tettein ....._____ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN v : IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 115 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 15, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Holandska je odložila orožje Nemci prodirajo na 50 milj široki fronti. - Zavzeli so francosko mesto Sedan. - Nemci so premagali zavezniške čete pri Louvainu. NEMCI SVOJE ZMAGE DRAGO PLAČUJEJO. Bivši ffoverner Davev je nominiran. Burton za senatorja, Sweeney zmagal Amsterdam, 14. maja. — General Winkelman, poveljnik nizozemskih čet je ukazal prenehati z bojem na glavni obrambe-ni črti. General je potom radia sporočil narodu, da v namenu, da se reši deželo razdejanja, bo armada odložila orožje, ker nima absolutno nobene prilike zmagati, ker je bila prepuščena sama sebi. Vojaštvo, ki je branilo mesti Rotterdam in Utrecht, je odnehalo z odporom, da reši mesta razdejanja. Sicer se poroča še od tu in tam od manjših prask, toda glavna armada se je podala; Nemcem. * Paris, 14. maja. — Nemške čete so danes udrle v Francijo z namenom, da razbijejo levo krilo Maginot linije. Bitka, ki bo odločila zmago med Nemčijo in zavezniki, se bojujejo na 50 milj široki fronti od Belgije do Francije. Francosko mesto Sedan, kjer j so pred 70 leti Prusi vjeli francoskega kralja Napoleona III.,| je padlo v roke Nemcem. Na "ti- j soče bojnih letal, tankov, topov j in pehote se grize v Belgiji in Franciji .Francosko poveljstvoi Kolikor je na razpolago poročil od j včerajšnjih volitev, je gotovo, da bo bivši governer Martin L. Davey nominiran na demokratski listi za governerskega kandidata. Clevelandski župan Harold H. Burton je pa zmagal za nominacijo kot kandidat za zveznega senatorja na republikanski listi. Vseh poročil še ni na razpolago, ker zatrjuje, da niso Nemci še ni- še nikdar v zgodovini države Ohio ni bi- kjer predrli glavne Maginot čr-'lo toliko kandidatov in vzelo bo precej te. Nemci se pripravljajo, da prekoračijo reko Meuse, ki jim brani vhod v Frž čakajo na ojačenja začeli s prehodom preko reke. Splošno se poroča, da imajo Nemci strašne izgube v Belgiji in Franciji. časa, predno bodo vse prešteli. Razvidno je iz sedanjih poročil, da brani vhod v Francijo. Sedaj I bo zmagal Davey več kot z 2:1 nad osta-predno bodo l"™ kandidati. Za senatorja na demokratski listi bo zmagal John McSweeney, ki bo z lahkoto porazil nasprotnika BigeloWa. V 20. kongresnem okraju je sedanji kongresnik Martin L. Sweeney daleč naprej pred protikandidatom Feigha-nom, Kennick sledi na tretjem mestu. Iz 22. kongresnega okraja še ni dosti po- Berlin, 14. maja. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je na Nizozemskem že doseglo svoj cilj in da zdaj nemške čete pro dirajo v Belgiji in .Franciji. Pri I Louvainu So premagali belgijske in zavezniške čete in sedaj prodirajo proti Antwerpu in Bruslju. ročil. Kolikor je dozdaj znanega, je na republfkanski listi naprej Mrs. Bolton, a na demokratski Folsom Hayward. V tekmi za nominacijo za šerifa je na demokratski listi daleč naprej in bo sigurno nominiran Martin L. O'Don-nell, na republikanski listi pa Edwin Barry. Kar se tiče bondov za gradnjo cest bodo bondi oči vidno zmagali in tudi šolski davki so nekoliko naprej "za." Zmaga kongresnika Sweeneya v 20. okraju je velik udarec za demokratskega načelnika Millerja, ki se je v kampanji osebno podal v boj, da bi porazil Sweeneya. Feighan, njegov protikandidat, bo zmagal na vzhodni strani mesta, med tem v 23. vardi, toda zapadna stran Se je pokazala, da je še vedno za Sweeneya. Millerjeva organizacija je hotela zmagati tudi v uradu okrajnih komisarjev z McElroyem, toda oba sedanja ko- misarja, Reynolds in Curry, sta zmagala. Okrajni klerk Leonard Fuerst je zmagal bolj s težavo, ker mu je bila v veliko oviro kandidatinja z istim imenom, Loretta Fuerst. Z lahkoto je zmagal okrajni blagajnik Boyle, okrajni inženir McWilliams in okrajni mrliški oglednik Gerber. V veliko presenečenje politikarjem je bila zmaga governerja Daveya v okraju Cuyahoga, kjer je bil pred dvema letoma poražen z 70,000 glasovi. Kar se tiče volitve precinktnih načelnikov, se trdi, da jih je izvolila Millerjeva stranka najmanj 800 ter tako zasigurala Millerju nadaljno vodstvo kot okrajni načelnik demokratov. Bivši demokratski vodja Burr Gongwer je bil poražen kot precinktni načelnik celo v njegovem lastnem precinktu. Miller je bil izvoljen za precinktnega načelnika, kar je potrebno, da more biti izvoljen okrajnim načelnikom. G o n g w e r j eva stranka sicer še vedno trdi, da je izvolila najmanj 600 precinktnih načelnikov izmed 1,182, toda vsa poročila kažejo, da ima Millerjeva stran dovolj veliko večino. Kar se tiče slovenskih kandidatov, še ni poročil, toda toliko je razvidno, da bo John M. Novak, kandidat za šerifa na tretjem mestu, enako kandidat Kennick za kongresnika. Zanimivo pa je, da je Kennick zmagal v precinktu A 23. varda kot kandidat za kongresnika nad Sweeneyem in Feighanom, toda kot kandidat za precinktnega načelnika je pa izgubil proti John H. Gorniku. To so poročila, kolikor so bila na razpolago danes zjutraj. Jutri bomo pa že lahko poročali obširneje, dasi se lahko že danes trdi, da je vsem gori omenjenim zagotovljena zmaga. Naj bodo končne številke take ali take, končnega rezultata to ne bo spremenilo. Italija ne bo udarila v Jugoslavijo umikanju in napadajo sovražnika, ki bi ga spuščala sovražna letala na ozemlje. Načelnik teh udarnikov je neki Mihajlovič. Posebne naloge so bile odrejene v slučaju vojne tudi Sokolom, katerih število šteje do 300,000 članov. Iz Grške prihajajo poročila, da zbira Italija vojaštvo pri Postojni, toda jugoslovanske oblasti ne morejo zvedeti o tem nič določnega. Belgrad, 14. maja. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je Jugoslavija vprašala Grško, če ji bo pomagala, ako jo bo napadla Italija. Jugoslovanski minister Vukčevič je razložil položaj grškemu premier ju Metax-asu. Poročila ne povedo, kaj je odgovorila Grška. Iz Sušaka je prišlo poročilo, da so se vršile demonstracije granatami. Njih naloga v vojni j pred jugoslovanskim konzulatom bi bila, da krijejo armado pri na Reki. --o : Kako bo kongres obravnaval o potrebi obrambe, pa da ne bo razburil tujezemskih držav? Washington, D. C. — Vlada ponsko, razen, če bomo tako pri-Zed. držav bo šla pred kongres pravljeni, da se Japonska ne bo in zahtevala nov denar za ob-,upala pomeriti se z nami. To je rambo dežele. Toda pri tem bo!razburilo vladne kroge, ki so ta-morala pa vlada prepričati kon-Jkoj zanikali, da bi admiral govo-gres, da je ta denar res potreben1 ril v imenu vlade, radi kritičnega svetovnega polo-' Belgrad, 14. maja. — Tukaj se splošno pričakuje, daJ>o šla Italija kmalu v vojno, toda ne proti Jugoslaviji, vsaj za enkrat ne. Splošno mnenje prevladuje tukaj, da bo šla Italija pomagat Nemčiji s tem, da bo udarila na Egipt. Seve, vprašanje je, kaj bodo storile v tem slučaju Anglija, Francija in Turška. Poroča se, da se bodo začela med Jugoslavijo in Italijo trgovska pogajanja v Rimu na 4. junija. V tem se pa Jugoslavija vneto pripravlja na vojno. Po šolah kupičijo živež. Vlada kar naprej organizira četnike ali vstaše, ki so neregularne čete, ki napadajo sovražnika iz zasede in se naglo umaknejo v nepristopne kraje. Prvi četniki so bili organizirani proti Turkom leta 1903 Ti četniki so formirani po šest v eni edinici. Oblečeni so kot do mačini in oboroženi z ročnimi žaja. Pričati bo moralo morna- Da se pride temu v okom, to riško in an^adno poveljstvo, kje I je,-da se kongres prepriča o po- in kako se bo porabilo ta denar. To zaslišanje bi pa gotovo razburilo, če bi bilo javno, kot je bila navada doslej, razne tuje-zemske države, predvsem Japon- trebi obramb^ in denarju, zato bodo najbrže posamezne skupine kongresnikov hodile posamič k Rooseveltu in državnemu tajniku. Hullu, ki jim bosta yse razlo- sko. Da je to res kaže slučaj, ko'žila. Tako bo kongres o vsem je admiral Taussig pričal pred poučen, a tujezemske države ne senatnim odsekom, da bodo šle bodo zvedele, v katero smer se Zed. države gotovo v vojno z Ja- Zed. države pripravljajo. --o- Poslanska zbornica je odglasovala pokojnino vojnim veteranom Washington, D. C. —- Poslanska zbornica je z 247 proti 31 glasovom odglasovala, da se plača pokojnina vsem dedičem vojnih veteranov svetovne vojne, pa naj že umrjejo iz tega ali onega vzroka. Predlog določa, da plača dedičem teh veteranov, ki so,služili 90 dni ali več v ameriški armadi tekom svetovne vojne, $12 na mesec za enega otroka, $20 za enega izmed staršev ali vdovo brez otrok in do $56 na mesec vdovi z otroci. Pravico do te pokojnine bodo imeli samo oni, ki imajo manj kot $50 mesečnih dohodkov. Vlada je izračunala, da bo izplačala prvo leto $39,914,000, drugo leto že $51,000,000 in tretje leto $60,-000,000. Poslanec Costello iz Kalifornije je trdil, da bo ta pokojnina stala vlado leta 1968 že en bilijon dolarjev na leto. Naciji se pripravljajo, da naskočijo Narvik Stockholm. — Nemčija je izkrcala 100 milj južno od Narvika ojačenja, kar potrjujejo vesti, da se bodo naciji z vso silo zagnali proti temu norveškemu pristanišču, kjer zavezniki še vedno oblegajo nemško posadko. Nemčija se pripravlja, da popolnoma iščisti Norveško zaveznikov. Nemci so začeli izkrcavati svoje čete še zadnji petek v bližini Bodo. Nemško poveljstvo si na vse načine prizadeva, da napravi zveze z posadko v Narviku, na katero pritiskajo zavezniki, toda ugnati je ne morejo. Nov grob v domovini Mrs. Mary Pustotnik, 6926 Hecker Ave. je prejela sporočilo da je 23. aprila preminul njen dragi oče Janez Gruden na Bri-novšči pri Sv. Gregorju v viso ki starosti 83 let. Tukaj zapu ščajo hčer Mary in siha Johna v stari domovini pa ženo Marijo in sina Alojzija. Bodi blagemu pokojniku lahka domača gruda. Listnica uredništva L. M. — Da, ne samo sedanji papež Pij XII. se mnogo trudi, da bi se ustavilo prelivanje krvi v Evropi, ampak se je mnogo trudil tudi njegov prednik papež Benedikt, ki je svaril zaveznike pri sklepanju miru v Versaillesu, naj se ne naklada premaganim narodom reparacij in vojnih odškodnin, ker bo imelo to težke posledice. Njegove besede so odmev sedanje evropske vojne. Prvorojenček Mr. in Mrs. Edward Gabre-nja sta ponosna starša krepkega prvorojenčka, ki so ga jima prinesle vile rojenice. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd :olnišnici. Ponosni oče je sin družine Mr. in Mrs. John Ga brenja iz Ivan Ave., Euclid, O. mlada mama je pa bivša Merle Schmidt iz Chicaga. Naš po-klon! NI POSTAVE ZANJ Rocky Mount, N. C.—Policije ustavila nekega avtomobili sta, ki je mislil, da je priprav nejše. voziti po pločniku kot po cesti zraven. Sodnik pa ni mo gel avtomobilista obsoditi, ker mesto nima nobene postave, ki bi prepovedovala vožnjo po plo čnikih. Iztaknili so samo neko postavo glede pločnikov, ki prepoveduje voziti dva otroška vozička vštric. PLOČNIK JE TUDI ZA PSE Philadelphia. — Walter Hil-dreth je šel po pločniku, ko sta mu prišla nasproti Mrs. Febiger in njen kuže. Ker se pes ni hotel Walter ju umakniti, ga je ta )-očno z brco postavil na cesto, žena je šla na sodnijo, ker je trpel pes na časti in sodnik je obsodil Hildretha na $10 globe radi nespodobnega obnašanja rekoč, da sme pes hoditi kjerkoli hoče. Na Holandskem je vsak moški in vsaka ženska pravi junak London. — Begunci, ki prihajajo iz Nizozemske pripovedujejo o silni hrabrosti, ki jo kažejo Nizozemci, tako moški kot ženske, ko branijo domovino. Vsak moški in vsaka ženska na Nizozemskem se bo borila, dokler se ne zgrudi. Pripovedujejo, da so videli holandske ženske jokati, ko je udri Nemec v deželo, toda te solze niso bile solze strahu, ampak solze jeze. Nek angleški mornar pripoveduje, da se Ho-Iandci bore z zavestjo, da bodo umrli, toda bodo vzeli s seboj v smrt tudi deset sovražnikov. Mcški se bore z mislijo v srcu, da se mora vsak Holandec boriti, dokler ne pade, a potem morajo stopiti na njih mesto ženske. Belgijcem se zdaj utepa prevelika gorečnost za obdržavanje nevtralnosti Paris. — Pri obrambi Belgije po zavezniških četah je velika ovira to, ker je treba vse načrte za obrambo šele delati. Belgijska vlada ni namreč nikdar dovolila svojemu generalnemu štabu, da bi že prej izdelal kake načrte v sporazumu z zavezniki. Kako je bila Belgija odločena, da se vzdrži strogo nevtralno, kaže naslednji slučaj. Na 13. januarja je belgijska vlada opozorila Anglijo in Francijo, da pričakuje na 15. januarja napad od Nemčije in da naj prideta zaveznika na pomoč, kakor sta to obljubila že leta 1937. Takoj so prišle na belgijsko me- jo francoske čete. Toda 15. januar je minil, a Nemcev ni bilo. Ker pa Francija ni smela pustiti svojih čet na odprtem svetu, kjer bi jih lahko napadli nemški zrakoplovi, se je vprašalo belgijsko vlado, da naj pusti francoske čete na svojo zemljo, da skupno z domačo vojsko zavzamejo postojanke. Toda, belgijska vlada je sklenila, da tega ne bo dovolila, ker noče dražiti Nemcev in francoska armada je odšla domov. Zdaj pa, ko je Nemčija vpfedla v Belgijo, je belgijska vlada zopet poklicala zaveznike na pomoč, ki so morali hiteti v pozicije, ko je bil Nemec že v deželi. Če imajo padalniki uniforme sovražnikov, je proti mednarodni postavi Paris. — Francoski premier Reynaud je obtožil Nemčijo, da imajo nemški vojaki, katere vozijo letala v sovražnikovo deželo na sebi uniforme vojaštva doti čne dežele. Tako se godi zdaj v Belgiji in Nizozemski, kjer se spuščajo nemški vojaki z padali iz letal in so oblečeni v uniforme belgijskih in nizozemskih vojakov, da jih domačini ne spoznajo prehitro. To je pa proti med. narodni postavi. Francozi bodo vsakega takega vojaka na mestu ustrelili, je rekel premier. --o-— *Za danes in jutri se obljubuje dež in nekoliko mrzleje. Včeraj je kazal toplomer 85 stopinj. Skrivnostno angleško letalo v akciji London. — Anglija je vso zimo v največji tajnosti izdelovala bojno letalo, s kakršnim se ne more meriti nobeno nemškega izdelka. Te vrste letala so Angleži zdaj prvič poslali v akcijo na Nizozemskem. Letalo imenujejo "Defiant' 'in ima prostora za dva avijatičarja. Letalo ima to prednost, da lahko obstreljuje so vražnika z strojnico spredaj in tudi zadej. Koliko teh letal je Anglija izdelala preko zime, ni znano. Tudi sestava letala ni znana, ker jo drži vlada strogo tajno. Vendar 1 se je prikazalo zadnji petek ne- to letalo je to, da se z lahkoto Ameriški kongres ne bo dal zaveznikom novih vojnih posojil Washington, D. C. — Gibanje, da bi ameriška vlada zopet odprla svojo blagajno zaveznikom, bo naletelo v kongresu na velik odpor. Prva taka sugestije je prišla od poslanca Maya iz države Kentucky, ki je član vojaškega odseka, da bi se omilila Johnsonova postava, ki prepoveduje vsak kredit državam, ki ne odplačujejo na svoj vojni dolg izza svetovne vojne. May je rekel, da bi morali storiti vse v naši moči, da se pomaga zaveznikom. Senator Johnson, avtor postave, ki prepoveduje tak kredit, je silovito protestiral češ, da je najbolj gotova pot, da se zaplete dežela v vojno, če začnemo posoje-vati denar. Ko damo enkrat denar, potem pošljemo pa še vojake, da ta denar zavarujejo. navadno veliko število teh letal v Belgiji in Nizozemski, s katerimi so angleški avijatičarji zbili samo v petek 135 nemških letal na tla. Letalo je opremljeno z strojem Rolls-Royce Merlin izdelka, ki razvija 1,030 konjskih sil. Ko so se Nemci še v februarju pobaha-li, da so izdelali nove vrste bombnike, je odgovorila Anglija, da ima tudi ona lepo presenečenje za Nemce v nove vrste letalu. • Ena velika prednost, ki jo ima Vest iz domovine Nemci se zbirajo ob švedski meji, Stockholm. — Medtem ko se Švedska z vso naglico pripravlja za vse slučajnosti, pa se poroča o zbiranju nemških čet v južni Norveški in da se pomičejo nemški transporti vojakov skozi prekop Kiel. Nekatera poročila zatrjujejo, da je zbranih 100,-000 nemških vojakov pri Kong-svinger, ki je 50 milj severovzhodno od glavnega norveškega mesta Oslo in 20 milj zapadno cd švedske meje. Nihče pa ne more ugotoviti, kam so namenjeni transporti vojaštva, ki so v prekopu Kiel. Težko je verjetno, da bi Nemčija nameravala zdaj poslati večje število vojaštva v Skandinavijo, ampak je bolj verjetno, da ga bo celo potegnila od tam in ga poslala na Nizozemsko in Belgijo. -o-- Kongres bo morda ostal kar naprej v zasedanju Washington, D. C. — Po me- okrene pri največji brzini, kar je pri drugih letalih radi pritiska1 zraka j ako težavno. To omogoča letalu, da se lahko naglo zaokre-ne in napade sovražne zračne flotile od strani. Da se bo te vrste letalo izkazalo in da prednjači pred nemškimi letali, dokazuje dejstvo, da so Nemci v enem samem dnevu neprestanih spopadov z letali, zbili samo eno angleško letalo na tla, medtem ko so jih Nemci izgubili 135, kot gori omenjeno. Mrs. Margaret Tomažin, 1134 stu se je pojavila govorica, če ne E. &0th St. je dobila iz stare do- bo morda ostal kongres kar na- movine žalostno vest, da ji je v vasi Ponikve pri Dobrem polju preminul ljubljeni oče Jože Ma-lovič v častitljivi starosti 86 let. V Clevelandu zapuščajo hčer Margaret in dva sina, Louisa in .Antona. V stari domovini pa zapuščajo soprogo Marijo in sina Jožeta. Več let so bivali v Clevelandu in se jih gotovo mnogi še spominjajo. Naj bo dobremu očetu ohranjen blag spomin in naj se spočije jo v rodni grudi. prej v zasedanju vzpričo homa-tij v Evropi. Morda bi kongres zasedanje samo prekinil za časa narodnih konvencij, potem prišel pa zopet nazaj. Republikanci so zato, da se zasedanje ne od-godi radi vojne v Evropi. Demokrati se pa ne strinjajo s tem rekoč, da bi vrglo to slabo luč na predsednika in na državnega tajnika, ker se jima ne zaupa vodstva dežele v teh kritičnih časih. I AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 15, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »1X7 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. i- BESEDA IZ MI0BA SUBSCRIPTION RATES: aru" 0.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clast, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Rev. M. Jager: "Prisegam" No. 115 Wed., May 15, 1940 "Naše morje" Za Mussolinija je Sredozemsko morje "naše morje." Pa je smola ta, da drži ključ do tega morja Anglija pri Gibraltarju in Suezu. Tretji izhod iz Sredozemskega morja je v Dardanelah in tudi tukaj mora držati Mussolini roke proč, vsaj dokler je v veljavi medsebojna pogodba med zavezniki in Turško. Toda lažje je Mussoliniju domišljati si lastninsko pravico do Sredozemskega morja, kot ga pa faktično lastovati. Da se tega laški diktator povsem zaveda, kažejo njegove besede, ki jih je nedavno izrekel, "da smo prav za prav jetniki med Gibraltarjem in Suezom." Angljia, ki je venomer nadlegovala Italijo, naj pove, na kateri strani evropskega konflikta je, je nenadoma prijela bika za roge. Na 30. aprila je Anglija presenetila svet, predvsem pa Italijo, z ukazom svojim trgovskim ladjam, naj vzamejo pot v Indijo-okrog južne Afrike in ne skozi Sredozemsko morje, "radi nejasnega obnašanja Italije in sovražnega pisanja laškega časopisja." Drugo presenečenje je iztresla Anglija iz rokava, ko je premier Chamberlain povedal v parlamentu, da Anglija lahko brez skrbi pošlje nekaj bojnih ladij v Sredozemsko morje, ker je Nemčija pri naskoku na Skandinavijo izgubila toliko svojih ladij, da je Anglija lahko kos ostali nemški mornarici z manjšim številom ladij. Dan pozneje se je prikazala pred Aleksandrijo eskadri-la angleških bojnih ladij. Mogočni rušilci in težke križarke so se zibale proti temu pristanišču. In drugi dan jih je dospelo še več. Cenzura je preprečila izdati natančno število angleških bojnih ladij v Sredozemlju, toda splošno se govori, da je to najštevilnejša pomorska flotila, kar jih je še plulo po Sredozemskem morju. Nekaj angleških bojnih ladij se je nenadoma prikazalo tudi pred grškim pristaniščem Saloniki, kjer je bila angleška pomorska baza v zadnji svetovni vojni. Anglija je obvezana, da brani Grško v slučaju napada, ki bo, če bo prišel, od Albanije z italijansko vojsko. Uradno je pokazala Italija zelo malo zanimanja za to angleško strategijo. Nek odličen fašist se je izjavil: "Če Anglija smatra, da je njena bojna mornarica bolj varna v Sredozemskem morju pred nemškimi bombami, je to njena zadeva, ne naša." Potem je pa začela fašistična Italija naštevati, da ima: 121 podmornic, 6 bojnih ladij, 33 križark, 118 rušilcev in 62 torpednih čolnov, poleg tega "silno" zračno silo in za vsem tem še "8,000,000 bajonetov." Italija je poslala nato 50,000 vojakov, nekaj letal in podmornic na Dodekaneške otoke, katere je vzela Turkom leta 1912 v Egejskem morju, s čemer naj bi ustrahovala Turčijo in Grško obenem, pa tudi zabranila zaveznikom poslati pomoč Balkanu skozi Dardahele. Pri vseh teh "bojnih" pripravah je na 1. maja odplul italijanski potniški parnik Rex v New York in je prav te dni zopet na povratku domov. S tem je dal Mussolini razumeti, da se Italija ne bo zganila, vsaj toliko časa ne, da se vrne Rex zopet domov. ^ V tem je bila pa diplomacija mrzlično na delu. Na 1. maja se je zglasil pri Mussoliniju ameriški poslanik William To je eden najspretnejših diplomatov, kar jih ima Preteklo nedeljo, na Materinski dan, je Svetovidski oder skupno z Baragovim zborom priredil Materinsko proslavo. Udeležba je bila kar povoljna. Kritike jaz pisati ne morem, toliko pa lahko rečem, da so se igralci potrudili, nekateri prav zelo. Tem bolj, ako upoštevamo, kako so bili zaposleni zadnjih par mesecev. Tri tedne nazaj smo uprizorili "Dve nevesti," en teden nazaj ponovili v Collinwoodu "Lurško pastirico." Dasi je bila ta samo ponovljena, vendar je bilo treba zopet skušenj in priprav. In tako je zmanjkovalo časa za predstavo "Prisegam." Zares da ne bi bila ta prireditev omejena ravno na Materinski dan, drugo nedeljo v maju, bi jo preložili za en teden, da bi jo še boljše podali. Kajti igra je zelo lepa in vredna truda, da se jo čim popolneje poda. Zato ta teden ne bomo počivali, ampak se resno pripravljali, da jo prihodnjo nedeljo, 19. maja boljše podamo. Tudi v poklicnih teatrih se marsikrat, če ne običajno, zgodi, da ima premiera, prva predstava, na sebi še marsikatere pomanjkljivosti, ki jih ob reprizi, ponovitvi, odpravijo. Tako upamo tudi mi, da bo prihodnjo nedeljo igra "Prisegam" boljše uprizorjena. S tem pa še nikakor nočem reči, da so prve predstave vedno slabše, ob ponavljanju pa vedno boljše. Nikakor ne. Skušnja me uči, da so včasih ponovitve slabše, posebno, kadar igralci prvikrat dobro napravijo in se ob ponovitvi — preveč zanesejo! V takem slučaju jo kaj lahko polomijo! Poslušam in poizvedujem za kritiko, rad zvem za pomanjkljivosti, ker sam dobro vem, da ni bilo popolno, kakor nikjer ni Pravična kritika vedno koristi In tako bomo ta teden v skušnjah skušali popraviti, kar se bo le dalo. — Torej vabim vse, ki radi vidijo lepo igro, naj pridejo prihodnjo nedeljo, 19. maja, pogledat v šolo sv. Vida Materinsko proslavo z glavno predstavo "Prisegam." Upam, da ne bo nikomur žal. Vstopnice so v predprodaji v prodajalni Novak's Confectionery. --o- Igra in koncert Slvačkov Neumorni delavec za obstoj mladinskih pevskih zborov od početka do sedaj, predsednik "Slavčkov," Mr. Trebeč, je v pozdravnem govoru prepričevalno poudarjal, kako važno je jo danes Zed. države, irnajoč za seboj 30 let diplomatske za bodočnost, da vzdržujemo službe. Diktator in poslanik sta se razgovarjala 45 minut.' Poslanik je potem rekel, da sta se razgovarjala samo o mednarodnem položaju. Značilno je, da je bil Mr. Phillips zadnjič pri Mussoliniju meseca januarja 1939, če se ne šteje slučaja, ko je letošnjega februarja spremljal podtajnika Wel-lesa t je. Drugi dan je šel ameriški poslanik na razgovor k laškemu zunanjemu ministru Cianu. Prav isti dan je laški poslanik v Washingtonu obiskal podtajnika Wellesa (državni tajnik Hull je bil takrat na počitnicah). Potem se je pol ure j po mojem mnenju nekaj poseb-razgovarjal z predsednikom Rooseveltom. j nega, prav za šest letnico "Slav- " Šele na S. maja je Roosevelt povedal časnikarjem, da je Čkov" izbrana. Težka za tu poslal svojega poslanika k Mussoliniju, ker poskuša odvrniti vojno v južnem delu Evrope. Iz vsega tega sledi, da zavezniki ne zaupajo Italiji, toda naj stori kar hoče, pripravljeni so nanjo. Zato je zavezniška bojna mornarica v Sredozemskem morju. Odkar se je vrnil ameriški podtajnik Welles iz Evrope, so bili v Beli hiši precej skeptični, da bo ostala Italija nevtralna. Kljub temu sejKavcic. Sokrat, filozof, učen je predsednik Roosevelt potrudil, da bi odvrnil Italijo odjmož, ki je bil poln modrosti, je usodepolnega koraka s tem, da je naravnost in brez ovikov.občeval le z priprostim naro-namignil, da bodo izostale pošiljatve iz Amerike, če gre'dom. Z reveži se je bratil in Italija v vojno. Italija kupuje v Zed. državah mnogo siro-jim pomagal. Ni čudno, da ga vega olja, bakra in bombaža. Odkar ne dobiva iz Nemčije bogatini in drugi "učeni" lju-premoga, dobiva tudi to kurivo tukaj. |dje niso radi imeli in ga obso- Mussolinijevo rožljanje s sabljo je bilo morda domenke-,dili na smrt. Kdor je z pripro- .....stim narodom, je od "višjih" še mladinske pevske zbore. Da, on, ne da bi samo govoril, ampak je že tekom šestih let obstoja "Slavčkov" neštetokrat dokazal z požrtvovalnostjo. Da bi imel le več posnemalcev. Upam, da starši to vidijo in se mu izkažejo hvaležni. Igra 'Sokratov god" je bila rojeno mladino, a vseeno je šlo. Vseh igralcev se ni dobro razumelo, pa smo vseeno lahko sledili pomenu. V dvorani je bil velik nemir. Zelo lepo se je razumelo Sokratovo ženo, Zofi rajo svoji k svojim. Nato po igri je deklamirala Vera UnetiQ "Slava Slovencem." Potem so sledili soli in dueti, ki so vsi prav ugajali občinstvu in bili ponovno klicani na oder, in vsi so bili nagrajeni z velikim aplavzom. Marion Kuhar je nastopila zadnja, je to stara znanka in solistinja "Slavčkov" že od početka, ki obeta veliko in vsi bomo veseli njenega napredka, saj je izšla iz mladinskih zborov, kar je njej in nam v ponos. Dorothy Kamin je pa raztegnila svojo harmoniko, da smo bili vsi presenečeni. Vsem nam je ugajalo, ko je eno zaigrala svojemu učitelju, Mr. šeme-tu, na čast. Nato je nastopil ves zbor. Na piano je spremljala mojstrsko Miss Elsie Artel. Kako lepo je bilo, ko smo zagledali na odru male in velike in so peli, peli kot bratci in sestrice, tako ubrano, da bi železo omehčali. Priznati moram, lepo ali ne, da sem imel ves čas solze v očeh. "Mamica moja," ki jo je skom-poniral Mr. šeme materam na čast, mi je šla do srca in mi budila spomine na mojo mater, še nisem imel prilike videti, da bi kdo našim otrokom vlival toliko ljubezni do matere, kakor to dela Mr. Šeme. "Mnoga leta srečni bili, mnoga leta živeli," so nam voščili v zadnji pesmi. O ti cvet naroda, ne smeš nas zapustiti, preveč dolgočasno bi bilo. Mi bomo stali z vami in vas bomo podpirali. Samo pogumno naprej ! Udeležba ni bila slaba, a lahko bi bila večja in prav za prav bi morala biti. če bi res mislili tako kakor govorimo: "Mladina, za mladino bomo delovali.!" Kdaj in kje?, vprašam. Kaj pa če bi se ob takile priliki enkrat pokazali naši kandidatje, da bi jih vsaj poznali in bi se malo pogovorili. Naj bi si ogledali malo delovanje naše mladine. Samo na eno stran "Svoji k svojim" ne bo držalo. Mi "priprosti" se držimo tega, ampak vzgledov nimamo in ne bo čudno, če bomo 3 časom tudi mi pozabili. Vsi želimo pomagati slehernemu Slovencu, za kar smo Slovenci tudi upravičeni pri mestni vladi, da so naši.ljudje notri, ampak obenem pa želimo, da bi bili ti ljudje z nami prej in potem, ko so dosegli zaželjeno. Kdor nima smisla za našo mladino nam tudi ne bo veliko koristil. To sem omenil zato, da bo znano, da tudi mi "priprosti" mislimo in gledamo. Po koncertu se je razvila lepa domača zabava. Gledal sem, kako se eni trudijo in delajo, da bi zbor vzdržali. Tiho je vaše delo in trud, pa mi verjemite, da bo vam mladina celo življenje hvaležna in mi priprosti narod. Pri mizi so dali "Slavčki" Mr. šeme-tu za šest-letnico torto z šestimi svečami in so ga obstopili in mu zapeli: "Bog živi vas!" Že samo ta prizor je bil vreden one vstopnine. Odbor in Mr. šeme, prav lep užitek ste nam naredili, ki nam bo ostal dolgo v spominu. Deluj-mo z vsemi močmi za mladinske zbore in mladina bo imela lep spomin na nas. John Terlep. --o- no s Hitlerjem, ko je vpadel v Skandinavijo, da so zavezniki razdelili bojno brodovjs in ga del poslali v Sredozemsko morje. Brez vprašan ja je, da ncsi Mussolini zdaj glavo pokonci, odkar je Hitler zmagal v Skandinaviji in radi uspeha v Nizozemski in Belgiji. Toda dokler je Hitler zaposlen na za-padni fronti, se Mussolini najbrže ne bo dvignil, ker sam ne opravi nič na Balkanu. danes zaničevan, "če hočeš kaj veljati, se moraš ogibati uboge pare." Tako je njih geslo. Saj kadar bodo nam potrebni, bomo zapiskali in bodo vsi pridrveli. Saj vedo, da mo- Malo o kampanji SMZ Ker ni veliko slišati o naši kampanji, ki se je pričela s 1. aprilom in se mi vidi, da se dela vse preveč natiho, zato bi želel, da se začne delati malo bolj na glas, da bo svet kaj vedel o tem. Priporočal bi glavnemu odboru, da bi v ta namen sklical kakšne shode v Clevelandu, Collinwoodu in tudi drugod, da bi prišli malo skupaj. Na ta način bi lahko seznanili narod z Slovensko moško zvezo. Tudi čas kampanje se mi zdi prekratek in bi bilo priporočljivo, da bi se kampanja vršila šest mesecev in ne samo tri mesece, ker smo že v maju in je še vse tiho. Članom podružnice št. 3 S. M. Z. naznanjam, da se je vršila naša seja 2. maja in bilo je precej veselo. In zakaj pa tudi ne, saj smo vendar sprejeli 23 novih kandidatov in to je precej veliko število za samo sedem agitatorjev, ker nimamo nikogar izvoljenega v ta namen, zato smo pa narqdili tako, da kateri jih bo največ pridobil, tisti bo pa agitator za do-tični mesec. Za mesec april so bili Charles Benevol in Frank Benčina, ki sta dobila oba večje število kandidatov. Kdo bo pa za mesec maj, bomo pa še videli. Povedali so mi, da jih bo nad 50 novih in če bo to res, potem bom moral pa iskati pomoč pri gl. predsedniku, da mi bo pomagal vse zapriseči. To se vse lahko zgodi, saj ni treba nobenega čudeža, ker če vsak enega pridobi pa jih bomo imeli 225 novih. Ali ni to dovolj lahko narediti? Saj je še veliko naših rojakov, ki bi radi pristopili, a ne vedo kam se obrniti. Vedite, da ko se drevo vsa-di, ga je treba tudi obdelovati, da se ne posuši. Prav tako pa je z našo organizacijo Slovensko moško zvezo. Začeli smo jo in sedaj pa moramo skrbeti, da se tudi razširi na vse strani. To ni prav nič težkega, samo prav vsi moramo stopiti na plan ter gl. odbor in vse podružnice skupno delovati in iti naprej roka v roki po poti, katero smo si začrtali. Ker je to ravno prva kampanja naše zveze, nam je toliko bolj potrebno tako delovanje in držimo se izreka: Vsi za enega, eden za vse! To bo v korist vsem članom, ki spadajo k SMZ. Tajnik podružnice št. 3 je zadnjič povedal v svojem dopisu o delovanju podružnice. Povedal je kako lepo napreduje in koliko asesmenta se je že plačalo na gl. urad. To je vse lepo in dobro ter vsak član lahko vidi, da napredujemo in bomo tudi še v bodoče. Torej vsi člani podružnice št. 3, od vas je odvisno, vaše pomoči potrebujemo vsak dan več, ker vi ste podružnica —tisto drevo, ki se razteza in raste in kliče po novem članstvu. Sedaj, v tej kampanji vam priporočam, pojdite do svojih prijateljev, katere poznate in jih imate vsepovsod. Razložite jim kako je in z veseljem bodo pristopili. Zavedajte se, da odbor brez vaše pomoči ne more storiti ničesar, zato potrebuje vaše pomoči. Želel pa bi, da bi se ustanovile nove podružnice, kjer je le količkaj prilike. V naši naselbini imamo tri podružnice in sicer št. 3 v Collinwoodu, št. 5 in 6 pa na St. Clairju. Torej kdor želi kakšnih pojasnil, naj se kar obrne do ene izmed omenjenih podružnic.- Naj še malo omenim, da je imela št. 10 SŽZ lepo igro "Lur-ška pastirica." Biio je res lepo in dvorana je bila polna starih in mladih. Videl sem tudi kako pridno so delale članice druga z drugo. Vem, da so imele dosti dela, a s tem pa so pokazale, da so zmožne vršiti tako delo in da se zanimajo za svojo organizacijo. Čestitam vam in vam želim uspeha tudi v bodoče. Prosim vas pa, da poveste tudi svojim možem, da naj pristopijo v Slovensko moško zvezo, ker smo precej daleč za vami, saj veste, da smo se precej kasno zbudili. Upam pa,, da se bomo tudi mi zbudili in bomo tako delovali skupno možje in žene, kadar se priredi kakšna prireditev. Tu ne more biti nobenega iz- govora, da ne morejo pristopiti, češ da jih žene ne puste. Ha, kaj takega pa res ne verjamem rad, ker vem, da skoro že vse ženske spadajo k Slovenski ženski zvezi in zakaj bi pa moški ne spadali k Slovenski moški zvezi? . Torej, za danes bom končal, a se bom ob priliki še kaj oglasil, če se ne bo noben drugi. Z bratskim pozdravom, Joseph Hočevar, predsednik št. 3 SMZ. -o- Vseslovanska država (M. I. Lah predstavil po mesečniku "American Slav," avtor P. M. Fekula.) Naša zgodovina in skoraj vsi pisatelji posebno pa pesniki so usmerjali svoje cilje k boljši bodočnosti našega naroda v tem, da so poudarjali združitev in SO' delovanje vseh slovanskih naro dov. Ako bi šel v podrobnosti takih literarnih del ter jih priobčil bi bilo to ogromno delo. Ko človek pričenja priobčevati take misli, se mu usiljujejo pikri očitki, češ kako vendar je to, da te po svetovni vojni oživele slovanske države niso izvršile tega pleme nitega dela, ki bi mogoče celo preprečilo sedanje pogrome 1 Evropi? Kratek odgovor na to bi bila <*Po toči zvoniti . . ." Tu smo sedaj — sebični, plitvi državniki so se izigrali na račun plemeni tih del, ki so vzklila v sredini Evrope, delno prinešena iz Amerike. Možganska sila slovanskih ras ni odgovorna za ogromni poraz, ampak nekaj nezmožnih državnikov iz nekaterih držav, ki so se dali izigrati. Toda iz razvalin neprimerne groze Evropi, se zopet slišijo odmevi glasov, ko krčijo srce . . . To so glasovi one trezne mi sli, ki se poloti naroda kakor posameznika takrat, ko se pre pozno znajde v prevari. Danes trepeta milijone Slovanov v ne gotovosti ,kajti spoznali so, da so bili prej v politiki, sedaj pa v vojni izigrani drug proti dru gemu. Taka je zgodovina na še mešanice, ki se ponavlja že dolga stoletja. Sužnji narodov smo v Evropi in v Ameriki. Na hajamo se v defenzivi vsepov sod, celo tam, kjer smo bili do ma, tujec izkorišča narod in zemljo, da nam končno ostane le ime . . . Zdi se, da trpljenje in poni žanje prihaja od svojegai vi ška, mogoče je moralo biti ta ko. Zdi se, da zopet slišimo glasove kakor smo jih slišali prvi svetovni vojni. Toda se daj vstajajo misli čiste kot zla to, ker so v ognju in smrtni gro zi izčiščene. Slovani združimo se,! Kar je pa še večjega po mena prihaja ta klic od tam kjer svoje čase ni dobil odmeva V milijonih se poraja ta skrita misel, toda mi v Ameriki jo lahko izrečemo naglas, odo bravamo in dejansko pomaga mo do dejanskega uresničenja Združenje vseh Slovanov v eno samo močno državo, kjer: "Narod sam si voli vero in postave . . . kot je rekel naš France Prešeren pred sto leti in Vodnik in vsi drugi. Ta velika misel mi je dala povod, da sem prestavil sledeči članek, kakor sem že prej omenil. (članek v prestavi se glasi kakor sledi) : V sedanji svetovni vojni sta že dve slovanski državi izginili iz površja zemlje. Dve drugi sta v negotovosti ter se morata posluževati vseh vrst diplomatskih trikov, da se vzdržujeta v svoji nevtralnosti. Največja slovanska država se nahaja v vodstvu mednarodne idejologi-je, ki se je rodila na neslovan-skih tleh, ki ji je bila vsiljena ob ugodnem času z nasiljem. Zato so za sedaj vsi Slovani nahajamo, eni več drugi manj v mlaki. Meddržavne evropske splet- Za pouk in izobrazbo Piše § LOVRENC g SUHADOLNIK H Članek 34 DOBER NASVET Vsakdanje delo nam vzame večino našega dnevnega časa in temu se ne more pomagati. Pošteno delo potrebuje naj-aoljšega poskusa. Toda vsak izmed nas, brez ozira na delo, pa si vzame vsaj nekaj časa za aranje, ki je velike važnosti za vsakega izmed nas. Kdor ne bere, tudi ničesar ne ve in kako naj se od takega očeta ali matere pričakuje, da ai učila svoje otroke, če pa sama nista dovolj poučena o vsakdanjih stvareh in problemih. Ko otrok prične pohajati v višje šole, tedaj je čas in potreba, da se njegovo znanje razširi v vseh ozirih. Potrebno mu je či-anje raznih spisov, da si na ta način pridobi potrebnega znanja, da bo lahko tekmoval s svojimi součenci. V višjih šolah je toliko raz-ičnih predmetov, da večina učencev skoro ne ve za kaj bi se odločila. Zato pa mladina v ej dobi potrebuje dobrega na-veta in izkušenega svetovalca, d je zmožen svetovati v vsa-