\mm.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije in t Ljubljani: ia oelo leto naprej . K 240-— na pol leta „ ... 120<— aa četrt leta „ <. m 60'—. aa en mesec „ .. „ 20-—.
Za Inoaemstvo oeloletno K 420'-B Sobotna izdaja: se
Za oelo leto.... . K 40 — aa lnoaemstvo .„ 55 —
Posamezna številka 1 K. PoSSfii^a plafasrea v gotovini.
SIM. 10.	V Liuuijani, v peleK dne 14, lamna m\.
-.....Inasrati: mmmm
Enoatolpaa petttmta (M mm Stroka ta 3 mm vinska eUljs
aa enkrat , . , poslana tU. . . ia K
Pri večjem naročila pcpasV
Hnjntaajšl oglas 5 8/9 sam KI&
Izhaja vsak dan iatiaiuM
ponedeljka ln dneva po p ta«1 ulku ob 8. od »JuUaJ.
■■' ' 1 1
HT Drednlžtvo je r Kopitarjevi nliol štev. B/tQ. Rokopisi se ne vračalo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet itv. 50, upravn. fitv. 328.
Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St, 050 sa naročnino ln it. 340 aa oglase, avstr. in čaške 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7588.
Cerhuenopraona upr^« Sasala u m stavi.
t. Verska in cerkvena enakopravnost.
S. L. S. stoji trdno na verskih in nrav-nih načelih krščanstva, kakor ga nezmotljivo uči in udejstvuje katoliška Cerkev. Sprejela je v svoj program zahtevo po verski svobodi in enakopravnosti. Zaraditega Se ji očrta, da se je postavila v nasprotje s strogim katoličanstvom, ki je napram vsakemu drugemu, veroizpovedanju nestrpno.
Nasprotno je resnica: Ravno ker sloni program S, L, S. na načelih krščanstva, se izreka, jasno in odkrito za versko svobodo in enalkopravnost. Res je, katoliška Cerkev ne more in ne sme pripoznati nobenega drugega krščanstva kot svojega, fcer resnica nikdar in nikjer ne more priznavati zmote. Ako je katoliška Cerkev prepričana o božji resničnosti svojih na-Ulkov, potem mora izključevati vsako versko n&ziranje, ki se z njenim naukom ne strinja; v tem dogmatičnem smislu je kat. 'Cerkev načeloma nestrpna, intolerantna. Drugače niti biti ne more, ako noče sama sefoe dolžiti zmote in laži.
Drugače pa je v političnem in državljanskem oziru. Tudi tu bo Cerkev po svojem bistvu obžalovala, ako se v kalki državi ni ohranilo versko edjn-stvo, ki je važen faktor notranjega nro-cvita in miru vsake države, ker izključuje vsalk verski boj, A Cerkev računa z danimi dejstvi, da so danes skoroda vse moderne države paritetne t. j. v vsaki državi je po več veroizpovedanj, ki so v zgodovinskem razvoju in po običajnem pravu dosegUa večjo ali manjšo enakopravnost. Osabito so se v naši državi strnili v eno državno telo člani dveh različnih krščanskih cerkva poleg drugih manjštevilnih veroizpovedanj; torej kaže kraljevina SHS takoj ob svojem počet k u paritetno lice. V teh razmerah je verska enakopravnost v državi ne samo dovoljena, ampak naravnost zapovedana. Smoter države je splošna blaginja in dobrobit, katerega smotra pa nobena država ne more doseči, ako v njej ni reda, miru in sporazuma. Brez verske enakopravnosti pa v taki državi, kjer imajo razne vere in cerkve že svoje historično utrjeno stališče in svoje pravice, ni mogoč miren in reden razvoj. V takem slučaju je država dolžna po nalogi, ki ji je od Boga odkazana, v dosego svojega cilja dati versko svobodo,
Kakšna pa je v svojem bistvu ta verska svoboda? Obstoja pač v tem, da se saka Vera in cerkev nemoteno od države prosto razvija in sicer prav na način, kakor je bistven dotični veri in ustanovnemu pravu cerkve. Nikakor pa ne obstoja svoboda in enakopravnost v tem, da se postopa z vsemi veroizpovedanji po enem kopitu. Kakor je državljanska enakopravnost v tem, da trgovec more delati, napredovati kot trgovec, obrtnik kot obrtnik, delavec kot delavec, — vsak rabi drugačne predpogoje — tako je tudi verska enakopravnost v tem, da se da katoliški Cerkvi možnost, da deluje v smislu svojih zakonov in komstitucij, ki izvirajo iz njenega bistva; in da ima pravoslavna cerkev po svojih zalkonih isto možnost, in mohamedanskia veroizpoved istotako po svojem ustroju. Vsaka vera mora imeti pravico javnega bogoslužja, javnega verouka, zajamčena ji mora biti lastninska pravica do vsega njenega imetja, nobeno pravo, katero ji je bistveno po lastni ustavi, se ji ne sme kratiti, ker nikdar ne more nasprotovati pravemu srfiotru suverene države, ampak, ji le izdatno pomaga, da tem gotoveje svoj smoter doseže.
V tem smislu se borimo za versko svobodo in enakopravnost, in takšna naj bo tudi zajamčena v ustavi.
minister WMmm£
mdftSSidcu
Minister prosvete Svetozar Pribičevič polaga državi dinamit Ni še dosti zmešnjave in nezadovoljnosti v državi, ni dosti, da je isti minister ukinil v Vojvodini zasebne, konfesio-naLue šole in s (eni razburil bunjevsko prebivalstvo, ni zadosti da je g. Pribičevič začel
kulturni boj v Vojvodini, sedaj ga hoče razširiti na celo državo. Liberalni listi so že dalje časa napovedovali, da bo ministrstvo prosvete ukinilo vse privatne šole. Sedaj poroča ljubljanski dopisni urad iz Belgrada, da je minister prosvete izdal sklep, da se ukinejo vse privatne šole v onih krajih, v katerih se nahajajo državne šole. Jasno je, da posamezen minister nima nobene pravice, izdajati tako dale-kosežnih odredb in to celo pred očmi — konstituante. Stvar spada v konstituanto ni je le znak golega absolutizma, ako si prisvaja kak minister pravico, da sme najvažnejša ustavna vprašanja reševati z odredbami. Ta odredba pa vsebuje še drugo nevarnost. Po senžermen-ski mirovni pogodbi imajo tujerodci pravico do manjšinskih in privatnih šol. Nemci na Koroškem in Italijani na Primorskem se bodo napra mnašim šolskim zahtevam z uspehom sklicevali na Pribičevičev zgled. Sicer pa bomo o zadevi obširneje govorili, ko dobimo besedilo famozne Pribičevičeve odredbe.
Socialna peli!!! li naia bnrjgnazlfla.
Bistvo krščanskega socializma je v tem, da uči etično solidarnost med posameznikom in družbo, med posameznimi stanovi v tej družbi, moralno odgovornost vsakega za vse in vseh za vsakega. Zato zameta tako liberalno individualistično načelo kakor socialistično stališče razrednega boja. Razvoj dogodkov po svetovni vojski jasno kaže, da se človeška družba čezdalje bolj bliža svojemu razkroju, ako se ne oživi misel etične solidarnosti, ki ima stopiti na mesto ego-ističnega — bodisi individualnega bodisi razrednega — interesa. Samovlada kapitala mora družbo ravnotako omajati kakor načelo diktature proletariata; oboje izvita. iz istega nekrščanskega pojmovanja družbe. Pustimo teorijo in oglejmo si nekatera dejstva.
Naš minister za socialno politiko g. Jovanovič je izdal naredbo, da deloda-javci ne smejo izrabljati razpusta komunističnih delavskih organizacij v to, da znižujejo delavcem plačo. To je tako umestna in potrebna naredba, da bi ne smelo nikomur pasti v glavo, da jo pobija. Toda zagrebški »Jutarnji List« glasilo bank, veleindustrije in povojnih hijen, je smatral za potrebno, da zaradi te na-redbe začne celo kampanjo proti ministru. V argumentih tega lista se jasno zrcali pogubna miseljnost naših velekapi-talističnih krogov.
Za nje družba ni etični kolektiv za nje je zgolj »refleks dinamike ekonomskih sil«. Delo jim ni moralno utemeljeno, marveč samo nekaj sličnega »robi, koja sc sada više sada manje iraži te je prema tome imade sad više sad manje na tržištu, a o tome i samo o tome ovisi njena cijena, sve drugo je nad našu snagu.« Zdaj imamo, pravijo ti izkoriščevalci družbe, slabo konjunkturo, zato zahtevajo železni gospodarski zakoni znižanje delavskih plač in noben minister nima pravice v ta proces poseči z naredbami, da obvaruje delavski sloj bede in obubožanja.
Tukaj vidimo, kdo je kriv današnjih gospodarskih razmer na svetu. Če vladajoči sloji izkoriščevalcev tako pojmujejo človeško družbo, ni čudo, da se tlačene mase vzdignejo in z isto brutalno silo iz-prevržejo tak družabni red, kakor smo to doživeli na Ruskem. Ta usoda tudi naši buržoaziji ne bo prizanesla, ako ne nastopi popolnoma drugačna smer v socialni politiki države. Naša buržoazija jc razvajena. Čc bi bili ti ljudje doživeli to, kar se je zgodilo v Rusiji, kjer so veliki knezi miloščine prosili, kjer so največji gospodje ceste pometali, kjer so se eksce-lcnce morale iz palač preseliti v podzemske jame, kjer so tako veleposestva kakor veliki obrati čez noč prešli v last delavskih komitetov, pa sc svet zaradi te<*a le m podrl, nasprotno — te socializacije nihče več ne odpravi, čc b: naši velckapi-talistični sloji bili le stotino tega poizkusili, bi na svet gledali nekoliko drugače
"•'.-<-.___,'! t - ' i*
sl*«o I iLtoiiljl .','.,'.<', .11 i 1,1 n"
Trboveljska družba, ki zaniktije pravico države vmešavati sc y mezdne spore.
Sicer pa si misel o temeljiti spremembi socialnega reda na temelju krščanskega etičnega načela probija pot skozi današnje žalostne razmere. V Ameriki so t,ii n. pr. nekje še veliko dalj nego naš minister Jovanovič, ki je s svojo naredbo ukrenil nekaj čisto samoposebi umevnega, če je zabranil zločinsko izkoriščanje razpusta delavskih organizacij ocl strani delodajalcev. V državi Kanzas je sodnija ob priliki nekega podobnega poizkusa delodajalcev izjavila, da morajo delodajalci držati dclavce pri delu, četudi so časi slabi in ni mnogo prometa. Pred več tedni so namreč razni mlini odslovili tisoče delavcev, ne da bi lastniki teh navedli vzroka, zakaj delavce odpuščajo. Delavci so se pritožili na državno industrijsko sodišče, ki je odločilo, da morajo kompanije sprejeti vse delavce nazaj na delo. Sodnija je izjavila, da kadar kapital vloži svoj denar v potrebno industrijo, prevzame vso odgovornost napram ljudstvu, in med te odgovornosti spada tudi skrb za delavce, ki so zaposleni pri dotični industriji, da se jim daje stalen zaslužek, da se morejo preživeti. Tudi tedaj, kadar so slabi časi, mora kapital držati delavce na svoji plačilni listi, z namenom, da kakor hitro se pojavijo naročila in boljši časi, je komrr.-nija pripravljena začeti s polno paro.
Tukaj se je izrekel pravi princip: da !® delodajalec za dobrobit delavca stalno odgovoren, da med njima obstoja stalna moralna vez, da nista dve moralno indife-rehtni sili, ki ju druži samo slučajni interes, ampak neka etična skupnost. To je v resnici krščansko načelo, ki mora prodreti, če naj se človeška družba obvaruje pogina vsled »dinamike ekonomskih sil«, ki je za gospode vojne dobičkarje in špekulante zagrebškega bulvarnega lista evangelij življenja.
Za našo državo je zadnji čas, da začne z velikopotezno socialno politiko. Na ministerialne komisije ne da ljudstvo nič. Najboljše sredstvo, da se dobra stvar pokoplje, je ministerialna komisija. Treba je izdelati socialno postavodajo, določiti te-meljnje principe, predvsem pa pokazati odkritosrčno in trdno voljo izrodke kapitalističnega gospodarstva neusmiljeno za-treti, tako da bodo mase ljudstva videle, da j in država resnično ščiti, ne pa kakor zdaj, ko se vlada zavzema za siroščino samo navidez, dejansko pa se ne pomišlja v prid najvišjih deseftiseč postaviti na noge ves svoj aparat. Na tako temeljito socialnoreformno delo seveda ni misliti, dokler bo v Belgradu vladala koalicija jugoslovanskih bankokratov, ljudi, ki jim je državna politika le dobičkanosno opravilo, najvišja državna mesta strankarska korita. Ko bo prišel obči polom, bo prepozno: nihče ne bo ganil prsta, da reši povojne oderuhe! Kadar bo konec, bo konec temeljito. Po nekih železnih zakonih, ki jih oni m poznajo, bodo pomandrani.
Vsako dobro voljo seveda pozdravljamo. Socialnogospodarski anketi, ki naj se ima zdaj v Belgradu vršiti, želimo le uspeha. Bojimo se pa zelo, da ne bo mogla izvršiti svojega dela do dna in da ne 'do prijela vprašanja pri korenini. Veliki grehi se opero z veliko kaznijo in solze sirot kričijo po maščevanju. Dal Bog, da bi prišlo drugače.
ftaiifreS Mita w
(Pire bivši poverjenik dr. Verstovšek.
Strokovno šolstvo.
Poverjeništvo za ulk in bogočastje se ;e lotilo tudi težavne naloge snovati za produktivne in meščanske sloje strokovno šolstvo, katero smo docela pogrešali. Razven meščanskih šol, katerih imamo sedaj 30 v Sloveniji, se je lepo razvilo tu,di obrtno strokovno in trgovsko šolstvo.
Zlasti važen je napredek v trgovskem šolstvu. Pred prevratom smo imeli v Sloveniji le c-!V.o deželno trgovsko šolo v
1 '. Mjani. ,-govskih nr. dal jeva/In i h sol ni •'o nobenih. Trgov ko šolstvo si jc po i i^vrr.tu prisvoito po .• 'vo zo trgo-.' o in obrt, ki pa :•'. I?"3 , cl- :.n po pc-U\;.u \cč me.sccs.v niti začeti s prcusUo-
jitvijo in izpopolnitvijo tega šolstva. Zato je moralo po več mesecih prevzeti te posle tudi poverjeništvo za uk in bogočastje, ki jih je vodilo tudi naprej, ko so se podredile trgovske šole naravnost ministrstvu za trgovino in industrijo, oziroma odelku za trgovino in obrt pod vodstvom načelnika dr. Marna. Ravno isto razmerje je obstojalo in še obstoja z obrtnim šolstvom, ker so vsi izdatki v proračunu tega ministrstva. Povdarjati moram, da ta način skupnega uradovanja ni nikakor oviral razvoja tega šolstva, temveč ga le pospeševal, ker je imel načelnik dr. Marn najboljšo voljo in me v vseh ukrepih, ki so se tikale tega šolstva, podpiral in na vso moč priporočal predloge in načrte mojega poverjeni." tva.
Pred prevrrtom smo imeli, kakor sem omenil, le deželno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Tako; v prvem !etu je poverjeništvo zasnovalo na lartno odgovornost primerno zahtevam in razmeram trgovske dvora?,redne šole v Maribora, Celja in Novem mestu, ter doseglo, da so se šole v K oru, C olju in Ljubljani podr-žavilo; šo'a v Novem mestu jc zasebna trgov* a šola s pravico javnosti in jo nod-pira država. Trgovske nadaljevalne šole so sc ustanovile v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, C:'ju, Č o Stanju. Predpriprave so izvršene in se na;brže šc u£ianovi;o take šole še leior':.je leto v Ribnici, Novem mestu, Kranju, i.Vamnlku, Črnomlju in Sevnici.
Višek trgovskega šolstva je začasno dosežen z otvoritvijo trgovske akademije, za katero so se pričele predpriprave že meseca februarja 1919.
To trgovsko šolstvo precej zadostuje za Slovenijo.
Obrtno šolstvo ie bilo iz početka tudi podrejeno poverjeništvu za trgovino in obrt, toda ':malu je to poverjeništvo odstopilo vse obrtno in strokovna šolstvo poverjeništvu za uk in bogočastje.
Vojska je zlasti v tem šolstvu povzročila največ škode. Celo naš največji zavod, obrtna šola v Ljubljani je životarila in pouk. se jc vršil le v nekaterih strokah, pa šc ta je bil skrčen. Z zaslužnim starosto Šubicem je bilo kaj prijetno ir. vspešno delovanje! On je oče velikanskega zavoda in pazi na njega, kakor na svoje lastno dete. Pri slovesu, mi je sivolasi mož izjavil, ko sva sc pogovarjala o skupnem delovanju, da je bilo mogoče tudi obrtno šolstvo tako organizirati le, ker sem povsod pri vsaki priliki kazal devolj umevanja za to šolstvo in z vso energijo in doslednostjo tiral do izvršitve vseh načrtov. Ta izjava zaslužnega moža je pač v stanu, me braniti ■jpred očitki, da bi bil jaz »nesreča« za naše šolstvo v vSloveniji.
Obrtna šola v Ljubljani, katero smo preosnovali v nižjo tehnično šolo, je ponos Jugoslavije. Izpopolnila se je v teku dveh let v vseh strokah tako, da se lahko meri z vsemi šolami te vrste na kontinentu.
Velike težave so bile z obrtno nadaljevalnimi šolami. Te so med vojno vse zaspale; treba jih jc frlo oživiti in treba jih je bilo na novo ustanoviti tam, kjer jih nam ni dala prejšnja avstrijska uprava. Sedaj jih imamo že v vseh mestih in skero v vseli trgih. Ker je primanjkovalo usposobljenih učnih moči, sta se priredila že dva tečaja za učitelje, ki bi naj vodili te šole.
Med drugimi strokovnimi šolami pač moram omeniti še rudarsko šolo v Celji, V Narodni vladi je poverjeništvo za javna dela pod vodstvom poverjenika Kristana izposlovalo v moji odsotnosti sklep vlade, da se zasnuje rudarska šola v Ljubljani. Nisem miroval, dokler da nisem dosegel, da je vlada revidirala svoj sfklcp v toliko, da se rudarska šela zasnuje v Celji, Predpriprave bi moralo izvršiti poverjeništvo za javna dela. Potekli so meseci in meseci in delo ni šlo naprej, tako da jc v zadnjem trenutku, ko bi že bilo treba šolo otvoriti, tedanji vodja poverjeništva za javna dela, višji ravnatelj Klinar izvojeval sklep vlade, da mora prevzeti poverjeništvo za uk in bogočastje to šolo v svoje roke, češ da poverjeništvo za javna dela tega ne more izvršiti. To je zopet dokaz, kaka »nesre-
jc bila moja oseba za šolstvo v Sloveniji,
Ran, katere so prizadele novoustanovljene gospodinjske šole, nečem razkrivati, toda razodeti smem, da so mi skrbi za to šolstvo povzročile marsikatere bridke ure.
Vseučilišče,
Najdragocenejši biser, katerega je podarila ujedinjena Jugoslavija slovenskemu narodu, je vs«učilišče v Ljubljani. Tudi pri izpolnitvi teh nad pol stoletja starih želj po najvišjem kulturnem zavodu za Slovence, mi ne more nikdo očitati, da bi ne izpolnil svojega mesta. Trdim celo lahko pred vso javnostjo, da sem odločilno posegel za ugodno razrešitev vseučiliščnega vprašanja, ker se nisem ustrašil nobenih ovir in nobenih težlkoč in našel v kritičnih položajih zapet izhod ter dovedel delo na pravi tir do uspeha.
Et meminisse iuvabit!
Že meseca novembra leta 1918., ko je kulturni odsek Narodnega sveta povzdignil glas zaradi vseučilišča v Ljubljani, sem zastopal v seji Narodne vlade zahtevo po univerzi. Večina članov Narodne vlade se je udeležila ob tej priliki debate in se izrekla proti vseučilišču v Ljubljani, češ da je to vprašanje odložiti za poznejše čase, da spada vseučilišče le v Trst, in Ljubljana naj dobi le tehniko. Z veliko težavo sem dosegel sklep vlade, da si smem zasnovati vseučiliško komisijo kot vladno institucijo.
Ko je bila komisija sestavljena in je izvolila na moj predlog za predsednika neumornega delavca dr. Majarona, sem poklical v poverjeništvo za referenta sedanjega rektorja prof. dr. Zupančiča. Z njim in z vseučiliško komisijo smo delali predpriprave za vseučilišče in se nismo ozirali ne na desno, ne na levo, temveč šli naprej za svojim ciljem. Rektor dr. Zupančič, dr. Majaron in prof. dr. Ramovš, ki so si poleg prof. Hinterlechnerja pridobili največ zaslug za ustanovitev vseučilišča, naj izpričajo, če je bila moja oseba tudi za to šolstvo največja »nesreča«.
Prepričan sem, da bodo moje delovanje pravično sodili tudi v javnosti. Ponosen sem pa, da mi je pridjal celo v javnih spisih prof. Hinterlechner priimek političnega očeta ljubljanske univerze.
Sklep.
Iz tega dejanskega stanja slovenskega šolstva vsakdo uvidi, da je Slovenija v šolstvu saturirana. Treba je le le nekaj strokovnih šol, za katere so se že vršile predpriprave. Predpriprave za strokovno šolo za keramiko in šolo za lesno obrt so izvršene in tudi deloma že dovoljen kredit. Treba je šolstvo notranje izpopolniti, kar pa dosedaj v tem kratkem času ni bilo še mogoče, ker trpijo šole ravno tako, kakor vse drugo na posledicah vojne, Učna uprava je tudi v tem oziru storila mnogo in izboljšala izdatno medvojno stanje.
Javnost ne sme nikdar pozabiti, da je nam uresničila vse ideale v šolstvu v tako (kratkem času ujedinjena država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je prevzela za šolstvo velikanska bremena. Vso hvalo pa mora priznati Slovenija ministrstvu prosvete v Belgradu, zlasti prvemu ministru prosvete g. Davidoviču, ki je potrdil vse predloge in ukrepe poverjeništva v Ljubljani
Vlada išče vboro.
ZA ENOTEN NASTOP AVTONOMI-STIČNIH SKUPIN.
Belgrad, 13. jan. (Izv.) Danes so se ves dan vršila pogajanja m.d muslimanskim, Jugoslovanskim in Narodnim klubom v svrho enotnega nastopa avtonomi-stičnih skupin v konstituanti.
LISTEK.
Frančišek A. Ins veselle.
(Predaval: D. Alf, Levičnik.)
(Poročilo o 2. predavanju iz cikla predavanj o sv. Frančišku Asiškem, ki jih prireja »Društvo sv. Bonaventure« franč. bogoslovcev v Ljubljani.)
Bolj ko kdaj hrepenimo po veselju, več ko kdaj govorimo o njem. Želimo si knjige o veselju. Nočemo biti ne optimisti in ne pesimisti; zakaj sleherni dan uvide-vamo, Ha življenje ni kazen, ni passion — temveč milost, sreča, blagodat; ni bolniška postelja polna boli, temveč življenje je tudi pesem in smeh in petje in ples. Povsod vidimo rosne kaplje veselja v raznolikih barvah in bojah, povsod se nam smehlja nasproti majhno veselje ali v vsem tem ni sistema. Svet jc zelo bogat na veselju, saj ima vendar toliko ciljev, toliko načrtov in koliko tudi doseže! Vsak uspeh pa nam nudi veselje, ali ni torej obilo veselje? Da preveč ne ječe tečaji zemlje je Bog vlil veselje v tečaje kot nekako olje.
Imamo pa mnogo vrst veselja. Po Aristotelu je najvišje veselje: gaudium de ve-ritate, — veselje nad resnico, za tem družinska sreča, mirna vest, c la lestvica, klaviatura čistega veselja.
Ali človek lahko ta lepi red preobrne, to, kar b» mu naj siuzdo kot sredstvo, postane cilj. Tako ima človek tudi — mala
ZEMLJORADNIKI SE NE MOREJO ODLOČITI.
Belgrad, 13. jan. (Izv.) Zemljoradnički klub je imel danes dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razpravljal o Pašičevi ponudbi treh ministrskih portfeljev. Med tem so se v kuloarjih že imenovale osebe, ki bi prevzele ponujena ministrska mesta, Lazič kot Srb in bivši demokrat bi prevzel agrarno reformo, Slovenec Pucelj pa bi postal poljedelski minister. Vsled premočne opozicije v klubu se zemljoradniki še niso odločili,
NOV POZIV ZA PRISEGO.
Belgrad, 13. jan. (Izv,) V jutrišnji seji
konstituante bo pred prečitanjem predelnega govora pozval predsednik dr, Ribar vse tiste poslance, ki še niso prisegli, naj takoj prisežejo, sicer bodo zgubili vs? poslanske pravice in ne bodo smeli prisostvovati prestolnemu govoru. Ta poziv je naperjen proti komunistom, ki baje pripravljajo za jutri med regentovim govorom burne demonstracije v zbornici.
SESTANKI PRI PAŠIČU.
LDU Belgrad, 13. jan. (ZNU) Ministrski predsednik Nikola Pašič je imel danes sestanek s predsednikom zemljoradničke-ga kluba Lazičem. G. Lazič je zahteval, da se sestavi taka vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke. G. Pašič je ponudil zemljoradnikom en portfelj, nakar je g. Lazič vprašal, ali bo vlada izpolnila in kaj misli o onih dvajsetih točkah, ki so jih zemljoradniki pismeno poslali še pred Božičem ministrskemu -edsedniku. — Tekom današnjega dne je konferiral Pašič tudi z dr. Korošcem in s Sahibom efendijo Korkutom, predsednikom jugoslovanske muslimanske organizacije. Oba je pozval, naj delujeta na to, da bi njihova kluba vstopila v vlado, Dr, Korošec je zahteval vlado na širši koalicijski podlagi ter iz-premembo prisege. Izjavil je, da se bo še nadalje držal svojega dosedanjega programa, t. j. pokrajinske avtonomije in pokra-> jinske vlade, ki bodo imele pravo zakono-dajstva, Pašič je odgovoril, da je tudi radikalno - demokratska vlada za koalicijo in da stremi za tem, da vse stranke sodelujejo pri ustvarjanju ustave. Kar se tiče avtonomističnega programa dr. Korošca in jugoslovanske muslimanske organizacije ter pokrajinskih samouprav v historičnih mejah, je izjavil Pašič, da o tem ne more govora. Nova ustava predvideva široko samoupravo in bo taka, da bo zadovoljevala interese in potrebe naroda.
Za avtonomiji® v Italiji.
Tudi v Italiji je čedalje večje gibanje za decentralizacijo. Boj za to idejo vodi italijanska ljudska stranska. Stranka se je zbrala 9. t. m. v Milanu in storila v tem oziru važne sklepe.
Generalni tajnik don S t u r z o je izjavil glede tega sledeče:
Soglasno z našim programom in tradicijami smo žc vstopili v boj za proporcionalne volitve v politična in administrativna zastopstva. Sedaj gre za to, da se doseže decentralizacija in okrajne avtonomije, da tem potom pridemo tudi do občinske samouprave.
Tako se povsod začenja politična j akcija za decentralizacijo in to v najbolj centralističnih državah Evrope, Franciji in Italiji, le pri nas se hoče ljudstvu vsiliti centralizem.
j Marocaft© »SSovanca1 i
1 Izvršitev rapalske p©-godb© ©sSgods 1
LDU Belgrad, 13. jan. (ZNU) Parlamentarni krogi živahno komentirajo noto, ki jo je poslala italijanska vlada in ki zahteva, da se izvršenje rapallske pogodbe odgodi do meseca maja. Nota je prišla nepričakovano v trenutku, ko je bila že sestavljena skupna vojaška komisija, ki naj bi določila meje med Italijo in našo kraljevino, Ne ve se, ali bo vlada pristala na to italijansko zahtevo.
Odstop francoske vlade.
LDU Pariz, 12. jan. (Havas) Predsednik Millerand je sprejel demisijo kabineta.
LDU Pariz, 13. jan, (Havas) Glede na sestavo novega kabineta piše Hutin v »Echo de Pariš«, da bo menda Peret opozoril predsednika republike, da je sedaj Poincarc najzmožnejši mož za prevzet je vlade.
LDU Pariz, 13. jan. (Wolff) Padec Leyguesr>vega kabineta je izzval obširne razprave v časopisju. »Matin« meni, da leži vsa teža krize v dejstvu, da se bo v kratkem vršilo zborovanje zaveznikov, na katerem se mora kontinuiteta francoske politike pokazati v vsej jasnosti, »Echo de Pariš« piše: Glasovanje je predvsem pokazalo skrb za politične razmere. Kriza, ki je sedaj izbruhnila, in ki jo je bilo že dolgo pričakovati, ne zahteva samo začasne rešitve. Položaj zahteva mož, ki bodo kos nalogam sedanjega časa. Vlada, ki bo sledila Leygnesovemu kabinetu, mora predvsem imeti dovolj energije in odločnosti. »Petit Journal« meni, da kaj takšnega, kakor večina, ki se je dosegla pri zadnjem glasovanju, doslej še ni bilo v zgodovini parlamenta. Glasovanje ne daje predsedniku republike skoro nikake opore, vendar pa se lahko reče, da želita zbornica in narod, da zasedejo ministrstva možje s širokim obzorjem in s pogledom, ki vidi daleč naprej, kajti problemi, ki jih nalaga zunanji položaj in finančno razmerje v državi, so največje važnosti za procvit Francije.
POŠTNA STAVKA V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 13. jan. (DunKU) Po poročilih večernih listov o poštni stavki, je dostavljenje pisem popolnoma ukinjeno. Poštne skrinjice se nič več ne izpraznu-jejo ter sc tudi zavoji na poštah nič več ne sprejemajo. Lokalni denarni promet za sedaj še ni ukinjen, S pomočjo pragmati-ziranih uradnikov se vzdržuje še na glavnih poštah promet z inozemstvom za priporočena in ekspresna pisma. Za popoldne so bili povabljeni k pogajanjem zastopniki vseh poštnih nameščencev. V posameznih deželah avstrijske republike se stavka, kakor poročajo listi, v polnem obsegu izvaja.
Dunaj, 13. jan. (DunKU) Kakor poročajo listi, se je poštna stavka razširila po vsej Avstriji, LDU.
PRED ŽEI.EZNIČARSKO STAVKO V NEMČIJI.
LDU Berlin, 13. jan. (DunKU) Državna strokovna organizacija nemških železničarjev je včeraj izjavila, da ne more sprejeti po vladi ponudene poravnave.
AMERIŠKI PREDUJEM GRŠKI.
LDU Atene, 13. jan. (Havas) Zedinje-ne države so se baje izjavile za to, da izplačajo predujem v znesku 32 milijonov dolarjev, ki so ga obljubile že Venizelovi
vladi, toda samo pod pogojem, da se ta denar uporabi za nakup ameriških izdelkov, ne pa v vojne svrhe.
D' ANNUNZIO STOPI V POLITIČNO ŽIVLJENJE.
LDU Belgrad, 12. jan. (ZNU) Presbiro javlja iz Pariza: Po brzojavki iz Rima se govori v okolici D' Annunzia, da se D' An-nunzio namerava aktivno udeleževati političnega življenja, Postavil se bo na čelo nacionalistične stranke in razširjal njen program.
Poljska.
Dva poljska novinarja. Zadnji mesec lanskega leta je umrl v Varšavi poljski časnikar Stanislav Sezutovvski, tajnik redakcije najstarejšega poljskega dnevnika >ICurjera War-szavskegac Rojen je bil v letu .1848. Več let je bil glavni urednik >Kurjera Codziennega«, od leta A903 pa tajnik v uredništvu »K. W.< Rajni je bil izboren publicist in ugleden kritik. Med svetovno vojsko je njegov list tako odločno pisal, da si je pridobil prvo mesto med poljskimi časniki. — V Vevey v Švici je umrl koncem minulega leta poljski publicist knez Adam Gielgud. Bil je iz starega rodu litvinskih knezov. Rodil se je v letu 1832. v Kralovci kmalu po prihodu poljskih čet na Prusovsko kakor sin majorja Gielguda. Odšel je z očetom-emigrantom vred v London, kjer je nastopil službo v angleškem vojnem ministrstvu in je bit nadarjen pisatelj in publicist sotrudnik raznih angleških listov. »Times« so do zadnjega časa prinašale njegove članke o političnih dogodkih vzhodne Evrope. Tudi ameriški listi so objavljali njegove aktualne uvodnike. Bil je član odličnega londonskega kluba »Arts Club«. Leta 1888. je izdal tudi politično važne >Spomine kneza Adama Czartoryskega in njegovo dopisovanje s carjem Aleksandrom I.« Njegova žena je bila Poljakinja in hči slavne dramatične umetnice. Gielgudova hiša je bila v Londonu zbirališče ondotne poljske naselbine. V letu 1903 (po 40 letni državni službi) se je naselil Adam Gielgud v Krakovu in je bil kot strasten turist eden izmed najboljših poznavalcev Tatre. Med svetovno vojsko se je preselil v Vevey v Švico, kjer je skupno z umrlim H. Sienkiewiczem in Paderevskim vodil agitacijo v prospeh antantnih držav. Z Angleško je bil v stalnih stikih, saj je bil osebno znan z mnogimi angleškimi literati in umetniku Njegova edina hči je poročena v Krakovu s slikarjem Teodorjem Aksentovičem. Njegov najstarejši sin je ravnatelj velike banke v Londonu, drugi je visok uradnik v Afriki, tretji in najmlajši mu jo pa umrl v Ameriki. Do. zadnjega je deloval za spojitev Litvanske s Poljsko.
Vojteh Eosak, znani poljski slikar in najboljši sočasni batailist, se je preselil v New-York. Tam namerava dovršiti ciklus velikih slik iz rusko-poljskega bojišča za neodvisnost Poljske. Gradivo za rečene slike je osebno nabiral v poslednjih rusko-poljskih bitvah.
PolttICne novice.
-f- Denunciranje je ogabna stvar, za katero imajo Nemci najtočnejše reklo. So pa ljudje, ki jim je denunciranje prešlo v kost in mozeg, da mu ne morejo dati slovesa in ne morejo brez tega živeti kakor govnjač ne more pustiti govna, »Slov. Narod ima tako denunciantsko nrav. Od časa do časa izpušča denunciantske strelice na klerikalce in jih dolži rovarenja proti državi. Tudi v današnji številki poroča o protidržavnem pokrelu, ki da se je v zadnjem času močno razpasel med našim j ljudstvom. Dolži pa tega pokreta posamne
gaudia mentis — veselje teme, veselje greha in neurejenih strasti.
Temu nasproti pa stoji globoko veselje religije, — veselje ki poteka izpod križa, iz blagovesti, veselje nad tem, da smo kot kristjani: eleeti ad vitam aeternam — odbrani za večno življenje, v veselje nam je Marija, molitve, vir globokega veselja trpljenje v luči religije. In še dalje, dalje — dokler ne pride duša do združenja z Bogom — unio cum Deo,
Globoka resnica je prastara pravljica, Adam in Eva sta odhajala pregnana iz raja. Za njima prihiti božji sel in jima da zveženj upanja. Tudi v upanju je veselje.
Frančišek Asiški je izpel veličastno himno, prelepo pesem radosti, ki jo je Bog uglasbil. Ko je bil šc mlad in poln življenja, je bil gizdav in je hrepenel po veselju ali ne izgubi se v njem. Veselje mu nudi vse: lepo nebo, solnce, rajska zemlja solnčnc Umbrijc. Frančišek je do-broživec — nc lehkoživec.
Zatem pridejo krize. Prva: Jetništvo v Perudži mu ne vzame veselja; pravtako ne druga: bolezen. Ali tretja: noč v Spo-leto, ga tako prevzame, življenje polno či-stote mu postane ideal, nihajoče srcc je klonilo k Bogu,
Po tem spoznanju se z nečuveno doslednostjo odpoveduje veselju in sicer tudi dovoljenemu in tako pride po hudih bojih do pretresljivega nastopa pred škofom, kjer da Frančišek očetu tudi obleko nazaj in pristavi: Sedaj rum res lahko molil: : Oče moj, ki si v nebesih , .
Noviciat je končan. Samotar postane graditelj podrtih cerkva, graditelj postane apostol, apostol postane poslanec veselja — veselja vdanosti, veselja v uboštvu. Vir veselja mu je trpljenje, pravtako presveta Evharistija in Cerkev. Da bi imele skaline umbrijskih višav jezike in da bi mogla hišica na Alverniji razodeti svoje skrivnosti — bi se nam odprle globoke tajne veselega svetnika.
Vesilje — trpljenje! Da, brata sta trpljenje in veselje in veselje je starejši brat. Trpljenje na krščanskih tleh rodi vedno in povsod veselje. Veselje je tudi sad sv. Duha, ki ga je Bog poslal v tolažbo in uteho mladi cerkvi in jo spremlja še danes.
Ali Frančiškova mladostna vcsclost ni zamrla. Veseli ga družba, raduje se narave, veseli ga prijateljstvo, vir radosti so mu sestre skale, brat led in sestra luna. Vsa lepota in krasota narave mu je veličastna simfonija o veselju.
Frančišek oznanjuje veselje in je kli-car k veselju. Bratje naj žive in se vesele v slavo božjo in sam jih vzgaja v božje mu-zikante, Manši bratje naj dvigajo množice z veseljem. Življenje mu je delo, uboštvo in veselje.
Klasičen vzor za popolno veselje, jc nauk, ki ga d?jc Frančišek bratu Leonu na potu iz Perudže proti cerkvici Marije Angelske.
V delu za veselje si prizadeva Frančišek tudi za mir. Se Lik prcu smrtjo doživi spravo med asiskim škofom i a magi-
stratom. In svoje brate uči, naj se ne prepirajo in naj vsepovsod dele mir. Bil je veliki apostol miru in sicer v času, ko je stal Welf proti Gibelinu in mesto proti mestu. Pravtako je učil umevati življenje svoje brate. Egidij pravi, da je življenje v čistosti, uboštvu in veselju, enako sv. Klara in ta tradicija se ni tudi izgubila do današnjega dne.
Ali Frančišek gre še višje. Notranja preobrazba je izvršena. Približuje se Kristusu in mu postaja podobnejši v veselju. Duša njegova je ocean čistega veselja.
1224, leta 14. septembra stigmatiza-cija, Frančišek prevzet zapoje zahvalno
himno: Ti si sveti--— in komaj leto
pozneje je zapel visoko pesem veselja in radosti: solnčno pesem — njegovega življenja epilog.
Frančišek se zdi, da je glasbenik vir-tuoz, ki izsipa cele kaskade biserov za epilog. Ko mu zdravnik pove, da se bliža konec, zapoje poslednje verze solnčnc pesmi: pozdrav sestri smrti. Zemeljsko življenje polno svetlobe in veselia izzveni
v veselje nebeško ...
« * «
Koliko jih je, ki iščejo pravo resnično veselje v religiji, v umetnosti, v naravi? Število se vedno manjša. Vse hlasta po nepravem veselju, po denarju, da ga zamenja za burno, šumeče, divje, viharno, kipeče veselje. Vse mora služiti produkciji veselja, literatura, veselice, /.abave. Množica gleda lena zemljo. Japonec se je iz-
Štev. 10.
»SLOVENEC, dne 14. januarja 1920.
Stran 3
duhovnike, ki da ne rujejo samo v cerkvi proti državi, marveč nastopajo tudi javno na najrazličnejše načine proti državni misli. »Ti ljudje«, piše »S. N.«, »so ponekod celo organizirali, kakor čujemo, šolarsko stavko na rojstni dan prestolonaslednika Aleksandra,« » Narod« sam pristavlja, da bo objavil tudi imena, ko dobi — točna poročila. Tako torej! »Narodu« ni nič točnega znano, samo čuje se nekaj, in kljub temu denuncira. Povejte imena aotičnih, če so res kaj naredili in naj se kaznujejo, dokler pa ničesar ne veste, pa molčite in ne denuncirajte! Sploh so ti večni denun-cianti največji škodljivci države, ker venomer dolže kar cele stranke protidržavne-ga stremljenja in utrjujejo svet v tej zmoti. Ni čuda torej, da je v inozemstvu splošno mnenje, da bode naša država razpadla. Ako čitajo liste, kakor »Slov. Narod«, si morajo napraviti tako sodbo.
-f Rušitelji državo marljivo nadaljujejo svoje delo. Če bi bil kdo plačan, da razbije Jugoslavijo, bi ue mogel boljše spravljati tega posla, kakor ga sedanji vladni krogi. Minister Pribičevič ukinja naredbenim potom privatno šolstvo, še preden imamo ustavo, ki se ima izreči o takem eminentno ustavnem vprašanju, njegovi kolegi pa snujejo takozvane narodne garde v obrambo >državne misli«, kakor da nimamo zadosti policije in vojaštva, ki ga drago plačujemo, da vzdržuje red in mir v državi. Vsi pomnimo, koliko skrbi so prizadevale ob preobratu narodne garde, ki so bile v prvi mah nujno potrebne, pa so se morale seveda likvidirati, ko so nastale redne razmere. Dočim pa so te garde imele v svojem času svoj smisel, ko se je šlo za obrambo proti tujevladju, nimajo narodne garde, fti so jih zamislili zdaj naši centralisti, nobenega drugega smisla kakor zanesti meščansko vojsko med državljani iste države. To se vidi na tem, kako se po vladni iniciativi snujejo ban-de, ki v Bosni in Srijemu preganjajo Hrvate in Muslimane, vrše aretacije in ubijajo ljudem državno misel z batinami in bombami v glavo. Tako se bo zdaj med nami zanetil med plemeni boj v pravem pomenu besede in tudi socialna vprašanja se bodo reševala z bra-hialno silo. Sedanji državniki pripravljajo na ta način sami revolucijo, izpodkopujejo ugled zakona in sankcionirajo brezzakonje. Gorje državi, če jo bodo reševale bande!
-f- Državotvorni. Iz Krope se nam poroča: Časopisi pišejo, da so demokrati državo-ohranjajoča stranka. Pri nas se pa istovetijo demokrati z državi nasprotno stranko komunistov. Vsi buržuazijci demokrati so največji prijatelji in pospeševatelji komunistov. Komunisti pa največji prijatelji demokratov buržu-azijcev, med seboj so si v prijateljskem objemu, in se na vso moč ljubijo in to še sedaj, ko demokratski minister izdaja naredbe zoper komuniste, češ, da so sovražniki države.
Dnmne novUm.
— V obrambo dobrega imena. Zvedel sem, da je nasprotno časopisje: »Jutro«, »Domovina« i. dir., izrabilo premestitev p, Pavla Potočnika iz Novega mesta v Naza-ret in objavilo o tej stvari take izmišljotine, ki jih navaja kot vzrok premestitve, da so obrekljivci v svoji zlobi v resnici sami sebe prekosili. Nisem mislil, da se med dobrimi Novomeščani nahajajo tudi taki brezmejno zlobni jeziki. Ker so tem lažem nasedli tudi nekateri dobromisleči a lahkoverni ondotni prebivalci, sem primo-ran resnici na ljubo ter v brambo dobrega
razil, da Evropa pleše okoli mrtvaške ra-kve. Čiste vire veselja so zapeli, druge skalili, Payot, moderni pedagog povdarja: Pravo veselje se ne da kupiti in Pavel Sa-batier meni: Ljudje mislijo, da tisti ki je bogat vžije največ veselja, ali temu ni tako, in Jean Paul: Čim čistejše je veselje, tem čistejša mora biti roka, ki utrga to cvetlico veselja.
Mnogo je virov veselja ali glavni so: narava, umetnost, religija. — Problem sreče in vprašanjn veselja je problem o smislu življenja. Nato daje prejasen odgovor katoliški katekizem.
Združil se bo z Bogom, kdor živi z Bogom. Napak živi, komur jc sredstvo — cilj.
Frančišek ni sovražil življenja, temveč ga je ljubil. Veselje je podredil čednostim, Ustvaril je prelepo sintezo: svet in Tog In za nas bodi ista orientacija. • d «
Umevno je, da so to le temeljne misli, le slabotni obrisi in nejasna senca globoko zasnovanega predavanja g. dr. I.e-vičnika. Ker je jasno, da poročilo nikdar ne more podati niti približne, kaj šele docela jasne slike, bi ga ne priobčili, da ni bila to izrečna želja merodajnih krogov.
»Društvo sv. Bonaventure« namreč itak namerja celotni ciklus pozneje podati širši javnosti v obliki knjige.
Udeležba je bila primeroma obilna, zlasti so bili zastopni akademsko izobraženi krogi. Predsednik jc vse navzoče zahvalil za udeležbo in napovedal temo prihodnjega predavanja, ki sc glasi: Frančišek Asiški in žena. (Fr. S. Finžgar, pisatelj.) Prostor in čas sc bosta naznanila v časopisju*
imena nad vse marljivega ter za Novo mesto in okolico zaslužnega p. Pavla pojasniti in s polnim podpisom izjaviti, zakaj smo p, Pavla prestavili iz Novega mesta. Prestavljen je bil p. Pavel iz Novega mesta vsled nekega nesoglasja v organizaciji ondotnega katoliškega dijaštva. Več let je p. Pavel požrtvovalno in z veseljem vodil katoliško dijaško organizacijo v Novem mestu. Delal jc na to, da bi bili vsi katoliško misleči dijaki tudi člani Marijine kongregacije. A del teh dijakov se je temu protivil in je ustanovil svojo srednješolsko organizacijo. S to mislijo se pa p. Pavel ni hotel sprijazniti, Vsled tega so nastala nesoglasja in je bila v nevarnosti vsa organizacija katoliško mislečega dijaštva. Da se ne bi spočitalo, da je p. Pavel oviral dijaški katoliški pokret v Novem mestu in da se upostavi in omogoči sloga med dijaštvom, je redovno predstojništvo p. Pavla umaknilo iz Novega mesta in ga poslalo v Nazaret. Poslan ie bil p. Pavel v Nazaret v vzor-samostan ne za kazen, ampak da bo tam v lepi Savinjski dolini organiziral tretji red sv. Frančiška, kakor ga je uspešno organiziral in vodil v Novem mestu. Poverila so se mu tam tudi druga važna redovna opravila in sicer ne za kazen, ampak v znak zaupanja, ki ga ima redovno predstojništvo še vedno v njega. — Ljubljana, 14. jan. 1921. — P. Avguštin Čampa, provincial.
—	Osebne vesti. Dr. Bogdan Derč je imenovan za primarija otroške bolnišnice v Ljubljani. — Računski revident Rajko Šetina je imenovan za rač. svetnika, — Kanclist pri zdravstvenem odseku je postal narednik Franc Rakušček. — Višje deželno sodišče je imenovalo pravne prak-tikante Stanka Lapajneta, Franca Detelo in Iva Lulika v Ljubljani, ter Mirka De-tička v Celju za avskultante. — Ravnatelj kmetijsko-kemijskega zavoda v Ljubljani, inž. Jakob Fuchs, je pomaknjen v VI. plačilni razred.
—	Vladni komisar v Mariboru dr. Josip Leskovar je na lastno prošnjo razrešen. Za njegovega naslednika je imenovan vladni tajnik Ivo Paljanec, ki je bil doslej dodeljen mestnemu magistratu v Celju, i
—	Cenjenim naročnikom ob gorenjski in kamniški progi. Zadnja dva dneva smo dobili več pritožb iz Domžal ozir. Kamnika ter jz Kranja, da se jim časopis ne dostavi vselej drugi dan po izidu, ampak šele tretji dan. Redno da je bila taka -zamuda na poštah v Kranju in Domžalah. Obrnili smo se takoj na tukajšnji glavni poštni urad, ki nam je glede gorenjske proge izjavil, da se redno vsak dan od-premi ves inaterijal z edinim večernim vla-kom. Mogoče pa so med potjo pomote, ker je osobje pri tem edinem poštnem vlaku tako preobloženo z delom, da le z največjo težavo zmaga pravočasno potrebno delo. Isto velja sedaj za vse proge, kjer vozi mesto treh ali več vlakov samo eden. Poštna uprava nam je pa obljubila, da bo odslej s podvojeno pazljivostjo zasledovala pošiljatve našega lista in nas obveščala o eveut. nadaljnih potrebnih korakih. — Cenj. naročnike nujno prosimo, naj nas vselej obveste o event. novem neredu z navedbo natančnih podatkov zamude.
—	Italijanska vlada in visokošolci iz zasedene Slovenije. Italija, ki nam je s svojo grabežljivo roko odtrgala najboljši del Slovencev, dobro ve, kaj pomeni narodu inteligenca. Zato se prav nič ne briga za one svoje visokošolce iz zasedenega ozemlja, ki študirajo po univerzah v tujini. Računa pač popolnoma pravilno: kadar bo narod brez izobražencev, bo lažje obračunati z njim. V sami Pragi na pr. je ena petina slovenskih dijakov samo takih iz zasedenega ozemlja, ki ue uživajo od Italije prav nikake podpore. Njih materijalno stanje ni zavidanja vredno. Po bratovsko si dele z ostalimi slovenskimi dijaki v skupni, popolnoma nepolitični, strogo ekonomski ^Slovenski dijaški zadrugi v Pragi«, križe in težavo dijaškega življenja. Kdor uvidi, da prazne besede ne zaiežejo nič in da je treba tu z dejanjem nastopiti, se mu nudi prilike dovolj, da aktivno sodeluje in stekel si bo po vrhu tega še hvaležnost dijaštva. Prispevke je poslati na: :>Jadransko banko v Ljubljani«, na račun »Slovenske dijaške zadruge v Pragi.«
—	Nova železnica. Dne 15. t. m. sc otvori nova železnica Konjice—Žrečc kot podaljšanje ozkotirne železnice Poljčane —Konjice. Vlaki bodo odhajali iz Konjic v Žreče ob 4, uri 20 min,, ob 10. uri 30 min. in ob 17. uri 20 min.j iz Žreč v Konjice pa ob 4. uri 52 min., ob 11. uri 40 min. in ob 17. uri 50 min.
—	Izprcmcmba poštnega okraja in uvedba selske službe pri poštnem uradu Beltinci. Kraj Lipa so je izločil iz okoliša poštnega urada Turnišče in se je pridelil okolišu poštnega urada Beltinci. Obenem se je uvedlo pri poštnem uradu Beltinci dostavljanje poštnih pošiljk v Lipo po selskem pismonoši. Dostavljalo se bo vsak dan.
—	Časopisne brzojavke v prometu z Bolgarsko. V prometu z Bolgarsko so dovoljene časopisne brzojavke za znižano 50 odstotno pristojbino, to je 7.5 cent od besede po predpisih mednarodne brzojavne pogodbe.
—	Uradni list prinaša v i. številki od [I.SL januarja pravilnik o izboru, sprejemanju, dolžnostih iu prejemkih vojaško-držttvnih štipendistov za študiranje pravnih naukov ua
mnčib univerzah, zaradi popolnjevanju sodne stroke v vojni.
—	Za vpokojcucc drž. žel. Za postajo Naklo je razpisano mesto železniškega agenta, ki se bodo podelilo vpokojencu drž. žel. Natančneje podatke dajejo postaje in inšpektorat drž. žel. v Ljubljani.
—	Vlom. Neznani tatovi so vlomili v prodajalno Ivana Lebna v Horjulu ter odnesli cigaret in tobaka v vrednosti do H000 kron.
UtuMansfc© novic*.
lj Umrl je g. Rebernjak Ivan, oskrbnik Oražtnove opekarna v Gamcljnih. Bil jc zvest somišljenik SLS, v zadnji volivni borbi jc stal trdno v njenih vrstah. Spomin njemu, rodbini sožaljel
lj Iz gledališke pisarne. Sprememba repertoarja v drami: V soboto dne J5. januarja »Smrtni ples I.«,izven, v nedeljo dne 16. jan. 1921 »Smrtni ples II.«, izven. Premijera »Školjke« bo v sredo dne 19. januarja za red C.
lj Seja političnega odbora za frančiškanski in koHzcjski okraj sc vrši v petek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v I. nadstr. Jugoslovanske tiskarne. — Predsednik.
lj Telovadni večer, ki ga priredi v nedeljo, ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Unioua : vsem bratskim organizacijam in vsemu našemu občinstvu ljubljanski Dijaški Orel, nam zagotavlja mnogo pravega užitka in priporočljivega razvedrila. Slovesen sprejem mladih borcev in slavnostni progranini govor — bo pokazal, kod je upanje naše mladosti in kaj hoče krščanska mladina. Poleg članskih prostih vaj bodo odsekovi člani proizvajali lastne skupinske in vaditeljske vaje in moreške; nastopili bodo ua orodju in dokazali, da se ne izogibljejo težke atletike. Da bo uspeh prijaznejši, se vrši prireditev pri pogrnjenih mizah in ob svlranju popolnega orkestra S. O. Za zabavo je preskrbljen srečolov in šaljiva pošte. Vstopnina je nizka: 12, 6 in 3 K. Zato v nedeljo: vse nepotrebno vstran in k našim fantom!
lj »On, ona, on«, Braccovo duhovito koinedijo-enodejanko in Gogoljevo Žcni-tev« vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice sc dobe v predprodaji v Novi Založbi na Kongresnem trgu in v trafiki g. Modic v Kopitarjevi ulici. Opozarjamo vse na to predstavo!
lj Javno predavanje se vrši na univerzi danes 14. t. m. ob 8. uri zvečer. Predava gosp. univ. prof. dr. F. V e b e r: »Telo in duša« kot IV. del iz celokupnega cikla: »Telo in duša«.
lj Izredni občni zbčni zbor zvezo trg. ia priv. nameščencev se vrši dne 18. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni v III. nadstrop. Vse člane in članice poživljamo, da se zanesljivo udeleže, s svojimi prijatelji in prijateljicami tega občnega zbora.
lj Mestnemu magistratu! Luč ob Domobranski vojašnici na koncu Vojvode Mišiča ceste že 14 dni ne gori. Prosimo slavni magistrat, naj naroči prižigalcu, da jo zopet prižge.
lj Ljublj. prost. gas. in rešev. društvo se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izredno lepemu uspehu božičnire. Naj bodo vsi nverjeni. da si društvo šteje v dolžnost, ostati zvesto svojim ciljem in jim na ta način povračati njihovo dobrohotnost. — Odbor.
Ljublj. prostov. gas. in rešev. društvo priredi dne 22. januarja t. 1. v zgornjih prostorih Mestnega doma predpustno veselico v krasno prirejeni dvorani in stranskih prostorih. Prireditev bo, kakor kaže presegala vse dosedanje. Podrobnejše pozneje! Ze danes pa opozarjamo si. občinstvo naj nikar ne pozabi posetiti tega lepega večera, ki bo gotovo vsakemu ostal v dobrem spominu.
lj Opozarjamo člane in članice na redni občni zbor S. K. > Jadra nt v soboto, dne 15. t. m. ob pol 8. uri.	(k)
lj Mast razprodaja mestna aprovizacija v vojni prodajalni na Poljanski cesti št 15 in sicer po K 40 za kilogram.
PRESTOLNI GOVOR.
Belgrad, 13. jan. (Izv.) Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri jc bila sprejeta končna redakcija prestolne-ga. govora, v katerem se poudarja državno in narodno edinstvo, za katero mora delati tudi ustavotvorna skupščina. V pre-stolnem govoru se poudarjajo tudi svoboščine, ki jih ima zajamčiti ustava vsem državljanom,
NESOGLASJE V ZEMLJORADNIČKEM KLUBU.
Klub vstopi v vlado?
Belgrad, 13. jan. (Izv.) Danes ni imel Pašič nobenih pogajanj z muslimani, ki stoje na stališču, da sc jim poleg ostalih zahtev puste popolnoma proste roke jfle-de uprave Bosne in da sc reši agrarno vprašanje v njihovem zmislu. V zemljorad-niški stranki obstojata dve slruji, katerih prva je za dosedanjo taktiko, t. j. da stranka ne vstopi v vlado, temveč jo od časa do časa podpira, medtem ko druga struja zahteva vstop v vlado. Zemljoradnieki klub jc v 20. točkah formuliral svoje zahteve. Glavni vzrok nesoglasja v zemljo r adničk^ein klubu j«, da je del njegovih čla
nov za centralizem, drugi del pa za avtonomijo. Pri glasovanju v klubu o državni obliki, se jc 12 njegovih članov izreklo za republiko. Patšič je ponudil zemljoradni-kom tri ministrska mesta. Pod vtisom stališča muslimanskega in zemljoradničkega je imel ministrski svet sejo, na kateri jc razpravljal o brezupnem položaju kabineta in o položitvi prisege. Na večer se je razširila v kuloarjih vest, da ao se zemljo-radnlki izjavili za vstop v vlado in da jc treba rešiti samo še osebna vprašanja. Govori se, da je na poslance slovenske samostojne kmetijske stranke vplival največ za vstop v vlado dr. Vošnjak, ki je obljubo-val posl. Puclju poljedelsko ministrstvo.
VAŽNI POSVETI PRI PROTIČU.
Belgrad, 13. jan, (Izv.) Včeraj je dr.
Korošec p>osetil Stojana Protiča. Za tem sta ga obiskala radikalna ministra dr. Ninčič in dr. Jankovič, Demokrati pripisujejo tema sestankoma veliko važnost,
JUGOSLOVANSKI KLUB PROTI »GARDAM«.
Belgrad, 13. jan, (Izv.) Snovanje narodnih gard po Srbih v mešanih krajih jc zbudilo v političnih krogih prccejšnjc razburjenje. Danes je Jugoslovan, klub izročil radi te zadeve obširno spomenico vojnemu in notranjemu ministrstvu ter predsedstvu konstituante. Dasi so srbske narodne garde navalile na neoborožene Ru-sinc v Bačincih, Mikloselcih in Petrovcih. vendar poroča belgrajski tisk, da so nerede povzročili Rusini.
INFAMNE VESTI DEMOKRATOV PROTI HRVATOM IN SLOVENCEM.
Belgrad, 13. jan. (Iz-/.) Danes zvečer je imel Ljuba Davidovič posvetovanje z muslimani v njihovem klubu, nakar je odšel v radikalni klub, kjer je poročal o položaju. Demokrati se trdno drže radikalcev, ker se boje, da bi jih ne zapustili. O Hrvatih in Slovencih širijo najinfamnejše vesti ter jih slikajo kot avstrijakante in plačane izdajalce države. Govore o njih, da stoje pod vplivom vatikanske politike, kj jc v službi italijanske vlade. Demokrati zlasti iz hrvatskih krajev, imajo sedaj v Belgra,-du nalogo, čimbolj očrniti Hrvate in Slovence. Pri tem imajo tudi uspehe, iz katerih izvira v zadniem času tudi živahnejše gibanje proti Hrvatom in Slovencem.
OPOZICIONALNE STRANKE SE UDE-LEŽE SEJE.
Belgrad, 13. jan. (Izv.) Za jutrišnjo sejo konstituante vlada veliko zanimanje. Seje sc bodo udeležili tudi muslimani, Narodni in Jugoslovanski klub ter komunisti. Predsednik dr. Ribar je zadnjim zagrozil, da ph bo pustil vreči iz konstituante, ako pridejo na sejo. Opozicija je sklenila, da se seje udeleži, ker hoče manifestirati, da imajo kot poslanci pravico, udeleževati se sej in da si ne puste kratiti svojih pravic. Vlada in predsedstvo konstituante se nahajata v veliki nepriliki, ker sc bojita obstruikcije. Vlada je pripravljena v tem slučaju, odstraniti poslance z orožniki iz konstituante.
TAKTIKA HRVAT. TEŽAČKEGA S A VEZ A.
LDU Zagreb, 13. jan. (ZNU.) >Novostk poročajo iz Belgrada: Vodstvo Hrvatskega te-žačkega saveza je imelo sejo, na kateri je bilo odobreno postopanje njegovih poslancev. Vodstvo je sklenilo, da ima savez smatrati m svojo nalogo, omogočiti poslancem Rndičeve stranke vstop v konstituanto. 7a predsednika je bil izvoljen Stjepnn DjaUovič.
NAKANE ITALIJANSKE VLADE.
Belgrad, 13. jan. (Izv.) Kakor se čuje iz parlamentarnih krogov, jc v Belgrad došla nota italijanske vlade, v kateri se zahteva od belgrajske vlade, naj pristane na to, da sc odgedi izvedba rnpallske pogodbe do maja. Ta prošnja Italijanske vlade sc v političnih krogih tolmači kot italijanska želja, počakati toliko časa, dokler nc vidijo, ali bi sploh bilo mogoče pridržati vse kraje, ki jih imajo sedaj v svoji oblasti. Naša vlada bo odklonila to italijansko zahtevo.
REČANI PROTI ANEKSIONISTIČNI NAMERI.
LDU Zngreb, 13. jan. (ZNU.) Včeraj je bila tukaj skupščiua reških avtonomafiev in socialistov, ki jo sprejela resolucijo, v kateri so izjavlja, da smatrajo rapallsko pogodbo za pošteno in da obsojajo aneksion i.stične namere na Roki. Nadalje zahteva resolucija, naj le-gionnrji zapuste mesto in naj se iz\ode razo-roženje. Končno izjavlja, da polflenjn dober sporazum z jugoslovansko vlado življenjsko vprašanje Roko. Nadalje zahteva, naj se razjasni položaj baroške luke. Za slučaj, da se dosedanjim reškim beguncem onemogoči po-vrutek, sc bo osnovala v inozemstvu prottvla-dn, v kateri bodo sodelovale vsm stranke. Te resolucije bodo dostavljene jugoslovanski, italijanski in vsem v.avczni kim vladam.
BORZA.
LDU Zagreb, 13. jan. Berlin 200—211,
Bukarešta 196- 0. Italija 512--520, London 535—540. Newyork vezano 143.50— 144, Pariz 0-903, Praga 170-172, Dunaj 20.40—21. Valute: ameriški uolaTji 142— 143.50, avstrijske icronc 23--24, carski rublji 0— 80, nemške marke 202—204, romunski leji 196—205, italijun. lire. 0—517.
Zdravstvo.
—	Poljudni zdravstveni tečaji. Po naročilu ministrstva za narodno zdravje se bode poljudno zdravstvene tečaje v letošnjem letu po sledečem redu nadaljevalo: Tečaj za moške v prvi vrsti za industrijalno delavstvo se prične 7. februarja .1921, traja 6 tednov in se vrši- v kemični dvorani državne realke. Predavanja se vrše vsak večer od 19. do 20 ure, izvzemši nedelje in praznike. — Predavajo: 1. g. dr. Mavricij Rus o prvi pomoči pri nezgodah in nenadnih obolenjih v tovarnah in obrtnih podjetjih. 2. g. dr. Jernej Demšar o spolnih boleznih. 3. g. mestni fizik ar. Otmar Krajec o delavski higieni.
Tečaj za ženske se prične istotako 7. februarja 1921, traja 6 tednov in se vrši razen nedelj in praznikov vsaki dan od 18. do 19. ure v risalni dvorani prve državne gimnazije. Predavajo: 1. g. docent dr. Ivan Robida o občni higieni, 2. g. zdravstveni referent dr. Ernst Mayer o nalezljivih boleznih, 3. g. primarij dr. Bogdan Derč o vzgoji dojencev in zaščiti dece v prvih letih življenja. Prijave sprejema zdravstveni odsek v Ljubljani (deželni dvorec, pritličje, soba št. 37) do vštetega 31. januarja. Izmed priglašenih se bo sprejelo toliko udeležencev, kolikor dopušča prostor in se bo sprejetim pravočasno dostavila legitimacija, s katero se imajo izkazati pri vstopu v dvorano. Vdeležba je brezplačna, pristop imajo le osebe, ki so spolnile vsaj [16. leto.
—	Začasni pravilnik za brivnice. Ker je pravilnik o brivnicah št. 604, Ur. list z dne 22. avgusta 1919, štev. 136, zaradi velike draginje alkohola in drugih potrebščin začasno neizvedljiv oziroma ker bi bilo po njem le mogoče postopati, ako se obenem čezmerno povišajo brivske takse, ga je zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro na prošnjo Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev preklical. Zato je dogovorno s imenovano zadrugo izdal »Začasen pravilnik za brivnice« in »Spomenica o lišaju v bradi in laseh«, po katerih je odsihdob strogo postopati in ki morata biti na vidnem kraju nabita po vseh brivnicah.
Prosveta.
pr Moskovski Hudožestveni teater. Drugi večer. L D. Surgučeva »Jesenske gosli«. Danes nadaljujemo, kjer smo včeraj končali. Marsikdo, ki je pričakoval drame na odru, je pač mislil, da hočejo Hudožestveniki pokazati, kaj je mogoče napraviti iz slabe stvari. To je nemogoče. Če je nova dramska umetnost res zmaga nad materijo, na katero je navezana vsaka umetnina in ne sme in ne more podati nič več in nič manj kot pesniško stvaritev, potem smo tu na slabi poti. Surgučeva Jesenske gosli so res kot drama malovredna stvar in najsi je pisatelj tudi mislil na dramo, je napisal le dramatično novelo, mirno, polno tihih lepot, ki se prelivajo do sentimentalnosti in dobijo šele v razpoloženju svoj lesk; — žele v svojem koncu izmota dramatično ost, ki pa je ne zapiči nikamor, ampak jo pusti rjaveti v vlažni sentimentalnosti. To dramatično novelo so nam podali ruski umetniki celo in
lepo. Zato je marsikatero oko videlo v Jesenskih goslih več izraza kot v Stričku Vanji. Pri-povest in zunanje dejanje je pač lažje pristopno kot fini tresljaji duše, vsakdanjost lažja kot razglabljanje bolestnega duha. Mislim namreč na dolge neme scene, ki jih novela epično opiše. Pisatelj porabi zanje strani — dočim maso, družbo označi s kratkimi potezami ali naštevanjem. Utelesiti trenotke in ure posameznikov in velike mase — so hoteli Hudožestveniki v Jesenskih goslih — zato je bilo tretje dejanje naravnost vrtoglava slika. In-scenacija Jesenskih gosli hoče pokazati v izrazni umetnosti korak naprej: vse, karkoli je pisano, se mora izraziti, od drvečega dejanja v drami preko najtanjše lirične strune do zgolj epične prigode. Vsaka pisana beseda mora dobiti zvok in telesno podobo.
Drugi večer gostovanja Umetniškega gledališča ni tedaj hotel drugega kot stopnjevati svoj način izražanja. Seveda je vsako popolno izražanje nedeljiva celota. Ni za imena predstavi jalcev — kot ni glavnih vlog, zdi se, da smo zgolj slučajno naleteli na go. Knipper-Čehovo tudi drugi večer med osebami in g. Messalitinov je tudi le ime v gledališkem listu, na odru je človek Ivan Petrovič Vojnicki in danes Dimitrij Ivanovič Lavrov. Imena včerajšnjih glavnih oseb vidimo danes med predstavljale! nemih vlog, zato ni čudno, da je uspeh tako popoln.
Naše občinstvo strme uživa in v plohah navdušenja pozdravlja umetnike. Prvi večer sta jih pozdravila v imenu ruskih članov naše drame ga. Marševa in g. Čengeri in izročila ge. Knipper-Čehovi in g. Kačalovu venec in cvetje, sinoči pa jih je v imenu slovenskih igralcev pozdravil operni baritonist g. Levar.
Fr. K.
Orlovski vestnfk.
Udeleženci organizatoričnega tečaja naj prineso s seboj Zlato knjigo, Poslovnik in Pesmarico. Istotako naj bratje poskrbe za posteljno vrhno odejo za slučaj, da bi jih OZ ne mogla preskrbeti v zadostnem številu.
g Avstrijska naredba za izvoz, uvoz in transit blaga stopi 15. jan. v veljavo. Prepoved uvoza ostane razen za monopolne izdelke in vojni material samo še za blago, ki se proizvaja v deželi ali ga je dosti, in za luksuzno blago. Ublažena je prepoved izvoza in se razen prehrane ne smejo izvažati samo one industrialne surovine in popolnoma ali deloma izdelani fabrikati, ki jih v deželi ni v potrebni količini. Transit je urejen tako, da ni treba za blago, katerega uvoz je prepovedan, posebnega dovoljenja, pač pa je pod carinsko kontrolo, dokler se nahaja na avstrijskih tleh. Carinski uradi sami morejo dati dovoljenje za uvoz blaga za pošiljatve do 5 kg in 5000 K vrednosti, dokler ne nastane opravičen sum, da se s takimi malimi pošiljatvami ne namerava izigrati na-
redba o prepovedi uvoza. Hkrati je carina od 1. januarja po petdesetorjena, to je zvišana na 5000%.
g Izmenjava kron. V finančnem ministrstvu so priprave za izmenjavo eno- in dvekronskih bankovcev dovršene. Kljub-temu se pa ministrstvu prav nič ne mudi s to izmenjavo, ker v Belgradu ti bankovci niso v prometu in jih tudi državna uprava ne sprejema.
g Likvidacija avstro - ogrske banke. Dne 13. t. m. je začela svoje delo konferenca za likvidacijo avstro-ogrske banke na Dunaju. Sodelujejo tudi zastopniki na-sledstvenih držav in reparacijske komisije. Našo državo zastopata dr. Bajkič in Pašič, generalni nadzornik v finančnem ministrstvu. Sklepali bodo o načinu likvidacije, nakar se bodo bavili tudi z drugimi vprašanji avstrijskega finančnega gospodarstva.
g Za povzdigo ribarstva. V svrho regeneracije ribjih voda in povzdige ribarstva v Sloveniji je sklenilo poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani z upraviteljstvom ribištva Kendove graščine na Bledu dogovor, glasom katerega je dalo poverjeništvo upraviteljstvu gotovo količino po-strvjih plemenk na razpolago proti temu, da prepusti upraviteljstvo poverjeništvu ozir. interesentom gotovo množino zaroda potočnih postrvi ozir. križank, in sicer po znatno nižjih cenah nego so tržne cene. Po dosedanjih poročilih bo spomladi razpolagalo podpisano poverjeništvo s približno 92.000 mladic po ceni 80 K za 1000 mladic loco Bled. Naročila sprejema poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, Poljanska cesta 28, do najkasneje do 20. februarja t. 1. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati.
g Gospodarsko gibanje Slovencev v Istri. Kakor poročajo iz Postojne, nameravajo ustanoviti trgovci iz neosvoboje-nega ozemlja gospodarsko-trgovsko organizacijo s sedežem v Postojni, ker Trst z ozirom na dogodke, pri ka.terih je zgorel »Narodni dom«, ne more priti v poštev kot centrum te organizacije. Tudi se bosta združili »Tržaška kmetijska družba« in »Goriško kmetijsko društvo«, S tem nameravajo paralizirati vpliv laških družb.
g Gospodarstvo Brazilije. Izvoz se je razvil jako ugodno tekom zadnjih let. Leta 1917 izvoz 63, uvoz 44.5, izvoz nad uvozom 18.5, L.
1918	izvoz 61.1, uvoz 52.8, izvoz nad uvozom 8.3. Leta 1919 izvoz 130.1, uvoz 78.1, izvoz nad uvozom 52. Po vrednosti znaša kava 55 odstotkov vsega izvoza. Vzrok, da je izvoz tako na-rastel, leži deloma tudi v tem, da se je blago tako zelo podražilo. Povprečna cena kave je znašala leta 1918 47 milreisov za vrečo. Leta
1919	pa že 95 milreisov. V pretečenem letu so pa tudi v vseh brazilskih izvoznih predmetih cene padle. — Devizni kurz na London je stal 30. junija 19.19 14 pence, potem se je dvignil v decembru na £8 7/i« pence in se je zaključil koncem julija z 14 in pol pence. Od takrat se je kurz v zvezi s padcem cen blaga in
ker se je uvoz povečal, zopet zmanjšal na 0.1' pence v sredi novembra 1920.
g Kriza v Španiji. Po neverjetnem razmahu gospodarskih sil tekom zadnjih petih, šestih let so prišli sedaj nad to deželo težki časi. Sicer je to splošen pojav po celem svetu. Vendar izgleda, da težave niso nikjer tako velike kakor na Španskem, ker tudi špekulacija nikjer drugje na svetu ni šla tako v klasje. Kakor gobe po dežju so zrastla med vojno nešte-vilnn nova industrijska podjetja, ki so mogla nastati in se vzdržati le, ker od zunaj, iz vojskujočih se držav, nobeno blago ni prišlo, in je bilo silno drago in ker je bilo kapitala v. izobilju na razpolago. Danes so pa cene padle, trg je preplavljen z domačim in tujim blagom, oddati se ga ne da nikomur, danes so prišla ta nova, umetno ustvarjena industrijska podjetja v hudo zadrego. Napravili sO vsled tega 1. dec. 1. 1. nov carinski tarif z vii sokimi uvoznimi carinami, ki nai bi ščitile domače izdelke pred tujimi, iz držav s slabimi valutami, tako pred vsem iz Francije in iz Nemčije. Toda očividno tudi to sredstvo ne bo dolgo ščitilo podjetij, ki so bila življenja zmožna le za dobo ugodne vojne konjunkture. Kriza je zgrabila tudi bančna podjetja. Ze pred več tedni, je nastala v Barceloni panika; ljudje so začeli nervozno dvigati denar. Da ni prišlo že takrat do poloma, je zahvaliti le pomoči Španske Banke. Kljub temu je morala pred kratkim ustaviti Banca di Barcelona svoja plačila. Ta banka je bila ustanovljena leta 1844 in ima 27 filialk. Njene obveznosti znašajo 1543 in pol milijonov pezov. Akcijski kan pital je 50 milijonov pezov. Np stala je velikanska panika na tamošnjem trgu. Ljudje dvigajo svoj denar. Samo Banco Hispano-Američana je morala izplačati v enem dnevu 80 milijonov depozitov. Tudi druge katalonske banke so baje v težavah. Ta bančna kriza je seveda deloma posledica industrijske krize; glavni vzrok je pa nezaslišana špekulacija z devizami. TJ dogodki so svarilen vzgled, s kakšnimi nevarnostmi je zvezana danes kupčija z devizami* kjer ni potrebne opreznosti.
Jugoslovanski skladni koledar
za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani* Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust« Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in priročni mali žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Meteorologično poročilo«
Ljubljana 306 m n. m. vlš.
Caa opazovanja	Barometer v mm	termometer v 0	Paihrom. diierenoa v C	Nebo, vetrovi
12./1. 21 h	7331	8	0-7	obl.
13./1. 7 h	732-9	8	06	obl. z.
13./1. 14 h	731-9	10	0 6	obl. z.
tadarta« ▼ mm ;
Za dvakratno objavo ▼ tednu so računa A kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbaja A-, Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
T JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L LjubH. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
'«•.(•;•! " KLEPARJI ■ .r;.'; Bora T«, Poljanska cesta 8. Remigar ASmerkol, Flor, ul 13.
Priporočalo $e sledeie domai® Svrdke:
KNJIGARNE Jngoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo,
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, 2idovska ul. 8 in 7.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranns«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranns«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lod., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno objavo v tednu se računa 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM.	\'
Erjavec & Tnrk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 2lVi
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv, Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva uL 17.
KMlska kredenca
se izve v Novem Vodmatu, Ciglarjeva ulica Stev. 108.
v pok. 48 let star, išCe službe skladiščnika, nadprealednika ali
primerno, veSC slov, hrv., (srbsko) in nem. jezika v govoru in pisavi. Nastop službe v poljubnem kraju. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »orožnik«.
Krasen ruski liri snea s&rsrss
veCje posestvo. — Pismeno na anonCno ekspedicijo fll. Jttateltč, Ljubljana.
Niča * vrtom, travnikom in zaraščenim HIjU gozdom v Dolgi vasi št. 69 se takoj proda. Vprašanja na Maks šlel-v Livoldu St. 18.
Uradnik išCe dečka J5
večerno delo. Ponudbe pod »Lahko delo« na upravo „Slovenca" pod št. 130.
Ctannuanio z eno ali dvema sobama ulflUUlUUJC iSčem event. v novi hiši po danaSnjim razmeram odgovarjajoči stanarini. Brez otrok. Za takoj ali pozneje. Pismeno na anonCno ekspedicijo Al. flla-tell«, Ljubljana.
Zahtevajte proračun za
objavo oglasov. 19BSBB5I
Vabijo
se vsi gg. mesarji in prekajevalci na obini zbor,
kateri se vrši v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri v mali dvorani Mestnega doma. Spored: 1. Volitev naCelstva in odbora. Z Slučajnosti. Ivan KoSenina, mesar Itd.
Čehoslovaški
stroje-inženir
25 let star, s prakso v konstrukcijah, montaži in vodstvu tvornic, organizator, veSC akordovanja in stavbene stroke, na sa-mostalnem mestu v velikem industrijalnem podjetju Hrvatske, traži nujno spremembo službe. Obvlada nemški in CeSki, govori hrvatski. — Ponudbe pod Stev. '24 na Medjunarodni prometni, novinski i oglasni zavod d. d. Zagreb, Itica 21.
JJVgovska hiša
stara tvrdka, z malim gospodarskim poslopjem, najboljša legu, razun tega veliko skladiSCe — Švicarski stil — in veliko moderno gospodarsko poslopje tik železniške postaje je z vsemi potrebščinami, inventarjem, živino i. t. d. naprodaj. Gospodarstvo sestoji Se razun tega iz 21 oralov zemlje in gozda. Veliko skladiSCe in gospodarsko poslopje zelo ugodno za kako podjetje. Vprašati pr. tvrdki J. F. SCHE-SCHERKO, St. Jurij ob južni želcznici.
Msrrnaniam vsem. ki prihajajo v hlev Nu&iiuUjUllI gostilne pri „Figovcu", da radi mnogih tatvin in obilega dela nisom plačnik za ukradene ali zamen-jene predmete. Urban pri »Flgovcn«.
Prodaja lesa.
Oskrbništvo kneza Ursini Rosenberga na .Lužah* obC. Koprivna, odda draž-benim potom okrog 800 m3 izdelanega smrekovega in mecesnovega lesa ob od-vozni poti Luže-Crna. Tozadevne ponudbe loCeno za smreko in mecesen je poslati do 12. ure dne 24. januarja 1921 inž. igo Kraut-u v Kranju kot nadzorniku.
Natančnejša pojasnila dajeta omenjeni nadzornik in njegov substitut župnik Ivan Hojnik v Koprivni pri Črni.
fflniSI, podgane, sleisics, Ščurki
in van golazen moro poginiti, ako porabljata moja najboljo prei/.kušunn in apioino hvaljena aredatva, kot proti poljskim mišim K 10. ea podgano in miti K II; za ičurko poaobno močna vrata K 20; tinktura gn ntenloo K 12 uničevalec moljev 1C 10.; prašek proti mrčesom K 10 in :o; mazilo proti n&em pri ljudeh R 5—It ; mazilo sa uSl pri živini <1,—it.; pra« pek 7.K nSl v obleki in perUu K 10 in 20; tinktura proti mrboan lin sadju in zelenjadl (nničor. rastlin i K 10. 1'rnsalt proti mravljam Iv 10. Mnriio proti zarjam K 14. — 1'ošilja po jio-v/.et|U /.avo.i 'u oltsport.
M. Jlinker, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 39.
Tr/rovoem r>ri račjem oftjomu popust.
Izve!dan Kovač
želi vstopiti kot družabnik pri kakem podjetju, tovarni ali trgovini s premoženjem 2—400.000 K. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro Kovač 109.
Sprelna prodajalka
za Ljubljano, _ trgovini porce. lana in galanterije izvežbane se išCe' gdC. z dežele imajo prednost. Ponudbe pod »Vestna« 113 na upravo ,Slovenca"
Uprava vojno odečne radionlce Vevče kod Ljubljana, (žoleznička sta« nlca Zalog) provesti če dana 16. februara 1921, putem ofertalne licitacije
prodaln oflpsdaha
stare vojnifke obuče i odeče (kožnata, Cohana i platnena furda) — razne železnarije, zatim novih čohanih i platnenih odpadaka nastalih prigodom krojenja nove odeče. Količina celo kupne furde, koja se ima da proda, iznaša za sada 177.664 kg.
Uslove, po kojima če se izvršiti prodaja, kao i po vrstama složena prodati se imajuča furda, može se pogledati, sve do dana licitacije u ovoj radionici svakim radnim danom, za vreme uredovnih satova.
Reflektanti moraju licitaciji lično prisustvovati, jer se eventualno poštom ili telegrafski poslane ponude neče primati.
Istovremeno sa ofertom u odvojenom zavoju položu oferanti kauciju i to: naši državljani 10%, a strani 20% od ponudjene sume.
U ostalom važe za ovu licitacij u odredbe zakona o nabavama vojnih potreba u vezi sa zakonom o državnom računovodstvu. Iz kanclarije vojno odečne radionice Vevče kod Ljubljane, E. broj. 1354, 5. januara 1921.
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezonin, iinlh žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in ■ orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jics. Fefellsic, Ljubljana, Sv. Peira nasip št. 7. - ilatnažle cena sa sSrfflSssio in ua dsfozlo
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael MoSkcrc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.