilo: Te dni so pismonoše Gorenjske spet pričeli akcijo za nabiranje novih naročnikov za GLAS. Verjetno ste že dobili našo naročilnico in iz nje izvedeli, da ga boste, če ga naročite zdaj, dobivali do konca leta brezplačno. Če hočete torej »ujeti« čim več zastonjskih izvodov, pohitite z naročilom. Naročilnico oddajte kar vašemu pismo-noši. poklicna gasilska enota iz Kranja, udeležili pa so se je tudi pripadniki škofjeloške garnizije ter delavci zdravstvenega doma in postaje milice Skofja Loka. Potek vaje je razlagal poveljnik poklicne gasilske enote iz Kranja Jože Kastelic. Gasilci so prikazali gašenje manjšega požara z ročnimi gasilnimi aparati ter gašenje večjega požara s prahom in peno. Zatem so demonstrirali še gašanje in reševanje z mehanskim zglobnim platojem in reševanje z lestvami, vrvmi, drsalnim prtom in jekleno vrvjo, napeto z ene stolpnice na drugo. Ob koncu je sledila še vaja osvetljevanja in gašenja v nočnem času. Vajo v Podlubniku, ki ni bila le prikaz gasilskih veščin, ampak je poudarila tudi potrebo po načrtni družbeni skrbi za nenehni razvoj gasilstva, si je z velikim zanimanjem ogledala množica občanov. S. Saje DEŽURNI NOVINAR & 21-860 BAGDAD - Od ponedeljaka do srede bodo v Bagdadu zunanji ministri pripravljali dnevni red in načrt dokumentov za ftefe držav in vlad večine arabskih dežel. Arabski vrh se bo sestal 2. novembra, glavna tema pa ho usklajevanje stališč"- med arabskimi državami. MANILA - Tajfun, ki je zajel severni del Filipinov, je zahteval ve* kot tisoć življenj, medtem ko je bilo ranjenih kar nekaj tisoč ljudi, da o ogromni materialni škodi niti ne govorimo. BEJRUT - Brž ko je bila Beginu podeljena Nobelova nagrada za mir, so izraelska letala in ladje začela ogrožati Libanon. Na skrajnem jugu države je priAlo celo do oboroženih spopadov. SKOPJE - Po naletu snega konec prejšnjega tedna so bile v ponedeljek že vse glavne makedonske ceste prevozne, v zahodnem delu republike pa Se ni vse tako kot bi moralo biti. Največ snega imajo meAčani Mavro-va, veo kot pol metra. Včeraj se je končno le zjasnilo, čeprav se zaradi hladnega vremena Makedonci Se bojijo podobnih nevšečnosti. CELOVEC - Kot vsa leta doslej je Zveza koroških partizanov tudi letošnji dan mrtvih počastila s polaganjem vencev na okoli Štirideset partizanskih grobnic in spomenikov v vseh treh koroških dolinah. Razen predstavnikov koroAkih slovenskih organizacij so se polaganja vencev udeležili tudi predstavniki gener-.ilnega konzulata SFRJ iz Celovca. H. J. POKLJUKA - Širne gozdove Pokljuke je minuli teden jH>betH prvi sneg, temperatura pa seje znatno znižala. Pokljuka 6© tako kot vsako leto dobila najprej debelo snežno odejo in nanjo je že pripravljena. Ob Šport hotelu so že pripravili vlečnico Za najbolj navdušene prve smučarje. — Foto: D. Sedej Zgradili pokljuško cesto V petek, 27. oktobra, so vojakom in starešinam na Pokljuki podelili priznanja za izredno delo na pokljuški cesti — Naslednje leto še do Zatrnika POKLJUKA - Prvi sneg je v noči od četrtka na petek že pobelil pokljuške gozdove in oznanil, da se začenja obdobje mrzlih noči in dnevov in tudi obdobje zimskih športov, zimske Pokljuke. Čeprav se bodo smučarji in tekmovalci letos še vedno zapeljali na Pokljuko po makadamu, je vendarle spodbudno in vse pohvale vredno, da je štiri kilometre pokljuške ceste do Šport hotela razširjene in temeljito obnovljene. Vojaki so delali po vse dneve, štiri mesece in jo z mehanizacijo in pridnostjo pripravili za asfalt. Izkopali so 30.000 kubičnih metrov zemlje, navozili material in opravili vsa zemeljska dela, ki so pri obnovi potrebna. Za prihodnje leto jim ostanejo še trije kilometri, tako, da predvidevajo, da bo pokljuška centa prihodnje leto povsem drugačna. Vojaki, ki so tako neumorno prispevali k izgradnji pa so v svojem prostem času obnovili še grobišče padlim na Pokljuki. Povsem zanemarjeno grobišče je dobilo spodoben in primeren videz, postavili so ograjo, izseka!: 220 smrek in postavili nove klopi. Delali so vse nedelje in so bo u ter tako prispevali, da je dane« poleg spomenika še grobišče, v spomin in opomin mladina rodovom. Ob zaključku del na cesti ms Pokljuki so vojake v petek, 17. oktobra, obiskali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Radovljica. Vojakom in starešinam so podelili diplome, spominska darila in priznanja za njihovo sare« zgledno delo ter poudarili pomen, ki ga z obnovo ceste pridobiva Pokljuka. Nedvomno se bo prav z novo cesto bolj odprla i> si v prihodnje zagotovila nadaljnji, boljši turistični in rekreacijski napredek. Po obisku spominskega grobišča padlim so si starešine in vojaki ogledali še begunjski Elan in park talcev v Begunjah. D. Sedej JESENSKA IDILA NA BLEDU - Zadnji čas nas letošnja jesen vedme *n°v<* preseneča z dokaj visokimi dnevnimi temperaturami. Zato k 'udi v mrtvi turistični sezoni na Bledu še vedno dosti obiskovaJcJr Ker pa v tem našem turističnem kraju ta čas ni kakšnik zaninti^^j^ prireditev, si gostje krajšajo čas s sprehodi ob jezeru, na grad in r bližnjo okolico. Na sliki: Selesteče listje na poti ob jezeru, mirna jezerska glasina, beli labodi in pisane jesenske barve; takšna je sedanj* podoba gorenjskega turističnega bisera. - J. Rabič