nepremičnine Q Več reda na ■ nepremičnin Goreniski glas. d.o.o < Zoi$ova 1. 4000 faan» Gorenjska Banka hup: v\ww,s;bkr.>i POTROŠNIŠKI KREDITI Za vaše jesenske nakupe lahko privarčujete tudi z najemom kredita. Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 91 - ( hNA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 16. novembra 2004 Ministrstvo za promet zahteva, da se DARS drži pogodbe o izvajanju naročila za gradnjo odseka Peračica - Podtabor. 7 t i-».-.' v »r.? Na območju predora Ljubno načrtujejo približno 40 metrov razmika med smernima pasovoma bodoče avtoceste. Bodo to graditelji tudi upoštevali? Foto: Tina Doki Kraixj - Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Janez Sušnik je opozoril ministra za promet Marka Pavliha, da Družba za avtoceste RS (DARS) krši Uredbo o lokacijskem načrtu za novi odsek gorenjske avtoceste Peračica - Podtabor. Pri raziskavah in projektih so upoštevali približano varianto smernih pasov, kar izključuje možnost odstavnega pasu v predoru Ljubno. Družbi za avtoceste ne bodo priznali stroškov, pristojnim organom pa bodo predlagali pregled vodenja projekta gradnje tega odseka, so zagrozili v ministrstvu za promet. Uredba vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Peračica -Podtabor med drugim določa, da sta severni in južni smerni pas ceste nad globeljo Peračica in v predoru Ljubno razmaknjena za približno 40 metrov. Taki rešitvi je dala prednost tudi strokovna komisija s predstavniki ministrstva za promet, DARS in Družbe za državne ceste, ki je spomladi letos iskala možnosti za morebitno zmanjšanje stroškov gradnje na tem odseku. Ocenila je namreč, da tak razmik zagotavlja manjše tveganje pri gradnji predora in viadukta. Obenem bo varianta z večjim razmikom pasov omogočila manjše oviranje prometa med samo gradnjo odseka. Na septembrski seji Državnega sveta so Družbi za avtoceste postavili vprašanje, ali te zahteve upoštevajo pri geoloških raziskavah na trasi. Z odgovorom, da so v že izdelanih raziskavah in projektih upoštevali približano varianto smernih pasov, ni bil niti najmanj zadovoljen predsednik Državnega sveta Janez Sušnik. Opozoril je ministra Marka Pavliha in Janeza Kopača ter glavno inšpektorico RS za okolje, prostor in energijo Bojano Pohar, da DARS ne upošteva vladne uredbe v zvezi z novim odsekom avtoceste. Razmaknjena varianta vključuje tudi odstavni pas v predoru Ljubno, za kar se odločno zavzemajo domačini in tudi Janez Sušnik kot Gorenjec. Druga varianta tega sploh ne omogoča, zato zahteva ukrepanje. Ministrstvo za promet je že konec avgusta zahtevalo od Družbe za avtoceste, da načrtuje novi odsek v skladu z vladno uredbo in sklepi delovne komisije. Na Sušnikovo opozorilo je minister Pavliha reagiral Še bolj ostro. Vodstvo DARS-a je seznanil, da njihovo ravnanje razume kot grobo kršenje Pogodbe o izvajanju naročila za gradnjo in obnavljanje avtocest ter finančnega inženiringa. Zato družbi ne bodo priznali stroškov dela in izdelave strokovnih podlag za ta odsek avtoceste. Obenem bodo predlagali pristojnim organom, da pregledajo vodenje projekta gradnje avtocestnega odseka Peračica - Podtabor. Stojan Saje uprava in sindikalisti Planiki Po dveh sestankih Planikine uprave s sindikalisti še vedno ni jasnega odgovora, kakšna bo usoda delavcev. Vse prodajo V zgrešeno Nekdanji direktor kranjske Planike Bojan Starman pravi, da se je kranjsko podjetje v zadnjih letih preveč vrglo v trgovine in pozabilo na proizvodnjo. Kranj - Kaj bo s 680 delavci Planike, če bo šlo podjetje v stečaj, kakor po zavrnitvi prisilne poravnave s strani sodišča sedaj predlaga nova uprava Planike? O tem sta člana Mili-voj Samar in Borut Košir v petek razpravljala s predstavniki vseh treh sindikatov v Planiki, vendar slednji na ključna vprašanja niso dobili odgovorov. . O nadaljnjem razpletu bo odločal stečajni senat, tako o zahtevah glavnih upnikov do Planike kot tudi o tem, koliko delavcev naj bi izgubilo delo. Včeraj opoldne pa je bil še en sestanek upravf in sindikalistov, na katerem so po besedah Adolfa Sitarja iz Sveta gorenjskih sindikatov večinoma ponovili že v petek slišane informacije. Izvedeli so tudi, da proizvodnja teče in da imajo trenutno dela dovolj za dva meseca, prav tako ima Planika denar za plače, vendar naj bi o izplačilu odločil stečajni senat. Sicer pa je uprava včeraj sindikatom napovedala, da bo še ta teden javnost podrobno obvestila o prihodnosti družbe. D.Ž. Kraiy - Kot je že znano, je kraiysko okrožno sodišče prejši^i teden zavrnilo predlog Planikine uprave za prisilno poravnavo, zato so v Planiki takoj predlagali uvedbo stečajnega postopka. Sodišče je že imenovalo stečajni senat, ki ga bo vodila Brigita Porenta, o uvedbi stečaja pa bo sodišče predvidoma odločilo v naslednjih dneh, šele tedaj pa bo dvočlanska uprava Planike, ki jo sestavljata Borut Košir in Milivoj Samar, priprav^ena javno spregovoriti o nadalji^ih. korakih. Zastavlja pa se vprašanje, kaj je Planiko, nekoč velikana slovenske obutvene industrije, pripeljalo v položaj, ko jo bremeni več kot pet milijard tolarjev obveznosti in je samo letos pridelala že več kot 1,2 milijarde tolaijev izgube, tako da so ji nazadnje dacarji blokirali račun. In to kljub temu, da je bila Planika po besedah Bojana Starmana, ki je podjetje vodil pred prihodom že razrešenega predsednika uprave Milana Bajžlja, še pred Šestimi leti očiščena obveznosti in je tekoče pozitivno poslovala. Delavci in sindikati glavno krivdo pripisujejo Baj- žlju, ta pa v "svoji zgodbi o Planiki", ki jo je prejšnji teden posredoval medijem, državi. "Planika je bila leta pred mojim odhodom v stečajnem postopku in če ne bi bila finančno očiščena ter njena proizvodnja ne bi pokrivala stroškov, potem verjetno stečaja kasneje ne bi umaknili," pravi Bojan Starman, ki o sedanjih dogodkih v Planiki ne mara govoriti, vseeno pa je za Gorenjski glas povedal svoje mnenje, kje je Milan Baj-želj zagrešil napako. "Podjetje v delovno intenzivni panogi zapade v položaj, v katerem je sedaj Planika, če po- Severni fen odkrival strehe podiral drevje 9 Krai^j - Vremenoslovci so ga napovedovali za nedeljo, pri-hrumel pa je že v soboto zvečer. Severni fen ni običajen veter, značilen je za kraje ob vznožju Karavank, Logarske doline in Save Dolinke, včasih doseže tudi rušilno hitrost. Tokrat je ruŠil, predvsem v nedeljo, ko je dokazoval svojo premoč nad strehami, električnimi vodi, drevesi. Najbolj rušilen je bil na območju Žirovnice, Jesenic in Tržiča, segel pa je tudi na Bled, v Radovljico, Preddvor in Kranj. Škoda v stotine milijonov tolarjev. Grobe ocene naj bi bile v prizadetih obči- nah znane včeraj popoldne, na natančnejše bo treba še počakati. V občini Žirovnica, denimo, kjer je bilo verjetno najhuje, upajo tudi na državno pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč. Tudi v tej nesreči so se posebej izkazali jeseniški in kranjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz Številnih društev. Pohiteli so tudi zavarovalniški cenilci, zdaj hitijo gradbeniki. Na sliki: streho s tržiškega podjetja Cablex je odneslo na dvorišče in cesto. Več na 9. strani. H. J., foto: Tina Doki slovodstvo pravilno ne ovrednoti proizvodnega in prodajnega dela. Dobro je sicer vlagati v širitev prodajne mreže, vendar pa je bilo v primeru Planike katastrofalno, ker so zmanjševali proizvodnjo. Napačno je prepričanje, da lahko taka podjetja postanejo dobičkonosna le z večanjem prodaje in zapiranjem proizvodnje. Po mojem se je v Planiki preveč na pamet vlagalo v trgovine, hkrati pa niso pazili, da bi obstala tudi proizvodnja," razmišlja Starman. Simon Šubic CO H O ^ CN m fO '«t CN CN CN CN O O V : GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 Do stanovanj tudi z zadolževanjem Po mnenju Liste za Kranj župana Mohorja Bogataja podpirajo le še trije svetniki. Krai\j - Po kranjski LDS Je novinarsko konferenco na temo sprejemai\ja proračuna za leto 2005 sklicala tudi lista Mladi za Krai\j. Kot je dejal predsednik i\jihove svetniške skupine Vito-mir Rožej, je župan Mohor Bogataj mestni svet o vsebini naslednjega proračuna občinski svet seznanil šele 22. oktobra, kar je prepozno za usklajeno sprejemai\je tega najpomembnejšega občinskega akta. Kot pravi, v Krai\ju proračun sicer ni prenapih-i\jen in je stabilen, težava je le v netransparentni porabi. Z leve: Aleš Sladojevič, Vitomir Rožej In Darko Vidakovič. ''Letošnji poziv mestnega sveta županu, naj razmisli o odstopu, ki ga niso podprli le trije občinski svetniki od 33, jasno kaže, koliko svetnikov župana sploh še podpira. To bi moral biti dodaten razlog županu, da se mora ob sprejemanju proračuna še bolj temeljito posvetovati s političnimi strankami in listami, ki so v v mestnem svetu. Zupan v pismu bralcev v Gorenjskem glasu Še vedno govori o koaliciji, kar se mi ob trenutni situaciji zdi zelo čudno. Koalicija se je v letu 2003 mogoče res še usklajevala, v letu 2004 pa zagotovo ne," pravi Vitomir Rožej. Stranke in liste, ki so v začetku mandata sklenile programski dogovor, se sicer zavedajo, daje usklajevanje nujno, zato so se že prejšnji teden zaradi novega proračuna sestale s podžupanoma in nekaterimi predstavniki občinske uprave. "Programska koalicija vztraja pri prioritetah, ki jih je sprejela na začetku mandata, in upam, da se bomo do konca leta tudi uskladili," je razložil Rožej. Aleš Sladojevič je obširno predstavil programske prioritete, ki morajo po mnenju Liste za Kranj biti uvrščene v nov proračun. "Proračun je nujno potreben, za njegovo sprejemanje pa bo nekdo moral prevzeti odgovornost. Župan tega zaradi pomanjkanja komunikacije s svetniki ne more več storiti, po mo- jem mnenju jo bosta morala prevzeti kar podžupana," je prepričan Sladojevič. Lista za Kranj se bo med drugim zavzemala, da bodo v Kranju na področju športa gradili take objekte, kijih bo občina z "le" 50 tisoČ prebivalci tudi zmogla vzdrževati. Zavzemajo se tudi, da k bodočim gradnjam športnih objektov pritegnejo tudi zasebni kapital. Sladojevič je tudi prepričan, da bi nova knjižnica bolj sodila na lokacijo Globusa (bližina starega mestnega jedra) kot pa na Zlato polje, zavzema se za natančnejšo opredelitev vsebine dvorišča gradu Khislstein. Prometne zagate v starem mestnem jedru po mnenju Liste za Kranj lahko rešujejo le, ko bo občina našla parkirišča tik ob mestnem jedru, ki bodo na voljo zgolj njegovim prebivalcem. Prav tako se zavzemajo, da bi občina opredelila veČje območje za stanovanjsko gradnjo, saj bo le tako zbila tržne cene novih stanovanj, povečati pa bi morala tudi število najemniških stanovanj. "Za izpolnitev tega cilja bi bilo po našem smiselno, da se občina tudi dodatno zadolži," meni Rožej. Darko Vidakovič je opozoril na katastrofalno stanje na področju turizma. "Osnutek strategije razvoja turizma je bil že sprejet, sedaj pa leži v predalu. Zakaj, ne vemo." Simon Šubic KOTIČEK ZA NAROČNIKE Prinesi mi rože « Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože, vsako pomlad nosi pomladne mi rože. Vsako jesen nosi jesenske mi rože, vse kar bi rad, rože mi vse povedo. « v Ženske smo se sicer v zadnjem času emancipirale in se polotile skoraj čisto vsega, kar je bilo prej le moŠka domena, a nekatere lastnosti, ki nas razlikujejo, so k sreči ostale. Čeprav so se nekatere vrgle celo v boks, kar nekaj predstavnic nežnega spola je v vojski, veliko jih zaseda zahtevna vodilna delovna mesta itd., a vendarle ne poznam nobene, ki ne bi bila vesela rož. Rdečih kot ljubezen, rumenih kot sonce, bodičastih za šalo ali mehkolistnih kot nežen komph-ment, velikih, na dolgih steblih za posebno pozornost ali ljubkega drobnega šopka s sosedovega travnika. Rože vse povedo ... če vam v tem čemernem novembrskem času rože ne gredo iz rok, si privoščite ali podarite rožnate, večno zelene melodije. Priložnost za to bo v soboto, 27. novembra 2004, ob 19. uri, v Domžalah, ko bo v hali Komunalnega centra koncert naše najbolj znane citrarke Tanje Zaje Zupan. Predstavila bo novo CD ploščo "Prinesi mi rože". Med bralci Gorenjskega glasa, ki nam bodo poslali dopisnice za obisk koncerta, bomo izžrebali 10 brezplačnih vstopnic. Na voljo bodo na oddelku za male oglase na Zoisovi 1 v Kranju. S šopkom cvetja na moji mizi vas lepo pozdravljam, Petra Kej žar Za vas beležimo ča.s! Po današnjem sestanku sveta stranke LDS, ki bo odločal o smiselnosti začetka pogajanj z mandatarjem Janezom Janšo o vstopu LDS v koalicijo, bo najbrž že dovolj jasno, ali bo novo vladno koalicijo poleg trojčka pomladnih strank (SDS, N.SI in SLS) in DeSUS sestavljala tudi liberalna demokracija. Ljubljana - Liberalna demokracya Slovenye je prejšnji teden prejela pisno ponudbo mandatarja za vstop v vlado, vendar v stranki z i^o niso bili zadovo^ni. Zahtevali so dodatna pojasnila, ki jim jih je Janša tudi posredoval, ta pa so po mnei\ju predsednika LDS Antona Ropa preveč splošna. Janez Janša je v ponudbi LDS med drugim zapisal, da se morajo stranke, ki se bodo odločile za pogajanja o vstopu v vlado, najprej programsko uskladiti, nato sledi še uskladitev formalnih okvirov koalicije, nazadi\je pa kadrovska sestava. LDS je prejela tudi osnutek koalicyske pogodbe, v katerem so oprede^eni glavni ci^ji vlade v nasledi\jem mandatu. V LDS pogrešajo oceno finančnih posledic programskih prioritet nove koalicije. Poleg tega bi radi izvedeli konkretno, katere stranke bodo oblikovale koalicijo. Sprašujejo se namreč, koliko poslancev bo imela bodoča koalicija - 60 ali celo 80. V primeru zelo široke koalicije bo svet LDS odločal tudi o tem, ali je za Slovenijo dobro, da ostane praktično brez opozicije. Janez Janša je Antonu Ropu pisno že odgovoril, da so programske prioritete v osnutku koalicijske pogodbe jasno opredeljene, katere pa bodo še izraziteje izpostavljene, pa je odvisno od medsebojnega usklajeva- nja potencialnih koalicijskih partnerjev. "Ta usklajevanja s tistimi parlamentarnimi strankami, ki so že na začetku po končanih volitvah vedele, kaj v tem mandatu želijo, že potekajo," odgovarja Janša. Na dokončno določitev javnofinančnih prioritet pa bodo po Janševih navedbah vplivali tudi podatki o realnem stanju, ki po njegovem vsaj ponekod zanesljivo niso takšni, kot se prikazujejo. Novi mandatar je Ropu tudi obrazložil, da bo koalicija temeljila na načelih enakopravnosti in partnerstva, prizadevala pa si bo, da bodo vse odločitve vlade in državnega zbora koalicijsko usklajene. Kar se tiče vprašanja o bodoči opoziciji, Janez Janša pravi, da je o njej še prezgodaj govoriti, saj pogajanja o koaliciji še potekajo. Zanesljivo je le, da bosta opozicijo predstavljali ZLSD in SNS. Pogajalski skupini SDS in DeSUS sta sicer prejšnji teden že uskladili osnutek koalicijske pogodbe o oblikovanju nove vlade, o kadrovskih vprašanjih pa še nista spregovorili. Besedilo osnutka pa je večinoma usklajeno tudi z N.Si in SLS. V Stranki upokojencev sedaj čakajo na kadrovsko ponudbo s strani Janše. Kot je pojasnil Franc Žni-daršič, vodja poslanske skupine, DeSUS najbolj zanimajo ministrstva, ki so povezana z vprašanjem socialne države, kot sta ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za zdravje. Radi bi pokrivali tudi gospodarske resorje, saj so tudi ti povezani s socialno državo. Glavni odbor SLS bo o vstopu stranke v vladno koalicijo predvidoma razpravljal konec tega tedna, potem ko seje prejšnji teden izvršni odbor stranke že seznanil z uradnim povabilom Janeza JanŠe, da sooblikujejo novo koalicijo. Predsednik ljudske stranke Janez Podobnik je poudaril, da izvršilni odbor pričakuje, da se bo ta teden opravila tudi razprava o načinu, delovanja koalicije. Za SLS, ki ima izkušnje vladne stranke, je namreč vprašanje o partnerskem odnosu strank, načinu sprejemanja odločitev v koaliciji, delitvi resorjev in o odnosu med vlado, poslanskimi skupinami in političnimi strankami zelo pomembno. Simon Šubic SLS pozdravlja podpis dogovora o sodelovanju Krai^j - Regijski odbor SLS za Gorenjsko pozdravlja podpis dogovora o sodelovanju za doseganje ključnih strateških ciljev Regionalnega razvojnega programa gorenjske regije za obdobje 2002 - 2006 in 2007 - 2013. "S tem podpisom gorenjskih političnih in gospodarskih predstavnikov - v prvi vrsti predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, poslancev državnega zbora, županov in direktorjev, se obeta hitrejši razvoj gorenjske regije. Pobuda, katere eden od pobudnikov je tudi član SLS in predsednik državnega sveta Janez Sušnik, v prvem poskusu ni dobila potrditve. Veseli nas, da je sedaj zaveza za sodelovanje preglasila politične razlike in da bo s tem Gorenjska ob večji enotnosti najvidnejših akteijev pridobila več veljave v okviru cele države in da bo s tem tudi lažje izvajati zastavljene projekte na področju regije," so zapisali v sporočilu za javnost v regijskem odboru SLS za Gorenjsko. S.Š. Tisoči novi naročnik bo v tem tednu žiri - Deževno jesensko vreme in narasle vode so nam tudi pripomogle k oblikovanju vprašanj, ki smo jih tokrat zastavljali prebivalcem na območju Žirov. Sora, kljub temu da je bilo izvedenih že veliko del, še vedno ob večjih nalivih vzbuja strah prebivalcem. Zanimalo nas je, kaj se zdi vprašanim bolj nujno urediti, ali zagotoviti boljšo poplavno varnost ali urediti boljšo cestno povezavo čez Smrečje do yrhnike in tako hitreje priti v Ljubljano. Drugo zastavljeno vprašanje pa je bilo, kaj menijo Zirovci o svoji policijski postaji. V anketi je želelo sodelovati 753 vprašanih. Njihova mnenja pa so grafično prikazana v nadaljevanju. Prednost bi dali ureditvi ceste, kar 62 odstotkov, 28 odstotkov pa jih je mnenja, da je potrebno še izboljšati poplavno varnost. Zelo pogost odgovor pod drugo je bil, da je nujno graditi dom za starejše (3 odstotki). Čeprav ljudje po veČini menimo, da se policisti vedno pojavijo tam, kjer sijih najmanj želimo, pa je 85 odstotkov vprašanih v Žireh mnenja, daje policijska postaja v Žireh potrebna, od tega pa jih celo 57 odstotkov meni, daje to nujno potrebno. Povprečna starost teh, ki si jo želijo, je 51 let, ne želijo pa si je nekoliko mlajši. 1.000 novemu naročniku se hitro približujemo in prav v teh dneh bo tisti, ki bo 1.000. novi naročnik, imel to srečo, da bo lahko za nagrado svojo družino odpeljal na večerjo v izbrano gostilno na Gorenjskem. Ime srečnega naročnika bomo objavili v petkovi številki, prav tako pa tudi ostalih 10 naročnikov, ki bodo tej številki najbližje in jih bomo nagradili z brezplačno vstopnico za eno izmed novoletnih prireditev ob koncu leta. Zato ne odlašajte in nas pokličite in mogoče boste prav vi srečni nagrajenec. Seveda nas lahko pokličete vsi, ki bi se želeli naročiti na časopis, ne glede na kraj bivanja! Skoraj ves čas smo dosegljivi na telefonski številki 517-00-00! Ne glede na to, če ne boste ravno vi 1.000. naročnik, pa boste dobili lepo knjižno nagrado, konec leta letopis Gorenjska in še časopis boste lahko do konca januarja prihodnjega leta prebirali brezplačno. Vodja klicnega centra Matevž Pintar Kaj bi bilo po vaše bolj nujno urediti v vaši občini? Cesto čez Smrečje do Vrhnike ali zagotoviti boljšo poplavno varnost? urediti cesto čez Smrečje do Vrhnike 62% boljšo poplavno varnost 28% ne vem, vseeno ml je 3% drugo 7% NS753 Ali si želite imeti svojo policijsko postajo? da, je nujno potrebna 57% lahko bi jo imeli 28% ne vem, vseeno ml je 3% ni potrebno 12% N = 763 t J Torek, 16. novembra 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Med delavci Planike je v petek dopoldne vladalo morasto vzdušje, kajti dan poprej so izvedeli, da je njihova uprava, ^ potem ko je sodišče zavrnilo prisilno poravnavo, predlagala stečaj. Krai\j - V Planiki ne doživljajo prvič dramatičnih dogodkov. Leta 1998 je bila prva prisilna poravnava in po njej je v Planiki ostalo 1600 od prej okoli 2200 zaposlenih. V šestih letih se je Število zaposlenih po programu trajno presežnih delavcev, zadnje leto pa zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov, zmanjšalo Še za dobrih 850, zaprli so obrate v Breznici in Majšperku. Kaj bo sedaj s 680 še zaposlenimi, ki so še ostali v Planiki v Kranju in Turnišču? po mnenju stroke pa je imela Planika med Čevljarskimi podjetji v Sloveniji najboljše izhodišče. Sedaj pa je ugotovljeno, daje prodanih za 12 milijonov evrov nepremičnin in da je Planika pridelala za pet milijard tolarjev izgube, torej milijardo vsako leto. Kam je odtekel denar, seje stekal v južne republike nekdanje skupne države, kjer je Planika ustanavljala hčerinska podjetja? Zahtevali bomo revizijo, ki naj ugotovi, kam je izginilo premoženje." nim delavcem. Okoli 50 odpravnin še vedno ni izplačanih, pravi Tomažin, po tolmačenju uprave zaradi tega, ker so se čakajoči pritožili. Sicer pa delavci povedo, da odpravnine nikakor niso bile visoke, saj so se odpuščenim delavcem štele za delovno dobo samo šestih let od prisilne poravnave 1998 naprej, za vsako leto dela približno petino delavčeve plače. Torej so za ves Čas dobili komaj nekaj več kot celo plačo, okoli 120 tisočakov. Jože Tomažin "Še sami ne vemo, kaj nas Čaka. Na vseh sestankih se borimo, da je proizvodnja potrebna in naj ostane," pravi predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju Jože Tomažin. Ta sindikat, ki v podjetju velja za radikalnejšega, krivdo za sedanje stanje zvrača na bivšega predsednika Planikine uprave Milana Baj-žlja. "Bajželj se sklicuje, da je pred šestimi leti dobil podjetje v razsulu, vendar je bila Planika po zagotovilu prejšnjega predsednika uprave Bojana Starmana očiščena dolgov, upniki poplačani, premoženje v funkciji, Kam so izginile Planikine milijarde Jože Tomažin še pove, da je bil do leta 2002 kot predstavnik delavcev v Planikinem nadzornem svetu in v njem opozarjal, da se premoženje odprodaja, v poročilu za leto 2001 pa celo predlagal, naj se zamenja Baj-žlja kot predsednika uprave, češ da bi se takrat dalo Še kaj storiti. Vendar so Tomažina kmalu potem zamenjali. Sindikalist Bajžljevi ekipi še očita, da je namenoma zmanjševala proizvodnjo in odklanjala naroČila, Čeprav bi lahko v Planiki izdelovali celo blagovne znamke višjega cenovnega razreda. Uprava pa je sodila, da se to ne izplača, zanjo je bila proizvod-, nja "smetišče, za katerega bi bilo bolje, da ga sploh ni ali da je stotine kilometrov daleč". Uprava je dajala prednost prodaji, proizvodnja se ni izplačala in po navedbah sindikalistov je bil to vzrok, da je proizvodnja kar tri leta le po devet mesecev, ljudje so bili na čakanju, v takih okoliščinah pa je bila seveda nedonosna. Ne morejo tudi mimo očitka s strani uprave, da so Planiko pokopali visoki zneski odpravnin, ki jih je bilo podjetje dolžno plačati odveč- Država v Planikinem primeru mačeha nja, da so v sindikatih predlagali združitev treh gorenjskih čevljarskih podjetij, vendar s strani države ni bilo pravega posluha. Adolf Sitar "Delavci smo v Planiki pustih vse: certifikate, delo, vse življenje, sedaj pa takole," je ogorčen Bojan Tomažin, prav tako član sindikata Neodvisnost v Planiki. "V montaži, kjer delam, smo delavci stari večinoma nad 40 let. Kdo nas bo znova zaposlil. Če bomo v stečaju ob delo? V čevljarski industriji smo bili vajeni, da ni bilo velikih plač, vsaj za navadne delavce ne, a vsaj za preživetje je bilo. Verjeli smo tudi, da lahko Planijca na trgu preživi, sedaj pa se je zgodilo tole." V petek se je nova uprava Planike, v kateri ni več Milana Baj-žlja, sestala s predstavniki sindikatov. Poleg Neodvisnosti je v Planiki tudi Sindikat podjetja Planika, ki se navezuje na Svet gorenjskih sindikatov, v obratu v Turnišču pa deluje svobodni sindikat. Na vprašanja, ki so jih predstavniki delavcev naslovili na sedanja člana uprave Milivo-ja Samarja in Boruta Koširja, slednja vsaj v zvezi s prejšnjo upravo nista želela govoriti, prav tako so ostala nedorečena vprašanja v zvezi s prihodnostjo delavcev. Češ da bo o tem odločal stečajni senat, ki bo imeno- van ta teden. Adolf Sitar, sekretar Sveta gorenjskih sindikatov, je po sestanku z upravo povedal, da so razmere za delavce zelo kritične. Sodišče je zavrnilo prisilno poravnavo, ker še prejšnja ni bila v celoti poravnana. Medtem je davčna uprava blokirala Planikin raČun, ker za tri mesece preteklega leta in od aprila letos ni poravnavala prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje. Kaj to pomeni za delavce, smo povprašali pri pravni službi Sveta gorenjskih sindikatov. Tu nam odgovarjajo, da je vsak delodajalec, ki izplačuje plače, dolžan plačati tudi prispevke, ima pa možnost z^ro-siti za šestmesečni odlog. Ce je bil obračun plač regularno narejen (in v Planikinem primeru je bil), potem delavci v takih primerih ne ostanejo brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter delovne dobe. Upnik pa je v tem primeru davčna uprava, ki mora izterjati neplačane prispevke. Sindikalisti zamerijo tudi državi, kije večinski lastnik Planike, da ni storila dovolj za njeno ohranitev. Adolf Sitar še ome- Pričakovall prisilno poravnavo, dočakali stečaj Predsednica Sindikata podjetja Planika Jelica Kostadinova, ki ji nasprotni sindikat očita preveč prijateljsko sodelovanje s prejšnjo upravo in podporo Baj-žlju, potem ko so vsi drugi glasovali proti njemu, pa je o najnovejšem razvoju dogodkov povedala: "Vse to se je pripravljalo že dobrega pol leta, vendar smo pričakovali, da se bo končalo s prisilno poravnavo, sedaj pa je uprava predlagala stečaj. Kaj se bo zgodilo, ne vemo, čakamo na odločitev stečajnega senata. Vsa prizadevanja našega sindikata, ko smo pomoč za delavce iskali pri vseh mogočih ministrstvih, niso pomagala. Pričakovali smo tudi, da bo država kol osrednji lastnik podpisala poroštvo za Planiko, vendar se to ni zgodilo." Ob tem je zavrnila očitek, daje bil sindikat podložen upravi in dejala, da je pač sodeloval z upravo v korist delavcev, kakor bo sodeloval tudi s prihodnjo. Za delavce je stečaj najslabši možni scenarij, vsi sindikati pa napovedujejo, da se bodo borili za ohranitev kar največjega števila delovnih mest. Na vsak način pa bodo sindikati zahtevali vse, kar v takih primerih pripada delavcem. Adolf Sitar, ki ga skrbi, kolikšna bo sploh Plani-kina stečajna masa, saj je celotno premoženje pod hipoteko, pa še pravi, da bi se država lahko malo bolj izkazala vsaj v ste-'čajnem postopku. Sindikati, ki . na sodišču vlagajo terjatve za vsakega delavca posebej, mora- Plazovi še ogrožajo hiše i Oktobrske poplave so na cestah povzročile za 135 milijonov tolarjev škode. Gorenja vas - Poljane - "Zima je pred vrati. Moramo vedeti, kako se bomo vozili domov," je na zadi\ji seji eden od svetnikov pozval župana k hitrejšemu odprav^anju posledic, ki so jih na cestah pustile narasle reke ob deževju konec oktobra. Po doslej zbranih prijavah je škode na cestah za okrog 135 milyonov tolarjev, pri občini pa ob tem še vedno računajo tudi na pomoč države. Kot pravi župan Jože Bogataj, je to zgo^ groba ocena škode, natančneje jo bodo lahko določili šele s popisom del. /t. "t m. Doslej so na občini zbrali okrog sto prijav škode, ki so jo povzročile narasle reke. "Prav čudi, kakšno razdiralno moč je imela voda. Ponekod je odnašala celo betonske mostove, tako da je v vodotokih še vedno ogromno naplavin, ki jih bo treba čimprej očistiti, sicer bomo imeli ob prihodnjem deževju spet težave," je svetnikom razložil župan Jože Bogataj in dodal, da so bile tokratne poplave še hujše kot tiste leta 1991, a so na srečo zajele precej manjše območje. "Najhuje je bilo na območju Ermanovca in Sovod-nja." Svetnik Bogo Žun je opozoril, da je cesta od Trebije pro-,ti Sovodnju poškodovana kar na 12 mestih, skupaj okrog pet kilometrov. "Po tej cesti še vedno vozijo tovornjaki, tako da se Škoda iz dneva v dan veča." Župan je pojasnil, da so najprej reševali najbolj nujne primere. čaka pa jih še precej dela. "Zaradi plazov so še vedno ogrožene nekatere hiše v Sovodnju in Leskovici. Prav tako je še vedno zaprta cesta v Loputnikovi grapi, saj bi bilo treba sanirati usad, ki pa je zelo težko dostopen." Obljubil je, da bodo z obnovo začeli čimprej, pri čemer bodo račune pokrivali iz proračuna za prihodnje leto. "Ob naših velikih naložbah iz letošnjega proračuna naim^eč ne moremo kar tako izločiti nekih večjih sredstev," je odsvetoval tovrstno poseganje v proračun z rebalansom, ki so ga prav tako sprejemali na zadnji seji. Za okrog 12 do 15 milijonov tolarjev je škode tudi na gozdnih cestah. Minuli teden je občina na državo že poslala poročilo o Škodi, saj še vedno upajo, da jim bo primaknila del denarja za obnovo. "A treba seje zavedati, da so ti postopki zelo dolgotrajni, v >!. A J ♦ ♦ - • • • y J* • * * v,»-»» ••• v ■v ,J > ► r M' t .1 -•TV- ' '"—J * ^ C f'' • * > T r ^ * ^ ^ ^^ ^ i ' • >' . i - s .-»v • T - - -'" i ^ • .. • r-* t' V- '"v t . -> -v- • ' k. ♦-Ml K • Ai. A- -V 5 i i-r-a.^. v . t - » • W Aä ■S •• v.. V.f "«v* . ~ - _ — - •V- v —v JS'. Cesta v Loputnikovi grapi je še vedno neprevozna. tako da nam verjetno letos ne bo uspelo," meni župan. Prevelika pričakovanja glede denarja, ki bi ga za sanacijo prispevala država, jim je odsvetoval tudi žu- pan Železnikov in državni poslanec Mihael Prevc, ki je na seji prisluhnil njihovim težavam. "V naši občini nam je uspelo dobiti državna sredstva ob naravni nesreči le, ko je Šla škoda v milijarde tolaijev." Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baldasin Jelica Kostadinova jo za vsak posamezni primer plačati tudi takso, v tem primeru pa bi ta znesek lahko odpustila, saj utegnejo biti stroški višji od učinka. Koliko delavcev bo v stečaju Planike prešlo v odkiito brezposelnost? Na kranjski enoti Zavoda za zaposlovanje še nimajo informacij od nove uprave Planike, nam je povedala direktorica Lučka Žižek, tako da tudi še ne vedo, koliko delavcev bo na račun stečaja v prihodnje v njihovi evidenci brezposelnih. Nazadnje so imeli s Planikinimi delavci opraviti po programu opredeljevanja presežnih delavcev v letu 2003. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za november: 2.200 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA Torek, 16. novembra 2004 Soglašali z novo direktorico Goreixja vas - Podane - Občinski svetniki so na zadnji seji dali soglasje k imenovanju direktorice Gorenjskih lekarn. Za novo direktorico je svet zavoda Gorenjskih lekarn izbral Romano Rakovec, imenovana pa bo po pridobitvi zadnjega soglasja občin ustanoviteljic, med katerimi je tudi občina Gorenja vas - Poljane. M. R. Dopolnili podatke o zemljiščih Radovljica - V prostorih Občine Radovljica bodo do konca novembra razgrnjeni podatki za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča. Zavezanci za plačilo nadomestila se bodo v tem Času lahko seznanili s podatki o svojih stavbnih zemljiščih. V občini so namreč podatke, ki so jih sporočili zavezanci, popravili na podlagi uradnih evidenc - katastra stavb in digitalnih katastrskih načrtov. če se zavezanci s temi podatki ne strinjajo, bodo pri geodetski upravi lahko do 8. decembra predlagali vpis novih podatkov ali sprememb v katastru stavb; v nasprotnem primeru bodo v občini šteli, da so podatki pravilni. C.Z. Vaja jeseniških gimnazijcev Jesenice - V petek, 12. novembra, so alarm in gasilske sirene vnesle precej nemira med Jeseničane. K sreči je Šlo le za protipožarno vajo vodstva jeseniške Gimnazije. Več kot 600 dijakov, profesorjev in ostalega osebja je ob predpostavki, daje nastal požar, zapustilo stavbo. Po besedah ravnateljice Lidije Dornig, so vsi dobro izpolnili naloge v takšnem primeru. Vso pomoč pri izvedbi so jim nudili jeseniški poklicni gasilci, ki so ob tej priložnosti vsem prikazali tudi reševanje posameznikov iz višjih nadstropij gimnazijske stavbe. Vodstvo gimnazije bo z gasilci pripravilo analizo vaje in do naslednje odpravilo morebitne pomanjkljivosti. J. R. Sava Tires opremila reševalce Krai^ - Podjetje Sava Tires je gorenjskim zdravstvenim domovom podarila zimske pnevmatike za trinajst reševalnih vozil, donacijo pa je minuli četrtek direktorju Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožetu Veterniku simbolično izročil predsednik poslovodstva in glavni direktor Save Tires Andreas Niegsch. Reševalna vozila zdravstvenih domov so prejela 52 pnevmatik blagovnih znamk Goodyear in Dun-lop, ki stanejo 1,9 milijona tolarjev. Nove zimske pnevmatike imajo po tri reševalna vozila zdravstvenih domov Bled, Jesenice in Kranj in po dve reševalni vozili zdravstvenih domov Škofja Loka in Tržič. Niegsch je ob donaciji poudaril, da s tem dejanjem podjetje Sava Tires prispeva k varnosti tistih, ki varujejo naše zdravje in življenje. "Reševalna vozila so na cestah v trenutku, ko o življenju odločajo sekunde in je zanesljiva oprema, kamor spadajo tudi pnevmatike, zelo pomembna," je dodal Niegsch. Triindvajset reševalnih vozil Gorenjska reševalna vozila so opremljena za zimske razmere. letno prevozi okrog 950 tisoč kilometrov in od 16 tisoč do 18 tisoč oseb. "Veliko strmih in ozkih cest ter sneg so razlog, da uporabljamo le vozila s pogonom na vsa štiri kolesa. Z novimi kakovostnimi pnevmatikami bodo odslej lažje in varneje prispela do 190 tisoč prebivalcev Gorenjske, ki jim zagotavljamo primarno zdravstveno varstvo," je dejal Jože Veternik. Renata Skrjanc, feto: Tina Doki Zavrnjena prostorska uredba Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti navodila za pripravo prostorskih pogojev za sanacijo degradiranega prostora. Pobudo je dal Zdravko Rus z Bleda, saj naj bi uredba opredelila njegovo počitniško hišico kot objekt, ki ga ni mogoče legalizirati, lahko pa bi ga vrnil v prejšnje stanje. Lastnik pravi, da hišice po videzu niso spreminjali že od leta 1941, kar pomeni še pred uveljavitvijo Zakona o Triglavskem narodnem parku, zato po njegovem mnenju uredba velja za nazaj inje nejasna, poleg tega ni usklajena z ustavo, saj je podobnih objektov na območju TNP veliko. Vlada je v postopku priprave in sprejemanja uredbe upoštevala pogoje za izjemno soglasje za objekte, katerih gradnja je na območju narodnega parka prepovedana, spornih objektov pa ni razvrstila arbitrarno. Uredba je bila pripravljena in sprejeta na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, in je omogočila legalizacijo nezakonitih posegov v prostor, za katere so investitorji v zakonitem roku zahtevali in plačali nadomestilo za degradacijo prostora zaradi nezakonitih gradenj. Ker uredba ureja le nezakonite gradnje, za katere so investitorji začeli postopke legalizacije, sta po mnenju ustavnega sodišča neutemeljena tudi očitka, da akt ne ureja vseh podobnih objektov na omenjenem območju in da je vlada sporne objekte razvrstila arbitrarno. R. Š. Orehovčani zahtevajo ureditev pokopališča Za razširitev dovozne ceste na pokopališče v Bitnjah in ureditev parkirišča v prihodnjem letu so Orehovčani pripravljeni zbirati podpise ali predlagati celo referendum. Krai\j - Z referendumom so krajani Stražišča, Goreiye Save, Bitei\j, Orehka in Drulovke, ki umrle pokopavajo v Biti\jah, že pred približno četrt stoletja izglasovali samoprispevek za gradnjo mrliških vežic v Biti\jah. Odbor, ki deluje pri krajevne skupnosti Stražišče, v iijem pa sodelujejo tudi predstavniki drugih krajevnih skupnosti, pa si že vrsto let prizadeva za ureditev platoja in nadstreška pri vežicah kot tudi parkirišča in dovozne ceste na pokopališče. Doslej zaman, zato so krajani *'na pomoč'* poklicali tudi člane sveta mestne občine Krai\j, doma v teh krajih. Da je pokopališče v Bitnjah dejansko nedokončano, se najbolj pokaže ob 1. novembru in pogrebih, Še posebej v slabem vremenu. Avtomobili nimajo kam, na dokaj majhnem peščenem parkirišču so luže, vreme moti tudi pogrebne obrede. Čakanja so krajani že naveličali in Orehovčani so pripravljeni zahtevo za ureditev pokopališča v prihodnjem letu podkrepiti celo s podpisi ali predjogom za referendum. Kot kaže, pa bo Čakanja vendarle kmalu konec. Vodja oddelka za gospodarske javne službe v upravi mestne občine Kranj Marko Hočevar je povedal, daje idejni projekt za ureditev parkirišča, postavitev nadstreška in obnovo poslovilnega objekta na pokopališču v Bitnjah izdelan, glavni projekt pa bo vseboval tudi ureditev ceste do pokopališča. "V proračunu za prihodnje leto je za urejanje pokopališč v mestni občini predvidenih 40 milijonov tolarjev. Po pridobitvi vseh dovoljenj in soglasij bomo skupaj s Komunalo Kranj pokopališče v Bitnjah začeli urejati.'* 40 milijonov tolarjev, če bo tak predlog v proračunu seveda v mestnem svetu sprejet, je za izpeljavo projekta seveda premalo, tudi če bi ves znesek namenili za Bitnje. "Projekt, brez dovozne ceste in priključka na regionalno cesto Kranj -Škofj a Loka, je po grobi oceni vreden 99 milijonov tolarjev," je dejal Jože Pešak iz Komunale. "V kratkem bomo poiskali ponudnika za izdelavo glavnega projekta, ki bo stala okrog pet milijonov tolarjev. Projekt, w • o- ''j ' C' •, ....... • • ■■o f'• i •■'■C'-:' ' Preozka cesta in premajhno ter neurejeno parkirišče. ki smo ga uskladili s krajevnim odborom, vključuje poslovilni objekt, obnovo mrliških vežic z nadstreški, ureditev platoja, parkirišča za približno 90 vozil in zelenice, kot tudi dovozno cesto. Glavni projekt bo izdelan spomladi, od občine pa je odvisno, ali bo predvidenih 40 milijonov tolarjev v proračunu za prihodnje leto usmerila v Bitnje ali (tudi) na katero drugo pokopališče. Na kranjskem mestnem pokopališču namreč čakata še dva nadstreška." Zanesljivega zagotovila, da bo pokopališče v Bitnjah prihodnje leto res deležno posegov, torej še ni. Kot kaže, je vse odvisno od glasnosti mestnih svetnikov oziroma "politike". V primeru, da bodo glasovali za Bitnje, bo denarja za večji del projekta dovolj, saj bo verjetno Komunala, ki upravlja s pokopališče, podobno kot v kranjskem primeru, tudi v Bitnjah finančno sodelovala v razmerju pol občina, pol Komunala. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Urejena oskrba s pitno vodo Občina Naklo je sprejela odlok o oskrbi s pitno vodo, ki ureja delo pristojne lokalne gospodarske javne službe. Naklo - Vsebino predloga odloka so pred sejo občinskega sveta podrobno pregledali člani odbora za gospodarstvo in odbora za komunalo in infrastruk- « turo ter predstavniki javnega podjetja Komunala Kranj. Kot je povedal Roman Udir, so pri pripravi končnega predloga upoštevali vse tehtne pripombe. Med sejo so vnesli le še nekaj drobnih popravkov besedila, zato je bil odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo soglasno sprejet. Gre za po- memben dokument, ki ureja dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo. Določa tudi urejenost vodovodnega omrežja, objektov in naprav upravljavca in uporabnikov. Predpisuje vzdrževanje tega premoženja, pogoje priključitve na javni vodovod, meritve in obračun porabljene vode ter prekinitve dobave vode. Ob tem ureja odvzem vode iz hidrantov, obveznosti upravljavca in uporabnikov, varovanje javnega vodovoda, vire financiranja oskrbe s pitno vodo ter prenos omrežja, objektov in naprav v upravljanje. Na novembrski seji so svetniki dali soglasje k imenovanju Romane Rakovec za direktorico Gorenjskih lekarn. Podprli so predlog za imenovanje sveta zavetišča za zapuščene živali, v katerem so Ivan Demšar iz Občine Jesenice, Barbara Čirič iz Mestne občine Kranj, Igor Tri-plat iz Občine Radovljica, Brane Kvasnik iz Občine Tržič, Branko Pire iz zavetišča, Ivo Čučnik iz Kinološkega društva Jesenice in Rudi Bernik iz Ve- terinarske RS. Tudi uprave predlog občinske uprave, da namenijo iz presežka lanskih sredstev 1,6 milijona tolarjev za nakup avta službe pomoči na domu, so soglasno sprejeli. Zavrnili pa so prošnjo Alojza Goloba za najem občinskega zemljišča na Polici. To mu bodo odobrili, potem ko bo na zemljišče vrnil odstranjeno zemljo in zasejal travo. " Stojan Saje Venca k spomenikoma Krai\j - Podžupan mestne občine Kranj Štefan Kadoič s sodelavci je v nedeljo dopoldne sprejel delegacijo nemškega veleposlaništva, ki jo je vodil veleposlanik Hans Jochen Peters. Po krajših pogovoril so se gostitelji z gosti napotili na kranjsko mestno pokopališče, kjer so položili venca k spomeniku padlim nemškim vojakom in k spomeniku padlim partizanom. H. J., foto: Tina Doki Zemlja pod vašimi nogami Domžale - Pod takšnim naslovom so člani Muzejskega društva Domžale, ki je bilo ustanovljeno maja letos, pripravili arheološko razstavo, ki je tudi njihova prva razstava sploh. Na njej predstavljajo pet pomembnejših arheoloških najdišč, ki so bila odkrita na domžalskem območju - Podgorico, Dragomelj, Šentpavel, Podrečje pri Viru in Krtino. Razstava je do 3. decembra na ogled v Galeriji Domžale. J. P. Smučarji vztrajajo pri sejmu Kljub temu da je kranjski smučarski sejem že zamenjal nekaj lokacij, pa so pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Kranj prepričani, daje potreben. Krai\j - Kranj kot sejemsko mesto zadnja leta izgublja to ime, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so se tradicionalnemu sejmu rabljene in nove smučarske opreme odrekli pri kranjskem ZUTS-u. Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo namreč konec tedna, od petka, 19. novembra, do nedelje, 21. novembra, že tridesetič pripravilo kranjski zimsko-Športni sejem, katerega osnovi namen ostaja zamenjava rabljene zimsko-športne opreme otroških in mladinskih velikosti. Seveda bo na sejmu, ki bo letos že tretje leto zapored v bivšem vrtnarskem centru Trenča na Savski cesti, moč zamenjati tudi opremo za druge zimske športe, od hokeja do deskanja, sankanja prav tako pa bo moč kupiti tudi novo opremo. Tako kot zadnja leta bo kotiček na sejmu namenjen opremi, ki jo bodo lastniki podarili (pod geslom "če ti ustreza, vzemi in odnesi"), ter gostinski ponudbi. Svoj kotiček z igrali bodo imeli najmlajši obiskovalci sejma, prav tako pa bodo člani Združenja učiteljev in trenerjev smučanja pripravljeni na svetovanje tako ob nakupu rabljene kot nove opreme. "Na sejem smo povabili tudi člane kranjskih športnih klubov, prav tako pa bo moč v predprodaji po nižjih cenah kupiti smučarske karte za Krvavec oziroma Roglo. Prijaviti oziroma pozanimati se bo moč tudi za naše tečaje, ki jih vsako leto prirejamo za nove učitelje alpskega smučanja," je povedal član upravnega odbora ZUTS-a Kranj Sandi Kristan. Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Kranj namreč deluje že polna štiri desetletja in je eno najaktivnejših v Sloveniji. Vilma Stanovnik Torek. 16. novembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.st GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Skofji Loki dolgi zastoji Vse več Ločanov, ki so zaposleni v podjetjih v Poljanski dolini, se pritožuje, da je v jutranjih urah zelo težko priti na delovno mesto. Prepričani so, da bi semafor rešil njihove težave. -(k Škofja Loka - Največ zastojev povzroči ozek prehod na Poljanski cesti, kjer se dva avtomobila sploh ne moreta srečati. zimskem času večkrat na vrhu občinskega klanca pred začetkom Poyanske ceste čakamo tudi 15 minut in več, da se nas PoUanci, ki hodijo na delo v Škotjo Loko in druga bližnja mesta, usmilyo in nam dajo prednost. Vsako leto je slabše," nam je potožil gospod, ki je zaposlen v Termu v Bodov^ah. Z vprašanjem, ali bi semafor res odpravil zastoje na Poljanski cesti Še pred izgradnjo škofjeloške obvoznice leta 2009, smo se obrnili na župana občine Škofja Loka Igorja Drakslerja. "Zavedamo se, da so zastoji na tej cesti v jutranjih in popoldanskih urah, ko se ljudje vračajo iz služb, zelo pogosti. V tem primeru gre za regionalno cesto, ki je v domeni države, občina pa lahko samo predlaga, kako bi se dalo problem zastojev rešiti," nanije povedal Draksler. Po njegovem mnenju prenosni semafor zastojev ne bi odpravil. "Kolone vozil bi bile še daljše, promet bi stal na miru. Zastoje bi se mogoče dalo rešiti s spremenjenim delovnim Časom v poljanskih podjetjih. Na ta način bi se lahko vsaj malo izognili gneči, seveda pa to ni tako preprosto," je še dodal Draksler. Zaradi močno oviranih prometnih tokov na relaciji Ljubljana - Škofja Loka - Poljanska dolina - severna Primorska prihaja tudi do oviranja logistike in s tem do motenja gospodarstva regije, ki na ta način izgublja možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja, saj prometna blokada med Škofj o Loko in Poljansko doli- no odvrača nove investitorje. Obrnili smo se tudi na Direkcijo RS za ceste, kjer so nam povedali, da so zaradi vse številnejših pritožb voznikov osebnih in tovornih vozil, ki bi formalno sicer morali voziti preko Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Žirov v letošnjem letu naročili projekt prometne ureditve omenjenega odseka ceste, ki obravnava tudi varianto semaforizacije dela, kjer je vozišče zoženo. "Projekt je v zaključni fazi in bo predan še v letošnjem letu. Po predaji in recenziji bomo lahko posredovali tudi natančnejši odgovor, kako je problem mogoče rešiti še pred gradnjo škofjeloške obvoznice," pravi Tina Bučič iz službe za odnose z javnostmi Direkcije RS za ceste. Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Zastoji so iz leta v leto daljši. Deželna banka v prenovljenih prostorih Deželna banka Slovenije je v četrtek v zadružni stavbi v Škofji Loki odprla prenovljene prostore. Škofja Loka - Banka je v četrtek, le dan pred 104. obletnico ustanovitve hranilnice in posojilnice v ŠkoQ i Loki, odprla v stavbi kmetgsko gozdarske zadruge v Fužinski ulici prenov^ene prostore svoje poslovne enote. "Prostori so res majhni, a sodobno bančništvo vse manj posluje prek blagajniških mest in vse bolj po elektronski poti," je na slovesnosti ob odprtju prenovljenih prostorov dejal Milan Knezevic, predsednik uprave Deželne banke Slovenije, in poudaril, da je njihova poslovna enota v Škofji Loki naslednica nekdanje zadružne hranilno kreditne službe (HKS). Medtem ko Zdravica za nove prostore: Anica Frelih, Milan Kneževič in Marta Košir so za HKS veljale pri poslovanju precejšnje omejitve, bo bančna poslovna enota ponudila občanom ter podjetjem in drugim pravnim osebam vse bančne in še nekatere finančne storitve, med drugim poslovanje s kartico, elektronsko in investicijsko bančništvo, plačilni promet, prodajo "točk" vzajemnih skladov, nakup vrednostnih papirjev in nekatere zavarovalne storitve. Anica Frelih, direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka in v času združevanja zadružnih financ tudi predsednica upravnega odbora Zveze HKS Slovenije (zdaj pa njegova podpredsednica), je opisala zgodovino zadružnega hranilništva v Škofji Loki, pri tem pa je poudarila, da so razcvetu kmetijstva na podlagi ugodnih posojil v obdobju 1971 - 1985 ob koncu devetdesetih let sledile spremembe. HKS se je zaradi zaostrovanja bančnih predpisov pred tremi leti pripojila k Zvezi HKS Slovenije, ta pa se je sredi letošnjega leta tudi formalno združila s Slovensko zadružno kmetijsko banko v Deželno banko Slovenije, ki ima odtlej poslovno enoto tudi v Škofji Loki. Zadruga je v prenovo prostorov za enoto vložila 5,4 milijona tolarjev, opremo pa je zagotovila banka. Deželna banka bo ob koncu leta imela okrog sto milijard tolaijev bilančne vsote, letos pa njeno poslovanje obremenjujejo tudi precej visoki stroški za zagotavljanje bančnih standardov v nekdanjih HKS, prenavljanje prostorov in usposabljanje kadrov. Od devetnajstih bančnih poslovnih enot sta dve na Gorenjskem, v Kranju in v ŠkoQi Loki. Škofjeloška ima blagajniški mesti še v Gorenji vasi, na ČeŠnjici in na Trati. Kot je povedala vodja enote Marta Košir, med komitenti še vedno prevladujejo kmetje, vse več pa je tudi drugih stiank. Pri posojilih kmetom so ohranili ugodnost iz časov HKS, to je odplačevanje obrokov v Času plačil za pridelke. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Za šolo dodatno 152 milijonov tolarjev Po sprejetem rebalansu letošnjega proračuna bo občina Cerklje za izgradnjo in opremo šolskega prizidka namenila dodatnih 152 milijonov tolarjev. Cerkye - V Cerkljah je občinski svet sprejel rebalans proračuna za leto 2004, s katerim so kar precej spremenili nekatere pro-računske postavke. Največja sprememba pri odhodkih gre na račun osnovne šole Davorina Jenka, saj so za izgradijo prizidka k šoli namenili dodatnih 114,8 milgona tolarjev, za opremo, nadzor in projekte pa še 37,1 milijona tolarjev. Za investicijo v šolski prizidek in kulturno dvorano bo tako občina letos namenila okoli 152 milijonov tolarjev več. 9 Župan Franc Čebulj je, potem koje poslušal pripombe nekaterih opozicijskih svetnikov zaradi takega povečanja postavke, Bogomir Bizilj (SDS) pa je med drugim znova opozoril, da bi se moral nadzorni odbor vendarle poglobiti v poslovanje same šole kot največje proračunske porabnice, dejal, da je zanj izgradnja šolskega prizidka velika zmaga. "Celotni proračun za leto 2004 smo tempirali na izgradnjo devetletne osnovne šole, zato smo morali druge proračunske postavke načrtovati čim nižje. Naša prioriteta je bila Šola in lahko le rečem, da smo zmagali," je na očitke odgovoril župan. Večje izdatke za Šolo je povzročila tudi odločitev med letom, da v celoti obnovijo tudi stari del šolskega poslopja, kar pri sprejemanju proračuna za leto 2004 niso planirali. Med drugim so svetnika Primoža Močnika (N.Si) zmotila tudi sredstva, ki so v proračunu po novem namenjena za vzdrževanje cest. "Sto milijonov tolarjev se mi zdi odločno preveč," je ocenil. Glavna občinska fi-nancarka Dragica Jerič mu je odgovorila, da v to postavko sodijo vsi stroški za pluženje cest, postavitev prometne signalizacije in vse preplastitve letos obnovljenih cest v občini. Na podlagi rebalansa se v proračunu za leto 2004 prihodki povečujejo za 29,5 milijona tolarjev in po novem znašajo dobre 1,21 milijarde tolarjev, odhodki pa se povečujejo za 31,7 milijona tolarjev in po novem znašajo skoraj 1,32 milijarde tolarjev. Razliko v višini skoraj 104 milijone tolaijev bodo pokrili s prenosom sredstev iz proračuna za leto 2003. Simon Šubic Likovna razstava invalidov Kamnik - Delavci in gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZUIM) so letošnji dan zavoda, ki ga praznujejo 7. novembra, počastili z likovno razstavo in slikarsko delavnico. K sodelovanju so povabili Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, katerega člani so mnogi njihovi sedanji in nekdanji gojenci. Vabilu so se odzvali trije slikarji: Jani Bevc, Silvo Mehle in Damjan Rogelj. Razstavo njihovih slik so v zavodu slovesno odprli 11. novembra, za kratek kulturni program pa je z recitalom svojih pesmi poskrbela članica društva Darinka Slanovec. V ZUlM-u, ki je eden od dveh tovrstnih zavodov v Sloveniji, s prilagojenimi programi v svojih prostorih v osnovni in srednji Šoli izobražujejo in skrbijo za več kot 200 učencev in dijakov, po besedah direktorice zavoda Zdravke Slavec, pa največjo pozornost namenjajo razvijanju osebnosti in samostojnosti, saj si želijo, da bi njihovi gojenci tudi po končanem šolanju živeli polno življenje. Jasna Paladin Največ za čistilno napravo V radovljiški občini naj bi v naslednjih dveh letih za naložbe namenili 2,7 milijarde tolarjev. Radovljica - Zupan Janko S. Stušek je na četrtkovi izredni seji članom občinskega sveta predstavil izhodišča za pripravo občinskega proračuna za nasledi^ji dve leti. V proračunu za prihodnje leto je predvidenih 2,86 milijarde tolarjev prihodkov in še 91 milijonov tolarjev letos neporabljenega denaija. Odhodki bodo predvidoma znašali 2,95 milijarde tolaijev in dodatno še 42 milijonov tolarjev za odplačilo dolga. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili z zadolževanjem. V letu 2006 naj bi občina imela 2,73 milijarde tolarjev prihodkov in 2,78 milijarde tolarjev odhodkov, za odplačilo dolga naj bi potrebovala 40 milijonov tolarjev, razliko med prihodki in odhodki pa naj bi pokrila s prenosom neporabljenega denarja v letu 2005. Po predstavljenih izhodiščih proračuna naj bi prihodnje leto v občini za naložbe namenili 1,5 milijarde tolarjev, leto kasneje pa 1,2 milijarde. Največ denarja naj bi porabili za čistilno napravo (z gradnjo naj bi končali do konca prihodnjega leta) ter za nakup zemljišč, načrte in začetek gradnje deponije odpadkov. Med pomembne" naložbe na področju varstva okolja sodijo še nadaljevanje del v zbirnem centru odpadkov, izgradnja kanalizacije Moskva - L kanal in kanalizacije v Gregorčičevi ulici v Radovljici. Za izboljšanje oskrbe z vodo in cestnega prometa naj bi največ denarja namenili za vodovoda Podgora in Kropa, za posodobitev Ceste svobode v Radovljici, ureditev ceste za Verigo v Lescah, razširitev lokalne ceste na relaciji Trgovsko nakupovalni center Lesce - Hraše - Stu-denčiče, izgradnjo brvi čez Savo na kolesarski poti med Lescami in Bledom ter za nadaljevanje kolesarske poti proti Lescam. Med večje naložbe sodijo še vlaganja v osnovne šole za potrebe devetletke, ureditev Mrakove hiše v Radovljici (skupaj s klubom radovljiških študentov) in nogometnega igrišča v Lescah, nakupi zemljišč in obnova graščine v Radovljici. Občinski svet bo osnutek odloka o dveletnem proračunu obravnaval na seji 1. decembra, predlog pa na zadnji letošnji seji 22. decembra. Cveto Zaplotnik Novi prostori na Rečici Rečica - Minuli petek so v gasilskem domu na Rečici odprli nove prostore krajevne skupnosti (KS), najmlajše KS v blejski občini, saj deluje šele dve leti. Svojih prostorov doslej ni imela, z novo pisarno pa ne bo veČ brezdomka. Novo pisarno so odprli blejski podžupan Miha Potočnik, predsednica KS Rečica Ana Miler in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Bled - Rečica Janez Zupan, v kulturnem programu pa sta nastopila mešani pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave in harmonikar Žiga Lombar. Ureditev pisarne je stala 4 milijone tolarjev, od tega je 2,7 milijona prispevala občina Bled, 250 tisoč tolarjev tamkajšnje gasilsko društvo, 150 tisoč tolarjev pa Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled. Delovanje KS bo odslej lažje, pridobitev pa je pomembna tudi za okrog 940 krajanov, ki bodo v času uradnih ur, ob ponedeljkih od 16. do 17. ure, lažje sodelovali z vodstvom KS. Gospodar PGD Bled - Rečica Anton Zupan je predstavil opravljeno delo in delo krajevne skupnosti, Ana Miler pa je ob odprtju dejala, daje nova pisarna krajevne skupnosti izpolnitev obljube, ki sojo ob ustanovitvi KS dali krajanom, omogočila pa jim Krajevna skupnost Rečica je po dveh letih dobila svojo pisarno, ki bo omogočila lažje poslovanje s krajani. Foto: Tina Doki bo tudi lažje in kakovostnejše delo. "Zdaj bomo dostopnejši za vse krajane, njihovim pobudam, željam in kritiki so namenjene uradne ure. Poleg pisarne naj bi pogosteje uporabljali tudi dvorano, lani smo uredili ogrevanje, s katero naj bi zaživelo družabno življenje krajanov," je povedala Milerjeva. V KS Rečica težko Čakajo na severno obvoznico, v bližnji prihodnosti pa naj bi uredili postajališče ter zgradili pločnik ob Kolodvorski ulici in kanalizacijo, o kateri bodo govorili na zboru krajanov, ki bo v dvorani rečiškega gasilskega doma 25. novembra ob 19. uri. Renata Skrjanc GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 Praznik farne C erkve Prazniki in godovi na Trsteniku Na Trsteniku so v nedeljo praznovali farnega zavetnika sv. Martina in počastili 130-letnico posvetitve sedanje cerkve. Trstenik - Staro trsieniško cerkev so začeli podirati spomladi leta 1869 in na njenem mestu začeli graditi novo. Od stare so ohranili le zvonik, službo božjo pa so opravljali kar v mrtvašnici, ki so jo spremenili v kapelo. Temeljni kamen za'novo, sedanjo cerkev so položili 9. maja leta 1869. Oktobra istega leta je bila že pod streho. Posvečena je bila 11. oktobra leta 1874. Tega dogodka se v trsteniški župniji spominjajo vsako leto tretjo nedeljo v oktobru. Na Trsteniku, ki je dobil ime po trsu oziroma trstiki (Valvasorje uporabljal ime Tar-stanig), imajo svoj obnovljeni dom tudi salezijanci. Letošnja slovesnost je bila v nedeljo, 14. novembra, ko je bil v počastitev zavetnika župnije sv. Martina tudi "s'mn". V soboto so blagoslovili obnovljeno kapelico Žalostne Matere Božje pred vasjo, v nedeljo pa je slovesno maševanje vodil škof in upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan. Po maši se je župnik Jože Brečko zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji svečanosti, in žup-Ijane povabil na srečanje v bliž- • • njo meznanjo. Katja Tiringer in Marta Marinko sta v priložnostni knjižici Ob 130-letnici posvetitve cerkve na Trsteniku zapisali, da je ka-planija Trstenik najprej spadala k preddvorski župniji, ki je bila veležupnija s 16 podružnicami. Leta 1787 je postal Trstenik samostojna duhovnija, kar je najpomembnejši mejnik v zgodovini trsteniške fare. Mala župnija je, razen Trstenika, obsegala še Povije, Babni vrt, Žablje, Ča-dovlje, PangerŠčico in Zgornje ter Spodnje Tenetiše. 5. julija leta 1787 je bil za prvega lokalnega kaplana postavljen Jurij Bi-tenc. Krstno knjigo so odprli 3. septembra istega leta. Prva je bila krščena Mina Grašič - Muh- čeva s Trstenika, v mrliško knjigo pa so prvo vpisali 12-letno Katarino Logar, AndrejČkovo s Trstenika. Prva sta v poročno knjigo vpisana Elizabeta Perčič -Ločanova s Povelj in Štefan Konc iz Gorič. Prva trsteniška cerkev po starosti zelo verjetno ne zaostaja za preddvorsko cerkvijo in cerkvico sv. Lovrenca, ki se omenjata v 12. stoletju. Znano je, da je bila leta 1631 zelo zapuščena in da je na velikem oltarju celo manjkala podoba sv. Martina. Cerkev so popravljali in leta 1713 dozidali kapelo sv. Barbare. Tudi leseni zvonik so nadomestili z zidanim, ki je ob vznožju nosil letnico 1703, ob linah pa 1704. Cerkev je ostala majhna in je lahko sprejela le okrog 400 ljudi. Velik del vernikov je ostajal zunaj, zato je bila potreba po novi cerkvi vedno večja. Zgrajena in posvečena je bila pred 130 leti, leta 1874. Jože Koši^jek Elizabeta Ogrska, zavetnica Karitas Karitas je latinska beseda, ki pomeni dejavno in pomagajočo ljubezen. V Sloveniji je ta organizacija ponovno zaživela leta 1990. Danes, 16. novembra, je praznik kraljice Marjete Škotske, kije umrla leta 1093, redovnice Jedrt (Gertrude) iz Helfe in opata Otmarja. Današnji dan je tudi dan strpnosti. Marjeta kotska je ena od 20 svetnic v koledarju s tem imenom in so zavetnice žena in deklet z imenom Marjeta, Marjetka, Margareta, Greta, Meta in Metka. Jutri, 17. novembra, bo praznik redovnice Elizabete Ogrske (1524 - 1621), mučenk Ev-femije in Tekle ter opatinje Hilde. Elizabeta Ogrska je tudi med Slovenci zelo znana svetnica. Bila je kneginja Ibringij-ska. Njena rodbina je imela posesti v Sloveniji, največ na območju Kamnika. Po moževi smrti se je odrekla posvetnemu blišču, pomagala ubogim in revnim ter jim stregla. Elizabeta Ogrska je zavetnica katoliške dobrodelne organizacije Karitas, ki je začela v Sloveniji ponovno delovati leta 1990. Jutri bodo imele god dekleta in žene z imeni Elizabeta, Betka, Liza, Elza, Elica, Jelica, Špela in Špelca. V četrtek, 18. novembra, bo praznik spomina na posvetitev bazilik sv. Petra in sv. Pavla, praznik svete žene Filipine Duchesne, opata Oda (Odona) Glunyjskega, ki je bil opat slovitega benediktinskega samostana Cluny v Burgundiji, in diakona ter mučenca Romana Gezarejskega. V petek, 19. novembra, bo praznik redovnice Matilde, device Neže Asiške, duhovnika Rafaela Kalinowskega, škofa in mučenca Narseja in muČen-ca Barlama. V soboto, 20. novembra, bo praznik kralja in mučenca Ed-munda, papeža Gelazija, redovnika Feliksa ValoaŠkega in mučenca Agapija. Feliks Valo-is ali Valoaški je znan predvsem zaradi sodelovanja v redu, ki je odkupoval kristjane iz mohamedanske sužnosti. Umrl je leta 1212 v Parizu, star 85 let. Edmund (840 - 870) je bil kralj Vzhodne Anglije in ga imajo Angleži za narodnega svetnika. V nedeljo, 21. novembra, bo praznik Jezusa Kristusa, kralja veso^stva. Darovanja Device Marye. Škofa Mavra Po-reškega in papeža Gelazija I. V ponedeljek, 22. novembra, bo praznovala mučenka Cecilija (umrla okrog leta 200), ki so jo za zavetnico izbrali cerkveni pevci in izdelovalci orgel. Upodabljajo jo tudi na orglah. Cecilija po pričevanju sama ni prepevala, ampak je v svojem srcu opevala Boga. Rimski prefekt jo je obsodil na smrt v peči za ogrevanje kopeli. Ker je ostala nepoškodovana, so jo obglavili. V ponedeljek bodo imele god žene in dekleta, ki jim je ime Cecilija, Cilka, Cila in Cilika. Jože Košnjek Kaj j e in kaj ni religij a V Sloveniji se pripravlja nov zakon o verskih skupnostih. Nič kaj pdsebnega na prvi pogled, toda ko pogledamo stvar od bližje, se srečamo z dilemo, kaj verska skupnost sploh je Ko slišimo besedo "religija", niti ne pomislimo, kaj točno bi to lahko bilo. Beseda je že precej globoko usidrana v naše mišljenje, tako da seje ne trudimo posebej definirati. Re-ligo v latinščini pomeni zvezati, privezati, zapreči, prikleniti. Religio pa pomeni razmišljanje, pomislek, dvom, pa tudi pobožen pomislek in praznoveren strah ter božjo službo, versko opravilo in tudi svetišče. Beseda nam tako pove, da religija simbolizira povezavo z Bogom, odnos z Bogom ter njegovo čaščenje in razmišljanje o Najvišjem, ki ni vedno brez dvomov, kar je povsem legitimno. Religijo se velikokrat meša z vero. Beseda "vera" pa ižvira iz latinske credo. To pomeni zaupati, izročiti, prepustiti, veije-ti, verovati, misliti. Verovati poT meni bolj oseben odnos do Najvišjega, religija pa nekako institucionalni, čeravno v začetku ni bilo take ločitve, niti v slovenščini tega ne razlikujemo. Pri nas narobe imenujemo izraz "verske" skupnosti. V angleščini so to "religious groups". Religijske skupnosti. Vera je lahko čisto zasebna stvar in niti ni nujno, da se istoveti z institucijo. Religijske skupnosti pa so ustanove, kot cerkve, sekte, skupine, društva, itd. Za cerkev nam je še približno jasno, kaj to je, ko se pojavijo take in drugačne sekte, pa še pojavi potreba po definiciji religije. Najbolj enostavna definicija religije je skupina ljudi, ki ima svojega boga, neke temeljne (svete) spise, hierarhijo, pravila in obrede (liturgijo). Velikokrat se z definicijo religije sreča vojska, ko kandidati iščejo vse mogoče razloge za izogib dolžnosti. V ZDA so bili kot opravičilo od udeležbe v vojaškem boju priznani tudi religijski razlogi. Kasneje so religijski razlogi postali vse širši. Niso bili veČ vezani na verovanje v Najvišjega. Upoštevali so tudi čaščenje dobrote in čednosti zaradi njih samih in vero v popolnoma etično prepričanje. Religije, ki ne poučujejo verovanja so tako budizem, taoizem, etična kultura in posvetni humanizem. Glede posvetnega humanizma je postala stvar problematična, če ga posplošimo na vse ideologije. Potem so lahko religije tudi demokracija, nacizem in komunizem. Pri komunizmu so dejansko našli religijske prvine. Po drugi strani pa se v ZDA naredi veliko za zaščito manjšinskih reli- gij. Argumentirajo, daje bilo v rimskih časih tudi krščanstvo le eno od prevratniških gibanj in za Rimljane le čuden kult. Če je bil do 20. stoletja pogled na religije izrazito teističen, je danes pojem religiozno razširjen tudi na gibanja, ki na verovanje v Boga gledajo kot nepomemben ali celo škodljiv element. Zanimiv fenomen, da religije ostajajo brez Boga. Država nima pravice določati, pregledovati ali kaznovati verovanja, državljanov, lahko pa kaznuje določena dejanja. Zato je v ZDA morala določiti, katera dejanja in verovanja lahko šteje za religiozna. V primeru ustanavljanja je potrebno vedeti, katere organizacije, simboli in dejanja so religiozni, da bi lahko vedeli, kdaj gre za nedopustno pospeševanje ali oviranje religije. Nekaj debate je v ZDA tudi pri tem, ali so res vsi religiozni obredi zaščiteni oziroma dovoljeni. Večina prepoveduje sata-nistične obrede, ker žalijo večinsko versko prepričanje. Liber-tarci pa bi dovolili tudi take obrede. Konzervativci religijske vrednote promovirajo kot vrednote družbe, libertarci pa kot individualne vrednote, pri katerih mora država biti nevtralna. Vrhovno sodišče je tudi podprlo religijsko pravico Američanov, da ne pozdravljajo ameriške zastave, se ne borijo v vojni, in prošnjo Amišev, da predčasno vzamejo otroke iz javnih šol, kjer jih potem sami vzgojijo v svojem verskem prepričanju. Dovolilo je tudi uporabo droge iz kaktusov za verske obrede Indijancev in pravovernim judom, da v vojs^ pod čelado no- sijo versko pokrivalo. Javne šole se dnevno srečujejo s pobudami religijskih manjšin po novi širitvi religijskih pravic tudi za njih. Vse to širjenje pravic pa predstavlja tudi nevarnost po nasprotnem učinku, če se s pravicami pretirava v skrajnost. V Evropi prevladuje prepričanje, da mora biti religija nekaj t obče koristnega in pozitivnega. Satanizem in scientistična cerkev sta ponekod prepovedani, kajti pri njih je veliko sumljivega, nejasnega in skritega. Čeprav imata božanstvo, hierarhijo, svete knjige, pravila in obrede, pa to še ne zadostuje za status religije. V njej mora biti tudi neoporečna transparentnost in naravnanost k dobremu. Dominik Frelih Jasna Paladin XXX. del Kamniški Kurhaus Hladen odnos so Kamničani imeli tudi do tujcev, pri čemer pa jih niso presojali s stališča narodne pripadnosti, temv^ kot prišleke nasploh. Sem so sodili mnogi vojaki iz vse monarhije, ki so služili v smodnišnici, Čehi, ki jih je privabljala keramična in kovinska industrija, pa tudi nemško govoreči uradniki, ruski intelektualci idr. Dejstvo, da kamniški meščani niso marali tujcev, je zagotovo vplivalo na razvoj turizma, saj so dokaj pozno spoznali, da tujci v mesto prinašajo poleg denaija tudi takrat med meščani zelo cenjen duh svetovljanstva. Da bi lažje razumeh oviro, ki se je v začetnem obdobju razvoja kamniškega turizma kazala v ljudeh samih, si oglejmo, kaj je sploh pomenilo biti kamniški purgar oziroma kaj je bilo tako značilno zanje. Izraz "kamniški purgar", ki je v fevdalnem Kamniku pomenil katerega koli meščana, se je v 19. stoletju zožil na upravičence Meščanske korporacije, torej dediča srednjeveških pravic Kamnika in lastnika korporacijske hiše v središču mesta. Purgarski ponos se je najbolj izkazal ob upravni reformi sredi 19. stoletja, ko so se "stari meščani" želeli ločiti od skupnega občinskega premoženja, saj so bili prepričani, da so bile purgarske pravice, predvsem raba bistriškega gozda, dodeljene le njim, in ne novonastali mestni občini. Izraz purgar je zato ob koncu 19. stoletja označeval meščana, ki je dajal prednost tradicionalnim vrednotam in je po njih uravnaval svoje življenje. To so bili ljudje, ki se jim je čas ustavil kakšno stoletje nazaj in ki so pri tem hoteli ostati, zato so bili podjetni gospodarstveniki, ki so se preselili v Kamnik in v mesto začeli vabiti tujce - letoviščarje, zadnje, kar so hoteli sprejeti! Vendar so tudi kamniški meščani slej ko prej morali stopiti v korak s časom. Mnoge spremembe so do živega prišle tudi zapriseženim purgaijem -zgraditev železnice leta 1891, nagel razvoj samega mesta in svetovljanske ideje, ki so vztrajno pronicale med liberalno usmerjene posameznike - so povzročili prepletanje izročila in sodobnosti, kar je bilo verjetno še največja značilnost Kamnika ob koncu 19. stoletja. In čeprav so se še vedno našli mnogi "zagovorniki tradicije", ki so trdili, da ima Kamnik od turizma samo škodo, in zato zanj niso bili pripravljeni storiti kaj več, je večina le spoznala, da petični tujci v mestu pustijo mnogo denaija, kar pa ni bilo brez ugodnih posledic za občinsko gospodarstvo. Tako so s svojo ponudbo začeli sodelovati tudi mnogi posamezniki; obrtniki so letovišČaijem prodajali svoje izdelke, mnogi so jim oddajali stanovanja ali sobe, gostilničarji pa so ponujali gostinske storitve. PraŠnikarjevo zdravilišče, ki je gostom v vseh poslopjih ponujalo približno 60 postelj, je bilo pogosto premajhno za vse, ki so se želeli zdraviti v Kamniku, zato so mnogi poiskali prenočišča pri zasebnikih. Vendar je bil nadzor nad zasebnimi prenočišči sprva izredno pomanjkljiv; ni bilo namreč organizacije, ki bi imela seznam vseh možnih postelj in bi letoviščarje lahko napotila do posameznikov. Prav tako je malo ljudi v resnici prijavilo dodatno dejavnost in tujce, ki so pri njih prenočevali. V strahu pred davčno upravo mnogi niso hoteli povedati cene, tako da je bila ta ponudba zelo neorganizirana. Vse se je spremenilo šele z ustanovitvijo olepševalnega društva leta 1904, čeprav tudi takrat ni vse steklo tako, kot bi pričakovali. Torek, 16. novembra 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Arven Šakti Kralj Szomi: Timeline Cas m spomin neke intimne zgodbe Raziskovanje odnosov med statično in gibljivo podobo ter skozi intimno zgodbo spraševanja o času, časovnem. Škofja Loka - Pretekli četrtek je bila v Galeriji Ivana Groharja odprta večniedijska razstava z naslovom Timeline, vizualne umetnice Arven Šakti KraU S/omi. Razstava, ki vključuje tudi avtoričin video Depature (Odhod), je sestavni del najnovejšega projekta Video positive (V+). V petek, soboto in nedelo se je rojekt namreč paralelno odvyal tudi v trgovini Sportina na opovi ulici v Ljubljani. Razstava v Galeryi Ivana Groharja bo na ogled do 12. decembra. Po nizu predstavitev bodisi že uveljavljenih bodisi najbolj obetajočih slovenskih umetnikov mlajže generacije je Barbara Sterle Vurnik, kustosinja Loškega muzeja in vodja Galerije Ivana Groharja, tokrat v goste povabila Arven Šakti Kralj Szomi, predstavnico mlajše generacije slovenskih vizualnih umetnikov, ki sodi med prodornejše ustvarjalce na področju sodobne večmedijske umetnosti. Avtoričin Timeline v Galeriji Ivana Groharja tvorijo zamrznjene fotografske sekvence oziroma digitalni "stillsi", vzeti iz posameznih sekvenc njenega videa Departure, hkrati pa je mednje vrinjen monitor, na katerem se predvaja ta video. Ob tem pa je pretekli petek, soboto in nedeljo stena trgovine Spor-tina na Čopovi ulici v Ljubljani delovala kot video instalacija, sestavljena iz niza monitorjev, ki so simultano predvajali Sak-tino video zgodbo. "Timeline, intimna pripoved o "lojenem'' času in spominu, nas ne obdaja ie s poetično nostalgijo, ampak hkrati predstavlja tudi simbol novih virtualnih vzporednih svetov. Je sodoben simbol različnih resničnosti, ki sicer obstajajo izven naše defini- rane bivanjske kontinuitete, toda vidno spremii\jajo našo ustaljeno percepcyo časa," je k razstavi zapisala Barbara Sterle Vurnik. Šakti svojo zgodbo ustvarja in predstavlja večplastno in veČsmerno, od klasične montaže izbranih objektov, fotomontaže in fotografiranja le teh, do njihove digitalne obdelave, računalniške animacije z grafiko, dodajanja tekstov in prenosa nastalih po- v'* m dob v video, kateremu doda tudi zvok. Nastalo zopet frag-mentira, iz zaporednih video sek'venc ali digitalnih "stillsov" izbere točno določene, na videz med seboj nepovezane podobe, in jih izpostavi kot samostojne artefakte, ki razstavljeni eden zraven drugega tvorijo sestavni del nove pripovedi. Avtorica, ki na ta način aktivno raziskuje odnose med statično in gibljivo podobo, ob tem pa preko avto- poetiČne izpovedi mojstrsko manipulira s časom in spominom. Arven Šakti Kralj Szomi je bila rojena pred tridesetimi leti v Kranju, mladost pa je preživela v Angliji, kjer je leta 1996 tudi diplomirala na Goldsmiths' College, University of London. Pred Štirimi leti se je preselila v Slovenijo, kjer je leta 2002 končala 2. letnik magistrskega študija na ljub- ljanski Akademiji za likovno umetnost, smer video in fotografija. Od letos deluje kot samostojna ustvarjalka v kulturi, doslej pa se je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, v zadnjih dveh letih pa je po vsem svetu doživela tudi nekaj predvajanj na festivalih digitalnega filma, neodvisnega filma, • • animacije ... Igor Kavčič K človeškemu telesu Cvetje kot čudež narave V Mali galeriji Društva likovnih umetnikov Kranja slike razstavlja akademski slikar Zmago Puhar. * Kraiy - V Mali galeriji, v kateri se največkrat predstavljajo člani Društva likovnih umetnikov Kranj oziroma s strani društva vabljeni avtorji, od četrtka naprej razstavlja cikademski slikar Zmago Puhar, ki ob likovnem ustvarjanju poklicno deluje tudi kot strokovni svetovalec za likovno dejavnost pri kranjski območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. V najnovejših delih v akrilni tehniki, ki jih je tokrat postavil na ogled, seveda zlahka opazimo prisotnost kontinuitete v njegovem ustvaijanju, hkrati pa nas avtor nagovaija z novo ustvarjalnostjo, s katero sledi nadaljnjemu razvoju na svoji likovni poti. Kot je k razstavi med drugim zapisal mag. Damir Glo-bočnik, se je v poprejšnji Puharjev barvni vrtinec vrinilo čvrsto kompozicijsko ogrodje. Gre namreč za slike s figuralno motiviko, ekspresivne podobe obrazov in figur. "Umetnik je sicer ohranil enak odnos med barvnimi površinami in linyami, le lyihovo ritmično rast je usmeril v prid nove vsebinske zamisli. če je bil prej pomembnejši učinek celote, torej ves barvni preplet, ki se je razširjal po ploskvi platna, so se morale prosto potekajoče linye tokrat ukloniti diktatu zakonitosti upodabUai\ja človeškega telesa." Razstava bo na ogled mesec dni. I. K., foto: Gorazd Šinik Drugačna nevsakdanja Ana Radovyica - V Galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled razstava fotografy Benjamina Vrankarja, člana fotografskega društva Radovljica. Na samostojnih razstavah, kot je tudi tokratna, se po pravilu predstavlja s fotografyami, posvečenimi ženskemu aktu. Na spletu je vtipkal besedi Poezija Ana., pritisnil tipko, virtualni svet pa mu je ponudil poezijo Ane Marije Justin. Ana je slikarka in fotografije, ki jih ustvarjava, niso le moje avtorsko delo, ampak tudi osnova, inspiracija za njene slike, je Vrankar zapisal k razstavi, na kateri so na ogled fotografije, posnete v "stari" tehniki na klasični film, digitalna tehnika pa mu predstavlja le orodje za končno izdelavo del. Kot pravi, pot še ni zaključena. Pričujoča razstava je le vmesni cilj, saj se je tokrat prilagajal tudi možnostim galerije, vsekakor pa je razstava prvi test njegovega in njenega dela. Na ogled do 26. novembra. I. K. Aljana Pod kostanji Šenčur - Stene Picerije Pod kostanji so v letošnjem letu že nekajkrat obogatili s slikami in fotografijami, tokrat pa se predstavlja znana karikaturistka Aljana Primožič. Priznana avtorica domiselnih in duhovitih karikatur v Slovenskih novicah in mnogih drugih tiskanih medijih se predstavlja s 16 deli, ki bodo goste v smeh spravljali vse tja do božiča. L K. Škofja Loka - V starološkem razstavišču Dom na Fari v Škofji Loki si je še do 24. novembra mogoče ogledati razstavo risb cvetja upokojenega univerzitetnega profesorja dr. Vlada Ravnika iz Krai\ja, posvečeno i\jegovemu živyei\jskemu jubileju. Vlada Ravnika uvrščamo med tiste zanimive osebnosti, pri katerih se njihova osnovna dejavnost srečno ujema z občutkom za likovnost. Dr. Ravnik je bil, do leta 1994 kot predavatelj botanike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, v štirih desetletjih pedagoškega in raziskovalnega dela v neposrednem stiku z naravo, iz katere je črpal tudi vizualne informacije, ki jih je, največkrat sproti, likovno beležil ali prikliceval v spomin. Še vedno je njen strastni opazovalec, ki je oplojen od nje in okolja v letih svojega delovanja ustvaril bogat opus. V mednarodnih strokovnih krogih velja Vlado Ravnik za priznanega orhideo-loga in izvrstnega stilista pri upodabljanju slovenskih kukavic ter drugih cvetnic. Tako je med drugimi slikovno opremil svoje Orhideje Slovenije, ilustriral več del različnih avtorjev, denimo, Krečičev He rba rij, Martinčič-Sušnikove Poznate strupene rastline, dvoje del Cvetja naših gora, Mali leksikon botanike in Malo floro Slovenije. Izdelal je tudi akvarele za prvo serijo slovenskih znamk Cvetje Slovenije ter za drugo serijo Iglavci, leta 1973 pa s svojimi deli sodeloval na mednarodni razstavi botanikov-umetnikov v Pittsburghu v ZDA. Njegova likovna dela hranijo tudi v zbirki The Hunt Institute for Botanical Documentation na Carnegie-Mellon University. Ravnikov cvetlični repertoar v celoti izraža najpristnejši in izrazito avtorski pristop k tovrstni tematiki, izvedeni v zahtevni akvarelni tehniki, ki se zdi ustvarjalcu za njeno obravnavo najprimernejša, pa tudi najbolj učinkovita. Cas oziroma omejenost trajnosti cvetnic je v delovnem procesu nedvomno vselej velikega, če ne celo poglavitnega pomena, in morda prav zato izvajalcu dvojni izziv. Kajti mnogokrat je stanje cvetličnih izbrank preveč kratkoživo, zato pa neizbežno vpeto v avtorjevo bolj ali manj intenzivno Čustvovanje, s katerim teži k natančni in dosledni obravnavi motiva, kakor pač zahteva narava njegovega dela. Barbara Plestei^jak Tu pa tam na LIFFu Krai\j - Mitja Okorn je režiser, hiperaktivni Kranjčan, z veliko smisla za humor in izdatno mero cinizma. Vse to ga dela perfek-cionista. K stvarem pristopa drugače. Za seboj ima režijo glasbenih videospotov (Kocka, Select, Kosta, Los Ventilos, Bohem, Backstage, C.R.A.S.H., Elvis Jackson ...), dva skejtarska filma (Not Sponsored 1 ' in 2), reklame (IMOS, Fructal...), kratke filme (za Be Flexible je prejel nagrado na Hrvaškem). Njegov celovečerni "no budget" prvenec "1\i pa tam" je preprosta, natančno zamišljena akcijska komedija, z dobrimi, enostavnimi dialogi, podprtimi s pravim Črnim humorjem. Film govori o štirih zadetkih, ki si od lokalne mafije sposodijo veČjo vsoto denarja, z namenom "da bi se v lajfu šli novodobne podjetnike". Nesposobni kot so, denar še isti trenutek izgubijo in se nehote znajdejo v surovem provincialnem podzemlju "Kranjsterdama". Tu pa tam z dilanjem, kockanjem, izsiljevanjem in podobnimi, bolj ali manj posrečenimi idejami poskušajo dobiti denar nazaj. Časa imajo pa le sedem dni. Film si v času LIFFa lahko ogledate v soboto ob 16. uri v Kinodvoru, ob 21. uri v Kinu Vič, v nedelo pa ob 19. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. A. B. N Praznik kulture v Retečah Reteče - S sobotnim nastopom najboljšega hrvaškega amaterskega tamburaškega orkestra Ferdo Livadić iz Samobora se bo začelo praznovanje 50-letnice Kulturnega doma v ReteČah. Dom je vsa ta leta kulturno in družabno središče vasi, v njem dolga leta vadijo in nastopajo tamburaši, pevci, igralci, v domu ima svoje prostore knjižnica, v zadnjem času pa je v njem prostor tudi za ples in rekreacijo. Po sobotnem nastopu odličnih hrvaških tamburašev, skupino vodi Leopold Siniša, tudi vodja profesionalnega tamburaškega orkestra Radia Zagreb in soavtor mnogih tamburaških učbenikov, bo naslednjo soboto, 27. novembra, nastop folklornih skupin OŠ Cvetko Golar s Trate, FS Oton Župančič iz Sore in FS Sava iz Kranja, nastopile pa bodo tudi vse tri domaČe tamburaške skupine. Naslednji dan, v nedeljo pa se bodo pod režijsko taktirko Boruta Gartnerja predstavili domači igralci s komedijo Stric v toplicah. L K. Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Indigo otroci so med nami, Lee Caroll, Jan Tober, prevedla Miriam Drev, Epta - Založba najlepših slikanic in knjig, Ljubljana 2(X)4,251 str. Doživljamo jih kot otroke, ki odklanjajo toge družbene sisteme, so uporniki, nekonformisti. Že kot dojenček, kar starši zaznajo, se zaveda svojega 'porekla', in tudi pričakuje, da se z njim drugače ravna; ko pa odraščajo, vztrajajo pri reševanju nalog, problema, po njihovem. Težje se daljši čas osredotočajo na določeno stvar, ob sebi zahtevajo čustveno trdne odrasle, upirajo se učenju na pamet, so sočutni in preganjajo jih mnogi strahovi, recimo, da bi izgubil svoje najdražje. Neka učiteljica mi pripoveduje o učencu iz osemletke, ki mu je 'vse brez veze', ki ne priznava avtoritete, je aroganten do okolice, niti nima prijateljev med vrstniki, vse, kar se od njega zahteva, bi n^edil prav nasprotno - če naj bi otroci med uro pisali, on ne piše, kadar naj bi poslušali, on piše, mirno sedenje mu je odveč - in kljub vsemu je uspešen, odličen učenec. Tako je z njim že od malega, mati se s tem sooča, spopada kakor ve in zna, kot čuti, da je za njenega otroka najbolje, in ker ima še druge otroke, ve, da je ta drugačen že od rojstva. Rekli smo, kot je za otroka najbolje; avtorica uvodne be- sede opozarja na posledice prevelike zagledanosti staršev v otroka -ves čas imajo v ospredju njegovo izbranost, spregledajo pa, da je mogoče njihov otrok brez ali pa s premalo sočutja do drugih, da se ne zmore prilagoditi, tudi kadar to ne ogroža njegove individualnosti. Kdo so indigo otroci, od kod jim ime, barvna klasifikacija? O tem Nancy Ann Tappe v knjigi iz leta 1982 z naslovom Understanding Your Life Through Colour, in to je prvo znano delo, kjer so prepoznani vedenjski vzorci teh novih otrok. Gre za intuitivno razvrščanje vrst človeškega obnašanja, ki temelji na barvah avre. 'Življenjska barva indigo' je pravzaprav pojav novodobnih otrok. Indigo otrok ne moremo zamenjevati s hiperaktivnimi, čeprav se pogosto podobno obnašajo. Ponavadi pretanjen opazovalec v njih prepozna neko staro modrost, kot da se jim brezčasnost odraža že na obrazu, kot da so odrasli, ujeti v telo otroka, dajo slutiti svojo nadarjenost, a hkrati mnogi kažejo "odrevenelo ustvarjalnost". Kot taki staršem in pedagogom ponujajo nova merila vsakršne presoje: medsebojnih odnosov, odgovornosti za zavestno in podzavestno ravnanje, spoštovanja njih, sebe, okolice. Knjiga bo verjetno naletela na različne odzive, odklonilne v tistem delu, ki očitno sledi novodobni naravnanosti v smislu NewAge-a, pritrdilne, ko se išče nadomestilo za izgubo tradicionalnih vrednot. Prihod otrok s 'posebnim poslanstvom' mestoma zveni preveč ezoterično, sporočilo pa lahko razberemo kot smernice, ki naj bi veljale za vzgojni in učni proces bodočnosti: Otroke naj bi naučili misliti, ne pa jim povedati, kaj naj mislijo, naša vloga ni posredovati znanja, ampak modrost, vzgoja naj bi razvijala otrokove sposobnosti, ne pa spomin. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN REPORTAŽA / info@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 Z Gorenjskim glasom na martinovanje v Belo krajino Gorenjci navdušeni nad belokranjskimi vini. Martinova večerja z gosko. Obisk domačije Malnarič Pokušina mladih vin in tekmovanje za Martinovo harmoniko. Semič, Črnomelj - Pol stotn^e Goreiyk in Goreiycev je vso pot do Beie krajine po malem močilo, saj v soboto sonca ni bilo niti za vzorec. Pravo nasprotje sivemu in zaspanemu vremenu je bilo njihovo razpoložei\je. Zapeli so že v prvi vinski kleti, ko je po grlih steklo mlado vino. Letoši\je je lahko in pitno. In če verjamemo pregovoru, ki pravi, da čim slabše je vreme na Martina, milejša bo zima, potem bo sledi\ja lepa in ne preveč mrzla. Na zdravje, sv. Martin! Vesela druščina se je iz Kranja, po dolini Krke, po stari "partizanki", podala do Semi-Ča, trga z okoli tisoč dušami. Krajem, kjer so doma trta in dobra vina. Pobočje nad Semi-čem, vse tja do Smuka, je posuto z zidanicami, ki od mladega belokranjskega vina pokajo po šivih. Sveti Martin je mošt spremenil v vino. Slovenski vinarji so ga letos pridelali okrog sto milijonov litrov. Trgatev je bila obilna, vina pa bodo nekoliko lažja in bolj aromatična. Taka so tudi belokranjska vina. Gorenjskim izletnikom so dobrodošlico zaželeli na domačiji Malnarič v Vavpči vasi pri Semiču. Mladi gospodar Samo Malnarič je odprl vrata vinske kleti, žena Helena pa je goste pozdravila bo belokranjsko - z mladim vinom in belokranjsko pogačo. Družina Malnarič je vinogradniško sadjarska družina, znana po odličnih vinih. Priznanja žanjejo kot za Šalo, vsako leto kakšno. Na nedavnem ocenjevanju vin v Semiču je njihovo belokranjsko belo vino osvojilo prvo mesto. Sončna lega vinogradov, belokranjska zemlja, značilna zgodnja pomlad in veliko sonca, dajejo njihovim kakovostnim in Dobrodošlica z belokranjsko pogačo in mladim vinom. vrhunskim vinom izjemno harmonijo med kislino^ sladkorjem in alkoholom. Poleg belih vin pridelujejo tudi rdeča in barrique vina, njihov modri pi-not je pravi mercedes med bar-riqui, ter predikatna vina, v raznoliki ponudbi manjkajo le peneča vina. O. kakovosti in žlahtnosti okusa njihovih vin so se lahko prepričali tudi Gorenjci, saj jim je Samo Malnarič pripravil pravo vinsko pokušino. Sprehod od belokranjskega belega vina, ki mu Belokranjci pravijo tudi Vesela družba izletnikov z Gorenjskega na martinovanju v Črnomlju. delovno vino, saj je zelo pitno, do vrhunskega laškega rizlinga in chardonnayja, prijetno paleto okusov pa je zaokrožil kozarček modre frankinje. "Poletje ni bilo preveč sončno, hvala bogu je bil s soncem nekoliko bolj radodaren september. Letošnji letnik bo srednje dober, I vina bodo prijetna in pitna. V Sloveniji je kar 23 odstotkov vseh trt laški rizling, chardo-nnay pa je svetovno najmočnejša sorta. Pridelali smo dobrih 40 tisoč litrov vina in približno toliko ga vsako leto tudi prodamo," je povedal Malnarič, ki se je kljub magisteriju iz elektronike zapisal zemlji, po smrti očeta Maksimilijana je prevzel vodenje domačije. Pravzaprav se z vinogradništvom ukvarja vsa družina Malnarič, tudi mama Majda in sinovi Vili, Peter in Marko. Poleg trte imajo še sadovnjak s 3700 sadikami sadnega drevja. Letno pridelajo okrog 40 ton sadja. Gorenjski izletniki so bili pri Malnaričevih deležni pravega belokranjskega gostoljubja. Iskrenega, radodarnega in milega, kot je mila belokranjska dežela z mehkimi griči in belimi brezami. V Malnaričevi kleti je poleg rujnega vinca zadi- šal tudi pečeni kostanj in po nekaj kozarcih vina se je oglasila pesem. Ubranih glasov med Gorenjci ni manjkalo, pevcem pa je pritegnila tudi gospodarica Majda. "Vse leto živimo z vinogradom in uživam ob pogledu na trto, ki zori. Hudo je, kadar udari toča, ampak letošnja trgatev je bila lepa. Obilna. Martinovo je vinogradniški praznik, je zahvala za trud in znanje," je dejala Majda Malnarič. Lepa popotnica izletnikom, ki so nadaljevali pot proti Črnomlju. V tamkajšnjem gasilskem domu so prisluhnili predavanju o vinih z napako, sledila je pokušina vin, Mojmir Wondra, profesor na Biotehniški fakulteti, katedri za vinarstvo pa je svojo pripoved o vinu sklenil z mislijo, da si bomo letošnji letnik zapomnili po lahkotnosti in nežni cvetici, zato so letošnja vina pitna. Belokranjci ne bi bili to, kar so, če ne bi vina, pijače bogov, slavili veselo in bučno. Tako je bilo tudi martinovanje, ki so ga pripravili pod šotorom na črnomaljskem pri- Belokranjska vinogradniška družina Malnarič; (na sliki z leve) Helena, Samo, mama Majda, Vili in Tatjana. reditvenem prostoru. Vino je polnilo kozarce, muzikanti so raztegovali meh, in se potegovali za Martinovo harmoniko, kozarce pa so praznili tudi Gorenjci, ki so v en glas zatrjevali, da martinovanja v Beli krajini ne bodo pozabili. Alojz Zor-ko z Visokega pri Kranju je vajen izletov, saj se jih z ženo Ivanko pogosto udeležujeta. Zorko pravi, da ne morej le sedeti doma, ampak je treba med _ • _ ljudi. "Po rodu sem Dolenjec, rasel sem skoraj pod trto, vendar se ga v življenju še nisem napil. Spoštujem vino in rad spijem kozarec dobrega vina. Najraje rumeni muškat." Dobro sta se zabavala tudi Anica in Franc Kavčič iz Žirov, ki sta na martinovanje povabila sorodnika Špelo in Andreja Starman. V en glas so zatrjevali, da bodo prihodnje leto izlet ponovili. "Za izlet sva z možem prebrala v Gorenjskem glasu in se prvič odločila za tako martinovanje. Lahko rečem, da je enkratno. Vesela družba, dobro vino in hrana, kaj bi si človek Še želel. Vsekakor bova z možem šla še na kakšen izlet. Martinovala bova tudi jutri (v nedeljo, op. p.), saj imamo v Žireh cerkev sv. Martina, zato bo pri nas "žirovski bob", vaški semenj," je dodala Kavčičeva. Martinovanja Gorenjskega glasa v Beli krajini se je udeležil tudi Kranjčan Adolf Žagar, ki je tri desetletja delal v Barceloni, po upokojitvi pa se je odloČil, da se vrne domov. "Z ženo Kati še nisva bila na takem izletu, za katerega rečem le, da je super. Odlične pokušine vin, okusna večerja in dobra družba. Kaj bi si Človek še želel?" je povedal Žagar, preden seje na plesišču zavrtel z ženo. Pravo martinovanje se je za gorenjsko druščino začelo v črnomaljskem gostišču Müller. Na mizah niso manjkali Martinova gos, mlinci in rdeče zelje, v kozarcih pa mlado vino. Kdo ve, koliko ga je v sobotnem večeru steklo po grlih. Sicer pa ljudski rek ne pravi zaman:"Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin!" Renata Škrjanc Družili so se dobri sosedje Jezerjani in Kaplani, Slovenci od tu in tam, so se v soboto družili ob glasbi. Kulturni večerje spodbudila Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Jezersko - Člane Svetovnega slovenskega kongresa ni prvič zvabilo Jezersko. Pred dvema letoma so ob Planšarskem jezeru taborili otroci, potomci Slovencev iz vsega sveta. Na Martinovo soboto pa je v okviru programa, namenjenega povezavi slovenskih kulturnih društev iz sosedi^jih držav s sorodnimi v Sloveniji, zlasti iz obmejnih krajev, spodbudil srečanje na Jezerskem. Prireditev, ki sojo pripravili v sodelovanju z občino Jezersko in slovenskimi rojaki na avstrijskem Koroškem, so poimenovali Mi smo pa od tu in tam doma. Jezerjani od tu in sosednje iz Železne Kaple in okoliških krajev od tam so pripravili prisrčno prireditev v dvorani Korotan, .katere ime izpričuje pokrajinsko pripadnost. Druženje in spoznavanje sta cilja tovrstnih srečanj ljudi, ki jih je včasih razdruže-vala meja, je dejal župan občine Jezersko Milan Kocjan. Iz Železne Kaple je prišel podžupan Engelbert Ojster, ki je poudaril dolgoletno prijateljstvo med sosedi. To se kaže v sodelovanju med gasilci, športniki in kulturniki, s Čimer ljudje od tu in tam dokazujejo, da imajo poleg jezika in kulture skupnega duha, ki ga kaže negovati. Zgodovina nas je ločila, spet prihaja zgodovina, tista za naprej, ki nam odpira vrata in zopet se smemo in moremo obiskovati in srečevati kot dobri sosedje. Ena so pota diplomatov in posvečenih politikov, druga so pota preprostih ljudi, otroških zborov, ljudskih godcev in igralcev, a prav ti tkejo posebno mrežo pristnih medčloveških odnosov ljudi ob meji, so zapisali pobudniki srečanja. V imenu Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa sta se ga udeležila podpredsednik Franci Feltrin in tajnica Jana Čop. Domačini so do zadnjega kota napolnili dvorano Korotan, med gosti pa so bili tudi ljudje z druge strani Jezerskega vrha, med njimi tudi znani slovenski politik iz Celovca Matevž Grilc. Franci Feltrin, ki že enajst let dela v Svetovnem slovenskem kongresu, nam je povedal, da ta organizacija prireja številna srečanja Slovencev, od strokovnih (letos so gostili arhitekte) do kulturnih. V okviru programa Slovensko obrobje 2004 so doslej pripravili že štiri Franci Feltrin in Milan Kocjan sta pozdravila udeležence. srečanja, v Razkrižju, Beli Krajini, Istri in sedaj na Jezerskem. Doslej so potekala pod geslom Ko ne bo več meja, odslej pa Odkar ni več meja, z njimi pa želijo med ljudmi, ki jim je sku- pen slovenski kuhurni prostor, spodbuditi še trdnejše sodelovanje. Da takšno med Jezerjani in Kaplani že živi, je dokazalo tudi sobotno srečanje v scenariju in režiji Alenke Ljubice Mušič in scenografinje Irene Župančič. V programu, ki ga je povezoval Drejc Karničar, so nastopili: Pevski zbor gasilcev iz Železne Kaple in Rebrce, Ljudske pevke z Jezerskega, Trio Pegrin z Obirskega, Oktet Korotan z Jezerskega, Mladinska pevska skupina Klika s Koroške, Ana in Iva Muri z jezerskega, plesalca "Jezerskega tanga" Kristina in Peter, pesnica Lonca in (z)operna pevka Damjana. Prireditev so pripravili s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in kulturnega ministrstva. Danica Zavrl Žlebir J Torek, 16. novembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Severni feh je imel tokrat rušilno moč « t ♦ .4 . O veliki škodi, ki jo je od sobote do nedelje zvečer povzročil silovit veter, imenovan severni pa tudi karavanški fen, poročajo zlasti iz jeseniške, žirovniške in tržiške občine. Krai\j - Kot je včeraj dejal jeseniški župan Boris Bregant, gre škoda v stotine milyonov tolarjev. Grobe ocene škode naj bi bile v prizadetih občinah znane včeraj popoldne, na natančnejše bo treba še počakati. V občini Žirovnica, denimo, kjer je bila verjetno najhuje, upajo na državno pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč. l\idi v tej nesreči so se posebej izkazali jeseniški in kranjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz številnih društev. Pohiteli so tudi zavarovalniški cenilci, zdaj hi-tyo gradbeniki. V tržiš kern Cablexu o škodi ne dajejo izjav. domu ter na stavbi, v kateri je tudi pošta. Ker je kritina letela po cesti, so jo zaradi varnosti začasno zaprli. Pomagali so jeseniški poklicni gasilci ter prostovoljci iz društev Smokuč in Zabreznica, slednji so odstranili tudi drevesi, ki sta padli na cesto Žirovnica - Vrba in na hišo v Žirovnici. Direktor kranjske poslovne enote Pošte Slovenija Miran Čehovin je včeraj povedal, da so zavarovalniški cenilci delo že opravili, da pa škoda še ni natančno ocenjena. "Na objektu, kjer je pošta le tretjinska lastnica, je uničene približno polovica strehe. Strokovnjaki bodo povedali, ali bo treba zamenjati le manjkajoči del ali vso streho. Pod močnimi sunki vetra se je pločevinasta kritina odprla kot konzerva. Tudi s pomočjo, domačih gasilcev, ki so se resnično potrudili, smo pošto v Žirovnici včeraj zjutraj odprli." čili, da so gasilci odstranili smreko, ki se je naslonila na telefonski kabel v Krnici, v Bo-dešČah pa je padla na cesto. Drevesa je veter podiral še v Zapužah in na Cankarjevi ter Gradnikovi cesti v Radovljici v radovljiški občini. V pred-dvorski je drevo padlo na cesto Preddvor-Jezersko, župan Franci Ekar pa je skopo poročilo regijskega centra bistveno dopolnil. "V občini je poškodovanih kar 80 odstotkov streh na objektih, med njimi strehi na vrtcu in na gradu Dvor. Zaradi podrtih dreves so bile zaprte ceste na Možjanco, v Bašelj, na -Spodnjo Belo in številne gozdne poti. Kmetijam, ki se ukvarjajo z mlekarstvom, je povzročila težave prekinitev električnih vodov, podrtih pa je tudi nekaj gospodarskih pomožnih objektov," je povedal Franci Ekar in pohvalil delo preddvor-skih prostovoljnih gasilcev, članov planinskega društva Kranj V jeseniški občini je severni fen najmočneje udaril v železarni Acroni na Slovenskem Ja-vorniku. Kot je povedal župan Boris Bregant, na obratu Debela pločevina manjka približno tisoč kvadratnih metrov strehe, škodo pa imajo tudi druga podjetja znotraj železarskega kompleksa. Poklicni gasilci so odtrgano pločevino odrezali, preostali del strehe pa stabilizirali, da ni več ogrožala železniške proge. Na podoben način so pomagali tudi strehi na šoli Poldeta Stražišarja, ki jo je začel odkrivati veter. Kako so de- lali v močnem vetru, si lahko le predstavljamo. Razen teh dveh streh so še pospravljali podrta drevesa in strešnike, ki so padli s strehe sosednje hiše, s ceste Jesenice-Potoki, odstranili so drevo, ki je padlo na daljnovod na Cesti v Rovte na Koroški Beli, tu so zavarovali tudi hišo, ki so jo ogrožali borovci, medtem ko so prostovoljni gasilci z Blejske Dobrave pospravili drevo s ceste v vasi. V občini Žirovnica je veter odkril zajeten kos strehe na osnovni šoli, telovadnici, na komaj novem zdravstvenem -.......... 'S' t fl^ercator Severni fen je v več krajih pretrgal tudi električne vode Streha nad pošto v Žirovnici. V tržiški občini je veter pri osnovni šoli podrl drevo, ki je padlo na več parkiranih avtomobilov in jih poškodovalo. V podjetju Cablex, v katerem izdelujejo drobno električno opremo, pa so imeli s streho podobne težave kot na Jesenicah in v Žirovnici. Padla je na dvorišče in cesto. Kolikšna je približna škoda, od direktorja nismo mogli izvedeti, ker "novinarjem ne daje izjav". Tudi v Tržiču je bila pomoč kranjskih poklicnih in domačih prostovoljnih gasilcev izjemno dragocena. Severni fen se je dotaknil tudi blejske občine. Iz regijskega centra za obveščanje so sporo- pri popravilu žičnice na KaliŠ-ču ter občinskega Štaba Civilne zaščite. V mestni občini Kranj so se gasilci in delavci podjetja Vi-gred ukvarjali predvsem s padajočimi drevesi na cesti GoriČe-Trstenik in Britof-Šenčur, medtem ko je v Britofu padel na cesto viseči prometni znak in reklamni napis. Na Tr-steniku je drevo ogrožalo hiŠo. Severni fen ima redkokdaj rušilno moč. Tokrat jo je imel, posledice njegovega divjanja pa ne bodo odpravljene tako hitro, kot se je potuhnil sam. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Eksplodiral gospodinjski plin Kranj - V enonadstropni stanovanjski hiši v Detelovi ulici v Stražišču je v četrtek, 11. novembra, dopoldne eksplodirala jeklenka z gospodinjskim plinom. 86-letni domačin je jeklenko zamenjal okrog devetih, pri čemer regulacijskega ventila ni pravilno namestil, tako daje plin uhajal iz jeklenke v kuhinjo. Mož sije pripravil zajtrk, ga pojedel v dnevni sobi„ ko se je vrnil v kuhinjo, da bi skuhal še kavo in nameraval z vžigalnikom prižgati enega od gorilnikov na plinskem štedilniku, pa je zaradi koncentracije plina v prostoru prišlo do eksplozije. 86-letni Kranjčan se je v eksploziji lažje ranil, opečenega po dlaneh obeh rok in po vratu so reševalci odpeljali v Klinični center. Zaradi eksplozije so med drugim popokala vsa stekla v oknih v kuhinji, dnevni in otroški sobi ter v vhodnih vratih. Škode je za približno milijon tolarjev. H. J. v ugotovila, saj pri sebi ni imela nobenih dokumentov. Ženska je stara približno 60 let, visoka od 160 do 165 centimetrov, močnejše postave, sivo modrih oči, kostanjevih, že osivelih kratkih las. Oblečena je bila v črno krilo, pulover vijoličaste barve in daljšo sivo jakno s kapuco, obuta pa v svetlo sivo športno obuvalo. Kdor bi žensko takšnega opisa pogrešal oziroma karkoli vedel o njej, naj pokliče na 113. H. J. NESREČE Kdo je utopljenka iz Kokre Kranj - V nedeljo, 14. novembra, dopoldne so v reki Kokri v Kranju opazili žensko truplo. Ogled je opravila komisija sektorja kriminalistične noliciie. ki identitete domnevno utooliene ženske ni Z mopedom na prednostno cesto I\ipaliče - 20-letni voznik neregistriranega mopeda je v soboto, 13. novembra, ob 18.20 peljal po stranski cesti iz Tupalič proti križišču s prednostno regionalno cesto Preddvor-Kranj. V križišču je zapeljal na prednostno cesto levo proti Možjanci, ko je z njegove leve strani po njej proti Hotemažam pravilno pripeljal 24-letni voznik osebnega avtomobila iz Besnice. Mopedista je zadel v levi bok. Po trčenju ga je vrglo na vetrobransko steklo avtomobila, od koder je padel na cesto in huje ranjen obležal. Reševalci so ga prepeljali na urgenco v Klinični center. H. J. as v; i»" m' k- • <. »it ..... T'* Pogrešanega Macana potegnili iz Save Mavčiče - Gasilci, potapljači, vodniki reševalnih psov, policisti so vrsto dni v Savi od Kranja do Mavčič zaman iskali 51-letnega Milo-rada Radojeviča - Macana, državljana Srbije in Črne gore z začasnim bivališčem v Stražišču. Radojeviča je 16. oktobra popoldne v ovinku na Gorenjesavski cesti pri "spodnji" Iskri z osebnim avtom BMW 318 i zaneslo s ceste v naraslo in deročo Savo. Medtem ko sta se sopotnika uspela rešiti, je Macan, nevešč plavalec, na strehi avtomobila, ki ga je odnašalo navzdol po reki, klical na pomoč. Kot rečeno, iskanje vse do minulega petkovega jutra, 12. novembra, ni niti potrdilo, niti ovrglo domnev o Macanovi utopitvi. Okrog pol devetih zjutraj pa so dežurni v operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Ljubljane sprejeli klic, da je v Savi pri vodni elektrarni Mavčiče moško truplo. Policisti so tja poslali ljubljanske poklicne gasilce, ki so truplo potegnili iz vode. Ogled je, skupaj z dežurnim zdravnikom iz kranjskega zdravstvenega doma, opravila komisija sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj. Kriminalisti so pri utopljencu našli dokumente, ki so potrjevali, da gre za pogrešanega Milorada Radojeviča - Macana. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič KRIMINAL Serija vlomov okrog Škofje Loke Škofja Loka - V petek, 12. novembra, so bili v vaseh pred Škofjo Loko kar štirje vlomi v stanovanjske hiše. V hišo pri Sv. Duhu je neznanec vlomil skozi balkonska vrata. Odnesel je zlato verižico, vredno približno 10.000 tolarjev. V Virmašah pa je vlomilec prišel v hišo skozi okno, pobral je denar, škode je za okrog 80.000 tolarjev. Nepridiprav je nato vlomil še v dve hiši na Grencu, v kateri je prišel skozi okni. Iz prve je ukradel denar, zlatnino in GSM telefonski aparat - škode je za okrog 390.000 tolarjev, iz druge pa za približno 350.000 tolarjev denarja in zlatnine. Odpeljal tovorno prikolico Šenčur - Med 10. in 12. novembrom je neznanec iz poslovnega centra na Mlakarjevi cesti odpeljal parkirano tovorno prikolico -lahki priiklopnik pangratz, tip LPA 20G, letnik 2004. Prikolica je vredna okrog 180.000 tolarjev. Avta brez tablic Krai\j - V noči s srede na četrtek je nekdo z avta, parkiranega v garaži A na Likozaijevi cesti na Planini, ukradel registrski tablici KR 53-97N. Krai^ - V noči na soboto pa je brez tablic ostal audi A4 1.9, parkiran v Gregorčičevi ulici. Na tablicah je pisalo LJ S6-78F. Popravek Krai\j - Lastnik srebrnega BMW 528, ukradenega s parkirišča ob Ljubljanski cesti, nas je opozoril, da je bil avto ukraden v ponedeljek (8. novembra) zvečer in ne v nedeljo, kot smo napačno zapisali. Za napako se opravičujemo. H. J. Sam, bolan in lačen Tržič - LeŠki gasilci so se v soboto zjutraj odpravili v Vadiče, ker naj bi se v eni od hiš kadilo in smrdelo v kuhinji. Ko so prišli tja, so ugotovili, daje vse v redu. Le mož, ki je klical, je bil sam, bolan in lačen. Gasilci so o tem obvestih center za socialno delo. H. J. CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. lOUlU. JEZERSlU C 21 • TEL: {04) 280 60 00 • Tll^AX: (04) 204 23 30 • wwwxp^^ vabi k sodelovanju dinamičnega in ustvarjalnega sodelavca (m/ž) za VODJO KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE - TEHNOLOGA vSGPTRŽlČ, d.d. Od kandidatov pričakujemo višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri z delovnimi izkušnjami na področju tehnologije gradbenih konstrukcij. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 Alpinisti na Ranrapalci Člani alpinističnega odseka pri PD Dovje Mojstrana, ki so se letos odpravili na 6162 metrov visoko Ranrapalco v Andih, so v kulturni dvorani na Dovjem f predstavili pot v Peru in vzpon na goro. Iztok Arno I Dovje - Odločitev alpinistov Grega KoHerja, Gregorja Berceta, Martina Pavlovčiča, Joža Martii\jaka, Davida Šmi-da in Miha Pintarja, da odrinejo v Peru in v pogorju Cordillera Bianca poskušajo preplezati severno steno Ranrapalce, je bil letos najzahtevnejši cilj tudi v okviru odseka. Z vremenom so imeli kar srečo, nekateri člani odprave nekoliko manj z zdravjem ob prilagajanju na višino. V severno steno Ranrapal-ce sta se tako pognala Grega Kofler in Gregor Berce, ki sta po 6 urah plezanja 900 metrov visoke stene naklona 65 stopinj 5. julija stala na 6112 metrov visokem sedlu. Ker ju je Čakal še za uro daljši spust in so bile vremenske razmere negotove, se na sam vrh gore nista povzpela. Alpinistični odsek deluje pri mojstranskem planinskem društvu že od leta 1947 in danes šteje okoli 50 članov. Vsako leto I ■ septembra razpišejo alpinistično šolo, v-katero se lahko vključi vsakdo, ki je star najmanj 16 let, zgornje starostne meje ni. Lani seje v njihove vrste vključil Janez Utrin, ki šteje 63 let, plezanje mu gre dobro, predvsem pa skrbi za dobro voljo. Poleg letnega in zimskega plezanja, tudi po ledenih slapovih, tesno sodelujejo z gorsko reševalno službo, med dejavnostmi pa je še turno smučanje. Za letos je načelnik Iztok Amol zelo vesel, da so avgusta skupaj z gorskimi reševalci opravili teČaj na ledeniku Grossglockner, kar je ob nevarnostih zime zelo dobra iz-"kušnja za vse udeležence. Od leta 1997 obnavljajo bivak v nekdanji karavli pod Luknjo, kjer so napeljali Še elektriko. Načrti za prihodnje leto se Šele oblikujejo, bodo pa ob osnovnem plezanju poskušali opraviti tudi kakšno turo v centralnih Alpah, kjer se vrhunsko plezanje šele začne. Ne bo odveč Še nasvet Iztoka Arnola turnim smučarjem: "Sneg je nevarna zadeva in je treba o njem Čim več vedeti, kakor tudi upoštevati, da so zime različne. Če je nekdo z lahkoto prišel na Kredarico v mili zimi, ni nujno, da bo tudi sedaj. V obvezni opremi naj bodo plazovna žolna, sonda in lopata." Mendi Kokot Ogled kranjskih rovov Jamarji so na zanimiv ogled rovov popeljali številne obiskovalce. Kraiy - Člani Društva za raziskovanje jam Kranj so organizirali v » okviru prireditev ob 50-letnici jamarske dejavnosti ogled rovov pod mestom. Minuli torek je pet jamarjev popeljalo 70 radovednežev na približno uro dolg pohod, ki se je začel pod Jelenovim klancem. Po prvem izhodu v kanjonu Kokre pod mostom na Planino so se vrnili do tretjine rova in se obrnili na jug. Izstopili so za Prešernovim gledališčem in se od tam vrnili po rovu do zadnjega izhoda pod Pungartom. Za ogled rovov, kjer so bila med drugo svetovno vojno zaklonišča, se je odločilo veliko Kranjčanov in tudi družin. Na mestih, kjer- rovi niso obokani z betonom, so lahko opazovali značilen konglomerat. Žal so ponekod naleteli tudi na odpadke, predvsem ostanke zaradi gojenja gob v rovih. Ker je bil ogled možen prvič po daljšem času, ga bodo verjetno Še ponovili. Za današnji obisk seje moč prijaviti na jamarski razstavi v avli Mestne občine Kranj, kjer bo zbor ob 19. uri, če bo dovolj interesentov. Organizatorji priporočajo, da ima vsak udeleženec primerno obutev in baterijsko svetilko. Stojan Saje zborovskega Društvo upokojencev Škofja Loka je v soboto praznovalo 30 let zborovskega petja in pet let delovanja mešanega pevskega zbora Vrelec. Škofja Loka - Obe obletnici so obeležili s koncertom v Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škofji Loki. Ob tej priložnosti je za zvestobo 23 pevcev prejelo jubilejne Gallusove značke. Med njimi je bilo šest pevcev, ki so si s 25-letnini sodelovanjem pri zboru prislužili zlata priznaixja. Zlata priznanja so prdeli Jože Avguštin, Zvonka Carman, Anton Guzelj, Tine Jenko, Anica ZiherI in zborovodja Vika Jelen. Zbor sestavlja 39 pevk in pevcev ter zborovodja. V zadnjih letih se jim je pridružilo veliko več pevcev, kot so pričakovali. Pravijo, da se v zboru zelo dobro počutijo: "Petje nas sprošča. Res da moramo trdo delati, je pa tudi veliko lepih trenutkov. Poleg veselja do petja nas druži tudi prijateljstvo." Zanimivo je, da so se zboru pridružili tudi pevci, ki se s petjem pred tem Še niso nikoli ukvarjali. V petih letih delovanja je Vrelec nastopil na 43 koncertih. Poleg nastopanja v Škof- ji Loki in okolici večinoma nastopajo v bližnjih mestih, ker morajo ponavadi sami kriti stroške pevskega udejstvovanja. "V tujino gremo zelo redko, ker si pevci z nizkimi pokojninami tega ne morejo privoščiti. Bili smo sicer na Madžarskem, naša največja želja oditi čez lužo pa zaenkrat ostaja neizpolnjena," pravi predsednica Vrelca Marija Debeljak. Na vprašanje, zakaj si je zbor nadel ime Vrelec, Debe-Ijakova odgovarja: "Energija kar vre iz nas, pa smo rekli. Vrelec bomo. Kamorkoli pridemo, naredimo zelo prijetno vzdušje." Vsako leto na Mestnem trgu v Škofj i Loki pripravijo pustova-nje pod naslovom "Bolj star bolj 'A Dobitniki zlatih Gallusovih priznanj. nor". Decembra predvidevajo Miklavžev ples Na Nami. V prihodnosti si želijo Čim veČ povabil za nastopanje. "Lepo bi bilo tudi, če bi nam namenili kaj več sredstev, saj nenazadnje ljudem dajemo kulturo. Prav tako ne bi imeli nič proti, če bi se nam pridružil še kakšen moški," doda Debeljakova. Jubilejni koncert sta popestrila tudi tamburaška skupina KaŠar-ji in ansambel Škaf. Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Slovenija priznava našo identiteto Črnogorsko kulturno prosvetno in športno društvo Morača dela od leta 1998, njegov sedež pa je v Kranju. Krai\j - V Sloveniji je po zadnjem popisu prebivalstva 2650 ljudi, ki se po jeziku, kulturi in nacionalni identiteti deklarirajo za Črnogorce, pravi Čedo Du-kanovič, predsednik črnogorskega društva MoraČa v Sloveniji. V društvu, ki ima sedež v Kranju, jih ni niti desetina, zato je med njihovimi načrti tudi razširitev na predstavništva po drugih krajih Slovenije, da bi lahko zajeli tudi tamkajšnje Črnogorce in bi imeli v svojih krajih možnost druženja. V Kranju se lahko srečujejo v klubski čitalnici, kjer imajo na voljo 1500 knjig v svojem jeziku, lahko sodelujejo v folklorni sekciji, ki jo vodita Biljana in Mladen Mar-kovič, v pevski skupini pod vodstvom Jovana Markoviča, v lutkovni pod vodstvom Slađane Dukanović, planinske pod vodstvom Moma Saovića ali športne pod vodstvom Robija Marin-koviča. Folkloristi Črnogorskega kulturnega, prosvetnega in športnega društva Morača na festivalu v Zagrebu. Namen našega druženja je ohranjati našo kulturno in nacionalno identiteto. V Sloveniji, ki nam slednji priznava, se počutimo bolje kot v bivši Jugoslaviji, kjer so naš jezik, nacionalnost in kulturo enačili s srb- sko," pripoveduje Čedo Dukanović. "Ponosni smo zlasti na našo folkloro, ki se promovira po vsej Sloveniji, pa tudi zunaj nje. Veseli smo, da to kulturo gojijo otroci, ki so rojeni že v Sloveniji. Naše društvo, v kate- rem je včlanjenih tudi osem Slovencev, rado sodeluje s slovenskimi društvi, vsakič pa počastimo tudi slovenski kulturni praznik. Decembra bomo pripravili črnogorski večer, ena zadnjih odmevnih prireditev, kjer smo sodelovali s svojim kulturnim nastopom, pa je bil festival črnogorske diaspore za vso Evropo, ki seje 30. oktobra odvijal v Zagrebu. Sodelovanje na njem nam je omogočila tudi Mestna občina Kranj in njen žopan Mohor Bogataj se nam je pridružil ob tej priložnosti." Na zagrebški prireditvi (Čedo Dukanović je na njej nastopil kot amaterski guslar) je sodelovalo tudi Zavičajno društvo muslimanov in Bošnjakov iz Črne Gore in spet se je pokazala možnost za sodelovanje. Želimo biti odprti do vseh, pravi Dukanović, kar je tudi ena od značilnosti Črnogorcev. Danica Zavrl Žlebir Ženski golaž prepričal t Bend Joške ven je razveseljeval 'martinovalce', pri kuhanju golaža pa je največ točk dobila ženska ekipa Krai\j - Društvo Pungert Kranj obstaja od leta 1987. Njegovo delovanje je raznovrstno, bogato: celoletna galerijska dejavnost, razni tematski žuri, obujanje in proslavljanje praznikov, ki smo jih že pozabili. Društvo tudi aktivno sodeluje na Tednu mladih ter Carnioli, poleti pa prireja za otroke različne delavnice. Letos pa je že deseto leto zapored pripravilo Martinovai\je na Pun-gertu, ki je znano predvsem po tekmovalnem kuhanju govejega golaža ter kozji ruleti. Tokrat so se za laskavi naslov najboljšega Martinovega kuharja potegovale tri ekipe kuhaijev in kurjačev: Primož Arzenšek in Klemen Markelj s smučarskim golažem, Iztok Bogataj in Bojan Čare z lovskim ter edina ženska ekipa v zgodovini kuhanja golaža na Pungertu Martina Tomšič ter Neža Trefalt. Na koncu seje izkazalo, daje komi- Gasilska mladina na kvizu Bohinjska Bistrica - Mladinska komisija GZ Bled Bohinj je organizirala v domu PGD Bohinjska Bistrica kviz za mlade iz obeh občin. Tekmovanja se je udeležilo 27 od 30 ekip, ki so zasedle prvih pet mest na predhodnih tekmovanjih. V mlajši skupini so se pomerili otroci v vezanju vozlov, sestavljanki in poznavanju gasilske abecede ter splošnega znanja. V srednji skupini so se preizkusili v teoretičnem in praktičnem znanju gasilske in splošne tematike. V starejši skupini so vezali vozle, spajali cevi na trojak, navezovali ročnik in spoznavali gasilnike. Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije so dobile medalje, zmagovalci pa tudi pokale. Kot je sporočila UrŠka Jamar, bosta odšli prvi dve ekipi iz mlajše in srednje skupine na regijski kviz v Škofji Loki. In še rezultati: mlajši pionirji - 1. Bohinjska Bela 3, 2. Zasip, 3. Kupljenik; starejši pioniiji - 1. Bohinjska Bela 1, 2. Koprivnik, 3. Bohinjska Bela 4; mladinci - 1. Koprivnik, 2. Zasip, 3. Ribno 2. S, S. Primož Arzenšek, Klemen Markelj, Iztok Bogataj, Bojan Čare in zmagovalni Martina Tomšič ter Neža Trefalt. sijo očaral ravno okus ženskega golaža in laskavi naslov je šel v roke predstavnic nežnejšega spola. Golaž so potem razdelili med obiskovalce, pripravili pa so še 120 litrov primorske jote, ponudili kraški teran in pršut. Martinovanje lia Pungertu se je začelo v sobotnih jutranjih urah in zaključilo pozno zvečer. Začinjeno s pravo mero dobre volje obiskovalcev je uspelo. Za glasbeno razpoloženje pa sta med drugim skrbela predvsem glasbena skupina Joške ven, ki igra slovenske komade osemdesetih in devetdesetih le in, harmonikar Klemen Šturm. Dobrodošli pa so bili vsi, ki so s seboj prinesli kak inštrument in se pridružili glasbenemu druženju na odru ali pa pred njim. Alenka Brun J I Torek. 16. novembra 2004 REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si GORENJSKI GLAS »H. STRAN "Danes ga ni, tako da jo na Jošta pelješ zastonj," naju je ob vznozju ogovoril eden izmed Joštarjev. On se je vračal z vrha, midva pa sva ravno parkirala. Trenutno med prijatelji Jošta kroži šala, da 'odkar na televiziji vrtijo Sanjskega moškega, se je obisk prijateljic Jošta zelo povečal. Na Jošta sem se odpravljala ves teden. Pravi projekt za majhen in dostopen hribček. Z Damjanom sva bila zmenjena že za torek. Takrat je bilo vreme še sončno, vendai jo je meni nekaj zagodlo zdravje in pohod sva prestavila na petek. Sodarjeva pot Damjan je namreč reden Jo-Štar, Čeprav je eden listih, ki se ne vpisujejo v knjigo. Bil je idealno spremstvo za dekle, ki je "kod sega Škofjeloško hribovje, ter da je majhna cerkvica nasproti, na tej strani, Jamnik. Krope pa da se pač ne vidi, ker je za 'onim hribčkom'." Navdušila naju je tudi plast modrine med nebom in snežno belimi vrhovi gora, ki se je v turobnem vremenu pojavila za kakšne pol ure. O tem, da sem bila blatna do riti, ne bi razlagala. Vreme pač. Damjan pravi, da se mu zdi pravzaprav zanimivo, da se poti na Jošta nikoli ne naveliča.'No, jaz sem imela veliko opravkov sama Na Jošta se v jutranjih urah največ podajo upokojenci. Se pa najdejo tCidl tisti, ki se pripeljejo. bila zadnjič na Joštu pred desetletjem, ker so v srednji šoli dali možnost izbire: Jost ali Šmarjet-na in sem se takrat pač odločila za Jošta. Pobral me je v Stražiš-ču, na Jošta pa sva se potem odpravila po Sodarjevi poti. Menda gre za najdaljšo pot in glede s seboj in verjetno sem se zdela kakemu pohodniku prav zanimiva, saj sem sem in tja spraševala neumna vprašanja kot: je še daleč, zakaj pa je toliko blata, koliko je še do vrha, je na vrhu kaj snega. Pohodniki so mi sicer od-govaijali, ker sem verjetno delo- Mateja in Minka na to, daje moja 'hribolaznost' zadnje Čase bolj uboga, sva tako potrebovala do vrha kar dobrih 40 minut. No, je pa res, da sva se vmes dodobra razgledala. Na vrhu mi je potem še razložil, do vala kot izmučeno dekle, ki jo je njen fant na prvi zmenek odpeljal na Jošta. V petek dopoldan sva sicer srečala'precej manj ljubiteljev in prijateljev Jošta kot običajno, vendar med vikendi in ob lepem vremenu postane Jošt prava sveta gora Kranjčanov in pohodni-kov iz bližnje in daljne okolice. Gre predvsem za pohodnike, najdeš pa še kolesarje ter tudi take, ki se do vrha pripeljejo z avtom. Že devet let na Joštu Mateja Fajkar Antolič skrbi za Dom na JoŠtu. Pravi, da je Jošt gorenjska Šmarna gora. Ker je rekreativka po srcu, je bil to zagotovo še dodaten razlog, da seje znašla v gostilni na 847 metrov nadmorske višine. Letos teče že deveto leto, odkar ima dom v najemu. Povedala je tudi, da ima občutek, daje vsako leto manj pravih Joštarjev in vedno več takih, ki se do vrha pripeljejo. Prijatelji Jošta se recimo oglasijo pri njej in vpišejo v svojo knjigo skoraj vsak dan. Tako tisti najbolj zagnani zbe- Kolesarja je očaral pogled na vrhove m P 'i «i M • •> » » '-'v- \ • _ / i #. m* p v'.--.' ri'T'- - • '-V-- /m * ^ t - '- Ji / % i ' - ■ 'V * r/» - ^ ♦ »s, ' «•AH /A, .ly' ■t Rednih prijateljev Jošta prihajajoča zima ne odvrne od dnevnega obiska. knjigo prijateljev Jošta in zadnji vpisan je bil pod številko 7554. Takoj naslednja pa se je vpisala 'babi', kakor je gospo poklicala Mateja. Minka Kalan iz Orehka je redna obiskovalka Jošta. Če se le da, se na njem oglasi vsak dan. No, sem pa tja gre tudi kam drugam, vendar na Jošta hodi že dobrih deset let. Za sosednjo mizo pa sta sedela Rafko iz Predoselj in Stojan iz Ajdovščine, ki se je znašel na Joštu zaradi spleta okoliščin. Z Rafkom sta imela tri ure časa in namesto za Kranj sta se raje odločila za 'sprehod' na Jošta. Pred vrati pa sva z Damjanom naletela na ljubljanskega kolesarja, ki je potožil, 'da ni pričakoval tako strmega vzpona'. Kaj več pa že nisem izvedela, ker se je pripeljal, se preoblekel in se odpeljal nazaj v dolino. Sanjski moški Generacijsko obiskujejo Jošt največkrat starejši, zadnje čase pa Mateja opaža porast družin. Seveda nisem mogla kaj, daje ne bi povprašala, če je kdaj na Joštu opazila sanjskega Damirja. Da-mir mi je namreč pred časom povedal, daje velik ljubitelj rekreacije in se z veseljem povzpne na Jošta. Mateja je smqe povedala, da ga v vseh devetih letih ni opazila. Ga je pa videla v zadnjih tednih morda dvakrat, trikrat. Da je bil z eno črno, pa so mi razložili pohodniki že v dolini in spotoma, ko sem jim zadihana zastavljala omenjena 'neumna' vprašanja. Alenka Brun rejo veliko število vzponov. "Zadnje čase opažam, da je veliko tudi takih ljubiteljev po-hodništva, ki se nič ne ustavljajo, temveč pridejo na vrh le obrnit. Pa tudi taki so, ki pridejo dvakrat, trikrat dnevno," razlaga Mateja. Ker pa nimajo vodovoda, v Domu ne morete prespali, čeprav kapacitete obstajajo. Zimski užitki pri sosedih Goste pričakujeta privlačna smučarska in hotelska ponudba. Številni pohodniki Poleg knjige prijateljev Jošta oziroma Joštarjev obstajajo v Domu še knjiga obrtnikov, knjiga društva ljudi z osteo-porozo ter navadna knjiga, kamor se lahko vpišejo vsi planinci. Pokukali smo v že drugo Največja smučarska regija Ski amade je v eni smučarski vozovnici združila pet smučarskih območij v osrčju avstrijskih Alp: Salzburger Sportwelt, Schlad-ming - Dachstein, Hochknigs Winterreich in Großarltal so s skupno 860 kilometrov prog dostopna z eno individualno smučarsko vozovnico. Udobna in ekstremna zimska zabava na smučarskih terenih, ki jih oskrbuje 22 žičničarskih družb, vam je na voljo po ugodni ceni. Na primer, šestdnevna smučarska karta v predsezoni in posezoni je na voljo za odrasle že od 150 ev-rov dalje, za otroke pa je 77 ev-rov. Goste pričakujejo posebej privlačni smučarski in hotelski pavšali v Času otvoritve smučarske sezone, v predbožičnem času, januarja in ob sončni smuki od sredine marca dalje. Nadaljnji vrhunec sezone je ponudba Poseben teden "amade" v času od 17. do 24. decembra, ko nekatera prenočišča vsem go- stom, starejšim od 60 let v okviru akcije Sixty plus podarijo brezplačno šestdnevno smučarsko vozovnico. Podobno je tudi v akciji Lady Special, ki poteka od drugega do devetega aprila naslednje leto. V času velikonočnih počitnic pa pridejo na svoj račun družine, saj bodo od^ 19. marca do konca sezone otroci do 15. leta starosti, ob nakupu Šestdnevne vozovnice enega od staršev, smučali brezplačno. Več na wwv^.skiamade.com. A. B. Polaganje rok Kranj - Moto klub Firestar-ters in ŠD Armwrestling Klub LJubljana vabita na 1. odprto mednarodno Armwrestling tekmovanje 20. novembra 2004 v hotelu Sremič v Krškem. Vstopnine in prijavnine ni. Tekmovanje bo potekalo po kategorijah, pravilih WAF in v majicah s kratkimi rokavi. Predprijave pa se zbirajo na straneh www. armwrestling-klub.si, ter na dan prireditve med tretjo in Četrto popoldan. Po tekmovanju bo sledila zabava, več o zadevi pa na www.fi-restarersmc.com. A. B. ® Rodio Triglav STCRCO. ROSnafr««vttrcah M,O GORENJSKA lOl.S-KwiftUGori. i01.1-Bohlr< koncertni večer s pop zvezdo SEVERINÖ in VELIKI KONCERT SEVERINE^ PETRA G RASA IN PREDSTAVITEV NOVE ZGOŠČENKE SEVERGREEN PREDSKUPINA PLESNA SKUPINA TAČKE Športna dvorana Bled drsališče v soboto, 27.11.2004, ob 21. uri CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 2.999 SIT IN NA DAN PRODAJE 3.999 SIT Medijski pokrovitelj CHJIlS 1 ! ] NAGRADNAIQRA ALIANTA, D.O.O., BRALCEM GORENJSKEGA GLASA PODARJA 60 BREZPLAČNIH VSTOPNIC ZA OBISK SPEKTAKULARNEGA KONCERTA SEVERINE V nagradni igri, ki traja od 9. 11. do 22. 11., bomo v štiriii zaporednih številkah Gorenjskega glasa zastavili različna nagradna vprašanja, vsako vprašanje pa prinaša 1,5 brezplačnih vstopnic. Izpolnjene kupone z odgovori pošljite na naslov uredništva Gorenjskega glasa (Zoisova 1, 4000 Kranj). V žrebanju bodo sodelovali vsi pravilni odgovori, ki bodo prispeli do ponedeljka, 22. novembra, do 9. ure. Srečni izžrebanci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v torek, 23. novembra, brezplačne vstopnice pa bodo dobili po pošti. PREDPRODAJA VSTOPNIC 3 dva trafike, avtobusne postaje Alpetour, Mladinski servis Radovljica, Študentski servis CMOK, poslovalnice LPP, SOU FOV, gorenjski študentski klubi, Aligator muzika, bencinski servisi Petrol, Hard rock shop, Nama, Maximarket, Napotnica.com,Big Bang, BOF ICUIK>ii • konMrtni s pop zvezdo - SEVERING i Nagradno vprašanje št. 3.: ! Naštej 3 naslove Severininih skladb od : Odgovor: Ime ; Priimek Naslov: Davčna številka s n lO 0 1 2 s ' J «o I o o 0 x> 1 i s 9 3 t i J GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 ODBOJKA Kamničani brez zmage Bukarešta - Odbojkarji Calcit Kamnika so s tremi porazi končali letošnje evropske nastope. Na kvalifikacijskem turnirju drugega kroga Pokala evropske federacije CEV v Bukarešti so zapravili svojo priložnost že v prvem nizu prve tekme, ki so ga tesno izgubili z domaČim Dinamom. Kamničani so bili sicer tudi v nadaljevanju dokaj enakovreden nasprotnik, a zmaga s 3:0 (24, 20, 22) je vseeno pripadla domači ekipi. V drugi tekmi so odbojkarji Calcit Kamnika prikazali najboljšo igro na turnirju, tako da se je favorizirani Tour-coing Lille Metropole iz Francije tudi s pomočjo kančka sreče izvlekel šele po petem nizu - 3:2 (15, -16, 16, -26, 17). Pričakovati je bilo, da se bodo poslovili od Evrope z zmago na zadnji tekmi, toda najslabša predstava na turnirju je omogočila nasprotniku iz Ankare, da je slavil po treh nizih - Calcit Kamnik - Polis Akademisi Ankara 0:3 (-23, -23,-13). Presenečenje v Škofji Loki Kraixj - V 7. krogu 1. DOL je v Škofj i Loki gostoval še neporaženi Prevent gradnje IGM iz Maribora, domači odbojkarji pa so presenetili sebe in še bolj goste in jim prizadejali prvi letošnji poraz -Termo Lubnik : Prevent Gradnje IGM s 3:0 (22, 25, 17). Kamničani so tekmo s Šoštanj Topolšico zaradi nastopa na turnirju CEV preložili na 30. novembra, odbojkarji Autocommerca z Bleda pa so se pomerili s trdoživo Olimpijo iz Ljubljane - Autocommerce : Olim-pija 3:1 (19, -21, 14, 23). Blejci so z novimi točkami in presenetljivo zmago Termo Lubnika sedaj sami na vrhu tabele in imajo 3 točke naskoka pred Mariborčani. Calcit Kamnik je s tekmo manj in 7 točkami zaostanka na 4. mestu, prav tako s tekmo manj (Olimpija in Termo Lubnik se bosta v zaostali tekmi pomerila v sredo v Ljubljani) pa so ob osvojenih 6 točkah odbojkarji Termo Lubnika sedaj na 8. mestu. V ženski konkurenci 1. DOL je po porazu HIT Nove Gorice v Novem mestu vodilna ekipa Sladki greh Ljubljana povečala naskok pred drugouvrščeno ekipo Nova KBM Branik na 3 točke. V moški konkurenci 2. DOL sta tokrat obe gorenjski ekipi vknji-žili nove tri točke. Odbojkarji Astec Triglava so gostovali v Črnučah in tekmo hitro dobili z 0:3 (-22, -13, -5). V dvoboju z neposrednim konkurentom za obstanek v ligi, ekipo iz Hoč, so bili tokrat dovolj zbrani tudi odbojkarji Telemach Žirovnice, ki so tekmo sicer dokaj tesno, a zasluženo dobili s 3:0 (22, 21, 22). Po šestih krogih je neporažena samo še ekipa Pomurje-Galex-Mir, ki je v vodstvu s 17 točkami. Le toČko za njimi je Fužinar Metal Ravne. Odbojkarji Astec Triglava so na 5. mestu z 12 točkami, Telemach Žirovnica pa ^ je na 8. mestu s 6 osvojenimi točkami. Novo zmago pa so dosegle tudi odbojkarice Mladi Jesenice. Na gostovanju v Šempetru so se domače odbojkarice še nekako upirale prva dva niza, v tretjem pa so Jeseničanke povsem nadigrale domače igralke. Savinjska Šempeter : Mladi Jesenice 0:3 (-19, -22, -14). Jeseničanke so po šestih krogih v vodstvu s 15 točkami, vendar so tik za njimi ŽOK Šentvid, ŽOK Mislinja, Hitachi in Comet Zreče s samo eno točko zaostanka. V 3. DOL sta obe moški gorenjski ekipi ostali brez točk. Ekipa UKO Kropa je na gostovanju v Prvačini povedla z 2:0, toda domačini so bili v nadaljevanju boljši in zmagali s 3:2. Do prvih točk pa tudi tokrat ni uspelo priti Elmont OK Gorjam. Ekipa iz Portoroža je bila v Gorjah boljša z 1:3. V vodstvu sta Kočevje in Portorož z 9 točkami, UKO Kropa je na 5. mestu (4), brez točk pa je na 6. mestu Elmont OK Gorje. V ženski konkurenci so se igralke Bleda ponovno "izvlekle", saj so na gostovanju v Črnomlju dobile tekmo z 2:3. V spopadu gorenjskih ekip pa sta bila zmagovalca pravzaprav znana že v naprej, čeprav so imele Škofjeločanke proti Bohinju kar veliko težav v prvem nizu - ŽOK Partizan Šk. Loka : Bohinj 3:0, Pizzeria Morena : Broline Kamnik 0:3. V vodstvu so kar tri gorenjske ekipe - Broline Kamnik (18 točk), ŽOK Partizan Šk. Loka (15) in Bled (12). Pizzeria Morena je na 8. mestu (7), Bohinj pa še vedno ostaja brez točk in je na 12. mestu. Brane Maček HOKEJ V DVORANI Insport brez pričakovanih točk v Železniki - V osmem krogu državnega prvenstva v velikem floor-ballu so se ekipe znova srečale v Železnikih. Tekme so bile zanimive in postregle so tudi z nekaj presenečenji. Največje je pripravila ekipa Loka Spidersov B, ki je s 4:5 premagala InSport. Drugi rezultati: FBC Thunder Jesenice - Polycom Brlog 7:4, FBK Jesenice -Domel 8:5 in TVD Partizan Borovnica - FBC Loka Spiders Dewalt 2:6. Na lestvici vodita ekipi FBC Loka Spiders Dewalt in FBK Jesenice s po 14 točkami. V.S. KEGUANJENALEDU Za uvod zmaga Ratečanov Jesenice - Z mednarodnim turnirjem so člani domaČega kluba na ledeni ploskvi Podmežakla začeli novo sezono kegljanja na ledu. Nastopilo je 22 ekip z Bleda, Loga Pod Mangartom, Rateč, Jesenic ter iz sosednje Avstrije. Zmagala je ekipa M Star Rateče v postavi: Mladen Srnec, Ivan Branilovič, Matic Prešeren in Matej Boltar, ki je v finalu premagala avstrijsko ekipo Feffernitz. V skupini A je Turbo HIT Jesenice zasedel 5., Rateče Tromeja 7 in Bled 9. mesto, v skupini B pa Bled Mix 6. mesto. J. R. NAMIZNI TENIS Vodita Pizzerija Bazenček in Kondor Krai^ - Namiznotenisači v 1. gorenjski ligi so odigrali že štiri kroge. Rezultati zadnjega, 4. kroga: Pizzerija Bazenček - PPE Erpo Sistemi 10:0, Mengeš - Merkur 5:5, Škofja Loka 1 - Vila Bella 1:9, Kondor - Šenčur 7:3. Na lestvici vodita ekipi Pizzerije Bazenček in Kondorja s po osmimi točkami, ekipa Mengša ima 7 točk, ekipa Šenčuija štiri, po dve točki imata ekipi Ville Bella in PPE Erpo sistemi. Ekipa Merkur 1 je osvojila 1 točko, ekipa Škofje Loke 1 pa je še brez osvojene točke. V.S. Te dni se naši reprezentantje v alpskem smučanju pripravljajo za pot čez lužo, kot pravi trener Jani Hladnik, pa bo njihova pomembna naloga, da si najprej izboljšajo štartne številke. Kraixj - Čeprav se je sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju začela že s tekmo v Söldnu konec oktobra, pa je seveda pred tekmovalci še večina nastopov v tej zimi. Z njimi bodo nadaljevali konec meseca v Ameriki, kako razpoloženi pa te dni odhajajo na pot, sva se pogovarjala s trenerjem Janijem Hladnikom, 34-letnim Tržiča-nom, ki je pred letošnjo sezono skupaj z glavnim trenerjem Janezom Šmitkom prevzel našo moško ekipo za veleslalom in slalom. Več let si bil trener v trziskem smučarskem klubu, lani pa si prevzel mlado reprezentanco. Torej ti izkušenj, kljub mladosti, ne manjka? S smučanjem se ukvarjam že od četrtega leta. Tudi tekmoval sem in bil relativno uspešen, vendar je bila moja življenjska želja, da nekoč postanem trener alpskega smučanja. Tako sem se vpisal na Fakulteto za šport, hkrati pa sem se vključil v delo z mladimi v Smučarskem klubu Tržič. Vsa leta sva delala skupaj z Romanom Rozmanom in se dobro ujela ter vzgojila kar nekaj dobrih tekmovalcev, ki so se nato uvrstili v različne reprezentančne selekcije. Očitno je bilo moje uspešno delo v klubu opaženo tudi s strani strokovnjakov pri naši Smučarski zvezi, ki so me pred lansko sezono povabili k sodelovanju s C reprezentanco. V njej so bili mladinci, ki so se pripravljali za mladinsko svetovno prvenstvo, med njimi tudi kar nekaj članov tržiškega kluba: Janez Jazbec, Gašper Markič, Andrej Križaj, pa tudi Miha Kürner z blejskega kluba in Matija ZavirŠek iz Olimpije. Res smo dobro delali in rezultati, predvsem v slalomu, so se nato pokazali že na svetovnem prvenstvu." Uspešno delo z mladimi pa je očitno hitro prepričalo idcuše-nega trenerja Janeza Šmitka, da te vključi tudi v delo s člansko reprezentanco? "Prejšnji trener Urban Planin-šek in Janez Šmitek se nekako nista ujela in glavni trener Šmitek je takrat pomislil name, saj sva namreč že prej delala v pionirski reprezentanci, s katero sem aktivno sodeloval že od leta 1994 naprej. S Šmitkom sva se že od začetka dobro ujela, saj je najina "filozofija smučanja" zelo podobna - s tem, da ima on seveda veliko več izkušenj. Imava namreč podoben pogled na tehniko, podobno razmišljava o načinu treninga ... Mislim tudi, daje sodelovanje med rnlajšimi trenerji, ki se še učimo, in izkušenimi, kot je Janez Šmitek, izredno pozitivno in da bi bilo tako "kadrovanje" na zvezi potrebno že prej. Sicer pa se z Janezom dobro razumeva in mislim, daje on z mojim delom zadovoljen." Naši slalomisti in veleslalomi-sti so bili že vajeni na visoke uvrstitve in celo zmage v svetovnem pokalu. Kako sta se lotila dela, da bi se tem rezultatom po krizi znova približali? "Začelo se je s treningom tehnike, saj sva takoj ugotovila, da je v tehniki smučanja treba nekaj spremeniti. Prvi del treningov je bil zelo uspešen, tudi pogoji na poletnih pripravah so bili res dobri. V drugem delu je bilo z vremenom več težav, kljub Jani Hladnik je mlad trener, ki se je že izkazal. temu pa smo se dobro pripravili za prvo tekmo v Söldnu. Imeli pa smo kar nekaj smole, saj je Mitja Valenčič uvrstitev v drugo vožnjo zgrešil le za štiri stotinke, naš prvi adut Aleš Gorza, ki je bil po rezultatih na treningih naš najboljši, pa je naredil napako. Ob tem je treba povedati, da je naš pomemben cilj v tej sezoni, da fantje popravijo štartne številke, saj je jasno, da se je z visokimi Številkami težko prebijati naprej. Vendar verjamem, da nam bo to uspelo." Ob začetku sezone je bilo slišati kar nekaj očitkov, da je naša ekipa za tehnične discipline precej stara, da mladih ni na obzorju. Ti si delal z mladimi in gotovo vidiš perspektivo našega smučanja? "Ja, štirje tekmovalci so res med starejšimi: Jure Košir, Mitja Kune, Rene Mlekuž in Drago Grubelnik, nekaj pa je tudi mlajših, kot so Mitja Valenčič, Aleš Gorza, Andrej Šporn, Mitja Dragšič, ki bi morali v naslednjih štirih letih pokazati vse svoje znanje. Sam mislim, da bi kdo od njih znal že hitro prijetno presenetiti. V tem času pa se lahko uveljavijo mladi, na čelu z Matijo Zavirškom, ki je bil peti na svetovnem mladinskem prvenstvu in bi ob dobrem delu v slalomu lahko kmalu dosegal dobre rezultate. Seveda ne gre pozabiti tudi drugih mlajših, kot so Janez Jazbec, Gašper Markič, Andrej Križaj, Matija Grašič, ki naj bi se v naslednjih letih lahko pridružili najboljšim. Tako me res ne skrbi, da ne bi bilo mlajših, ki bodo z leti nadomestili sedanje reprezen-tante." Z ledeniŠko tekmo se je sezona sicer začela, vendar pa imate pred nadaljevanjem še nekaj časa za sklepne priprave. Zadnje tedne z njimi niste imeli veliko sreče? "Do sredine septembra smo z vremenom in pogoji imeli veliko srečo, izgubili smo le en dan načrtovanega treninga. V zadnjem času pa imamo res smolo, saj smo večkrat šli na ledenike, kjer je bilo vreme slabo, snežilo je, bila je megla, skratka že tri tedne nismo imeli normalnih pogojev za trening, zlasti trening slaloma. Sedaj odhajamo v Ameriko in upam. Ja bodo tam boljši pogoji. Morda bo zato forma pri fantih za teden ali dva zamujala, vendar imamo svetovno prvenstvo to zimo februarja in me ni strah, da do takrat ne bi bili fantje dobro pripravljeni." Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki HOKEJ ŠPORTNO PLEZANJE Zbrala se je reprezentanca do 17 let Stopničke za M^jo Vidmar Bled - Hokejska reprezentanca do 17 let je zaključila s prvimi pripravami, s katerimi stopnjujejo formo za igre Alpe Adria, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Glavni trener Valerij Sahraj in njegov pomočnik Miloš Potočnik sta priprave izkoristila predvsem zato, da sta zopet zbrala igralce ter preizkusila njihovo fizično pripravljenost. 30 igralcev iz vseh slovenskih klubov je imelo dva skupna treninga na ledu v soboto ter tekmo z mešano ekipo Bleda, Jesenic in Triglava v nedeljo, ki se je končala z neodločenim rezultatom 4:4. "Med pripravami so igralci zelo dobro trenirali, vendar seje izkazalo, da nekateri še niso dovolj dobro fizično pripravljeni. Namen takšnih priprav je tudi, da se jih opozori, kaj morajo izboljšati." Brno - Predzadnja tekma letošnjega svetovnega pokala se je za našo reprezentanco končala že s šesto uvrstitvijo na zmagovalne stopničke na največjih tekmah. Tokrat je na njih stala Škofjeločan-ka Maja Vidmar, kije tako s 3. mestom le uspela kronati svojo konstantno dobro formo. Tekma je postregla z novima zmagovalcema. Pri moških je prvič v karieri zmagal Italijan Flavio Crespi, pri ženskah pa je prav tako prvič na najvišji stopnici stala Alexandra Eyer iz Švice. V skupnem seštevku Še naprej vodita Mrazek in Sarkanyjeva, vendar se ob odštevanju treh najslabših rezultatov na koncu lahko zgodi marsikaj. Tako pred finalno tekmo svetovnega pokala, ki bo ta konec tedna v Kranju, ni še nič odločeno. Rezultati iz Brna: ženske: 1. A. Eyer (Švi), 2. O. Shalagina (Ukr), 3. M. Vidmar (Slo), 4. A. Eiter (Avs), 5. M. Sarkany (Bel); 16. K. Vidmar (Slo); moški: 1. F. Crespi (Ita), 2. T. Mrazek (Češ), 3. A. Chabot (Fra), 4. M. Petrenko (Ukr), 5. B. Lagni (Ita), 17. M. Sova, 26- T Valjavec (oba Slo). T.Č. KARATE Drugi zbor vodstvo ekipe, katerega poleg trenerjev sestavljata še vodja moštva Branko Tošič in tehnični vodja ekipe Janez Kompare, načrtujejo v začetku decembra, prav tako na Bledu. Tina Tošič, foto: Tina Doki Naše hokejistke trikrat poražene Krai^j - Minuli konec tedna je slovenska ženska hokejska reprezentanca nastopila na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v Bad Tölzu v Nemčiji in tekmovanje končala s tremi porazi. Najprej jo je s 17:0 premagala ekipa Kazahstana, nato so bile od naših z 10:1 boljše Nemke, v nedeljo pa so jih z 2:11 ugnale še hokejistke Latvije. Na olimpijski turnir v Torino seje iz tega turnirja uvrstila ekipa Nemčije. V.S. V Kranju dve prvakinji Krai^j - Prejšnjo soboto je v Postojni potekalo državno prvenstvo v karateju za kadete, kadetii\je, mladince in mladinke. Najboljši tekmovalci iz 35 klubov so se pomerili med seboj v katah in športnih borbah. K.K. Shotokan Kranj so zastopali Lejla Ašanin, Maja Šmid in Mensur Markišič.. Tekmovalci so se v močni konkurenci odlično borili. Lejla Ašanin si med mladinkami priborila naslov državne prvakinje v kategoriji -1-60 kg. Mensur MarkišiČ je osvojil tretje mesto v kategoriji +80 kg. Maji Šmid se je medalja za las izmuznila. Z zlatom se je v kategoriji -53 kg okitila tudi Iva Peternel iz K.K. Kranj, Erik Dragan pa si je priboril bron. Kranjski karateisti niso spali na osvojenih naslovih in so se že naslednji dan podali v Poreč, kjer je bilo mednarodno tekmovanje Pokal Istre 2004. Številni tekmovalci iz petih držav so se pomerili v športnih borbah. Najuspešnejši Gorenc je bil Juš Markač, kije osvojil prvo mesto v kategoriji mlajši dečki -35 kg ter drugo mesto v kategoriji dečki -36 kg. Med mlajšimi kadeti sta v kategoriji +65 kg na stopničkah stala Dejan Rihtarič (zlato) in Mersim MarkiŠič (bron). Med seboj so se pomerili tudi veterani, kjer je Franjo Kafadar dobil bronasto medaljo. V.S. I. Torek, 16. novembra 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN V ROKOME Naši skakalci so minulo nedeljo opravili prve treninge na snegu, po več kot desetih letih pa so za uvod v sezono trenirali v domači Planici. Glavni trener Matjaž Zupan sam pobudnik delovne akcije na skakalnici. Planica - "Mislim, da je prav, da sem bil kot glavni trener naše reprezentance sam pobudnik akcije urejanja 90-metrske skakalnice v Planici, saj je logično, da sem najbolj zainteresiran, da s fanti Čim prej gremo na sneg in opravimo tudi čim več skokov. Takoj, ko je v Planici zapadlo nekaj sneg, smo si s plani-Škimi delavci in trenerji ogledali, kaj lahko storimo. Odločili smo se, da je treba skakalnico Čim prej pripraviti, kar smo potem res naredili zadnji trenutek, saj bi vsak zamujen dan lahko pomenil, da bi skopnelo preveč snega in bi bilo delo zaman. Kar nekaj let je minilo, odkar smo zimske treninge začeli v Planici. Znova se je izkazalo, da je na Planico vredno računati in mislim, da se te dni skaČe le še pri nas. Celo Skandinavci so nas že spraševali, ali so pri nas res že pogoji za skakanje," je povedal Matjaž Zupan, ki je po petkovi in sobotni delovni akciji, ko so v Planico prišli tudi številni prostovoljci iz večine slovenskih skakalnih klubov, v nedeljo že lahko ocenjeval reprezentante pri prvih skokih na snegu v novi sezoni. "Upam, da bomo teh nekaj dni treninga, preden odpotujemo na prve tekme v Skandinavijo, dobro delali in da se bo to poznalo tudi na prvih tekmah. Sicer pa po prvih današnjih skokih težko še kar koli rečem o tem, s kom in čim sem zadovoljen ali ne, bistveno se mi zdi, da se fantje privadijo skakanju na snegu, da skoke "dobijo v noge" in da postanejo čim bolj sproščeni," je tudi povedal Matjaž Zupan. Treninge so budno spremljali tudi ostali reprezentančni trenerji in pomočniki ter direktor nordijskih disciplin Primož Ulaga, našim skakalcem pa so se pridružili tudi češki pod vodstvom trenerja Vasje Bajca. Najbolj pa so seveda na snegu uživali tekmovalci, ki so že v nedeljo opravili po pet in več skokov. "Seveda smo veseli, da smo lahko začeli skakati na snegu, še bolj smo zadovoljni, daje to v Planici. Smo pač bliže domu, skakalnica je dobro pripravljena in to je listo, kar potrebujemo. Prva dva skoka sta bila mogoče malce bolj previdna, sedaj gre že zelo rutinirano," je bil po prvem treningu zadovoljen Kamničan Rok Benkovič, ki se je izkazal na letošnjih poletnih tekmah. "Malo časa bomo že rabili, da se privadimo skakalnici in snegu, vendar je zelo dobro, da smo začeli doma in da bomo pred odhodom na prve tekme na Finsko že skakali v zimskih razmerah," je povedal Kranjčan Robert Krai\jec, pa tudi drugi reprezentanti, načelu s Primožem Peterko, so prikazali nekaj lepih skokov. Prav tako so se snega veselili mlajši tekmovalci iz A, B in C reprezentance. "Kljub temu da imam še nekaj težav s kolenom, je zame pomembno, da smo začeli s prvimi skoki in da se privadimo na sneg. Treba je pač dobiti prve Triglavan Primož Peterka in njegov klubski prijatelj Bine Norčič sta že na prvem treningu v Planici opravila nekaj lepih in dolgih skokov. prave občutke, saj je keramična smučina pač drugačna od zasnežene, pa tudi pristanek na sneg je drugačen," je povedal Bine Zupan iz Zapuž, član naše B reprezentance, ki se je poleti izkazal s prvimi točkami v svetovnem pokalu in je kljub bolečinam v kolenu užival v prvih zimskih skokih v novi sezoni. Vilma Stanovnik Uspešen večer gorenjskih košarkarjev V soboto zvečer so košarkarji Loke Kave doma premagali GD Hrastnik s 76:67 (53:47, 31:38, 19:20) in zadržali mesto na vrhu lestvice, mladi Triglavani pa so prvič letos zmagali. Skofja Loka - Začetek tekme, ki je odločala o prvem mestu v 1. b ligi, je bil zelo izenačen. Tako domači kot gostje so bili še nekoliko nervozni, domači so sicer hitro povedli z 11:6, a so jih Hrastničani hitro ujeli in izenačili na 13:13. Z minimalno prednostjo so dobili prvo Četrtino, do polčasa pa so si priigrali sedem točk prednosti. V nadaljevanju tekme so jih domači Peter Hartman je bil kljub bolezni eden od zaslužnih za novo zmago Loke Kave. ujeli in po nešportni napaki gostov nad Erženom povedli z 49:44 in prednost zadržali do zadnje četrtine, ko se je razigral Peter Hartman, ki je prednost povišal na 10 točk, potem pa dobil peto osebno napako in tekmo končal na klopi. Ločanom je prednost uspelo zadržati do konca tekme, tako da še naprej ostajajo neporaženi na vrhu lestvice. Gostujoči trener Drago Gomilar je po tekmi povedal le, da tokrat pač niso mogli držati visokega tempa, ki so ga imeli domači košarkarji, toliko bolj zadovoljen pa je bil domači trener Gašper Potočnik: "Fantom čestitam za prikazano igro, saj so pokazali, kako se igra za klubske barve." Jutri košarkarje čaka povratna pokalna tekma doma s Postojno, kjer bodo skušali pokazati boljšo igro kot na prvi tekmi, vseeno pa Potočnik poudarja, daje njihov glavni cilj visoka uvrstitev v državnem prvenstvu.' Doma so igrale tudi košarkari-ce Odeje, ki prav tako ostajajo neporažene. Z zmago nad ekipo ŽKK Tedi Legrand iz Sežane. V prvem polčasu sta bili ekipi še precej izenačeni, v drugem pa so se domačinke razigrale in na koncu zasluženo zmagale z 68:55 (49:40, 26:24, 12:15). Najbolj zaslužni za zmago domačih sta bili Katja Cerovski, ki je 23 od 30 točk dosegla prav v drugem polčasu, in Katarina Ri-stič s 17 točkami, pri KraŠevkah pa je korak z njima držala le Aleksandra Durak z 29 točkami. Košarkarice Odeje so s to zmago prišle na drugo mesto v državnem prvenstvu. Ostali rezultati: moški -Goodyear: Union Olimpija : Helios 80:74; 1. liga: Triglav : Branik Maribor 78:73; 2. liga zahod: Atplet Kočevje : Jesenice 80:90, Radovljica : Šenčur 71:81; 3. liga center: Kranjska Gora : Gorenja vas 51:102, Mavrica Kamnik : Krvavec 92:56, Lastovka Smlednik : DGN Ljubljana 91:77, Podbočje : Žiri 101:86; ženske - 2. liga: Črnomelj : Domžale 56:62. Barbara Todorovič, foto: Tina Doki VATERPOLO •. Kranjčani zlahka čez prvo oviro Kranj - Branilci naslova pokalnega tekmovanja, vaterpolisti kranjskega Triglava so že v prvi finalni tekmi slovenskega pokal pokazali, kako resno računajo na novi naslov, saj so v domačem bazenu Koper premagali s 14:8 (3:1, 3:2, 4:3, 4:2). Šest zadetkov prednosti pomeni mirno pot na drugo finalno srečanje, ki bo jutri, v sredo, v Kopru. J.M. Termo v osmini finala pokala EHF Kraixj - Naj prijetnejša novica minulega konca tedna za gorenjski rokomet je bila zmaga rokometašev Terma na povratni tekmi evropskega pokala EHF z Metalurgom v Skopju. Tako kot doma so zmagali za tri gole, rezultat pa je bil 32:35 (14:19). S tem so Ločani dosegli največji uspeh v zgodovini kluba in gorenjskega moškega rokometa. Zato bomo z nestrpnostjo čakali na današnji žreb in nove nasprotnike Terma v osmini pokala. Sicer pa so Ločani prvenstveno tekmo odigrali že med tednom. Zmaga v Trbovljah je samo potrdila njihovo dobro formo, saj so v Zasavju uspeli drugi polčas dobiti kar za šest golov. Ob polčasu so zaostajali za štiri (15:11), na koncu pa zmagali s 25:27. V 1. B moški ligi nič novega v taborih obeh gorenjskih ligašev. še naprej izgubljata. O zadnjem mestu na lestvici bo odločalo njuno medsebojno srečanje. Tokrat so prvič brez točk ostali vsi drugoligaši. V Izoli je bil dosežen rekordni rezultat v drugoligaŠki konkurenci. Žal so pri tem rekordu preveč "uspešno" sodelovali rokometaši Dupelj. Doseženih je bilo kar 80 golov. Slabo seje godilo tudi Radovljici. Še deset minut pred koncem tekme v Ribnici so imeli ugoden rezultat proti Grči. Potem pa je sledila slaba končnica. Zastreljali so dve sedemmetrov-ki in bili premalo natančni pri drugih strelih. Gostitelji so uspeli zaostanek dveh zadetkov (16:18) obrniti v končnih 21:18. Neuspešni so bili tudi rokometaši Alplesa, ki so doma morali seči v roke Ajdovcem. Rezultati: Telekom liga - moški: Rudar - Termo 25 - 17 (15 - 11); 1. B liga - moški: Velika Nedelja - CHIO Kranj 40 - 22; Cerklje -Slovan 28 - 33; 2. liga - moški: Grča Kočevje - Radovljica 21 - 18; Alples - Ajdovščina 22 - 25; Istrabenz plini Izola - Duplje 50 - 30. M. D. NOGOME Kranjčani ugnali vodilno Nafto Domžale, Krai\j - Nogometna nedelja je bila uspešna za najboljši gorenjski ekipi. Tako je ekipa Domžal v ligi Si.mobil Vodafone z 2:0 (0:0) premagala moštvo CMC Publikuma in si povečala možnosti za uvrstitev v ligo za prvaka. Na lestvici še vedno vodi ekipa HIT Gorice, ki ima sedaj 33 točk, CMC Publikum na drugem mestu pa ima 26 točk. DomžalČani so po 15. krogu na 9. mestu z 18 točkami, v nedeljo pa gostujejo pri Kopru. Zmago nad vodilno ekipo v 2. SNL pa so si tokrat priborili tudi nogometaši Supernove Triglava, ki so gostili ekipo Nafte in z golom Stanka v 69. minuti slavili 1:0 (0:0). Kljub porazu Nafta še vedno vodi na lestvici s 34 točkami, ekipa Supernove Triglava pa je s 27 točkami na petem mestu. Kranjčani v nedeljo gostujejo pri Šmartnem. V.S. Naši s Slovaki C Krai\j - Člani naŠe nogometne reprezentance so včeraj prek Dunaja dopotovali v Bratislavo, saj se bodo jutri na prijateljski tekmi v Trnavi (ob 17.30) pomerili z ekipo Slovaške. V naši reprezentanci bo med igralci nekaj sprememb, znova pa bo v njej zaigral Sebast-jan Cimerotič, po poškodbi pa se bo znova predstavil kapetan San-di Knavs. V ekipi selektorja Branka Oblaka je med zveznimi igralci tudi tokrat gorenjski reprezentant Jalen Pokor. V.S. ENIS Nov uspeh sester Zec Mojstrana - Mlada, 17-Ietna teniška igralka Maša Zec, članica Teniškega kluba TOP-TEN Mojstrana, se vse bolj prebija v svetovni teniški vrh. Po letošnjem prestopu med profesionalne igralke niza nove zmage na velikih turnirjih, pri tem pa ji večkrat pomaga tudi dve leti mlajša sestra Alja. Z novim velikim dosežkom sta se vrnili iz Španije. Maša je zmagala na tumiiju v Palma del Mallorci, ko je v finalu premagala nemško igralko Tatjano Priachin. Skupaj s sestro sta slavili tudi v igri dvojic po zmagi nad danskima igralkama Ja-cobsgard - Jensen. Maša je s to zmago na profesionalni lestvici WTA napredovala za najmanj 30 mest in je sedaj uvrščena okoli 430. mesta. J. R. Za našo prodajno enoto v Kranju iščemo: namestnika prodajne enote (m/ž) • vodjo oddelka (m/ž) • prodajalce pohištva (m/ž) • asistenta v administraciji (m/ž) (znanje nemškega jezika) Vaše ponudbe z življenjepisom pošljite na: DIPO d.o.o., Peruzzijeva 129,1000 Ljubljana e-pošta: office@dipo.si GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / jnfo@g-^las.sj Torek, 16. novembra 2004 Jernej Gartner in Franc Zupančič - vremenarja s Kredarice Vremenska na Kredarici bo Jernej Gartner je Kredarico vzljubil že v svoji mladosti, ko je kot navdušen smučar veliko poletnih dni preživel na tamkajšnjem ledeniku. Tudi Franc Zupančič je Triglavski dom in stene okrog njega spoznaval kot mlad alpinist, njuni redni obiski v naši najvišji gorski postojanki pa so jima omogočili tudi vpogled v delo tamkajšnjih vremenarjev. Kmalu sta ludi sama dobila priložnost, da se jim pridružita. Sicer poklicna elektrikarja sta Nejc in Frenk, kakor sta poznana med planinci in prijatelji, po opravljenem tečaju leta 1972 postala sodelavca, ki po 32 letih dela na meteorološki postaji skupaj odhajata v pokoj. Začetki so bili težji, kot sta pričakovala, čeprav sta delo že od prej kar dobro poznala, saj se je kmalu pokazalo, da moč zime v gorah in ostre razmere za delo na trdna tla postavijo še tako velikega romantika. Aparature, ki so bile v primeijavi z današnjimi takrat bolj enostavne, je v celoti upravljal en vremenar, zato so sprva delali trije, po eden na izmeno. Menjavali so se na 14 dni, kar nekaj časa pa jim je vzela pot do tja in nazaj. Še v 70. letih so na Kredarico namreč hodili peš, s pomočjo konj so morali poskrbeti tudi za vso ozimnico in material, ki so ga potrebovali, zato so morale biti vse zaloge temeljito premišljene. Na začetku 80. let jim je pri dostopih na pomoč priskočila policijska enota s svojim helikopterjem, s policijo in vojsko pa pri prevozih na Triglavski dom sodelujejo še danes, za kar so jim zelo hvaležni. S povečanim udobjem in hitrejšim dostopom se-je spremenil tudi način in obseg njihovega dela. Z leti so se klasičnemu opazovanju pridružile še avtomatska postaja in druge naprave, ki so zahtevale več vzdrževanja. Nejc in Frenk poudarjata, da se je obseg dela z leti na opazovalnici neprimerno povečal. Danes tako za našo edino visokogorsko vremensko opazovalnico skrbi šest vremenarjev, ki delajo v parih, menjavajo pa se na deset dni. Delovni dan na 2515 metrih Njihov delovnik je dolg 24 ur. Opravljajo urna opazovanja, pri Čemer z avtomatske postaje odčitajo podatke, kot so temperatura, vlaga in zračni tlak, opravijo pa Še razna vizualna opazovanja, kot so trenutno vreme, Jernej Gartner in Franc Zupančič debelina snežne odeje, vrsta oblakov ipd. Največ podatkov zajemata termina ob 7. uri zjutraj in ob 19. uri, povsem prosti pa niso niti ponoči. Podatke morajo oddati tudi ob 22. uri, ob 1. in spet ob 4. uri zjutraj ter nato zopet vsako uro, ko morajo napisati poročilo v šifrah in ga preko računalnika oddati na Agencijo za okolje in prostor. Deklice za vse Opazovanje vremena je sicer njihova edina zadolžitev, še zdaleč pa ni edino delo, ki ga opravljajo. Vzdrževati morajo vse svoje naprave, pri Čemer je potrebna velika iznajdljivost, saj trgovine z materialom ni pri roki, naprave pa morajo nepre- stano delovati brezhibno. Vzdržujejo tudi kočo, pri čemer ves čas sodelujejo tudi s PD Ljubljana - Matica, kot poudarita, še posebej dobro, odkar sta na Čelu društva Aleš in Tomaž. Predvsem pozimi, ko so v koči edini stanovalci, s čajem poskrbijo tudi za premražene planince, ves čas pa so na voljo za dragocene nasvete o vremenskih razmerah, kar koristi predvsem gorskim reševalcem, pilotom, planincem idr. Kuharske mojstrovine pod Triglavom Z leti seje izboljšalo tudi udobje v njihovih prostorih. Tesno sobico, ki so jo sprva uporabljali, je prevečkrat prepihal veter, štedilnik na drva pogosto ni hotel "potegniti", majhen bencinski agregat pa je zadoščal za dve žarnici, radio in oddajnik. Večje prostore so dobili ob povečanju koče leta 1983. Vremenska opazovalnica je zdaj hkrati kuhinja in dnevna soba, za spanje sta jim na voljo dve majhni sobici, imajo tudi svojo kopalnico in klet s kurilnico ter omarami za ozimnico. Za toploto so poskrbeli s centralno kurjavo, delo jim lajšata računalnik in telefon, dolge večere pa krajšata televizija in radio. Tudi kuhinja je neprimerno bolje opremljena -plinski in električni štedilnik s pečico in majhna zamrzovalna skrinja so konzerve zamenjali za poštene jedilnike, ki so na tej višini že prave kuharske mojstro- vine, pri čemer se npr. Nejc lahko pohvali tudi s potico. Po potrebi pečejo tudi kruh, da pa jim ne zmanjka idej, imajo tudi kuharsko knjigo. Vsaka razširitev in posodobitev prostorov je zahtevala tudi več energije in vsako udobje prinaša tudi pomisleke, kako bo stvar izvedljiva. Nekdanjemu agregatu so že sredi 80. let dodali sistem sončnih celic, Še nekoliko prej pa so dobili tudi vetrnico, ki ji bodo kmalu dodali še eno. Ko izhod skozi vrata zamenja plezanje skozi okno Kljub mnogim spremembam pa v gorah nekaj vsa leta ostaja isto - vreme. Predvsem hude zime so tiste, ki se ne ujemajo z romantičnimi predstavami o sneženju v planinah, saj sneg na tej višini praviloma spremlja hud veter, ki povzroča tudi velike zamete. Prav zato se je že večkrat zgodilo, -da je vhod v prostore tako zamedlo, da so si pot na piano poiskali skozi eno od oken v jedilnici. Največ snega je bilo leta 2000, ko so namerili skoraj 7 metrov. Sicer gibanje okrog koče v snegu, ki je navadno trd od vetra, ni težko, si pa pomagajo tudi s turnimi smučmi in krpljami. Nejc in Frenk ponosno dodata, da v vseh letih kljub boleznim in drugim težavam poročilo niti enkrat ni izostalo. Nešteto osebnih spominov in zgodb se je nabralo v teh letih. Nejc in Frenk s posebnim zagonom tako pripovedujeta o iskanju strmoglavljenega letala, poškodbah, ki jih niso nikdar odvrnile od dela, o prečudovitih sončnih vzhodih, o tovorjenju ozimnice s konji, o dolgih večerih ob knjigi in izdelovanju gobelinov, o silvestrovanju na Triglavu, o svojih potrpežljivih ženah ter o mnogih prijateljih, ki jih obiskujejo. Ne pozabita omeniti Danice in Jožeta, Igorja, Draga in Mojce ter Franja in še mnogih, ki so jih redno zalagali s časopisi, solato, kostanjem in drugimi priboljški iz doline. Nejc in Frenk februarja po vseh teh letih odhajata v pokoj. Delu na meteorološki postaji sta posvetila svoje življenje, zato so vsi, ki ju poznajo, mnenja, da bo Kredarica z njunim odhodom veliko izgubila. Družinska tradicija pa ne bo prekinjena, saj bosta z delom na Kredarici nadaljevala Nejčev brat Janez in Frenkov sin Beno. Načrtov za preživljanje časa v dolini jima sicer ne manjka, bosta pa svoje prijatelje tam zgoraj zelo pogrešala. Jasna Paladin, feto: Tina Doki LOCANKA www.gorenjskiglas.si GOREhJJSKI GLAS, d.O.o,. Zoisova ul. 1, Kranj Piše Miha Naglic - Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž žiri v Enciklopediji Slovenije v ''ZIRI, mestno naselje in občinsko središče na jugovzhodnem obrobju Zirovske kotlinice v zgornjem delu porečja Poljanske Sore, 3437 preb. Stare Ziri so se razvile južno od Račeve, ob ustju dolin Poljanske Sore in Osojnice. Na položnem vršaju med Račevo in Rakulko stoji Stara vas, vzhodno od nje Nova vas, severno pa Dobračeva, slednji ob vznožju Žirovskega vrha. Po 1960 so se naselja združila, čeprav so še dobro vidna njihova vaška jedra. Osrednji del Ž. okrog Trga svobode v Stari vasi je razpotegnjen ob cesti Skofja Loka-Logatec: Od 1869, ko so imele Ž. 1105 preb., njihovo število ves čas narašča (1931 1830, 1961 2315), izseljevanja je bilo malo. Še v 2. pol. 19. st. je dodaten, zaslužek prinašalo sezonsko delo v slavonskih gozdovih, zelo se je razvila obrt (čevljarstvo, čipkarstvo, mizarstvo). Iz čevljarskih zadrug in obrtnih delavnic so po 1945 nastala v _ podjetja Alpina, Kladivar Ziri, Etiketa Tiskarna in Polimix. Ob zahodnem robu nekdanje Stare vasi je zrasla manjša industrijska cona. Naselje ima biološko čistilno napravo komunalnih in industrijskih odplak. V Z. se od glavne ceste Škofja Loka-Logatec odcepi cesta proti Idriji, pomembna je postala tudi cesta po dolini Račeve čez Smrečje proti Vrhniki. Muzejsko društvo Ziri skrbi za krajevno muzejsko zbirko, od 1980 v Z. izhaja letni zbornik Žirovski občasnih. M. Bat." Gornji odstavek je tipični enciklopedični članek. Ravna se po načelu, kako v čim krajšem besedilu povedati čim več. Opuščene so vse odvečne besede, veliko je okrajšanih. Navedeni primer nam kaže, kako so v 15. zvezku Enciklopedije Slovenije (ES) razložili geslo Ziri. Na začetku vsakega zvezka je seznam krajšav in avtorjev in tu izvemo, kaj krajšave pomenijo in kdo je avtor. Geslo Ziri je napisal mag. Marjan Bat. Iz njega vsej kratkosti in jedrnatosti navkljub izvemo poleg splošno znanih dejstev tudi nadvse zanimive podrobnosti. Da so, denimo, v drugi polovici 19. stoletja odhajali Zirovci na sezonsko delo v slavonske gozdove. To dejstvo ni pomembno le samo po sebi, temveč tudi zato, ker podpira razlago, zakaj se je ravno v tem času začel nesluteni v razmah čevljarstva v Zireh. Delavci, ki so v S streho pokriti most čez Soro na Ledinici, podrt 1981 pogosto močvirnih slavonskih ravninah sekali hraste, so za tako delo potrebovali trpežne delovne čevlje. Domači mojstri so jim jih naredili; ko so jih videli njihovi sodelavci iz drugih krajev dvojne monarhije, so jih hoteli imeti tudi ti... Isti avtor je malo naprej opisal še eno geografsko geslo. "ŽIROVSKA KOTLINICA, razširjen del doline Poljanske Sore (Poljanščica) na stiku Škofjeloškega in Rovtarskega hribovja. V ledeni dobi so Poljanščica, Račeva, Rakulka in potok v Plas-tuhovi grapi poglobili in razširili doline, jih nasuli v s periglacialnim prodom in ustvarili Zirovsko polje. Ker so večino proda prinesle vode z Žirovskega vrha, so strugo Poljanščice potisnile k zahodnemu robu polja; tu so tla bolj mokrotna in neposeljena. Pod Selom se Zirovsko polje zoži v sotesko, višji hribi in planote mu dajejo videz majhne kotline. Ker je Z. k. eden redkih otokov ravnega površja daleČ naokoli, je bila naseljena že pred 14. st. Naselja so nastala na vzpetem in bolj sušnem južnem in vzhodnem obrobju, edino urbano naselje so Ziri. Z. k. je lokalno hidrografsko vozlišče; poleg potokov z Žirovskega vrha se tu izliva v Poljanščico Osojnica izpod Ledinskih Krnic. Dno kotlinice kljub regulaciji Poljanščice, Račeve in Rakulke ogrožajo poplave (1924-26, 1939, 1980, 1990). Zaradi reliefne zaprtosti se v njej zlasti pozimi pogosto zadržuje hladen zrak, zato so lege na njenem dnu med hladn^šimi v Škofjeloškem hribovju." Poleg Žirov in Žirovske kotlinice ima v ES od geografskih samostojno geslo še Žirovski vrh, vendar ne kot naselje, ampak kot "ok. 15 km dolg gorski hrbet med Poljansko Soro, Račevo in Brebovščico v skrajnem jugozahodnem delu Polhograjskega hribovja". Kot najvišji vrh tega hrbta je omenjen Golni vrh (962 m). Žirovski vrh si je samostojno geslo seveda prislužil z uranom, ki ga skriva. Torek, 16. novembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Kranjski Iskraemeco, tretji največji proizvajalec števcev v Evropi in peti na svetu, se iz velikoserijskega proizvajalca mehanskih števcev spreminja v sistänskega dobavitelja celotnih rešitev merjenja električne energije ter tako prehiteva konkurenco. Tudi zato ima letos težave s poslovanjem. Krai\j - V pogovor s predsednikom uprave Iskraemeca Slavkom Vidicem nas je pravzaprav spodbudila zaskrb^enost zaposlenih, po mnei\ju katerih naj bi podjetje ne poslovalo več dobro. Posledično naj bi se zato selila proizvodnja, v Krai\ju pa bi sledilo veliko odpuščanje, pa čeprav se lahko kranjski proizvajalec števcev pohvali s posloma, ki ju je letos sklenil v Skandinavyi. Za največjo švedsko elektrodistribucyo Vattenfall bo tako Iskraemeco dobavil celovit sistem za da^insko odčitavai\|e števcev, ki bo pokrival 150 tisoč odjemalcev elektrike. Vrednost projekta presega 30 milyonov evrov. Prejšnji mesec pa so v Krai\ju podpisali podobno vredno pogodbo tudi s finsko družbo TeliaSonera, na podlagi katere bodo dolgoročno sodelovali pri razvoju in dobavi sistemov inteligentnega merjenja električne energye preko GSM omrežja. Vidic poudarja: "Smo v prehodnem letu. Letos imamo težave pri rezultatu poslovanja, naslednje leto bo bo^e." Kako torej letos posluje Iskraemeco? "Računamo, da bo konec leta prodaja dosegla 106 milijonov evrov, kar je več kot lani in dva do tri odstotke nad planom, vendar pa ne bomo dosegli planiranega dobička. Dobička iz poslovanja verjetno sploh ne bo. Težave letos nastajajo zaradi slabše dobičkonosnosti proizvodnje in sicer iz dveh glavnih razlogov. En razlog je padec cen naših proizvodov, predvsem indukcijskih števcev v Evropski uniji, tudi do 18 odstotkov, drugi pa istočasno naraščanje cen osnovnih surovin, tu mislim predvsem na železo, baker in plastiko, ki so narasle tudi za več kot sto odstotkov. Že leta poslujemo z zelo ozko maržo, zato tako veliki premiki v sorazmerno kratkem času prinašajo negativen rezultat iz rednega poslovanja. Letošnje leto bo zato suho leto, naslednje leto, ko bodo pobudo prevzeli elektronika in sistemi, v mehanski proizvodnji pa bomo izvedli potrebne prilagoditve, si obetamo boljših rezultatov. Vse navedeno nam nalaga nujne spremembe, katere smo že pričeli izvajati." Ali s spremembami mislite na selitev proizvodnje iz Kranja? "Iskraemeco se trenutno nahaja v prehodu iz velikoserijske proizvodnje mehanskih števcev v sistemskega dobavitelja celotnih rešitev merjenja električne energije. Istočasno moramo obvladovati zmanjševanje povpraševanja po mehanskih števcih in na drugi strani povečevanje povpraševanja po elektronskih sistemih zajemanja podatkov daljinskega odčitavanja števcev in obdelave teh podatkov. Globalno smo na področju merjenja električne energije priče prehoda na nove elektronske tehnologije. Povpraševanje po mehanskih števcih pada, v petih letih bo Iskraemeco kot skupina zmanjšal proizvodnjo mehanskih števcev za polovico, od te polovice •pa bomo v Kranju izdelali le še tretjino. Po drugi strani se intenzivno usmeijamo v elektroniko, tako da bomo v petih letih proiz-vodnjo elektronskih števcev povečali za štirikrat. V celoti gledano danes proizvajamo 3,6 milijona števcev, za leto 2008 pa jih načrtujemo 5,5 milijona. Torej srednjeročna rast, vendar bistvena sprememba strukture. Danes je razmerje med proizvodnjo mehanskih in elektronskih števcev 70:30, čez štiri leta bo to razmerje 25:75. Pri mehanskih Števcih se poleg zmanjševanja količin soočamo tudi s problemom profitabilnosti, ki jo rešujemo na več področjih. Najprej smo se lotili iskanja cenejših dobaviteljev materiala. Poleg tega izvajamo konstrukcijske pocenitve, za nekatere trge, kot so Azija, Afrika in Vzhodna Evropa, pa smo prisiljeni seliti proizvodnjo izven Kranja v večji meri ko doslej Proizvodne kapacitete bomo povečevali na treh lokacijah - Indija, Malezija in Romunija. Tam bomo organizirali proizvodnjo za trge, ki jih iz Kranja ne moremo več oskrbovati. Kranjska proizvodnja mehanskih števcev bo po novem usmeijena le v trg Evropske unije." Sprememba strukture proizvodnje bo verjetno vplivala na zaposlenost? "Kljub temu da se za proizvodnjo elektronskih Števcev potrebuje trikrat manj ljudi kot pri mehanskih, bo po naših prvih predvidevanjih končno zmanjšanje zaposlenih le za deset do petnajst odstotkov. Danes redno zaposlujemo okoli 2.000 ljudi, v letli 2008 pa bomo po naših ocenah rabili okoli 1.800 ljudi. Danes je med zaposlenimi 600 takih, ki imajo izobrazbo nad V. stopnjo, leta 2008 pa bomo morali imeti takih vsaj polovico. Bolj kot zmanjšanje števila zaposlenih bo kritična sprememba izobrazbene strukture zaposlenih. Število proizvodnih delavcev se bo zmanjšalo, povečalo pa se bo število sodelavcev z višjo in visoko izobrazbo." Konkurenco prehitevamo Kakšna usoda čaka proizvodne delavce? "Predvsem mlajše zaposlene dodatno izobražujemo in jih premeščamo na nove elektronske programe. Precej sodelavcev, ki danes proizvajajo sestavne dele za mehanske števce bo jutri izdelovalo mehanske sestavne dele za potrebe proizvodnje elektronskih Števcev. Rešitve iščemo tudi v proizvodnji sestavnih delov in sklopov za avtomobilsko industrijo, kjer bomo zaposlili čimveč ljudi, ki se bodo sprostili na mehanskih števcih. Ocenjujemo, da imamo dobre možnosti za širitev te proizvodnje, predvsem v kombinaciji mehanskih in elektronskih sestavov, saj oboje znamo. Trenutno se v tej smeri tudi pogo-vaijamo s partnerji." Kako daleč so ta dogovarjanja? "Letos bomo na tem projektu realizirali že milijon evrov, drugo leto je plan dva- do trikrat večji. Dogovarjamo se za dobave znotraj slovenskega kroga proizvajalcev sestavnih delov, navezali pa smo tudi nekaj kontaktov preko meje." Pravite, da je Iskraemeco sredi tranzicije v sistemskega dobavitelja. Kako pa je pripravljena vaša največja konkurenca? Vas je v tem že prehitela? "Mislim, da smo doslej sledili konkurenco, tokrat pa nam je prvič uspelo, da smo v prvi liniji. Posebej si štejemo v čast, da se nam je s sistemi uspelo prebiti na najzahtevnejših skandinavskih trgih in to v boju z vsemi pomembnimi svetovnimi konkurenti. Gre za velik uspeh našega razvojnega dela. V razvojnem oddelku imamo zaposlenih Slavko Vidic skoraj 170 strokovnjakov, kar je velika investicija, ki se nam je sedaj začela vračati. Do pred kratkim je mehanski program nosil breme financiranja razvojnih aktivnosti. Po novem se bodo morali vsi trije programi -mehanski, elektronski in sistemi, ki bodo organizirani kot profitni centri, nositi sami. Po zaključku tranzicije pričakujemo, da se bo proizvodnja mehanskih števcev sama vzdrževala, medtem ko bo elektronika nosilec razvojnih projektov." Bi lahko selitev proizvodnje v Romunijo, Malezijo in Indijo časovno natančneje opredelili? "Vse tri proizvodnje bodo v povečanem obsegu začele proizvajati v prvem kvartalu naslednjega leta." Ali se bo potem tudi zmanjševanje zaposlenih začelo v tem obdobju ? "Z začetkom leta ne bomo več potrebovali delavcev, ki jih danes zaposlujemo za določen čas. Ne pričakujemo zmanjševanja števila proizvodnih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas. Zmanjševanje zaposlenih v Kranju ni povezano s prenosom proizvodnje v tujino. V Romunijo bomo selili montažni liniji, ki v Kranju ne delujeta več, in se bomo v bistvu vračali na trge, ki smo jih že izgubili. Enako pa velja tudi za proizvodnji v Indiji in Maleziji." Ija že 20 podjetij v Evropi in Aziji. Reorganizirali bomo tudi matično podjetje v Kranju. Namesto enovite organizacije bomo formirali pet profitnih centrov: proizvodnjo mehanskih delov, proizvodnjo mehanskih števcev, proizvodnjo elektronskih števcev, obračunske sisteme ter laboratorijski center. Vsak center za sebe bo moral skrbeti za svoj rezultat. Reorganizirali bomo tudi poslovne funkcije in izboljšali njihovo učinkovitost. Dodatno bomo vodili določene aktivnosti pri zmanjševanju fiksnih stroškov, torej tudi pri režijskih delavcih. Na osnovi prestrukturiranja bomo morali opredeliti določene tehnološke presežke, večino teh bomo poskušali reševati na mehek način, torej s predčasnim upokojevanjem, ne vem pa, če bomo.tako uspeli rešiti vse. Gre za negativne posledice prestrukturiranja, ki pa ga moramo nujno, izpeljati, ker bi imeli sicer še večje težave." 59 V reorganizacijo podjetja Kako torej ocenjujete, da se bo v bližnji prihodnosti izoblikovala struktura proizvodnje v Kranju ? "V naslednjem letu imamo skoraj za četrtino višji plan prodaje kot za letos, skoraj vse povečanje pa bo šlo na račun elektronskega programa in predvsem sistemskih števcev. Ob tem se bo proizvodnja mehanskih števcev zmanjševala. V začetku naslednjega leta bomo pristopili k reorganizaciji podjetja. Z novo organizacijo bomo izboljšali poslovanje skupine Iskraemeco, ki jo danes sestav- Ne zanima nas le dobiček Zaposleni se vseeno bojijo ... Naše podjetje ni orientirano le na dobiček, ampak je ohranjanje zaposlenosti eden od naših ciljev. To izhaja tudi iz strukture našega lastništva, saj je Iskraemeco eno največjih slovenskih podjetij, ki je v večinski lasti zaposlenih. Mogoče malo premalo poudarjamo te vrednote našim sodelavcem, kaj pomeni biti lastnik podjetja in samostojno odločati o svoji usodi. Dejstvo pa je, da v obdobju ne najboljšega rezultata poslovanja prihaja do napetosti, varčevalni ukrepi povzročajo slabše vzdušje. Trenutna situacija ni enostavna, delovati moramo na veliko področjih hkrati. Ko bomo končali prehodno obdobje, si obetamo boljši rezultat. Upam, da bodo zaposleni razumeli, da je treba sedaj zategniti pas, da nam bo že naslednje leto bolje." Simon Šubic, feto: Tina Doki Denarna politika med tolarjem in evrom Dr. Robert Volčjak, Ekonomski Inštitut Pravne fakultete Naša država je 28. junija letos vstopila v evropski mehanizem deviznih tečajev ERM 2, kar je, kot vemo, samo eden od pogojev za obvezen prevzem evra kot valute Evropske unije. Pri tem se je z evropskimi denarnimi oblastmi dogovorila za določen središčni menjalni tečaj tolarja, ki znaša natančno 239,640 tolarja za en evro. No, po pravilih ERM 2 pa lahko i' obdobju do prevzema evra tečaj tolarja okrog središčnega tečaja nominalno niha v standardnem pasu ?15 odstotkov, ne da bi morala ob teh nihanjih denarni sistem posredovati Evropska centralna banka (ECB). V številkah to pomeni, da se tečaj tolarja lahko povzpne do približno 275 tolarjev za evro ali pa pade na okoli 205 tolarja za evro, pa v Frankfurtu na Maini zaradi tega načeloma ne bi mignili z mezinčkom. Seveda so to ekstremi in vsi upamo, da bi bila nihanja okrog središčne točke čim manjša. Naj ob tem povemo še, da središčni tečaj tolarja do evra ob vstopu v ERM 2 ne bo nujno enak tečaju, po katerem se bo ob uvedbi evra, če bo šlo vse po programu čez dobri dve leti, tolar preračunal v evro. Zaradi tega in vsega zgoraj povedanega je denarna politika naše centralne banke usmerjena i' vzdrževanje stabilnosti deviz nega tečaja. Po podatkih Banke Slovenije (BS) so odstopanja tečajev na slovenskem deviznem trgu v času kratkega našega bivanja v ERM 2 dokaj majhna, če že ne zanemarljiva, in so v največji vrednosti dosegla nekaj desetink odstotka, kar lahko zaenkrat štejemo za uspešno stabilizacijo deviznega tečaja. Drug glavni cilj denarne politike je višina obrestne mere v gospodarstvu. Po vstopu Slovenije v ERM 2 se ključni dejavniki denarne politike niso bistveno spremenili, ne na bolje in ne na slabše, zato BS v tem Času ni spreminjala svojih glavnih obrestnih mer In tudi obrestne mere evro območja so ostale v zadnjem letu nespremenjene, saj je bila zadnja sprememba s strani ECB opravljena daljnega junija lani, v času, ko je bil svet še mnogo lepši. Pri tem je potrebno poudariti, da je postopno počasno padanje stopnje inflacije v zadnjem obdobju omogočalo, da so ob zniževanju nominalnih obrestnih mer realne obrestne mere ostale na ravni, ki preprečuje prekomerno dajanje posojil, s tem pa zavira tudi potrošnjo in posledično inflacijske pritiske. Realna obrestna mera je namreč opredeljena kot razlika med nominalno obrestno in stopnjo inflacije. A zaradi popolnejše slike je namesto stopnje inflacije prikladneje vzeti pričakovano stopnjo inflacije, ko odseva inflacijske pritiske v gospodarsn'u. Le-ti pa so zaradi fiksiranja deviznega tečaja, visoke rasti zalog, slabšega položaja na trgu dela ter povečanje konkurence na trgih blaga in storitev ob vstopu v EU in ukinitvi carin zdaj v domačem okolju nekoliko nižji. Po drugi strani pa je rast cen naftnih derivatov tisti zunanji dejavnik, kije v zadnjem letu k inflaciji prispevala celo odstotno točko. A to je že povsem druga zgodba. Denarna politika BS je pravzaprav ena redkih stvari zadnjem letu, ki jo lahko označimo kot dokaj uspešno. Bofexova izguba ostaja enaka V Merkurju zatrjujejo, da bo po ocenah Bofexova izguba letos znašala 400 milijonov tolarjev. Naklo - Iz Merkuija zavračajo nedavne navedbe časnika Dnevnik, da nakelska družba prikriva dejansko izgubo Bofexa, ki naj bi po njihovih podatkih znašala kar 2,5 milijarde tolarjev, od tega pa naj bi Bofex samo letos pridelal 1,5 milijarde tolarjev izgube. V Merkurju še vedno ocenjujejo, da bo glede na poslovne rezultate v prvih devetih mesecih letošnjega leta in načrtih za poslovanje do konca leta tekoča izguba v Bofexu znašala približno 400 milijonov tolarjev. "Rezultat Bofexa za leto 2004 pa bo obremenjen še z izgubo iz preteklih let v skupni višini ene milijarde tolarjev, ki jo je razkril dodaten pregled revizijske hiše KPMG," so sporočili iz Merkurja. Merkur ni nikoli prikrival izgube, prikrivalo jo je nekdanje vodstvo Bofexa, zatijujejo v Naklem. "Prikrito izgubo je pokazalo šele revizorsko poročilo 20. julija po opravljeni reviziji v podjetju Bofex, kije pokazalo še za 739 milijonov tolarjev izgube. Od te vsote predstavlja približno 400 milijonov tolaijev prevrednotenje zalog, nekaj več kot 300 milijonov tolarjev pa odprava dolgoročnih razmejitev stroškov za neopredmetena dolgoročna sredstva, ki bi jih moralo podjetje vključiti med stroške poslovanja za leto 2003. Tako znaša skupna izguba podjetja Bofex, skupaj z izgubo, ki je bila izkazana v konsolidiranem poročilu Skupine Merkur, približno 1,1 milijarde tolarjev." Skupina Merkur kljub Bofexovi izgubi v letošnjem letu posluje dobro, njen dobiček pa močno presega lanskoletnega. Poročilo o poslovanju v prvih devetih mesecih letošnjega leta bo na redni seji 18. novembra obravnaval nadzorni svet. Ta se bo seznanil tudi s postopki umika Merkuija z avstrijskega trga, saj podjetje Big Bang Handels Avstrija kljub dodatni finančni injekciji iz Merkurja ne dosega začrtanih ciljev. Nadzorni svet bo med drugim obravnaval tudi predlog uprave za sporazumno predčasno prenehanje mandata Alenke Podbevšek z mesta članice uprave Merkurja. "Glede na okoliščine in javne pritiske smo se skupaj dogovorili, da je sporazumna prekinitev sodelovanja v najboljšem interesu zavarovanja dobrega imena tako Merkurja kot tudi Alenke Podbevšek," razlagajo v Merkurju. S.Š. Laze 18a, 4000 Kranj OSTERN DOSTAVA KUmUlEOA OUA GORENJSKI GLAS • 16. STRAN NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 lOA ( OJK /.tNclinVilllji' im1j^o\ti. lil I 11« I'h.iiiiwt J. MMHI Kr.nii IW. foil: 01 2:1") tooo Väks: O-t 235 iOOl (,SM: Oil SM HH() iulo"' i«la iit'|)nMiii< iiiiie,«i w\>w.i<|j-in'jM»nii(iiinf.Hi STANOVANJA PRODAMO: TRŽiC - BAUDS, garsonjera 13,50 m2 + 5,50 m2 kleti, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad,, obnovljena kopalnica, cena 4.450.000,-STT [lastno stanovanje, brez provizije), KRANJ • Sorlijevo naselie, garsonjera 30 m2, popolnoma obnovljena, v stanovanjskem bloku, 1,1965, pritličje, primerna tudi za poslovni pros-ton cena 12,5 mio, PRODAMO Hito \/OOICE (okolica Ljubljane), hiša v izmen 65 m2, zgrajena I, 1900, samostojna, potrebna rušenja, primerna za nadomestno gradnjo, parcela 850 m2, cena: 11 mio. STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUICA, BL£D kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj. KMmjtKA muMA KUPIMa ÜRCE, HRASTJE. PREBACBO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča. STANOVANJA ODDAMO KRANJ - Bntof, dvosobno 65 m2, v hiši, pntJič-je, opremljeno, z lastnim vhodom m parkirnim mestom, najemnina 450,00 evrov (110. 000,00 SfT], vsi stroški vključeni v najemnino. EN08TAN0VANJSK0 HlSO ODDAMO ŠKOFJA LOKA - Virmaše, opremljena hiša zgrajena I. 1991, na parceli 527 m2 (štin-sobno stanovanje, dve garaži, možnost dolgoročnega najema), cena 650,00 evrov 156.000,00 SIT] + stroški. POSLOVNI PROSTOR ODDAMO KRANJ - Stražišče, pisarniški prostori v izmeri 65 m2, z lastnim vhodom, cena 120.000,00 STT mesečno + stroški. O 0 1 Vila bloka Zlato polje - Kranj Na lokaciji v "strogem*' središču Kranja, le korak od glavne avtobusne postaje, zdravstvenega doma, osnovne Šole in trgovsko-poslovnega središča, pa kljub temu odmaknjeni od mestnega vrveža in obdani z zelenjem, podjetje M&D Fintours gradi nova vila bloka Zlato polje. Lokacija zagotavlja mir, varnost in zasebnost, ki jo potrebujemo v svojem domu. Kakovostni bivanjski prostori, vsebinska in funkcionalna domiselnost ter kakovostna izvedba so vodilo investitorja. Na voljo so razgibana stanovanja različnih velikosti, od garsonjere z atrijem velikosti 35 kv. m do večsobnega dupleks stanovanja 115 kv. m v mansardi. Vila bloka bosta med seboj povezana s podzemno garažo, v kateri bodo parkirna mesta za lastnike stanovanj, kletne shrambe ter kolesarnica. Bloka bosta vseljiva marca 2005. Pri nakupu stanovanja investitor zagotavlja vso pravno varnost; način plačila 10 odstotkov ob podpisu prodajne pogodbe in 90 odstotkov ob prevzemu stanovanja, ko bodo zagotovljeni tudi vsi pogoji za vpis etažne lastnine. Potencialni kupci vse informacije o nakupu stanovanja v Vila bloku Zlato polje dobite v prodajni pisarni podjetja Metropola, d.o.o., Ljubljana na Levstikovi ulici 6 v Kraixju, tel.: 04/236 23 40. METROPOLA VILA BLOKA ZLATO POLJE Izgradnja: marec 2005 Stanovanja v izmeri od 32,66 do 115,51 m^ Cene za stanovanja s shrambo in parkirnim mestom od 15.858.020,58 do 44.849.188,32 SIT* 4 • DDV vključen v ceni, ceoe v SIT preračunane po STBS na dan 09.11.2004. Prodaja: Metropola d.o.o., Ljubljana, Levstikova 6, Kranj, Tet.: 04/236 23 40 Investiton M&D FINTOURS d.o.o., Krivec 5, Ljubljana o f9 S o 6 Na vprašanje: V Licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja je doslej pridobilo 183 oseb. Kranj - Status nepremičninskega posrednika je na podlagi licenc, ki jih podeljuje okoljsko ministrstvo ter vpisom v imenik nepremičninskih posrednikov pri omenjenem ministrstvu doslej pridobilo 183 oseb. Zakonsko predpisani pogoji za opravljanje storitev posredovanja ter pravila za varno in skrbno poslovanje nalagajo tako nepremičninskim družbam kot posrednikom večjo odgovornost. Zato pri ministrstvu pričakujejo večji red, poenotenje znotraj stroke in predvsem več varnosti za stranke, ki so fizične osebe. Od 183 licenc» kolikor so jih podelili doslej, so jih 154 izdali trajno, 15 pa pogojno do 14. februarja prihodnje leto. Še desetim pogojno izdanim licencam se veljavnost izteče 14. februarja 2007, štiri pa bodo veljale do 24. maja leta 2007. V prehodnem obdobju, ki so ga določili za uskladitev dela nepremičninskih posrednikov z zakonom, namreč ministrstvo lahko izdaja tudi pogojne licence. Do 14. februarja prihodnje leto bodo tako veljale tistim, ki so na dan uveljavitve zakona opravljali posle posredovanja, vendar niso opravili programa izobraževanja. Tistim, ki so opravili izobraževanje in preverjanje znanj v okviru institucij, ki so opravljale izobraževanje pred uveljavitvi- jo zakona, bodo pogojne licence veljale do 14. februarja 2007, do 24. maja 2007 pa so pogojne licence izdali vsem, ki so na dan uveljavitve zakona opravljali posle posredovanja, vendar pa nimajo ustrezne izobrazbe, ki jo predpisuje zakon o nepremičninskem posredovanju, to je najmanj višja strokovna izobrazba. V tem prehodnem obdobju pa se šteje, da izobrazbeni pogoj za nepre- Alnduptrijsko-obrtna Inteks, Kranj cona Savska cesta 34, Kranj . • « M » ' < • iV fc ODDAMO iN PRODAMO Poslovno - skladiične prostore različnih velikosti od malih [15 m^ dalje), srednjih (80 - 300 m^], do velikih [do 5.000 m/^]. za izvajanje različnih dejavnosti po zelo ugodnih cenah proizvodne hale po 670,00 SIT/m^, skladiščni prostori po 538,00 SIT/m^ pisarne po 947,00 SIT/m^ možnost logističnih, centrov - sejemski prostor MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV. NUDIMO UGODNE POGOJE FINANCIRANJA. v Za kakršnekol informacije smo Vam na voljo po tel.: ALBiS, d.o.o., 041/426 898, Jure. 04,20 23 579 Atbe <1 o o., BfnĆičeva 31. Ljut^au mičninskega posrednika izpolnjuje tudi posameznik s končano najmanj splošno sredryo šolo, srednjo tehnično ali drugi srednjo strokovno šolo, ki je imel na dan uveljavitve zakona najmanj tri leta delovnih izkušenj pri poslovanju z nepremičninami. K opravljanju strokovnega izpita za pridobitev nepremičninske licence je po podatkih ministrstva doslej pristopilo 389 kandidatov. Od lega jih je 127 strokovni izpit opravljalo v celoti, 262 pa zgolj iz dopolnilnih vsebin. Uspešno je strokovni izpit v celoti opravilo 58 odstotkov kandidatov, iz dopolnilnih vsebin pa 91 odstotkov. "To vsekakor kaže na veliko resnost in zagnanost kandidatov ter željo po pridobivanju novih znanj za kakovostno opravljanje tako pomembnega dela," so prepričani pri ministrstvu. Podelitev licenc. Še dodajajo^ simbolno združuje vse tri temeljne cilje zakona o nepremičninskem posredovanju, to je varstvo potrošnika, zaščita javnega interesa ter skrb za razvoj in ugled stroke v javnosti. M. R. IfeKERN NEPREMIČNINE tel.:(04)202 1.K53.202 25 66 GSM : (051)320 700 e-niail info;^.k3-kcm.si mternct: hup:\\www.k3-kern.si Maistrov irg 12,4000 Krimj NC)\ OCjRADNJA - \'cčMjno\ani>ki objekt Krani (Primskovo) Kako si prihraniti čas, denar, nepotrebne skrbi in hojo od vrat do vrat? Je odgovor preprost. Tako da vse posle v zvezi s prodajo, nakupom in oddajo nepremičnine zaupate nepremičninski agencyi ITD + d.o.o., Slovenski trg 8, P.E. Maistrov trg 7, Kraiy, Na nepremičninskem trgu smo od leta 1994, začeli smo v Ljubljani, v Kranju pa delujemo od leta 1996. Zajemamo praktično vso Slovenijo, vendar smo najbolj prisotni na Gorenjskem in v Ljubljani z okolico. Smo člani Nepremičninske zbornice in Informacijske borze nepremičnin, imetniki licence za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika in imamo sklenjeno zavarovanje odškodninske odgovornosti. Dejavnost podjetja je posredovanje in svetovanje pri prodaji, nakupu oziroma najemu vseh vrst nepremičnin. Zavedamo se, da je nakup nepremičnine za ljudi veliko psihično in finančno breme, zato je za stranko ključnega pomena, da dobi kakovost- no in korektno informacijo na enem mestu. Poslovno sodelujemo s cenilcem, geodetom, odvetnikom, arhitektom, z bankami. Osredotočili smo se na to, da izpeljujemo celoten postopek pri nakupu ali prodaji nepremičnine - od podpisa pogodbe o posredovanju do vpisa v zemljiško knjigo. Nepremičnino, ki jo dobimo v posredovanje, najprej ponudimo strankam, ki jih imamo v evidenci, šele nato jo objavimo v medijih in na naŠi spletni strani, tako da so v tem smislu stranke, ki so pri nas v evidenci, v prednosti, saj dobijo prve informacijo o nepremičnini, za katero Vašega obiska pri nas bomo zelo veseli, saj se pri nas maksimalno potrudimo za vas, delamo zane's^ivo, hitro in ugodno. v • povprašujejo. Naša najpomembnejša naloga je vsem strankam, tudi najzahtevnejšim, zagotoviti hitre, kakovostne, predvsem pa varne storitve. Stranke, ki so preko nas že kupile ali prodale svojo nepremičnino, pa so še vedno naša najboljša reklama. ITD +, d.o.o. nepremičnine Slovenski trg 8. SI4000 Kranj, tel.; 04/2381-120. 04/2366-670, 041/755-296. 040/20M61. 041/000-009 Tržič - mestno iedro: V meščanski hiši dvosobno, 60 kv. m, I, nad., delno obnov-jeno, takoj vseljrvo, cena 10,5 mio SfT. Bohinjska Bistrica: Nova apartmajs-ka hiša - apartmaji v velikosti od 26 kv. m do 56 kv. m, vsi priključki, bližina vodnega parka, smučišča Kobla, cena 360.G0Q,Q0 SIT/kv. m SIT, vseljivo junija 2005. Bled - Alpska: Garsonjera, delno v mansardi. 26 kv. m, IV. nad., obnovljena, popolnoma opremljena, pogled proti gradu, takoj vseljiva, cena 14 mio SIT. Bled - Alpska: Čudovito trisobno z atrijem. 74 kv. m, atrij 20 kv. m, izredno lepo. odprt pogled, vsi priključki, cena 26,5 mio SIT. Lesce - Vodnikova: trisobno, 68 kv. m. III. nad., novo, vsi priključki, vseljivo v roku 1 leta, cena 23 mio SIT. K\U)H \ M.IMU MI» MM:. Maja loiar iiiiir-^dhi Tit.I 18 TKI..: 04 :.H3 (!,'• IMJ. CSM: (141 70.i-WKi KREDITI Posredujemo ugodne gotovinske in namenske stanovanjske kredite z odplačilno dobo do 20 let, vezane na CHR Nudimo strokovno in ažurno svetovanje. RADOVUICA, Gradnikova ulica. 2,5-sobno stanovanje, 62 kv m, 4/4 nad-str, nadstrešek za avto, cena 19,5 mio SIT KRANJ, Mlakarjeva ulica, 2-sobno stanovanje, 49,60 kv m, 3/5 nadstn, v celoti obnovljeno, cena 17 mio SIT objektu 8 stanovanj, prosta te 3 stanovania: • 2 SS 72J 3 ni2 z leraso in ganlcrobni prostori v nvmsardi t 2 X 3 SS 86,75 m2 z atnjem • cena 26,2 mio SIT - cena 3K6 mio SIT V ceno že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanov.inK ima lastno CK in parkirišče. s f, o o a> s I SS ■s E o, (h fi Zvirče pri Tržiču, naselje družinskih hiš: možnost ugodnega financiranja pn Hypo banki • prevzem: jesen 2004 In formacije na tel,: 01 580 45 90, 041 618 300 Spoštovani bralci! v rubriki ■svetovalski kotiček" bodo priznani strokovnjaki odgovarjali na vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami. Vprašanja lahko pošljete na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4DD0 Kranj (za nepremičnine] ali na elektronski naslov infoOgglas.si. «F., Hyff "P -Cor>su/r«nts ti.o.o. Zefezna e. 16. g^EMlÖNINE v Cesto mariata Tita 36, 4270 T«i.: 04 586 33 12 QSM: 041 673 048 IMa območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanjski objekt. Na voljo so: 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor], 45,50 m2. Cena: 11.000.000,00 Sn" 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor}, 55,50 m2 Cena: 13.600.000,00 STT 4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor], 70,00 m2 Cena: 17.400.000.00 SfT 9radnje in preoMii >tioww| je pf»dyidi> avgusta 2004 t I Torek, 16. novembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN • V Na številnih gorenjskih kmetijah nimajo dovolj velikih in kakovostnih gnojišč in gnojnih jam, zadostna zmogljivost in primerna urejenost pa je eden od standardov Evropske unije. Krai\j - Ko je vlada ob koncu oktobra sprejela programa razvo ja podeželja za obdobje 2004 - 2006 in spremenjeno uredbo o le tošnjih plačilih za ukrepe iz tega programa, se je med kmeti za čela kampaiya za vlaganje zahtevkov za izvajanje EU standar dov, ki bo trajala do konca leta. Na Gorei\jskem pričakujejo pri bližno 2.500 vlog. Kot je povedal Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, so z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo (Eli) tudi za slovenske kmete začeli veljati standardi, kot jih določa evropska zakonodaja. Standardi bodo postali obvezujoči v petih letih, dotlej pa lahko kmetije uveljavljajo podpore za izvajanje in za prilagajanje standardom - po eni strani za pokrivanje stroškov in zmanjšanega dohodka, ki je posledica izvajanja standardov, in na drugi strani za naložbe, ki so potrebne za prilagoditev gospodarjenja EU standardom. Za pridobitev podpor je obvezno tudi izvajanje vseh načel dobre kmetijske prakse. Za Gorenjsko pomembna nitratna direktiva V Sloveniji bodo v okviru sprejetega programa razvoja podeželja letos in v naslednjih dveh letih dodeljevali podpore za izvajanje in prilagajanje trem standardom Evropske unije - nitratni direktivi, zdravstvenemu varstvu kmetijskih rastlin ter varnosti in zdravju pri delu. Za Gorenjsko, kjer prevladujejo živinorejske kmetije, je najpomembnejša nitratna direktiva, ta zahteva zadostne zmogljivosti za skladiščenje gnoja, gnojevke Franci Pavlin in gnojnice, obremenitev pod 2,5 glave velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih površin (za mešane, prašičerejske in perut-ninarske kmetije je pogoj dve GVŽ), opravljena analiza zemlje in gnojenje v skladu z gnojilnim načrtom. Skladiščne zmogljivosti za živinska gnojila so dovolj velika oz. zadoščajo za pol leta, če kmetija za vsako GVZ zagotavlja najmanj 3,5 kvadratnega metra gnojišča in dva kubična metra jame za gnojnico, v primeru gnojevke pa najmanj osem kubičnih metrov jame. Ce je hektarska obremenitev prevelika, kmetija lahko presežek živinskih gnojil na podla- gi sklenjene pogodbe odda kmetiji, ki nima živine ali je obremenitev manjša. Na Gorenjskem je po oceni kmetijske svetovalne službe okrog 40 odstotkov živinorejskih kmetij, ki izpolnjujejo vse zahteve iz nitratne direktive in lahko uveljavljajo podporo za njeno izvajanje. Podpora bodo prejemali pet let in bo vsako leto nižja. Prvo leto pokriva vse standardne stroške, drugo leto 80 odstotkov, tretje 60, Četrto 40 in peto leto 20 odstotkov. Podpore za gradnjo gnojišč in jam Živinorejske kmetije s premajhnimi in nekakovostnimi gnojišči in gnojnimi jamami (takih naj bi bilo na Gorenjskem od 40 do 50 odstotkov) pa lahko uveljavljajo podporo za prilagajanje nitratni direktivi oz. za gradnjo. Po uredbi znaša za gradnjo jame za gnojevko ali gnojnico podpora v višini 19.373 tolarjev za kubični meter in za gnojišče 33.211 tolarjev za kvadratni meter plošče, podporo pa bo možno koristiti naslednja tri leta. Kmetje lahko gradijo gnojišča in jame sami (pri vseh ostalih razpisih za naložbe na kmetijah so pogoj pooblaščeni izvajalci). Po zakonu je na podlagi lokacijske informacije dovoljeno zgradili do 60 kvadratnih metrov veliko gnojišče in do 150 kubičnih metrov prostorno jamo za gnojevko ali gnojnico, za večja gnojišča in jame pa je pred gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Gnojišča hv I < W '■.VkW M '1 i 1 A i . - • . I • • r ,' 1 ' '' •• r . ■ if,' ^ • . - v- . / L A ' 1 Evropski standardi zahtevajo gnojenje na podlagi gnojilnih načrtov in dovolj velika in vodotesna gnojišča in gnojne jame. in jame morajo biti vodotesne, v kmetijski svetovalni službi pa priporočajo kmetom, da gradijo pokrita gnojišča. "Na kmetijah, kjer nameravajo še naprej rediti živino, je nujna prilagoditev evropskim standardom," pravi Franci Pavlin in ob tem poudarja, da na številnih kmetijah zaradi prostorske utesnjenosti preprosto ni možno povečati gnojišča ali gnojne jame. V takih primerih je možna ureditev kompostnega kupa na polju - na betonski plošči ali na foliji. Ker za gradnjo plošče na kmetijskih zemljiščih ne bi dobili potrebnih dovoljenj, je praktično edina možna rešitev ureditev kupa na primerno močni foliji. Pogoj za subvencije Kmetje lahko uveljavljajo plačila tudi za izvajanje standarda zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter varnost in zdravje pri delu. Za prvega je več pogojev, med drugim pregled škropilne naprave na vsaki dve leti, opravljen izpit o varstvu rastlin, vodenje evidenc o škropljenju in hrambi fitofarmacevtskih sredstev, ločen prostor za tovrstna sredstva ter neškodljivo uničenje ostankov in embalaže. Za podporo pri izvajanju standarda varnost in zdravje pri delu lahko kandidirajo le poklicni kmetje oz. tisti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje, pogoj pa so izjava o varnosti z oceno tveganja, pregled in meritve strojev in naprav na kmetiji, zdravniški pregled in uspešno opravljeno izobraževanje za varno delo. Zadnji rok za vlaganje zahtevkov je 31. december. Z obrazci razpolagajo v izpostavah kmetijske svetovalne službe, kjer bodo kmetom tudi svetovali in pomagali pri izpolnjevanju. Kmetje naj prinesejo s sabo kopijo letošnje subvencijske vloge in točne podatke o velikosti gnojišča in gnojne jame. Izvajanje dobre kmetijske prakse in s tem tudi zahtev nitratne direktive je že letos (enako pa bo tudi naslednji dveh leti) pogoj za pridobitev subvencij za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop), ta pogoj je omiljen je le v primerih, ko kmetija, ki ne izpolnjuje zahtev, investira v dograditev skladišč za živinska gnojila. Izvajanje vseh standardov EU bo zanesljivo pogoj za pridobitev subvencij v letu 2007, ko bodo uveljavili t.i. navzkrižno skladnost in s tem kontrolo izvajanja vseh predpi--sov, ki jih morajo izpolnjevati kmetije. Cveto Zaplotnik lovenski posebni zajemni sklad i zadnjih tre ^astko'^ > i donos <8.11.^2 8.11. 2004) KD Teč^i za lastnike gozdov Bled - Blejska območna enota zavoda za gozdove bo v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne pripravila dva enodnevna tečaja o spravilu lesa s traktorjem in dva dvodnevna tečaja o varnem delu z motorno žago. Tečaja o spravilu lesa s traktorjem bosta 18. novembra v krajevni enoti Pokljuka (prijave na tel. št. 574 12 41) in 24. novembra v krajevni enoti Bohinj (tel. št. 574 74 40), tečaja o varnem delu z motorno žago pa 25. in 26. novembra v krajevni enoti Jesenice (tel. št. 583 10 03) ter 29. in 30. novembra v krajevni enoti Radovljica (tel. št. 531 58 61). C.Z. Po podatkih The Wall Street Journal Europe* g se je posebni vzajemni sklad ^ že osemkrat uvrstil na prvo mesto med primerljivimi investicijskimi skladi v svetu, glede na ustvarjen fetni ! v I ^ donos. * Lipper, The Reuters Co. Jubilej društva Medvode - Društvo kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvode praznuje letos dvajsetletnico obstoja in delovanja. Jubilej bo proslavilo v petek dopoldne (z začetkom ob 10. uri) v kulturnem domu v Medvodah. Praznovali bodo z glasbo, petjem, plesom in besedo. C.Z. FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Gdl eo, Rastko !n KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenica.si ali 080 30 30. 4 Kmetje naj se na odločbe pritožijo Kmetom, ki so zaradi neurejenih gnojišč in gnojnih jam prejeli negativno odločbo za izplačilo subvencij, ministrstvo predlaga, naj se pritožijo. Kranj - Agenc^a za kmet^ske trge in razvoj podeže^a je ob koncu oktobra izdala kmetyam prvih 20.057 odločb o izplačilu neposrednih plačil za ukrepe kmetijske politike, med i\jimi je bila tudi 401 odločba, s katero so vlagateljem zaradi neizpoli\jevai\ja t.i. nitratne direktive zavrnili izplačilo za ukrepe na območjih z omejeno možnostjo za kmetysko dejavnost (OMD) in za ukrepe Slovenskega kmetijsko oko^skega programa (SKOP). Program razvoja podeželja in uredba o plačilih namreč določata, da morajo vlagatelji za ukrepe OMD in SKOP upoštevati dobro kmetijsko prakso in s tem tudi nitratno direktivo. Ta pogoj je omiljen le v primeru, če kmetija, ki ne izpolnjuje standarda nitratne direktive, v letu vlaganja zahtevka investira v dograditev gnojišč in gnojnih jam za živinska gnojila. Ko so kmetijski inšpektorji na terenu preverjali, ali kmetije izpolnjujejo zahteve iz nitratne direktive, so ugotovili, da 935 kmetij nima dovolj velikih gnojišč in gnojnih jam, ki bi omogočali skladiščenje živinskih gnojil za pol leta, ali da niso primerno urejene. Na teh kmetijah v času inšpekcijskega pregleda tudi še niso začeli z investicijo, ker je to možnost dokončno predvidela šele nova uredba, po kateri pa bodo kmetje lahko uveljavljali podpore za naložbe v gnojne jame in gnojišča do konca letošnjega leta. In- špektorji so za vse te kmetije podali negativno mnenje in ga zapisali v inšpektorski zapisnik, ki pa ga je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja dolžna upoštevati pri obračunu vlog. Kmetijsko gozdarska zbornica je predlagala agenciji in kmetijskemu ministrstvu, da naj bi negativne odločbe razveljavila po nadzorstveni pravici. Na ministrstvu se za to možnost niso odločili, češ da ni bilo kršeno materialno pravo, ampak kmetom predlagajo, da naj se v petnajstih dneh od prejetja odločbe pritožijo in v pritožbi navedejo, da nameravajo do konca letošnjega leta investirati v ureditev prostorov za skladiščenje živinskih gnojil. Agencija bo v pritožbenem postopku preverila, ali je kmetija že vložila zahte- vek za naložbo v .ureditev jame ali. gnojišča oz. bo to storila še do konca leta. če se bo izkazalo, da je kmet vložil zahtevano dokumentacijo za naložbo in da izpolnjuje tudi vse ostale pogoje, bo prejel novo odločbo. Agencija bo pritožbe reševala prednostno in jih rešila najkasneje do konca januarja prihodnje leto, kmalu po ugodno rešeni pritožbi pa bo vlagateljem tudi nakazala denar. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem poudarjajo, da morajo tudi vse ostale kmetije, ki uveljavljajo podpore za ukrepe OMD in SKOP, a jih letos inšpekcijski pregled ni zajel, izpolnjevati zahteve iz nitratne direktive. Delavnica o pripravi jedi iz mesa drobnice žiri - Društvo rejcev drobnice Škofja Loka, ki združuje rejce iz občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri,, bo ob tretji obletnici delovanja pripravilo v petek v kuhinji žirovške Alpine delavnico o pripravi jedi iz mesa drobnice, potem pa še družabno srečanje. V delavnici, ki se bo začela ob štirih popoldne in jo bo vodil Andrej Poljanšek, glavni kuhar v Alpini, bodo po izvirnih receptih skuhali in spekli jedi iz mesa jagnjet in kozličkov, potem pa bodo pripravljene jedi ponudili še v pokuŠnjo. Člane društva bo sodelovanje v delavnici stalo 2.000 tolarjev, ostale pa 2.500. Prijave bodo sprejemali do četrtka na telefonski številki 5112 703. C.Z. Egolesu priznali pravico do odškodnine Cveto Zaplotnik Trzic - Ustavno sodišče je v denacionalizacijskem postopku za vrnitev Bornovih gozdov razveljavilo sklep vrhovnega sodišča, ki je škofjeloškemu Egolesu kot koncesionarju za upravljanje s temi gozdovi odvzelo pravico, da uveljavlja svoj pravni interes in uveljavlja odškodnino za vlaganja oz. za povečano vrednost gozdov. Ustavno sodišče je Egolesu priznalo to pravico, to pa pomeni, da se denaci-onalizacijski postopek še ne bo tako kmalu končal. če se Bor nove dedinje in Egoles ne bodo sporazumeli o povračilu vlaganj v gozdove, bo povečano vrednost gozdov ugotavljal izvedenec, kar pa bo postopek še zapletlo in podaljšalo. C.Z. Kako pripraviti meso Zabreznica - Blejska enota kmetijske svetovalne službe vabi v soboto, 20." novembra, ob pol desetih dopoldne v osnovno šolo v Za-breznici na predavanje mag. Marlene Skvarča o pripravi mesa, fe-bruaija pa bo pripravila Še ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Kot ugotavlja svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majda Loncnar, je pri ravnanju z govejim in prašičjim mesom Še vse preveč napak. Posledice se kažejo v tem, da tudi iz kakovostnega mesa nastajajo nekakovostni ali premalo obstojni izdelki. C.Z. ^ T. zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kd-group.si (DCeiovSka cesta 206,1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (detniiki) in KO Bond (obveznßki). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments d-o.o. so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih in pri vseh pogodbenih partnei^ihr ki spregajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, k>er so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in fetho poroćifo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročiia. Realizirani pretekli donosi niso zagotovTk) za donose v prihodnosti Gibanje vrednosti točke posameznega vzajemnega sklada je odvisno predvsem od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko vi&ji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Tmance in Večer. Vstopna provizija znaia za posebna vz^emna sklada Gatiteo in Rastko 3%, za posebni vz^mni sklad KD Bond pa 2%. zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjSa za vstopno provizijo. 4 ^ GORENJSKI GLAS «IS. STRAN AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 NA KRATKO Evropski avto leta 2005 je Toyota Prius Mednarodna novinarska žirija, ki jo sestavlja 58 specializiranih novinarjev iz 22 evropskih držav, je 15. novembra razglasila zmagovalca izbora Evropski avlo leta 2005. iz Slovenije v žiriji sodeluje Tomaž Porekar, glavni urednik revije Avto Foto Market. Med skupaj 32 kandidati in sedmimi finalisti se je večina odločila, da naj laskavi naslov dobi Toyotin hibridni avtomobil Prius, s čimer je japonska avtomobilska tovarna dobila že drugi tovrstni naslov (leta 2000 za model yaris). Glasovanje je potekalo v dveh krogih, prvi je bil zaključen 7. oktobra, v finale pa se je uvrstilo sedem avtomobilov. Poleg priusa, ki je dobil 406 točk in bil kar 37-krat postavljen na najviiSje mesto, so bili finalisti še citroen C4 (267 točk), ford focus (228), opel/va-uxhall astra (180), renault modus (151), peugeot 407 (135) in BMW serije 1 (83). Izbor za Evropski avto leta poteka že od leta 1964, doslej pa je največ naslovov prejel italijanski avtomobilski koncem Fiat. Letos je žirija spet imela težko delo, saj je morala odločati med 32 novinci, ki so jih člani žirije pred ocenjevanjem temeljito preizkusili v okolici mesta Tannisby na skrajnem severu Danske. Svečana podelitev naslova bo konec januarja prihodnje leto. M.G. Test: Mazda RX-8 Revolution L □ HKWni / i 'I . n/ iti Na zalogi vedno več kot ' vozil Vsa vozila imajo do OOffCTO: mes. garancije Tel.: (04) 201 52 40 - 1€r SOeOTA: 8" - 13^ Čeprav štirikolesni športniki predstavljajo zelo majhen delež avtomobilske industrije, je njihov obstoj pomemben zaradi ugleda znamk, ki jih imajo. To dobro vedo tudi na Daljnem vzhodu, od koder sem in tja pride kaj zanimivega ali celo unikatnega. Alpctwii Rr>nwnt d^^ iO^ni, WWW J pctour-rcmontsi Ljubljanska c 22. 4000 KfanJ Unikat svetovnega formata. Unikatni avtomobil, kakršnega ni blizu in daleč naokoli, so ustvarili tudi pri Mazdi, RX-8 pa je osamljen primerek Športnega avtomobila z dvokomornim rotacijskim motorjem, s kupejevsko karoserijo izjemno elegantnih, a vendar atletskih oblin. Sportnost izžareva prav vsak del karoserije, od k tlom priti snjenega nosa, do rahlo kupolaste strehe, ki se konca v visokem, z nevpadljivim zračnim stabilizatorjem opremljenem zadku. Prva unikatna točka so štiri vrata z redko videnim sistemom brez osrednjega strešnega stebra in z odpiranjem prvega dela naprej in drugega nazaj. Vmes zazija velikanska odprtina, ki omogoča lahek dostop tako v sprednji del kot tudi k zadnjima sedežema. Zadnja sedeža sta namreč pravih mer za odrasle potnike in tudi, ko gre za kakšno minuto daljše potovanje, se je v tem avtomobilu mogoče počutiti zelo limuzinsko. Največ udobja je seveda namenjeno vozniku in desnemu sopotniku, a ob strpnosti pri vzdolžni nastavitvi je mogoče zagotoviti vsem prijazno razporeditev. Pri RX-8 je zanimiv tudi za kupejevske razmere spodobno velik prtljažnik, žal z zelo ozko režo za natovarjanje. Športno vzdušje na nivoju. Za volanom mazde RX-8 se sedi nizko, a kljub vsemu bolj limuzinsko kot pri številnih drugih avtomobilih. Nekaj gibčnosti je pri" vstopu in izstopu sicer treba pokazati, a vsaj pri večini gre brez boleče hrbtenice ali križa. Trud je poplačan s pravim športnim vzdušjem: poleg dobro oprijemljivega in v usnje oblečenega "...'Ht.Täi,^ . .-v- . ■/■•■.^ ■ -V-. . volana voznika pričakajo trije ločeni okrogli merilniki, osrednji je tisti, ki prikazuje motorne vrtljaje, hitrost pa prikazujejo le digitalne številke; nič nenavadnega, kajti pri pravih Športnikih je delovanje motoija pomembnejše od hitrosti. Stopalki za sklopko in zavoro sta seveda iz aluminija in naluknjani kot pri dirkalnikih, za nameček si je pri mazdi RX-8 za doplačilo mogoče omisliti usnjeno oblazinjenje v kombinaciji črne in redeče barve, kar še dviguje vročico pred zagonom mo- torja. Renesis - renesansa rotacijskega motorja: kdor je ob zagonu dvokomornega rotacijskega motorja pričakoval neznanski hrup iz izpušne cevi, se je zmotil. Nasprotno, motor steČe gladko, brez tresljajev, skoraj preveč nežno za takšen avtomobil. Toda, že kaj kmalu je pesem drugačna. Motorje neveijetno odziven, brez obotavljanja streže voznikovim ukazom s plinom, odlično mu sledi nekoliko bolj čvrst šeststopenjski menjalnik. TEHNIČNI PODATKI Mere:..................d. 4,430, š. 1,770, v. 1340 m, medosje 2,700 m Prostornina prtljažnika:.........................................................290 Teža (prazno v./ dovoljena):.....................................1320/1815 kg Vrsta motorja:.................................rotacijski dvoploščni, bencinski Gibna prostornina:...................................................2 x 654 com Največja moč pri v/min:..........................170 kW/231 KM pri 8200 Največji navor pri v/min:.................................. ........211 pri 5500 Najvišja hitrost:............................................................235 km/h Pospešek 0-100 km/h:.......................................................6,4 s Poraba goriva po EU norm.:....................15,6/ 8,7/ 11,2 1/100 km Maloprodajna cena:................................................8.505.000 sit Uvoznik:..............................................................MMS, Ljubljana Polnokrvno hropenje motorja, zvok, ki je bolj podoben sodobnemu sesalcu kot avtomobilskemu motorju, in pritisk ob sedežno naslonjalo voznika kar sami vabijo k pospeševanju, vse do 8500 vrtljajev, ko droben opozorilni pisk nakaže, da je treba odnehati, sicer poseže blokada za dovod goriva. Odvisno od načina vožnje poraba bencina niha od okoli 12 in vse do slabih 18 litrov na 100 prevoženih kilometrov, zato tudi povprečje že sega nad raven, ko ga je še mogoče označiti za ekonomičnega. Seveda pa je tudi jasno, da tisti, ki si izberejo Športni avtomobil, niti ne gledajo preveč na bencinsko žejo. Bolj jih zanimajo vozne lastnosti, ki so pri mazdi RX-8 posebne tako, kot je poseben ves avtomobil. Prednja prema z dvojnimi prečnimi vodili in zadnja prostorska prema sta osnovi za dobro stabilnost, svoj pozitiven učinek imajo tudi kompaktne dimenzije motorja. To se na ravni cesti izkaže z brezhibnim držanjem smeri v vseh območjih hitrosti, v hitro voženih ovinkih z nevtralno lego in v mejnem območju z - za športne avtomobile značilnim - rahlim prekr-marjenjem, ki ga je moČ zlahka nadzorovati, za kar ima precej zaslug tudi protizdrsni sistem. Seveda je marsikaj odvisno tudi od voznikove spretnosti, kajti elektronika vseeno ni vsemogočna in mazdo RX-8 je tako kot vse športnike z zadnjim pogonom treba voziti s hladno glavo. Enakovrednost. Mazda RX-8 je zaradi svojevrstnih posebnosti res pravi unikat, Čeprav jo je mogoče postaviti ob bok vsaj navidezno podobnim Štirikolesnim športnikom. Ob vsem skupaj pa ne gre zanemariti tudi cene, ki je za unikat sorazmerno sprejemljiva. Matjaž Gregorič OCENA (* slabo - odlično) Zunanjost: Notranjost: Udobje Motor: Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP}: Končna ocena: ***■*■/* 9 AVTO MOČNIK, d .O.O., Kranj Britof 162. 4000 Kranj Tel.: (0)4 204 16 96 E-mail: avto.mocnik@sioi.net Pooblaščeni prodajalec m serviser Napad vsemi topovi Citroen se podaja v spodnji srednji razred z novim C4 Z novim obrazom brez rdečice Temeljito osvežena Fiatova multipla temelji na novem sprednjem delu. Konkurenčna tekma avtomobilskih proizvajalcev je najbolj neusmiljena v spodnjem srednjem razredu, a hkrati je v evropskem merilu prav tu priložnost za največje prodajne številke. Tega so se zavedali tudi pri francoskem Citroenli, ko so snovali novinca in naslednika modela xsara z oznako C4. Novi C4 sta pravzaprav dva precej različna avtomobila v enem: petvratna kombilimuzina s poudarjenim družinskim ka-rakteijem in trivratni coupe, pri katerem je izrazito poudarjena sportnost. Obakrat je oblikovalcem uspelo narediti izstopajočo zunanjost, ki ponazarja Ci-troenov samosvoj pristop in razlikovanje od drugih avtomobilskih znamk. Kljub temu da si C4 osnovo deli z bratrancem iz koncema PSA, peugeotom 307, gre za povsem drugačen avtomobil. V notranjosti je največja posebnost inovativno zasnovan vo-lanski obroč, ki ima pritrjeno sredico in se torej ne vrti. Vendar je prostor v sredini volan-skega obroča koristno izkoriščen za štiri sklope stikal za upravljanje posameznih sistemov od klimatske naprave in radia, do telefona in tempomata. Poleg tega takšna rešitev koristi tudi voznikovi varnostni zračni vreči, sicer pa je v C4 za varnost nasploh poskrbljeno zelo vzorno. Motorna paleta, šest pogonskih strojev. Pri bencinskih je na dnu razpredelnice 1,4-litrski motor (60 kW/92 KM), ki mu sledita 1,6-litrski (80 kW/110 KM) in 2,0-litrski (100 kW/138 KM). Vsi trije turbodizelski motorji HDi imajo sodobno zasno- CITROEN Avtohiša Kranj dao. * Pooblaščeni prodajalec in serviser AVTOHIŠA KRANJ, d.o.o.. Pot ža krajem 38, 4000 Kranj tel.: 04/201 59 50, fax: 04/201 http://www.avtohisa-kranj.si 59 55 vo z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu: novi 2,0-litrski (100 kW/138 KM), ter dva 1,6-litrska (66 kW/92 KM in 82 kAV/110 KM). Tik za mednarodno premiero je novinec že naprodaj tudi pri nas, najcenejša različica za 3,42 milijona (cene so za limuzino in coupe izenačene) do 5,33 milijona tolarjev za trenutno najdražjo. Pri Ci-troenu Slovenija bodo letos uspeli pripeljati 140 avtomobilov, prihodnje leto računajo na vsaj 850 kupcev. Matjaž Gregorič Tako kot obleka naredi človeka, očitno obraz naredi avtomobil. Po tej logiki so se pri italijanskem Fiatu lotili osvežitve svojega kompaktnega enoprostorca multipla, ki je doslej zaradi nenavadnega in za mnoge oči neprivlačnega sprednjega dela veljal za grdega račka in morda prav zato odvrnil marsikaterega kupca. Zgodovina multiple je sicer videti dokaj blesteča, saj sije priborila kar nekaj laskavih priznanj, kot avtomobil prihodnosti pa je bila razstavljena tudi v muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Toda za vsemi priznanji in pohvalami niso stale dovolj visoke prodajne številke (kijih resnici na ljubo pri Fiatu sprva niti niso pričakovali), zato je bilo skoraj nujno izvesti lepotno operacijo na šest let starem avtomobilu. Multipla ima torej povsem nov obraz, usklajen s Fiatovimi oblikovalskimi smernicami, nova žarometa, masko hladilnika, odbijač, blatnika in motorni po- g Res e! FordFocus omejena količina vozil Ford Focus sedeža 600.000 SIT ugodneje. 4» o <9 a b. ^ a, i/> <9 h« I —3 FordFocus Ustvarjen za žMjenje Narejen, datr^a Avto Kadivec Mlaka^va 81 4208 Šenčur te!.: 04/279 0023 p«i.-pet: 8-12.13-18 sob.: 8-12 krov, medtem ko so ostale oblikovne spremembe manj opazne, na primer na zadku rahlo popravljene luči. Vse ostalo se jim pri Fiatu ni zdelo sporno in so pustili bolj aH manj pri miru. Za zdaj je multipla še vedno edini kompaktni enoprostorec, ki ima šest sedežev razporejenih v dve vrsti, torej tudi spredaj sedijo trije potniki. Armaturna plošča di- čati prtljažni prostor, ki dopolnjujejo razHčni odlagalni predah in police. Oba motorja 1,6-litrski bencinski (70 kW/103 KM) in 1,9-litrski turbodizelski (85 kW/115 KM), sta brez sprememb, na novo pa so oblikovani štiije nivoji opreme active, active plus, emotiom in emotion plus, pri čemer je že pri drugem vključena tudi klimatska naprava. Ob namične oblike je osredotočena na sredinsko postavljene merilnike, ki so nekoliko nagnjeni proti vozniku. Vsi sedeži so popolnoma enakovredni, kar omogoča zajetnejša širina potniške kabine, seveda pa jih je mogoče tudi zlagati ali odstraniti ter s tem pove- vsem tem je multipla zdaj na voljo v 10 novih barvnih odtenkih in z različnimi oblazinjenji notranjosti. Pri Avto Triglavu načrtujejo, da bodo prihodnje leto prodali 80 primerkov, cene se gibljejo od 3,89 do 4,99 milijona tolaijev. Matjaž Gregorič Poraba - kombiniran način vožnje; 5,2-7,6 1/100 km. Emisija CO,: 138-181 g/km. f MBROŽ V V POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AmtKož Marija s.p. LaOovic 40, Certdie Lahovče 2 4207 Cerklje na Gorenjskem prodaja: tel.: 04/252 90 70 fax: 04/252 90 74 www.ambrozsp-ldhovce.si Torek, 16. novembra 2004 MULARIJA, MLADI/ tnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Suzana Kovač ič Živjo! Dobra ideja je zlata vredna. Če to slišijo prava ušesa, po pravilu rezultat ne sme izosta- v ti. V krajevni knjižnici v Železnikih je diplomantka Akademije za likovno umetnost Nina Trol z motivi iz domačih in tujih pravljic poslikala stene sobe v knjižnici. Najmlajše že to sredo ob 17. uri vabijo v družbo knjižnih junakov na uro pravljic. Živali so res pravi prijateljčki, o tem govorijo številne pesmice, ki nam jih zvesto pošiljate, tokrat ste nas razveselili metuljčki in pikapolonice iz Osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja. Kaj si najraje poveste na uho, velikokrat pa tudi naglas, so povedali učenci iz Osnovne Šole F. S. Finžgarja iz Lesc. Pa ne pozabite, kakšnih risbic se prav tako zelo razveselimo. Suzana OCH Srednjeveška oblačila v Škofji Loki deluje že dobro leto renesančna plesna skupina Lonca. Danes nas je obiskala na naši šoli in nam predstavila srednjeveška oblačila. Ta oblačita so nosili graš-čaki, kmetje, služabniki graščakov. Izvedeli smo, da so kralji, kraljice, princi, princeske nosili lepša in bolj fina oblačila in Še lepši nakit. Videli smo to- • r- ^ tafeo... Julya Bizjak, 4. a "Zbiram šale in ko sem v družbi prijateljic ali pri pouku kitare, kakšno tudi povem. Rada se pogovarjam o živalih, ker imam brata, ki slika ptice, srne ... S prijateljicami se pogovorimo o tem, kaj je modno in katere nalepke iz albuma si bomo izmenjale." Tim Novak, 4. b "Najraje se pogovarjam z bratom o avtomobilih. Doma imam tri kunce, zato mamico večkrat vprašam, kako se skrbi za njih in kaj jedo. Z atijem pa se pogovarjam o športu^ zanimata me košarka in odbojka. S sošolcem Anžetom si pripovedujeva šale." Anže Terek, 4. b "Treniram hokej, zato se z atijem največkrat pogovarjam o tem, pa tudi o nogometu, ki sem ga včasih treniral. Zelo me zanima astronomija, tako kot mojega prijatelja Tima. Pogovarjam se tudi s sam s sabo oziroma internetom, ko iŠČem igrice ali filme." Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič ple halje, težka oblačila, prekrasne obleke ... V ta oblačila so bili oblečeni učenci 1. razredov devet-letke in učiteljice. Spoznali smo tudi Robina Hooda, ki je nosil velik zaobljen klobuk s-peresi, zelene pajkice in čevlje, s katerimi je bilo težko hoditi. Nato so nam predstavili še plese, katere so plesali v tistih časih. Na koncu pa smo imeli tudi priložnost spoznati nekaj korakov teh plesov. Plesni koraki niso bili težki, zato smo se jih hitro naučili in zaplesali po telovadnici. Danes sem preživel lep dan in upam, da bodo še kdaj pripravili podobno predstavitev, ker me to zelo zanima. Luka Bogataj, 4. c, OŠ Cvetka Golarja, ŠkofjaLoka, foto: šolski arhiv v' ' '-J / f ' Škofja Loka Dol z Lubnika tja na Loko sete mi pogled globoko. Mimo stolpnic, šol in cest Loški grad gledam spet in spet. Škofja Loka - staro mesto za seboj pustilo mnogo je sledi. Tam pod Loko pa se stekata dve reki, ena z leve in druga z desne, skupaj vijeta svoj tok naprej. OffolioG To je naš metuljček To je naš metuljček, ime mu je Martinček, krila ima rumena, tam je še pika zelena. Ves čas pridno leta od cveta do cveta, na cvetu sedi in nam govori. Lep je ta cvet, preštejmo do pet. To vsak metuljček zna in metuljčki 2. a. Metu]yčki, 2. Muca Naša muca mala pod klopjo nam je zaspala. Močno prede in miži, vse v hiši prebudi. Ko pa se zbudi, vse takoj od nje zbezi. Muca teče in hiti, da si miško ulovi. a Erik Bobnar, 4 .c, OŠ Cvetka Golarja, ŠkoQa Loka Ko pa miško ulovi, dobro z njo se pogosti. Gobček umije, repek zvije in sladko zaspi. Pikapolonice, 2. b informacijami proti drogam V okviru projekta Osveščen, ne zadet! so mlade seznanjali z resničnimi in preverjenimi dejstvi o drogah. Krai\j - ''Naš namen je osveščati, odločitev pa prepuščamo vsakemu posamezniku," je o projekta Osveščen, ne zadet! povedala Aiya Brodnik iz društva študentov medicine. V okviru akcye, ki so jo pripravili v sodelovaiyu s 26 študentskimi klubi po vsej Slovenci, so predvsem mlade seznanjali z resničnimi in preverjenimi medicinskimi dejstvi o drogah in zasvojenosti. Na Gorenjskem so se akciji ob koncu tedna pridružili študentski klubi iz Kranja, Radovljice in Škofje Loke. Po srednjih šolah so razobesili informativne plakate z opisom drog ter njihovimi učinki in tveganji, v mestnih središčih pa so prostovoljci mimoidočim delili zloženke z informacijami o drogah. "Dogajanje v okviru omenjene akcije bomo povezali tudi s koncertom Rock proti drogam, ki bo v začetku decembra v dvorani na Primsko-vem," je razložila Mojca Starič iz kranjskega kluba študentov. Društvo študentov medicine je projekt izpeljalo že drugo leto zapored. Menijo namreč, daje ta tema pogosto zapostavljena. Zato z akcijami skozi vse leto poskušajo dvigniti raven ozaveščenosti o prepovedanih drogah in tako prispevati k razbijanju tabujev, povezanih z drogami, in zmanjšanju stigmatizacije uporabnikov. Med drugim so za študente, ki so kot prostovoljci sodelovali pri projektu, pripravili tridnevno izobraževanje o prepovedanih drogah in zasvojenosti. Tako so lahko mimoidočim na Klub radovljiških študentov je včeraj delil informacije o drogah na višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu. ulici postregh z objektivnimi in znanstveno utemeljenimi dejstvi o drogah in tako prispevah k ob- likovanju stvarnega odnosa do različnih psihoaktivnih substanc. Mateja Rant Utrinki s počitniških dejavnosti v škofja Loka - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti vsako leto pripravlja počitniške dejavnosti, s katerimi šolaijem omogočijo aktivno preživljanje prostega časa. Letos jih je s fotografskim aparatom ves čas spremljala študentka Bojana Močnik, nastale fotografije pa so zdaj^ postavili na ogled v mali razstavni galeriji občine. Razstavo barvnih fotograf^, ki so jo naslovili Poletje 2004, si bo mogoče ogledati do sredine decembra. Fotografije na razstavi so razdelili na tematske sklope glede na posamezne delavnice. "Mladi so lahko sodelovali v plesno-rit-mični delavnici, v okviru katere so se učili tudi slovenske narod- ne plese, posebno veliko pozornosti pa sta pritegnili frizerska delavnica in izdelovanje tatujev," je razložil vodja oddelka za družbene dejavnosti pri občini in član lokalne akcijske skupine Jure Svoljšak. Razen tega so otroci vse poletje lahko sodelovali še pri dejavnostih, pri katerih so se morali izkazati z ročnimi spretnostmi, pripravili pa so tudi številne športne aktivnosti, pri čemer je bilo daleč največ zanimanja za odbojko na mivki, je pojasnil. "Na ta način želimo spodbujati zdrav način življenja pri mladih," je še dodal Svoljšak. M. R., foto: Gorazd Kavčič Kresničku so izdelali lučko V vseh enotah Knjižnice Škofja Loka enkrat na mesec pripravljajo delavnice za spretne prste. Škofja Loka - Spretni prsti so edini pripomoček, ki ga morajo s sabo prinesti otroci, ki obiskujejo ustvarjalne delavnice v škofjeloški ki^ižnici. Pripravno jih enkrat na mesec tako v matični knjižnici kot po vseh enotah v obeh dolinah. Otroško domišljijo vsakič razburkajo z drugo temo, tokrat je bila to pravljica o Kresničku in i^egovi lučki. Delavnice v matični knjižnici, kjer smo se jim pridružili minuli teden, obiskuje okrog dvajset otrok. Med njimi je bila tudi šestletna Samanta Godec, ki je prišla s štiri leta starejšo sestrično Mirjano Godec. "Svoji lučki bova polepili z okraski, da bosta lepši," sta hiteli z izdelovanjem lučke, saj sta že nestrpno Čakali, da bosta prisluhnili pravljici, ki je sledila. Nadvse kreativen je bil tudi Tibor Re-gar, ki je razložil, da bo svojo lučko okrasil z dinozavrovimi ugasnili luči in prižgali svečke v svojih lučkah, potem pa prisluhnili pravljici o Kresničku, ki je izgubil lučko. "Za to temo smo se odločili, ker je november tako temačen mesec," je pojasnila vodja delavnic Saša Bogataj Ambrožič. Delavnice knjižnica organizira že tretje leto. "Začeli smo v matični knjižnici in enoti na Trati, zdaj pa jih pripravljamo tudi v vseh enotah v Poljanski in Selški dolini, saj zanje vlada izredno zanimanje." Vse skupaj, je Še Pod spretnimi prsti so nastajale raznobarvne in nadvse domiselne lučke. pikami. "Videl sem jih v risanki, ki sem jo gledal na video kaseti," je pojasnil. Lučke so izdelali iz steklenih kozarcev, ki so jih oblepili z riževim papirjem, na koncu pa so dodali Še ročaj iz žice. Ko so končali, so dodala Saša Bogataj Ambrožič, se je razvilo iz uric pravljic, ki so jih z ustvarjalnimi delavnicami samo popestrili. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič ' <. u ~ J ,vr GORENJSKI GLAS • 20. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 Ustavimo jo, preden dobi krila Nova oblika protibolečinskega zdravila. Varen za želodec in brez sladkorja. Lajšajmo že blage bolečine. f Ljubljana - Petnajstletni Dejan je odličen dijak in obetaven športnik. Z zdravjem doslej ni imel večjih težav in tudi neprijetnih izkušenj z bolečino ne. V zadixjem času pa ima pogosto glavobole. Zavračal je vsakršno zdravilo, vendar je zaradi hudih bolečin le obiskal zdravnika. Sledi\ji mu je predpisal zdravilo za lajšanje bolečin in dodal še nasvet: "Bolečino preženi takoj, ne čakaj, da dobi krila!'' Težko bi naŠli človeka, ki v življenju ne bi imel izkušnje z bolečino. Nekateri se z njo srečujejo redko, drugi z bolečino začenjajo in končujejo dan. Kljub temu daje bolečina vedno neprijetna, ima varovalni učinek. Opozarja nas na Škodljivo dogajanje v telesu. Akutne bolečine trajajo kratek Čas, kadar pa trajajo, čeprav pravega vzroka zanje ni več, govorimo o kroničnih bolečinah, zaradi katerih trpi do 30 odstotkov ljudi. Vse bolečine je treba lajšati. Preži- veta je teorija, da si z zdravili pomagamo le v primerih hude bolečine, saj zdravniki svetujejo, da lajšajmo že blage bolečine, in ne čakajmo, da se razvijejo v močne ali zelo hude bolečine. Vse več je tudi dokazov, da nezdravljene ali slabo zdravljene bolečine Škodujejo organizmu. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila tristopenj-sko lestvico za zdravljenje bolečin z zdravili in bolečine razvrstila v blage bolečine, srednje močne in zelo hude bolečine. Z gibanjem nad sladkorno Ljublana - Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni, 14. november, je potekal pod geslom Premagajmo debelost in preprečujmo sladkorno bolezen, saj je čezmerna telesna teža eden glavnih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen tipa 2. Na svetu je okrog 194 milijonov sladkornih bolnikov, njihovo Število narašča in do leta 2025 naj bi sladkorno bolezen, kije Četrti najpogostejši vzrok smrti v veČini držav razvitega sveta, imelo 333 milijonov ljudi. Bolezen je povezana s čezmerno telesno težo, 80 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 je predebelih, zato so v svetovni organizaciji za diabetes ob letošnjem dnevu sladkorne bolezni začeli program preventive s seznanjenjem ljudi s pomenom rednega gibanja z naslovom Pohod proti sladkorni, in zdrave prehrane. V Sloveniji so organizi-. rali pohode, v lekarnah so brezplačno merili krvni tlak, krvni sladkor in telesno težo, v gorenjskih lekarnah bodo brezplačna merjenja danes, v torek, 16. novembra, na 233 osnovnih in srednjih šolah » bodo tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, državno tekmovanje pa bo 20. novembra v jeseniški osnovni šoli Toneta Čufarja. V Sloveniji ima sladkorno bolezen okrog 100 tisoč ljudi, v slovenski zvezi društev diabetikov je več kot 17 tisoč članov. R. Š. Protibolečinska zdravila so učinkovita pomoč pri lajšanju glavobola, bolečin v križu in ostalih bolečin. Občasne bolečine, ki trajajo krajši čas, ali se pojavljajo občasno in je njihov vzrok znan, lahko lajšamo sami z zdravili brez recepta. Take bolečine so: glavobol, lažje oblike migrene, zobobol, menstrualne bolečine, bolečine v mišicah in sklepih, manjše poškodbe in blage bolečine po manjših operacijah. Paracetamol (na primer lekadol) je najpogosteje uporabljeno zdravilo za lajšanje blagih in srednje hudih bolečin ter zniževanje zvišane telesne temperature, zato je učinkovit tudi pri gripi in prehladu. V lekarnah po Sloveniji pa je na voljo tudi nova oblika protibolečinskega zdravila lekadol direkt, ljubljanskega farmacevtskega podjetja Lek, ki je prva tovrstna oblika zdravila brez recepta proti bolečinam v Sloveniji. Vodja tržne znamke lekadol mag. Irena Lukančič je povedala, da se zdravilo po zaužitju v ustih razpusti brez uporabe tekočine in žvečenja, zato je še posebej primeren za ljudi, ki običajne tablete težko zaužijejo, in za potovanja ali priložnosti, ko nimamo na voljo tekočine. Novo zdravilo je varno za želodec, saj ne poškoduje sluznice želodca ali dvanajstni-ka, in ne vsebuje sladkorja, ima pa prijeten sadni okus. Učinkovito lajša glavobol, menstrualne težave, bolečine v križu, zobobol, bolečine pri poškodbah in znižuje vročino. Odrasla oseba lahko dnevno zaužije do 8 tablet, pri močnejših bolečinah dve tableti hkrati, primeren pa je tudi za bolnike, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, in za otroke starejše od 10 let. V Sloveniji so med zdravili brez recepta analgetiki, kamor spada tudi paracetamol, na prvem mestu, sledijo vitamini in minerali. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki DRUŽINSKI NASVETI Dobre navade v družini (4) Damjana Šmid Kadar potekajo dirke formule ena, je v nekaterih hišah čutiti posebno vzdušje. Očetje in sinovi, včasih tudi mame in hčere, vsi sedijo in navijajo za svojega junaka. Opazila sem, da ponekod obesijo zastave, ki) zmaga njihov fant. Zastave pomenijo nekaj več. Kdor obesi zastavo, pokaže, daje privržen tistemu, kar zastava predstavlja, da verjame v vizijo, ki se skriva bodisi pod zastavo države, podjetja, šole in tako naprej. Tudi na raznih taborih, ki smo jih preživeli z otroki in mladostniki, je bila izdelava ali obešanje zastave poseben obred. Koje plahutala v vetru, je sporočala - to smo mi. Nekega poletja sem tudi sama izkusila, kaj pomeni imeti svojo zastavo. Naredili smo jo in jo obesili na vrvico ob dveh družinskih šotorih. Ze sama izdelava je bila zabavna in vsak je prispeval svoj delež pri risbi. Predstavljala je našo družino in hčerine prijateljice, ki so bile z nami. V čast sem si štela, da sem bila na njej upodobljena kot mama gusarka. Kadarkoli sem jo pogledala, me je s svojimi barvastimi podobami spomnila, kako malo je potrebno, da postane košček zemlje, na kateri postaviš Šotor, tvoj dom. In kako pomembno je, da se na tem skupnem koŠČku potrudimo, da nam je vsem lepo. V nekaj dneh so plapolale zastave Še pred drugimi Šotori in povezoval nas je nek poseben občutek, kakor v Tajnem društvu PGC ... Od takrat naprej so zastave moja priljubljena zabava. Gledati jih, se spraševati o pomenu, o spoštovanju do njih, o simboliki, o tem, zakaj se ljudje zažigajo v njih in zakaj so z njimi pokopani ... Ne morem vam reči, da vam bo izdelava družinske zastave prinesla srečo v hišo, kajti za to je potrebno veliko več. Lahko pa izdelava takšne majhne ali velike zastave prinese odgovore na vprašanja, zakaj smo skupaj in kaj naša družina komu predstavlja. Ce že odrasli mislimo, da je to nekaj otročjega in primerno samo za tabornike, potem pustimo kanček veselja vsaj otrokom, da si dajo duŠka in upodobijo svoje podobe na koncu blaga ali papirja. Obesimo jo lahko na balkon ali na okno ob posebnih priložnostih, ob obletnicah, ob uspehih naših otrok in ob posebnih obiskih. Verjemite, da ima svoj čar. In Še ideja za novoletno darilo. Priskrbite si majice enake barve in nanje narišite vašo družino ali napišite kakšno misel, nalepite sliko otrok in vas ali pa jih enostavno pobarvajte v enakem vzorcu. Spodaj lahko dodate etiketo in nanjo napišete "made by družina tainta" ... Če se dobro prodajajo skodelice za posebne fante in dekleta, ni hudir, da ne boste s takšnimi majicami naredili veliko veselja sebi in svojim domačim. Otroci jih bodo radi nosili tja do pubertete, potem pa bodo najbrž ostale le kot lep spomin v omari. Zakaj ne bi bil to spomin na zmage v naših družinskih moštvih ... Politika sta dala dober zgled Krai\j - Prejšnji mesec se je začela dobrodelna akcija za nakup profesionalnega klarineta za slabovidno Nadjo Draksler, ki želi po maturi na srednji glasbeni šoli Študirati na akademiji za glasbo. Za dober začetek akcije sta poskrbela politika, Blaž Kavčič in Branko Grims, ki sta stavila, kdo bo zmagal na letošnjih volitvah. Znesek poraženca Blaža Kavčiča je podvojil Gorenjski glas, svoj prispevek pa je skupaj s šopkom Nadji izročil tudi zmagovalec Branko Grims. Lepemu začetnemu znesku sedaj počasi dodajajo posamezni darovalci. Od prejšnje objave sta za Nadjo prispevala Jože Mož-gan (10.000) in Tomaž Valher (20.000). Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, ki je pobudnik akcije, je za pomoč zaprosilo tudi nekatera kranjska podjetja in vse Lions klube na Gorenjskem. Medtem ko se sredstva natekajo, pa Nadja pridno vadi (na sliki), da se bo lahko ob koncu dobrodelne akcije donatorjem zahvalila na najlepši možni način. Vsem % ' dosedanjim donatorjem se lepo zahvaljujemo, za vse, ki še želijo prispevati, pa znova objavljamo številko računa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih: 05100-8010547578, sklic na številko 04, namen nakazila: za Nadjo. D.Ž., foto: Gorazd Kavčič Kmalu milijon za lepši M^in dom v SkoQa Loka - V dobrodelni akciji za novi dom družine Habjan Košir z Godešiča je do sedaj zbranih 963.722 tolarjev. Od zadnje objave so svoje prispevke nakazali: EGP, d.d., Škofja Loka (50.000), Jože Kosmelj (3000), Alples, d.d., Železniki (10.000), Slavko Knavs (2000), Stanislava Puš (3000), Vinko Badnik (10.000), Zmago Logar (5000), Matjaž Kurnik (20.000), Freising, d.o.o. (25.000) in Matjaž Cimperman (6000). Iz zbranega denaija je Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka že plačalo prvi račun zidarju v višini 720.(X)0 tolarjev. Vsem darovalcem hvala, nakazila za družino Habjan Košir pa še naprej sprejema RK Škofja Loka na račun: 07000-0000187397, sklic na števUko 300 (za Majin dom). D.Ž. Soljudem lajšajo stiske Enajstič zapored bo revija Naša žena podelila priznanja ljudem odprtih rok. Pokrovitelj akcije je že vsa leta Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ljubljana - Na jutrišnji prireditvi Ljudje odprtih rok, ki bo v Narodni galeriji v Ljubljani, bodo kot že vsa leta doslej razglasili dobrotnika ali dobrotnico, darovalca, izjemno osebnost in dobrega človeka leta 2004, podelili pa tudi zahvalne listine ljudem, ki s svojim delom, denaijem ali obojim lajšajo stiske soljudem. Posebna komisija, ki jo sestavljajo Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic, Danica Simšič, ljubljanska županja, Ela Zupančič, socialna delavka in publi-cistka. Tone Pavček, pesnik in nacionalni predstavnik Unicefa, Marja Strojin, psihologinja, "Zmaga Grah, sociologinja in generalna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marta Krpič, glavna urednica Naše žene, in Neva Ze-leznik, novinarka in urednica pri Naši ženi, je med prijavami letos izbrala 27 imen. Med plemenitimi posamezniki in skupinami vsako leto najdemo tudi ljudi z Gorenjskega. Eden od dobrotnikov je letos Uroš Oblak z Oreh- Lanski dobitniki zahvalnih listin za ljudi odprtih rok. ka v Kranju, lastnik podjetja Bolero, ki sodeluje s številnimi dobrodelnimi organizacijami z denarjem ali lastnimi izdelki. Na Oblakove se obračajo s Humanitarnega zavoda Vid, kadar je tre- V Gostišču za otroke milijon Ljublana - Prejšnjo sredo se je na pobudo lastnika Gostišče Portal Moma Jorgačevića začela nova akcija zbiranja sredstev za opremo nove pediatrične klinike v Ljubljani. Akcija Moje gostišče za otroke naj bi potekala vse leto in se selila iz gostišča v gostišče. JYva dobrodelna večerja v gostišču Portal je imenitno uspela, sporoča Biserka Marolt Meden, predsednica uprave Ustanove za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Gostje, zaposleni, ki so se za ta dan odrekli plačilu, ansambel Fejata Seidiča, zmagovalca Guče 2004, s pevko Jeleno Hopp, kije igral brezplačno (pridružil se je tudi hišni ansambel Duo Stare kosti, zraven pa je zapela tudi Helena Blagne, ki se je večeije udeležila zasebno) in številni sponzorji, so zbraU 1,020.000 tolarjev. Nasledriji gostitelj akcije Moje gostišče za otroke je Sladoledni vrt Poet. D.Ž. ba obleči otroke kake nesrečne in uboge družine, pomaga z denarjem pri nakupu invalidskega vozička ali hišnega dvigala. Ne pričakuje, da bi mu kdo, ki mu je pomagal, kaj vrnil ali mu bil hvaležen. Srečen je zaradi toplega občutka, da je pomagal. Belka Kos iz Železnikov ni le kuharica, gospodinja in oskrbnica župnišča, pač pa Še veliko več. Najraje se ukvarja z otroki, pri verouku, v delavnicah med šolskimi počitnicami, delavnice in srečanja pa pripravlja tudi za odrasle osamljene ljudi. Pomaga v Karitas, vedno pripravljena prostovoljno pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč. Miša Tičar iz Domžal pa vodi številne projekte pri Slovenskem mednarodnem združenju žensk SILA. To je v desetletju delovanja na do- brodelnih bazarjih zbralo več kot sto milijonov tolarjev, ta denar pa namenilo pediatrični kliniki, slepim in slabovidnim, beguncem, invalidnim, žrtvam nasilja in drugim. Miša Tičar je med ključnimi osebami, ki so pripomogle k temu, da je bazar eden najpomembnejših dobrodelnih in družabnih dogodkov v Ljubljani. V enajstih letih, odkar Naša žena izbira in nagrajuje ljudi odprtih rok, je zahvalne listine dobilo že več kot tristo plemenitih 0 ljudi. Med njimi so bila tudi znana gorenjska imena, Tomo Križnar, Danica Purg, Milena Zupančič, Aleksander Mežek, Ifigenija Zagoričnik SimonoviČ, Jožica Kališnik, Sladžan Umje-novič in drugi. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič i. Torek, 16. novembra 2004 OGLASI, PISMA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PREJELI SMO Spomini naj živijo November. Tih in miren nas spominja na rajne. Spomin pa nam seže daleč nazaj v preteklost, na čas, ko so se prebivalci naše krajevne skupnosti Dovje -Mojstrana odločili upreti se vsem mračnim silam takratnega časa. A vendar ne moremo zapreti vrat pred resnico, resnico, ki govori o zgodovini slovenskega naroda, ki je golorok in poln upanja skupaj stopil v upor proti okupatorju. Veliko krvi je bilo prelite, ninogi so bili ustreljeni kot talci, Številne družine so izselili, izgnali iz toplega ognjišča ali požgali cele vasi. Krvavi davek našega kraja je bil velik in opisana dejanja pripovedujejo grozote našega prebivalstva. Upamo in verujemo, da se ta krvava dejanja naše zgodovine ne bodo nikoli več ponovila. Zavedajmo se in bodimo ponosni na svojo zgodovino. Da se je ohranila zgodovina prve in druge svetovne vojne, je zasluga vseh generacij zavednih Slovencev. Poskušajmo vendarle že enkrat dojeti, da se nove države rodijo v miru. Poskušajmo začeti ceniti vsako življenje, vsakega človeka. Ali bo današnjim generacijam uspelo, tako kot je mladim fantom, dekletom, možem in ženam v preteklosti, ki so poprije-li za hladne puškine cevi, ki so prestopili domači prag in odšli v hladne noči,... brez boja, iz oČi razbrati, daje za košček domače zemlje in košček domačega neba vredno umreti? Ob dnevu spomina na mrtve se spomnimo vseh rajnih, prižgemo svečke in položimo cvetje. Ob tem dnevu potekajo številne žalne slovesnosti. Letos se je oktober končal z mračno in mokro nedeljo. Deževne kaplje so bile vedno bolj goste, prihajala je novembrska sivina, ki je prinašala dan spomina na mrtve. Gospa Sonja MirtiČ nas je s svojimi nastopajočimi Tamaro, Katjo, Gajo, Lukom in Primožem popeljala v spomine, zgodovino težkih trenutkov. Glasba Roka in Veronike sta napolnila naše duše. Delegacija ZBU KS Dovje - Mojstrana, se je poklonila spominu na dogodke in položila venČke. Pesem mešanega zbora Triglavskih zvonov pod vodstvom gospe Leone Gomboc je zaključila žalno slovesnost. Pesmi in spomini nas bogatijo, napolnijo našo dušo, zato vsem, ki smo postali, vsem, ki smo čustvovali -HVALA. V imenu organizacije ZBU KS Dovje - Mojstrana se še enkrat najlepše zahvaljujemo otrokom in staršem, pevcem za lepo zapete pesmi. Naj nas misel na rajne večkrat popelje po grobovih. Vemo, da jih ne moremo videti, vemo, da se jih ne moremo dotakniti, a v srcu smo z njimi. V imenu organizacije ZBU KS Dovje - Mojstrana, Soi^ja MirtiČ, odgovorna za pripravo programa Alpske discipline zavračajo očitke "Doslej smo dogajanje okoli Planice spremljali z razdalje, saj se je škoda povzročala le prireditvi, skakalnemu oziroma nordijskemu smučanju ter Smučarski zvezi Slovenije kot celoti. Zdaj nas je Branko Dolhar s slabo obveščenostjo ali lažjo potegnil v središče zapleta in moramo povedati resnico," je vsebino včerajšnje novinarske konference Športnega društva Planica komentiral predsednik alpskega odbora Smučarske zveze Slovenije Anton Ribnikar. Denar iz planiških prireditev se ni nikoli pretakal v alpske discipline, pojasnjuje direktor alpskih disciplin SZS Klemen Bergant. Na račun alpskih disciplin je SZS v devetdesetih letih celo odpisala dolg nordijskim disciplinam. Slovensko alpsko smučanje ima dva prireditelja tekem svetovnega pokala, s katerima zgledno sodeluje. Zlata lisica in Pokal Vitranc prispevata pomemben delež k proračunu alpskih disciplin SZS. "Upamo, da se bo prerekanje čim prej končalo in to brez vpletanja alpskega smučanja," si želijo v vodstvu alpskih disciplin SZS. Smučarska zveza Slovenye - alpske discipline Parmova 33, Ljublana * J Mercator *> košarica ."T 'v I* v'..-' > -, I ■ s) i - < ' \ , L ; , " • • / 1 , ♦ V-" 1 ' ... ••• i fi K. ^ • M ^ 1 • J' ^ sik 7 Ponujamo vam knjige pisateljic« Janje Vidmar "Druičina iz ftestega B", "Moj prijatelj Arnold" ali "Pektentke počitnice". f \ M I \ K/^pe lahko Kupfte v vseh Mercatoo^v^. prod^lnah z žmH, pohritvftnih prod^ainah. h^wnw^^t^ m mfAiah hipfmtfketov. m erme olšica Jesen vas vabi v čudovito naravo. Vdihnite jo s polnimi pljuči in si naberite novih mod! 5 dni polpenzion že od 40.500 SIT 7 dni polpenzion že od 56.700 SIT Cena vsebuje: 5 ali 7 polpenzionov neomejeno kopanje v hotelskih bazenih posvet pri zdravniku ena zdraviliška storitev s - telovadba v telovadnici in v bazenu ' zabavne prireditve in animacija ! ►v I 1 • » l ■ • '-K''' ' • • UGODNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE IN OTROKE •J NA GOLTEH K i v* • ^ - .1 t' - > • « v s • v- • , r '' I t) < ' \ TANJA ZAIC ZUPAN tradicionalni koncert in predstavitev nove CD plošče "Prinesi mi rože sobotoj 27, novembra 2004, v hali Komunalnega centra Domžale ob 19, uri. Gostje: Modrijani, Atomih harmonik, Marjan Zgonc, Goran Karan, Marija Ahačič Pollak, Monika Pučelj, Stane Vidmar, Viktorija, Jože Burnik, Ans. Nagelj, Ans. Svetlin in voditelj Mito Trefalt. Prodaja vstopnic: Vele Domžale, Aligator Kranj, Hram rožice in Loterija Mengeš, Videoteka Metulj Kamnik in nekateri sindikalni poverjeniki. Med bralci Gorenjskega glasa, ki nam bodo poslali dopisnice za obisk koncerta, bomo izžrebali 10 brezplačnih vstopnic. Na voljo bodo na oddelku za male oglase na Zoisovi 1 v Kranju, 0 S ^ -C: 1 S k' IJ S 0 1 »1 o "J j I izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov zavrti Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. Novici VESTNIK priinorske štajerski novice TEDNIK v času od 27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša tx>gate nagrade. Vsak četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagrada, in sicer novi avtomobil znamke Mercedes Benz A 150. NAGRADNA IGRA 27.9.-9.12.2004 Nagrade četrtkovih žrebanj: • Jackpot: 1,000 € (pribl. 240.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 9.12. 2004 ob 23. uri: • Mercedes Betu A 150 -10.000 € (pribl. 2.400.000 SIT) • Nagradni sklad v vrednosti 1.000 € (pribl. 240.000 Sfl) • Praktične nagrade HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vfšiška 23, 4280 Kranjska Gora Te!,: 04 587 82 50, Faks; 04 588 13 22" marketing.kg@hit.si Več informacij poiščite na www.hH.si Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel List papirja ter nanj > napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se . podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poišn'te svoje odgovore. Šifra: JESENSKI UTRIP Le kdo nima rad jeseni, ko začne listje odpadati in ko vinogradniki začnejo svoje delo. Toda vsak ima svoj čas v letu. Ste oseba, ki v življenju ne najde same sebe. A Ige je vzrok? Vzrok je v čustvih. Čustveno ste premalo dozoreli, mogoče razočarani. Vse vpliva na vašo osebnost, saj potem nikakor ne morete biti dosledni. Notranje ste nesproščeni in nepripravljeni sprejeti odgovornost. Vsekakor ste premalo samozavestni in vihravi. V družbi radi razpravljate o stvareh, ki niso pomembne. Če boste želeli vse to odpraviti, boste morali, kot prvo, bolj zaupati vase. Saj ste oseba, kije sposobna več, kakor ste dosegli. Le malo bolj zaupajte vase in v svoje sposobnosti in vsakdanjiki bodo bolj prijetni in bolj izkoriščeni. zoa^l' "M^'to tu An* e^oia »v. loA nt otk Autu^ ^^A/Čaiu^e A-V^iu^^ ijMvo r^+TT^V f^ , ^ ' Grafološko društvo - LAURA Društvo ZQ proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 PoljČane http://www.jurgec-sp.com e-maih gd.laura@emaiLsi GSM : 041/947-113 Siftn: JELKA Vesel sem, da tako temeljito prebirate časopis in moj kotiček. Vsekakor vam bom dal svoje mnenje, kaj mislim in kaj prikazuje vaša pisava. Ste oseba, ki je zelo zanimiva. V življenju se hitro navdušite za stvari in osebe. Le zakaj ste tako zamišljeni in premalo zaupljivi do okolice? Okolica je pomembna, toda vi se tako držite nazaj, vase. Le kako lahko potem pričakujete, da vas bodo drugi bolj spoštovali. Vse premalo ste odprti, prilagodljivi in usmerjeni v jutrišnji dan. Čustveno premalo dozoreli in vsakdanjike predvsem gradite v oblakih. Včasih ste prav domišljavi. Zato se le malo bolj odprite v prihodnost in le malo bolj zaupajte vase, kakor drugim. Pozitivne misli so vir naše sreče, našega vsakdanjika. Zato odprite oči in bolj prisluhnite srcu, ki vam včasih govori drugače. Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki sta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta In odgovora. GORENJSKI GUKS • 22. STRAN OGLASI, UVG / info@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELA BREZ POKLICA; STROJNIK Z NAKLA-DALCEM; nedol. č., posk. delo 2 mes, zaželena C in E kat. izpit za delo z nakiadalcem, izpit za delo TGM; rok prijave: 16.11.2004; SUROVINA, D.D., MARIBOR, ENOTA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 4, KRANJ POMOŽNA DELA DELO S PLASTIKO NA PLOVILIH; dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes, kat. B, slov. j. - tekoče, znanje in izkušnje na plovilih, osebni prevoz; rok prijave: 16.11.2004; št. del. mest: 2; OSTERC NEVEN-KA S.R, VOJKOVA 2B, LESCE REDAR NA PARKIRIŠČU; dol. č. 4 mes. angl. j. -osn., slov. j. -tekoče, rok prijave: 19.11.2004; št. del. mest: 2; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ, UKANC 6, BOH. JEZERO SNAŽILKA; KRANJ Z OKOLICO; dol. č. 3 mes. oster vid, ročne spretnosti; rok prijave: 16.11.2004; ISS SERVISYSTEM, D.O.O., PTUJSKA C. 95, MARIBOR POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG; alter, iz-obr.: ZIDAR; dol. č. 3 mes; posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 04.12.2004; ŠKRJANEC PAVELS.P, SENIČNO 13', KRIŽE LESAR; alter, izobr.: MIZAR; nedol. č., posk. delo 3 mes; rok prijave: 18.11.2004; BELI GABER, D.O.O., VISOKO 93, VISOKO MIZAR: alter, izobr.: OBDEL. LESA; dol. č. 3 mes, del. izk. 6 mes, kat. B, pisne vloge na: SLO-VENIJALES, D.D., SEKTOR ZA KADR. ORGAN. IN SPLOŠNE ZADEVE, DUNAJSKA 22. UUB-UANA; rok prijave: 16.11.2004; SLOVENIJALES TRGOVINA, D.O.O., PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ KUUČAVNIČAR; SERVIS IN MONTAŽA V INDUSTRIJI; dol. č. 6 mes; posk. delo 1 mes. kat. B, angl. j. in nem. j. - zadovoljivo, izpit iz varstva pri delu, možnost zap. za nedol. čas; rok prijave: 16.11.2004; ŠTIBIU STANE - MEHANIKA, KLO-BOVSOVA UL. 9, ŠK. LOKA OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR, ŠK. LOKA; dol. č. 6 mes, prošnje poslati na: CELOVŠKO 44, UUBUANA; rok prijave: 16.11.2004; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA VARILEC, KRANJ; alter, izobr.: VARILEC; dol. č. 6 mes. prošnje poslati na: NA CELOVŠKO 44. UUBUANA; rok prijave: 16.11.2004; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA BRUSILEC. KRANJ; dol. č. 6 mes. prošnje poslati na: CELOVŠKO 44, UUBUANA; rok prijave: 16.11.2004; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA STRUGAR; PROIZV. IZDEL. IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS; SESTAVUANJE HIDRAVLIČNIH CEVI; alter, izobr.: STROJNI TEHNIK; nedol. č.. posk. delo 3 mes, kat. B, delo z bazami podatkov - osn.; rok prijave: 04.12.2004; HIB, D.O.O.. SAVSKA C. 22. KRANJ AVTOMEHANIK dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes, del. izk. 1 leto. kat. B, možnost zapo.sl. za nedol. čas; rok prijave: 22.11.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE, D.D., GRAJSKA C. 44, BLED VOZNIK TOVORNJAKA S PRIKOLICO. SLO IN ITA; nedol. č.; posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti. kat. C, E, lahko katerakoli smer IV. stopnje; rok prijave: 17.11.2004; ŠUBIC BOJAN - PREVOZ STVARI, ŽIROVSKI VRH 50, ŽIRI ELEKTRIKAR ENERGETIK SPREVODNIK NA NIHALNI ŽIČNICI; doL č. 4 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. - osn., slov. j. - tekoče, izpit vzdrževanja in upravljanja z žičniškimi napravami; rok prijave: 19.11.2004; št. del. mest: 3; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ. UKANC 6, BOH. JEZERO STROJNIK, STROJNIŠKA IN VZDRŽ. DELA PO NAVODILIH ZA VZDRŽ. NIHALNE ŽIČNICE, UPRAVUA TOVORNO ŽIČNICO; dol. č. 4 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. - osn., slov. j. - tekoče, delo s preglednicami in delo z bazami podatkov - osn., IZPIT ZA VZDRŽ. IN UPRAVUANJE Z ŽIČNIŠKIMI NAPRAVAMI, rok prijave: 19.11.2004; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ. UKANC 6. BOH. JEZERO STROJNIK; dol. č. 4 mes. del. izk. 3 leta, angl. j. - osn., slov. j. - tekoče, IZPIT ZA VZDRŽ. IN UPRAVUANJE ŽIČNIŠKIH NAPRAV, rok prijave: 19.11.2004; št. del. mest: 3; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ. UKANC 6, BOH. JEZERO LESAR TAPETNIK; TAPECIRANJE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, KRANJ; alter, izobr: POMOŽNI TAPETNIK; nedol. č., posk. delo 3 mes. del. izk. 1 leto, kat. B; rok prijave: 19.11.2004; MACRO STANDARD. D.O.O., PREŠERNOVA C. 1, UUBUANA ZIDAR nedol. č.. posk. delo 1 mes. kat. B; rok prijave: 04.12.2004; št. del. mest: 2; SISTEMI TAB, D.O.O., PREDILNIŠKAC. 16. TRŽIČ FASADERSTVO IN STROJNI OMETI; doi. č. 10 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 2 leti; rok prijave: 08.12.2004; VAJDEC DAMJAN S.P.. UL. PRVOBORCA 6, JESENICE STROJNIK GRADB. MEHAN. ZA ZEMEUSKA DELA; dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes. del. izk. 1 leto, kat. B, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOL. Č.; rok prijave: 22.11.2004; GRAD OBRTNO GRADBENO PODJETJE. D.D.. GRAJSKA C. 44. BLED MONTER GRADB. KONSTRUKCIJ. MONTAŽNIH GRADENJ; dol. č. 6 mes; kat. B, slov. j. - dobro, rok prijave: 18.11.2004; št. del. mest: 5; MLINAR TEAM. D.O.O.. GORENJESAVSKA C. 15. KRANJ GASILEC MEHANIK. GASILEC; dol. č. 6 mes, kat. B,C. ZAŽELENA ŠOLA ZA POKLICNE GASILCE ALI PROSTOVOUNI GASILEC; rok prijave: 23.11.2004; št. del. mest: 6; AERODROM, D.D., ZG. BRNIK 130A. BRNIK - AERODROM GASILEC. PRIPRAVNIK; nedol. č.. kat. B. slov. j. - tekoče, urej. besedil in delo s preglednicami -osn., bivališče v bližini enote, zaželena C kat.; rok prijave: 16.11.2004; št. del.'mest: 3; GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA JESENICE. C. ŽELEZAR-JEV 35. JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDN. RELACIJAH nedol. č.'; posk. delo 3 mes, del. izk, 1 leto, kat B, C. E. ital. j. - zadovoljivo ali katerikoli evropsk j., izkušnje s hladilniki; rok prijave: 17.11.2004 št. del. mest: 3; MURENCTRADE. D.O.O.. BRATOV HVALIČ 4, NOVA GORICA VOZNIK TOVORNJAKA; nedol. č., posk. delo 3 mes. kat. C, E. rok prijave: 23.11.2004; KOLI ŠPED. D.O.O., SAVSKA CESTA 22. KRANJ SKLADIŠČNIK; SKLAD. DELAVEC. TRŽIČ; dol. č. 6 mes. prošnje poslati na: CELOVŠKO 44. UUBUANA. IZPIT ZA VILIČARJA; rok prijave: 16.11,2004; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA PRODAJALEC dol. č. 6 mes, posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, poznavanje športnih rekvizitov, poslati pisne prošnje; rok prijave: 23.11.2004; INNUENDO. D.O.O.. MIUE 4. VISOKO NA TERENU; dol. č. 6 mes. kat. B. slov. j. - tekoče; rok prijave: 08.12.2004; št. del. mest: 2; JANCOMM. D.O.O.. RETNJE 54. KRIŽE DOSTAVUALEC PEKOVSKIH IZDELKOV; nedol. č.. posk. delo 3 mes. kat. B. rok prijave: 18.11.2004; št. del. mest: 2; OGREX. D.0.0., PODREČA 5. MAVČIČE ŽIVILSKO BLAGO, TUDI V DELIKATESI; nedol. č.. posk. delo 3 mes. slov. j. - tekoče, poznavanje rač. omrežij in operac. sistemov - osn.; rok prijave: 18.11.2004; št. del. mest: 3; PEKARNA BLATNIK. D.O.O.. PREDSTRUGE 69. VIDEM -DOBREPOUE PRODAJALKA SPODNJEGA PERILA IN KOPALK; dol. č. 1 leto. posk. delo 1 mes. del. izk. 2 leti. STANOVANJE V KRANJU; rok prijave: 16.11.2004; SAGA. D.O.O.. OPREŠNIKOVA UL. 10. KRANJ PRODAJALEC ŽIVIL - PREHRAMB. ARTIKLOV dol. č. 6 jnes. del. izk. 2 leti, rok prijave: 19.11.2004; PREKPAUAJ DEDA S.P.. C. MARŠALA TITA 54. JESENICE dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti. urej. besedil - osn.; rok prijave: 19.11.2004; PREKPAUAJ UINA S.P., C. MARŠALA TITA 44, JESENICE KUHAR. PICOPEK; dol. č. 1 teto. posk. deto 3 mes; rok prijave: 19.11.2004; ANASSY. D.O.O.. GOLNIK 83. GOLNIK NATAKAR GOSTINSKI TEH., KRANJ; alter, izobr.: GOSTINSKI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 3 mes, angl. j. - osn.. OSN. POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM; rok prijave; 30.11.2004; št. del. mest: 2: IBAS, d.o.o.. STRAŽARJEVA 38. UUBUANA GOSTIŠČE DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes. posk. delo 1 mes. del. izk. 1 leto. slov. j. - tekoče; rok prijave: 30.11.2004; TAJO-TEAM. D.O.O.. AMBROŽ POD KRVAVCEM 31. CERKUE STROJNI TEH. VZDRŽEVALEC. SERVIS IN NASTAVITEV VARNOSTNIH VENTILOV; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes, del. izk. 2 leti. kat. B. angl. j. - dobro, urej. besedil, delo s preglednicami in delo z bazami podatkov-osn., nekaznovanost, možnost zap. za nedol. čas; rok prijave: 21.11.2004; L - PLAN. D.O.O.. BREZNICA 1. ŽIROVNICA MONTER KLIMA NAPRAV. ELEKTRIKAR; alter, izobr: ELEKTROMONTER; nedol. č.. posk. delo 1 mes. del. izk. 1 leto. kat. B.E, angl. j. - osn.. urej. besedil - osn.; rok prijave: 26.11.2004; št, del. mest: 2; L.F. AIR-CONDITION ŽIRI, KAJU-HOVAUL. 8. ŽIRI MERILEC PLASTIČNIH IN ORODNIH DELOV; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes. del. izk. 5 let, angl. j. in nem. j. - osn., možnost podaljšanja del. razmerja, obvladovanje kalibracij, meril, teh., opreme, poznavanje procesov za statistično vrednotenje procesov, angl. ali nem. jezik; rok prijave: 04.12.2004; POLYCOM. D.O.O., POUANE 76. POUANE TEHNIK V RAZVOJU; alter izobr: GUMARSKI TEH.; dol. č. t leto. posk. delo 3 mes, rok prijave: 16.11.2004; .SAVATECH. D.O.O., ŠKOFJELOŠKA 6. KRANJ ROČNI ORODJAR; alter izobr: OBLIK. KOVIN; nedol. č.. posk. delo 6 mes., del. izk. 3 leta; rok prijave: 11.12.2004; ŠIBO ORODJARNA, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA KONSTRUKTER STROJEV, STROJNO METALURŠKIH NAPRAV; dol. č. 6 mes, angl. j. in nem. j, - osn., urej, besedil, delo s preglednicami in poznavanje operacijskih sistemov - osn., rok prijave: 16.11.2004; TEHNIČNI BIRO JESENICE. C. BORISA KIDRIČA 4T, JESENICE RAČUNALNIŠKI TEH., OPERATER; alter izobr: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK; dol. č, 6 mes. angl. j. - zelo dobro. urej. besedil - zaht.. delo s preglednicami, delo z bazami podatkov, poznavanje rač. omrežij in operac. sistemov - zaht.; rok prijave: 23.11.2004; AERODROM. D.D. ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM KEMIJSKI TEH.; V LABORATORIJU IN SKLADIŠČU ODPADNIH SUROVIN - PO POTREBI ŠOFER; alter Izobr: POMOŽNI DELAVEC; dol. č.. posk. delo, del. izk. 5 let, kat, B, urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 19.11.2004; EKOLOGIJA. D.O.O., ŠTEBIJEVA C. 14. UUBUANA TRG. POSLOVODJA. VODENJE ŽIVIL. TRGOVINE IN PRODAJA BLAGA; nedol. č.. posk. delo 3 mes. del. izk. 3 leta. slov. j. - tekoče, poznavanje rač. omrežij in operac, sistemov - osn,; rok prijave: 18.11.2004; št. del. mest: 3; PEKARNA BLATNIK. D.O.O.. PREDSTRUGE 69. VIDEM -DOBREPOUE EKONOMSKI TEH.; TELEFONSKI SVETOVA-LEC.OBMOČJE KRANJA; dol. č. 6 mes. posk. delo 1 mes.. urej. besedil in delo s preglednicami - osn.. rok prijave: 16.11.2004; MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA, D.D., SLOVENSKA C. 29. UUBUANA. EKONOMSKI TEH. ZA RAČUNOVODSTVO. KNJIGOVODJA; dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes. del. izk. 3 leta, urej. besedil in delo s preglednicami - osn., poznavanje slo. računovodskih standardov. rok prijave: 19.11.2004; ALPETOUR REMONT, P.O., LJUBUANSKAC. 22, KRANJ EKONOMSKO KOMER. TEHNIK, ADMINISTRATOR; nedol. č., angl. j. in nem. j. - dobro, urej. besedil, delo s preglednicami, delo z bazami podatkov in rač. oblikovanje - osn., možnost zap. za nedol. čas; rok prijave: 16.11.2004; AGROME-HANIKA, D.D., HRASTJE 52A. KRANJ ZDRAVSTVENI TEH. VANMP; nedol. č., kat. B, slov. j. - tekoče, urej. besedil in delo s preglednicami - osn., zaželjen moški, delo v reševalni postaji; rok prijave: 23.11.2004; OZG KRANJ, OE ZD DOM TRŽIČ, BLEJSKA CESTA 10, TRŽIČ GIMNAZIJSKI MATURANT ZASTOPNIK NA TERENU. PODROČJE GORENJSKE; dol. č. 6 mes, posk. delo 3 mes. kat. B. angl. j. - dobro. urej. besedil-zaht., delo s preglednicami - osn., lahko katerakoli srednja šola, možnost zap. nedol. čas; rok prijave: 17.11.2004; št. del. mest: 15; GENERALI ZAVAROVALNICA, D.D.. KRŽIČEVAUL. 3, UUBUANA SREDNJA STROK. ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA OSEBNI FINANČNI SVET., KRANJ IN ŠIRŠA OKOLICA; alter izobr: VIŠJA STROK. IZOBRAZBA; nedol. č., posk. delo 3 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, angl. j. - dobro, slov. j. - tekoče, urej. t>e-sedil, delo s preglednicami, delo z bazami podatkov in poznavanje operac. sistemov - osn., rok prijave: 06.12.2004; SAVA PLUS, D,D., CELOVŠKA 175, UUBUANA ORGANIZATOR DELA, REFERENT/KA ZA KADRE, IZOBRAŽEVANJE, SOCIALO IN TAJNIŠTVO; alter izobr: EKONOMSKI TEH.; dol. č. 1 leto. posk. delo. del. izk. 3 leta, kat. B. angl. j. in nem. j. - dobro. urej. besedil in delo s preglednicami - zaht., rok prijave: 19.11.2004; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8. KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. LESARSTVA. TEHNOLOG. KONSTRUKTOR; dol. č. 1 leto, posk. delo 3 mes,, del. izk. 2 leti, angl. j. in nem. j. - zelo dobro, AUTO-CAD. rok prijave: 04.12.2004; EGO-LES, D.D., KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA. PROJEKTANT STROJEV. STROJNO METALURŠKIH NAPRAV; dol, č. 6 mes, del. izk. 1 leto, angl. j. in nem. j. -dobro, urej. besedil in delo s preglednicami -osn., poznavanje operacijskih sistemov - zaht.. rok prijave: 16.11.2004; TEHNIČNI BIRO JESENICE. C. BORISA KIDRIČA 41. JESENICE UNIV. DIPL EKONOMIST. UČITEU PRAKTIČNEGA POUKA; dol. č. 1 leto, del. mesto je prosto: od 06.12.2004; urej. besedil., delo s preglednicami, z bazami podatkov, poznavanje rač. omrežij, operac. in rač. oblikovanje - zaht.; rok prijave: 23.11.2004; EGSŠ RADOVUlCA, GORENJSKA C. 13, RADOVUlCA UNIV. DIPL. EKONOMIST ZA KOMERC. DEJAVNOST, SAMOST. KOMERCIALIST ZA PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV ZA PODROČJE KARTONAŽE, PROPAGANDE IN KNJIG; alter izobr: UNIV. DIPL. INŽ. GRAFIČARSTVA; nedol. č., posk. delo 3 mes. del. izk. 2 leti. kat. B. angl. j. in nem. j. - tekoče, urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; rok prijave: 27.11.2004; GORENJSKI TISK. D.D., UL. MIRKA VADNOVA 6, KRANJ PROF. KEMIJE; alter izobr: PROF. BIOLOGIJE; dol. č. 2 mes. posk. delo 3 mes. slov. j. - tekoče, urej. besedil, delo s preglednicami, delo z bazami podatkov in rač. oblikovanje - osn.. nadomeščanje daljše bolniške odsotnosti, rok prijave: 16.11.2004; OŠ POUANE. POUANE 100. POUANE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA. DIREKTOR ZAVODA ZA ŠPORT KRANJ; alter izobr: VISOKOŠOLSKA STROK. IZOBRAZBA; dol. č. 4 leta. del. izk. 5 let; rok prijave: 16.11.2004;, MESTNA OBČINA KRANJ. SLOV. TRG 1, KRANJ Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Kranj, Bleiweisova c. 12, Kranj. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Glinäta 12. LjuMjana m <0 to ž > 0) o o OJ o n E Q> > O C (O o H UJ ^ CM O 0) .C -0) »o CO o-g ^ 0) 0 1 g CO .E o .^CD i 0 CO . o CD \ O) .t iS 0> a CO CO ' " »CO T3 O CO CO C 0) a CO TT o o csj o s o o CD < oc o Q. < N H CO LU O O 5 o .£ o o m (Q N O o 5! ir O rt O O Q. >(0 3 ^ = O (Ö ^ = C ■Os o OD (O 0) N UJ 00 O "O s Q> ^ o <0 u n o® o'S o _ < OD'O S12 iu3 s UJ < X o OD < N g UJ GC O- ^ (/) < O [3 ^ z o o 2 C o « S a> a > o č w "2 <0 (O v> 2 C N O® o )0 C on O 0) o M "O Q> O ■Ö O o o ■o o »Ü • .' • ' - . f ■t X o m < z o m o s CO I o o CQ f3 O O) o Q. 2 O) N CO 0> -.o o o. CÖ CO ■Om Q" CO _ CS II s £ CO Q. C CO N O o CO (D CO a co CO Ä o (D C a fS « äs CO (D Ü (D «J g o CO ^ 2 co a 5 O o CD TJ LU oo »co o s o oc • co o "O r^ o ü «o »co >o •C »co co a co C CD TJ 0 n 1 CO O) O) "D N O N (D £ CD Ö ■ Ü O "o G CO C •g o (D n TJ O) k O s i co CO co •Ü •C D co u> § £ 0) C s o T3 O CO O) 0) C o p C (D £ o ■g* o Ui N CO C o »o p ÜÖ N N 0 N 1 T3 CO C "S ^ co T- 0)0 .N « 0) 2 CO o co C o o XCO .E CD o n & >0 co n CD O o >o c\i O o. *: _ co co N co N C o o >o »o . . 00 O) s. 0 ž ■ ^^m (O CVJ »Ü JO 0 1 s 55S s o ^ OD 3 tr H 52 CD co o CD n Ü ž š g (T co 2 ^ o co co co . TJ CVJ o o o 'Ü <0 co o 0 ■o o CM 05 O . r: »co 'CO •« C o 0) a CO o o CM n o S 0) 4) E O 9 o o (O CO .= o m < z ■o o ■ co m ^ fi CO OC ™ ^ C »O C X} C\4 0 C T3 0 CO ■O 0 o •u o A E o E S a t/i >o O > (Q >o ><0 E 0) N (0 D) Q> C n > S «o S o co 0 £ co 0 ^ S Ü N S Ü č co 'g CÖ ^ g i .± 0 .a 1 -i -Q o o o a D) C) >o o > ■D (S Ä o.S >co 1 a % ^ N 0 S E S co <0 co "S co ><0 N O 0 TJ CO «J - N CO - i ^ N O «o a .a 0 N r CO co o C 0 a o X 0 'O . >« E o Q CN . O N T3 C 'S O 0 0 0 Q £ 0 Ü % B 0 >C0 C -5 O £1 >C0 co . O "c a o ' CO CO N ^ i >o (O 0 £ o TJ CO O co 0 co 0 »Ü TJ O Z S 0(§ o C ■O .E - 5 O £ 0 £ a co co »o >co 1 0 N CO O) o 2 T? n W ■5 0 »"co T3 0 CO 0 n co t co ■D O CO Ui 0 O) E TJ 0 »Ü p h-> £ 0 P Ji O o > \ 0 .to co « o \ co co 0 csT o o T3 \ co m C O) O) 05 (O 05 0 »o cd C 0 »O oi o CO 0 »Ö o co s £ 0 C •O co co • ^^^ n o 0 co co Ui JO ^ cO C N 0 ž O CO 0 C »o n O CO 0 > E 0 C .2, J, ? CO O TJ S a o C o co CM TJ ^ :=. O |5 (O "O CO o 0 CO § 0 C •O s co a co o a 3 O "O o co o o C\J 0 jQ O O o o co O C\J c^ o co .52 O m o co s B o »co CD O 0 CM 0 X} 1 O r^ CM coco o ^ 'B J- ^ co 00 S co co o GO B o »co 05 Ui co •N TJ C O C C CG = a 05 ü" 3 .E »N »o I O) co 0 Ui LU »N a .51 o C C CD ^ a 2> C.5 D .E o 'N »o I O) co 0 ? LU TCLEKOnuniKACIJE QRADBCrU NEHAHIZACUA REŠET, D.O.O., KRANJ HUJE 9, KRANJ Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, žeii zaposliti « GRADBENEGA TEHNIKA - OBRAČUNSKEGA (m/ž) Pogoji: V. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije opravljen strokovni izpit ' dve leti delovnih izkušenj aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni objavi. Dodatne informacije dobite na 04/25 19 944. Rcidio Tfigloy® Prvi 9I0/ GorenJ/k»^ ^ 9!«/^ Gortfij/fct® Radio Triglav Jesenice, d.o.o^ Trg Toneta čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Škofja Loka Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka Center za socialno delo Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto k gospodinje - negovalke (socialne oskrbovalke) (m/ž) za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko in 2-mesečnim poskusnim delom za delo na območju Občine Žiri POGOJI: - III. ali IV. stopnja izobrazbe -verificiran program za izvajanje pomoči na domu - vozniški izpit B kategorije Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Center za socialno delo Škofja Loka, Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka - za razpis. O izbiri bodo kandidati/tke obveščeni v zakonitem roku. I Torek, 16. novembra 2004 ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Cesta od Gorij na Pokljuko spada^med najbolj obremenjene javne gorske ceste, saj v vseh letnih časih omogoča hiter dostop preštevilnim obiskovalcem planote. Pok^uka - Pritiski na občutljivo okolje postajajo moteči in neobvladljivi. Kljub številnim pozivom in razpravam nosilci razvoja - država in blejska ter bohinjska občina, ne naredijo odločnejših korakov v smeri celostnega ureditvenega načrta. Občasne zveneče obljube zvo-denijo ob kroničnem pomanjkanju finančnih sredstev, volje in jasne vizije. Čas pa je neusmiljen. Nepredvidljivost številnih dejavnikov lahko pripelje do procesov, ki bodo načeli občutljivo okolje planote. Del "krivde" bomo posredno morali prevzeti tudi gozdarji, saj smo pred sto leti začeli z gradnjo ceste s Krnice proti Mrzlemu studencu.. Podatkom in zabeležkam gozdarske kronike se moramo zahvaliti, da odmaknjeni dogodki niso utonili v pozabo. Zgodba se je začela 30. julija 1903 z odlokom c.k. ministrstva za kmetijstvo in odredbo direkcije z dne 10. septembra 1903. Dokumenta sta zahtevala, da se bo 17. in 18. marca 1904 začela razprava za odkup zemljišč. Odobrila sta tudi projekt ceste do 3,362 km. Uspešna razprava je omogočila, da je 3. avgusta 1904 ministrstvo razpisalo licitacijo za oddajo del na Šestih odsekih. Z odredbo z dne 14. septembra 1904 Je bila gradnja na odsekih 1.3,4 v dolžini 2,8905 km oddana za 15.582,98 kron bratoma Antonu in Johan-nu Bizjaku iz Dola na Krasu (Predmeja-opomba avtorja), odsek 2 v dolžini 0,4715 km pa Vinku Janu iz Spodnjih Gorij za znesek 3.400 kron. Čeprav so podjetniki začeli z delom Šele 1. oktobra 1904, so bila opravljena zemeljska dela na celotni trasi. Leta 1905 je bil 13. junija z odlokom c.k. ministrstva za kmetijstvo odobren delni projekt za cesto Zatrnik v sedmih delih. Prvi na dolžini 587 m je bil oddan Johannu Vidmarju iz Otlice za znesek 3.000 kron, drugi in tretji v dolžini 1135 m Josefu Polancu iz Otlice za znesek 8.729,95 kron. Del odseka Štiri, pet in sedem v dolžini 1860 m je prevzel Franc Vodo-pivec iz Kamenj za znesek 16.933,97 kron. Šesti del v dolžini 554 metrov je bil oddan Francu Bratini iz Otlice. Skupna dolžina navedenih odsekov je bila 4.135 m in znesek 33.953,92 i' •• <1 Gozdna uprava Bled Gozdna uprava Bled Stev.44 Serii» LXXXfV : Stev. 44 Serij» LXXX1V Pristojbina Pristojbina to uporabo nove pokljnäke oeste xa motorno kolo Din 5 — za uporabo nove poklioSke eeste za molomo kolo Din 5 — . J I U^tck ndi boĐtrde Inoki in na tjhtoro pokmn 4 « Ohranjena cesta pred Mrzlim studencem. Prispevek za uporabo ceste na Pokljuko, leto 1933 kron. Na prvem, drugem in tretjem odseku je bil do polovice zgrajen zgornji ustroj, na ostalem delu pa zgornji ustroj brez jarkov, urejenih brežin in finega posipnega materiala. 18. septembra 1906 so bila zaključena dela na zgornji in spodnji tretjini Pokljuške ceste. Odsek je bil izročen prometu za potrebe lokalnega prebivalstva. 20. in 21. novembra 1906 je bil obračun za opravljena dela in ugotovili so sledeče stroške: čisti gradbeni stroški 52.936,85 kron, večje storitve po odbitku manjših 3.933,51 kron, stroški trasiranja in komisije 1.103,61 kron. V stroške niso bila vključena plačila zemljišč. Večji stroški so bili posledica širše trase ceste, saj je c.k. ministrstvo 17. avgusta 1906 dovolilo, da se širina ceste z 2,2 m poveča na 3 m. 24. septembra 1906 je bil odobren delni projekt za osrednji del. Delo na prvem odseku od 3,362 km - 3,895 km je prevzel Franc Bratina s Predmeje za znesek 3.507,55 kron, na drugem od 3,895 km - 4,417 km je delal Johann Vidmar s Predmeje za znesek 6.298,61 kron, tretji del od 4,417 km - 4,937 km je prevzel Josef Polanc s Predmeje za znesek 6.298,61 kron, četrti del od 4,937 km - 5,380 km pa je prevzel Andrej Polanc s Predmeje za znesek 2.726,39 kron. 20. septembra 1907 je bil skoraj zaključen srednji del in pre- dan prometu. Dela so dokončali 9. decembra. Na osnovi komisijskega ogleda so postavili 505 m cestne ograje in betonski zid na strmih brežinah. Občina Gorje je izdala posebne cestno-poli-cijske predpise za uporabo Pokljuške ceste. V tem letu je bila zavrnjena odločba direkcije v Gorici s strani c.k. deželne vlade v Ljubljani. Verskemu zakladu je bila na ta način odvzeta pravica glasovanja v cestnem okraju Bled. Leta 1908 so neurja in visoke vode naredile na sektorju od 4,795 km - 7,08 km veliko škodo. Morali so zgraditi nov lesen most in oporne zidove. Stroški so znašali 1.744,32 kron. Prva cestaija sla bila nastavljena s službeno pogodbo 25. februarja 1909. Ta čast je doletela Johanna Polanca in Josefa Zupana. Prvi je službo kmalu zapustil. Leta 1910 so začeli popravljati klanec med Mrzlim studencem in Rudnim poljem. Delo je opravil gradbeni podjetnik Vidmar. Za dodatno zaščito cestnih ovinkov so zgradili 696 m lesenih kast. Dokončno so cesto uredili Še v letih 1911, 1912 in 1913 s popravilom 736 m dolgega vzpona pred Rudnim poljem. Delo je ponovno opravil podjetnik Vidmar s Predmeje. Ovinke so dodatno zaščitili z lesenimi konstrukcijami, po brežinah pa zasadili 23.000 sadik vrbe. Sadike so vzgojili v radovljiški drevesnici. Natančni gozdarji so tja do druge svetovne vojne zabeležili še nekaj zanimivih dogodkov. V zimi 1916/17 seje zaradi velike količine snega pri kamnu 3 sprožil snežni plaz. 29. decembra 1918 je na delo prišel cestar Jakob Krničar. Leta 1915 je bil vpoklican v vojsko in se je vrnil iz ujetništva. 28. marca 1919 je bil oskrbništvu dodeljen cestar Peter Štrozar. 3. julija 1919 so močni nalivi in preobremenitve s težkimi vozovi ter pomožnim prometom povzročili zdrs škarpe pri 90 hm. Popravilo se je zavleklo v leto 1920. Jesenski nalivi pa so istega leta povzročili nove poškodbe zgornjega ustroja. Poškodbe so odstranili s y temeljito obnovo leta 1925. Zal so močni nalivi v letih 1926, 1927 in 1928 ponovno razorali cesto. Zaradi velikih stroškov vzdrževanja seje gozdna uprava leta 1933 odločila, da v Krnici postavi rampo in pobira nadomestilo za uporabo ceste. Lokacija rampe je bila pri Porovi domačiji. Uporabnina je znašala za vprežne vozove 3 din, motorna kolesa 5 din, osebne avtomobile 10 din in tovorne avtomobile 15 din. Uprava je za plačilo izdala posebne bloke, na katerih je bil koristnik obveščen, da ga pooblaščeno gozdarsko losebje lahko kontrolira. Zadnja zanimiva zabeležka je že iz časa druge svetovne vojne. 1. julija 1943 so cesto priključili pod okrilje državnega cestnega urada. Nastavili so tudi cestarja Jos. Steinerja. Po vojni je cesta doživela številna popravila, obnove in rekonstrukcije. Cesta samo še delno poteka po prvotni trasi. Vozišče je dobilo asfaltno prevleko. V visok jubilej je vstopila s številnimi luknjami in udarnimi jamami, ki so jih cestarji zasilno pokrpali. Cestno telo se na nekaterih mestih poseda. Skratka, čas bi bil za temeljitejšo obnovo, saj nam v takem stanju ne more biti v ponos. V prvih dnevih novembra pa so cestarji začeli z obnovo najbolj poškodovanega dela cestišča. Visok jubilej le ne bo tako "luknjast". Lojze Budkovič Vsak cvet je smehljaj narave "Vredno je bilo!" sta odločna zakonca Knez, ki ju življenje dobesedno obdaja z rožami. Medvode - Ve^ka KokoU Knez in Vinko Knez sta uspešno izpe-^ala projekt ureditve parka v Centru starejših in imata še veliko že^a in načrtov, kako bi ga lahko dodatno obogatili, na primer z vodometom in klopmi. V tem času je v preddverju centra na ogled i\juna razstava, na kateri se lahko v sliki in besedi sprehodimo skozi park. "Ustvarjai\je zelenih in cvetočih površin je resnična skrb za človeka," sta prepričana zakonca. "Pa ste bil hud inšpektor?" sem bolj v šali kot zares vprašala republiškega finančnega inšpektorja v pokoju Vinka Kneza. "Kaj hud, pošten," je namesto njega odgovorila njegova žena, Veljka Kokolj Knez. Skupaj imata 168 let, oba po pol, čeprav pravijo, da se o ženskih letih ne sme govoriti naglas. Gospa Veljka je bila v Času službovanja predmetna učiteljica biologije in kemije. Pa se moram takoj popraviti: njena delovna doba se sicer ne upošteva več pri pokojnini, traja pa še vedno. Skupaj z možem namreč že nekaj let skrbita za 35 arov zelene površine okoli Centra starejših. "Gre za zares velikopotezno zasaditev. Na tej površini je 295 zimzelenih lovorikov-cev, več kot 300 listopadnih gr-movnic, neštetih bršljanov, pa-nešpljic, brinčkov, trdolesk in 33 dreves." Sliši se lepo in v mesecih bujne rasti je tudi videti zelo lepo, vendar za tem stoji veliko dela, pogosto od jutra do večera. • "Trdo sva delala za to, kar vidi- te danes. Iz bližnjega gozda sva s samokolnico in vozičkom vozila zemljo, kajti tuje bila sama ilovica in kamenje. Za to se še posebej zahvaljujem lastniku zemljišča, ker je to dovolil. Kasneje smo problem stalnega pomanjkanja rodovitne zemlje rešili s tremi velikimi tovornjaki komposta z Barja. Center starejših je plačal prevoz enega, občina pa prevoz dveh tovornjakov," pravi gospod Veljko. "Bila je prava delovna akcija. Ob pomoči dveh stanovalcev, mladega fanta Dina Štrosa in Janeza Novaka smo s samokolnico razvozili in z grabljami razgrabili ta kompost," dodaja gospa, ki se še dobro spominja tudi vročih junijskih dni: "Ko je bila suša, sva vstajala tudi ob 3. uri zjutraj in zalivala rože in grmičke. Veste, kaj se pravi zaliti vse to?" Tudi več metel sta uničila, se pošalita, saj je pometanje kar naprej na dnevnem redu. Na zalogi imata še veliko zgodbic in spominov, o tem, kako sta nasadila strme brežine, zelenice ... No, nekaj pomoči že imata, kolikor to dopušča zdravje stanovalcem. Nekateri pomagajo pri košnji, okopavanju, včasih kdo prinese kakšno rastlino ali pa kozarček cvička. Je pa res, da pogosto kupita kaj za v park kar iz svojega žepa, občasno pa dobro voljo pokaže tudi kakšen "sponzor". Nazadnje sta se lotila preureditve zemljišča, ki je bilo sprva namenjeno parkirišču uprave, zdaj pa se oko spočije na zelenem, na barvi, ki pomirja. Od kod takšna ljubezen do narave in lepega? "Midva izhajava iz razmer, kakršne so bile v prejšnjem obdobju. To je družbena angažiranost, ki je zdaj ni več. Ko se je začelo govoriti o lepem okolju, nisva na primer pisarila na to temo, ampak sva delala," pravi gospa Veljka, mož pa: "Vodila sva tudi hortikultur--ne tečaje. Iz vse Gorenjske so hodili v Bitnje na vrtnarsko delavnico. Imela sva predavanja o cepljenju, gnojenju, razsaditvi ... Spominjam se, da so iz cerkve vsak petek prišli po rože. Ker ne hodim rad k maši, sem jim rekel, imate pa namesto tega rože na razpolago." Na kar se gospa pošali: "On si je s tem prestol kupoval." Že nekaj let stanujeta tu v Medvodah, iz dveh razlogov. V Domu starej- Veljka Kokolj Knez in Vinko Knez v zimskem kotičku ših v Mostah v Ljubljani nista imela možnosti "živeti z naravo", tu sta tudi na pol poti, gospa Veljka do Ljubljane, gospod Vinko pa na pol poti do Kranja. In kaj počneta v mrzlih mesecih? "Skrbeti morava za veliko cvetlic znotraj doma." Nedolgo nazaj sta dobila priznanje za urejenost zelenih površin v okolici centra in ko so ju ob tej pri- ložnosti vprašali isto, sta odgovorila: "Delava plan za naslednje leto." V preddverju centra je na ogled njuna razstava na temo Ureditev parka. Na njej so fotografije, opremljene z besedili, kot je: "Enovrstni drevored javorjev, pod katerimi so nasajene različne trajnice, nas popelje mimo zelenice z otokom opojno dišečega okrasnega tobaka in ambrovca na levi ter mimo otoka vrtnic na desni strani tlakovane poti." Ob tem so zapisane tudi lepe misli, ki sta jih izrekla oče Jože, strokovnjak na področju hortikulture in njegov sin Andrej Strgar, krajinski arhitekt: Vsak cvetje smehljaj narave. Zato nas cvetje razvedri." Suzana P. Kovačič, foto: Gorazd Kavčič » GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO - HALO, KAZPOT / info@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 19. 11. in 2. 12.; Lenti 20. 11.; Udi 30. 11.; Madžarske toplice od 18. do 21. 11., 25. do 28. 11.. 2. 12. do 5. 12. in 16. 12. do 19. 12.; Palmanova in tovarna čokloade 24. 11. Tel.: 04/53-15 -249 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 4 KRANJ Glavni trg 6, Kranj M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA DANES ob 19.30, za RUMENI, IZVEN in KONTO 19.11. ob 19.30, za PETEK 1. IZVEN in KONTO; E. Flisar: NORA NORA, 20.11. ob 19.30, za SOBOTA 2, IZVEN in KONTO Rezervacije pri blagajni PG. tel. 04/20 10 200 www. presernovogledalisce .com AVTOBUSNI PREVOZI PAVEL DRINOVEC. s.p. PODBREZJE 17, NAKLO 18. 11 in 2. 12.: NAKUPOVALNI TRST tel.: 533 10 50 ali 041 744 160 ? n trn v U ,4. A . LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in kulturo vwvw.lu-kranj.si teL: 280 48 00 vas vabi v strokovno izpopolnjevalne programe « • RAČUNOVODjE, 300 ur, začetek: 16.11. • TRGOVSKI POSLOVODjA, začetek: 1711. • STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU, začetek: 16.11. • RAČUNALNIŠKI TEČAJI, nadaljevalni tečaj (WORD - EXCELL) in delavnice: POSTAVITEV DRUŽINE, začetek: 27 - 28.11 IZDELAVA NOVOLETNIH VOŠČILNIC, začetek: 29.11 >fsi VABLJENI ! GLASOV KAŽIPOT Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Ure pravljic Jesenice - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke v četrtek ob 17. uri na Uro pravljic. HruŠica - Iz krajevne knjižnice Hrušica vabijo otroke jutri, v sredo, ob 17. uri na uro pravljic. Koroška Bela - V knjižnici na Koroški Beli se bo ura pravljic za otroke danes ob 17. uri. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo ura pravljic začela v četrtek ob 17. uri. Pravljico z naslovom Pozabljiva jesen bo predstavila avtorica Alenka Bole Vrabec. Primerna je za otroke stare vsaj 3 leta. Tržič - V četrtek ob 17. uri se bo v otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela ura prav-jtc. Bitnje-V četrtek, 18. novembra, ob 17. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje prav-jična urica. K poslušanju pravljice Franček igra hokej in drugih Frančkovih dogodivščin so vabljeni otroci od 4. leta starosti dalje. Pravljico bo pripovedovala Mateja Arhar. Lirika Ivana Minattija Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo s pesnikom Ivanom Minattljem danes ob 19.30 pogovarjala Alenka Bole Vrabec. NImfomanka Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo v četrtek ob 10.30 tekel pogovor o knjižni uspešnici Nim-fomanka. Pravljične poti Slovenije Kamnik- Danes se bo ob 19. uri v dvorani knjižnice začela pred-stavitev knjige Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik Irene Cerar Drašler, namenjen dnevom splošnih knjižnic. A avtorico se bo pogovarjal Borut Peršolja, ki je strokovno pregledal knjigo. V programu bodo sodelovali ljudski in pevski godci. Muzejski večer Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v Kosovi graščini v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri. Naslov večera bo Ob 50-letnlci že-■ lezarske zbirke. Ravnateljica Gornjesavskega muzeja Nataša Kokošlnek, univ. dipl. etnologinja in profesorica zgodovine bo predstavila razvoj muzeja od skromnih začetkov po vojni do danes. Silvestrovanje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v koči na svetem Jakobu vsakoletno silvestrovanje. Zaradi velikega zanimanja za prostor v koči Izdajajo razpis bolj zgodaj kot prejšnja leta. Zabavali se bomo z raznimi igricami, oskrbnik koče pa obljublja prijetno druženje z bogato kmečko pojedino. Upajo tudi na muziko, tako da boste lahko zaplesali. V koči se boste zbrali na sllvestro-vo med 18. in 19. uro. Prijave in dodatne Informacije: Niko Ugrica (tel.: 041 734 049) ali pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Vabljeni vsi člani društva in ostali planinci. Tekmovanje v armwrestiingu Krško - Moto klub Firestarters in ŠD Armwrestling Klub Ljubljana vabita na 1. odprto mednarodno armwrestling tekmovanje 20. novembra 2004 v hotelu Sremič v Krškem. Vstopnine in prljavnine ni. Tekmuje se po kategorijah, pravilih WAF In v majicah s kratkimi rokavi. Predprijave pa se pobirajo na straneh www. Arm-wrestling-klub.sl, ter na dan prireditve med tretjo in četrto popoldan. Po tekmovanju bo sledila zabava, več o zadevi pa na wvm.fi-restarersmc.com. Moč preživetja Radovljica - Kulturno društvo Sotočje in celovška Mohorjeva vabita na predstavitev knjige Jožeta Dežmana Moč preživetja. Predstavitev bo jutri, v sredo, ob 19. uri v Slomškovi dvorani v Župnijskem domu v Radovljici. Knjigo bo predstavil avtor, lahko pa jo boste tudi kupili. Agencija brez panike Žiri - V DPD Svoboda Žiri se bo v petek ob 19. uri začela predstavitev knjig pisateljice Petre Likar Agencija brez panike - Po sledeh rdečega dežnika In Pozejdonovo povrate k. Bodoča podoba Knjižnice A. T.Linharta Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek ob 19.30 začela predstavitev makete bodoče knjižnice,. Maketo bo predstavil arhitekt Marko Smrekar, o načrtih za prihodnost pa bo spregovorila direktorica knjižnice Bože-na Kolman Finžgar. 850 let cerkljanske fare Cerklje - Ob 850. obletnici prve pisne omembe cerkljanske fare bo v petek ob 19. uri v župnijski dvorani predstavitev knjige Janeza Močnika Podobe nekdanjih časov in odprtje razstave Naši sakralni spomeniki. V soboto bo v župnijski cerkvi Marije Vnebovze-te osrednja cerkvena slovesnost. Mašo bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Ca-stello, sodelovali pa bodo tudi vsi cerkljanski pevski zbori z deli cerkljanskih skladateljev. Izleti V neznano Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 20. novembra, na izlet v neznano. Izlet bo primeren za vse pohodnike, potrebna je oprema in obutev, primerna vremenskim razmeram. Odhod posebnega avtobusa bo iz Preddvorasob 7. url. Prijave: Rajko Fende, tel: 031/625 874, Janez Planine, 255-15-65 ali ŽIvko Drekonja, tel.: 041/747 717 do petka, 19. novembra. Naklo - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Naklo organizira 6. decembra izlet v neznano. Udeleženci se bodo zbrali ob 13. uri pri Lenčk v Strahinju. Po Vertovčevih poteh Kranj - Planinska sekcija SAVA vabi svoje člane v nedeljo, 21. novembra, na pohod po Vertovčevih poteh. Skupne hoje bo približno 5 do 6 ur. Odhod avtobusa Martinov večer v vaškem domu Letence - Nekdanja zbiralnica mleka postaja z obnovo prostorov in preimenovanjem v Vaški dom vse bolj priljubljeno zbirališče prebivalcev Letenc. V njej se vrstijo druženja ob najrazličnejših priložnosti in zadnja je bila v četrtek zvečer, ko so gospodinje prinesle sladke dobrote, Francka Kern pa je, kot že velikokrat, spekla kruh v krušni peči. Ob mladem vinu s Primorskega so se odlično prilegali izbrani kosi mesa, ki jih je v krušni peči spekel Stane tern, tudi organizator večera. Za dober potek so seveda po svojih močeh pomagali vsi udeleženci. Ob zvokih harmonike OranČovega Janeza iz sosednjih Tenetiš in veselem raz- položenju je zbrana družba spet preživela nepozaben večer. Tovrstna druženja so lep prispevek sožitju na vasi in tudi dobra osnova za uresničitev skupnih želja za ureditev in napredek Letenc. A.M. Kraj v otroški domišljiji Medvode - Ob peti obletnici Ex tempore Smlednik so v knjižnici Na sotočju postavili na ogled likovna dela učencev iz osnovnih šol, ki so v letih od 1999 do 2004 sodelovale v tem projektu. "Ideja seje porodila na Turistično olepševalnem društvu (TOD) Smlednik, prisluhnili so nam tudi na Krajevni skupnosti. Že prvo leto so se nam pridružile osnovne šole iz občine Med- bo izpred glavnega vhoda tovarne Sava ob 6.00 uri. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439 in 041/290-094. Dražgoše - Kališnik -Vodiška planina Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod v smeri Dražgoše - planina Kališnik - Vodiška planina. Izlet bo v četrtek, 25. novembra, posebni avto- KRČNE ŽILE? Dr med. Jan Zimrnermanri. Na Grtću 11, Izola bus bo Izpred Creine odpeljal ob 8. uri. Skupaj bo za 5 ur hoje In sicer bo srednje zahtevna. Prijave z vplačili v društveni pisarni sprejemajo do srede, 24. novembra. V Lenti ter v Milje in Izolo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na nakupovalni Izlet v LentI In sicer 4. decembra,. Vabijo tudi na Izlet v Milje in Izolo, ta izlet pa bo 9. decembra. Prijave zbirajo poverjeni-ce. V Lenti Jesenice - Medobčinsko društvo Invalidov Jesenice vabi člane in slmpatizerje na nakupovalni izlet v LentI, ki bo v četrtek, 18. novembra. Odhod avtobusa z zadnje postaj na Hrušici bo ob 3. uri zjutraj. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur ali po tel.: 580 18 90. Obvestila Merjenje kostne mase Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da bo merjenje kostne mase v župnijski dvorani v Cerkljah potekalo ob naslednjih dnevih: 17. novembra ob 7.45: Adergas ob 9. uri; Dvorje ob 10. uri; Grad ob 11. uri; Šmartno ob 12. uri; 18. novembra: Sp. Brnik ob 7.45; Zg. Brnik ob 9. uri; Pša-ta, Pšenična Polica ob 10. uri; Šenturška Gora ob 10. uri; 22. novembra: Velesovo ob 7.45; Cerklje ob 9. uri. « Odkrivajmo lepoto čipke Tržič - Jutri, v sredo, 17. novembra, ob 18. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja delavnica za odrasle z naslovom Odkrivamo lepoto čipke, začetna skupina. Informacije 04/59 23 883. vode in Vzgojno - izobraževalni zavod Frana MilČinskega, leto zatem Šola iz Vodic, letos pa ludi osnovna šola iz Kosez," je povedal predsednik TOD Smlednik Doran Konjar. V praksi vsako leto zgleda takole: iz posamezne šole izberejo skupino treh članov, najmlajši so iz petega razreda devetletke, ki se enkrat na leto zberejo v Smledniku. Tistega dopoldneva izpod. njihovih rok nastajajo likovne stvaritve. "Kaj bodo risali, se sami odločijo, najpogosteje pa izberejo motive iz kulturne dediščine kraja, kot so na primer grad, cerkev, stare hiŠe, Kalvarija ...," je razložil Konjar. Zatem imajo dva dni časa, da jih dokončajo in jih pošljejo komisiji, ki izbere najboljša posamezna dela in kolekcije. Suzana P. Kovačič Srečanje slepih in slabovidnih Tržič - V četrtek, 18. novembra, ob 15. uri bo v sejni sobi Knjižnice dr. Toneta Pretnarja srečanje članov Društva slepih in slabovidnih. Dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLLI vabi na srečanje v petek, 19. novembra, ob 16.30 v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema sreča-rija: umetnost dojenja in premagovanje težav. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki-in malčki. Informacije-tel. 510 8001 (Irena). znanega slovenskega fotografa, biologa in raziskovalca Arneja Hodaliča z naslovom Pirati južnih morij. Razstave Predavanja Po severni Mehiki Kamnik - V dvorani knjižnice se bo jutri ob 19. uri začelo potopisno predavanje Aleksandra Savni-ka z naslovom Po severni Mehiki. 50 let društva za raziskavo jam Kranj - V četrtek se bo ob 18. uri v avli Mestne občine Kranj začela projekcija diapozitivov in dlgita-nih posnetkov iz različnih obdobij 50-letnega delovanja društva za raziskavo jam. Kozmična zavest Trata v Škofjl Loki - Društvo Narava Škofja Loka vabi na predavanje z Miro Omerzel Mirit z naslovom Kozmična zavest in priklop na kozmična vrata - pransko hranjenje. Predavanje bo v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri v Gasi-skem domu na Trati. Pirati južnih morij Tržič - V četrtek se bo ob 20. uri v dnevnem baru Časa Latina začelo potopisno predavanje pri- Pesem zemlje Radovljica - V Gorenjski banki -enota Radovljica bodo 18. novembra ob 19. uri odprii slikarsko razstavo Pesem zemlje. Svoja dela bo razstavljala Vida Soklič, članica Društva likovnikov Ljubljana. 1000 let Bleda Gorenja vas - V počastitev 1000-letnice Bleda se bo z razstavo likovnih del v Galeriji Kravi-na predstavila slikarka Draga Soklič z Bleda. Otvoritev bo v četrtek, 18. novembra, ob 18. uri. Predstave 17. ČufarjevI dnevi Jesenice - V okviru Čufarjevih dnevov bodo ta teden na Čufarje-vem odru naslednje predstave: danes, v torek, ob 19.30 predstava Loškega odra Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu, jutri, v sredo, ob 19.30 predstava Šentjakobskega gledališča Ljubljana Povodni mož, v četrtek bo 19.30 na programu predstavitev pesniške zbirke Pavla Oblaka Odsevi v izvedbi Bojana Maroše-vlča, v petek ob 19.30 pa predstava Gledališča Bohinjska Bistri-i ca z naslovom Kardinalska večerja. Jamski človek Bled - V Festivalni dvorani se bo jutri ob 20. uri začela monoko-medija Jamski človek. GOSniivJA GALERIJA "Pri ložovctt" Beguiqe Tradicija Avsenik d.o.o., Begunje na Gorenjskem 21, Begunje četrtek, 18.11. 2004 - snemanje oddaje "PA SE SUŠ" ob 40-letnici Radia Triglav z ansamblom "POGUM", "KARAVANKE" in ženskim pevskim zborom "PLETNA" z Bleda Petek, 19.11. 2004 - hišni ansambel "Avsenik" Začetek glasbenih prireditev ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. st. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si ■ •• t? I ^ i Torek, 16. novembra 2004 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Pri večini povišana holesterol in krvni tlak Ob svetovnem dnevu diabetesa so v soboto v Centru slepih in starejših v škofji Loki merili krvni sladkor, pritisk in holesterol ter računali indeks teldsne mase. v Centru slepih in starejših bodo takšne akcije pripravljali tudi v prihodnje. \ Škofja Loka - Ob svetovnem dnevu diabetesa so v soboto dopoldne v Centru slepih in starejših v Škofji Loki organizirali akcijo, na kateri je zdravstveno osebje doma merilo krvni sladkor, tlak in holesterol, računali so tudi indeks telesne mase ter pripravili degustacijo diabetičnih živil. ''Vse storitve so bile brezplačne in namenjene širši javnosti. Zanimanje je bilo zelo veliko. Nudili smo jim tudi možnost pogovora s specialistom diabetologom dr. Cam-lekom," nam je povedala v. d. direktorica CSS Stanka Vauh. Akcije se je udeležilo okoli 90 ljudi. "Veliko jih ima težave s povišanim holesterolom, pri več kot polovici pa smo ugotovili povišan krvni tlak," je ob koncu akcije povedala višja medicinska sestra Tanja Slržinar. Ana Hartman Mesto v rožicah Škofj a Loka - S podelitvijo priznai\j se je minuli teden končalo letoši^je ocei\jevai\je najlepše urejenih hiŠ v občini. Tričlanska komisija Skupine za lepšo Loko je imela po besedah vodje skupine Mateje Hafner Dolenc težko delo. Ugotav^ajo namreč, da lastniki za hiše in i\jihovo okolico zelo lepo skrbyo, tako da so imeli precej težav pri izbiri zmagovalca. Nekoliko so po besedah Mateje Hafner Dolenc razočarani le nad premajhnim številom rož na oknih hiš v starem mestnem jedru, zato pa so opazili napredek pri večstanovanjskih stavbah, ki jih vsako leto krasi več rož. Najlepše ocvetličene balkone in okna ter skrbno pokošeno travo imajo po mnenju komisije stanovalci Frankovega naselja 168. Med stanovanjskimi hišami je največ pozornosti komisije pritegnila hiša družine Hribernik iz Stare Loke, Čeprav, priznavajo, niso imeli lahkega dela in so se morali na koncu odločiti za "najlepšo med najlepšimi". Med stavbami v starem mestnem jedru je po mnenju komisije posebno izstopala okrasitev z rožami, za katero so poskrbeli v območni obrtni zbornici. Prislužili so si tudi posebno priznanje za opazen napredek pri urejenosti hiše. Z "nadstandardnim ocvetličenjem zanimivih kombinacij" so komisijo očarali še v TECHNOPLAST, d.o.o., BLED Za Potokom 7b plast d.o,o 4260 Bled_ Za določen čas (z možnostjo za nedoločen čas) nudimo zaposlitev - pomoč v tajništvu z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe. Zaželena je komunikativna oseba z obveznim znanjem nemškega jezika. Pričakujemo poznavanje dela z računalnikom, osnove računovodstva, prilagodljivost, natančnost in vestnost pri delu. Prednost imajo kandidati z višjo ali visoko izobrazbo s področja Gorenjske. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: TECHNOPLAST, d.o.o.. Blejska Dobrava 124, 4273 Blejska Dobrava. Elektromarketu na Cesti talcev 37, navdušili pa so jih tudi rdeče cvetoči slapovi bršljank na stavbi upravne enote na Poljanski cesti 2. Najlepše urejena kmetija pa je v Brodeh 3, za katero skrbi Cilka Prevodnik. Člani Skupine za lepšo Loko poskušajo meščane na različne spodbuditi, da bi polepšali okna s cvetjem. Med drugim v aprilu organizirajo cvetlični sejem, na katerem je mogoče rože kupiti po polovični ceni. "Želimo, da bi se meščani zavedali, da s tem, ko uredijo svojo hišo, prispevajo k urejeni podobi vsega mesta, kar pomeni urejeno in prijetnejše okolje najprej za njih same," je dejala Mateja Hafner Dolenc. V prihodnjem letu bodo tako posebno pozornost namenili ureditvi starega mestnega jedra. Razen tega nameravajo zasaditi rože še na nekaterih javnih površinah, pripravili pa bodo tudi izobraževanje o urejanju vrta in sajenju rož. Mateja Rant Zapora Levstikove ulice LEGENDA: ■ območje popolne zapore ■ omogočen osebni Levstikove ul. št. 3. Na podlagi dovoljenja, ki ga je izdala Mestna občina Kranj, oddelek za gospodarske javne službe, izvajalec del Kobram - gradnje obvešča, da bo zaradi izvedbe komunalnih priključkov objekta novogradnje Levstikova ulica 8 objekt B za ves promet zaprta Levstikova ulica v Kranju v času od 16. 11, do 24. 11. 2004, Prosimo za razumevanje. Kobram Gradnje d o o . Cesta B Kjdnća 41. 4270 Jesenice v KRANJCANKA WWW.gorenjskiglas. si OSMRTNICA V 92. letu nas je zapustila naša draga teta MARIJA ARHAR Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 17. novembra 2004, ob 15. uri na pokopališču v Ljubnem. Žalujoči: vsi lyeni iZhGPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Mate oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d.o o., Zoisova 1, Kranj MALI OGLASI 201 42 47 201 42 49 FAX: 201 42 13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v si^ ito 13.30. in za objavo v torek, v petek do 14.^ DELOVNI CAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno ml 7. -15. ira Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZADNJEM HIPU". s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2,000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh, APARATI STROJI Prodam ŽAMAR za robljenje desk in reza-Iko za razrez kovinskih profilov, tt 041/204-822_13594 TRAKTOR Renault 90 KM turbo, I. 84, čelni nakladalec + kompresor in cisterno za gnojevko, pocinkano 5000 I, prodam. V 031/377-882_ Prodam PLETILNI STROJ in kuhinjsko napo. tr 041/937-362 i3637 Prodam cilinder za plastiko premera 35 mm z grelci in polžem za 35.000 SIT. It 041/710-736 13645 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam salonitno, strežno KRITINO 60x40. « 041/461-161 13597 Prodamo 2,5 m3 zračno sušenih hrastovih DESK deb. 5 cm. tt 041/819-418 i3649 HIŠE KUPIMO Gorenjska, mlad par kupi starejšo hišo ali kmetijo na mirni legi lahko odročno, cena 15 mio SIT oz. po dogovoru. » 041/507- 842 - 13181 RADOVUlCA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 081 Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled okolica za znano stranko kupimo malo hišo z nekaj vrta cena do 35 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled, Ribno, Zasip, Gorje kupimo hišo od 25 do 35 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled center kupimo hišo z vrtom ali brez cena do 38 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti maks. 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700 m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 HIŠE ODDAMO ODDAMO: Škofja Loka - hišo, 60 m2, z vrtom, 100.000 SIT, Frast d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896 HIŠE PRODAMO V okolici Šenčurja prodam dvostanovan-jsko HIŠO s poslovnim prostorom in 850 m2 še zazidljive parcele, možnost več stanovanj, tr 04/259-55-20 13269 BEGUNJE: 77 m2. rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalni: ca, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2}. Cena: 19.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvAiv.alpdom.si KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wviw.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vwvw.svet-nepremicnine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružin-ska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine.si SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - Možjanca; 96 m2, 100 let stara kmečka hiša, spomeniško zaščitena, potrebna temeljite adaptacije. Parcela 209 m2. CENA: 6 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine.si V PREDDVORU prodamo del starejše hiše (cca 80 let), ki jo sestavlja pomožen prostor v pritličju 40 m2, bivalni del v 1. nadstropju 100 m2 (štirisobno stanovanje} ter neizdelano podstrešje h « 8m, 80 m2 in cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena zelo ugodna: 13,5 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KOKRICA pri Kranju, stan. hiša, 200 m2 uporabne površine, letnik 1960, I. 2001 adaptirana, ravne parcele 800 m2, lokacija neposredno ob osnovni šoli. Cena 39 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 VOKLO, starejša hiša {60 let), z pomožnim objektom, na parceli 1900 m2. ob gozdu, možnost prodaje v dveh ali treh delih. Cena 46 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 ŠENČUR bližina, nadstandardna energijsko varčna hiša, 145 m2. parcela 360 m2, 39 milj. SIT; TRIDA Nepr. Na skali 4 Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 VISOKO, sam. hiša, I. 85, skrbno vzdrževana, 250 m2, parcela 500 m2, lepa lokacija, cena 44,4 mil. SIT, TRIDA Nepr. Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 TRŽIČ - center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK-olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net PREDDVOR - BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodnjžinsko hišo, 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda, stara 5 let, balkoni, CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 92.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2>o sklenjena za dobo 5 let. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami v gostinstvu. Prijave pošljite na naslov: PD Kranjska Gora. p.p. 16, 4280 Kranjska Gora s pripisom prijava za razpis. Dodatne informacije na tr 041/749-046 i3648 KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše. staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 Srr/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 16. novembra 2004 KRANJ - center; oddamo pisarno v 2. nadstropju v izmeri 37 m2, obnovljena i. 2001, prevzem takoj. CENA: 71.200 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, \mw.s\/e\-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni, staro 25 let, 32+25 m2, z močno elektriko, priključki za internet, telefon, kuhinja z sanitarijami , parkirno mesto. CENA: 61.000 SIT/mesec+DDV. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wviw. svet-neprem icn ine. si KRANJ- Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 m2, primernio za mirno dejavnost. I. izd. 1965, 350 EUR mes. in stroški, 2 x varščina, prevzem možen takoj, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj; 20-26-172, 031 605-114, wwvi^.mike-co.si KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 m2, 7 EUR/m2 in stroški, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si V STRAŽiSČU: gostinski lokal s kuhinjo vel. 60 m2, letnik 1990, oprema stara eno leto, najem - 120.000,00 SIT/mes, z odkupom inventarja za 3,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700, ■ V ŠENČURJU: 150 m2 skladiščnega prostora z elektriko in vodo, kot samostojnim objekt, ki je star 20 let, Cena najema je 600.00 SIT/m2. K 3 K^RN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 V smeri KOKRICE: poslovni prostor star 8 let, na odlični lokaciji ob cesti, v pritličju stanovanjske hiše velikosti 82 m2. Dostop z vsemi vozili, cena najema je 96.000,00 SIT na mesec, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 LOKALE PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na vww.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 .SIT/m2. ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si KRANJ bližina sodišča, prodam prostore za pisarne 80 m2 v I. nadstr., in 100 m2 v mansardi, I. 35, cena: 288.000 SIT/m2, možen delen nakup, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2,1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, vwvw.mike^o.si POSESTI ALBIS, d.0.0. Sav^ cesta 34, Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN CmASA l»OSi0VNIH V INDUSTRIJSKO OBRTNI CONt KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne Informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 KRANJ - HUJE trgovski lokal v izmeri 94 m2, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mlke-co.si PLANINA III - lokal. P, 35,5 m2. primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski salon...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mtosit. Mike &Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let, pod-kletena, vsi priključki, CK-olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. CENA: 43.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vww.agentkranj.si V STRAŽIŠČU prodajo trgovski prostor v pritličju v izmeri 206 m2,jia parceli 500 m2, ob lavni cesti, obnovljeno leta 2000, cena - 70,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: poslovni prostor v pritličju objekta 30,93 m2, staro 100 let, popolnoma obnovljeno, cena " 8,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tef. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 OTROŠKA OPREMA Prodam rabljen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK peg-Perego. «031/560-110 po 15. uri 13644 PRIDELKI Prodam beli In rdeči jedilni in krmilni KROMPIR, možna dostava, tr 25-51-368 13454 Prodam suha JABOLKA, hruške, slive, nad 5 kg pripeljem na dom in orehe v lupini, tr 512-04-95 13602 Prodamo različne vrste neškropljenih JABOLK po ugodni ceni. « 53300-21 13610 Prodajamo JABOLKA voščenka, bobovec. g 20-42-397_13634 Prodam silažne BALE 2. košnje. W 040/758-604 13658 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si KRANJ bližina In ŠKOFJA LOKA bližina za znano stranko kupim zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2. TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na wvw.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. www.alpdom.si ŠKOFJA LOKA - okolica, 940 m2, zazidljiva parcela v sklopu zazidalnega načrta, sončna lega. Informativna cena 21.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - 656 m2 in 565 m2, komunalno urejeni parceli z lokacijskim dovoljenjem. Informativna cena 32000,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. POLJANE, 700 m2, zazidljiva parcela, sončna lega, asfalt. Informa^'vna cena 6.300.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. KRANJ - UUBUANA ob avtocesti kupimo zazidljivo zemljišče od 1000 do 1500 m2 za gradnjo poslovne stavbe. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114. V neposredni bližini Kranja kupimo parček) velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo iruji-vidualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agen-tkranj.sl BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi. zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000.00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena, 1 etaža ter mansarda, hiše v tem trenutku ni bivalna In je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je prizidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkrani.si PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si Na Blejski Dobravi prodamo dve gradbeni parceli z lokacijskim dovoljenjem v izmeri cca 650 In 700 m2. Cena 14.300 SIT/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. Bled okolica prodamo gradbeno parcelo v izmeri 644 m2 oziroma hišo izgrajeno do prve plošče cena 18,5 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 V Podnartu prodamo gradbeno parcel 2244 m2 namenjeno za poslovno ali poslovno stanovanjsko gradnjo. Cena 18.000 Sit/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 Bled okolica izredno lepo gradbeno parcelo 1000m2. Cena 24.000 sit/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 CERKLJE - Adergas, zazidljivo zemljišče 1888 m2, možnost nakupa v dveh delih, odlična in nadvse mima lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š - 4m. Cena: 16.800 SIT/m2, možen dogovor. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 HRASTJE, na robu vasi, umaknjena od glavne ceste, ob gozdu, ravna, sončna zazidljiva parcela 650 m2, asfaltni dostop, elektrika, telefon in voda na parceli. Cena: 37.000,00 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 RAVNE nad Cerkljami prodamo po delih zazidljivo zemljišče v velikosti 3700 m2. Cena: 15.600,00 SlT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362 890 BELA pri Preddvoru, zazidljivo zemljišče v naselju, 600 m2, ravna in sončna lega. Cena: 21.600,00 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 Ambrož pod Krvavcem, zazidljivo zemljišče 600 m2, prisojno pobočje z asfaltnim dostopom, elektrika in voda na parceli! Cena: 15.600 SIT/ m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tfel.: 041/347 323, 04/2362 890 ZBtLJE,zazidlj. Parcela, 800 m2, poraščena, cena: 31.200,00 SIT/m2. TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 HLEBCE, zazidlj. pare., 1044 m2, lepa, sončna, odprta, zadnja pred zelenim pasom, cena 17.500,00 SIT/m2, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 DUPLJE smer TRŽIČ, zaz. pare., cca. 800 m2, na robu vasi, cena 12.500,00 SIT/m2, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 PRIMSKOVO, ind. cona - 1.574 m2 za poslovno dejavnost, cena - 60.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SlT/m2. K 3 KERN d.0,0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO: stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo, 20.400,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POSLOVNI STIKI littM «|«lM «otovMi ttr ot^mM^m kriilti tfo 6 M, zi vsi znmtoM to «iMkfllim (01,09). MoŽMSt ito^tiniltfi outmi jjlipiki imIoiIMi Stir krtdtt il «rtra. Prtttno tidl m don. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750^60, 041/331-991. I^IMtai z MliraW ms KtMvKlWwlt« IMlii 22,KIOOMMw RAZNO PRODAMO Prodam unikatne tapiserije različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnih vrednosti. IT 031/22-58-70 12425 DRVA metrska ali razžagan , možnost dostave, prodam. 9 041/718-019 13221 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kur-javo. tr 53-31-648, 040/88-74-25 13360 Prodam dve leti uležan hlevski gnoj. it 041/265-682, Zg. Duplje 31_13533 Prodam suha in bukova mešana drva. 9 031/619-629 13654 STANOVANJA ODDAMO Oddam 3 sobno STANOVANJE v Stražišču, lahko opremljeno, možen vrt. IT 041/930-918 13573 V najem oddam popolnoma prenovljeno in opremljeno GARSONJERO v Kranju, rt 041 /967-960 popoldan 13622 Oddam opremljeno GARSONJERO na Bledu. «031/381-479 isesi BLED: Oddamo opremljeno 2-sobno na Bledu, 50 m2, CK, KTV, internetni priključek, svoj vhod, parkirno mesto, vselji-vo takoj. Cena: Najemnina + stroški 80.000,00 sit/mesec, 3 mesece predplačila. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si Kranj, Vodovodni stolp: garažo v pritličju, letnik 1960, cena - 12.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj, Planina lil: stanovanje 34 m2 v 2. nad./3. nad., letnik 1985, z vso opremo, ločena kuhinja in spalnica, cena = 60.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem enosobno STANOVANJE ali garsonjero v Kranju ali okolici Kranja, it 041 /890-704 13596 KRANJ - najamemo 1 ,-6 lai 2ss, popolnoma opremljeno. Tel: 041/721-572 STANOVANJA KUPIMO KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnlne.si KRANJ, Vodovodni stolp ali Šorlijevo naselje za znani stranki kupim garsonjero, enosobno in dvosobno stanovanje; TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo, Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vyww.mike-co.si Za znano stranko kupimo večje enosobno stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ - OKOUCA. kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1 ALI MANJŠE 3-SOBNO, NUJNO KUPIMO, LAHKO TUDI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agentkranj.si ŠKOFJA LOKA, ŠENČUR, KRANJ - nujno takoj kupimo 1-sobno in 2-sobno. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080 RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 « Na Bledu kupimo dvo- ali dvoinpolsobno stanovanje do 60 m2. Cena do 18 mil. sit. TRG BLED d.0,0. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444. V Radovljici, v Lescah ali na Bledu kupimo dvosobno stanovanje. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444 STANOVANJSKA OPREMA Prodam MIZO 150x90 in 6 stolov, podarim el. štedilnik. H 041 /525-799 iseoo Sedežni kot raztegljiv s predalom, mizo klubsko s kotnim regalom, vse steklo -medenina in tri svetila prodam za 150.000 SIT ir 031/624-509, popoldan 136O8 Zaradi selitve ugodno prodam oziroma podarim nekaj stanovanjskega pohištva. It 031/316-630 13609 ŠPORT SMUČI dol. 118 cm in ostalo smučarsko opremo za otroka, lepo ohranjeno ter smuči polcarving 193 cm, prodam, tr 251-54-38, 041/469-771 i3604 ČOLN Elan 495 S, motor .Evenrude prikolica. V 041/721-657 i3607 MASAŽNl STOL v odličnem stanju z garancijo prodam za polovično ceno. tr 041/825-037 i3626 Ugodno prodam skoraj novo SOBNO KOLO. tr 040/951-167, 23-26-270 i3630 Prodam SNOWBOARD Elan matix 165 cm in čevlje št. 45. tr 041/580-683 i3646 STORITVE Strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12202 Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptacije kopalnic, čiščenje bojierjev. It 040/373-644, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a. Smlednik 12710 SENČILA ASTERIKS Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, tt 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU. 12756 Gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico... Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Storitve nudimo hitro in ugodno. Valter Janez s.p., Nova vas 15 a, Preddvor, tr 041/760-616 13295 Želite na novo pobarvati fasado ali lesen napušč. Ugodno in hitro, tr 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova 39, Kranj 13528 Izdelava podstrešnih stanovanj, pregradnih sten, spuščenih stropov sistem KNAUF, vgradnja strešnih oken VELUX In izdelava nadstreškov za avtomobile in brunaric, tr 041/515-139, Tominc Andrej s.p., Poljane 45, Poljane 13545 Izvajamo: sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obrobe, dimne kape, montaža žlebov in snegolovcev. tt 031/422-800, Novak & Co.d.n.o., Ljubljanska C. 89, Domžale i3663 STANOVANJA PRODAMO V Kranju na Planini prodam lepo prenovljeno enosobno STANOVANJE, letnik 82, 7/7, 40 m2, KTV in CK, cena 13.500.000 SIT tr 041/777-413 13595 V Kamniku prodam 1-sobno STANOVANJE, 44 m2. tr 031 /824-071 13619 IZOLA - 5. nad., 60 m2, velik balkon, CATV, tel., vseljiva takoj, možnost odloga plačila, tr 070/847-391 i3642 RADOVLJICA: 74 m2, 3-sobno v prvem nadstropju. Ulica Staneta Žagarja, 1. 1961, predsoba, dve spalnici, kopalnica + wc, kuhinja, dnevna soba, balkon, drvarnica in klet. Cena: 15.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, viAAAw.alpdom.si RADOVUlCA: 49,61 m2, 2-sobno v 4. nadstropju., Gradnikova, I. 1978, dnevna soba, kuhinja, spalnica, kopalnica + wc, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 14.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vvv\Av.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2. večje 2,5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, virtualni ogled na www.alpdom.si. Cena v novembru/m2: 378.360 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, viww.alp-dom.si ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2-sobnih stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera, foto na www.alpdom.si. Cena: 29.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si GORENJA VAS - center, novo dvospbno stanovanje 59 m2, 2 nadstropje, balkon, dvigalo. Infor. Cena: 19.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Sorska cesta, trisobno stanovanje 95 m2, 1. nadstropje, garaža 40 m2, dvorišče 856 m2 od tega zraven stanovanju cca 250 m2 z zelenjavnim vrtom. Infor. Cena: 27.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 m2 do 104,51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina 1; 2+2-sobno stanovanje, I. 1976, 92 m2, dva balkona, KTV. tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ - Deteljica; trisobno stanovanje, 79,88 m2, I. 1975, nizek blok. Zelo urejeno in adaptirano. V ceni ostane kuhinjska oprema. Stanovanje ima pokriti balkon. VREDNO OGLEDA. CENA: 19,2 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si KROPA, enosobno stanovanje 29 m2, let. 1975, 1. nad./4, J lega, CK, prazno, takoj vseljivo. Cena: 5,9 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ, Zlato polje, Kidričeva, trisobno 72 m2, letnik 1968, odlično urejeno in popolnoma adaptirano, 2. nadstr., CK, balkon, 2 X klet! Vredno ogleda, cena 20 MIO sit, možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 MLAKA pri Kranju, štirisobno, 97 m2, let. 2001, dvoetažno, 1. nadstr., parkirni boks, takoj vseljivo. Cena: 28 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 Tupaliče pri Preddvoru, novogradnja 2003, trietažno, zelo razgibano, delno opremljeno stanovanje 93 m2, z samostojnim vhodom, lastnim parkiriščem, z 2 balkonoma. Odlična in sončna lega! Cena 312.000 SIT/m2. ' NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ CENTER, klasično meščansko 3-sobno, medetažno, 110 m2+26 m2, zelo prijetno, I. 1887, adaptirano 1987, cena: 28,9 mil. SIT, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 DRULOVKA, 2-sobno v hiši, v prvi etaži, prijetno, 62 m2, I. 91, cena 22 mil. SIT, TRIDA Nepr. Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 KRAf^, bližina bazena, 2-sobno, 2. nads., I. 67, prenovljeno I. 01, 53 m2, JV, zelo lepo stanovanje, mirna lokacija, cena 19 mil. SIT, TRIDA Nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 PLANINA lil - 1-sobno, 42,40 m2,11. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno. leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio sit, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - severni del - Mlakarjeva ul., prodamo 3-sobno, 74 m2. 111. nad.; obnovljeno, balkon, 2 kleti, CK na plin, vsi priključki; vredno ogleda, I. izg. 1961, cena 23 mio SIT. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POUE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 72 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, viww.mike-co.si ZLATO POUE - 2-sobno stanovanje. P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114, wviAW.mike-co.si ______y ____ PLANINA - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 m2, VI. nad., 2x balkon, I. izgr. 1984, prodamo za 24 mio sit. Mike 81C0. d.o.o., Bleiweisova6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, wvwv.mike-co.si DUPUE - 3-sobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 m2,1. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit, Mike&Co., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si TRŽIČ - mestno jedro, 2-sobno, 57 m2,1. nad., balkon, I. izgr. 1930, adaptirano pred 12 leti, prodamo za 12 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wv\w.mike-co.si TRŽIČ-mestnojedro, 1-sobno, 27 m2,1. nad., brez balkona, leto izd. 1930, obnovljeno I, 2004, prodamo za 7,5 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vtww.mike-co.si AGENT KRANJ, d.0.0., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - 1S.S. + 1 v pritličju, 38,83 m2, CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR) - 1S.S. + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR) - 2S.S.+1 v mansardi 62,49 m2, CENA: 21.206.400,00 SIT (88.360,00 EUR) AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremlcnine.net KRANJ - PLANINA I., II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO, nujno kupimo enosobno stanovanje v PR. ali 1. nad., CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, kupec je nam že znan. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA lil, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 51,10 m2, vzdrževano, staro 19 let, 4. nad./7, SV f lega, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremlcnine.net GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje predelano v dvosobno s kabinetom, 53,96 m2, staro 45 let, ne račun balkona pridobljen kabinet, ogrevanje na termoakumulacijsko peč, tel. priključek, nova okna, vseljivo po dogovoru. CENA; 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wviAV.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si ^ KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štiri sobno stanovanje v izmeri 95,38 m2, staro 50 let, ogrevanje na litoželezni kamin, brez tel. priključka in KTV, terasa, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wv\w.agentkranj.si TRŽIČ - DETEUlCA, prodamo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,40 m2, staro 28 let, balkon, vsi priključki, CK, kuhinja, nova streha bloka, lahko vseljivo takoj. CENA: 19.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkrani.si KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, staro 22 let. PR./7, 2>«atrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvirtv.agentkranj.si TRŽIČ - DETEUlCA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5, staro 28 tet, lega SO, balkon, CK-olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si Oddali bi oglas za torek, 16. 11. 2004, čigar vsebina je naslednja: prodamo 1 -sobno stanovanje, Kamnik, Zikova, 38 m2, 7. nad., balkon, klet. Cena: 14.000.000 SIT, TRAX1 NEPREMIČNINE, Parmova 53, 1000 Ljubljana, tel.: 01/436 01 21 ali 041 638 048. DETEUlCA PRI TRŽIČU: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, I. 1978, vzdrževano, 19 mlo. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/366 896, klemen@frast.si PLANINA 1: prodamo poslovni prostor, 45 m2, z možnostjo preureditve v stanovanje, I. 1978, cena 9 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 031/366 896 TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 77m2. I. 1960, cena 14,5 mlo. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/23 44 080, 041/366 896 .RADOVUlCA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, vzdrževano, I. 1978, cena 9,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080 KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 1/2 hiše, 80m2, adaptirano 2000, cena 13,5 mlo. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080 041 / 366 896, klemen@frast.si KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44m2, I. 1978, višje nadstropje, cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896, klemen@frast.si RADOVUlCA, Cankarjeva - 3-sobno 61,88 m2 v 1. nad., staro 20 tet, cena -19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tet. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 i Torek, 16. novembra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS •27. STRAN izhepi.8i Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49. po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberj.si, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. GorenisKi glas. d o o., Zoisova 1, Kranj STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU -3 stanovanjske enote, last K 3 KERN cj.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 - 2 enoti 3-sob-no z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,62 mio SIT - 1 enoto 2-sobno s teraso v 1. nad. in garden prostor v mansardi vel. 72,12 m2 za 26,29 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8,5 °'o. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in astno CK na plin. Rok dokončanja je april 2005. KRANJ, Vodovodni stolp: 2-sobno 58,5 m2 v 6. nads,, letnik 76, cena » 16,8 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, Deteljica: 3-sobno z garderobo 79,40 m2 v 3. nad., letnik 71, cena - 19, O mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ TRŽIČ, mestno jedro: 1-sobno 33 m2 s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena - 7.3 mio SIT. in 34.84 m2 v 1. nad., ni obnovljeno, starost 70 let, cena "5,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Na Jesenicah prodamo na novo adaptirano stanovanje v hiši v izmeri 90 m2. Stanovanju pripadata dve nadstrešnici in del zemljišča. Cena 16 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04) 5745 444 Na Jesenicah Titova prodamo popolnoma zelo lepo renovirano dvosobno stanovanje I. 1970 v izmeri 57 m2 cena 11,9 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.: (04} 574 5 4 44. Gorenja vas 3-sobno STANOVANJE, nad, nizek blok, dva balkona. TT 041/682- 741 13652 VOZILA DELI Prodam avtomobilski STREŠNI KOVČEK, cena 20.000 SIT. tt 031/605-157 12023 Jeklena platišča in gume za razne avt 13, 14, 15 in 16 col, nove ali malo rabljene, tr 041/722-625_ PRTLJAŽNIK za opel vectro prodam. V 031/678-828 13377 Ugodno prodam zimske avtomobilske GUME rabljene eno sezono, dim.185/65/14. W 031/210-320 13598 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov ... It 04/50-50-500 13601 Prodam 4 kom 15 palična aluminiiasta platišča za mercedes. it 040/228-427 13615 Prodam GUME 175/80/14 zimske in zimske gume s platišči 175/70/13 za hyundai. n 23-57-5402_i36i6 Prodam 4 zimske pnevmatike za R4. ff 252-11-175, od 16. do 17. ure 13632 Prodam PLATIŠČA 13 col in verige za sneg 13 col. Benedik, Golica 3, Selca 13641 Prodam SUZUKI MARUTI I. 93, za rezervne dele. ® 041 /840-717 i3647 Prodamo 4 zimske GUME s platišče, malo rabljene 185/14 za fiat bravo, brava in marea za 40.000 SIT. tt 57-44-782 i3655 Prodam 4 jeklena platišča za Opel, 5x100, z gumami 195/65/15, Tel: 041/721-572 Ugodno prodam strešni prtljažnik za R5 skoraj nov. It 031 /370-070 i3657 VOZILA Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., It 23-23-298, 041/773-772 12443 • Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. V 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o,. Savska cesta 34. Kranj, 12742 Prodam AUDI A41. 95, 1.6, bencin, rdeče barve, 185.000 km, vsa oprema, servisna knjižica, cena 1.400.000 SIT. V 041/660- 7 52 13033 Ri-iln» Pi.-I|iininik 10. 4?n? N.ikio rnl/c.ix 0.t.-257-hU6;? PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROE? Odkup karamboliranih vozil, tudi totalko. tr 031/770-833 i3i67 GOLF II I. 86, kleparsko obnovljen, prodam. tr 041/71&019 13531 Prodam DAEWOO MATIZ I. 99, 87.000 km, redni servisi, 1. lastnik. It 041/230- 489 13613 Prodam Peugeot Speedfight 2, posebna verzija 206 WRC, I. 02, cena 400.000 SIT. Tel.: 041/706-328 SUZUKI VITARA VX I. 93, 3 vrata, trda streha, CZ, klima, el. stekla, tr 041/623- 835 13617 Prodam AUDI A4, 1.8, I. 96. 1. reg. 97. vsa oprema, cena 1.550.000 SIT. tr 031/670-659 13625 Prodam Peugeot 106, I 95., bele barve, 160.000 km lepo ohranjen. Cena 420.000 SIT. 041/706-328 GOLF IV. SDi, jan/02, kovinska barva, 1. lastnik, garažlran. prodam. Bohinc. Selca 107 13628 VIKENDI TERME ČATEŽ - lesena brunarica površine 38.85 m2 (pritličje in mansarda), letnik 1985. opremljeno, zemljišče v najemu, cena = 1,5 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 ZAPOSLIMO Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo artiklov za osebno nego. Poskrbimo za uvajanje. možnost napredovanja in dober zaslužek. -ff 040/666-345, 041/793-367. Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 11708 KLJUČAVNIČARJA redno zaposlimo za nedoločen čas. Želena starost do 40 let. KOVINC, Damjan Žvelc s.p., ahovče 87, 4207 Cerklje na Gorenjskem, gsm: 041/571 887, tel.: 04/281 65 00 Zaposlimo dekle za delo v strežbi in pl-copeka - kuharja, tr 031/325-442. Dare Pavlin s.p.. Sp. Bitnje 2. Žabnica 13275 Delo dobi samostojni KUHAR, tr 041 /335-979. 041 /369-051 13353 Dekle ali fant, po možnosti študent, dobi delo v gostinskem lokalu v Kranju, tr 041/799-411, Lacus, d.o.o., Grmičeva 1, Kranj i3365 Natakarico ali natakarja redno zaposlimo, dobro plačilo, tr 01/361-19-30. Okrepčevalnica Stan, Zbiljska c. 8, Medvode 13520 Picerija Pod gradom. Koroška 26, Tržič, zaposli osebo za strežbo, starost nad 25 let, zaželena primerna izobrazba in delovne izkušnje, aktivno obvladanje slovenskega jezika, tr 031/571-781, 04/59-62-055 13546 Za delo v strežbi iščemo natakarja ali natakarico, tr 236-13-02, Stare-Hribar Mateia, s.p., Koroška c. 59. Kranj iseis Zaposlimo kuhinjsko pomočnico v gostinskem lokalu, tr 25-77-050, Gostilna Marinšek.Kranjska c. 5, Naklo 13623 Zaposlimo delavca v vrtnarski proizvodnji, pogoj izpit C kategorije, tr 502-34-00. Vrtnarstvo Antotin, d.o.o., Dorfarie 20, Žabnica 13638 Potrebujem pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka, tr 041/975-201 13639 Simpatično in komunikativno frizerko za samostojno delo za določen čas v frizerskem salonu Pričeska, Tavčarjeva ul. Škofja Loka. tr 51-24-307. 040/847-471 13659 V Radovljici iščemo nove sodelavce in sodelavke lahko mlajše upokojenke za telefonsko trženje. Zaželena je komunikativnost. Inf. na tr 04/532-58-50. Modita, d,o.o.. Šuceva 25, Kranj 13660 Za pomoč v strežbi dobi delo NATAKAR ali NATAKARICA zaželene izkušnje, delo ob vikendih, tr 041/369-051, 04/25-31-267, Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor 13661 Iščemo dekle - študentko za pomoč v strežbi v popoldanskem času. tr 041/369-051, 031/61-87-60, Kamazi d.o.o., C.na Brdo 30, Kranj 13662 Pri zahvali za pokojnim Francem Štuparjem st. je bila po pomoti izpuščena zahvala gasilcem. Za napako se opravičujemo. ZAPOSLITEV IŠČE INŠTRUKTOR MATEMATIKE išče delo: pomoč pri popravljanju ocen. tr 040/381- 295_13506 Računovodkinja išče delo v računovodstvu ali v administraciji, tr 051/252-929 13614 Iščem delo nega starejših in bolnih in vsa gospodinjska dela. tr 232-59-49, 040/756-409 i3656 Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. Gorice 19, tr 031/230-413 i3624 Prodam čistokrvne nemške ovčarje brez rodovnika, vrhunskih staršev in žre-blčko staro 6 mesecev, tr 041/666-187 13629 Prodam dva ČB BIKCA stara 8 dni. tr 25-11-813 13636 Prodam TEUCO simentalko v 9. mesecu brejostl. tr 533-16-64 i3640 ŽIVALI Prodam več OVAC. tr 031/243-964 13650 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 13567 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejostl in teleta 135 kg težkega oba simentalca. tr 533-64-48 13599 Poceni prodam kletke za kokoši nesnice. tr 513-26-22_13^ PUJSKE 20 do 25 kg težke prodam. V 51-50-400 13605 Prodam TELIČKO simentalko, pašno, staro 7 mesecev, tr 254-13-21 13620 Prodam BIKCA in TELIČKO stara 6 in 7 dni. oba ČB. Žabnica 43. ir 23-11-766 13653 ŽIVALI KUPIMO Odkupujemo mlado pitano govedo, krave teleta, tr 041/650-975 12152 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. tr 51-22-490, 041/800-860 iseoe Kupim BIKCA simentalca težkega nad 130 kg za nadaljnjo rejo. tr 031/888-608 BIKCA od 200 do 400 kg in trosllec gnoja kupim, tr 031/604-918 i3627 Kupim BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo. tr 256-11-40 13531 ČISTO ZADNJI HIP XSARA 1.6,1. 99. dodatna oprema, 1. lastnik, prodam. 041/468-203 Rcidio Tfigiciy Prrl9lo/0orenJ/ke'^ Prvi Radio Triglav Jesenice, d.o.o,, Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj ZAHVALA Zapustila nas je naša draga IVANKA HRIBAR Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 8. novembra 2004, na kranjskem pokopališču. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in počastili njen spomin na zadnji poti. Hvala za izrečene, zapisane besede sožalja, za cvetje, sveče in darove. Vsem ostaja v srcih lep spomin. VSI NJENI ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta LOJZKA VIDMAR roj. Mrkun Iskreno se zahvaljujemo osebju doma starejših Preddvor, pogrebni službi Navček, gospodu župniku, pevcem, botrom in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so jo imeli radi. VSI NJENI Zg. Bela, Kokrica, Šenčur, Krai^, Selo, 10. novembra 2004 Največja sreča življenju je, če Te ima kdo rad samo zato, ker si Ti - ali bolje: kljub temu da si Ti. (Victor Hugo) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega strica in brata IVANA PETRICA upokojenega župnika v Zalogu pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo prav vsem dobrim ljudem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. In hvala vsem, ki ste v mislih in molitvi te dni z njim. Žalujoči vsi domači, ki smo ga imeli radi Zg. Brnik, Dvorska vas pri Velikih Laščah, november 2004 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojena sodelavka ZINKA ROB IC Lipce 27 z Jesenic Ohranili jo bomo v trajnem spominu! Kolektiv Gorei\jske lekarne ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča MARIJA - DRAGICA SIFRAR p.d. Oblakova mama iz Stare Oselice 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokrajanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Jakobu Kralju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Lepa hvala tudi sodelavcem Ascoma, Pošte, Save Tires, Alpetouija PA, Ter-mopola in Lesgala Sovodenj. Hvala tudi osebju ZD Gorenja vas za vso skrb in pomoč. Društvu upokojencev, Planinskemu in Gasilskemu društvu Sovodenj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. v Žalujoči: hčerki Minka in Anica, sinovi Tone, Bojan, Milan, Jože in Mirkova Anica z družinami ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama, sestra, stara mama in prababica JOŽEFA HUMAR Stražišče, Prečna ulica 30 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za ustna in pisna sožalja, za podaijeno cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Bojanu Likarju iz Šmartina za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem Kranjskega kvinteta in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, 12. novembra 2004 ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 15/2 / / MtOLA |ir)9QD4. aoto^. i«» pm*^ grdite?« VETER nad tO m* TOREK od -2 °C do 7°C SREDA od -2 do 8 ČETRTEK od -1 -^C do 8 Danes, v torek in jutri, v sredo, bo pretežno jasno. V četrtek se bo zmerno pooblačilo, začel bo pihati jugozahodni veter. Martinovo Medtem ko je burja brila na Vipavskem, karavanški fen pa je grozil po Gorenjskem, so vrli Brici pod streho spravili tradicionalni praznik mladega vina, Martinovanje. Goriška brda - Vipolže in Medana - Letošnjo glavno prireditev v Goriških brdih, ko se mlado vino ob pomoči zavetnika Martina spremeni v vino, so pripravili v starem gradu v vasi Vipolže. V organizaciji Kulturno umetniškega društva Vipolže so sedmič Martinu v čast medse povabili 46 vinarjev, tokrat prviČ tudi iz sosednjega Collia. Pokušali smo med 106 vzorci, vinsko izkušnjo in praznik sb dopolnili številni nastopajoči: Zdravljico nam je zaigral pihalni orkester Brda, mlade mažoretke pa so ogrele hladno grajsko klet. V grajskem vrtu so s starodavnimi viteškimi igrami in bruhanjem ognja popestrili popoldan. Brici pa so predstavili tudi žganjeku-ho, ki je ob vinu, češnjah, breskvah in še čem okusnim zagotovo doma v vaseh popularnega vinskega okoliša. Blagoslov je mlademu vinu namenil iskrivi župnik Marjan Kožlin iz Vipolž: "Vino se pije za veselje," in dodal citat dr. Franceta Prešerna, "... ki utopi vse skrbi, v potrtih Na turistični kmetiji Belica gospodar in vinar Zlatko Mavric z nepogrešljivim Nonetom Brda srcih up budi," ter menil, da je potrebno zlorabe, ki prinašajo zlo, preganjati. Blagoslovljeno vino je uslišalo: "Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti žive dni," svetnika in škofa Slomška, zavetnika slovenskih kmetov. Tradicionalno "zbivanje soda" sta v gradu Vipolže opravila župan Goriških brd Franc Mužič in predsednik KUD Vipolže Radoš Prinčič. Številni obiskovalci, tudi Gorenjci, so se ob glasbenem programu, vinu in hrani zabavali do jutra. Nedaleč stran, v vasi Medana, kjer so doslej martinovali tudi na prostem, so letošnje Martinovo spravili v svoje vinske kleti. Največja zabava ob spremstvu mladega vina in izvrstni kulinariki je bila na turistični kmetije Belica, vinarja Zlatka Mavriča. Večer so pričarali v še lepši vedno odlični in v Brdih nepogrešljivi člani None-ta Brda. Pravijo, da bo letnik okusen, saden, morda malce bolj močan, zagotovo pa izjemno piten. v Gorazd Sinik Novorojenčki Gorenjci smo minuli teden dobili 27 novih prebivalcev, od tega v kranjski porodnišnici 17, v jeseniški pa 10. V Kranju je izmed 17 novorojenčkov na svet prijokalo 6 deklic in 11 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.580 gramov, najtežji pa prav tako deček, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 4.380 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 10 novorojenčkov, med njimi 6 deklic in 4 dečki. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.740 gramov, najtežji deklici pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.110 gramih. Plesalci so navdušili Šenčur - Minulo soboto je bilo v Športni dvorani v Šenčurju državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoa-meriških plesov, ki gaje organizirala Plesna zveza Slovenije. Gledalci so imeli priložnost uživati v virtuoznosti plesanja, medtem ko so tekmovalci vseh starosti merili moči med seboj. Naslov državnega prvaka v 10 plesih sla po pričakovanju osvo- ZLTTS KRANJ, PARTIZANSKA 39, KRANJ Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih ogiasih še nilcoli ni biio tako udobno. RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeva ul. 6, KRANJ TELEFON; (04) 2812-220 T^foakoja <0-») 2812-22i TRŽENJE (04) 2022-222 PROORAM (051) 303-505 PKUUKAMGSM FAX: (04> (04) > I 2« 2 »^I'iAKVXlA t E-pošto: racllokranJ@radio-kranJ.si spletna stran: www.raclio-kranJ.si jila branilca naslova Miša Cigoj in Anastazija Novožilova, člana PK Urška Ajdovščina. Zadovoljna z nastopom sta bila tudi Tjaša Vulič in njen italijanski soplesalec Luca Bussoletti, ki sta osvojila srebrno odličje. Tretje mesto je osvojil par Po-cajt - Berlizyeva. Med mlajšimi tekmovalci sta Miha Vodičar in Anna De Domizio postala državna prvaka v kategoriji starejših mladincev, Skorjanec - Rahle med mladinci, v kategoriji mlajših mladincev pa je slavila naveza Pavšič - Štrukelj. Imamo tudi nove državne prvake med najmlajšimi. Pri pionirjih sta najsrečnejša zapustila tekmovanje Matej Pritekelj in Nina Eržen, pri mlajših pionirjih pa Svarun Bratkovič in Nastja Prajnč-Kacijan. J.P. a. n Hfl onREO.fSKEm j Naslov prvakov sta v Šenčurju obranila Miša Cigoj in Anastazija Novožilova. LOTO Rezultati žrebanja 46. kroga igre na srečo 14. novembra 2004 Izžrebane številke: '3, 11, 12, 15, 18, 27, 38 in dodatna 19 Izžrebana Lotko številka pa je: 126531 V 47. krogu za sedmico 250.000.000 SIT dobitek LOTKO predvidoma 40.000.000 SIT Priprave na smučarijo Prvi sneg, pobeljena pobočja gora - kar vidimo, kako nas smučke vabyo na bele strmine. Smučišča se bodo večinoma odprla sredi decembra, vendar je dobro prej pregledati smučarsko opremo, morda kaj zamei\jati na smučarskem sejmu, rezervirati zimske počitnice, če jih nismo že ob koncu prejši\je zime. Kako se pripravljajo preživeti nekaj zimskega prostega časa na snegu, smo naključne mimoidoče povprašali v Žirovnici, pa tudi, ali se jim zdi rekreativno smučai\je draga zadeva. Tomaž Dolar z Breznice: Na smučanje se ne pripravljam, ker vse imam. Na zimske počitnice bomo morda šli za tri dni na Ro-glo. Včasih gremo tudi na Vogel, v tujino pa za kakšen dan. Smučal gremo bolj poredko in za smučarske vozovnice pač daš, kolikor stanejo. Ne razmišljam o draginji." Vesna Stare iz Leš: "Z družino bolj malo smucamo. če gremo, potem izberemo kakš- no bližnje smu-cisce. z,ase opreme ne menjam, samo za otroke, ko jo prerastejo. Če želiš imeti vse, kot je treba, je smučarija draga zadeva. Za cene vozovnic ne vem, kako se gibljejo letos, za vsak dan pa smučanje ravno ni. Samo Podli- v • v v pec z Brega: "Seveda se pripravljamo na zimsko sezono. Opreme ne menjamo pogosto, sedanja je stara približno pet let. Počitnice imamo pa kar s seboj - počitniško prikolico, saj kampiramo tudi pozimi. Izberemo katero od avstrijskih ali italijanskih smučišč, ker je boljša ponudba za podobno ceno kot pri nas. Je pa smučarija draga, oprema in vozovnice." Barbara Po-gačar z Breznice: "Opremo ^ imam dalj časa K ^ ^ isto. Smučat gremo kam v bližino, na Krvavec, včasih v Kranjsko Goro, na Vogel ali v Avstrijo. Ponavadi gremo za en dan, s prijatelji pa razmišljamo, da bi šli za tri ali štiri dni nekam v Avstrijo ali Italijo. Naša smučišča niso tako zanimiva. Oprema in vozovnice so precej drage." Mend i Kokot GORENjSKA