t JH. teti .SJovenski Naaod* velja: v T jutijara na dom dostavljen celo leto......K 24-— pol leta........ 12— četrt leta........6 — na mesec........ 2*— v apravnattVu prejcanan: celo leto......K 22-— pol leta........ 11 — četrt leta........550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo rredntttvo: Knaflova ulica si. 5, (v pritličju levo), lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 rta. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inacratl itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. iL m. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta.......»13~ četrt leta........ 6 50 na mesec....... . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ■lica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. SS Pred torto za [anuiteto. V proračunskem odseku pride sedaj na vrsto vladni načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. S to razpravo s*e začne velika, za slovenski narod velepomembna borba, katere izid je danes čisto nego-. kajti položaj je do skrajnosti zamotan in Jugoslovani smo pravzaprav osamljeni. Velike stranke, ki stoje v vlad nem taboru, so. izvzemši nekaj posa-□ irnih poslancev, vse za to, da se italijanska fakulteta ustanovi in med njimi vladajoča nasprotja se tičejo -amo kraja, kjer naj bi bil sedež ia-- meti. Eni so za Trst. drugi za Du-. tretji za Trident. četrti za Ro- to, vse pa m) za ustanovitev fakultete. Z vladnimi strankami hodi-j v tem slučaju tudi soeialni demo- ■ e. tako da ima vlada na dispozicijo veliko večino. Čehi stoje pač zvesto na strani .i';ffo>lovannv ali iz izjav različnih dajnih mož iz češkega tabora je razvideti. da bodo Čehi pač izpolnili >vojo zavezniško dolžnost v polni meri. da bi pa jako radi videli, če bi -p med Slovenci in Italijani doseglo -norazum ljenje. Stališče Jugoslovanov je, da se -nora zagotoviti junktim med itali-isn&ko in slovensko pravno fakulteto, da se mora torej obenem s skle-o ustanovitvi italijanske fakultete storiti sklep tudi o ustanovitvi -lovenske fakultete. Xa svoji strani imajo Jugoslovani pravzaprav samo Čehe. Nemci ne-eejo o ustanovitvi slovenske fakultete sploh ničesar slišati, najmanj pa >lo o junktimu med italijansko in ovensko fakulteto, ter groze, da iz--topijo iz vladne večine in preidejo \ opozicijo, če bi vlada hotela Slovencem ugoditi. Poljaki hodijo seveda brezpogojno z vlado in na socialne demokrate ni računati, da bi akceptirali slovensko stališče. Tak je torej položaj v parlamentu; vse prej. kakor u pa poln. .Tng-o.-Jnvani imajo samo pno sredstvo za boj, to jo obstrukcija; če jo Kodo mojrli vzdržati in ž njo doseči ^peh. je seveda drugo vprašanje. Obstrukcija v odseku se da vzlie pomoči, ki je obljubljena, delati le rnalo časa. Vsak govornik dobi namreč samo dvakrat besedo in ni od njegove volje, nego od njegove fizične moči odvisno, koliko časa more obstruirati. V zbornici sami je položaj še slabši — po krivdi famoznoga Krek - Kramafevega poslovnika. V zbornici more sedaj ohstruirati samo stranka, ki ima predsednika na -voji strani, kajti Krek - Krama rev nesrečni poslovnik je dal predsedniku tako oblast, da lahko vse stori, kar hoče, da lahko odpre obstrukciji ^ vrata, pa jo tudi igraje zaduši, če hoče. Vsa sredstva tehnične obdukcije, interpelacije, nujne pred-(ogrp itd. more predsednik odstraniti (\-.\ sedanji predsednik ne pojde na r»ke slovenski obstrukciji, ki preti, -praviti vlado in vladne stranke v največje stiske, to je pač ob sebi uni-Ijivo. Roj za fakulteto se torej začenja -krajno neugodnih razmerah in če ie poslanec dr. Laginja pred nekaj 'pdni rekel, da nima upanja na zrnato, ni pretiraval. Slovenski klerikalci so otvorili hoj za slovensko fakulteto z — napadi na slovenskega poslanca dr. Ploja. Ootovo jako primeren začetek. Povod za napad na dr. Ploja je fia! članek, ki ga je priobčil zaffreb-yki >Obzor« in ki smo ga mi na kratko rekapitulirali, da je tudi naše občinstvo obveščeno o poročilu tako ^erlednega lista, kakor je »Obzor«, ^■hij, ko smo natančno informirani, lahko povemo, da »Obzorov« članek nima podlage. Resnično je samo, da ^ v »Zvezi južnih Slovanov« upoštevajo vladajoče težave, da ae tehta- jo vse okoliščine in da je mislila »Zveza južnih Slovanov« stopiti pred klub slovenskih klerikalcev s posredovalnim predlogom, in sicer s takim predlogom, ki omogoči dobiti slovensko vseučilišče in obvaruje Jugoslovane, da bi bila njih obstrukcija zlomljena, da bi bili Jugoslovani v borbi z;j junktim med italijansko in slovensko fakulteto poraženi in da bi Italijani dobili svojo fakulteto, Jugoslovani pa ničesar. Dr. Šusteršič je seveda tiatančno vedel, koliko je na »Obzorovem« članku resnice in koliko je zgolj kombinacije, a vzlie temu je ta članek porabil za povod, da je planil na dr. Ploja in ga obsul z naj zlobne jšimi insinuacijami. Ta gonja zoper dr. Ploja, ki traja že mesece, izvira iz gole hudobije in zavisti. Vsakdo ve, da ne stojimo dr. Ploju kdove kako blizu. Ploj je konservativec, mi pa smo naprednja-ki. Med nami in dr. Plojem je torej bistven razloček, a Ploju se mora priznati, da je mož velikih zmožnosti, da je skozinskoz korekten mož in skozinskoz vesten, delaven in upli-ven zastopnik slovenskih narodnih in gospodarskih koristi. Toda mož ne služi nenarodnim in sebičnim namenom klerikalcev, Ploj zastopa slovensko korist in vsled tega je klerikalcem na poti. Hudobija in obrekljivost, s katero skušajo klerikalni poslanci in njih časopisje priti dr. Ploju do živega, se pokaže pri vsaki malenkosti. Vse je klerikalcem prav in dobro, da napadajo dr. Ploja. Tako so pred kratkim pograbili neko bedasto notico iz »Deutschnationale Corre-spondenz« in izigravali dalmatinskega deželnega glavarja dr. Ivčevi-ea proti dvornemu svetniku dr. Ploju. Najbolj so se krohotali »Slovencu« ravno hrvatski poslanci in sam dr. Ivčevič. saj jim je bilo v spominu, kako je ta isti »Slovenec« malo poprej napadal in grdil dr. Ivče-vića. Toda. kdo bi od »Slovenca« in od patronov, ki stoje okrog njega, kaj drugega pričakoval. Dr. Ploj ho te napade toliko lajrlje prenesel, ker vživa popolno zaupanje vseh članov »Zveze južnih Slovanov«, duho\ ni-kov in ned u hov ni kov, konservativcev in naprednjakov in ker vidi vsa jugoslovanska javnost, kar je ti v klerikalnem taboru, v njem polit ka odličnih zmožnosti, ki je vse svoje redke moči posvetil delu za slovensko narodno korist. Z napadi na dr. Ploja so torej klerikalci začeli »delo« za slovensko vseučilišče. Kako je bodo nadaljevali, bo javnost spoznala iz dejstva, da je dr. Šusteršič odklonil vsako soglasno postopanje. »Zveza južnih Slovanov« stoji odločno in nepremično na stališču junktima in uporabe obstrukcijskih sredstev v svrho, da se obenem z italijansko fakulteto zagotovi tudi slovenska fakulteta. Tudi klerikalci pravijo, da stoje na tem stališču. Ob sebi je pa umevno, da bi vzlie principijelno enakemu stališču bilo dobro, da bi se glede detajlov oba kluba po razumela in se dogovorila. Zaradi tega je »Zveza južnih Slovanov« predlagala skupno sejo obeh jugoslovanskih klubov. A dr. Šusteršič? Ta je skupno sejo absolutno odklonil in s tem vsako skupno delo glede vseučiliškega vprašanja. Tzjavil je, da prej ne bo skupne seje, dokler ne bodo vsi jugoslovanski poslanci v enem klubu, seveda pod njegovo komando, kar Je po naši sodbi popolnoma izključeno. Tako so torej otvorili klerikalci vseučiliški boj! VžmizmeN tMDndsshii. Nedolgo temu so poslanec Man-dić in tovariši v državnem zboru vložili na skupno ministrstvo a speci jelno še na vojnega, odnosno do- mobranskega ministra interpelacijo, zahtevajoč v c. kr. in od vlade subvencijo ni ran i h zavodih dela v prvi vrsti za domače delavce. Interpe-lantje so navedli slučaje, kako so regnicoli zaposleni v raznih važnih zavodih, kakor n. pr. v vojnem arsenalu v Pulju, v tehničnem zavodu, v ladjedelnici pri Sv. Marku v Trstu, pri avstrijskem Llovdu, pri gradnji alpske železnice in v ladjedelnici v Tržiču — vohunili, kopirali načrte vojnih ladij in druge za državo važne načrte. Temu vohunstvu so bili prišli na sled v vojnem arsenalu v Pulju in tudi v tržaškem tehničnem zavodu, a zadnji tak slučaj se je dogodil v ladjedelnici v Tržiču, kjer je znani regnicolo in reservni častnik italijanske vojske A udre i ni, kateri je bil pred goriškim okrožnim sodiščem obsojen na šest mesecev ječe, a mu je višje sodišče povišalo kazen na trinajst mesecev — kopiral, oziroma si dal napraviti razne v vojnem času važne načrte. Tendenca te interpelacije je bila, pokazati skupni vladi, da redi čada na svojih prsih, ko podelja v raznih c. kr. in od vlade subvencioniranih zavodih službe in celo razna važna mesta inozemcem-regnicolom, mej tem, ko morajo domačini v daljni tuji svet s trebuhom za kruhom. Kdor je količkaj pra^ ieen, nora priti do logičnega zaključka, da tako postopanje merodajnih krogov ni le huda krivica za domačine, temveč naravnost — žaljenje. Plačevati davek v denarju in krvi, pa hoditi po zaslužek v tujino, med tem ko se na naši zemlji siti — tujec-inozemec, to je vender od sile. Ta opravičena interpelacija je pa neznansko v živo zadela italiani-sime, kateri dajejo v tržaškem »In-dipendentn« v dolgem s sovraštvom proti nam prenapolnjenem članku »miseria incivile« duška svoji brezmejni jezi. »Indipedente« vprav strastno napada interpelante, ker so se upali podrezati v to sršenovo gnezdo, kar je pač dokaz, kako prav so imeli poslanec Mandić in tovariši, da so v interesu domačega delavstva stavili omenjeno interpelacijo. Seveda bi bilo »Indipedentu« in neodrešenim fanatikom okoli njega ljubše, ako bi vlada pričela kar izganjati Slovence in domačine, mesto da bi jim dala dela in zaslužka, kakor so takorekoč že delali z nami razni Rinaldiniji in Depretisi, ki so nam ponujali kamen, ko smo prosili kruha. — Potem bi bila seveda vlada Ln razna subvencijonirana podjetja najpravičnejša, ker italianissi-mi stoje pač na stališču, da Slovenci sploh nimajo pravice do poštenega — življenja. Saj vidimo in občutimo predobro, kako ti fanatiki postopajo in ravnajo tam, kjer imajo moč v ro kan, na tržaškem magistratu in pri vseh občinskih podjetjih. Nikjer ne dobiš Slovenca v službi, ako prej ni prisegel in izvršil izdajstvo nad svojim rodom. Alf še taka slovenska izdajica je le sa peto kolo, za najtežje delo in najslabšo plačo, medtem ko so vsa boljša in lažja mesta zasedli — regnicoli. Ako se temu zlu in krivici že ne more od pomoč i tam, kjer gospodarijo italianissimi in nastavljajo na tisoče regnieolov, ne glede, so li sposobni za dotično delo ali ne, je pač sveta dolžnost naših zastopnikov, da enako zlo odpravljajo in preprečajo vsaj tam, kjer so razni zavodi in javna dela v vladnih rokah, oziroma od vlade subvencionirani in odvisni. V očeh fanatičnih italianissimov je ta skrb naših poslancev za naše domače delavstvo seveda — srd političen čin, kar pa nas prav nič ne ženira, kakor ae tudi prav nič ne ženi rajo oni krrvičniki, ki odrekajo Slovencem - domačinom v Trstu vsak zaslužek in tisočem slovenskih otrok ne privoščijo niti ene ljudske iole. Italijanski fanatiki okoti »fotipaa-deotava naj v očigled krivicam, ki so jih že nam storili, kar izprašajo svojo grešno vest, pa bodo kmalu videli, kje je »miseria incivile«. Naši zastopniki pa naj ne opuste nobene prilike, opozoriti vlado in merodajne kroge, kaj je njih dolžnost nasproti domačemu delavstvu in kaj proti inozemcem, posebno še, ako ti poslednji v svoji infamnosti — kakor to delajo v Trstu in Primorju sploh, — siti kruha, katerega jemljejo domačinom izpred ust, proti tem še demonstrirajo, jih psujejo in žalijo, ter obenem vrše razna — ogleduška dela in kopirajo važne načrte. — Altro che »miseria incivile«! Iz Budimpešte se cesar odpelje takoj v Išl. Parlament. Seja posl. zbornice. — Odgovori na interpelacije. — Razni zak. načrti. — Predlog posl. Korošca. — Predlogi in interpelacije. Včeraj je imela posl. zbornica sejo, v kateri je razpravljala o ne-kterih manjših predlogah. Začetkom seje odgovarja min. predsednik na interpelacijo glede udeležbe avstr. čet pri volitvah na Ogrskem. Min. predsednik naznanja, da so čete res šle na Ogrsko in to stvar opravičuje, češ da so čete zato tu, da skrbe za mir in red. Stroške pa nosi tista drž. polovica, kjer ravno čete asistirajo, v tem slučaju Ogrsko. Min. predsednik slednjič obžaluje, da je ta stvar bila povod napadom na ogrsko vlado. Domobranski minister odgovarja na interpelacijo zaradi nekih voj. vaj na Tirolskem. Pravi seveda, da so govorice o tej vaji pretirane. Minister reagira tudi na časniške vesti o nekih nezgodah pri voj. vajah v Dalmaciji. Tudi o teh vesteh pravi minister, da so zelo pretirane. Nato pride na vrsto poročilo ju stičnega odseka o zvišanju ekse-kucije prostega zneska pri plačah in pokojninah. Debata ni bila pravnic zanimiva. Slednjič se sprejme na odsekov predlog zakon v drugem in tretjem branju. Nato pride v razpravo prod loga o prelomitvi kontrakta.Tudi ta predloga se po kratki debati sprejme v drugem in tretjem branju. Posl. Bulin stavlja predlog glede pnpilarne varnosti moravskega deželnega posojila. Tudi to se sprejme. Posl. Korošec predlaga otvoritev debate o odgovoru min. predsednika na interpelacijo glede ogrskih volitev. Predlog se sprejem z 99 proti 89 glasovom. Za predlog so glasovali: Slovanska Enota, soc. demo-kratje in Rusini, proti nemški na-cionalci, krše. socialci in Poljaki. Sledi razprava o nnjnem predlogu posl. L i sega glede tkalcev na Češkem. Koncem seje interpelira med dr. posl. Roblek glede prepovedi slov. narodnih kolkov na poštnih pošiljatvah. Posl. pl. Stranskv interpelira zaradi žaljenja protestantov v zadnji papeževi encikliki. Prih. seja danes dopoldne; 1. točka debata o Bienerthovem odgovoru glede ogrskih volitev. Laški poslanci so bili včeraj pri min. predsedniku zaradi laške fakultete. Min. predsednik je Italijanom povedal prav odločno, da bi vlada pod nobenim pogojem ne privolila v laško univerzo v Trstu. Če bi posl. zbornica — kar pa ni verjetno — sklenila postaviti laško univerzo v Trst, bi vlada vse storila, da bi bila predloga pokopana v gosposki zbornici. — Laski poslanci so bili vsled te izjave kar konstemirani in so izjavili, da bodo izvajali najstrožje konsekvence. aa poda 24. t. m. v Bndim-bo dne SS. i m. otvorjen novi dri. »bor. UuliMl oMInsRI svet. Ljubljana, 7. junija. (Konec.) Ob 9. otvori župan zopet sejo. Rešile so se še naslednje točke: Oddaja raznih del. Poročevalec obč. svet. dr. Novak izvaja: Mestna občina nima za oddajo del nobenega specielnega regulativa. To je važno. Treba se je zato od slučaja do slučaja ravnati po razlogih, ki so uvaževanja vredni; tako na pr. je treba vedno dati pri enakih pogojih prednost domačinu pred tujcem; včasih tudi, če je ponudba domačina nekoliko dražja; vpoštev pride tudi zaupnost in soliditeta ponudnika ter narodno - gospodarski moment. Zato se ne sme smatrati za razmetavanje denarja, če se včasih delo odda dražjemu ponudniku, v po-štev ne pridejo le številke, temveč tudi okoliščine. Po teh uvodnih besedah predla* ga poročevalec, da se oddajo dela za zgradbo novega šolskega poslopja na Prulah sledečim tvrdkam: Zidarska in dninarska dela Val. Scagnet-tiju za 92.049 K; betonski fundamenti Zajcu & Hornu za 3963 K; bet. stropi Janeschn & Schneilu za 32.579 K; kamnoseška dela Vodniku za 3420 K; tesarska dela za 8810 K in krovska dela za 1992 K; kleparska dela I. Rojini za 1557 K; dobava traverz in vezi Schneider & Verov-šku za 9948 K; naprava ograje Kranj, stavb, družbi za 1705 K; mizarska dela Prod. zadrugi za 12.140 kron; slikarska dela Petku za 1464 kron; pleskarska dela br. Eberl za 1273 K; steklarska dela Agnoli za 2950 K; vodovodna dela Babniku za 6080 K; dobava platnenih plaht Naglasu za 1151 K, akoravno je Siegl iz Trut nova nekoliko cenejši — na predlog obč. svet. Milohnoje se sklene naprositi župana, da če mogoče pri Naglasu doseže isto ceno kot jo oferira Siegl; dobavo hrastovih deščic ponuja Kranj, stavbna družba za 7248 K, sklene se pa dati to delo specialistu J. Puhu za 7636 kron, ker bi Kranjska stavb, družba itak dela sama ne izvršila; betonska dela pri ograji Kr. stavb, družbi za 7191 K. — Sprejeto. — Glede kurjave se sklene počakati, da se dožene ali bi bilo bolj umestno napraviti peči ali pa centralno kurjavo. Sklicala se bo anketa, h kateri se bodo povabili tozadevni faktorji in vsi obč. svetovalci. Dela za zgradbo prizidka pri liceju so se oddala sledeče: mizarska dela Scagnettiju za 7244 K, notranja šolska oprava Praprotniku za 5055 K, pleskarska dela Briclju za 6018 K, slikarska Remžgarju in Špi-ritiču za 420 K, steklarska Agnoli za 1400 K, dobava plaht Sieglu po 350 K m2. Glede tal pravi poročevalec, da še ni določeno, ali naj bodo iz hrastovih deščic ali iz linoleja. Li-nolejska so sicer dražja, toda lepša m čistejša od deščinih. Obč. svet. Turk predlaga, naj se kar takoj sklene napraviti tla iz deščic; obč. svet. Milohnoja pa predlaga tla iz linoleja. Pri glasovanju je sprejet predlog obč. svet. Turka. Dela za kanal iz mestne klavnice, podiranje poljanskega mostu in nasipanje ceste v Hradeckega vasi so se oddala firmi Czeczowiezka za 12.000 K, ker jih ni bilo mogoče nobenemu drugemu oddati; bi ti nikdo tako poceni ne prevzel teh del. — Obč. svet. dr. Triller pri tej priliki omenja, da je mestna občina zamudila o pravem času zahtevati odškodnine aa. stroške mostov, ki se bodo morali postaviti na novo vsk osuševanja barja. Zahteva naj pa odškodnino za zgradbo novega ki nala iz klavnice. Govornik stavi tozadevni predlog. — Obe. svet. Kozak želi, da ae postavi na koncu Po- brv* — 2upaa *>d#Twarja, da bi brv veljala. 3000 stala VI pa le S mesece; bila bi pa pravzaprav le v korist okoličanom, ki v mestu ne plačujejo nobenih davkov. — Obč. svet. L i kozar pravi, da je pri Anziču Hradeckega cesta preozka. želi, da se cesta raaširi. — Zupan odgovarja, da Anžič za razširja v o potrebnega sveta sploh ne proda. — Podžuiuui dr. Tavčar govori o dr. Trillerjevem predlogu. Pravi, da je mestna občina že zamudila .priliko zahtevati kako odškodnino zaradi del v Gruberjevem kanalu, ker je tam vodopravna razprava že dognana. Obrača se nadalje proti trditvi na nekem shodu, da se je oddalo podiranje poljanskega mostu za 12.000 K. To ni res: za to ceno se je oddalo podiranje mostu, uasipa-nje Hradeckega cente in naprava kanala iz mestne klavnice. V Ljubljani bi tega vsega za to ceno nikdo ne prevzel. Slednjič se oddaja teh del odobri in sprejme tudi predlog obč. svet. dr. TrUlerja. V gornjem delu razglednega -tolpa na Gradu so stopnjice že slabe: treba bo napraviti nove. kar bo veljalo 680 K. Sprejeto. — Poročevalec obč. svet. Tur k. Železna ograja na zidanem podstavku ob Bleiweisovi cesti in želez-uieni progi sc jx>daljša od že obstoječo pa do teste na Rudolfovo železnico. To bo veljalo 1487 K. Parcelacija in prizivi. Ugodi se prošnji Martina Ter-potitza za ]>odrazdolitev stavbne parcele ob Čopovi cesti na dvoje stav-biše. Prizivu superijora jezuitov glede stavbne črte za zgradbo nove cerkve sv. Jožefa se ugodi: cerkev ho pomaknjena od Elizabet ne ceste za i* m, v Ciril Metodovi uiici pa pride prečna ladja v stavbno črto. Priziv 1 IMngratzevih dedičev proti odloku mestnega magistrata glede pre/idav v hiši št. 4 na Ambroževem trgu se pa zavrih^. Prodaja kruha in slaščic. OIk*. svet. dr. Švigelj govori o raznih nedostatkih pri prodaji kruha in -la-Š4-i<- na javuih prostorih. Te nedostatke je treba odpraviti; prepovedati je treba >ploh tako prodajo. Vendar pa govornik ni za to. da bi >e to kar naenkrat in radikalno /godilo, ker bi bili s tem prizadeti ra\ -no revni sloji, ki se zdaj s to prodaj« > pečajo. I stvari naj se nekako prehodno stanje in dovolijo i /cme ilotlej, da bo postavljena mestna tržnica. — Obe. svet. Kozak zeli, naj bi bil kruh. ki se javno prodaja. vsaj '.akrit. Predlog referenta i>ol. odseka dr. Šviglja in pretilog obč. >vet. Koz&ka >e sprejmeta. V izpraš. komisije na trg. šolah se na prošnjo trg. društva Merkur« delegirata kot praktična trgovca obč. svet. Knez in Dijaške igre Prof. dr. Tominšck prosi k<»t vodja dijaških iger T. in II. drž. gimnazije, uaj bi se za te igr<- prepustil del travnika med Mar. Terezije cesto n šišenskim drevoredom, ker je sedanje igrišče za buffetoiu Tivoli za rootbal! premajhno. Poročevalec ol»č. ■»vet. Mallv priporoča, da >e prošnji ust reže. Obč. svet. Dimnik želi, naj bi bilo pust i bljeno v tem osiru tudi za ljudskošolsko uilarlino. Predlaga, naj sc skliče anketa glede ustanovitve poletnega zavetišča za ljudskošolsko mladino. V debato, ki >*• jc precej zavlekla so posegli š-» bč. >vct. Likozar. Milohnoja in Trn koezy. Slednjič s*' je prošnji prof. dr. Tominška ugodilo in sprejel tudi nredlofr obč. »vet. Dimnika. Še ena mldaja del. Obč. svet. dr. Triller poroča •> oddaji del pri razširj. napravah vodovodne zajemalnicc v Klečali. Dela oddajo takole: zidarska, kleparska, kamnoseška in pleskarska S. Tiču za 17. K: tesarska in krov-*ka Martineii za ITsVJ K: steklarska Tuškii za 4.H» K: ključavničarska Ogrinu za T>19 K Ker so bila i a dela proračunjena na 22.540 K. *c bo pri-hranilo 3354 K. K sklepu omenja poročevalec dr. Triller. da bi lahko imelo nedo-u ledne i*>sledice. če se ne bodo dela »nidajala prof esijon istom. temveč drugim podjetnikom. Zgodi se pogosto, da podjetnik nekatera dela. ki .»ili n« izvršuje sam. |m>nuja cenej.* aSge profesijonist. On torej ali profitira toliko pri zidarskih delih, da l»okrije nedostatek pri onih delih ali pa t a dela ^lals> izvrši. Zato naj bi ve Ijal princip, da se posamezna dela vedno oddajajo profesijonistom, le v tem slučaju podjetniku, če prevzame \>a dela. Naloga obe. sveta ni, da bi tMHJpiral ncreelno konkurenco; za pošteno delo pošten zaslužek! - Obč. svet. Kozak pravi, da se mora pri oddaji tlel paziti, sicer pride potem marsikdo s pritožbo, če ne drugi, pa Štefc in Kregar. Ekspresne pošiljat ve. Obč. svetnik dr. Triller stavlja *amo*talni predlog, naj obč. h vet naprosi pofcUio ravnateljstvo v Trstu, da bi se dostavljale ekspresne polt kajti sežejo namena. OIm. svet. Koaak integpsiira, ker se je zaprla fUdsghaaM gsata od vojašnice da Prisojne ulica. — Zupan odgovarja, da je te 4el aJagHi dr Orasen. upravičen je v ta bil, vendar bi moral poskrbeti i>cej aa razsvetljavo v novem delu Prisojne uhVe in ulico posuti. Nato Zupan ob l/4 12. zaključi javno sejo. Sledi tajna seja, ki je trajala do polnoči. Dnevne vesti. -t »Vereia der dcutsckea Staata-angest eliten in Krain«. Iz »Laiba- cherice« smo izvedeli, da so si nemški državni uradniki na Kranjskem ustanovili svoje nacionalno društvo. To ni društvo strokovnega značaja, nego uarodnopolitiena organizacija, i|a.i je potem v pravilih zapisano karkoli, ki ima nacionalne in politične namene. Med ustanovitelji tega društva so finančni prokurator dr. Pes-siaek, gimnazijski ravnatelj Pucsko, profesor Puschnik in računski uradnik Staudaeher, ki ima edini v tej družbi nemško ime in edini lahko lece. tla ni renegat. 2e iz dejstva, da so si nemški uradniki v naši slovenski deželi ustanovili na rod nopol it leno organizacijo, se spozna agresivnost in Ini je vi t ost teh ljudi. Posebno značilno pa je. da sta se tej bojni organizaciji postavila na čelo dva predstojnika javnih oblasti, finančni prokurator Pessiack in gimnazijski ravnatelj Pucsko. dva moža, ki imata pač dolžnost tudi izven urada po-svedočevati politično in arodn« objektivnost, posebno ker služita v slovenski deželi. Da st<* stopila bojni organizaciji na celo in prevzela nje vodstvo, ni samo breztaktno, to je naravnost brezobrazno. Kaj bi rekli \emci v Gradcu, v Lincu ali v kakem drugem nemškem Kraju — denimo da bi bilo tam toliko slovenskih uradnikov — če bi si Slovenci ustanovili tako društvo. Provzročili bi vihar, da bi bilo kaj. Ali naj mi trpimo, da se nemškutarski uradniki v naši slovenski deželi na tak način angažirajo za boj proti tistemu ljudstvu, kateremu imajo služiti.* Gotovo ne. Taki javni funkcionarji naj povežejo svoje culice in naj gredo med \emee, če ne marajo v miru opravljati svojih služb: da bi nas ti ljudje >e provocirali, tega ne bomo prenašali. Klerikalno reševanje kmeta. Ze ]h>\ stoletja rešujejo klerikalci slovenskega kineta in rešujejo ga tako uspešno, da imajo kmetje vedno bolj prazne žepe. klerikalni reševalci pa vedno bolj polne. Spomeniki na potu klerikalnega reševanja kme-tov so bankroti klerikalnih organizacij. Kako znajo klerikalci kineta-konznmarja se v nesreči oskubiti, to je pokazal im.'..ci kmetijskega društva v Dobravi v Poljanski dolini. Poročali sino o tem nesrečnem in za klerikalce sramotnem slučaju obširno in se je vsakdo prepričal, da postopaj«* klerikalci s svojimi žrtvami tak«>. kakor tiste hijen«', ki se plazijo po bojiščih in režejo ranjenim vojakom prste in ušesa, da se polnile uhanov in prstanov. Pred kratkim j<^ nečastno izdihnil klerikalni konsuni pri I). M. v Polju in / hodijo ljudje v naše uredništvo : , nam pripovedujejo uprav grozne stvari o tem bankrotu. Primanjkljaj znaša kar 29.000 kron. To l*o še joka u preklinjanja ! — Že davno. V občinskem svetu j« dr. Triller predlagal, naj se eks-presne jKištne pošiljatve ekspetlirajo direktno s kolodvorske ?>ošte. ^Slovenec« se je hitro oglasil, češ, da je tak predlog že davno prej stavil v trgovski in obrtni zbornici Ivan Kregar. Mogoče je ž«*, da je Kregar stavil ž«* davno prej tak predlog, a ker ekspresne poštne pošiljatve vzlie Kregarjevciuu predlogu se veduo ne eks|»edirajo direktno s kolodvorske pošte, je postna uprava pač Kregar-jev predlog vrgla v koš in je bilo poti« bno, da vzame kdo drugi stvar v i oke. -r Nemci na naši zemlji. Pišejo nam: Minulo nedeljo je bila svečano razsvetljena slavno/naiia, divjero-mantična škoejanskn jama, ki se nahaja v občini Naklo na Krasu. — V ta namen, sta odšla iz Trsta in Pulju posebna vlaka v Divačo, ki sta privedla precejšnje število občudovalcev te divote nase slovenske zemlje. Kakor znano, je Škocjanska j a in a v nemških t. j. v rokah nemškega planinskega društva, ki je vzelo jamo od občine Naklo v najem in plačuje tej poslednji malenkostno letno najemnino. V nedeljo je poštenega. Slovenca kar v duao zabolelo, k«* j«' videl na ozemlju okoli jame plapolati — frankfurtarice iu zastave nemškega planinskega društva. — Nemec je, .je bil in bo vsikdar brezobziren, od njega ni pričakovali niti zahtevati, da bi v pošte val značaj kraja, v katerem se nahaja. — Pač pa mislimo, da bi v tem pogledu lahko «4 atoemilD m i» dolinoet, da Je sklenil glede na sankaj i najsi aj v Gorici, de se napredan stranka ne udeleži dopolnilna volitve državno- zborske volitve v Gorici, ki bo dne 26. t. m. ter poziva svoje pristaše, da se ravnajo po tem sklepu. -f- »Neodrcieaa Gorita pričaka- je«. V Vidmu v Italiji so slavili v nedeljo »1000 junakov« is bojev za osvobojenje Italije. Tem povodom je bil po mestu velik obhod z zastavami. Na eni zastavi je bil napis »Gorizia irredenta che attende«. Kadarkoli so v Italiji kake slavnoeti, se jih udeleže gotovo tudi neodresenci iz Avstrije; goriški i r reden t ovc i ne izostanejo nikoli. Takim pojavom irredentizma pa se ni niti toliko čuditi, ker primorska vlada daje naravnost pot u ho laškim irredentovcem, znane ji demonstrante, ki hodijo v Italijo kričat proti Avstriji pusti v miru, da, pripravlja jim celo to veselje, da njim na ljubo prav pridno zatira Slovane. — Znan je slučaj, da je neki primorski Italijan v Italiji pri velikih demonstracijah tepel osla pa navzlic temu brez težav postal c. kr. mož v Primorju! Po takih zgledih se ni čuditi, če irredentizem bujno cvete tu-«li v Gorici. 4- Pradejeva banka, oziroma ofieielno »Oesterr. Industrie- und Hanclelsbank« je projektirano zviša nje akcijskega kapitala od f* na 8 milijonov kron preložila — na jesen. Kakor znano, ta banka ne izpolnjuje vrzeli v dosedanji finančni organizaciji avstrijskih Nemcev, temveč je bila ustanovljena eclinole iz političnih ozirov. Kakšne uspehe ima v praksi, osvetljuje najboljše ravno to poročilo. V upravnem svetu sedi tudi ljubljanski Samasso. ~t- Klerikalci so povsod enaki. Kakor naši klerikalci izrabljaj«) vsako priliko, da denuncira jo svoje nasprotnike — ravnotaki so tudi češki klerikal«*i. Moravski klerikalni poslanec Šramek je hotel pripravljati tla za občinsk«* volitve v Ogrskem Gradišču in je v to svrho v proračunskem odseku prav na klerikalen način denuneiral ondotne sodne uradnike. So pač ti Šramki in Gostincarji povsod enaki. ~ Iz poštne službe. Imenovani so: c. in kr. nadporočnik sanitetnega oddelka štev. ti Vincenc Jane ž i č za poštnega asistenta; pravnik Josip P o v š i č za j>oštn€»ga vežbenika: poštni eksj*editorji: Albert Ccsko na Grosuplju, Ljudevit Bonač v Begunjah pri Cerknici. Fran K a v -r i č v Št. Vidu nad Vipavo, Anton Tancig v Kr^ki vasi, Fran Deki r v a v Prest ranku in Kmamiei K a f t a n v Semiču za poštarja drugega razreda; poštne ekspeditorice: Kani F o r t u n a v Zatični, Marija S t e p i c v Razdrtem, Marija (4 o -v e k a r na Studencu, Krna Lede-r e r v Moravčah, Marija V r t o v e e v Št. Rupertu. Žaneta K a p e 1 j e v Žirovnici, Antonija Ar ko v Vidmu pri Krškem, Adela K o u t n y v Izla-kih in Karla Berlin v Tržišču za poštariet* drugega razreda. — Slovenski izlet v Belgrad. Vse one, ki se zanimajo za ta izlet in se ga hočejo udeležiti, opozarjamo, da se čim uajpreje priglasc, ker se bo za posebni vlak sprejemalo samo o-mejeno število udeležencev. Cim se doseže to število, se bodo nadaljne prijave morale odklanjati. Pripominjamo, da stane vožnja s posebnim vlakom iz Zagreba do Zemuna in nazaj v III. razredu samo 10 kron, v II. razredu pa 16 kron. Iz Zemuna se izletniki prepeljejo s srbskim parni-kom ali posebnim vlakom brezplačno. Takisto brezplačno bo izletnikom na razpolago vlak za izlet v Smedc-revo in pa mi k za povratek iz Sme-dereva v Belgrad. Priglasitve za izlet in posebni vlak sprejema odbor »Ljubljanskega Zvona«, oziroma njega predsednik dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani. — Vprizoritev Sofoklejeve »Antigone na I. državni gimnaziji se je vršila včeraj drugič pred izbranim povabljenim občinstvom. Navzoča sta bila oba deželna šolska nadzornika Bubati in Leveč ter ^ posebno mnogo uaroduih dam, na čelu jim gospa Franja dr. Tavčarjeva, G. župan in poslanec Ivan Hribar se je v posebnem pismu oprostil, da mu ni bilo mogoče priti k zanimivi predstavi, ter p«»slal mesto vstopnine lep prispevek. Predstava je bila pod spretnim vodstvom profesorja Koba-la v vsakem oziru eksaktna in dijaki — vse vloge so hile v rokah dijakov — so izvedli svojo nalogo kakor rafinirani igralci, da zaslužijo zares popolno priznanje in pohvalo. O predstavi sami spregovorimo jutri. — Znižana veeaje m Danaj. Za čas lovske razstave na Dunaju je južna železnica znižala eeae aa vožnje na Dunaj. Mnogo ljudi tega niti ne ve in mnogo ljudi je ze plačalo polno ceno, ker pri blagajnii niso povedali, da fvtdo na raastevo. Vse poenmlfao- sti je penasti z lepakov, ki so nabiti m vsem kolodvorih. PHaemejje. Članom prostovoljnega gasilnega društva v Borovnici: Mihi Mavcu, Valentinu F o r t u -ni, Ivanu Telbanu in Blažu Kane u ae je priznala za njihovo 251etno uspešno delovanje častna kolajna. Stekel pes? Iz Borovnice se nam piše: Pretekli ponedeljek, dne 6. t. m. priklatil se je od nekod neznan, mršav in ne baš velik pes in se podal na dvorišče g. J os. Mavca, kjer je nek mesar iz Blatne Brezovice, vulgo Špan če k, tehtal in nakladal teleta. Pritepeni pes je takoj skočil v dosti večjega mesarjevega psa, s katerim sta se klala, in ko so jih žmirili, zagrabil je sumljivi pes hišnega gospodarja brez kakega razloga za stegno, sicer pa ne močno, a znaki pasjih zobov bili so vidni. Na to je pes zbežal dalje proti Borovnici in popadel še bivšega dijaka Mazija, neko deklico Zvončevo prav opasno v roko in še dve drugi deklici. Omenjenega psa, ki se je baje priklatil sem od Logatca in imel vse znake pasje stekline, so v torek ubili in odposlali v Ljubljano v preiskavo. Tudi vse osebe, po psu popadene, so šle danes v Ljubljano, da jih zdravniki preiščejo. Zastrupijevalna afera na Štajerskem. Lansko jesen je umrla v Mariboru vsled zastrupljenja učiteljica L a i b a c h t r. Ta slučaj je provzročil takrat precej pozornosti. Učiteljica Laibacher, doma iz Ptuja, je službovala v Obrajni poleg Radgone ter je živela v ljubezenskem razmerju z ondotnim zdravnikom dr. Czniieloin. Dekle se je slednjič v Mariboru pri neki rodbini zastrupilo; P red no p;i je nastopila smrt, je izpovedala za svojega ljubimca zelo ob-teževalne stvari. Začela se je proti njemu sodnijska preiskava, ki pa ni ničesar dognala, ker je bilo dekle mrtvo, drugih prič pa ni bilo. Zdaj pa je menda sodnija dobila novih dokazov za krivdo dr. Czmiela, kajti uveoMa se je proti njemu nova preiskava. Tašče ubil. Posestnik Martin P i s t i v š e k pri Sv. Štefanu blizu Žusma na Štajerskem je ubil svojo 5r*let staro taščo Lizo Koren. Pi-stivšek se je javil sam sodišču. V konkurs je šel lastnik tovarne za usnje Josip P i r i c h v Ptuju. Pasiva znaša nad en milijon. Pirich trdi, da je prišel v konkurs vsled požara, ki je nedavno tega nastal v njegovem podjetju, a znano je, da je bil že pred požarom na slabih nogah. Vodovod za goriško mesto, to je vprašanje, ki se vleče skozi leta in leta. Iskali so leta in leta in preiskovali studence in izvirke, zakomisio-narili so lepe tisočake, slednjič je obveljal Hubelj pri Ajdovščini. Vsklikali so, da potem, ko je tudi deželni zbor dovolil podporo 300.000 K, je vse v najlepšem redu ter da čez par mesecev že dobi Gorica dobro pitno vodo. Teh par mesecev je poteklo, ali vode le še ni. Sedaj se izgovarjajo na goriškem magistratu, da ne morejo še začeli, češ, da ležijo pri namestni-štvn v Trstu še nekateri rekurzi proti porabi vode iz Httblju. Torej zopet ne bo še nič. Cez čas bodo dobili kak drug izgovor, tako da ni upanja, da bi prišla Gorica v kratkem do tako potrebne dobre pitne vode. Cirkus- variete »Apolo« je za kratek čas prišel v Ljubljano in je nastanjen v Lattermannoveu drevoredu v velikanskem, moderno urejenem šatoru. Otvoritvena predstava bo danes, v čertek, ob 1/i9. zvečer. Vspored predstave je jako raznovrsten in obsežen in so vse stroke zastopane po renomiranih artistih odličnega imena. Po programu in močeh sodeč, nudi ta cirkus-variete nekaj izbor nega. Gostilniške prijetnosti. Predvčerajšnjem popoldne se je unel na dvorišču neke gostilne v Metelkovi ulici med gostilničarjem in ženo nekega Čevljarja prepir, iz katerega se je pozneje razvil tepež. Cevljarjeva žena je zadobila pri tem lahke telesne poškodbe. — Kmalu na to pa je imel gostilničar posla v lokalu z nekim hlapcem. Tudi s tem sta si skočila v prepiru v lase in je slednjič gostilničar hlapca postavil pod kap. Le-ta mu je zunaj potem s kolcem razbil pri oknih nekaj šip. K usodni gostilni je na to dospel policijski stražnik, ki je s kolcem oboroženega gosta ar eto val. Nepošten trgovski aotmdnlk. Ko je predvčerajšnjem od trgovca gosp. Orehka iz posla izstopil 201etni trgovski sotrudnik Rudolf S k u k , mu je gospodar velel, da naj mu pred odhodom pokaže, kaj ima v kovčegu. Skuk se je pa navidezno razjezil ter odšel s pretvezo, da se gre pritožit na policijo. Ker ga pa le ni bilo nazaj, je Orehek poklical stražnika, vpričo katerega je pogledal v Kov* čeg. In ne zaman. V njem je bilo za 60 K rasnega blaga, katerega je bil Skuk svojemu gospodarju pokradel. Skuka je pozneje stražnik izsledil v neki gostilni na Dunajski cesti, 'tudi pri osebni raziskavi so našli ukraden nož, srebrno uro in pa samokres z 29 patroni.Tudi dve stampilijf, glaseči se na ime Ivan Tomšič, Ilirska Bistrica, in Karlo Šiškovič, Črnikal, je imel pri sebi. Kaj je s tema nameraval, ni znano. Med tem časom pa si je bil Skuk izposodil pri izpoaoje-\ alki koles v Dalmatinovi ulici Ani Gorenčevi 100 K vredno kolo, katero je poslal po postrečku na kolodvor, koder naj bi ga bil odposlal v Gorico. Kolo je policija na to odvzela in ga dobi lastnica nazaj. Skuka, ki je bil zaradi enakega zločina že pred-kaznovan, so izročili v preiskovalni zapor c. kr. deželnega sodišča, kjer ga čaka nadaljnja usoda. Pazite na otroke! V zadnjem času se je zopet prigodila nesreča s tem, da se je ob zidu prislonjena »truga«, ki se rabi za prevaženje gramoza, prevrnila na otroka ter ga ti bila, da je v par trenutkih izdihnil. Da se preprečijo take, obžalovanja vredne nezgode, je treba posebno paziti na to. da se truga ne postavi tako, da bi jo vsak sunek že prevrnil. V splošnem pa je treba tudi staršem paziti in gledati na to, da se otročiči ne plazijo in vspenjajo po takih nevarnih rečeh, pri katerih se lahko pohahe ali pa pobijejo do smrti. Aretovan je bil predvčerajšnjem na južnem kolodvoru 261etni provi-zijski agent iz Turjaka, Ivan Grebene. Navedenec je bil preje trgovski sotrudnik pri neki tukajšnji galanterijski tvrki, kjer je bil nepošten in je bil vsled tega kaznovan z dvamesečnim zaporom. Pozneje je pa vstopil za potnika k g. Rasber-gerju, kjer je zopet napravil, ko je potoval z gramofoni in dr., baje goljufije, ki presegajo stotine. Greben-ca zasleduje tudi zaradi enakega delikta novomeško sodišče. Oddali so ga deželnemu sodišču. Konji splašili. Danes dopoldne so se hlapcu Ivanu Jerivcu na Eraon-ski cesti splašili konji in zadeli z vozom v nek kamen. Pri tem je padel Jerivc z voza in mu je šlo kolo čez levo nogo ter mu jo zlomilo pod kolenom. Prvo pomoč mu je dal g. dr. Oražen in odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. S ceste. Ko se je včeraj s kolesom peljal po Kongresnem trgu delavec Jožef Štembov, mu pride nasproti z vpreženim vozom hlapec Boštjan Caks, kateri je imel pn vozu vpreženega le enega konja, dva pa samo privezana. Ko je Štembov pripeljal mimo, je poskočil eden od privezanih konj in ga zadel s kopitom. Poškodoval ga je na roki in nogi. Ohstrelil je včeraj na Prulah deček s flobert - puško šolskega učenca Avguština Jamnika. Obstreljcn je bil po nesreči in sicer neznatno. Stražnik je dečku flobert - puško konfiskoval. Izgubljeno in najdeno. Šolski učenka Gabrijela Pirčeva je izgubi la zlata uhana. — Ga. Antonija Bol-tauzerjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 9 K denarja. Posestnicn Lina Strahova je izgubi la 7 K vreden ščipalnik. — Najde" je rjav otroški čeveljček. Lastnik ga dobi nazaj na osrednji policijski stražici. Na inserat kavarne »Evropa«, ti* čoč se razprodaje raznih stvari, opo zarjam o interesente. Narodna obramba. Ali res ne gre pri Slovencih brez bobna? Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine in 25. jubileja naše družbo sv. Cirila in Metoda, dno 3. julija, so v skrbeh, da brez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljic in prijateljev naše ljubljene reševalke, smo brez bojazni. Tolik o se bo že poskrbelo, da prodre v sle-hrno vas glas, da se zbira dne 3. julija v Ljubljani vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor P*1 bo zopet storil vse, da bodo obiskovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v poznih »letih z veseljem in ponosom spominjali, da £0 tudi prisostovali narodnemu slavlju, kakršnega najbrž niti Ljubljana šc ni videla. Nemško časopisje je bob-nalo tedne iu tedne, da je ganilo pa" tisoč Nemcev k 301etnici »Schulve-reina«. Ravno v tem pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slovenskih pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni družb i-rešiteljici. Dražbi sv. Cirila in Metoda j? poslal klub »Narodni Pipec« v Mariboru 200 K. Vloživši s to vsoto v slovensko obrambno trdnjavo krepek kamen, postal je rodoljubni klub družbeni pokrovitelj. »Kamen za kamenom palača« je vodilo častithn članom te rodoljubne zveze, ki so, zbirajoč po malih prispevkih, nabrali z vztrajnim delom ta lepi prispevek. Zahvaljujoč se yeem dareilii- vim ciuDovim činom, izrekamo proiajo, dm po agtodu naših »Saptot« nikov« poskrbe ae m drugi kamen, saj jih naša slovenska trdnjava po trebuje še mnogo, mnogo . . • Društvena naznanaa. »Sokolska« župa Ljubljana I. Javni sprevod župnega članstva dne 32. junija se vodi po sledečih ulieah in cestah iKomenskega, Sodna, Dunajska. Šelenburgova, Kongresni trg. Gosposka, Turjaški trsr, Breg, Trubarjeva. Sv. Jakoba trg, Stari, Glavni trg. Pred škofijo, Vodnikov trg, Poljanska cesta, Škofja, Sv. Petra, Radeckega, Komenskega. Odhod ob pol 12. dopoldne. Zbirališče in razhod na Ledini. Župopredsed-stvo dovoljuje si poleg bratskih dru->Uv opozarjati tudi cenjeno občinstvo ljubljansko na omenjeni sprevod. Ne zahtevamo razobešenih zastav, — svoja srca nam dajte, — pristopajte v naše vrste, korakajte, stremite z nami v zvišenem sokolskem delu. Na zdar! »Sokol« I. je razun tehničnega dela — telovadbe, prevzel vso ostalo skrb za prireditev I. zleta župe Ljubljane I. Člani pomožnega veselične-ga odseka tekmujejo s pripravami v navdušenju in ponosu, svesti si, da ti jih delo ni brezuspešno in bo 1*J. juni, če pritegne z nami tudi sv. Peter, - dan pravega bratr^tra, veliki sokolski dan. ki bo delal vast naši župi in sokolstvu sploh. Odsek je pravkar gotov z vsemi načrti. Ledina se spremeni v prijazno. ozaljŠano šotorišče, kjer bo prostora za pet tisoč ljudi. Sredi njega telovadišče za 150 te-■ >\ advev. Za zabavo, okrepčanje itd. bo vse preskrbljeno. Bratskim odsekom vseh sokolskih dmokolske moči. Na svidenje! Na zdar! »Tabor narodnega delavstva« je naslov veliki veselici, ki jo priredi Narodna delavska organizacija« v Ljubljani v nedeljo, due junija na obširnem vrtu restavracije pri Novem svetu«. Veselični odsek N. D. O. je že pridno pri delu. ker nikakor noče zaostati za prvim »Taborim«, ki se je vršil pretočeno leto. Spored te veselice bode jako obširen, za danes omenimo, da se bode tudi kegljalo na dobitke; pričetek kegljanju bode v nedeljo, dne 12. junija ob 0 dopoldne, ter še naslednji dve ne--l.ii. Vabimo torej že sedaj kegljare u somišljenike N. D. O., da se prid-o udeležijo kegljanja. Prihodnjič ij več! »Slaveeva« veselica v hotelu Tratnik - Zlata kaplja«, katera se v nedeljo zaradi slabega vremena ni mogla vršiti, se je preložila na nedeljo, dne 4. septembra 1910. Slovenskemu planinskemu društvu so darovali sb-deči slovenski denarni zavodi o priliki letne bilance: d njemu društvu »Kmet>ka po-sojilniea« v Ljubljani, 100 K; >Glav-na posojilniea< v Ljubljani. 80 K; lavinski podružnici S. P. D. naklonila je Južnostajerska hranilnica v Celju izredno podporo 2000 K. — Vrlim denarnim zavodom najiskre-t.zahvala. Dijaške izkaznice »Slo\enskega planinskega društva« za leto 1910 se dobe v trgovini £r. I. Koren ca na na Starem trgu in v papirni trgovini gdč. Marije T i č a r na Sv. Petra esti Št. 26. Viški >Sokol« priredi v nedeljo, dne 12. i. .m., v Notranjih Goricah vrtno veselico z javno telovadbo. Pri tej priliki bodo prvikrat nastopili domači fantje pri prostih vajah. Domača dekleta pletejo vence: sploh so priprave v največjem tiru, tako, da Ihm-Jc veselica jako zabavna. Viški Sokol« odkoraka ob pol 1. popoldne i/, telovadnic«*. V nedeljo, vsi v Notranja Gorice! Gasilno društvo v Begunjah priredi v nedeljo, 12. t. m. v »Gasilnem domu« gledališko predstavo s petjem. Uprizorita se igri: »Pes in macin V Ljubljano jo dajmo!« 'Sokol« na Jesenicah. V nedeljo, 12. t. m., ob 9. dopoldne, v restavraciji »pri Sokolu« izvanredni občni 'bor. Za »Sokola« v Cerknici >o daro-' *li: Posojilnica v Cerknici 100 K; ijr:. F. Terček, potnik. 20 K; Ausec, ' kr. sodnik v Postojni. 2 K: Ig. Peri 2 K: gea. Ivanka Frbas 1 K; fiučar iz Rakeka 1 K. — Nabrali pa: ('<-a. Mirni Stergulc 12 K 74 vin.; ga. A dela Werll nabrala v Kažotu 8 K ■ vin.; br. Gruden nabral v hotelu /iumer« 6 K 90 vin.; isti nabral med ^ koli« 14 K 60 vin.; gea. Ivanka '•»a- nabrala na Vagi 3 K 52 vin.; u«a. Danica Prem rov pri -neki čud-igri 2 K 4 vin.; pri karambolu !>r. Gruden in Trbas 90 vin.; enako W. Gruden-Krošelj-Crbas 2 K; nabiralnik v Kažotu 4 K 42 vin. Vsem v ču a hvala! Na zdar! ae vrši v II-1 m« ah pet Lokal: I. Reataurant Leitaaer, Ma-thaloni, Auerspergstr. d, Souterrain. Poslanci narodne stranke v srbski skupščini so vložili predlog is spremembo ustave. V tem predlogu zahtevajo: 1. znižanje davčnega cenzusa glede volilne pravice; 2. po eden poslanec naj odpade na 7000 volilcev in ne, kakor dosedaj, na 4000; 3. predsedniki in člani višjih sodišč, ministri, ravnatelji srednjih in profesionalnih šol in zdravniki v državni službi izgube svojo službo, ako so izvoljeni za poslance; 4. državni uradniki ne smejo biti izvoljeni za poslance; 5. dnevnice poslancev se urede in se plačujejo samo v času, dokler traja zasedanje narodne skupščine in 6. nekateri posli državnega sveta naj se odstopijo vrhovnemu na-rodnehu sodišču. — Bolgarski car v Zagrebu. Kakor smo že poročali, si je bolgarski car Ferdinand predvčerajšnjim inkognito ogledal Zagreb. O Zagrebu se je car izrazil pred svojim odhodom tako-le: »Z ozirom na kratek čas, ki seru ga prebil v Zagrebu, sem srečen Vam povedati, da je lepota mesta in prisrčnost Hrvatov, s katero sprejemajo goste, napravila na me izredno dober vtisk.« Na kolodvor se je prišlo carju poklonit več bolgarskih akademikov, ki so vpisani na hrvatskem vseučilišču. Ob slovesu jim je rekel car: »Priporočam vam, da ne pozabite, da ste Bolgari. Živite v najboljših odnošajih z dobrimi Hrvati, o katerih sem se prepričal, da vam iskreno zel« vse dobro.« Dijaki so carju poljubili roko. Ko je vlak odšel, je dijakom prinesel neki uradnik kuverto, ki mu jo je zanje izroči! car Ferdinand. Ko so jo dijaki odprli, so v svoje veselje našli v nji ver- bankovcev. — Bolgarsko planinsko društvo ima svojo skupščino v nedeljo 10. julija ob času vseslovanskega sokolske-ga izleta v Sofiji. Občni zbor je v tem času šklieau nalašč za to, da se ga lahko udeleže tudi zastopniki ostalih slovanskih planinskih društev. — Frankovski legionaši pred sodiščem. Za časa aneksijske krize so hrvatski frankovci osnovali legije v obrambo države proti — Srbom. Ti legionaši so na to napadali vsakogar, ki ni trobi! v njihov rog. Kden izmed poveljnikov te sodrge je bil Rudolf Vidak, pisar pri odvetniku dr. Ivici Franku. Ta je 11. oktobra 1908. udaril s pestjo Frana Grunda s tako silo po očesu, da mu je izteklo. Za časa barona Rauchovega gospodstva, se proti Vidaku ni postopalo, ker je bil frankovce iu legiouaš. A sedaj, ko so se razmere na Hrvatskem temeljito spremenile, jc prišla ura plačila tudi za te junake. V sredo je stal pred sofi iščem ta Rudolf Vidak. Po dognani razpravi je bil obsojen v oletno ječo in v plačilo 1H^2 kron za izgubljeno oko Franu Grundu. Dve priči Gobee in Horvatek. ki sta v prilog- Vidaku krivo pričala, je dalo sodišče zapreti :n je uvedlo proti njima preiskavo radi krivega pričevanja. VmlovfflRM tonsres w Sofiji (Program vseslovenskega kongresa. — Razstava slovanskih knjicr. — Srbska delegacija. — Ameriški milijarder in vseslovanski kongres. — Vseslovenska razstava v Belgrad a.) Pet rogradsko »Novoje Vremja« priobčil je ta-le program za vseslovanski kongres v Sofiji: Sreda 6. julija: Prihod udeležencev kongresa in slavnostni sprejem. Ob 8. zvečer slavnostni komers v mestni dvorani v svrho, da se udeleženci med sabo spoznajo. Četrtek 7. julija: Ob 9. dopoldne svečana otvoritev kongresa po predsedniku izvrševal nega. odbora, poslancu dr. Karlu Kramaru. Pozdravni govor mestnega župana, govori slovanskih delegatov in zastopnikov slovanskih kulturnih organizacij. Volitev stalnega kongresnega odbora. Ob 1. popoldne skupni obed v mestnem kazinu. Ob X popoldne poročilo o programu, ki ga je določil odbor. Ob 7. zvečer banket v mestnem kazinu, ki ga priredi na čast slovanskim gostom mestni občinski svet sofijski. Po banketu slavnostna predstava in koncert na čast gostom. Petek 8. julija: Ob 9. dopoldne: poročila delegatov in rasprava o teh poročilih. Ob 1. obed v prostorih vojnega kluba. Ob 3. konferenca rasnih delegacij in skupin. Ob 7. banket, ki ga priredi na čast slovanskim gostom »Slavjanska Beseda«. Sabata 9. julija: Ob 9. dopoldne seja izvrševalnega odbora in posejanih sekcij. Ob 11. posvetovanj* slovanskih oravnikov. Ob 1. svečani bolgarski pravni-gestom. Ob 3. Pfifcpii trn Ob 0. edhed v avnjasevo. Ob 7. skupna veeerja v Favlovem, ki jo daje na čast gostom mestni občinski svet. Nedelje 10. julija: Ob 9. dopoldne seja izvrševalnega odbora. Ob 11. slavnostno zaključenje kongresa. Od 3. do 7. ogledovanje mesta. Ob 8. poslovilni banket. Ob časa vseslovenskega kongresa nameravajo v Sofiji prirediti razstavo slovanskih knjih. To idejo so sprožili Busi, ki izloae knjige lepe in znanstvene književnosti. Rusi izdado tudi katalog vseh ruskih knjig, zanimivih za ostale Slovane. Ruskemu zgledu bodo sledili tudi Bolgari. Isto »tore tudi v Sofiji živeči Čehi, ki izlože češke knjige in izdado katalog zanimivih čeških knjig. Na tej razstavi najbrže ne bodo zastopani niti Srbi, še manj pa Hrvati in Slovenci in sicer zgolj zaradi tega, ker se je ideja prekasno sprožila, da bi se mogli oddaljeni Hrvati in Slovenci dostojno pripraviti za razstavo. Po poročilih iz Belgrada bo vodil srbsko delegacijo na vseslovan-skem kongresu vseučiliški profesor dr. Jovan Cvijič. Kateri bodo ostali srbski delegati, se še ne ve. Skoro gotovo je, da bo med srbskimi delegati tudi profesor Mile Pavlović, ki je bil že tudi na slovanski konferenci v Pragi. Govori se, da se udeleži kongresa kot delegat tudi ministrski predsednik Nikola Pašič. Poleg ofi-ciainib delegatov bodo povabljeni na kongres kot gostje predstavitelji slovanskih vseučilišč, zastopniki raznih znanstvenih in kulturnih društev ter razne odlične, za slovanstvo zaslužne osebe. Za slovanske prireditve v Sofiji se živo zanima neki ameriški milijarder, ki je najel slavnega češkega slikarja Alfonza Mucho, da mu napravi več originalnih slik o vseslo-vanskih prireditvah. V to svrho mu je dal na razpolago 600.000 dolarjev to je v našem denarju 3 milijone kron. Mucha je te dni dospel v Sofijo in takoj pričel s pripravljalnimi deli. Govori se, da je ameriški milijarder, ki je poslal Mucho na svoje stroške v Sofijo, rodom Slovan. Za njegovo ime se sedaj še ne vc, prav gotovo pa je, da se bo njegovo ime imenovalo na kongresu samem. Po poročilih iz Belgrada bodo srbski delegatje na slovanskem kongresu predlagali, naj se 1912. priredi vseslovanska razstava v Belgradu. Ker bodo za predlog glasovali vsi jugoslovanski delegati in tudi Rusi, je toliko kakor gotovo, da bo srbski predlog tudi obveljal. V tem slučaju bo tudi vseslovanski kongres 1. 1912. v Belgradu. Razne stvari. * Klerlkalisem in pobožnost. Bavarska je za nekoliko stopinj boij »pobožna« nego Kranjska. V Bavarski se namreč zahteva, da se morajo Telovih procesij udeležiti vsi službe prosti častniki in podčastniki. Mestno poveljstvo v Monako\em je (orej izdalo »Befehl«, naj vsi častniki in |>odča.stniki opravijo svojo »versko« tiolžnost. Tomu ^Befehlu« se pa večina častnikov ni odzvala, ker niso hoteli delati štafaže pri ceremoniji, iz katere sc oficirji samo norčujejo. Vsled duhovniških ovadb se zdaj vrše obsežna poizvedovanja po onih častnikih, ki se niso udeležili procesije. — Ta slučaj kaže, da današnjim katoličanom ni prav nič za versko prepričanje, marveč samo za pomp, za parade, pri katerih naj farizeji razkazujejo svoja ostudna hinavska srca. Njim je vseeno, kakega prepričanja je kdo, da le z njimi tuli. Zato pa tudi ni zbrane nikjer toliko hi-navščine, kakor v klerikalnih vrstah. Telefonsko In hrzojavna ponfflfl. Poslanska zbornica In ogrske volitve. Dunaj, 9. junija. Poslanska zbornica je nadaljevala debato o ogrskih volitvah. Razprava se je silno raz-predla in je bila mestoma zelo burna in viharna. Začetkoma debate je predsednik dr. Pattai, član tiste stranke, ki je svoje čase najbolj kričala in rogovilile proti Madžarom, pozval zbornico, naj se ne mesa v notranje od nosa je na Ogrskem. Na to je prvi govoril o volitvah s posebnim ozirom na nasilstva, storjena na slovaškem narodu, poslanec dr. K o-roiec. Za njim sta govorila oseki klerikalec Š rame k in socialni demokrat dr. R e n n e r. Ko je Benner imenoval grofa Khuen - Hedervarv-ja davitelja hrvatskega naroda, ga je predsednik dr. Pattai poklical k redu. Na to je govoril poljski socialni demokrat Daesvnski. V svojem govoru je ostro bičal jukerski režim in plemeni taško oligarhijo na Ogrskem. Ne*leesl je, da eo el Khuen, Tiasa, Kaaeath in J usta v bi* stvu vsi enaki, vel se ravnajo po geslu: ~Der Kteig aheolut, wenn er aa- Willea tuU. Zahteval je, naj bi ee dunajski krogi opirali na Ogrskem Nebo 8. 2. pop.! 734 8 . 9. zv. t 735-4 22 7 sr. j vzhod! dež 17 9 si. zahod del. jasno 9. j 7. zj. I 7355 \ 16 0 i si. jvzh. j soparno Srednja včerajšnja temperatura 193», norm. 16b°. Padavina v 24 urah 0*2 mra. pega poni sprejme takoj 1999 fl V itoar. krojaški moisler v želeađia Nova hišo in 3 orale sveta se proda na Dolenjski cesti št 29 tik tfa-_leztjaBskega zavoda« 2023 Mlajša ali starejša vzgojiteljica SO lite k 4 otrokom. Prednost ima ona ki zna poučevati klavir. VeČ se izve v uprav ništvu »Slov. Naroda.« 2020 Mladenič 24 let star, govori slovensko, nemško in laško, izurjen v trgovini kolonialnega blaga, vina, se ponudi za potnika Cenjene ponudbe na „Fotalk* poltno ležeče Ljubljana. 2024 Stanovanje pritlično aH majhno M iltHtlam v Ljubljana ali okoli*, SO IMo za avgust aH november. 20iB lit. Itaki, Vsak dan trpć ■e pojavfjejočih odvajalnih sredstev, medtem ko so (odvajalne pa»tilje) že čez 20 let klinično preizkušene kot raaHiaaki, lalOalao fcafOpBni izdelki. SkatJjice po 70 vin. in 240 K. sHeil. Geiat«, Dunaj, 1. Operngasse 16. — Odlikovane s c. kr. državno odliko. z večletno prakso in dobra računarica iiče primerne slatko. — Pismene ponudbe pod šifro „400" na uprav- niŠtvo »Slov. Naroda«. 2025 Učenec ki je dovršil vsaj ljudsko Šolo, krepke rasti, so sprejme ¥ trgovino s mešanim blagom prt 1983 Antonu Zurcu v Črnomlju. Kot konturist išče Slntke mlad mož s prakso in trgovsko šolo. 1964 Ponudbe se prosi pod v,koatO rist" na upravn. »Slov. Naroda«. Proda se dobro ohranjen gramofon z 20 ploščami. Poizve se v gostilni Bergant na Sv. Jakoba trgu št. 5. 2030 Kovač poslovodja, uprašan iz pcdkovstva, se sprejme v dobro vpeljano kovačnico, ki se eventuelno da tudi v najem. Ponudbe sprejema 1 ranci&ka Macher ▼ Spelji Loki. 2029 za Suhi in svetli prostori •vv • 2022 se oddajo v VJoljovi ulici št. 12. Oddajo se tedi kleti. Prostorno dvorišče na razpolago. Več se poizve istotam v I. nadstr. Graščina1 sestoječa iz 240 oralov njiv, travnikov, vinogradov in gozda, vrlo prikladna za parcelacijo, se proda po prav povoljni ceni iz proste reke. — Natančnejša pojasnila daje Matija Vuk, posjednik i mjernik v Zagrebu, Vlaška nI. 62. Zaradi prenovitve kavarne pridali st m razni biljardi, Vpraša se 2031 v kavarni „Evropa" v Ljubljani. Proda se v mestu Celju na zelo prometnem kraju 2027 s prostornim vrtom. Natančnejša pojasnila se dobijo pn dr. Alojzijo BA odvetniku v Ceijo. Išče se prodajalka vešča slov. in nemškega jezika in tudi laščine, dobro izvezbana in poštena, z dobrimi spričevali v trgovino z mešanim blagom moških in ženskih oblek ter galanterije. Več se izve v upravništvu »Slov. Naroda.« 2021 frfiastc sc ii prate vifc S 2 liialiji f lliziil tri Četrt ure od Ljubljane. Eaa za 5 glav in ena za 7 glav živine. Vpraša naj se v Kosarjila M. M. Avtomobil za 4 osebe sc po jako ugodil čari prota. Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku. Gostilna Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno KQč. 1774 4 steklenice (5 kg) franko K 4—. Br. Novakovič, Ljubljana« Koncerti " z večjimi prostori, tik rudokopa na Spodnjem Štajerskem se da takoj na račun pametni, izobraženi, ne premladi osebi. Sprejmo se tudi oženjeni, brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica. Ravno tam se da mala trgovina v najem. Franc Birtič, gostilna ia trgovina vsak dan Začetek ob nedeljah in praznikih ob l/210. dopoldne. 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopnina vselej prosta. 1994 na prešaj le v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno ali drugo obrt. — Natančneje pove Ivan Barbo ▼ Trbovljah. Mehiška pisaru Ir. li. Benkeviča i Celju sprejme stenografa aH stenografinjo. Znanje strojepisa potrebno. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 1797 se v Hrastniku. 20o4 OLLA je več nego 2000 zdravnikov označilo za naizane-slivejse. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sušnik. Oabriel Piccoli. lekarnar. A. Kane. d rođenja. A nt Khsper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne daite si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvalili za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvor* niče za suni OLLA na Dunaju II. 300, Fraterstr. 57. 1000 specialiteta gumija po današnjem stanju znanosti dokazane naibolisi 61 MI. Dobiva se po vseh lekarnican in drogenjab. jusrva Humpolec $fej juhnar^Kot ^tada; Najbolje jukno i pomodnu robu, nuditvrdtka ANTTGMEI izsio? iukna jjHumpoku (Češka) Uzorci zaradi smrti in preselitve za p- lovičoo ceno dobro ohranjenih nemških knjig, in sicpr klasiki: Hebbel, Korner, Lenau, Nestrov, Raimund, Saphir, Shakespeare, Schiller, Uhland, Zsctiokke, Chamissc, Goethe, Grillparzez, Hauff, Heine, Kleist. Proda se tudi 3 zvezke lepo vezane „Dr. Platten Heilmethode- ter nekaj sobnega pohištva in kuhinjske pOSOde, zadnja se .lahko na licu mesta ogI*»«la vsak dan. Pismene ponudbe na nas 583141 0606 L4 SLF C7N 38 1007