SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedieija |v
mesec 1 gld. 40 kr.	^	„Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
„ V administraciji prejeman velja:	g	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gid., za jeden mesec 1 gld. I	,, .
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	Vrednistvo je v SemeniSklli ulicah «t. 2, I., 17.
Posamne Številke po 7 kr.	|	Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 88.
V Ljubljani, v sredo 18. aprila 1894.
Letnilc XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 17. aprila. Državne zgradbe.
V včerajšnji seji državnega zbora se je pri bud-getu ministerstva notranjih stvarij govorilo o državnih zgradbah, pred vsem o vodnih. Razgovor je začel, kakor je razvidno iz mojega zadnjega poročila, Mla-dočeh Kaflan, ki je pokazal v svojem govoru, da dobro pozna vso to stvar. Za njim je gališki poslanec Potoczek govoril o urejenju rek v Galiciji. Ker je pa stvar že precej znana, ne bodem razpravljal o njej. Govornik tudi že ni mogel nič novega povedati, ker pritožbe Poljakov, da vlada za Galicijo premalo stori, so stare in tudi ne bodo še tako hitro vtihnile.
Poslanec Formanek je zahteval vrejenje Labe na državne stroške iz kmetijskih in industrijskih ozirov. Iz melioracijskega zaklada se pa to vrejenje ne da izvesti. Vladni zastopnik sekcijski načelnik baron Rotky je naglašal, da je naloga države vre-jati le tako imenovane vodne ceste, druge vode vre-diti je stvar dežela. Seveda bode vlada podpirala tudi taka dela.
Stvari se pa morajo le druga za drugo izvršiti. Glavno je to, da je vse trdno, kar se naredi in v ta namen se je osnoval poseben oddelek za vodne zgradbe v ministerstvu notranjih stvarij. Za vrejenje Morave je za nekatere dele že narejen načrt. Kar se tiče vrejenja Moldave, stvar zavirajo vodnopravna vprašanja. Opraviti je tukaj s 45 mlinarji in mnogimi drugimi interesenti in razni rekurzi se še niso mogli rešiti. Kaže se, da bi bilo potrebno, da se premeni zakon o vodnih pravicah, da bi se odpravile razne težave. Poljedelsko ministerstvo že izdeluje načrt novega zakona.
Poslanec Spinčič je predlagal, da bi se vlada tudi ozirala na vodne zgradbe v Istri. Treba je vre-jati potoke, sušiti močvirja, in preskrbovati pitno vodo. Priporočal je tudi, da država vzame v svojo skrb tako imenovano Rimsko cesto od Imoskyja do Uljane in od Imoskyja do Gorice na hercegovski meji t Dalmaciji. Naprosil ga je pa poslanec Peric, da spregovori o tej stvari. Poslanec Ferjaičič je predlagal, da se preloži del državne ceste mej Logatcem in Ajdovščino.
Govorilo je še več govornikov in priporočalo več zgradb. Na to seje pa vsprejel ta odstavek bud-geta in več predlaganih resoluc j.
Črna vojaka.
Poslanec P r o m b e r je na to priporočal načrt zakona o dolžnosti zglaševanja črnovojnikov. Nov zakon ne bode veljal za Tirolsko in Predarelsko.
Dr. P a c a k priporoča, da se o tej predlogi preide na dnevni red, ker bi se ž njo obremenile občine in posamezniki. Govori se, da trojpa zveza jamči mir, ta predloga je pa taka, kot bi bili pred vojsko.
Poljak Popovski je priznaval, da bode nov zakon nekako novo obremenie, ali ga priporoča z ozirom na povekšauje vojnih sil v raznih evropskih državah.
Poslanec K a i s e r pravi, da ne more glasovati za predlogo. Spodtika se na tem, da vsa druga zakonodajna dela zaostajejo, le vojaška se rešujejo. Sicer pa misli govornik, da bi zlasti ne bilo potrebno osebnega zglaševanja.
Poslanec Hompesch je za ta zakon, ki je le dopolnilo k črnovojniškemu zakonu, opominja pa deželnobrambovskega ministra, kako je s resolucijo, ki se tiče oseb, ki so izključene od dobrot vojaškega vdovskega in sirotinskega zakona, kaj da se bode v tem oziru storilo.
Poslanec Š a m a n e k pravi, da je zakon nalašč lahkomišljeno narejen, da bode minister lahko svo-bedno izdajal svoje naredbe. Treba pa je pri vojni več preosnov. Vojakom je treba zboljšati hrano in lepše ravnati ž njimi. Govornik omenja, kako se prezirajo češki častniki. Govornik se je potem jako neumestno zaganjal v češkega namestnika. Mlado-čehom je vsaka prilika dobra, da zabavljajo proti grofu Thunu.
Interpelaciji.
Poslanec \V r a b e t z je interpeloval vlado zastran razširjenja dveh protisemitskih tiskovin in vprašal, kaj misli vlada storiti proti takemu hujskanju naroda proti Židom.
Poslanec B i a n k i ni pa o zvajanju vinske klavzule. — S tem se je zaključila seja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. aprila.
Z vodstvom mladočeške stranke v Pragi niso zadovoljni. Posebno dr. Gregr je s svojim govorom, še bolj pa s svojim preklicavanjem Mlado-čehe pripravil ob zaupanje. Prebivalstvo začenja spoznavati, da pogum tega moža ni tako velik, kakor se navadno baha. Ce mladočeški klub ne bode naredil konca sedanjim razmeram, utegne stranka priti ob vse zaupanje. Previdnejši tudi spoznavajo, da postopanje Breznovskega in Vašatyja stranki ni v korist. Dogodki so v državnem zboru pokazali, da Mladočehi nimajo nobenega ugleda več, da jih nobena stranka več ne spoštuje, ker so vsi premalo resni politiki. Mnogi poslanci se že sramujejo ž njimi družiti, odkar so pokazali, kako je ž njih lojalnostjo.
JIgronova stranka na Ogerskem se ni razbila, kakor je bilo pričakovati. Pri debati o ci-
LISTEK
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajanskf.)
(Dalje..)
Elena potolaži očeta, da se mora celo smejati otroški ekspediciji.
„Istotako i mi sanjarimo", pravi na to, ko je poslal sinka stran, — „toda naš povrat je težav-nejfti, in mestu raztrganega kolena prinašamo z blodnega, fantastičnega potovanja zbegano dušo in temno bol!"
Ana pomenljivo pogleda očeta. Elena pobesi oči in se zamisli. Bala se je pogledati na mater, ki je šivala za mizo. Spomni se starega lista z nerazumljivimi, toda resnimi očitanji. Milka je zaspala na divanu. Mična rudečica objemlje njena sicer bleda ličica. Elena se nagnje na njo in ji poljubuje čelo.
„Ako vam niso všeč moji sprehodi, oče, no, saj ni, da bi morali biti", pravi Ana; oblaček preleti nje odkrito čelo.
„Oj, ti, samotarka! Saj nisem mislil tako I Ti nisi prišla nazaj z raztrganim kolenom, in ni se bati, da bi se zgubila v malem gozdu. Moj pouk meri na oni veliki gozd, na življenje, po katerem
tavajo i veliki otroci. No, zd-te se ne bojim v svojem srcu!"
Elena je bila žalostna in odšla je tiho iz sobe, Koj za njo gre Ana. Obema je težko pri srcu.
»Kaj te neki vzburja proti Eleni, Karol?" spregovori Ana Varinska po malem prestanku tihim, otožnim glasom ter položi šivanje na mizico; „sam praviš, da je pregrešno delati razloček med otroci I Kaj nimaš dosti trpljenja, katero je pretrpela tvoja žena?"
Karol Varinski se zamisli.
.Kdo dela razloček? Razloček, ppvi razloček je tu že sam po sebi. V Eleni se pretaka, r6ji vnetljiva kri, treba je časi hladila. Ona potrebuje nadziranja in opominjevanja. Povsem druzega značaja je Ana. Resno opaža življenje, ovlada svojo voljo, ona je trdnega in neupognjenega značaja. Si h moreš predstavljati, da bi nastala prilika, ki bi jo zapeljala, potegnila za seboj ? Dvomim. Elena je strastna, največ zr6 med svet, lahkomišljena je in nestanovitna. Ona je lahko ginjena, v jednem in istem trenotju lahko se smeji in žalosti."
Radi tega je tudi mlajša. Toda za zlo je isto-tako nesposobna, kakor nje sestra I"
„Kaj je to zlo? Kje se začenja, kje ima meje?"
„Vem, da dobro misliš o obeh. Toda opažam, da PJleno nekaj teži, opazila sem to včeraj. Zvečer je jokala, po noči spala nemirno in vedno klieala v
sanjah: ,Oče, oj oče moji' Prosim te, jednakomerno razdeli skrb in svojo ljubezen. To zaslužite obe. Niste več otroka; občutita pomen vsake tvoje besede, vsak migljaj. Nikar ne prenašaj svoje jeze na moje otroke; tu imaš mene; stresi na-me ves svoj srd. V otrocih živim, Karol", de skoro plakajočim glasom, vstane s stola, prime ga za roko, rekoč: „že davno nisem tako govorila s teboj sama! Spomni se, da sem tebi in otrokom darovala vse svoje moči I Ne oddaljuj se od Elene, ne kali nje čiste duše! V to imaš povod! Da, Karol, imaš, vem! Ona je odlesk mojih mladih let; nje lasje, nje oči, nje kretanje spominja te tvoje Ane, tvoje nesrečne Ane."
Staremu Varinskemu zmrači se čelo, vstane in hoče oditi.
„Vzemi tega-le metuljčka, Janko", ščebeta Milka v sanjah in se zgane nemirno.
„Ne hodi od mene jezen, mož, oče", zaihti Varinka in na njenem bledem obličju zrcali se velika bol in izraz ginljive prošnje. „Ne zavrzi spokorne grešnosti, često je več vredna, nego ohola krepost in poštenost. Že davno sem hotela reči, kako ne-jednako si razdelil očetovsko ljubezen med svoja najstarša otroka! Toda vselej mi je ostala beseda na jeziku, dočim me niso Elenine grenke solze ganile do te prošnje. Zakaj hočeš nedolžno, srečno sanjivost izgnati iz nje duše? Kako vztrajno je ona
vilnem zakonu so njeni člani različno glasovali, ali pozneje so se pa zopet pobotali. Temu se pa ni čuditi, ker tudi nekateri tisti, ki so glasovali zoper civilni zakon, niso glasovali iz prepričanja, temveč le iz nasprotja do vlade. Vsi so naglašali, da samo zaradi tega ne morejo glasovati za civilni zakon, ker nočejo utrjevati stališča sedanji vladi. Seveda na take ljudi se katoličani ne morejo zanašati. Čudno je jediuo le to, da še nekateri duhovniki nadalje ostanejo v tej stranki, ki je po svoji večini glasovala za proticerkveno predlogo. Vse kaže, kako zmedene da so razmere na Ogerskem, ker ni v državnem zboru nobene konservativne ali katol. stranke. Razmere se poprej ne izboljšajo, da se katoliška stranka samostojno organizuje.
Srbija. Pašič se je odpovedal svojemu mestu kot poslanik v Peterburgu. Vlada bi ga bila že sama rada odstranila, pa ga ni mogla, ker je poslanec. Ta vodja radikalcev ni zadnji čas vladi pošiljal nobenih poročil in je sploh zanemarjal svojo službo. Dopisovati ni hotel namreč z nobeno vlado, ki ni radikalna.
Mumunlja. Bumunski prestolonaslednik je bil te dni v Jassy-ju. Vsprejem ni bil posebno veličasten. Narodni liberalci se vsprejema niso nič udeležili. Opozicijski Časopisi celo pišejo, da so vse slav-nosti, ki so bile na čast princu, priredili jedino židje. Neki časopis imenuje kraljeviča bodočega kralja židovskega. Z dinastično zvestobo se Bumuni nikakor posebno ne odlikujejo, to se vidi vedno bolj od dne do dne. Zato se pa ne ve, kaj bode še s to deželo, ker nikakor ni izključeno, da bi kedaj sedanja vladajoča rodbina morala ostaviti Rumu-nijo. Kot republika bi se Bumunija tudi ne obdržala, ker narod nima tistih političnih vrlin, ki so potrebne, če se hoče sam vladati.
Italija. Trije poslanci so predlagali, da bi jeden del nameravane finančne reforme prišel na vrsto še pred sklepom budgetue debate. Ministerski predsednik se je pa odločno izrekel proti temu in proti daljšemu ponižanju vojaških troškov za 20 milijonov lir. Ko bi zbornica že vsekako hotela to ponižanje, katero priporoča odsek, bode vlada že vedela, kaj jej je storiti. Finančni minister Sonnino se je z veliko odločnostjo izrekel proti vsaki delitvi razprave o finančnih reformah, on hoče, da se o njih posvetuje kakor o skupnosti, drugače odstopi. Poslanci, ki so predlagali, da bi se pred sklepom budgeta začelo posvetovanje o nekaterih finančnih reformah, so odstopili od svojega predloga, ko so videli, da vlada rajši odstopi, nego bi kaj pri-jenjala.
Pruska zbornica. V pruski zbornici je poslanec Heeremann izrazil razne želje katoliške cerkve glede šolske uprave. Pritoževal se je zlasti zaradi postopanja nekaterih uradnikov. Učni minister je priznaval, da je poslanec Heeremann svoje želje razodel v jako rahli obliki. Zdelo se je pa ministru vendar potrebno zagovarjati uradnike, ki store le svojo dolžnost. Gled6 tega, da se delajo usmiljenim sestram kake težave, naseliti se, pravi minister, da
bojevala proti tvoji slabo prikriti nemilosti, s kakim otroškim udanim laskanjem je gladila tvoje mračno čelo! Meniš Ii, da je to pretvarjenje? Poglej v te jasne oči, v to nedolžno lice, iz teh moreš čitati vsako misel. Je-li možno na njih opažati kako prevaro? Ne bije Ii njeno srce v ljubezni do očeta in dobrotnika? Usmili se, oče, svojega deteta! Ona je vredna tvoje ljubezni!"
»Ljubezen moja me sili, da jo svarim", odgovori skoro osorno Varinski. Glas se mu trese. „Ti nimaš povoda omejevati moje vzgojevalne naloge. Ni dolgo, ko sem našel pohujšljivi roman pod njenim vzglavjem! Zakaj to skriva, kdo ga ji je dal? Na oko nedolžna povedka o Robinzonu zapeljala je mala otroka naša v gozd ter ju prevela na opolzlo pot neposlušnosti. Istotako more roman zapeljati k blaznostim. Meni je protivna vsaka fantastična knjiga. Verzi, komedije, novele, to so sladki strupi, ki so priveli mnogo ljudi in rodov v pogubo. Ona pozna moje nazore v tem oziru, se jim je Ii podredila ? Ali ni premotila tvoje sestre, da so jo vzele seboj v gledišče v mestu? Ali ni prišla domov vsa zbegana vsled igre teh postopačev, komedijantov? Ali je katerikrat kaj tacega prišlo na misel Ani? Ali ji ne zadošča moja knjižnica? Ne čita li Bekerja, ni mari prebirala poučnih in koristnih knjig, da se celo Št'astny čudi nje solidnim rednostim!"	(Dalje sMdi.)
se njim naselitev še ni v nobenem kraju odrekla. Dalje pa vlada ne more iti, ker je vezana na zakone, sicer se pa že sedaj po možnosti ozira ua katolike. Po njegovem mnenju je kulturni boj že končan, če tudi bi katoliki radi, da se odpravijo nekateri zakoni. Ta odgovor pač ne daje posebnega upanja. Minister je odklonil želje katolikov, če tudi v jako uljudni obliki. Sicer se pa pač minister moti, če misli, da bodo sedaj katoliki nehali boj za svoje pravice.
Brazilija. Vstaja se je menda res približala h koncu. Admiral Mello je nakrat nekam odpotoval, ko je videl, da nič ne opravi. Vladne čete so nekajkrat oteple vstajnike in jih razkropile. Nekaj vsta-šev je bežalo v Urugvay. Vladne čete so zasele kraje, katere so dosedaj imeli vstaši v rokah. — V ministerstvu so se pa pokazala nasprotja in nekateri ministri odstopijo. Bliža se 1. dan maja, ko ima nastopiti novi predsednik. Tedaj se bode pokazalo, je li volja Peixot8, odstopiti.
Razgled po slovanskem svetu.
Okrožnica papeža Leona XIII. poljskim ikofom.
Naš poljski dopisnik piše: Poljaki smo popolnoma oveseljeni s papeževim pismom z dne 19. marcija t. 1. Razglaševale so raznovrstne marnje, češ da misli Rim izdati Poljake, da dovoli ruski jezik za sv. mašo, da se ne sme zaupati sv. Očetu, ker on carju dovoljuje zatirati vero in narodnost ruskih Poljakov, zato ker mu je obljubil, da mu pripomore do posvetne vlade. Iz teh sumničeuj se vidi, česa so zmožni sovražniki sv. vere in s kako čudovito zlobnostjo skušajo izpodbiti zaupanje do cerkvenih oblastnikov. Papeževo pismo je tem klevetnikom vzelo sapo; sv. oče v njem naravnost pravi, da je branil in da bo branil Poljake.
Dalje pripoznava papež jeden narod poljski v zgodovinskih mejah, dasi je sedaj razdeljen mej tremi vladarji.
Tudi Litvinov in Rusov (Rusinov) se spominja okrožnica. Poljaki so hoteli ta dva naroda združiti s seboj; v Litvi so razširili katoliško vero in mej Rusi zvezo z Rimom. Velike so tedaj njihove zgodovinske zasluge; dasi so zdaj razdeljeni, se jim to mora priznavati. Zato so dobili okrožnico tudi ruski (ru-sinski) škofje in poseben oddelek v nji je zanje; tudi o Bazilijancih govori, katere so preosnovali je-zuitje z dobrim vspehom. Red je že razpadal zaradi nerednostij in zaradi pomanjkanja redovnikov. Sedaj raste in cvete in blagonosno opravlja misijone po pcsamnih farah.
Važen je odstavek, ki govori o Rusiji, koder se omenja pogodba ž njo, po kateri naj bi bila semenišča popolnoma pod škofovskim nadzorstvom in bi se odstranilo izjemno stanje. Mej vrstami se bere, da se Rusija ni vedno držala te pogodbe. Jasno je pa tudi povedano Poljakom, naj nikar pod versko pretvezo ne delajo politiških spletk.
Gališkim Poljakom velja posebe opomin, naj z ljubeznijo občujejo z Rusi in jih imaio za brate. Kardinal Dunajevski je odpotoval v Rim, da se zahvali sv. Očetu v imenu poljskega naroda za to okrožnico. Poljsko kolo je poslalo deputacijo papeževemu poslaniku Agliardi-u, da mu izroči zahvalo za njo. Bog daj, da bi sv. Očeta beseda našla mnogo odprtih poljskih src, ki bi na temelju vere katoliške urejevali svoje zmedene razmere in bi res v zvezi s papežem iskali svoje najboljše opore.
Solp „dzieciatka Jezus"
je ustanovil v Krakovem č. d. Zbičevski. To je ljudska šola, v kateri se vzgajajo otroci od 6—10 leta iu sicer z namenom vzbuditi v »njih poklic za du-hovski stan. Duhovnikov imamo malo in jedno samo malo semenišče v Levovemza celo Galicijo. Iz tega semenišča si komaj 2 do 3 dijaci izbero duhovski stan. Drugi gredo na svetne oddelke. Zato je vedno večje pomanjkanje duhovstva. Č. g. Zbičevski hoče, kakor delajo na Francoskem, že od malega naučiti otroke pobožnosti, da bi vzbudil in utrdil v njih poklic za duhovski stan. Kardinal Dunajevski je pohvalil ta namen jako navdušeno, toda sedaj je še ubogo malo denarnih sredstev. Bog blagoslovi to delo in nagni mnogo bogatih ljudij, da kaj podare v ta namen!
Deželna razstava v Levovem.
Naš dopisnik nam piše: Kaj naj počnemo ob stoletnici, ko se je Poljska razdelila. Ali naj jokamo, ali premišljujemo? Ne, marveč delajmo rajše, da
popravimo zmote in grehe svojih prednikov. Sana-biles fecit deus nationes.
Na Poljskem so malo delali. Trgovina in obrtnija ste bili v rokah Nemcev in Židov, kmet je delal na polju, plemstvo s sabljo. Poljske obrti, poljske trgovine sploh ni bilo iu zato tudi ni bilo dovolj močnega poljskega meščanstva, namestu katerega so zavzemali mesto pri nas — Francozi, Nemci in Lahi. Zadnjih 20 let smo šele začeli misliti v Galiciji na obrt, ko nam je ustava za delo osvobodila roke.
Sedaj rasto mesta in obrt in industrija se dviga. Zato hočemo ob žalostni stoletnici nekoliko obraču-\ nati sami seboj, v koliko smo napredovali. D e-želna razstava bo tak zrelostni izpit. S tako sijajno svetovno razstavo, kakor Cehi se ne moremo pohvaliti, ker Cehi so bili mnogo bolj izurjeni v rokodelstvih in v obrtih sploh. Toda vender lahko rečemo po teh pripravah, ki se vrše na izlo-žišču, da bode razstava svetovna. Mesto zanjo so si izbrali v ogromnem logu, pripadajočem mestu Le-tovu na jugu. Ta log ima im<S K i 1 i n j s k eg a (ta je bil meščan, ki je v Varšavi oborožil rokodelce, vzel Rusom orožišča in vojašnice in jih prepodil iz mesta). Log je res krasen; razteza se v daljo po romantičnih gričkih ; razstava sama je pa pod njimi na ravnem. Paviljone so postavili že lanskega leta. Sedaj jih konečno upravljajo in krase. K razstavi so napravili panožno železnico od glavne proge in od kolodvora stavijo drugi električni tramvč skozi celo mesto. Razstavljavcev se je toliko oglasilo, da se po-četkom niti misliti ni moglo na tako število. Rusija je svojim Poljakom zabranila udeležiti se razstave. Amerikanski Poljaci bodo imeli svoj paviljon. — Morda nas t udi Slovenci letošnje poletje obiščejo. Tem, kateri ne bodo mogli tega storiti, podamo natančnaporočila. Razstava se otvori dn3 1. maja t. 1.
Cerkveni letopis.
Romanje na sv. Višarje.
Kakor navadno, začne se tudi letos romanje na sv. Višarje na praznik Vnebohoda Gospodovega, t. j, 3. majnika. Da bilo letošnje romanje in delovanje na sv. Viš&rjih blagoslovljeno! Da bi pospeševalo večjo čast in hvalo božjo in češčenje preblažene Device, pa tudi donašalo pobožnim romarjem obilno duhovnega prida! V ta namen naj mi bode dovoljeno, objaviti tu nekatere opazke, zadevajoče zlasti romarske procesije na sv. Višarje.
1. Romarji, ki prihajajo posamezni aii v manjših trumah, se bo vsak čas vestno in natanko vstre-zalo, ker bodo trije marljivi in vzgledni duhovniki stalno nameščeni. Ob dnevih in časih, kadar prihajajo romarji navadno v obilnejšem številu, pomagali bodo blagovoljno tudi sosedni gg. župniki, tako da bode večkrat po 4 do 7 duhovnih delavcev. Pr^, vsem tem prosimo romarje potrpljenja, ako bi nam včasih ne bilo mogoče, do prvih svetih maš vsem v spovednici vstreči. Kdor vztraja, pride skoro gotovo na vrsto, ker spovedujemo v jutro neprenehoma naprej, dokler je kaj romarjev.
2	Kedar se prirejajo skupna romanja ali procesije na sv. Višarje, bode najbolje, da se zberejo romarji iz več sosednih fara in da pridejo pod duhovnim vodstvom; nekaj zaradi tega, ker tako romanje bolj vstreza duhu in določilom svete cerkve in se tako najbolje dosega romanja pobožni namen ; nekaj pa tudi za to, da se romarjem ložje vstreže v spovednici, ako so namreč duhovni voditelji blage volje, domačim gospodom pri izpovedovanju pomagati. Treba je tu opomniti, da sme na našem božjem potu z dovoljenjem preč. š k o -fijstva vsak mašnik iz katerekoli škofije spovedovati, ako je le sploh od svojega škofa za spovedovanje potrjen in je bil k temu od duhovnega ravnatelja božjega pota pooblaščen, oziroma naprošen.
3	Večje procesije naj bi dohajale kolikor mogoče med tednom, ker se ta čas ložje dobi pomoč, kedar je treba, in se tudi ložje romarjem vstreže po njihovi želji z nagovori in drugimi duhovnimi opravili, kar ob nedeljah in praznikih ni tako lahko mogoče, ker se te dni nabere dovolj drugih romarjev, in se je tudi treba kolikor toliko držati navadnega reda. Jako bi bilo želeti, da bi se izvanredne romarske procesije poprej naznanile dekanijskemu uradu v Zabnicah in bi se povedalo približno število udeležencev, dalje ali pridejo z jednim ali morda
več duhovniki, želč li slovesnega vsprejema, pridige itd.
Na navadne nedelje naj bi dohajale k večjemu manj številne procesije in le tedaj, kedar pride z romarji jeden ali več duhovnikov, ki hočejo blagovoljno v spovednici pomagati. Ob praznikih in takih nedeljah, kedar so navadno večji shodi, se pa sploh ne svetuje, prirejevati številnejših procesij, ker se tedaj lahko zgodi, da ni prostora ne v cerkvi za pobožna opravila, ne po prenočiščih za zaželeni počitek.	(Konec sledf.)
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 18. aprila.
(Presvitli cesar) je podaril za zidanje nove cerkve oo. frančiškanov v Mariboru svoto 1000 gld.
(Dopolnilne volitve za mestni svet.) Danes je priš'o volit 184 volilcev. Gospod Ivan Hribar je dobil 182, g. Dragotin Žagar 179 in g. Gustav Pire 174 glasov. Konservativna stranka se volitve ni udeležila.
(K letošnjim orožnim vajam) bodo klicani rezervisti, kateri so bili 1. 1885, 1887, 1889 k vojakom vzeti. Rizun teh klicali bodo tudi namestne rezerviste iz I. 1887, 1889, 1891.
(Imenovanje.) 0. kr. nadsodišče v Gradcu je imenovalo pravnega praktikanta pri deželnem sodišču v Ljubljani, dr. A. Furlana, avskultantom za Kranjsko.
(Za pogorelce v stopiški fari) podaril je g. J. Sterbenec, vpok. duhovnik v Ljubljani, 3 gld.
(Osebne vesti.) Svetla kneginja Gabrijela Win diseh Griltz, roj. princesa Auersperg, soproga gosp. ti. kr. ministerskega predsednika, kneza Alfreda Win disch-Graetza mudi se začasno na gradu svetlega kneza Hugona Windisch-Graetza v Konjicah. Tje je, kakor se nam piše, spremljana od svoje vdove matere svetle kneginje Viljemine Auersperg, pripe Ijala dne 13. t. m. desetletno hčerko, princeso Ne žiko, da bi ta v zdravem podpohorskem zraku okrevala od pozimske bolezni. V nedeljo sta visoko gospo obiskala z Dunaja mladi knez Hugou Windisch-Graetz in njega cvetla soproga Kristjana, sestra kneginje Gabrijele, ki se pojutranjem zopet povrne na Dunaj k svoji svetli rodbini.
(V Kamniku) bodo razširili ondi že obstoječi vodovod.
(Umrl) je včeraj graščak g. Ljud. P o u r na svoji graščini (Seitenhof) blizu Grosuplja v 64. letu.
(Občinska volitev.) V Smledniku je za župana izvoljen Anton Burger. Svetovalci so: Janez Hočevar iz Zapog, Franc Bohinec iz Trboj, Andrej Dolinar iz Smlednika, Simon Knific iz Dragočaja.
(Požar v Gorjah.) Iz Gorij, dne 16. aprila. V ponedeljek 16. aprila ob 4. uri je jelo goreti pri Jeriču, kjer so, kakor se govori, zažgali otroci. Ker je vas na kupu in zavoljo dolge suše vse razsušeno, se je ogenj hitro razširil, še predno so ljudje skupaj prihiteli. V dobri uri je pogorelo do tal pol vasi 14 hiš z ravno toliko gospodarskimi poslopji I Prihitele so na pomoč požarne brambe z Bleda, iz Radovljice, iz Begunj in iz Save, in tem se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. Podružnica sv. Ož balta nad vasjo se je že vnemala in tudi nekatere hiše na drugem koncu vasi so že gorele, ali umnemu, skupnemu delovanju požarnih bramb in do mačih gasilcev se je posrečilo, da so cerkev in drugo polovico vasi ubranili. Govori se, da je poginil v ognju jeden konj in nekaj prešičev; zgorelo je tudi veliko hišnega iu gospodarskega orodja, mnogo obleke in oprave. Nekaterim poslom, ki so delali daleč od doma, je zgorelo vse imetje, rešili so le to, kar so imeli na sebi. To je bila še sreča, da je ogenj nastal po dnevu in so hitro ljudje vkup pri vreli. Prišli so iz bližnje in daljne okolice, tudi iz Bohinjskp Bele in iz savske doline. Tudi to je bilo dobro, da so imeli le še malo krme, sicer bi bil ogenj še veliko hujši. Škode je gotovo od 20.000 do 30 000 gld. Zavarovani so bili menda večinoma vsi, vendar le za manjše svote. Nekateri bodo težko postavili svoja poslopja, če jim dobri ljudje ne bodo pomagali. Vendar upamo, da se bodo naši gorenjski sosedje in drugi deželani tudi teh pogorelcev usmi lili; vsaj smo v jednakih nesrečah tudi od tukaj zdatno pomagali svojemu bližnjemu. Za hitro in dobrovoljno pomoč prosita v imenu pogorelcev Jane* Ažman,	Jakob Žumer,
župnik.	župan.
(Skrlatica na Barju) je mej šolsko mladino že močno ponehala, vsled česar se bode šola — ki je
bila zaradi te bolezni do zdaj zaprta, prihodnje dni zopet otvorila.
(Iz Gorice.) V ponedeljek dospel je v Gorico iz Idrije poziv 36 interesovanim občinam, da podpišejo peticijo na trgovinska ministra radi grajenja železnice. — Nebo začelo nam je rositi tisočake. Po dolgotrajnem gorkem vremenu pričel je v ponedeljek večer padati dobrodejen dež. Znani potok Kom bil je že do cela vsahnil. Le tu in tam opazil si mlake, iz katerih je puhtel hud smrad, ki Go-ričanom nikakor ne pospešuje zdravja. Dež nas je rešil tudi nadležnega prahu.
(Iz celovške škofije.) Mesto stolnega kanonika je razpisano do 24. maja t. 1. Prezentuje svitli cesar V Gradcu je dnč 5. aprila umrl vpokojeni župnik č. g. Ig. Herbert, star 81 let. Naj v miru počiva I
(„11 Risveglio") je še le v drugič izlelel mej svet, pa je že natanko pokazal svoje liberalne in ultra-laške rogove. V prvi številki hvali na vse kriplje Krišpi-ja in Košuta. V drugi številki pa napada isterskega deželnega glavarja dr. Kam-pitelli-ja in mu očita te-le grozne pregrehe: Kampitelli se je bae udeleževal Čisto hrvaških shodov in banketov, je razdajal denar slovanskim društvom in v obče izdajal laško narodnost. Kdor pozna razmere, se mora le čuditi taki domišljiji. Menili smo dosle, da laški radikalizem na jugu ne more biti hujši, nego ga kažejo sedaj vladajoči krogi. Toda tudi njim preti poraz. Mladiči isterski ustvarjajo nam novo mlado-laško stranke. Mi Slovenci ne moremo druzega želeti, nego sebi jedinosti, Lahom pa razdvoja in prepira, dokler povsod ne zmagamo. Le daje naj se, nam to ne bo v škodo, in če pri tem tudi Kam-pitelli-ja razglasi — za p an slavist a.
(Poročil) se je g. Vinko Meden, c. kr. žan-damerijski poročnik, z gospodično Emilijo Forma-cherjevo pl. Lilienberg iz štirskega Lonča.
(Mestni svet tržaški) je imel dne 16. t. m. svojo VIII. javno sejo v navzočnosti 37 svetovalcev. Pred vsem je priobčil župan, da so mu vročili mestni uradniki memorandum, v katerem prosijo po-boljšauje plač, iu sicer z ozirom na to, da je tudi država sama nekaj storila v prid svojih uradnikov. V memorandumu naštevajo vse mogoče okoliščine in dokazujejo, da je letošnja bilanca izkazala za 15.000 gld. več prebitka, nego lansko leto. Priporočajo, naj se dotičnim uradnikom, ki imajo pod 1000 gld. plače, povikša za 20 odstotkov, onim, ki imajo nad 1000 gld., pa 15 odstotkov. Po nasvetu svetovalca Ca mbija izročil se je v posvetovanje mestni delegaciji. — Ker je e. kr. namestništvo pred kratkim bilo doposlalo mestnemu županu dopis, v katerem ga opozarja, da mestni svetovalci, ki so bili izvoljeni v šolsko komisijo ter kot člani iste fungirajo pri zrelostnih izpraševanjih v mestni gimnaziji in realki, nimajo pravice, pregledovati izdelo-vane zrelostne zadače maturantov in izpraševalne zapisnike, ker so poslednji uradna tajnost, ki pa se ne sme zlorabljati; proti temu dopisu se je jedno-glasno sprejel predlog mestne delegacije, naj se na-prrsi c. kr. namestništvo, da prekliče to svojo na-redbo. Kakšni vzroki pa so namestništvo na ta korak prisilili, ni prav znano, dozdeva se pa, da so mestni očetje, ki so prisostovali takim zrelostnim izpraševanjem, zlorabljali uradno tajnost, priobčujoč maturantom eventuelna vprašanja, ki se jim bodo stavljala. — Na dopis c. kr. namestništva, ako ima mestni svet kaj proti nameravani zgradbi žične železnice, za kojo sta prosila inženerja Gairinger in Schlegmann, odgovoril je mestni svet jednoglasno: »ne" z opazko, da se uvažuje tudi mnenje mestnega zgradbenega urada. — Mestni svet dovoli z vsemi proti glasovom slovenskih svetovalcev 20.000 gld. za nakup hiše in za prireditev iste za otroški vrt na Greti, katerega je mestna občina podedovala po umrli „Pro Patriji". Torej za italijanizovanje slovenskih otrok se najde vedno dosti denarja, mej tem pa, ako je velika potreba razširitve kakšne šole za slovenske šole, tedaj denarja ni! — Na predlog šolske komisije, da se preustroji mestni ženski licej, se je to deloma zgodilo, ker predlog, da se ustanovi tudi konvikt, ni ugajal nekim vplivnejšim ži-dom-svetovalcem. Na to se je seja zaključila.
(Vitez Bolle) vodja c. kr. kemičnega posku-šališča v Gorici, pozvan je v Rumunijo, da preišče stanje tamošnje trtoteje.
(Amerikanske novice.) Velikonočni prazniki so bili letos v Severni Ameriki zelo mrzli. Debel sneg je pokrival zemljo in jezera so bila zamrznjena kakor
v Božiču. Tudi v južnih deželah imajo letos jako občutljivo iu dolgo zimo. — Slabi časi se tudi v Ameriki oglašajo, tako n. pr. je radi praznih bla-gajnic mestni zbor v Duluthu moral skleniti, da se zniža plača mestnim uradnikom. — V pokrajinah Napada in Idaho so velike povodnji, tako da vlaki ne vozijo že več tednov. — Mesto New-York ima sedaj 1,850.000 prebivalcev. Policajev ima 3723, kateri so lansko leto zaprli blizo 85.000 ljudij.' 22.853 je bilo kaznovanih radi pijančevanja in slabega obnašanja. — Koliko se jih pa po naših mestih radi tacih pregreh vtakne v ječe?
(Za skrofnlozne otroke,) ki se bodo poslali iz ljubljanskega mesta v zdravišče in morsko kopel v G r a d ež , določil je občinski svet ljubljanski za tekoče leto znesek 300 gld. — Prošnje je vložiti do 5. maja letos na mestni magistrat ljubljanski.
(Goriški »Corriere") izliva svoj žolč nad deželnim odborom, ker je na krsto poslanca del Torre položil venec z laško-slovenskim napisom. Dober tek!
(Stalna razstava mehanična in obrtna) se otvori dne 17 t. m. v Tridentu. Namen ima, opozarjati tujce na proizvajajoče bile tega mesta iu s tem pomagati obrtnikom. Listi jako hvalijo to namero. Po našem mnenju bi bilo dobro, če bi se kateri naših obrtnikov potrudil tja, da si stvar ogleda injo sproži doma. Ljubljana pač zmore toliko, kakor Trident. Neizmerne koristi bi bila tudi za nas taka stalna razstava. Svoje lastne moči še mnogo premalo poznamo in ničesar ne storimo, da bi se v tem oziru kaj spremenilo.
(Zaroka.) Iz Gorice: T. pl. Bosi z i o, hči našega okrajnega glavarja, zaročila se je z g. A. Freitag-om, nadporočnikom v 7. lovskem ba-talijonu.
(Novo skladišče) za opravo c. in kr. pešpolka št. 17. bode sezidal mestni magistrat. Dne 26. t. m. bode skupna komisija pregledala načrt.
(Umorjeni župnik.) Dne 7. t. m. je našel v Ci-kovem, 13 kilometrov od Premišlja, domači hlapec na dvorišču smrtno ranjenega grško-katoliškega župnika č. g. Jan. Ardana. Neznan hudobnež ga je napadel najbrž s tesarsko sekiro in ga vsekal po glavi in z bodalcem ga ranil v prsi. Rajnega župnika so vsi spoštovali; bil je v vseh ozirih vzoren. Listi javijo, da so prišli na sled hudodelcu. Slaba znamenja časa so taki pojavi!
(V Ameriko) je te dni potovalo preko Prage 42 izseljencev iz Istre, večinoma slovenske narodnosti !
(19 milijonoy zgorelo.) V Londonu je požar uničil velikansko skladišče volne, katera je bila zložena v šestnadstropnem poslopju. 25 parnih gasilnic in 3 gasilne ladije so skušale požar omejiti. Razun volne je uničenega tudi 60.000 vrčev živega srebra, katero je bilo v kletih shranjeno. — Tolažilno pri tem požaru je samo to, da Rotschild, čegar je bilo skladišče, vendar-le ne pride še — na kant.
Društva.
(Pevsko društvo „L j u b 1 j a n a",) katero se korporativno udeleži »Sokolovega" izleta v Novo Mesto, predložilo je iz tega razloga svojo dne 3. junija letos nameravano prvo vrtno veselico na 2 0. dan meseca maja, katera se bode vršila na ukusno in kar le moči praktično predrugačenem, za društvene veselice najpriličnejem „Koslerjevem" vrtu. 10. junija sodeluje društvo pri veselici šišenski čitalnice prirejeni istotam v korist »Narodnemu domu"; 1. julija in 5. avgusta t. 1. pa nadaljuje društvo svoje poletinske koncerte v prid društveni blagajnici, pri katerih nastopa vselej tudi mešani zbor, kateremu je pristopilo nad 24 narodnih go-spic, hoteč koristiti narodu s krasno pesmijo slovensko. ter pevajoč zabavati sebe in svojo okolico.
Telegrami.
Dunaj, 17. aprila. Popoludne je cesar ogledaval dve uri razstavo zbirk, katere je nadvojvoda Franc Ferdinand prinesel s potovanja svojega. Cesarja je vodil sam nadvojvoda. Večkrat je cesar izrekel svoje priznanje o bogati in zanimivi zbirki.
Dunaj, 18. aprila. Zbornica poslancev je s 104 proti 52 glasom sklenila, da preide v podrobno debato o zglaševalni dolžnosti črnovojnikov, ko je deželnobrambovski minister zavrnil ugovore in dokazal potrebo, posebno naglasujoč, da Avstrija ne koraka na čelu razvoja vojne moči, temveč hodi prisiljena za ostalo Evropo v tej stvari. De-
bata je bila burna. Lueger je očital vojni upravi, da sili častnike k dvoboju. Kdor pa pozivlje na dvoboj, je navadno ničvreden zločinec. (Odobravanje na galeriji.) Predsednik pokliče Luegerja k redu. Poslanec Menger je vmes zaklical „Strahopetne?/', zaradi katerega izraza ga je pozneje predsednik poklical k redu, dasi je Menger-jeva razburjenost razumljiva. Odločno je več poslancev zavračalo daljši napad Luegerjev na kornega poveljnika Schonfelda zaradi govora njegovega na banketu velikih kapitalistov in njih hlapcev, kakor se je izrazil Lueger. Lueger je končal mej burnim ugovarjanjem, da pri tacih razmerah vojna ni več avstrijska temveč Kotschildova.
Dunaj, 18. aprila. „Politische Corre-spondenz" poroča, da so semkaj pripeljali bolgarskega princa Borisa. Na državnem kolodvoru ga je pričakoval knez Ferdinand, ki je ž njim takoj odpotoval v Ebenthal, kjer ostane Boris dalje časa pri stariših.
Krakov, 7. aprila. V Novem Sandecu je pogorel notranji del mesta; pogorela je mej drugim župnijska cerkev, jezujitski samostan, protestantska cerkev, gimnazija, poštno poslopje in več zasebnih hiš.
Florenoa, 17. aprila. Angleška kraljica je s princem in princesinjo Battenberškima odpotovala v Coburg. Na kolodvoru so so prišli poslovit nadvojvoda Aosta, vojvoda Meklenburški, načelniki oblastev, plemenit-niki in več dam. Prebivalstvo je kraljico ob odhodu naudušeno pozdravljalo.
Premovana lekarna Piccolijeva v Ljubljani razpošilja proti povzetju želodčno tinkturo in sicer v škatljicah po 12 steklenic (1 gld. 36 kr.) in poštnih zavojih po 55 steklenic (5 gld. 26 kr.) itd. Poštnino plača, kdor naroči. 584 6 10-10
Umrli so:
17. aprila. Janez Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici, 56 let, Mestni trg 23, skrčenje ledic in vodenica. — Janez Breskvar, posestnikov sin 41/« meseca, Krakovske »liee 25, katar v črevih.
Tuj ci.
16. aprila.
Pri Slonu: Thalberg s soprogo, Mayer, dr. Majaron, Staudinger, Kaindl, Kulka, Bamberger z Dunaja. — Schaper iz Lipsije. — Sonnenberg z Ogerskega. — Haller iz Brna.
— Trevesini, Masaratti iz Trsta. — Eisler iz Budimpešte. — Globočnik iz Železnikov. — Wurdelja iz Topaske. — Tušar, Muravec iz Cirknega. — Schindler iz Broda. — Lauter iz Maribora. — Wortmann, Fabrič, Ukmar z Beke. — Noerd-linger iz Cannstatt-a. — Sokoiovič, inženčr, z Visokega. — L8wy z Ogerskega.
Pri Maliiu: Suppančič, Stern, Sinnreich, Makovvetz, Brero, Marschner, Lederer, Mlllloer, Pernold, Weipert, Homer, Kollmann i Dunaja. — Sperling, Bauer z Brna. — Paterno z Beke. — Hellmann iz Iglave. — Schlesinger iz Budimpešte. — Anton iz Gradca. — Miklavčič iz Žminja. — Yogrinc iz Brežic. '
Pri bavarskem, dvoru: Buchmann iz Gradca. — Kohl iz Klosterneuburg-a.
Pri Jutnem kolodvoru: Meden z Begunj. — Strgar iz Sežane. — Knauss iz Topolovca.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. aprila.
	gl-	kr		gl	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	60	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—.	64
Rež, „ . . .	6	_		—	89
Ječmen, „ . . .	6	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda.....	6	70	Mleko, liter . . .	—	10
	7	20	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	5	50	Telečje	—	58
Koruza, „ . . .	5	60	Svinjsko „ „ .	—	66
Krompir, „ . . .	1	60	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	13	_	Piščanec ....	—	75
Grah, „ . . .	13	_	Golob.....	—	20
Fižol, ., . . .	8	—	Seno, 100 kgr. . .	3	38
Maslo, kgr. . .	—	96	Slama, 100 „. .	2	86
Mast, „ . .	_	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	
Špeh svež, „ . .	—	58	H mehka, 4 „ „	4	80
Zahvala.
Prečast. g. dr. Jurij S t r b e n e c , dekan v Leskovcu, blagovolil nam je poslati za napravo brizgalnice izdatno svoto Štiridesetih goldinarjev. Za ta velikodušni dar izrekamo dobrotniku naše doline najprisrčnejšo zahvalo. Bog plati!
Za snovalni odbor gasilnega društva za poljansko dolino:
Peter Majerle,	Iv. Zupane o,
predsednik.	tajnik.
*
Predgrad pri Črnomlju, 15. aprila 1894.
Služba cerkovnika in organista
se takoj odda na Studencu, poita Radna na Dolenjskem.
Letni dohodki čez 250 gld in prosto stanovanje. — Prednost imajo organisti eecilijanskega duha.
Prošnje naj se vlože pri župnem uradu. Zeli se, da se prosilec osebno predstavi. Zadnja železniška postaja je Sevnica.
Župni urad M. B. na Studencu,
dnd 11. aprila 1894.
215 3—3	M. Lavrič, župnik.
Vremensko sporočilo.
a ct O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	f <B u .3 9 . tj -JI 5
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			•S* B S " a
17	7. a. zjut. 2. u. pop. 9. «. zveč.	732-8 732-2 732.2	14-0 110 10-6	si. zap. si. vzh. »	oblačno dež n	16-60 dež
Srednja temperatura 119 . za 2-6 nad normalom
Stanje avstro-ogerske banke
dne 15. aprila 1894.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 437.996.000 (-f-	1,688.000)
Kovinski zaklad „ 280,467.000 (+	141.000)
Listnica „ 148,478.000 (—	1,448.000)
Lombard „ 24,776.000 (—	1,060.000) Davka prosta bančna
rezerva gld. 45,209 000 (—	745.000) Državnih bankovcev je v prometu gld. 325,273.000 (— 2.572.000)
Nalaganje kapltalov.
4% zastavna pisma IRK*
društva, ustanovljenega 1842.
Pnpllarno varna, fatiranja prosta,
kavcijsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva.
Hipotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča.
Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33.
Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije.
Ta zastavna pisma dobč se vselej po dnevnem kurzu v
J. C. Mayer-ja menjalnici v Ljubljani. 17812-10
Božjast.
se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj se pošljejo na: 604 20-20
.Office Sanitas', Pariz, 20 Boulevard, St. Michel.
Vizit niče
priporoča
Katol. Tis
St. 8064.
aaaacjMOO<ao * *_* * * * ** > J j J S * J J J * *	* J
i
i
Srvin oBurdgch
teh ar
@lnlia oBurdgch poroj. f/ušf hi
poročena.
SKetliha, dne 18. aprila 1894.
228 1

Razglas.
239 3-1
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopelji v Gradeži.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omeujeno svrho izročati mu do 5. maja letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. aprila 1894.
Na prodaj po nizki ceni ima podpisani
rabljena, dobro ohranjena zimska in notranja okna, zastore (Jalousien), nekaj vrat, dobro ohranjene in ^	prenovljene štedilnike.
223 3—2
J. BEBEK
v LJubljani, Franoovo nabrežje.
I> u n a j s k a borza.
Dne 18. aprila.
Papirna renta 5%, lt5% davka ....	98 gld.
Srebrna renta 5%, 16* davka . .	98	• „
Zlata renta 4%, davka prosta.....119 ,.
avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	97	„
Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . .	999 .
Kreditne akcije, 160 gld................355 .
London, 10 funtov stri........124 „
Sapoleondor (20 fr.)................9 „
Cesarski cekini....................5 r
Nemških mark 100..............61 „
45 30 65 80
10
80 92 89 10
Dn6 17. aprila.
Ogerska zlata renta . .	117	gld.
OgerBka kronina renta 4*, 200 kron . .	95	„
i% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	158	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197	.
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	„
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„
Kreditne srečke. 100 gld.......199	.
St. Genois srečke. 40 gld.......70	„
95 10 50 25 25 60 60
50
4% srečke dunajske parobrodne družbe
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18
Kudolfove srečke. 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........74
VValdsteinove srečke, 20 gld. .....	49
Ljubljanske srečke...... . ,	23
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2952 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. Papirnih rubeljev 100 . .
142 gld. 75
30
25
108 134
50 75 25
Kaknp ln prodaja "£3S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjseza dobitki Kulantna izvršitev naročil na borat.
Menjarnična delniška družba
„M B R C U
Hfollzsili it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
tSJf Pojasnila TEX5 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh šptkulacijskih vrednostnih papirjev in vostni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■f* naloženih glavnic. 1|