Fosiaritia nla ana.
sžcviltta 6C vin.
Štev. 86	¥ Ljubljani, ? petek dne 6. avgusta 1920.	Leto III.
Oglasi:
Za 1 mm x 60 Inseratnega stolpiča mati 80 vinarjev, uradni 1-20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objav« popust.
Maja ob ponedeljkih, sredah m petkih.
Upravnlitvo ,.Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6, Urednlitvo ,,Domovine", Miklošičeva o. 18, Tel. 72.
Naročnina:
Za celo „0omovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 Ks celoletno 12 K.
Kdo ie kriv!
18. julija, 1920 je imel konzistorijalni svetnik Janez Kalan v cerkvi Sv. Marjete prepoved, kjer se je skraja v par stavkih dotaknil pomena kipa cerkvene patrone in zmaja pod njenimi nogami, nakar je začel politizirati na sledeči način: „Zmaj pa se ne pokazuje vedno v svoji grdi obliki Da lažje pridobi žrtev, se pojavlja večkrat pod pri-kupljivo, leop obleko. Takega zmaja, ki pod lepim imenom bedi in vabi po vaših cestah, imate tudi vi v Eadomlju —ta zmaj je rdeča sokolska srajca.
„Sokol je svobodomiselno društvo. Kaj pa je svobodomiselstvo? Svobodomiselstvo je, da človek svobodno misli ali to se pravi, da misli da je Bog, ali da ga ni; svobodomisleci pa mislijo, da. ni Boga, zate jih imenujemo z drugo besedo, brez-
imajo svoje geslo: Borba za kulturnim napredkom. In kaj je kultura ? Kultura je boj proti cerkvi, poglejmo samo na Francosko in videli bomo, kam jo je dovela kultura. Hoteli so tam popolnoma uničiti vero. Duhovščino so razgnali, cerkve pozaprli, jih porabili za skladišča, gledišča, sneli so križ iz šol, ga vrgli na cesto, cerkveno premoženje pa so zaplenili.
„Dragi kristjani! Ali boste Vi dopustili, dia se zgodi tudi pri nas kaj takega? Li dopustite, da se Sokol razvije ter boste s tem, da puščate svojim otrokom v Sokolske vrste, pripomogli Sokolu do zmage, boste kmalu sami doživeli, da Vam zapro cerkve, prepovedo zvonenje, da Vam uničijo vero. Jaz sem Vam sedaj pojasnil, kako
verce. To kar govorim ne mislite, da samp skle- i nevaren je Sokol verskemu življenju in Vas sedaj paru, temveč vam bom vse dokazal; le. počakajte, I poživljam, da napravi vsak tu, pred tabernakljem, da vam preberem, kar se je zgodilo na Bledu." j pred najsvetejšim obljubo, da sv. Marjeti, katere Nato čita v orlovskem glasilu ,.Mladost" neki j oastivci ste, obljubite, ker drugače ne morete'biti dopis z Bleda, kjer so baje Sokoliči metali kame-j nje vredni častivci, da odstopite od Sokola; stariši n je v znamenje, se branili v šoli moliti ter govo- j matere, ve pa obljubite, da ne boste pustile svojih rili sošolcem,'da jih bodo nabili, 'če bodo v šoli nirok med sokolski naraščaj, ker sokolstvo je proti molili. Dalje, da j'e nekdo Sokolov izrekel besede: »e«. Kdor na to ne izpregleda, kar sem \ am se^ „Prekleto hudičevo znamenje", da sta dva Sokola j dal povedal in se" ne izpreobrne, ta naj hodi le snela v neki gostilni križ s stene, ga polila z vi- jj^JR šlPkl	^MjČmp"^ -i
nbin, da So Sokoli ponoči oskrunili neka znaine-1 zanl 111 r^dve.
nja, da je eden sokolskega naraščaja v cerkvi! V starih časih, ko je še^ cvetelo malikovalstvo, telovadil itd *	i90 častili ljudje malika, z imenom Moloha, kate-
,Vidite,' tako delajo Sokoli. Sapo mora za- rcmu 80 Ukazovali čast s tem, da so mu metali v
preti vsakomur, kdor čita o takih brezverskih de janjih, ko se celo mladi Sokoliči pod vtisom so-kolske protiverske vzgoje, postavljajo sredi cerkve na glavo. Kaj porečete Vi, če se naenkrat prično t.u v cerkvi postavljati Vaši otroci na glavo."
„V.idite, tako delajo Sokoli, pa to še ni vse. Oni pohujšujejo Vaše otroke s tem, da jim dajejo citati svoje liste, kjer so naslikane ostudne podobe. Drage žene, Vam sem pokazal zadnjič tako sliko in skoro me je sram, da sem jo pokazal, zato mi ne zamerite. Bila. je slika v Sokolskem listu, katerega imajo vsa sokolska društva — naslikan je neki Sokol, popolnoma nag, široko je razkora-čen — pomislite, kaj si bo mislil, kaj bo čutil Vaš otrok, ko bo-gledal to sliko. Ni ii to največje por hujšanje? Ja, če to ne presega vse meje, kaj pa še hočete ?
Počakajte in sedaj vam povem še nekaj. Imam tu neki list, kjer pišejo svobodomiselci, ker Sokoli so tudi svobodomiselni."
Nato čita neki nepoznan list** in obenem tolmači:
„Kaj je Sv. Trojica? To je: Bog oče je klobasa, Bog Sin je kislo zelje, sv. Duh pa vrček
piva — ljudje izhajajo od opic — človek je bolje razvita žival, ker nima duše, vsled tega tudi ni /nesmrtnosti" — in druge slične stavke.
„Dragi Radoml jam! Jaz sem prišel k Vam zgolj iz ljubezni, da Vas poučim in Vas odvrnem cd slabega, ker dosti slabega je med Vami. Sokoli
* Glej notico o blejskem bogoskrunstvu. Klerikalci so za to dol Ji tov že sodnijsko obsojeni raeli častikraje.
** G. Kalan: Na dan s tem listom: Če ne morete dokazati, da je ta nespametna surovost stala kdaj v kakem slovenskem listu, veste, kateri nar slov Vam gre!
žrelo otroke. Vidite, tak Moloh je v sedan jih časih Sokol, ki žre deco in Vi stariši ste tisti,, ki mu polnite žrelo z Vašimi lastnimi otroci."
V zaključku govora je opominjal vernike na pravo pot in prosil božje pomoči do njih pravega zveličanega spoznanja.
Za danes se omejujemo na to, da temu neču-venemu govoru dostavimo samo par besed. Sokol je najstarejše nacionalno društvo, ki si je poleg telesne vzgoje in ravno potom nje stavil za nalogo nravno vzgojo naroda. Uspehi Sokolstva, ki povzdiguje ljubezen do naroda, požrtvovalnost in socialno sočustvovanje, so ogromni. Ni je večje blasfemije, nego je v očitku, da hoče Sokol moralno pokvariti naš narod, zlasti pa našo mladino. Vemo, da to ni prvič in da. tako dela. velik del (ne vsi) duhovščine, na ukaz svojega škofa. Ali je mogoče mplčati na vse to? Odgovor bo lahek na vprašanje: Kdo je kriv?
Agrarna direkcija v Ljubljani.
Kakor smo že poročali, objavljajo „Službene Novine" v številki 164. z dne 29. julija 1.1. naredbo ministrstva za agrarno reformo, s katero se ustanavlja agrarna direkcija v Ljubljani. Ta direkcija bo izvršilni organ ministrstva za agrarno reformo za področje Slovenije s Prekmurjem ter obenem nadzorovahii organ nad uradovanjem okrožnih agrarnih uradov istega področja.
Naloga agrarne direkcije je, da na svojem področju izvršuje posle razdelitve zemlje, kolonizacije, podelitve zemlje dobrovoljcem, da naclziia izvrševanje državnega nadzora in državne uprave nad zemljišči veleposestev iu vobče, da izdeluje načrte in predloge o poslih agrarne reforme. Agrarna direkcija je druga stopnja v zadevah izvršitve agrarne reforme. Ta direkcija rešuje v prvi stopnji pritočbe proti odločitvam agrarnih okro-
žnih uradov. Pritožbe proti odoločitvam agrarne direkcije je vlagati pri tej direkciji v roku osmih dni po dostavitvi. Te pritožbe nimajo odločilne moči ter jih rešuje v tretji stopnji ministrstvo za agrarno reformo. Pritožbe na ministr. za agrarno reformo so dopustne, ako jiii izrecno dovoljujejo obstoječi predpisi, razen tega pa le tedaj, če se odloča: 1.) o ugotovitvi maksimuma, ki se pusti posameznim veleposestvoin; 2.) o obstanku industrije ali vzorne ekonomije na veleposestvu; 3.) o zadevah principijelne nravi, ki še niso rešene pj j obstoječih predpisih; 4.) o pravem tolmačenju ob-' stoječih predpisov, oziroma o njih uporabi na kon-jkretni slučaj privatnepravne nravi.
Agrarna direkcija v Ljubljani ce deli na sie-ideče odseke: 1.) splošni odsek; 2.) odsek za nad-'zor, upravo in likvidacijo veleposestev; 3.) odsek za kolonizacijo, repatrijiranje, dobrovoljce iti zadružništvo; 4.) finančni odsek. V zmislu r&redbe se ustanove okrožni agrarni uradi kot vršilni organi agrarne direkcije, in sicer za sledeča področja: 1.) za okrajna glavarstva Kranj, Radovljica, Kamnik, Ljubljana, Litija, Kočevje, Novo ! mesto, Krško, Črnomelj, Logatec, Postojna, Istre i z Goriško, s sedežem v Ljubljani; 2.) za okrajna glavarstva Brežice, Celje, Maribor, Ljutomer, I Ptuj, Konjice in Slovenjgradec, s sedežem v I Mariboru; 3.) za. okrajna glavarstva Borovlje in j Velikovec, s sedežem v Borovljah; 4.) za Prek-i murje, s sedežem v Murski Soboti. Okrožni agrar-| ni uradi so prva stopnja za vse posle, zadevajoče ! izvršitev agrarne reforme, ki niso s posebnimi f predpisi pridržani višjim stopnjam. Vse važnejše | odloke, kot n. pr. odlok, kolik del veleposestva se | pusti veleposestniku kot maksimum ali kak del se j pusti za vzdržavanje agrarne industrije ah poljedelskih naprav, izdajajo okrožni agrarni uradi pismeno ter jih dostavljajo interesentom; odloke o začasni razdelbi veleposestvenih zemljišč na posamezne občine, vasi in na posamezne poljedelce, kakor tudi odloke o vprašnjih, ki so s lem v zvezi, pa izrekajo redoma okrajni agrarni uradi povodom uradovanja svojih komisij in odposlancev na licu mesta. Taki odloki se morajo ugotoviti v zapisniku, in sicer v dveh izvodih, od katerih se eden izroči županstvu v svrho javnega vpogleda interesentov, drugi pa se predloži okrajnemu agrarnemu uradu.
Na čelu agrarne direkcije stoji direktor in njega nadomešča namestnik direktorja; na čelu okrožnih agrarnih uradov stoje okrožni agrarni poverjeniki, na čelu posameznih odsekov agrarne direkcije pa stoje šefi odseka. Razun tega obstoja pri posameznih odsekih direkcije in tudi pri okrožnih agrarnih uradih potrebno število pravniško, ekonomsko in tehnično izobraženih oseb. Pomožno osebje in praktikante imenuje po potrebi direktor. Uradniki agrarne direkcije in okrajnih agrarnih uradov spadajo v stalež uradnikov ministrstva za agrarno reformo.
Glede prehodne dobe določa naredba, da imajo glavno poverjeništvo ministrstva za agrarno reformo za Slovenijo v Ljubljani in od njega postavljeni organi vršiti tudi po razglasitvi te na-redbe vse posle, ki so jim bili prej poverjeni ter fungirajo kot izvršilni organi agrarne direkcije v Ljubljani in izvrševati dolžnosti okrožnih agrarnih uradov svojega področja vse do končne likvidacije njihovega poslovanja, ki jo bo odredil minister za agrarno reformo.

uprava „Domovine"
prodaja	™ | ;	" |
■ času primerna, za vsakogar prepotrebna knjižica! po 4 krone V Ljllbijanj, SodEH Ulica 6.
Dokler ne bodo imeli okrožni agrarni uradi zadosti lastnega osebja za izvrševanje agrarno-reformnih poslov, more minister za agrarno reformo, v nujnih slučajih pa tudi direktor sam, začasno imenovati potrebne komisije ter jim poveriti izvišitev posebnih poslov v posameznih okrajnih glavarstvih.
Dokler si okrožni agrarni uradi ne urede lastnih uradov, se morejo osloniti na obstoječa okrajna oblastva svojega sedeža, ki jim morajo dati proti odškodnini na razpolago potrebne prostore, material, manipulativno in prepisno osebje.
Dopi&i.
orožništvo in finančna straža, ki sta noč in 'dan bila na straži in preganjala to razpaslo zlo. Seveda, veliko je pa k temu pripomoglo tudi to, da je naš denar pridobil na veljavi, laška lira pa močno padla. Letina v dolini je bolj srednja. Nakosilo se je že, a namlatilo pa bolj malo. Preveč dežja, to je napravilo škodo. No, če bo jesen dala, bo že šlo; sadje kaže prav lepo in bo letos za štirinajst dni prej zrelo, kakor sploh vse. Tudi živina se je že močno epodredila v dolini.
(Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnost dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.)
Sv. Vid pri Stični. V odgovor na članek „Sv. Vid pri Stični" v »Domoljubu" št. 30. Do-pisnikar tega članka vprašuje šentviškega Sokola, ee se spodobi ples v popolnoma, kmetakem kraju. — Sokol je namreč v Sv. Vidu pri Stični pri svoji prireditvi dovolil 'tudi ples. Dopisnikar trdi, da ples tu ni umesten. Na eni strani se torej kmetovalca povišuje, a na. drugi ponižuje. Gospod dopisnikar, ali va«i je mogoče znano, da ne obstoji skoraj javne, včasih tudi privatne zabave, ki jo priredi klerikalna inteligenca, ne da bi se tudi plesalo? Ali ne hodi tudi klerikalna inteligenca v, plesne šole? Ali je ples uovoljen samo klerikalni inteligenci? Torej samo za gospodo je ples, za kmeta ne! Kmet, ti delaj in garaj celi dan, v nedeljo pa bodi doma, čitaj »Domoljuba"; bodi in ostani neumen. Ne smeš se nikoli pozabavati po trudapolnem delu, tudi ne pleši — kajti potem si pogubljen. Ne čitaj, ne izobraznj se! To so torej vaše želje, g. dopisnikar! ? Tako se vsaj bere med vrstami v vašem dopisu: »zato se otres-ite . . . prijateljev, ki z vašim denarjem ustanavljajo Sokola in'kdo ve kaj še vse, ker vam je v Škodo". »Kdo ve, kaj še vse", je namreč telovadba, sokol-ska knjižnica, razni časopisi in tamburaški zbor, z eno besedo izobrazba. Le-ta je torej krnietu v Škodo ? Ne kmetu, ampak vam je izobrazba kmetova v škodo, ker kmetu se z njo odpro oči in res izginejo časi, v kojih so »gospodje" hodili po kmetskem hrbtu. — G. dopisnikar čenča zopet, nekaj o toči. To je pač edina bilka, katere se on že drugič prijemlje, hoteč s tem vplivati na kmetovalca. No,' toča škoduje tako kmetovalcu kakor posredno tudi meščanu, četudi; je Sokol; trditev, da meščan — Sokol — privošči kmetovalcu točo, je zaradi tega bedasta. Iz vseh »Domoljribovih^ dopisov, tikaj ocih se šentviškega Sokola, sie vidi bojazen, da se iztrebi iz šentviške doline klerikalna korenina. Ako bi se voditelji ne bali, ne bi pisali. Sicer voditelji, hm! — enega povsod čakajo in podijo, kjerkoli se pokaže, drugi pa s svojim vedenjem ne kaže prav posebno posnemanj avred-nega obrašanja. Pri slednjem ne gre samo za kozarce (glej dopis v »Domoljubu"), temveč kar za litre, Za danes o tem dosti; ako se nas še podreza, postrežemo z različnimi zabavnimi anekdotami. ' Šentviški Sokol pa vedno širše razprostira svoje peroti; želimo mu, da kmialu razžene po celi šentviški dolini klerikalni zrak!
Gospodarstvo.
Iz Poljan nad Škofjo Loko. V nedleljo dnie 8. t. m. napravi tukajšnje bralno društvo si tam-buraŠkim zborom zlet na Log k Cvelfarju, kjer napravi priprosto, zabavno veselico v prid društva, oziromal pomnožitev že mnogobrojne, lepe društvene knjižnice. Udeležite se zleta v mnogo-brojnem številu od blizu in daleč, zabave in krat-kočaisja ne ho manjkalo. —- V ponedeljek 2. avgusta se je odprl telefonski promet na tukajšnji pošti. Kdor ima kaj nnje.nga v trgovskih ali drugih stvareh, se lahko odslej posluži te čudežno hitre naprave z znanim »halo!" In s to najpravo smo zopet napredovali. Zdaj bi bilo treba, da se vzpostavi avtomobilski promet po dolini od Zirov do Škofje Loke, odnosno Trata postajal. Ini poltem bomo zopet tam, kot pred vojsko. Seveda, za cesto bo treba bolje skrbeti, d a se spravi v predvojni stan, da ponehajo tožbe s strani voznikov. Kar zadeva avtovožnje, bi bilo želeti, da bi vzela le-to v roke družba v Ljubljani, ki ima, ali bo imela tudi drugod v naši domovini ta promet v oskrbi. Mislimo, da se bo tudi tu izplačalo. — V jeseni, ni vraga, se bo posvetila elektrika, kar bo naš kraj potisnilo za dobro mero naprej med naprednejše kraje. To bi se bilo moralo že zdavno zgoditi, ko bi podjetniki ali podjetnik, recimo le eden, držal le nekoliko besedo in izpolnil sklonjene pogoje. Za danes še prizanesemo v na.di, da bo nazadnje obljuba postala, dejanje in resnica, a drugič pridemo z imenom na dan, kar tozadevni firmi ne bo v korist. — Veriženje in tihotapstvo, ki je bilo v dolini tako bujno razvito, je dio malega ponlahalo, kar je že čas. Zaslugo za ima
g. Jugoslavija in čehoslovaška. Čelioslo vaški podkonzui v Zagrebu, inženjer Odon Para, objavlja v praških »Narodnih Listih" zanimiv članek pod naslovom »Naša gospodarska pozicija v Jugoslaviji". V članku opozarja inženjer Para češkoslovaške gospodarske kroge in odločujoče faktorje, da niso doslej ničesar storli v svrho, da bi Čehoslovaki zavzeli v Jugoslaviji ono gospo-; darsko pozicijo, katero so do nedavna zavzemale 'Avstrija, Nemčija in Italija ter pravi med drugim: „V najkrajšem, času bo Jugoslavija pose-jjana z avstrijskimi, italijanskimi in nemškimi | konzulati, agenturami in ekspoziturami. Konzuli, J trgovci, agenti, industrijalci in inženerji bodo : preplavili mlado agrarno državo, polno sirovin in energične volje, da!zavzame položaj velesile, ref-spektirane nič ijttanj kakor Italija. Domači kapital čaka tuje strokovne in organizacijske sile in se stavi j a na dispozicijo podjetnim duhovom. Kdor pride' prej, komur se posreči, izpolniti hitreje, praktičneje svoje oferte, ta bo ostal zmagovalec. Geslo slovanske vzajemnosti in bratstva Jugoslovanov in Čehoslovakov kna na gospodarskem; polju samo značaj skupnega interesa in simpatije. Češkoslovaški trgovci pričakujejo vse od konzulatov, a sami se ne potrudijo v Jugoslavijo, Avstrijci, Nemci in Italijani imajo v Jugoslaviji stari kader trgovskih posredovalcev, agentov in zastopnikov s tradicijonalnimi zvezami. Tu ne pomaga nobena korespondenca." G. Para opozarja tudi na prometne težave, na vprašanje izvoza in uvoza. Najnevarnejšega konkurenta vidi v Dunaju. Jugoslovani so navajeni naročati blago z Dunaja. Tej navadi — pravi — se mora postaviti nasproti organizirana češkoslovaška solidnost, promptnoet in delo v Jugoslaviji sami z armado oehoslovaških posredovalcev in agentov.
g. Jugoslavija in vzhodna Azija. Inženjer Ljubša, ki je mnogo let preživel v Siamu in drugih vzhodno-azijskih državah, opozarjal je pi» tečeno nedeljo na nekem shodu v Mariboru na važnost stikov z vzhodnoazijskimi narodi, ki potrebujejo mnogo pridelkov, na katerih je Jugoslavija bogata, dočim imajo oni narodi sirovine, katerih pri nas ni. Ljubša je v svojem predavanju omenil, da deluje na to, da se organizira jugoslor vanska znanstvena ekspedicija, ki bo odpotovala v Vzhodno Azijo.
g. Komisija za obskrbo zaveznikov se bo zopet upostavila. Kakor se iz Rima brzojavlja, je italijansko ministrstvo za ljudsko prehrano razglasilo, da bo vlada z ozirom na neugodno žetev v Italiji prisiljena, da importira vsaj 20 milijonov kvintalov žita. Zaradi nepovoljnega stanja na svetovnem trgu predlagala je Italija Angliji in Franciji, da se zopet upostavi londonska komisija za obskrbo zaveznikov, ki je poslovala v vojnem času. Llovd George odobrava ta predlog ter bo sklical antantne strokovnjake, ki naj urede obskrbo antamtnih. dežel z žitom.
g. čilski soliter. V Beogradu se je pretečem mesec ustanovila delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljevino SIIS. Svoj sedež ima v Miloša Velikega ulipi št. 44. Naloga delegacije je, da daje poljedsoloeni in interesentom navodila o pravilni uporabi vseh vrst umetnih gnojil, zlasti pa onega, ki je naši zemlji najpotrebnejše, a to je dušično. Delegacija daje svoje usluge brezplačno na razpolaganje.
g. Moka za Avstrijo. Avstrija potrebuje pri-
SOD 000 tnln mnlrpi na l«t.r> Troški' za flo-
bo. Oskrbovalnina znaša 240 K na mesec v denarju, v živilih pa za ves tečaj 50 kg bele moke, 4 kg masti in 4 kg sladkorja. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 10. septembra 1.1. pri vodstvu kmetijsko-gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice na Gorenjskem.
g. Nova tovarna šampanjca. V Splitu se je osnovala družba, ki nameravaj ustanoviti veliko tovarno šampanjca. Ta tovarna izdelovala bo šampanjec iz naravnega vina ondotnih krajev, katero je po izjavi strokovnjakov v to svrho zelo pripravno.
g. Zlato v Rusiji. Kakor .javljajo sovjetski listi, zamogla bo sovjetska vlada letos produeirati približno 10 pndov, to je 160 kilogramfov čistega zlata. Če bi si vlada mogla nabaviti iz inozemstva potrebne stroje za čiščenje zlata in za razvoj te induistrijej moglo bi se proizvajati mnogo več zlata.
g. Kobilice v Črni gori. Iz črne gore se javlja, dia so se tamkaj ponovno pojavile kobilice, ki so setve zelo opustošile. Razširjajo se vedno balj in preti nevarnost, da preidejo tudi v Hercegovino. Storili so se potrebni koraki, da se kmetijstvo osvobodi te nadloge.
g. Tovarna gospodarskih strojev v Srbiji. Neka ugledna'angleška družba obrnila se je na poljedelsko minjfetrstvo s ponudbo, da ustanovi l Srbiji veliko tovarno za poljedelsko orodje in stroje, ki zamogla zadostiti" potrebščinam vse Jugoslavije. Ministrstvo je ponudbo sprejelo ter pozvalo družbd, da natančno obrazložli svoje pogoje.
g. Žrebčarne v Jugoslaviji. Minister za poljedelstvo je izdal ukaz, po katerem se veliko posestvo v Bački preuredi za ustanovitev žrebčarne za vzgojo plemenskih konj. Poskrbelo se je tudi za to, da se zagotovi kredit za žrebčarno v Ljut-biču. Minister za poljedelstvo namerava v kratkem ustanoviti še dve žrebčarni — eno na Hrvatskem, drugo pa v Bosni, tako da bomo imeli'v Jugoslaviji odslej štiri popolnoma urejene žrebčarne.
Kaj je bilo na Bleda?
Pred par dnevi so obiskali Orli, ki so imeli v Mariboru svoj tabor, tudi Bled in včerajšnji klerikalni listi so polni raznih vesti, češ, da so bili Orli od ,Sokolov napadeni, da so Sokoli; iz-žvižgali francosko himno in razne druge gorostas-nosti.
In kaj se je v resnici zgodilo? Ljudstvo je bilo razburjeno, ker klerikalna občinska uprava ni smatrala za potrebno na Petrov dan prirediti javne razsvetljave na časit našemu Junaškemu kralju, hotela je pa prirediti razsvetljavo na čast — Orlom! To je ljudstvo preprečilo in Orlom malo ! požvižgalo — to je bilo vse.
Glede razžalitve gostov (francoskih in oehoslovaških) pa samo kratko opombo: Kdor hodi na Slovensko na strankarske prireditve, naj ne pričakuje ljubeznjivega sprejema od pristašev nasprotnih strank. Vsa orlovska prireditev je bila klerikalna strankarska bojna prireditev, na katero so prišli tudi hrvatski, čehoslovaški in francoski klerikalci in kot taki so bili tudi sprejeti, ne pa kot Hrvati, Čehoslovaki in Francozi. Seveda Francozi sploh niso vedeli, kam so prišli in so šele pozneje uvideli, da so jih klerikalci pošteno potegnili.
Klerikalci so s svojim taborom doživeli velikansko blamažo, ker v Mariboru in v Ljubljani se živ krst ni zmenil za nje, na Bledu so pa bili celo izžvižgani. To jih jezi, ampak na to se bodo moralil privaditi, ker na Slovenskem ni tal za orlovske »parade".
bližno 500.000 totn moke na lete. Troškifza dobavo te ogromne množine moke in žita bi veljali avstrijsko državo letno okrog osem milijard kron, če ostanejo sedanje žitne cene in sedanji kurz krone.
g. Na zimski kmetijsko - gospodinjski šoli v Repnjah (pošta Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s" 15. oktobrom t.l. Šola traja šest mesecev, od 15.oktobra t.l. do 15.aprila 1921. V zavod se sprejm? 12 gojenk z vso potrebno oskr-
Politični pregled.
V Beogradu se še vedno nadaljujejo pogajanja za sestavo koncentracijske vlade.
Regent je že v drugič poveril dr. Vesniču sestav vlade, ali do danes še ni dosegel Vesnič nobenega uspeha. Demokratski klub je odločno odklonil ne-demokratsko Protič-Korosčevo zahtevo, da se ukinejo vse izdane naredbe glede agrarne reforme. V imlenu demokratov je istotako izjavil Davido-vič, da naj se vzame kakor temelj za sporazum in sestavo nove vlade samo najožji program, to je, da naj se se sestavi koncentracijska vlada, ki bi imela samo to nialogo, da izvede volitve v ustavo-tvorno skupščino. Pogajanja se nadaljujejo. Potek cele vladine krize je pokazal, da sta največji oviri rednemu delu v naši državi Korošec in Protič, katerima ni za resno delo, ampak samo za
strankarske koristi. Po najnovejših poročilih iz Beograda vlada v samih radikalnih krogih v Srbije velika nevolja proti Protiču, temu je tudi dokaz zadnja Proti Cevsa izjava, da ne more stopiti v novo koncentracijsko vlado.
Na jugozapadu naše države so sedaj na dnevnem redu
vpadi albanskih tolp
v naše kraje. Skoro vsak dan prihajajo iz Make-donize poročila, kako večje ali manjše albanske tolpe vpadajo na naše ozemlje, da plenijo živino in nadlegujejo prebivalstvo.! Skoro pri vsakem takem vpadu je dokazano, da imajo roke vmes Italijani, ki hočejo tudi na ta način dokazati pred svetom, da v naši državi ni miru in reda. Seveda se jim- tudi ti načrta ne posrečijo, ker našel obmejne straže so doslej še vedno pregnale Arnaute z italijanskimi komandanti vred preko meje. Italijansko politiko jasno označuje dejstvo, da na eni strani prirejajo s pomočjo albanskih nezado-voljmažev in band!itov vpade na naše ozemlje, na drugi strani so pa morali popolnonia kapitulirati pred albansko vlado v Tirani. Porazi, ki'so jih doživeli pred Valono, so sedaj prisilili italijansko vlado, da je podala uradno izjavo o
evakuacije italijanske vojske iz Albanije.
Po uradnem poročilu iz Rima so Italijani začeli že odhajati iz Valone, ostanejo samo še na otoku Saseno pred Valono. Tudi javno razpoloženje v Italija je mnogo pomagalo, da jc morala vlada odrediti izpraznitev Albanije, ker so se italijanski vojaki povsod uprli, ako so le slišali, da jih hočejo poslati v Albanijo.
Kakor kaže, bodo Rusi izpolnili svojo obljubo, ko so rekli, daj bo
rusko-poljska vojna
končana takrat, ko bodo Rusi narekovali v zavzeti Varšavi Poljakom mir. Ruski in poljski odposlanci glede premirje so že sestali v Baranoviču, ali do nobenih pogajanj ni prišlo, ker so ruski odposlanci zahtevali, cla se razpravlja, o miru, a Poljaki so izjavili, da niso od vlade pooblaščeni za mirovna pogajanja, ampak samo za zaključitev premirja. Vsled tega so se delegati takoj razšli. Rusi pa nadaljujejo svoj zmagonosni pohod. Na sevreni fronti so zavzeli Brest-Litovsk in se vedno bolj približujejo Varšavi, na jugu pa. od Tarno-pola prodirajo proti Lvovu. Francozi se sicer mučijo, da bi v zadnjem trenotku pomagali Poljski. ali zavezniki se prav nič ne upajo, da bi poslali svoje čete proti Rusom. Angleži sicer prete Rusiji, da prekinejo trgovska pogajanja, ako Moskva ne reši najprej rusko-poljskega vprašanja, a Italija polslužheno izjavlja, da zavezniki ne morejo računati z njo v slučaju, ako bi hoteli začeti kako akcijo proti Rusiji, ker Italija želi in se pripravlja za obnovitev odnošajev z Rusijo.
Intervencija v Rusiji.
Vprašanje intervencije proti Rusiji; postaja bolj pereče, čim bolj zmaguje rusko orožjel na granici Poljske-Rumunske-Madžarske. Naše simpatije z narodnega stališča so iste napram Poljakom kakor napram Rusom. Vendar ve vsak, da je Poljska šla preko svojih plemenskih granic. Zaželela si je tuje zemlje. S tem je morala njena akcija izgubiti simpatije vseh onih, ki jim je sveto načelo: Ne želi svojega bližnjega zemlje!
Dne 20. julija 1917 je bila na Krfu sklenjena deklaracija, ki sta j a podpisala cfieielni zastopnik Srbije g. Nikolaj Paši.o\in imienom neodrlešenih Jugoslovenov g. dr. Ante Trumhit. V točki 9. te vedno žive in veljavne listine je rečeno: „Naš narod ne zahteva ničesar, kar je tuje, nas narod zahteva le to, kar je njegovo, in želi, da |se ves Jcot ena celota osvobodi in ujedini." To je naše mednarodno etično načelo jasno izraženo. Tega načela se je držala Jugoslavija. Tegia načela pa ne spošuje antanta, pa tudi Poljska se je hotela na njem zagrešita.
Rusija to načelo priznava, odkar je bil tam zavržen carizem. Kako naj potem proti njej nastopimo? Čemu?
Naš narod ni bil nikdar za vojno in strogo se bo varoval,' da se vmeša vanjo. Če bol i še kdaj stopil v boj, storil bo to, ker se mu krati, kar je njegovo. Storil bo to izzvan in prisiljen v svojem življenskem interesu. Ne en dan ne pozablja, da ječi močan njegov del pod Italijo.
Ne bo pa šel nikoli v boj kot „Lanzknecht", najmanj pa za to, da se podpira krivica.
Novosti.
Blejsko bogoskrunstvo.
Na Bledu so neke sirovine podrle znamenje. Ta zločin «e je ^zgodil seveda v pijanosti. Vsak pameten človek je za to, da se taki pregreški kaznujejo. Mi bi jih vsakemu zaradi tega razen sodne kazni dali še 25 batin naložiti. Ta dogodek sta zlorabila „ Slovenec" in „Večerni list" zoper Sokola. „Sokol" je tožil zaradi žaljenja časti. Oba urednika sta zbežala pred dokazom resnice. Rekla sta, da nista čitala članka. Oba sta obsojena. Morata tudi I priobčiti v svojih listih vso sodbo. Z ozirom na skrunitve isn.ie, ki jih je zagrešil katoliški duhoven Janez Kalan v Radomljah, tudi mi prostovoljno priobčujemo to sodbo, ki se glasi:
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Miha Moškerc, roj. 30. oktobra 1872. v Ljubljani, prist. v Ljubljano, k. v., oženjen, odgovorni urednik „Slovenca" v Ljubljani, kaznovan, ter Jože Butar, 40 let star, roj. v Bistrici v Rožu, prist. v Ljubljano, k. v., oženjen, odgovorni urednik ,,Večernega lista" v Ljubljani, sta kriva, da stia priobčila, in sicer Miha Moškerc v številki 73. dnevnika „Slovenec" z dne 31. marca 1920. pod naslovom „Bogoskrunstvo", Jože Rutar pa v številki 72. dnevnika »Večernega: lista" z dne 30. marca leta 1920. pod naslovom »Bogoskrun-stvo na Bledu" sledečo notico: Blejski Sokoli so se proslavili s čini, ki so na sramoto celemu sokolstvu. Pred tremi tedni se je spravila skupaj družba 14 mladih Sokolov,i med njimi učitelj Grundner iz Gorij, v gostilni Sokola FlorjanČiea na Bledu. Duh in razpoloženje te družbe je bil tak, da si je dal duška na ta-le način: Sneli so s stene križ, ga zasramovali in štrli. Potem so šli' v gostilno Mangart in 'tam storili enako bogo-skrunstvo s križem. Od tod so šli na piano — razbijat kapelice. Poškodovali so tri kapele, katerih dve sta bili delo arhitekta Vurnika, vse tri pa so bile blagoslovljene in služijo kot ojltar o Sv. Rešnjem Telesu. To divjaštivo — ki je ld člen v dolgi verigi proti verskega početja blejskega Sokola — je vse ljudstvo do skrajnosti razburilo in na praznik Marijinega oznanenja dne 25. marca se je vršila javna zadostilna procesija ob ogromni udeležbi prebivalstva. Svojc^ sodbo bo izreklo še sodišče. Stražnio.jster Rakovšek je v svojem poročilu na sodni j i omenil samo eno kapelico in obtožil samo. dva preprosta fianta, toda ljudstvo pričakuje, da bo sodna' roka! dosegla tndi ostale krivce, pa naj bodo tudi sinovi ,,višjih" družini in bogatašev. A vodstvo Sokola poživljamo, naj pazi, da se sokolske telovadnice ne bodo spremenile v tolovajnico." — S ttem sta, zakrivila prestopek zanemarjanja primerne pazljivosti v smislu člena III. zak. z dne 15. X. 1868., št. 143 d. z. in se obsojata v smislu tega postavnega določila, i. $, Miha M o jskerc na 120 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 12 dni zapora, ter Jože Rutar na 1/0 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti na Ji- dni zapora ter imata tekom 14 dni po pravomočnosti sodbe, i. s. Miha Moškerc v dnevniku „Slovenec", Jože Rutar pa v dnevniku »Večerni list" to sodbo na svoje stroke objaviti na istem mestu. Dalje se imenovana obsojata po § 389 k. pr. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Razlogi: Notica z inkriminirano vsebino priobčena bila je v dnevniku »Slovencu" dnlef 31. marca 1920., v dnevniku »Večerni list" pa dne 30. marca, 1920. Takrat je bil odgovorni urednik »Slovenca" Miha Moj-škerc, odgovorn urednik »Večernega lista" pa bil je Jože Rutar. Obtoženca se zagovarjata, da ne vesta, kdo je to \notico pisal, in da je pred objavo nista čitala. Ker tvori vsebina priobčene notice pregrešek po § 487. k. z. je potem takem krivdorek utemeljen. Obtežilno je pri MojŠkercu povratek; pri Rutarju ni nič obtežilnega. Olaj-šilnega ni. Kazen, ki je po navedenem zakonu izmeriti1 z demarno (glolx> od K 40 do K 400, je torej krivdi in1 premoženskim razmeram obtožencev primlerna. Objave sodbe je sodišče odredilo vsled predloga zasebnega tožitelja glasom § 39. tiskovnega zakona. Izrek o kaz. troškili se opira na § 389. k. pr. r. — Ljubljana, dne 14. 6. 1920. — Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 11. julija 1920. — Avsec i. r.
S tem je tudi Kalanu odgovorjeno!
n. Zamenjava kolko.v kronske vrednosti.
Z dnem 16. junija t. "L razveljavljeni nerabljeni kolki kronske vrednosti se lahko zamenjajo brezplačno do vključno 30. septembra 1920. pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in vseh davčnih uradih izven Ljubljane proti novim kolkom dinarske vrednosti v zmislu veljavnih predpisov.
Dotične vloge so kolka proste. V zamenjavo prijavljeni materi j al se mora. oddati osebno, vpoši-Ijanje po pošti je nedopustno. Po 30. septembru 1920. je izključena vsaka zamenjava ali povrnitev razveljavljenih kolkov.
n. Tragična smrt. V Vinkovcih je mladi ka-petan Jurij Špunek ustrelil najprej svojo zaročenko, hčerko tamkajšnjega okrožnega gozdarja in potem še samega sebe. Oba sta bila na inestu mrtva. Zapustila sta pismo, v katerem prosita svojce, naj ju polože v skupni grob. Sklenila sta iti skupno v smrt, ker jima je usoda preprečila skupno življenje na tem svetu. Špuniek je bil namreč zelo jetičen in je bil že v zadnjem stadiju, tako da bi zamogel živeti morda kvečjemu se par dni. Tragična smrt zaročencev je vzbudila po vsem mestu splošno sočutje.
n. Stjepan Radič, proti kateremu se je vršila pretekli mesec razprava zaradi izdajstva domovine, je bil obsojen na dve leti in pol zapora
n. Žrtvi neprevidnosii. V Borovnici je mla-tilnica zlomila levo roko 61etnemu Milanu Švig-lju in odtrgala levo roko 51etnemu Ivanu Cerku. Stariši, pazite na svoje otroke.
n. Tatvine in vlomi. Na južnem kolodvoru v Zagrebu so trije neznanci iztrgali lesnemu trgovcu Juriju .Oroču iz Zreč denarnico iz rok in pobegnili. ,Dva tatova sta bila kmalu aretirana tretjemu pa se je posrečilo pobegniti. Oročl je! oškodovan za 12.000 K. — Pred kratkim je imela pocestnica Frančiška Trobevšek v Bisteršici pri Kamniku nenavaden obisk. V njeno hiso stla prišla dva oborožena mladeniča in zahtevala od tamkaj stanujoče Marije Sušnik, naj jima razkaže vse prostore. Grozila sta ji tudi s samokresom. Nadležna gosta sta bila od domačinov kmalu pre-podena in končno od orožnikov aretirana. Bila sta to Albert Matjašič iz Nove Štifte in Tomaž Rosec iz Podbreznika..
n. Uradni naziv naše države. Ministrski svet je izdal naredbo, v kateri javlja vsem podrejenim oblastvom, da se od sedaj naprej ne uporablja več naslov »Kraljestvo SHS", ahnpak ,^Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev".
n. Glasilo slov. trgovcev. V najkrajšem času začne izhajati v Ljubljani kot tednik strokovni časopis »Trgovski List"', ki bo zastopal trgovske interese ter bo takorekoč službeno glasilo trgovskih korporacij.
b. Kongres kmetijskih organizacij v Beogradu se je vršil 1. in 2. t., m. Glede nameravane „Središnje zadruge", ki jo ustanavljata Korošec in Protič, so lcmetski zastopniki sklenili zahtevali, da se jo ukine, sicer nastopijo s silo proti njej. Predlog, da hi se že danes osnovala preko vse države organizovana agrarna stranka, ni bil sprejet. Glede izvoznega vprašanja in agrarne reforme je kongres sklenil resolucije, ki sie krijejo z zahtevami »Demokratske zajednice^". Kongres je pokazal, kako živo moč imajo agrarne ideje.
n. Turška metoda. Znano tržaško italijansko društvo »Fascio Nazionale", ki hoče uvesti v zasedenem ozemlju pravo albansko in turško prakso, je baje, kakor se poroča iz Trsta, rajzpisal za glavo demokratskega narodnega poslanca, dr. Ivana Čoka, bivšega odvetnika v Trstu, zaradi njegovega govora v narodnem: predstavništvu, v katerem' je natančno orisal delovanje italijanskih kulturonoscev v zasedeneifi ozemlju, posebno nagrado. Mislimo, da se dr. Čoku ni treba bati, da bi mu odvzeli glavo ljudje, ki ,so že tako brez glave.
n. Za člana reparacijske komisije na Dunaju je imenovan bivši član naše delegacije na mirovni konferenci in bivši voditelj tržaških Slovencev, dr. O toka r Rvbar.
n. Naše zrakoplovstvo. Velika zračna eska-drila nase vojske v Novem Sadu je sedaj popolnoma prenovljena in dovolj preskrbljena z dovolj bencinom, da bo mogla v vsem odgovarjati svoji nalogi.
n. Obrtna razstava v Zagrebu. Društvo »Hrvatski radiša" v Zagrebu priredi v času od IS. avgusta do 3. septembra letos pod imenom »Radišin zbor" obrtno razstavo, da pokaže domačemu in tujemu svetu stopnjo, na kateri se danes nahaja naša obrt, zlasti tudi domača, po možnosti tudi stanje industrije, trgovine, šolstva in higi-jene, naših zdravlišč, letovišč ter prirodnih krasot Jugoslavije. Kakor se nam poroča, bo v posebni sobi tludi Slovenija pokazala svoji dve speci-jaliteti domače obrti: pletenje čipk in izdelavo slalnikov. Tudi sicer bo slovenska obrt častno zastopana. Povabilu »Radije" se odzove tudi Glasbena Matica, ki priredi koncert specijalno slovenske glasbe. Obrtniki, ki se nameravajo razstave udeležiti, naj sporoče to Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani.
Za smeli m kratek im*
»Vojska bo:"
Pariz, 6. avgusta. Radi pritožbe 6 atletov, ki trdijo, da so iz Francije in ki so pomešani med neke domačne imc m.'ar e .Tcboukki", bili izžviž-gani na Bledu, je prišlo do diplomatskega konflikta med Francijo in Jugoslavijo. Blejsko jezero mora 'biti v treh dneh. zasuto, vse hiše, ki niso last jjTehoukkpv'', požgane, sicer pride do vojne. Francoski delegat v plebiscitni komisiji v Celovcu je dobil ukaz, da mora dr. Verstovšku poslati steklenico parfuma, da ho mogel zopet domov, ker ga v nobeno hišo ne puste radi čudovitega duha, Ob onem bo najvišji svet tntente prirezal mejo Jugoslavije za toliko metrov, kolikor je užaljenih atletov, za Verstovškovo -smolo pa z ozirom na prijateljske veze med državo Slovenijo in Francijo še dva metra. V Beogradu vlada splošna kon-sternccija. Več ljudi, je obolele, ker jih lomijo krči v trebuhu, ko so iz „ Slovenca" izvedeli za grozne dogodke na Bledu.
Zadnje vesti.
Dogovor glede demarkacijske linife.
Ljubljana, 5. avgusta. V Celovcu je plebiscitna komisija prišla do končnih sklepov glekte načina, kako naj se izvrši takozvana otvoritev demarkacijske linije. Stvar izgreda bistveno drugače, nego so si predstavljali Nemci. Naši odločni protesti so se culi ne le preko vse države, tudi ententrna komisija jih ni mogla preslišali.
Kdor pride s severa, bo na stari demarkacijski črti srečal našo finančo stražo, carinarje in orož-ništvo. Naši varnostni organi ga prepuste samo, če dotična oseba odgovarja gotovim pogojem. Pri tem gotovo naše oblasti ne bodo postopale z rokavico, temne drže so načela, da izzivanj in agitacij sicer ne trpimo od strani oseb, ki bi radii za par dni v cono A, ne bojimo pa se pokazati, da pri nas vlada popoln red, da ima ljudstvo dovolj jesti in da uživa popolno svobodo. Na drugi strani pa bodo tudi naši ljudje imeli možnost, da se z lastnimi očmi prepričajo o mizeriji, ki vlada, v Celovcu in v coni A. Upanje Nemcev, da bodo kar prosto prihajali čez linijo in ter vzbudili nerede, je padlo. Kmalu bo padlo tudi poslednje upanje na kak uspeh v coni A.
Kriza.
Beograd, C. avgusta. Včeraj je bil sprejet v avdijenci pri prestolonasledniku minister za socialno politiko dr. Kukovec. Draškovič se je vrnil v "Beograd. Vesnič na zadnjo izjavo demokratov glede agrarne reforme še ni dal odgovora, vendar se sodi, da je primoran, da jo sprejme. Nove te-žave so z vprašanjem izvoza. Srbski kmeti pritiskajo, da mora biti popolnoma prost in'da, se mora izvozne carine odpraviti ali vsaj znižati. Vprašanje pokrajinskih vlad ostane kot končna naloga. Tudi tu še ni sporazuma.
LDU Zagreb, 5. avgusta. „Novosti" poročajo iz Beograda, da so demokrati na svoji seji odklenili predlog, naj se bosanskim begom: izplača hak. V radikalnih krogih sodijo, da bo v primeru, ako dr. Vesnič ne bo imel uspeha, poveril regent sestavo novega kabineta Marku Trifkoviču.
LDU Zagreb, 5. avgusta. ,,Obzor" poročia iz Beograda, da bi se nova vlada imela sestaviti na
a" poroča
najožjem programu, ki bi obsegal samo ratifikacijo mirovnih pogodb, volilni red, državni 'proračun. in izvedbo volitev v konstituanto, ki bi se vršile v drugi polovici novembra ali pfičetkom decembra. Nasproti mnenju, da bo dr. Vesnič moral vrniti m|andat zaradi neuspeha svoje misije, se vendar smatra; da mu bo Uspelo sestaviti; širšo koalicijsko vlado.
LDU Beograd, 5. avgusta. "Minister Ljuba Da-vidovic je v svojem kabinetu sprejel poslanca Sali-liagiča in predsednika udruženja veleposestnikov Ratifbega. Obadva sta informirala ministra o položaju agov in begov, o agrarni reformi in o načinu njenega rešenjat
Radie rek«?č?a.
LBU Zagreb, 5. avgusta. Obsojeni Stjepan Badič je proti obsodbi uporabil pfavni lek, ki mu ga nudi kazensko postopanje.
Ma^žarsk« laži.
LDU Beograd, 5. avgusta. Meščani iz Pečuba in Baranje so poslali madžarskim listom ttelegra-fičen dementi glede vesti v madžarskih listih, ki trdijo, da je v PeeUhu izbruhnil boljševizem. V dementiju je tudi govor o veliki demokratični svobodi našega naroda.
Kova italijanska šz2šyas$jja.
LDU Zagreb, 5. avgusta. „Domovini iz Bakra, da je včeraj zopet letel nad-BakroU; ita-lj.anski aeroplan, in sicer v smeri proti Karlovcu. Na Sv. Kuzem so pripeljali italijanske čete mnogo vagonov bodeče žice in mnogo vojnega gradiva. Italijanske čete se noč in dan vežbajo v ostrem streljanju. Na Sušaku so fanatični Italijani prekrstili trg Petra I v trg Vittorio Emanuele. Precl-snočnim se je pri Urinju približal naši obali italijanski motorni čoln in pričel streljati s strojnico. Naše straže so na ogenj odgovorile, nakar se je čoln oddaljil. Ranjen1 ni bil nihče, ,'toda zgoditi bi se mogla nesreča, ker se je v morju kopala deca in je bilo na obali mnogo ljudstva.
LDU Split, 5. avgusta. Iz Sibenika poročajo, da je v prvi Inki došlo do spopada med italijanskimi finančnim stražniki ter neoboroženim ljudstvom. Italijanska finančna straža, ki je bila v stiski, je zahtevala orožniške pomoči iz Sibenika, nakar je došlo večje število italijanskih Icarabini-jerjev, ki so začeli takoj uradovati po znani i talij antiki metodi. Izvršili so mnogo aretacij ter so mnogo naših, ljudi odvedli v šibeniške temnice, kjer so jih skušali z raznimi mukami in s ponovnimi batinami prisiliti do nekakega priznanja, da se je pripravljala ustaja.
Bojkct ItaSiJi.
LDU Split, 5. avgusta. „Nova. Doba" prinaša navdušen članek, v katerem pozdravlja gibanje za bojkot italijanske trgovine z našo državo. Lisit pravi, da je to možata reakcija na vsa italijanska žaljenja in preganjanja. Ta bojkot, ki se bo sistematično izvajal, bo najboljši opomin italijanskim trgovcem, da izprevidijo," kam vodi nova politika, ti jo uganjajo danes Italijani. Italijani si ne kkIo nikdar utrli poti trgovskemu gospodarskemu poslovanju na Balkanu z pomočjo londonskega pakta.
Rusko»ssoSfska vojna.
_ LDU Pariz, 4. avgusta. (DunKU-Wolff.) „New York Iiarald" piše iz Londona: Angleška politika proti sovjetski vladi stremi za tem, da se prične jz gospodarsko blokado moskovske vlade in da se prepusti Poljsko usodi. Poljski ni več mo-
goče pomagati, njena vojaška moč proti ruskim l armadam je kakor razmerje d: 3.
LDU London, 4. avgusta. (DunKU) „Even-ing News" javljajo, da so angleške in francoske misije zapustilo Varšavo.
LDU Moskva,, 5. avgusta. (Brezžično.) V vseh krajih osvobojenega ozemlja, se sestavljajo sovjeti.
LDU Moskva, 5. avgusta. (Brezžično.)' Fronti-|no poročilo: Ob železniški progi smo pri Sarni-kowu prekoračili Stoehod.
LDU Washington, 5. avgusta. (Brezžično.) Po vesteh, iz Varšave bo po mnenju francoskih in angleških vojaških strokovnjakov treba mesto v treh dneh izprazniti. Vlada bo preložila svoj sedež v Krakovo. Poljske čete beže. Na begu podirajo vse mostove za seboj. Nobenega upanja ni več, da bi bilo mogoče ustaviti sovražnika pri prodiranju.
LDU Moskva, 5. avgusta. (Brezžično.) Po poročilih iz Rumunije je ententa zaprosila ru-munsko vlado, naj1 dovoli transport enega kora \\ rariglove armade skozi Rumunije. Wranglova armada gre v Galicijo.
LDU Moskva, 5. avgusta. (Brezžično.) Po poročilih iz Rumunije namerava Rumunija mobilizirati. Živino ob meji tirajo že v notranjost dežele.
Oo&ro ohranjene
citre za koncerte
se prodajo.
Naslov pove upravništro cDomovine».
Glavna saloga
S. C. Kotar, Ljubljana.
Največje škode in nadloge se obvarujete,
ako uničite nemudoma mili (navadne in poljske) podgane S »Poginom", škatla po K 6--Stenice Z BRapidomB, stekl. „ K 10--ššurke Z »Morinom", škatla „ K 6"-Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter izborno in hitro učinkujejo.
—- Trgovci popust!	= ■
Po povzetja raspežilj? •
I. C. Kotar, drogenja, Ljubljana, Vtfelfova ul. 3.
Telefon št. 174.
umimmm
Bmm ¥ LJUBLJANI
"Stritarjema aSSca itev. 2,
Fodpužnics b Splitu, Trstu, Cslouca, Sarajevu, 6opici, Celju, Hlorlboru in Bopovijab; bančna ekspozitura o Ptuju.
!rSv?aoT£o°; K 50,000.000'—
Teldon Si. S61.
Sprejema
vloge na knjižice in tekotl raSsin
prati ugodnemu obrestovanju.
Kapnje ln prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
I
| avlrtlika giavrilcai
j K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezervei okrog
K 10,000.000 |
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajavo, Šlbemk, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemal Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in širo-rs^nn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Ren tu) davek plača banka iz Bvojega.
Kupuje In prodajat
iiapirje itd.
Devize, valute, vrednostne
Bskonfiri* • Menice, devize, vrednostne papirje itd. isdaja: Č»-s nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozemska n>osta. ©nje predujme) na vrednostne papirje in na
blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal Borzna naročila, in jih izvrtaj* nsj
kulantneje.	--
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon **. 257.