V obdobju, odkar jo izšla naša zadnja številka glasila, je predsednik Tito prešel, že precejšnjo pot niru. Iz Čila je odšel v Bolivijo, odtod dalje pa-naprej v Mehiko, kjer so. prebivalci te latinsko-ameriške države priredili njenu in njegovemu spremstvu čudovit sprejem«' V glavnem mestu Ciudad Mexico se je zbralo nad milijon prebivalcev, da bi pozdravili gosta iz prijateljske Jugoslavije. V slavnostni palači guvernerja zveznega okrožja pa so predsedniku Titu izročili ključe glavnega mesta - znamenje častnega meščana. Po štirinajst dnevnem obisku te prijateljske dežele je Maršal -Tito odšel v Združdne države Amerike, kjer se je sestal s predsednikom Kennedyjem. Bil je ,tudi gost pri generalnem sekretarju Združenih narodov U Tahtu. V pfogranü je .imel med drugim še obisk Kalifornije, ki pa ga je zaradi rahle gripe odložil. V torek 22. 10, je naposled govoril v Generalni skupščini Organizacije Združenih narodov. Njegov govor je imel velik odmev v svetu. 1 Titova pot miru je uspela. Med državami, ki jih je obiskal ter med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo so se vezi prijateljstva še bolj utrdile. S predsedniki teh dežel je naš voditelj izmenjal mnogo koristnih mišljenj. Po vseh latinsko-aneriških državah, kjer je bil gost, je naletel, na veličastne sprejeme. S tem potovanjem je napravil zopet velik korak naprej k.utrditvi svetovnega miru ter k uresničevanju načel o miroljubnem sožitju med vsemi narodi sveta. Letna konferenca jCff Po izvršenih letnih konferencah vseh-petih grup, na katerih so podali obračune svojega dela komunisti po•osnovnih organizacijah, je Tovarniški komite na svoji zadnji seji dne 17. oktobra 1963. sklenil, da se bo vršila letna konferenca ZK BPT dne 9. novembra t.l. ob 16. uri v prostorih Učilnice-. Centra za izobrazbo. Konferenca bo obravnavala uspehe in pomanjkljivosti v času od zadnje letne konference, katera se je vršila skoraj'pred dvemi leti. Izvoljen bo nov tovàr'niski komite, osvojene pa bodo tudi nove smernice za bodoče delo osnovnih organizacij in program splošnega dela komunistov. 15. oktober je za nani in rezultati'ljudskega posojila za pomoč porušenemu Skopju zgovorno kažejo, da je tudi naš kolektiv bil takoj pripravljen skočiti na pomoč. Že v prvih dneh vpisa je večina članov delovnega kolektiva vpisala precejšnje vsote, ki pa so se vse do 15* oktobra, stalno povečevale, tako da smo še pred rokom izpolnili in celo presegli predvideni znesek za naše podjetje. Predvideno je bilo, da naj bi vsak član delovnega kolektiva dal približno 20 i od svojih mesečnih prejemkov v mesecu avgustu, Z ozirom na število zaposlenih je bil ta predvideni plan 8,430.000,- din, ki pa je bil ob koncu vpisa presežen za dobrih 300.000,“ dinarjev. Po teh izračunih je posamezni član kolektiva v povprečju prispeval 20,75 i od mesečnih dohodkov, posamezne ekonomske, enote pa imajo sledeče rezultate? Enota - obrat št.vpisri. 'znesek' povprečje Ì OD I..Predilnica 469 2,35.6.000,- 5*023.- 18,62 II, Tkalnica ' 606 . m ' 3,084*000,- 5.089.- 19,84 III. Oplenenit, 127 754.000,- 5.937.- 22,45 IV. Zunanji 140 1,132*000,- 8,086.- 23,87 V, Uprava-skla.d 168 1,423*000,- 8.470.- 24,27 Skupno 1,510 8,749.000,- ,5.794.- 20,75 Poleg tega.pa j e Delavski svet podjetja na svoji 25. r edni se- ji sklenil, da da. iz sklada sredstev skupne porabe 9 m lli j onov čeprav je po priporočilih Občinske skupščine bilo za naše podjetje predvidenih le 8,5 milijona. 'Tako je naš kolektiv v skupnem znesku prispeval za obnovo Skopja skoraj 18 milijonov dinarjev. + + + + + + + + + + 4- + BLIŽA SE PAN MRTVIH Orumenelo listje na drevju nas spominja, da se bliža čas, ko bomo počastili spomin na naše drage, ki jih ni več med nami. Posebno se nam bo vzbudil spomin na vse tiste, ki so darovali ža nas svoja življenja zato, da mi sedaj živimo v miru in blagostanju. Spomnili se jih bomo s tem, da b.omo na Dan mrtvih - 1, novembra odšli ha pokopališče, kjer.se bomo udeležili komemoracije, na grobove in spomenike partizanov pa položili skromne šopke jesenskega cvetja, • , IS -rrr *■■ •*»•*- KLIKATA 5* EE Vodstvo sindikata-5. ekonomske enote je programiralo za 6-'oktober izlet za svoje člane.' Tega dne smo se ob 6. uri zjutraj vsedli v udoben SAP-ov avtobus in odbrzeli skozi tisoč barv lepega jesenskega jutra proti Ljubljani, odtod pa po novi cesti proti Turjaku, kjer' je bilo naše prvo postajališče. Tu smo videli grad Turjak, ki je zelo znan tudi iz NOB. Ta grad sedaj preurejujejo v privlačno turistično postojanko. Po krajšem‘postanku smp se odpeljali ;naprej proti Kočevju na veliko zborovanje v sporni«. 20. obletnice'Zbora odposlancev slovenskega naroda. ' Kočevje je bilo nadvse praznično odeto. Vse mesto so uredili, da je bilo kot novo in vse je bilo v cvetju in zastavah. Da bi bilo praznovanje in počutje vseh, ki smo prišli v Kočevje, še lepše, so nam Kočevarji pripravili vée prireditev.• Gotovo je ena najbolj uspelih prireditev bila razstava "Kočeyi?ka ko,-muna”, na kateri so vsa kočevska podjetja prikazala svoje dosežke v sliki in tehniki. Posebno privlačno so uredili svoje paviljone nekatera podjetja, posebno pa še Gozdno gospodarstvo, ki je pripravilo.cel gozd, v katerega so postavili divje živali - medveda, divjega prašiča, volka, mačko in 313 let staro jelko, ki jo je še vsadil grof Ausperk. Posebno skrbno/ so se na to.pripravili urbanisti. Poleg tega je treba še omeniti fotografsko razstavo. V gledališču pa so gostje iz Ljubljane odigrali Borove Raztr-'gance. Podjetja so,pripravila za jedačo pijačo vsega, kar si. -je srce poželelo, posebne pozornosti pa je bil deležen vel na ražnju. Na Glavnem trgu pri novem spomeniku, ki je postavljen v spomin I. Kočevskega zbora, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943., je bila pripravljena slavnostna tribuna za odposlance in goste. Ob 10.45 uri so zabrnele filmske in televizijske kamere, kose se med več desettisoč zbranimi ljudmi iz vseh krajev Slovenije, kakor tudi iz sosednjih dežel, pojavili na tribuni visoki gostje kot so•predsednik Zvezne ljudske skupščine SERJ tovariš Edvard Kardelj, podpredsednik republike Aleksander Ranković, sekretar ZK Slovenije tov. Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine SR Slovenije tov. Ivan Maček ter ostali predstavniki našega političnega in kulturnega življenja ter končno še vsi • preživeli odposlanci Kočevskega zbora izpred 20 let. Na govorr niški oder je stopil predsednik kočevske komune’, pozdravil vse goste, odposlance in vse zbrane ljudi, potem pa predlagal: enominutni molk v spomin na pokojnega odposlanca tov. Ivana Potrča,‘zatem pa predal besedo sekretarju ZK Slovenije tovari-; % šu Mihi Marinku, ki je orisal pot dvajsetih let, od I» loeej^ skega zhora pa do danes. Nanizal je tudi smernice bodočega gospodarstva ter ekonomske in politične strani. Na Kočevskem zborovanju je sodeloval tudi Invalidski pevski zbor, Godba na pihala in recitatorka, ki je prebrala pismo Maršalu Titu. Po tem zborovanju smo' se z' našim avtobusom odpravili dalje v Črnomelj na kosilo, odtod pa v Metliko, .na ogled Vinske kleti in Belokranjskega muzeja v vsaj .namen naš naj bi bil tak. Toda imeli smo smolo., ker kletarja ni bilo doma, zato.„od jeze tudi muzeja nismo obiskali, pač. pa smo se hitro podali v eno izmed belokranjskih krčm ter naročili "ta frišnega". Tam smo malo zapeli in povedali nekaj okroglih. Čas je začel priganjati in morali smo zapustiti Metliko in našo krčmo. Smer-našega potovanja.je bila Novo mesto - Dolenjske toplice, kjer so "najbolj umazani" računali na kopanje$ pa so bazen.na veliko žalost že preje izpraznili. Toda takoj se'je našel.komik, ki je dejal: "Čisto prav, doba naj bi se očedili !" Naš povratek je bil preko Krke proti Tržiču. Lepo nam je bilo in ni nam bilo žal, samo na kletar-ja smo bili nekoliko jezni. Vseeno pa nam bo ta dan ostal v nepozabnem spominu. • T. J. ; L O P: .0; . -O L1; f O- . _ :.v.L.i; Tine Tomazin - :j i, .T"; ::..r ■. •• -oro -V 4v . . 4*4*47 « : 4:4- :■++ • » • 4-4- ++ ■ . • .+,++ , - . -j- • 4- - 4- 4r 4^ ++ 4*4* 4-4- . 4-+ 4*4- 4*4-.4-4-4- . ; 4- • ♦ s *4 • • • .• : i t 4* : + + + + + + + ++. + + ' ++ ++ * + + + + Vi ^ • - :ü.-' Izvp'zu namerava-naše podjetje, tudi v bodoče posvečati kar naj-.1 -m Vač jo-, pozornost; v to nas šilijo analitične ugotovitve doseže-.■ ne v okviru' korelativne odvisnosti proizvodnje tekstila v SFRJ napram razvoju tržišča osebnje potrošnje, na podlagi ka-,tere ugotovljeni koeficient razfeznoäti 1,4 še vedno kaže na hitrejši porast proizvodnje tekstila, kot pa je osebna potrošnja v. okviru gibanja tržišča;. ..o...-]; ' v' • . Namreč ugotovljeni koeficient 1,4 je tem bolj zanimiv, ker med drugim upošteva sedanji že povečani odstotek izdatkov o osebni potrošnji izdanih; za oblačenje. Le—ta predstavlja 13,3 i° v • SFRJ,-kar pomeni, da smo šp vedno precej pod evropskim povpreč- ... . „..jem. ■ s Na podlagi zadnjih analitičnih ugotovitev s področ ja^gihanja tržišča osebnje potrošnje.pa vendar le ugotavljamo določene premike, ki dajo slutiti, da se ho v perspektivi asortima izdatkov v osehni potrošnji tudi na notranjem tržišču spremenil ter povzročil sicer počasen, a vendar ugodnejši plasma tekstila Ne glede na te ugotovitve, ki obetajo ugodnejši plasma tudi naših proizvodov, ho še vedno ostala občutna razlika, med proizvodnjo in potrošnjo in = se bo že uvodoma omenjeni koeficient 1,4 le počasi nižal* Zavoljo tega je pozornost, ki'jo posvečamo izvozu umestna, če ne naravnost nujna, pa čeravno vključevanje v mednarodno delitev dela ni pogojena samo s tako potrebnim deviznim efektom, pač pa tudi z vrsto elementov, ki jnočjno . zavfra j.o uspe š-en- -i zv© z • o dno s-no- •'plasma- naših tkanin na inozemskem tržišču, To so predvsem carine, količinske omejitve in različne notranje takse v posameznih državah, kot tudi ■subvencioniranje lastne industrije. Carinske omejitve pa so rav no največ je na potrošne artikle, ki zadevajo domačo konkurenco.* V ilustracijo navajam samo carinsko stopnjo na bombažne tkanine izvožene v države članice ..EGS (Evropska gospodarska skupnost), ki znaša 24,66"%, medtem ko jo ned .državami članicami EGS le 13,95 %, torej placamo več 1C,71 % carine, kar. je precej močan udarec plasmane naših tkanin v države - članice EGS. Že dalj časa se vršijo pogajanja ned EGS in ZDA (tàkozvana Kennedyjeva runda) predlagale 50 % finančno znižanje carin. Žal ta predlog ni bil sprejet od strani EGS, kar je popolnoma .razumljivo zaradi zaščite svojih blagovnih fondov, tako kmetijskih, kot industrijskih. V primeru, -da bi bil ta sporazum dosežen, bi carina na izvoz v države-članice EGS padla za polovico, t.j. od 24,66 % na. 12,33. % in bi od držav članic EGS odstopale le za 5,35 %, v kolikor bi bile carine znižane tudi znotraj EGS. Prav tako je bila v letošnjem letu konferenca ministrov za zunanjo trgovino držav članic GATT (splošni sporazum o carinah in trgovini), katere rezultati pa žal še niso dosegli vseh pričakovanj.. Na tej konferenci se je predvsem razpravljalo, kako odstraniti ovire za'hitrejši razvoj trgovine nerazvitih držav in zmanjšati carinske omejitve na izvoz kmetijskih in industrij skih proizvodov. Na podlagi nedavnih izjav od strani izvršnega sekretarja organizacije GATT ima naša država skoraj vse pogoje za sprejem v to organizacijo, Kjer naši predstavniki že sedaj aktivno sodelujejo, seveda se pa s tem pred našo državo - v kolikor bo sprejeta y GATT - postavljajo nove naloge, zlasti na področju uvoza in izvoza. m • » • • • • • • » . • ' • STATUT Ko se nahajamo v obdobju, ko gospodarske organi- ' * zacije izdelujejo statute, smo se zaradi pomembnosti, ki jo bo statut v bodoče imel, obrnili na predsednika centralne komisije za izdelavo Statuta v našem podjetju - tovariša Karla Kravcarja, ki nam je o tem napisal tole: Verjetno ni več člana v našem kolektivu, ki ne bi na kakršen 1 koli način več ali manj slišal o statutih delovnih organizacij. Da bi se prešlo iz razprav na konkretno delo, je upravni odbor podjetja imenoval, desetčlansko strokovno komisijo sestavljeno iz predstavnikov samoupravnih organov, sindikata, političnih organizacij, komitejev ZK in mladine in pa celotnega kolegija. Ta komisija naj bi izdelala osnutek statuta ter ga dala v razpravljanje . delovnemu kolektivu. Pri sestavljanju programa je komisija ugotovila, da naj bo statut,bistveno nekaj drugega, kot prejšnja pravila podjetja: Statut naj bo temeljni zakon podjetja, ki naj okvirno zajema vse, kar bistv cno vpliva na razvoj, t. j. od organizacije podjetja, samoupravljanja, preko perspektivnega razvoja, formiranja skladov, delitve osebnih dohodkov, delovnih odnosov, odnosov do skupnosti, skrbi za delovnega človeka izven delovnega razmerja itd. Osnovno, kar bi'morali statuti doseči, je to, da naj se spro-vede taka organizacija kolektiva,; da pridejo čim bolj do izraza vse njene sile in sposobnosti tako v kolektivnem, kot v individualnem pogledu. Zelo različna so gledanja in mišljenja posameznikov, kaj naj statut zajema. Povsem nepravilno je mišljenje od tistega kroga ljudi, ki so mnenja, da je treba v statutih predvsem le povdarjati pravice in zaščititi nekoga pred nekim, skratka, statutom naj bi se dalo zgolj socialno ali celo mezdno zaščitno funkcijo. Drugi gredo,spet-v nasprotne ekstreme ter hočejo dati povdarka le samò tehnični plati, to je, strokovnim službam, ker mislijo, da jih je treba na vsak način favorizirati . S statuti moramo ustvariti, skladen racionalen organizem samoupravljanja, ki bo vsakega posameznika postavil v tak položaj, da mu bo ob pogojih optimalnega izvrševanja njegovih dolžnosti sočasno tudi v največji meri pod najboljšimi pogoji uresničeval njegove pravice in dajal čim večjo moralno in materialno stimulacijo. Seveda pa statut ne bo v svoji vsebini zajemal prav vsega do potankosti, temveč smatra komisija, da bo treba že obstoječe pravilnike dopolniti in korigirati ter jih vsklnčiti-s..status tom podjetja. . Program našega Statuta predvideva sedem poglavij: I. . poglavje - uvodni del, kjer naj. bodo zajeta temeljna na- čela, politika razvoja in#gospodar jenja; - ■ ./ . II. poglavje - organizacija podjetja? III. poglavje - samoupravljanje podjetja kot celote, ekonom- skih enot-, položaj' direktorja in strokovni organi-? ■ ' .. " - IV. .poglavje - poslovanje pod jet jap v tem poglavju bo treba - obdelati: delitev sredstev,, formiranje skladov, 1 : ■ formiranje'in delitev sredstev po ekonomskih ..enotah, evontuelno formiranje novih ekonom-" ' 'v; . .. ’ . skih enot (konfekcija, proizvodnja pogonske ? energije.)“, v tem poglavju bo treba .kompleksno - j ..planiranje, investicije in podobno; V. poglavje-^ delovna razmerja; tu, naj bodo zajeti vsi važ- t ^ ’■ ;p. . . ne jši problemi okrog zaposlovanja,. izobraže- " :. • .Vanja, družbenega standarda, zdravstvene za- -, 1 v- ščite, higiensko-tehničnega varstva,- disci- "•/'""p,.-‘v-;:i'.. piinsko'-mPxteriaine odgovornosti, zaščita mla- döletnih in podobno; -v VI. poglavje'- naj bi obravnavalo odnose do skupnosti j vlo- go in mesto ’družbeno-pC^iti'čnih organizacij v podjetju; ' ■ 7>';'7'7- VII. poglavje - pa prehodne in končne določbo, i.j. na?in ■v p 'P p ... spre jem:in j a, veljavnost, • spremembe, pritožbe- 'pjP : 'ni -postopek itd, c-- .7 Centralna komisija ža izdelavo statuta je razširila svoje delo na.4 podkomisije, in sicer:” ” , .7-- 7;v:i-^0' 1 -.podkomisija za izdelavo poglavja-c samoupravljanju, katere predsednik je tovariš Viktor Švab,*' 7-.-. -"p""”7 i;.-. ' •i-:. - podkomisija za izdelavo poglavja o poslovanju podjetja -predsednik je tovariš Janko Lončar, ... - podkomisija za izdelavo,poglavja o'dolovnih razmer jih in Socialnih vprašanjih, katere predsednik je tovarišica:-Ivanka Šulga j, " .. ' P , V;> —- podkomisija za izdelavo poglavja o odnosih (Jo družbene skupnosti -s predsednikom'tov. vHazimom^Onerovičem* Te podkomisije delajo ločeno .ter se predvideva, da bodo odda- .-: le -osnutke izdelanih poglavij*1’ centralni 'komisiji ào ■ prve polovice novembra, centralna komisija- pa naj bi dokončno izdela-, ne dala v razpravo v drugi polovici decembra in v prvi polovici januarja prihodnjega leta., ”7 -77r" _7 c IMELI SMO MLADINSKO KONFERENCO Letos je bila mladina prva, ki; je že podala obračun „svojega dela v podjetju za preteklo,: obdobje. Imeli smo v soboto dne 28. septembra svojo letno konferenco,. na kateri so se zbrali mladinci in mladinke ter gostje. Letos je bil način vabi je-, nja.na konferenco drugačen : kbt druga, leta, saj smo se poslužili delegatskega sistema. Na.ta sistem smo prešli zaradi tega, da smo omogočili ter s tem zagotovili 'čim večjo udeležbo iz posameznih obratov in posameznih izmen. Ta sistem se je pokazal zelo pozitiven, saj. je v soboto 28. septembra,bila udeležba Stoodstotna, Konferenco.. je o tvoril in pozdravil predsednik mladine tovariš Erano Albreht. Poseben pozdrav je bil namenjen gostom kot so tovariši Viktor Švab - predsednik CDS podjetja, .Danilo Roblek -predstavnik Sindikalnega odbora, 'Andrej Stancar in Jože Košir - oba predstavnika Tovarniškega komiteja ZK . ter predstavnikom mladinskih organizacij iz drugih podjetij in aktivov na terenu. V poročilu, ki ga je' nadalje podal tovariš predsednik, je bilo zajeto vse delo,tki smo ga izvršili v preteklem obdobju, nadalje je nakazal nekatere probleme, ki jih bo treba v bodoče; rešiti. Povda-ril je, da je delo naše mladinske organizacije končno zaživelo in da rešujemo in izvršujemo svoje naloge bolje kot' pa smo jih pretekla leta. Posebno, se to izraža v f? .• samem tovarniškem komiteju, saj' so bile vse zadane naloge uspešno izvedene. Le delo po obratnih sekretariatih je še preveč kampanjsko, za '• kar'pa" upamo, da se bo do naslednje konference popravilo. Povdaril je, da so pred nami velike naloge, kot so sprejem Statuta podjetja, sedemletni perspektivni plan, 42 urni tednik itd. Dejal je, da si bomo svoje mesto in vlogo še bolje zagotovili s konkretno razpravo in daja-.njem predlogov pri reševanju omenjenih nalog. Ob koncu referata je zaželel konferenci kar najboljšo izbiro kandidatov v novo vodstvo Tovarniškega komiteja ZMS, tem novoizvoljenim pa veliko uspeha pri njihovem delu. Po poročilu se je razvila živahna' diskusija, v katero so se poleg mladincev priključili tudi gostje. Največ, jo bilo govora o nalogah in smernicah za nadaljne delo in za boljšo povezavo med organizacijami v podjet-... ju Iter z ostalimi mladinskimi: aktivi v ostalih podjetijih, in na terenu. Govora je bilo' tudi o ljudskem posojilu za"pomoč porušenemu Skop-;■ jU, Po razpravi so bile volitve novega tovarniškega komiteja . ZMS, v katerega so bili izvoljeni sledeči mladinci in .. mladinke: Karel Bečan, Franc Albreht, Ludvik Cvirn, Slavko Čadež, Malči Kajbič, Janez Furlan, Riko Dobrin, Vida Košir, Ivo Kozamernik, Cilka Dovžan, Vlado Golmajer, Anica Grebenc, Nika Koprivnik in Janez Klemenc. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni naslednji: ing. Vlado Halužan, Maks-Borđević in Miro Mandelj. Z volitvami je bil delovni del konference zaključen. Dosedanji predsednik tov. Albreht se je zahvalil vsem ža udeležbo ter jih nato povabil na zabavo. ! ! ! ! ! Na prvi redni seji novega Tovarniškega komiteja ZMS je bil s tajnimi volitvami za predsednika TK ZMS BPT ponovno izvoljen tovariš Franc Albreht. Ostale funkcije pa so sledeče: .sekretar je tovariš Karel Bečan, blagajničarka pa je mladinka Vida Košir. Posamezne komisije bodo izvoljene na prihodnji seji. # • è •_ • • ♦ • • i - . -h 0 ' : 0 0 0 0 . • • • € 0 0 0 * * * • ‘ • • • • • • Z MMfig I.................. c*a je priredilo ljubljansko društvo Zveze inženirjev in tehnikov v sodelovanju s Kompasom šestdnevno strokovno potovanje na IV. mednarodno razstavo tekstilnih strojev v Ha- . nnovru združeno z ogledom tovarne Y/ürtt ember gische Spindelfabrik v Süssnu, tovarne pletilnih strojev "Terrot” v Cannstattu ter ogledom Stuttgarta, Hannovra in Münchna. Ker so se udeležili tega potovanja tudi nekateri člani našega kolektiva, jih je Uredništvo. Tržiškega Tekstilca zaprosilo za kpatek sestavek, v katerem želimo seznaniti bralce našega glasila z doživetji ih vtisi s te koristne in zanimive poti. ... • ' ' . • « , . Ko sta se v nedeljo ponoči premaknila 'kazalca ob naši vratarnici preko 12, smo se po dnevih nestrpnega pričakovanja odpeljali proti Ljubljani, odkoder naj bi ob 2. uri odrinili proti Hannovru - cilju našega šestdnevnega potovanja. Iz Ljubljane, kjer smo se pridružili ostalim udeležencem, smo se po uvodnih informacijah vodiča in kljub skoraj enourni zamudi,polni,dobrega razpoloženja, odpeljali z avtobusom ljubljanskega Kompasa mino Kranja, Jesenic in speče Kranjske gore proti Podkoren-skenu prelazu. Ker je Mia ta pot za marsikoga izmed nas prvo potovanje preko meje, je bilo čutiti v ozračju poleg obilice cigaretnega dima tudi rahlo razburjenost, ki pa je po oprav-ljéhih formalnostih hitro splahnela. Še kratek pregled naših potnih listov na avstrijski strani in že smo se spustili po strmih klancih v dolino Zil3. Prijazne vasice slovenske Koroške, tako podobne našim, so han bile prvi jutranji pozdrav. Mimo Beljaka, kjer smo-zapustili slovensko področje,.ki je bilo s plebiscitom' 1920.’ leta odtrgano od naše. ’dežele-, smo se po dolini Drave preko Spittala začeli vzpenjati v osrčje Alp. V klancih proti Katschbergu, kjer je v ozki soteski prostora le za cesto, smo najbolj lačni že segli po naših s hrano bogato založenih potovalnih torbah. Katsehberg s 1.64-1 metri j.evbii kmalu,,za nami in spremen jeni-način gradnje hiš nas je opomnil, da smo prešli že na salzburško"stran. Pogled na kopico hotelov proti Tauernpassu in številne drzno speljane žičnice pove, da predstavlja turizem za pokrajino Salzburg, ki ina:.sicer razvito strojno, tekstilno in prehrambeno industrijo, znaten vir dohodkov. V dolini, kjer se pridruži cesti tudi železnica,' smo se prvič ustavili, pretegnili od dolge vožnje-, otrple sklepe in se naužili svežega^ zraka.. Salzburga, glavnega političnega in kulturnega središča istoimenske pokrajine si zaradi omejenega časa;. žal nismo mogli ogledati, saj smo po Halleinu zavili na avtomobilsko cesto, ki nas mimo. -Mozartovega rojstnega mesta pripelje do avstrijsko-nenške meje. Postopek prestopa meje je po svoje zanimiv, saj se spremeni ob večjem dotoku vozil v enostavno neprekinjeno vožnjo mimo. obmejnega uslužbenca-. Avstrija je ostala za nami in po lepi avtomobilski cesti, ki jo sestavljata v obe smeri vožnje med seboj ločeni cestišči, s po dvema voznima : pasovoma, smo se zapeljali v Zvezno republiko Nemčijo. Zamuda, ki se je med tem povečala že za dve uri, nas je prisilila, da smo se odpovedali postanku v Munchnu. Kljub nepretrgani vožnji preko Bavarske, največji izmed deset zveznih pokrajin, smo prispeli v Süssen šele po peti uri popoldan in tovarna Württenbergische Spindelfabrik, katere ogled je bil v programu, žal ni več obratovala. Ing. Elisele, ki nas je sprejel in vodil skozi oddelke tovarne, nam je skušal zato z živo besedo prikazati proces proizvodnje, kontrole in montaže sestavnih delov vreten in raztezal prstančnih strojev. Ko smo se po razgovoru v prijetni tovarniški restavraciji vozili proti 43 km oddaljenemu Stuttgartu, smo vedeli, da smo si ogledali in spoznali primer modernega in konkurenčno sposobnega podjetja z veliko serijsko proizvodnjo s pomočjo specializiranih avtomatičnih obdelovalnih strojev, montažo na tekočem traku in vzorno organizacijo dela. V Stuttgart, lepo nemško mesto s 600.000 prebivalci, znano po svojem televizijskem stolpu, smo prispeli v poznem večeru, ko so moderna mesta v utripu nočnega življenja liHj-Lepša, Po kratkem ogledu središča mesta, ki smo si :ga..privoščili ki jùk pozni uri, smo v pozni noči utrujeni in polni vtisov legli'k potrebnemu počitku. ' —<$ Po skromnem, toda za naše pojme dragem nemškem zajtrku,, smo se odpeljali naslednje jutro z dolgo zamudo, ki je postala značilna za naše potovanje, proti predmestju Stuttgarta -Cannstattu, kjer smo si ogledali, tovarno pletilnih strojev Terrot. Podjetje se zaradi majhne, proizvodnje kompliciranih strojev in zelo različnih zahtev naročnikov ne more privoščiti serijskega načina proizvodnje.. Kljub temu, da se v našem podjetju ne ukvarjamo s pletenjem, smo z zanimanjem prisluhnili izbrani spremni besedi vodiča., ki nas jo popeljal skozi oddelke za. izdelavo in montažo različnih vrst krožnih pletilnih strojev. Ko smo si ogledovali kolekcije pletenin, smo težko verjeli, da so vsi vzorci izdelhni res na pletilnih strojih, saj niti po pestrosti, niti po možnosti uporabe ne zaostajajo za tkaninami. Stuttgart je ostal za nami, in že se vozimo proti severu. Avtomobilske ceste se izogibajo naseljenim krajem, zato nas opozarjajo na znana mosta rennskega področja, ki beže.nino nas, le table na odcepih: Karlsruhe, Heidelberg, Mannheim, Ludwigshafen,' Darmstadt. Cesta proti Frankfurtu je na določenih mestih v popravilu. Zaradi zapore enega izmed obeh cestišč se nabirajo ria drugem cestišču, ki je široko kot naša avtomobilska ce-sta, kilometre dolga kolona, vozil, kljub vzorni organizaciji prometa. Pred Frankfurtom:se za urico ustavimo na eni izmed številnih črpalk, ki so obenem tudi okrepčevalnice. V bližnjem gozdičku odpremo, zopet naše torbe, suho hrano pa zalijemo v bifeju z mlekom ali limonado iz avtomata.' Avtomati, znanilci modernega časa, nas v Nemčiji ne preskrbe samo s pijačo, ampak tudi s cigaretami, poštnimi znamkami, ženskimi nogavicami, otroškimi igračami in gramofonskimi ploščami. Vožnja proti Hannovru, do katerega nas loči. še. dobrih 300 km, je enolična,. Monotonost razvijajo tovariški pomenki, kranjska humoristična žilica, za hip pa pritegne.našo pozornost prevrnjeno horeče vozilo, ki dokazuje, da tudi vožnja po avtomobilski cesti ni brez nevarnosti. Hannover, glavno, mesto Spodnje Saške in pomembno industrijsko središče z več kot pol milijona prebivalcev, nas je sprejel z dežjem. Veseli, ker smo kljub pozni uri našli primerna prenočišča, smo se v ugibanju, kaj nam bo pokazal sejem v naslednjih dveh dneh, odpravili k počitku. (Nadaljevanje prihodnjič) 4* + 4 4 + + 4 4 + + 4 4 4 4 + + + + 4 + + 4 4 4 4 + + + 4 4 + + 4 4 4 4 + + + + 4 + 4 4 + + EKSKURZIJA IN IZLET ČLANOV 13 I, EE ■-.U t - ;•--------------------—---- I 'r f. . r .. -A. , , '. j' La združijo koristno z dobrin, so se člani Lelavskega svera I. ekonomske enote odločili, da za svoj jesenski izlet obiščejo v Novem mestu tovarno Novoteks in zaključijo pod vznožjem vinskih goric. "V zgodnji jutranji uri smo brzeli z avtobusom po avtocesti Ljub"! jana-Zagreb, Za zidano voljo je poskrbela družba že po poti,.zato smeha in dovtipov ni manjkalo. V Novem mestu so nas prijazno sprejeli, razdelili v dve grupi, ki sta jih vodila dva tovariša in nam prijazno tolmačila potek proizvodnje. Tovarna Novoteks je znana po svojih’ kvalitetnih kamgarnih, ki nič ne‘zaostajajo za uvoženimi. V veliki večini pa izdelujejo modno tkanino Liolen, ki je mešanica 65 i° Liolena in 351° volne. Tkanina je odlična za ženske kostume, obleke in moška lahka letna oblačila. Vstopili smo na prostorno dvorišče, kjer volno pere-jo na dolgem stroju in mnogih valjih. V velikih kadeh jo obarvajo, izpira,jo in ožemo, nato pa sušijo v veliki peči. Vse je urejen o tako, d a se suha volna takoj ponovno navija, nato jo dvojijolin raztezajo in razčešejo. Z zanimanjem smo opazovali premični mešalnik, ki volno petkrat premeša, da je enakomerna niansa barve. Nadalje smo odšli v predilnico mikane volne, kjer' delajo samo usluge. Nianse zelene, rumene, rjave in lila barve so nam bile zagotovilo, da dobro vedo, kakšne barve so trenutno v modi. V tkalnici smo videli izdelavo in tkanje kamgarnov in diole-nov nekaterih različnih ..okusnih vzorcev ih tudi belo tkanino, ki jo potem poljubno barvajo. Skozi blago, v katerem blago dekatirajo (zabrišejo lesk), smo prišli v navijalnico in pre-gledo.valnico blaga. Še ogled urejenih in zračnih garderob in že smo se znašli v menzi.,Po nizki ceni so nam ob belo pogrnjenih, mizah postregli z ocvrtimi jetrcami.in dobrim čajem. Še zahvala in slovo, pred vhodom v tovarno pa srečanje z našimi mojstri, ki so isti dan obiskali Novoteks, in že smo se odpeljali dalje, V Čateških toplicah smo imeli izdatno kosilo in že je-avtobus požiral kilometre proti Bizeljskem, kjer so si fantje ugasili strahovito žejo po mili volji iz neizmernih sodov, in kjer je hotel eden izmed njih kar umreti od sreče, Lobre volje smo nadaljevali pot in si v Kumrovcu ogledali rojstno hišo našega ljubega voditelja - maršala Tita in spomine njegovih' mladostni! dni. V Šenpetru smo po večerji zaplesali in zapeli. Poslovili smo se od prijazne gostilničarke in ko je zora zlatila vrhove Karavank, prišli.v Tržič. Ker smo dobro obrnili vsak prihranjen ..dinar od naših sejnin, nam je še od izleta ostalo toliko, da je vsak član ...DS.Iv-£5 pripisal,k posojilu za'Skopje še'po4 2.000,- din, zato jim • moram ob tej priliki dati pohvalo, ker so,; bili v tem vsi. enotni in velikodušni. • .*• , j’. : ,* * . • * • Obenem pa se kot predsednik I. SS poslavljam ‘tudi od. njih, ker odhajam v zasluženi pokoj zahvaljujoč se vsem za sodelovanje in želeč jim plodnega dela še v bodoče. Poslavljam se od vsega kolektiva in od vseh samoupravnih organov, med katerimi sem vsa leta po skromniži močeh zvesto sodelovala. Zahvaljujem se vsem za zaupanje in tovarištvo, ki ^sem ga'našla med njimi. Želim kolektivu napredka z željo, da-vodstvo in-samoupravni organi dobro vodijo kolektiv k vse večjim uspehom, da bodo lažje merili zanamcem in vsemu našemu proletariatu dober kos belega kruha. Vsem pa ob slovesu kliče srečno vaša Porca Kraljeva. V mesecu septembru so bile v našem podjetju 4 nezgode pri delu, in sicer: BRUNO TERAN, strojni ključavničar. Sodelavec, ki je ' na stružnici obdeloval okroglo železo-, je poprosil ponesrečenca', 'naj prime .pomcž-ni ležaj, v katerem jdf teklo okroglo železo, ki je ua 11 zadnji'strani stružnice štrlelo približno 70 cm iz luknje. Ker pa'se je ležaj začel tresti, se je železo izmuznilo iz njega ter vsled centrifugalne sile najprej udarilo ponesrečenca po rokah, nato pa še po glavi. Ponesrečenec bi verjetno odskočil, ker pa je bila za njegovim hrbtom ročna stiskalnica, se je s hrbtom zaletel vanjo in zato ni mogel uiti udarcu po glavi. V septembru je bil v bolniškem stalcžu 17 delovnih dni. Vzrok - natrpano delovišče. ANA KLINAR, predica na krilnih strojih si je zadrla trsko v sredinec leve roke pri tem, ko je z rokama segla po prazne .flyerske navitke. V septembru je bila doma en dan. Vzrok - slaba flyerskä cevka. MARIJA MARIN, čistilka tkalskih strojev. K sodelavki je šla po prvo pomoč za prste roke, medtem pa-je po hodniku mimo nje pripeljal vozač votka ter jo z vozom'poškodoval po levi nogi. V septembru je bila doma 2 dni. Vzrok - ozki hodniki v tkàlnici ter nepazljivost vozača votka. STANE VIDIC, kurjač v kalorični kotlarni. Pri izgrebovanju odpadkov izgorelega premoga mu j3 iz kurišča kaloričnega kotla padla na levo nogo že skoraj ugasla žerjavica ter mu po nekaj dneh ■ povzročila zastrupitev. V septembru ni bil v staležu, ker je začel bolovati šele 3. oktobra. . - v uk/ nično delavnico: Jožeta Valjavec in Alojza Potočnik. Iz. podjetja pa so v tem mesecu odšli: Od prejšnjih nezgod (ki 'so. se dogodile v mesecu avgustu) so izgubljeni dnevi še pri sledečih: Iko Dornik -7 dni, Donea Kralj - 12 dni, Breda Nemec - 9 dni, Peter Purgar - 25 dni in Viktorija Dobrin - na poti na'delo 25 delovnih dni. Skupno je bilo torej v septembru izgubljenih 73 delovnih; dni- za.' nezgode- pri. delu in' 2 5 dni za' h'ézgod-o (ha p.‘o-• ■ ti na delo. - pravilno odpoved so podali: Marija Marin - iz predilnice, Jože Krmelj - iz predilnice, Ivana Sušnik - iz predilnice, Majda Grm - iz tkalnice, Helena Dobre - iz tkalnice, Cilka Kaufmann - iz tkalnice Marija Krajnik - iz prediln. Ivana Kris.tan - iz (predilnice, Slavko Teran - iz predilnice. - samovoljno so izstopili: Marjeta Kajbič - iz oplemeni-" ; ; J tilnice, Stanko Š vogel j - iz 'prediln. I Jože Kogoj - iz predilnice ; A - v JLA so odšli: Novosprejetih delavcev je bilo v mesecu septembru skupno z vajenci 19. :Ti So: - v .tkalnico: Peter Golmajer - iz tkalnice, Stanko Ropret - iz tkalnice Anton Majeršie - iz tkalnice Viktor Palle - iz tkalnice. • - • • • m • • • • • è •• •• •• f o • • è • • •• • • » • m • • • • • • Helena Perlic, Marija Škof, Pani Bester, Milan Srdanović, Ljudmila Paplar, Marija Perko, Vladimir’ GajšiS. - v predilnico: • -c - Martin češka, Jožefa. Tišlarj Marija Zupan, • Vida .Mevželj Dragica Petkovič, Terezija Šmid, Miran Vidmar. - v opismenitilnico: ■ ■ M ah'j an Jaklič,’ Prane Al j an-čič. - v kotlarno? Stanko Goreč. ■ • ■ NAŠI VOJAKI NAM PlSEJO Komaj je izšla zadnja številka našega glasila, že je v naše uredništvo prispelo prvo pismo, ki ga nam je poslal naš nekdanji sodelavec vojak Edvard Šlibar. Bilo je le za en dan prepozno, da bi ga objavili že v prejšnji številki. Tudi tovariš Šlibar se pridružuje splošnemu mnenju ostalih vojakov, da je Tržiški Tekstilec delec razonode za vse tiste, ki so nekoč bili zaposleni- v našem podjetju, sedaj pa preživljajo čas. v vojaški suk-. nji. Nadalje pravi, da nobene novice in:vesti niso tako- zanimive, kakor prav 4 te iz našega kolektiva, katerega člani so bili pred vstopom v JLA. To njegovo ‘. pismo'je sicer prvo,’ki-ga nam piše, obljublja pa, da bo v prihodnje večkrat vzel v roke papir in pero ter se nam oglasil. Tovariš Edi' ! Eno leto je že minilo, odkar si vojak in tako se je tehtnica že nagnila na drugo stran in kmalu bo prišel dan, ko boš zopet doma. Na koncu izročam še Tvoje pozdrave vsem vojnim tovarišem, nadalje vsem članom kolektiva, posebno pa še pleskarjem in mojstru Štucinu, pa še gasilskemu društvu.in mladinskemu komiteju. Nekaj dni za Šlibarjem se nam je oglasil vojak Pavel Žos. Opravičuje se nam, ker se že tako dolgo ni oglasil in pravi,.da mu pri odlašanju pisanja hitreje minevajo dnevi. Veseli ga, da v našem časopisu večkrat tudi pišemo o takšnih stvareh, kot je gradnja avtoceste Naklo-Ljubelj, potem o žičnici na Zelenico itd. Pred .kratkim je bil prekomandovan v Tetrovac pri Skopju. Tova-riš Pavel! Vesel si, kot praviš, da si prišel med hribe, saj takega sveta si bolj navajen, kot pa prostranih ravnin. Ogledal si si tudi Skopje po nesreči in radi Ti verjamemo, da je po- gled nanj in na ruševine ter napise preminulih meščanov več kot otožen. Na koncu pozdravlja celotni delovni kolektiv, posebno pa tiste fante, ki jih bodo čez leto'ali dve zamenjali. Do zaključka redakcije smo v uredništvo prejeli še eno pieno, in sicer od nam že poznanega prijatelja Vilija- Grebenc. Pravi, da hoče držati obl’ju-bo, zato namerava vseskozi -dokler bo pri vojakih, seveda - sodelovati v naši rubriki. V tem pismu nam je napisal o ten, kakšno je v Valjevu -sodelovanje med pripadniki JLA in tamkajšnjo mladino. Takole pravi ned drugim; "Takoj v začetku naj omenim, da sen bil presenečen nad tako dobro organiziranim sodelovanjem. Pri nas v JLA imamo tudi mladinski odbor, ki pripravlja razna tekmovanja ned posameznimi edinicani, na drugi strani pa ima izdelan tudi program sodelovanja z mladino iz konupe. V okviru tega programa smo obiskali več tovarn, med njimi tudi zelo poznano podjetje "Krušit”.. Zvedel sem tudi, da so na mnogih krajih prišli mladinski delegati ned vojake, kjer so jim razlagali stališča in jim povedali o nalogah, ki so bile ■. sprejete na VII. kongresu ZMJ-. Prav posebno so povdarjali vlogo vojakov - mladincev pri pravilni vzgoji sotovarišev, ki so doma iz zaostalih predelov naše domovine. S takim sodelovanjem najbolj jasno dokazujemo, da je armija res ljudska. Tako sem hotei samo načeti vprašanje, katerega bi se morda lahko lotili tudi v Tržiču”. Na zaključku pa nam tovariš Grebenc pošilja vsem skupaj še prisrčne pozdrave, posebno pa.mladini in komiteju, kateremu želi obilo -uspehov, pri realizaciji sklepov, ki so bili sprejeti na letni konferenci. Vsem trem dopisnikom prav lepa hvala, poleg njih pa še vsem ostalim lep pozdrav od vašega , ° urednika. • » * • • • • • • * ♦ • • ♦ • • * • • « • • Vili Perko NEKAJ 0 DEJAVNOSTI SEKCIJE MOJSTROV PRI’ZITTS-u V DPT Letos 19. aprila na-izrednem- občnem zboru Zveze: inženirjev, in tehnikov, našega, podjetja je bil sprejet sklep, da se sekcija mojstrov loči od: ostalega društva in-deluje samostojno pod okriljem ZITTS-a.. ,. Tako je bil takrat-izvoljen 7-članski odbor, kateri vodi in usmerja delo sekcije>- Upravni odbor sekcije.'si je izdelal plan dela za letošnje leto. -Uredili smo naše poslovanje; ogledali smo si tovarno Peko, v načrtu imamo ogled' še nekaterih podjetij doma in v bližnji okolici, organizirali pa bomo strokovna predavanja zb vse naše čl .nstvo. Pred nedavnim smo si. ogledali tudi tovarno Novoteks v 'Novem mestu. Videli smo marsikaj zanimivega, Kar do sedaj marsikomu ni bilo mogoče-. Nimam namena, da v današnjem članku opisujem vtise iz te ekskurzije, pač pa bi se danes omejil v glavnem le na perspektive našega.dela. v . Sekcija združuje .vse tekstilne mojstre našega podjetja. Njen namen je spremljati razvoj- tehnike, proučevati in prenašati pridobitve tekstilne tehnike na svoje člane. Upravni odbor je razpravljal na zadnji seji tudi 0 ten, da A sprejme v članstvo tudi podnojstre z določenim delovnim stažem. S tem.v zvezi je bila imenovana tročlanska komisija, katere naloga je, da.izdela oziroma popravi dosedanja pravila sekcije, katera pa bi kasneje obravnaval upravni odbor sekcije, potrdila; in spre jela pa bi jih skupščina kot celotni organ., . ■ .’ - ' Sodelovanje s takimi in podobnimi društvi in sekcijami je na vs.ak način nujnost v današnjem razvoju, zato smo v tesnih, sti- kih s kranjskimi mojstri .iz Tekstilindiisa,- v -inano tudi tesno sodelovanje z vsemi ostalimi, predvsem pa s tovariši iz Maribora. Po vseh naših podjetjih so bile v zadnjih lotih izvršene razne rekonstrukcije. S temi se je izboljšala kvaliteta in povečala storilnost. Pogoji dela v tekstilni industriji so v glavnem precej slični, niso pa povsem enaki. Izmenjava mišljenj, posvetovanja na debatnih večerih, bodo nam, kakor našim sosedom iz Kranja ali Maribora koristila pri vsakdanjem delu. Znano nam je,, da Tekstilni inštitut v Mariboru zasleduje storilnost in stopnjo organizacije vsak mesec za vsa podjetja te veje industrije. 'Tudi tu je važno, da članstvo razpravlja in primerja izkazane rezultate s svojimi. Le na ta način ne bomo v nobenem primeru zaostali za hitrim razvojem, kateri terja od nas marsikatero uro prostega časa. 4- 4* ' : : 4* 4*4*4* 4-4*4* 4*4-4- 4-4- 4*4* H—h ++ ++ ’ 4*4 * : 44- 4-4 4-4" 4-4* 4-4- 4—\r 4-4- 4*4- 4-4* 4-4* 4*4- 4—h 4-4*4* 4-4-4- 4-4*4- 4- 4- -4* k veste o o Ä ...da bo v prihodnjih dneh minilo 4-6 let, odkar je bila izvedena v. Sovjetski zvezi- Oktoberska revolucija. To -je bila velika zmaga proletariata nad- takratno, ve— likorusko buržoazijo. Ta revolucija je bila zasnovana na idejah velikega borca ’ za socializem - Lenina, ki je san tudi to revolucijo vodil. ... da smo pred kratkim v naši tovarni dobili 118 novih tkalskih strojev, od tega 108 strojev' grebenske širine 275 cm in 10 grebenske širine 225 cm. To stroje nam je dobavilo češko izvozno podjetje KOTO. iz Prage. . Stroji so nameščeni v spodnji etaži nove dvonadstropne tkalnice. V kratkem bo prispel češki monter, ki bo stroje montiral. V redno obratovanje .pa bodo šli predvidoma v začetku naslednjega leta. ... 'da so v oddelku predilnice B poleg okrepčevalnice že trije stroji Dobson Bar-low rekonstruirani. Glasilo delovnega kolektiva Boribažne predilnice in tkalnice Tržič. Ureja uredniški odbor: Dorca Kralj, Mató Mežek, Riko Prešern, ing. Lado.'Halužan, Franc Meglič in Vida Radon, Glavni ured.: Nace Pirjevec. Tehn. uredn.: Franc Šarabon. Zunanja oprema: Viktor Ivnik in Renato Semič. Tiska Center za izobrazbo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.600 izvodov. Izhaja vsak mesec. - n - NAGRADNA■KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA KRTZANKA'NAGRAT NAGRADNA KRIŽAT 1 2 3