MARIJIN LIST Nevtepeno Poprijéta Devica Marija, Zmožna Gospa Vogrska. — POBOŽEN MESEČEN LIST. =— Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih CSERFÖLD (Zalamegye.) XL leto. 7. št. 1915. Julij. Balkàr.yi Emo Alsólendva i Muraszombat I. V boji oslepnjenim vojakom so dariivali z Brezovice : Tornar Števan 1 K., Zver Verona 1 K., Ščmen Ivan 1 K., Zver Jožef 20 fil., Piicko Bara 70 fil., Ščmen Matjaš 40 f., Ščmen Marko 20 fil., Toplak Orša 40 fil., Raščan Marko 30 fil., Vinčec Ferenc 20 fil., Režonja Bara 22 fil., Raščan Manka 20 fil., Tornar Števan 1 K., Tompa Ana 30 fil., Tornar Jožef 30 fil., Raščan Števan 50 fil., Raščan Marko 50 fil., Raščan Marko 60 fil., Gjuran Števan 70 fil., Denša Ferenc 1 K. 40 fil., Gjuran Matjaš 80 fil., Režonja Ivan 40 fil., Tornar Agota 20 fil., Perša 20 fil., Balažic Števan 1 K., Horvat Jožef 22 fil, Horvat Števan i žena 2 K., Špi-lak Mihal 22 fil., Lebar Števan 20 fil., Zver Jožef i žena 1 K., Maučec Števan 60 fil., Bakan Peter 40 fil., Balažic Agota 1 K., Lebar Maria 20 fil., Somi Števan 80 fil., Lebar Jožef 1 K., Gjčrkčš Števan 1 K., Toplak Martin 1 K., Gjuran Maria 1 K., Špilak Jožef 1 K. 20 fil., Sobočan Števan 40 fil., Ščmen Števan 40 fil., Horvat Jožef 1 K., Litrop Maria 2 K., Špilak Peter 2 K., Tratnjek Ferenc 60 fil., Horvat Pavel 40 fil., Tratnjek Jožef 1 K., Gjčrkčš Rozalia 60 fil., Horvat Matjaš 1 Kor. 20 fil., Raščan Maria 1 K., Raščan Verona 60 fil., Toplak Marko i žena 2 K., Toplak Ana 40 fil., Toplak Maria 60 fil., Toplak Ignac 40 fil., Ščmen Janoš 1 Kor. Vse vküp : 44 Kor. 56 fil. Žito so dali z Tornišča: Gerič Jožef, Zadravec Ivan, Tivadar Paveo, Vidra Mihal, Kolenc Števana žena, Vojkovič Ferenc, Liitar Jožef, Zadravec Andraš, Lutar Lukač, Doma Števana žena, Fehér Ivan, Kiičko Jožef, Žerdin Števan. Vse vküp je 63 Kor. vrednosti. II. Na samostan sv. Driižine so dariivale dekle z Krašič: Vučak Maria 2 K., Vučak Terezia 1 K., Vučak Ana 1 K., Hari Maria 1 K., Vogrinčič Katalena 1 K., Ficko Maria 1 Kor., Kos Maria 1 K., Gerlec Maria 1 K., Smodiš Ana 70 fil., Šarkan Terezia 30 fil. Z Ropoče : Hari Maria 1 K., Šadl Jožefa 2 K., Poli Rozalia 1 K., Hari Ana 20 fil., Gomboc Maria 20 fil., Donoša Maria 1 Kor. 30 fil. Z Domajinec : Škodnik Rozalia 1 K., Benkič Terezia 1 K., Lük Maria 50 fil., Žilavec Maria 30 fil., Škodnik Rozalia 1 Kor. Z Večeslavec : Récek Maria 40 fil., Zeoko Jožefa 30 fil., Šadl Johanna 30 fil., Prša Terezia 30 fil., Nemec Jožefa 40 fil. Z Vadarec: Kovač Agneš 1 Kor. Z Pertoie: Šajt Jelena 10 fil. Vse vküp 21 Kor. 20 fil. XI. ieto. 7. št. 1915. julij. Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST. VREJÜJE GA: KLEKL JOŽEF plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserföld (Zalamegye). Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti. Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dee. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3. NOVOMEŠNA PREDGA. Držao jo je Slepec Ivan, sobočki plebanoš i sobodke okrogline ešpereš, na Tišini junija 20-ga pri prvoj svetoj meši Hanko Jožefa. Veren i pobožen krsčenik se vsigdar z veseljom po-pašči vu hižo Gospodnovo. Tam si lehko pogučava z svojim nebeškim Očom, tam lehko nagne svojo glavo na Je- zusa presv. Srcé, tam lehko zajima milostne däre Dühä sv., tam näjde BI. Devico, mater i pomočnico svojo vu vseh potrebčinah, tam se pobüdjäva na pokoro, tam näjde odpiiščenje svojih grehov, tam čiije boiänske reči, štere z näjsvetesim čtitenjom napunijo njegovo srcé, tam se delijo vse božanske milosti, štere človeka posvetijo. Zäto se pobožen krščenik rad v cérkvi zd^äva. Ali dnes se od nävadnoga vékSa radost sveti na vaših licah, är ste pri ednoj ne vsakdanésnjoj zgodovini nazoči. Vidite pred oltärom ednoga mladénca, šteri svoje dugo véenjé sklenovši, od milostivnoga piišpeka za diihovnika goriposvečeni te najsveteši äldov sv. meše dnes obprvim višnjemi Bogi dariije i z tém začne poleg svojega pozvänja v goricah Qospodnovih delati, štero delo de znäbiti več jezér liidém na diišno zveličanje sliižilo. Nad tém se veseli dnes vsaka verna diiša na nébi i na zemli. Veselijo se angelje, är so vu novo posvečenom mčš-niki pomočnika zadobili, koga dužnost de liidstvo od hii-doga vkraj vračati i na božo pot sprävlati. Veselijo se svéci vu nébi i pobožne diiše na zemli, är so vu etom goriposvečenom mladénci ednoga vreloga delavca zadobili, šteri de se skrbo, naj bi se dika boža povekSävala i krälestvo nebeško razsürjävalo. Veselimo se mi stareši diihovnicje, šteri smo na pomoč novoga brata zadobili na zétvo, od štere je spisano ka je : ž0tva toti velka, vnoga, delavcov pa malo ; ali veseliti se moreš telikajše i ti slovenski moj närod, är si z svoje rodovine d-.es zadobo ednoga novoga méSnika, vučitela, šteri de se dén i noč molo pri Bogi za tébe, skrbo za tvoje diiševno, telovno naprejidenje. Veseliti se more i slävna tišinska fara, štera je že tak dosta dobrih diihovnikov däla sv. Matercérkvi, är ne mogočno, ka bi se ti diihovnicje spozabili vu svojih daritvah i molitvah z svojega rojstnoga mesta i ne bi šprosili žegen i blagoslov na ono krajino, gde se je njim zibel ringao, gde živč njuva rodovina, gde njé vsaki stopaj, vsaki kot i grm na blažena deteča leta opomina. I kakšo radost čutijo novomésnika starišje, gda svoje dete dnes vidijo pri oltäri kak delitela božanskih skrivnostih, to soditi na väs zavüpam krščanski očevje i matere, šterih radost se z bldženstva svoje decé nadäja. Ali näjobprvim tvoj dén je denéSnji brat moj vu Kristusi! ti se blagosloviš i ti dnes blagosldvlaš obprvim; ti vopoveš dnes obprvim strahovitno skrovne reči, na štere se sam Sin boži ponizi na oltar, ti primeš dnes obprvim v tvoje posvečene roké telo i krv Gospodnovo. Ti si pop poleg réda Melkizedekovoga. Ti si, komi je od angelov vékSa obläst däna, ti odpiistiš i zadržiš grehe. Kak sv. Petri pri Genezeret ribnjeki, tebi tüdi pravi Jezus : od eti mao bos že lüdi lovio. Velko, lepo pozvänje je, vu štero si dnes stopo, lepi je ete dén, šteroga ti je pripravo dnes Gospodni Bog, zäto naj poči zahvalna pesem z tvojega srca: »Zvišavaj duša moja Gospoda, i radüj se duša moja vu Bogi Zveličiteli mojem, är je velka dela včino z menom Zmožen, koga je svéto imé njegovo.« Ali kaksté zvišdvam pred tebom popovsko veliko ččst, či se glih sveti tvoje lice od radosti, ti se dönok bojiš, trepečes, gda dnes na sébe vzemeš angelskim ple-čam žmetno éést. Ali potroštaj se vu moči onoga Jezuša, ki te je na to éést odebrao, on de zagvOšno tvojo sla-boto z miloščov podpirao. Na svojo slabo moč nihäni, nikak ne bi mogeo spunjävati one vnogorstne dužnosti, štere dnesdén na ednoga navdušenoga dühovnika čdkajo. Včiti se moreš nadale, naj bi ono znanost, štere funda-ment si vu semenišči dolpoložo, od dnéva od dnéva vu sebi povékSdvao, är kak bodeš vodo nevedne, či ši ti od njih ne čedneši, vučenejši. Včiti moreš mälo deco i od-raščene starce, včiti moreš na predganci, vu šoli, vu šoli, vu spovedälnici, ednok ostro karati, drügoc poslü- šavce genlivo k sebi poväblati. Potrpliv moreš biti vü spovedärnici, pobožen pri daritvi sv. meše i delitvi sv. sakramentumov, neobtriidjen pri pohajanji betežnikov i pokäpanji mrtvih i med vsem tem najbole na sébe paziti, ne ka, gda bi driigim sveto, ti bi vu krnici ostano, ne ka, gda bi driigim pot käzao vu nébo, ti bi z té poti doli zablodo. Nanč se nemo štimao z tém, ka bi vu ednoj krät-koj predgi mogočen bio vse tvoje dužnosti naprejsklästi, zäto vas pozovém vu püngrad popovskoga pozvänja, gde bodete vidili lepo cvetéée rožice, z šterih ništerne dnes dolvtrgnem, naj bi je vu eden mali venec spleo ino na sponim denéSnjega dnéva našemi novoméSniki ponüdo. — Ali kakSté je roža lepa, dobrodiSééa, pri njoj se tüdi vsigdär trnji näjdejo. Tak moj venec, šteroga ti dnes spletém z erdéòih rož popovskoga stäHsa, tüdi ne de rezi trnja. Veseljé i žalost de se premenjävalo vu tvojem po-povskom stališi i vsi mi eti nazočni ti dnes to želemo, naj bi bole veseleše kak žalostno bilo tvoje živlenje, är tvoje veseljé je naše veselje, ka tebé boda, to näs tüdi boli. 1. Veseljé najdeš vsigdär pri oltari : vu daritvi sv. meše i pri svestvenom, eukarističnom Jezusi. Vu sv. meši razleva Bog na zemlo obilnost svoje ltìbéznosti. Jeli bi moglo biti kaj lepšega, svetešega, kak gda se po tvojih rokäh on Jezuš, steri se je na križnom oltari gorida-riivao, nebeskomi Oči vsaki dén znova darüje? gda po tvojih recàh znova prihaja Agnjec boži, naj bi odjémao grehe sveta? Sv. meša de tvoje polehšanje vu težävah, to^žba vu nevolah, moč vu trüdavah, svetlost vu krnici, krepkost vu pomenkanji i pot vu večno b^ženstvo. Zäto naj vsigdär svéti bode pred tebom oltär, kak sčipkov grm pred Moyzesom, är je on eden Bog eti nazoči pod prostim krUhšnim i vinskim kejpom, šteri je z gorečega sčipkovoga grma pravo: Jaz sem, šteri sem! Zäto gda- koli se pripravlaš k oltäri, deni doli obiitel sveckoga miš-lenja i poželenja, z živov verov, ali ober vsega z čistim srcom stopi k najsvetešemi deli i primli vu svoje roké onoga, pri šteroga smrti — na koj nas sv. meša opomina — se je zemla trosila i mrtvi z groba goristaniii- ' vali. Či to ščes, ka bi vu sv. meši vsigdär vesélje najšeo, stopi k oltäri vsigdär z takšov pripravnostjov, pobožnost-jov, kak dnes. Vnoga dobra se levajo na verne pri sv. meši, zäto pobožen krsčenik, gdakoli se njemi prilika skäz,e, je pri sv. meši nazoči. Od sv. meše prävi sv. Bonaventura : kelko korin na zémli, telko blagoslova shäja na näs z sv. meše, či njo dostojno posliišamo. Ne čiidivajmo se tak, gda òtémo od starinskih krščenikov, ka so oni stalni bili vu molitvah i vu vlämlanji krüha. Ne čiidivajmo se, či so vu preganjanji krščenicje vu podzemelska mesta stopili, naj bi tam skriti sv. mešo posltišali, odket so vnoge na manterniško smrt odpelali. Prva vrejlost je toti -vu po-häjanji bože službe pomenkala, vnogi z manjosti sv. mešo täpüstijo i dönok čakajo blagoslov od Bogä, tožijo se od nevol, stere so si zasliižili ; ali dönok ešče dnesdén vnoge pobožne diiše dugo, triidno pot včinijo, naj bi z sv. meše tal zadobili. Stopi zäto k oltäri vsaki dén i odpri gori milostne vretine, naj se z njih žšden svet napoji. 11. Vu cerkvenom rèdi med one si pozväni, šteri od sébe lehko prävijo z sv. Pavlom : tak naj nas gléda, preš-tima vsaki človek, kak sluge Kristusove i delitele skrov-nostih božih. Postävleni si tak za ravnitela ober one ne-skončane vrednosti, štera nam je Jezus po svojoj križ-noj smrti pripravo. Na znaménje onoga obečanja, ka več svet ne de z občinskim potopom kaštigan, smo dobili sedmére färbe rožec, za Skér pa naj bi se od peklén-skoga potopa rejšili, je Jezuš nastavo sedméra svestva, z šterih kakti z sedmérih vrekov bi se na näs levala vsa-kojačka boža milošča. Dužnost tvoja de ne samo to bo- gästvo vödeliti, nego lüdstvo na goriprijémanje svestv poväblati. Kern več pobožnih düs pripelaš k angelskomi stoli, vse vékse bode tvoje vesélje. 1 gda včstopiš vu pastérstvo, vido bodeš vnogo hüdobo, logojino, nevernost, trdokornost, te polübi spovedälnico, tam bodeš meo največ dühovnoga veselja. Oda bodeš vido pred sebom kleččče velke grešnike, kak vu pokornih skuzah omedlevajo, kak seri starci od tébe mlädoga trošt i pomoč čakajo, takše veselje bodeš cüto vu svojem srci, kakšega ti ete nasläden svet dati nemre. Trda je spovedälnica i dosta lObéznosti i potrplivosti moreš vu njo prinesti, ali te se od pečine trdejša srca vu njoj omehknejo. Ne za-piisti betežnike, pohajaj njé, ne samo, gda do te zvali k njim na spoved, nego sam od sébe tüdi njé goripoišči, vej ednomi človeki, šteri že svoje zemelsko živlenje sklen-jäva, tak dobro spädne, či njemi što kaj guči od veki-večnosti, vu betežnoj posteli se dOša näj ležej zdigäva k Bogi. Vi pa dragi krščeniki za velko štimajte svestva, po šterih — či njé dostojno i vredno goriprimlete — blagoslov na delo, miloščo za dtišo i vsa telovna i dü-hovna dobra lehko zadobite. Prihajajte večkrat k spovedi, är je spisano, »či pokoro ne te držali, vsi prejdete.« Prihajajte k prečisčavanji, är ki je z etoga krüha, on de meo žitek vekivečni. Vu teškom betegi vzemte gori slednje mazanje. Är jaz to mislim ka dönok jeste nikši razloček, gda na boži kejp stvorjeni človek mèra, ali pa gda nemo živinče zginjäva. Vužgimo se zato dnes na svéta mišlenja, na pobožno oblübo, ti novomésnik, ka bodeš veren delitel sakramentumov, mi pa ka mo svestva vsigdar vredno i dostojno gorijemäli. III. Stopiš na predganco, hodo boš vu šolo, včio boš stäre i mlade. Včio boš vsepovsédi evangelium, šte-roga je Jezus od Oéé z nebés prinesao, šteroga je Düh sv. od vse krivice čisto obdržao. Qläsiti moreš té evangelium vu priličnom i nepriličnom vremeni. Ne samo te, gda se lepo odpréjo srcä tvojih posliišavcov ino se nagnejo na pobožna čutenja i jäkostna dela : nego ešče i te, či bi tak obhodo kak sv. Števan, koga reči so besni ži-dovje vu krv zadavili. Är bode vremen, gda tvoje reči ne do radovolno posliišali, är od pravice odvrnéjo svoja vüha i drügo bi radi posliišali štero je sveti i njuvim hiidim nagnenjam povolno. Ali či bi se ti liidem šteo po-viditi, te Kristusov sluga biti ne bi mogeo. Ti samo pred-gaj, glasi rejč božo. Delo tvoje je, naj bi sejao reč božo, zräs pa od Bogä čakaj. Znäbiti tvoji trüdi do samo po tvojoj smrti säd rodili, ali ti ne zgiibiš näjema tvojega. Mi pa pobožni krščenicje! bodmo veséli, ka smo dnes novoga glasitela bože rejči zadobili. Vesélo poslii-šajmo vsigdär predgo, ne iščimo vu njoj samo lejpe reči, štere bi nam viiha gladile, nego iščimo vu njoj, ka de nam na duševen hasek. Sam Jezus prävi, ka so bläzeni, šteri reč božo posliišajo. Rejč boža ešče dnesdén ono moč mä, kak inda, štera spotere grešna srcä, vtiša nemirne räzume i žalostne potrošta, ona je pot blodnim, svetlost vu krnici blodščim. Či ste od Boga, te te reč o ' božo posliišali, ali či reč božo posliišati neščete, spoznajte, ka ste ne od Boga, är za vse drügo bole märate, kak za božo diko i svoje diišno zveličanje. Vu etoj tvojoj dužnosti tvojega pozvänja, štero sem zdaj pred tébe postavo, bodeš meo vnogo veseljä, ali tüdi vnogo žalosti. Bojazen te opäSe, či si zmisliš na to kak boš mogeo svojo dUšo med vnogimi sküsävami čisto obdržati. Človek je li človek, slabo stvorjenje i kem više je postävleni, vsebole de od hüdoga dühä sküSävani. Ža-lostilo de te, ka de se ti tak vidilo, da 'bi zamän bile tvoje molitve, trüdi na predganci, vu šoli. Är pride ne-rijätelski človek, šteri na nikoj sprävi tvoje lepe nävuke. Spoznaš na hitroma takše duše, štere skažlivo duge molitve molijo, gosto k preéisèàvanji prihajajo, ali od svojih navadnih grehov se odtrgnoti neščejo. Vido boš, ka oni, vu šterih si. se najbole viipao, pomenkajo ravno te, kda bi trbelo kršč. vero obraniti, za njo se vojiivati. Najdeš neprijätele, šteri do tvoje najsveteše nakanenje na hiido obračali, tebi poštenjč jemali i britko bodeš se jokao v samoti pred Jezušovim razpetjom i z križa bodeš čilo troštave reči : či so mené preganjali i väs bodo preganjali, ne bojte se, jaz sem oblädao svet. Vi pa pobožni krsč., gda vidite ednoga nevolnoga popa Kalvärio hoditi med svojimi färnikmi, vzemte njega vu svojo miloščo, är ne za sébe, nego za diko božo i vaše diišno zveličanje se skrbi on vu vseh okolnostah človečega živlenja. Z materne utrobe pri sv. krsti on spiše med Kristusove kotrige novorejeno dete. On vči nevedne i pozäva, naj bi stopili pod križ Nazarenskoga. On vlämla krüh, šteri nas hräni na žitek vekivečni. On ozdrävla nemrtelne diiše, štere so po grehah obetežale. On blagoslovi zakon hižnikov, šteri blagoslov njé do smrti obdrži v liibéznosti. On stoji pri posteli mérajoéega i priprävi diišo na bMženo vekivečnost i obslednjim on sprevodi razhlajeno telo na počinek vu hladno jamo. Vsem nam sliiži diihovnik i gda gori vzeme réd cerkveni, po-zäbiti more sebé i jedino se za diko božo i zveličanje diiš more skrbeti. Delajte zäto navkiip z vašimi diihovni-kami, pomägajte njé z rečjov, z delom, z trüdami ; či mo vsi vkiipdržali, či mo svojega voja posliišali, te ne de moči, štera bi näs na zemli oblädala. Ali ne bom te že duže zadriiävao, oprävlaj dale tvojo že začnjeno sv. mešo i gda prideš k spominanji živočih, spomeni se tam z tvojega liiblénoga océ, šteri dnes vu vesélji plavajoči se spozäbi z vseh triidov i stroškov, z šterimi je tebé dnes do oltära pripelao ; spo-mené se z tvoje dräge materé, štera je denésnji dén že dugo i žmetno čdkala, i zdaj ne ga veselešega stvor-jenja, kak je ona, gda vidi, ka je že dävno želela, za koj se je že dävno molila, gda vidi sinä svojega Božanstvo podigavajočega ; moli se za brätjo i sestre tvoje, k šterim si z krvnim vezäljom prikapčeni, z šterimi si se tak dos-takrät navküp veselio i žalostio vu očinskoj hiži ; glédaj rodbino okol tébe dnes stojéco, oni tüdi kratki sponim želejo od tébe vu sv. meši. Ne spozabi se z tvojih vuči-telov i dobročinitelov, šterim tüdi mnoga dobra maš zahvaliti. Moli se za zvišanje sv. Materécérkvi, za K/istuso-voga namestnika Benedikta XIV. i prosi, naj bi se njegovo smileno nakanenje vu etom bojnskom vremeni spu-nilo, naj bi se vtišala groznost strašne bojne i vu bojni stojéci närodje bi nazäj vu mir stopili. Moli se za naše vojake, šteri zdaj že blüzi edno leto na orsačkih grani-nicah trpijo mraz, vročino i svojo mlado krv prelevajo, naj bi näs od nepriätelske vojske obranili. Moli se za ranjence, šteri so vu domobranstvi krvave rane dobili, naj bi se bolezen njuva vtišala, rane njuve zacelile. Moli se za vlovlene soldäke, šteri daleč vu tühinskih krajinah teško čakajo svoje odslobodjenjé i ono vöro, gda do znova vidili svoj dom, svoje odstävlene domače. Oh smrt mä dobro žčtvo, tak vnogo krvi je prelejäno, tak vnogo skuz stočeno ! Moli se za preminočo rodbino, šteri so se tvojega denéSnjega veséloga dnéva ne včakali ; moli se za tvojega preminočega plébanoSa, šteri so vu tebi popovsko pozvdnje pobüdiii, šteri se dnes zagvUšno pri Bogi tüdi radüjejo, ka je vu tebi njuvo posejano semen tak lepi säd prineslo. Ok ka bi te ešče proso, ka bi ti gori dävao, moli se za vse dühovne réde, moli se za vse eti nazočne, šteri smo te esi sprevodih, vsi mi v tvojih molitvah, v bla-goslovah tal šččmo zadobiti. Za tem pa idi vu gorice Gospodove, kama te poš-lejo; želno te čaka vnogo lüdi: mešUj, naj bi se vtišala 2 ober näs srditost^boža ; predgaj, naj bi se razsürjävalo krälestvo bože ; podeljävaj svestva, naj bi po njih sinovje Gospodnovi postanoli. Amen. Brez računa se najde na lepom gornatom, čisto katoličanskom Tirolskom takših lepi farnih cerkvic, štere do se pa mogle poriišiti v toj groznoj bojni, če sovražni talijan vderé prek mej. Prosimo Srce Jezusovo, štero je patron Tirolskoga, naj okrepi junaške tirolce i vse naše vojake, da obranijo z močnov rokov mejé té lepe katoličanske deiéle. Eben na Tirolskom. Sv. Kamil de Lelis. (18. julija.) V litanije, štere moli mešnik pri mirajočem, so sveti oča Leon XIII. djali dva noviva prošnika za zadnjo vöro: svetoga Ramila pa sv. Ivana od Boga. Od svetoga Ka" mila se malogde kaj čte, zato pa zna vgajati vnogomi čtevci, či na kratci popišemo njegovo živlenje. Pride najmre vöra, znabiti je že nanč nej daleč, ka de mešnik tüdi poleg nas molo litanije za mirajoče, pa de nas te veselilo, či smo radi častili svete patrone za zadnjo vöro. -Što je pa bio té sv. Kamil, novi patron betežnikov? Lejkomišleni mladenec. Kamil de Lelis se je narodo na sv. Vrbana den leta 1550. blüzi Kieti, v neapolitanskom pogorji. Rodbina de Lelis je bila plemenita, nego bogata je v tistom časi nej bila. Pobožna mati je maloga i\amilo skrbno gojila v božem strahi pa ga je pridno včila prvih krščanskih resnic. Rano je mogeo mali deča!, iti v šolo, pa je hitro pokazao, ka ma dobro glavo. Škoda, ka njemi je mrla mati, gda je šče komaj 10 let star bio. Oča, Ivan de Lelis, je bio ves drügi kak mati. Kak vojak je prehodo vnogo sveta pa je bio večkrat v vojski. Vojaki pa, kak dendenešnji, tak so tüdi v tistom časi z večine nej bili posebno goreči v molitvaj pa v obiskavanji cerkvi. I