_Tečaj XXXVIII. NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■uooalnft na o«4*lJiko liluj« „EDI*OSTI ' •ttna : x» o*lo l*to Kron 5-20, x* pol lota Kron a eo Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrauko-vana pisma se ne sprejemajo In rskopisl se bo vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: utlc« Giorgio GaJstti 20 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIM. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl ra?un Stev. 841-652. TELEFOtl Si 11 57. Št. 223. Trst, v sredo 13. avgusta 1913. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stoL Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti1*. — Plačoje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tofljivo v Trstu. ČPIN0ST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edinosti je moč!" iia se jc l ef Rusija, Francija in Anglija pripoznajo bukareški mir. DUNAJ 12. (Izv.) Kakor sem izvedel iz najzanesljivejšega vira, je opnstila Avstrija svojo zahtevo po reviziji mirovne pogodbe. Avstrija je opnstila svojo namero, ker je morala spoznati, da ne nastopa nobena sila za revizijo v istem obsegn in z istimi cilji, kakor avstrijska diolo• maci j a. Tozadevna oficijozna izjava se pričakuje prihodnje dni. PARIZ 12. (Izv ) Rusija in Francija ste se popolnoma zjedinili. Obe državi ste sklenili, priznati bukareški mir. LONDON 12. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice je izjavil zunanji minister Edvard Grey, da se mora smatrati bukareški mir kot pravo -močen. Če bi kaka država zahtevala revizijo kake točke mirovne pogodbe, ti lahko zahtevale ostale vlasti revizijo drugih točk. Bilo bi brezsmi-selno, predlagati modiiikacijo mi rovne pogodbe, ako država, ki bi to storila, ne bi bila ob enem tudi pripravljena uveljaviti svoje volje s silo. PETROORAD 12. (Kor.) ,RJeč" poroča iz kompetentnega vira, da je po poročilih, ki so dcŠia tekom včerajšnjega dne v Peti ograd, rz&Ia francoska vlada do spoznanja, da so tuskl interesi v bližnjem vztoku sploh in posebno Še glede vprašanje Kavale, veiiko vtčji, kakcr njeni interesi, vsled česar je sklenila privoliti v revizijo pogodbe po velesilah, v kolikor se ti?e Kavale. Pri tem pa francoska vlada ie ni izjavila, kdo naj dobi Kavalo. Po podpisu mirovne pogodbe. BUKAREST 12. (Kor.) Povodom pod pisa mirovne pogodbe je avstrijski poslanik v Bukareštu, princ Furstenberg, izrazil ministrskemu predsedniku Majotescu čestitke avstrijskega zunanjega ministra grofa Berch-tolda. BUKAREST 12. (Kor.) Večina mirovnih delegatov odpotu|e že |u(ri iz Bukarešta, razven tretjega bolgarskega delegata Ra-deva, ki ostane toliko časa v BukcreStu, dokler ne bedo obnovljeni diplomatični od-nošajt med obema državama. BUKAREST 12. (Kor.) „Agence teie-graphfque Roumsine" poroča: Takoj po podpisu mirovne pogodbe je poslai kralj Karol vsem štirim balkanskim vladarjem sledeče brzojavke: Bolgarskemu kralju: Mir je bil ravnokar podpisan. Picd/sem moram priznati spravljivost delegatov vlade Vaš?ga Veličanstva, ki je omogočila, doseči ta od vseh tako zaželjeni c!!J. Kljub žrtvam, ki jih Je Bolgarska žrtvovala, Vas bo bolgarski nared, česar sem popolnoma gotov, blagro-vai. da ste napravili konec temu krutemu prelivanju krvi. Nova doba se pričenja, ki bo lahko zacelita vse rane in omogočila na predovacje kraljestva. Vaše Veličanstvo gotovo ne dvomi, da mi je mnogo ležeče na tem, da se čimprej zopet vrnejo prijateljski odnošaji med obema državama in da so moja čustva za Vaše Veličanstvo odkritosrčna. Karol. Brzo|av grškemu, srbskemu in črnogorskemu kralju se glasi: Veseli me, da Vat lahko obvestim, da je mir že podpisan in da je bilo to toliko za-željeno delo dokončano v moji prestolfei. kamor je Vaše Veličanstvo odposlalo svoje mirovne delegate. Naj bo ta važni čin, ki je vstvarll nov red na balkanskem polotoku in nove meje Vašega Veličanstva, začetek dobe miru in napredka, ki naj omogoči Vašemu narodu žeti sadovi tako velikih žrtev V tem, ko Čestitam iz vsega srca Vašemu Veličanstvu k velikemu uspehu, Vas vnovič zagotavljam svojih iskrenih čustev in svoje želje, da naj bodo dobri odaošaji, ki obstoje med obema državama, še tesnejši. Karol. Kralj Peter je poslal kralju Karolu sledečo brzojavko: Ker sem zvedel od svojega ministrskega predsednika, da je mirovna pogodba v Vašem mestu že podpisana, smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim Vašemu Veličanstvu za milostni sprejem, katerega ste izkaiali mojim pooblaščencem, kakor tudi za uspešno podpore Vašega Veličanstva In Vaše vlade glede hit rejše sklenitve miru na podlagi ravnotežja na Balkanu. Prva pogodba v Bukareštu je pred sto leti vstvariia garanc!|e za medna rodni obstoj Srbije, katero so osvobodili Izpod turškega jarma mol stori oče in njegovi sotrudniki. Sedanja pogodba bo, kakor upam, vstvariia novo perijodo za blagostanje naših narodov. V tem trenotku se rad spominjam dejstva, da so bili odnošajl med Ruiaunijc in Srbijo vedno najboljši. V solidarnosti skupnih interesov je upanje, da bodo ti cd nošajl v bodoče še prisrčnejši. Peter. Črnogorski kral| Nikola Je brzojavil: „Moj ministrski predsednik in delegat mirovne konference v Bukareštu mi javlja, da je bil v lepi prestolici Romunije ravnokar podpisan mir med balkanskimi državami pod avspicifami Vašega Veličanstva. Ta mir, važen dogodek v življenju balkanskih držav, s katerim bo za vedno spojeno ime Vašega Veličanstva, bo tvoril novo dobo za na-daijno srečo ter duševni in gospodarsk razvoj balkanskih narodov, ki naj ostanejo za vedno združeni. Častitam Vašemu Veli čanstvu Iz vsega srca na tem lepem uspehu, ta katerega se zahvaljujem. Nikola. Grški kralj Konstantin je brzojavil .Zahvaljujem se iz vsega srca Vašemu Veličanstvu za Vaš brzejav, v katerem mi naznanjate podpis miru. Ne bom pozabil nikdar veden|a Vašega Veličanstva napram meni tekom te veličastne in težavne perijode in se Vam zahvaljujem posebno za Vaše želje po mirnem razvoju moje dežele. Žrtve so bile velikanske, toda vredne slave in uspeha. Ginjen sem posebno o izrazu prisrčnih ču stev Vašega Veličanstva In zagotavljam Vas svoje najprisrčnejše želje, da se odnošap med obema državama še ožje združijo, za PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Ko je odšel Iz sobe, je vzela časopis v roke, a ni našla nič smešnega v njem. Bile so popolnoma navadne vesti in med njimi tudi zgodba o neki čudni poroki nekega častnika v gardaem polku. Bila je zgodba o poroki stotnika Pavla Challisa — pripovedovana v precej veselih barvah, in Martin Hill je bil zelo vesel, ko jo je čital. — Tako, tak je tore| konec — je rekel sam pri sebi. — Rad bi vedel, ali je vse to resnica, ali pa če ni morda le časni-Ška raca. Po tem odkritju je čital mnogo pozorneje časopise, kot jih Je čital pre|e, toda prešlo je celo leto, preden je zopet našel neka|, kar je posebno vzbujala njegovo pozornost. Martin Hm se je s čudovito lahkoto vživel v svoj novi način življenja in se |e v svoji zunanjosti zelo izpremenll, kakor Je govoril njegov gospodar. Osemintrideseto poglavje. Pod tujo krinko. Meseci so minevali in Martin Hill se je pokazal prav uporaben v marsikateri stvari na posestvu „Good Faithu*. Mr. Clayton, lastnik posestva, v splošnem ni imel prav nobenega povoda, da bi se pritoževal zaradi n|ega. Čas Je mineval in Martin Hill se le vedno bolj in bolj privadil v svoji službi. Če je bilo treba kaj nakupiti v Georg tcwnu, so vedno pošiljali njega in gospa Claytonova Je rekla večkrdf, da se posebne dobro razume v nakupovanju damskih potrebščin. Nekega dne Je prišel popolnoma pobit Iz Georgtowna In mr. Clayton, ki jt prišel nekoliko pozneje v njegovo sobo, ga je našel sedečega, z glavo naslonjeno m roke in tako zamišljenega, da ga ni niti čul ko Je vstopil. — Prosim — prosim odpuščenja — je rekel končno in skočil pokoncu, ko Je zagledal mr. Claytona, da Je v sobi. — Zdi se mi, da sem sanjal. — O tem nikakor ne dvomim — |e odgovoril mr. Clayton. — Sodeč po vašem licu bi mislil, da ste bil tisoč mil| daleč odtod. — Ne vem prav, kje sem bH — |e rekel Martin Hill, ko se |e zopet osvestil. — za kar bom delal z vsemi svojimi močmi Konstantin. Kralj Ferdinand Je odgovcril: Za hvaljujem se Vam za depešo, katero ste ml ooslali povodom sklenitve miru, ki zaključuje tragično perijodo zgodovine svojega naroda, tekom katere Je po sijajnih zmagah doživel najbridkejše izkušnje in nesreče. Sedaj bomo v krepilnem miru v pridnem delu pozabili na bolečine in pripravljali bcl|šc bodočnost. Priznati moram, da se mora ves svet zahvaliti trudu Vašega Veličanstva in Vaše vlade, da je bila končana krvava In strašna vojna in zahvaljujem se Vam za to v svojem In imenu svojega naroda in veseli me, da bo to modro in čovekoljubno delo pričetek vzpostavitve prijateljskih ednošajev med obema državama. Upam, da mi bc Vaie Veličanstvo, mi |e dokazalo svoje simpatije in prisrčno sočutje, pomagalo Izbrisati ooiestne sledi zadnjih dogodkov in na podlagi prijateljskih odnošajev med obema narodoma delovati za blagor obeh narodov. Ferdinand. Drinopoljsko in tradjsko vprašanje. SOFIJA 12. (Kor.) »Agence teiegra-ph'que Bulgare" poroča: Po poročilih, ki so došia iz glavnega stanu, Turki neprestano Lozengrad utrjujejo. Turški vo|aki so po-orali prebivalcem vso žetev. Prebivalci vasi Klazovo, Slknihro in Kamila so pobegnili v gozdove. Živina |e bila vsa pokradena. Vasi Velika, Modusura, Masa, Pirogopoli, Urgari ia Jama so turške čete obkolile. Turški vo (aki c d majajo ženske v svoje šotore in jih tamkaj posiljujejo. Več ljudi, med njimi tud: aeki duhovnik, je bilo masakriranih. Grki opravljajo za Turke vohunsko služoo. Konec londonske veleposlanike konference. PARIZ 12. (Kor.) „Matin* poroča, da je zunanji minister Pichon brzojavno naroči! francoskemu poslaniku Cambonu v Londonu, naj na današnji seji veleposlaniške reunlje sprejme od Italije predlagane predloge glede vrnitve otokov, katere je zasedla Italija, Turčiji. LONDON 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da sta zastopnika Francije in Anglije dobila danes od svojih vlad obvestilo, na] glasujeta za Greyjevo formulo v vprašanju Egejskih otokov. Ker je s tem ta zadeva uravnana, se toliko časa ne bo vršHa no bena seja, dokler ne dokončajo posamezne komisije za Albanijo svojega dela. LONDON 12. (Izv.) Na včerajšnji vele-poslaniški konferenci Je bil dosežen princi-pijelen sporazum glede Južaih albanskih me) v smislu italijanskih zahtev. Južna meja se bo raztezata od rta Stilos do Korice. Tudi ozemlje okrog Korice pripade Albaniji. Grška dobi večji del Egejskih otokov In Italija se je odrekla vsem pravicam na otoke, ki Jih Je bila sveječasno zasedla. Včerajšnja seja Je bila ob jednem (ud; zadnja seja veleposlaniške reunlje. Vesti o ustaji albanskih plemen Hoti in Gruda izmišljene. CETINJE, 12. (Izv.) Vesti o ustaji al banskih plemen Hoti ia Gruda so neresnične. Dejstvo je to, da šunta|o ta dva plemena znani agitatorji. Res je tudi, da Isa Bolje-tinac poskušal vtihotapiti transport orožjo, da bi omogočil ustajo Albancev. Ta trans peri orožja pa je bil v Draču zaplenjen. Isa Zapustiti moram vašo hišo, mr. Clayton. Oditi moram. — Tcda zakaj? Ali niste zadovoljen? — Tako zadovoljen, kakor le more biti sluga. — Zakaj torej hočete oditi? Martin Hill Je obrnil v stran svoj obraz, preko katerega Je zdrknil bolesten izraz in gospodar ga je čul, da Je vzdihnil. — Ne morem vam povedati vsega, do česar bi imeli pravico, da izveste; prosim vas samo, da mi dovolite, da izginem brez nadaljnjih pojašnjen). — Nimam nikake pravice, da bi zahteval vašega zaupanja — Je rekel mr. Ciay ton. — KedaJ hočete oditi? — Takoj, če vam Je prav. — Kakor žeUte. Podal mu je roko, ki Jo Je mr. Ciayton prav prisrčno stisnU. — Ni mi na tem, da bi se vsiljeval v vaše skrivnosti, dragi moj — Je rekel prilazno. — Ne pozabite, če bodete kedaj po trebovali prijatelja, da se lahko obrnete name. Jaz vas izgubl|am prav nerad. Pošlovivši se tako od svo|ega gospodarja Je zapustil Martin Hill Oood Faith kjer ga niso potem videli nikdar več. Odpotoval Je naravnost v Georgetovvu, kjer |e .Patagonija" slučajno bila zasidrane v pristanišču Ia se predstavil kapitanu Brooku. Boljetinac *ara se je podal v okolico DJ»-kovice in Peči. Zaroka srbskega prestolonaslednika Aleksandra z grško princezinjo Heleno? BELORAD, 12 (Iz/.) Vest o rredito-ftči zaroki srbskega prestolonaslednika z grško princezinjo Heleno se ne potr-uje. Preložitev ncrmalnega sedeža mornariškega poveljstva z Dunaja v Pulo. DUNAJ, 12. (Kor.) Mornarišža sekcija c. kr. vojnega ministrstva poroča: Cesar je z Na j višnjim sklepom od 6. avgusta 1913 dovolil preložitev normalnega sedeža urada mornariškega poveljstva in šefa mornariške sekcije vojnega ministrstva z Dunaja v Pulo. S tem pa se ne izvrši nikaka bistvena jpremba v organizaciji mornariške sefccije vojnega ministrstva na Duua|u, ki ostane tudi Še naprej Dod vrhovnim vodstvom mornariškega poteljoika. Odpust rezervnikov 15. in 16. ar madnega zbora. DUNAJ, 12 (Izv) Prihodne dni se odredi obsežni odpust rezervniko7, ki stojijo pri 15. in 16. armadnem zboru pod orožjem. Le majhen Cel rezervnega moštva ostane še nadalje pod orožjem, toda le do prihoda novincev, to pa zato, ker se n&tne-.ava pri oddtUlh na jugu mona-h;je obdržati stalno zvišana mlrovca stanja. Položaj v Mehiki in Unija. WASHINGTON 12. (Izv.) Med Unijo in Mthiko |e pitŠlo radi večnih nemirov v Me-hisi do hudega ko Ukta, ki zavzema vedno bolj nevarne oblike. Ojvori se že ce!o o vojni nevarnosti med obema državama. WASHINQTON 12. (Kor.) Predsednik WIIson je napram časnikarjem izjavtl, da se }e položaj v Mehiki tekom zadnjih osmih ur zbo'jšal. V«. jna ladja „Nasvilia- je bila odposlana v Veracruz. Izjava. Podpisani člani „Slovenskega političnega društva" v Gorici, oziroma Člani „Narodnega odbora združenih Slovencev v Gorici", smo po tozadevnih pojasnilih dognali, da je le neljubo nesporazumi jenje zakrivilo razdvojeni nastop goriških Slovencev pri ožji volitvi dne 6. avgusta t. 1. Živo obžalujemo, da ni bilo mogoče radi pomanjkanja časa in radi razburjenja na dan pred ožjo volitvijo odstraniti nesporazumlje-nja. — Istotako globoko obžalujemo, da so se dogodki napačno tolmačili v časopisju ter da je prišlo celo do neosnovanih osebnih napadov in očitanj. — Zlasti še povdarjamo podpisani dr. Karol Podgornik, dr. Bogomil Vošnjak in dr. Peter Medvešček, da je delovanje gospoda dra. Dinka Puca vzvišeno nad vsak dvom ter še posebej zavračamo v tem pogledu izvajanja uvodnega članka „Goriške volitve", priobčenega v štev. 584, v soboto dne 9. avgusta 1913. v ljubljanskem dnevniku „Dan4* ter v naslednji njegovi številki. Karkoli naj bi že bilo skrivnost Martina Hilta, varovati Jo [e znal jako debro. Kapitan .Patagonije" je na koncu vožnje, ko se le poslovil od njega, vedel prav toliko o njem, kakor ob začetku vožnje. Mr. Cfayton je v Georgetovvnu poizvedoval na vse mogoče načine, toda izvedeti pa vendarle nI mogel ničesar, kar bi vsaj nekoliko moglo pojasniti naenkratno odpotovale Martina Hilla. Martin Hill je teda| opravil svoje opravke, kakor navadno, in je ootem stopil v gostilno, kimor je navadno ve dao zaha|al. Sedel je In vzel časopis v roke. Med čitanjem pa mu |e kar naenkrat postalo slabo. Več ni mogla povedati točajka, ki lo je povpraševal mr. Clayton. Iz časopisa se ni dalo povzeti nič, in trajalo Je dolgo, dolgo, preden je O yto-nova rodbina v Good Faitby zopet čula o Martinu Hlilu. Ko (e mr. Clayton veliko let pozr.e|e prišel ra Angleško in videl človeka, ki je bil sluga pri n|em v Good Faithu, se seveda nI več Čudil zaradi otmenega vedenja, ki ga (e kazal mladi mož za časa svojega bivanja na njegovem posestvu. Devetlntrideseto poglavje. Mučno rarzjašnjenje. Končno Je prišel dan, ko Je mogel Avgust Lescours zapustiti bolnišnico, in treso- Stran II. Zaključujemo z željo, da se po dogodkih, ki so eedaj že za nami, duhovi pomirijo, ter da se vsi dobromi-sleČi zopet najdemo pri složnem in odkritosrčnem delu za BreČnejšo bodoč nost slovenskega naroda. GORICA, dne 11. avgusta 1913. Dr. Karol Podgornik 1. r., t. č. predsednik „Slovenskega političnega društva" v Gorici, deželni poslanec. — Dr. Dinko Puc 1. r., odbornikov namestnik „Slov. pol. dr.". — Prof. Ivan Košnik 1. r., odbornik „Slov. pol. dr.'*, član „Narodnega odbora". — Dr. Peter Medvešček 1. r., odbornikov namestnik „Slov. pol. dr.", podpredsednik „Narodnega odbora". — Dr. Dragotin MarušiČ 1. r., odbornikov namestnik „Slov. pol. dr.". — Dr. Bogomil Vošnjak, 1. r., član „Narodnega odbora". — Anton Sapi a, 1. r., član „Narodnega odbora". Manifest Ferdinanda na bolgarsko armado. M;d telefonskimi poročili v včerajšnfem Izdanju našega lista zahtevata naše posebno zanimanje dve sporočili. Tu |e najprvo situ-acijsko poročilo z Dunaja, a petem poročil. Iz Sofije o manifestu, ki ga je *edif, po sklepu miru, izdai kralj Ferdinand na svojo armado. * Zanimivi sta ti sporočili že vsako za-se, po svoji vsebini. Ali vsa njiju pomembnost se nam kaže še ie, ako jima sledimo v zvezi druge z drugo. Kar beleži prva kakor domnevanje, potrja že druga k ker gotovo dejstvo. V situvacijskem poročila z Dunaja i? reka naš poročevalec domnevanje, da b o Bolgarska odslej najbrž zasledovala politiko divje srditosti. K r a 1 j F er d 2 n a n d paže napoveduje vsvojem manifestu politiko revanše — maščevanja)! Toda ne maščevanja nad njimi, ki so sto leta! kruti sovražniki balkanskih narodov, ki so slovansko rajo držali v najsramotnejem suženjstvu kakor v Železnih okovih, ki so prelili toliko nedolžne krvi mučenikov; ki so v svojem živalskim nagonu skozi stoletja onevno mssakriraU slovanske može, lr^fli iz materinega narečja nedolžno deco in |o pcbijall, ki so skrunili slovanske matere in dekleta, ali jih odvajali v sramotno suženj stvo, ki ; o požigali domove teh največjih trpinov in mučenikov Evrope, tako, da lahko rečemo, da je v slovanskih pokrajinah, ki so do te balkanske vejne pripadale turški državi, zgodovina sleherne vasi pisana s solzami, krv|o i n m u-č e n i 5 t v o m I Ne — car Ferdinand ne napoveduje v svojem manifestu maščevanja krvoločnim Turkom, tej šibi božji za balkanske narode do včeras, a nekdanji šibi božji za vso Evropo; iudl ne napoveduje maščevanja □jim, ki jim je nastavljal svoja nemška ušesa In ki so ga zaveli, da le provzročil tolikega gerjs, nesreče in ponižen|a bolgarski drže v ia bolgarskemu narodu. Ampak napoveduje maščevanje krvnim bratom , s o b o J e v n i k o m zaosvobo-jenjesrbske in bolgarske raje, zasrečnejo inčastnejo bodočnost srbike io - boig?nke države! Kaj se dogaja v duši tega carja Ferdinanda,. kaj jo razjeda?! Kakova so čuitva, ki so narekovala to napoved politike blaznosti?! Ali je to čut divje boli, izvirajoče iz resnične ljubezni do unesrečenega naroda bolgarskega, ki so mu oni, katerim napoveduje maščevanje, storili krvavo krivico na izdajalski način ?! Ne! Vsebina carjevega manifesta ni v čih se koles in s praznimi žepi je postopal po ulicah, razmišljajoč o raznih načrtih, k*ko bi piišel zopet do denarja. To je bilo alučajao tisti dan, ko Je Imela Marija Lvscours opraviti v otroški bolnišnici, da bi uredila vse zaradi pogreba ponesrečenega otroka. Z gostim pajčolanom zakrita ženska je v tistem trenutku trčila ob Avgusta Les coursa. H tro je stopil v stran in se opravičil. — Saj ni bilo nič — Je rekla vljudno. Takoj nato pa Jo Je že prijel za reko. — Marija! — je zaklical; — al!-si ti? — Da — Je rekla in mu izvila roko. — Nisem te takoj izpoznala. Kaj si prežal name ? — N*, slučaj Je. ki te mi Je pripeljal nasproti. Ravnokar sem mislil nate. — No, to se v zadnjem času pač ni dogajalo prevečkrat — [e odgovorila trpko. — Lahko bi bila umrla lakote, tako malo si se brigal zame. — Ne govori tako, Marija — Je odgovoril in Iz njegovih besed je zvenelo neka| one Bekdarje stare nežnosti. — Bil sem Že skoraj na tem, da bi bil poginil lakote. V sedanjem trenutku nimam niti moči, da bi deial, niti sredstev, da bi si kupil kruha. (Dalje) „LDISOSP »ogiasju z resnico, njene trditve so v na sprotju z dejstvi. Predaleč bi nas zavelo, ako bi hoteli tu ponavljati historijat dogodkov, ki so doveli do tretje balkanske vojne : vojne Bolgarske s prejšajimi zevezniki. Le par momentov na| tu podčrtamo! Nasproti trditvi Ferdinandovi, da so Srbi kršili pogodbe in izdali Bolgare, stoji nepravično dejstvo, da Je Srbija le v toliko prekoračila določila pogodbe, v kolikor |edala Bolgarski več pomoči — 40.000 mož v bojih pri Odrinu in cd vsega sveta proslavljeno artilerijo, ki je odločilno posegla v boje — nego so bili obvezani, do čim Je Bolgarska sama razveljavila pogodbo s tem, da ni dala Srbom tiste pomoči, v katero |e bila obvezana po pogodbi! Ali pa Je manifest Ferdinanda le produkt njegove minolosti: njegovega nemškega rojstva, slavofobskih tradicij v krogih, i; katerih Je izšel in ki Jim nastavlja uho tudi sedaj ? To je verjetneje. Ali pa mu Je vodil pero strah za svojo dragoceno osebo, da hoče sedaj z gromečo ta grozečo besedo izbrisati iz spomina bolgarskega naroda, kar Je grešil — da hoče torej svoji prejšnji politiki napuha in po-žrešnosti — oprostite banalni izraz — pri družiti nov zločin ?J Postopanje Bolgarske po drugI balkan ski vojni, oziroma tretja vojna Je povila ves slovanski svet v globoko žalost: po slavri epopeji, ki ie mogočno dvigala samozavest i i ponos vsega slovanskega sveta — sramota ue|seboinega klanja ob roganju vseh sovražnikov Sovanstva. Ali tudi to žalo*t bi biti preboleli, da so se bolgarski držav niki dostojanstveno udali usodi, ki so si jc< sami nakopali v svojem — napuhu in da *->i izjavljali, da se hočejo lojalno držati miru v Bukarešti, ki so ga sami podpisali. Seda; oa napoveduje vladar Bolgarske na mani-festanten način, da so storili to le poči težo dejstev, da Je bil torej podpis bolgar ikih delegatov čin zavrataos'i in nelojal nofti, da hočejo Bolgari, čira jim prinest jo dogodki primerne prilike, „revidirati" skle njeni mir z novim prebivanjem krvi Slovanom aro ti Slovanom ! I Izzvati hočejo dogodke, ki bi polniti še sramotne|o stran zgodovine balkanskih Slovanov!! In kar |e najhuje: fmnif?st miče s piamtečo besedo baklje n? slovansko streho, plamene sovraštva med dve slovanski plemeni, ki jima je usoda ista po sorodstvu krvi, po zgodovini, po terito rijalntm položaju in po skupnosti narodnih, državnih m gospodarskih interesov. To še le reže v dušo In vžiga pekočo zavest, k a pomen j a to, ako ima slovanska država tako-le tujlnsko dinastijo! Ali Je vendar tolažbe tudi v tej grenki uri. V dejstvu namreč, da sta se vzbudila vest ii pravičnost vse E?rope, izvzemšl seveda fanatike na Dunaju in Budimpešti. Sodba Evrope Je danes taka, da Je napuh izzval tretjo bolgarsko vojno. In na to Evropo bo tudi manifest Ferdinanda napravljal vtis istega napuh3, ki se fe| bo zdel tem nerazuml|lvejši In tem ogabnejši, ker prihaja — po padu ! _ Tržaški mestni svet, Volitev župana 2n podžupanov. Včeraj opoldne se je zbral novi tržaški mestni svet, da izvoli župana in podžupane, ter da novi svetovalci polože prisego. Predsedoval Je kot najstarejši član zbornice svetovalec B u d i n i c h, ki Je konsta-tiral kvalificirano sklepčnost in |e potem po stari navadi šel po med tem došlega i a-mestnika. Namestnik le pozdravil zbornico in povabil svetovalce, da polože prisego. P/i tem |e prišio do hrupa In vzklikov, ko so okoli čanskl svetovalci prisegali v slovenskem Jeziku. Po prisegi Je namestnik odšel, na kar ie Je začela volitev župana. Soci|alisti se volitve niso vdeležili, dočim so slovenski svetovalci odd3li prazne listke. Isto se Je ponavljalo pri volitvi prvega podžupana. Županom je bil Izvoljen s 95 glasovi dosedanji župan dr. V a 1 e r i o, I. podžupanom pa z istim številom svetovalec dr. Brocchi. Na volitvi H. podžupana so Slovenci glasovali za dr. S'avike, ki je dobil 11 glasov, dečim |e njegov glas dobli dr. Ryb&f. Izvoljen |e bil s 85 glasovi icž D o r i a. V pojasnilo tega postopanja okoliških zastopnikov omenjamo, da so ti Že v mi aolem tednu zahtevali mesto II. podžupana in predlagali za to mesto dr. Sla vika. V znak protesta, ker Itall|aal riso ugodili tej zahtev), so Slovenci oddali pri prvih dveh volitvah prazne listke in se tudi niso vdeležili čestitanja novoizvoljenim. Tem hrupneje jih Je pozdravljala večina In galerija, s ka tere se |e usuvalo cvetje na župana. Izvoljeni so se zahvalili na izkazani Časti. S posebno laško šovenistično intonacijo se {e iztical podžupan Brocchi, ki Je pač nagla šal strogo italijansko in hitro upravo, a ni nič omenjal potrebe nepristranske in vsem enako pravične uprave. Zato so proti posameznim n|egovim izvajanjem slovenski in socijalnodemokratlčal svetovalci glasno ugovarjali, vsled česar je — posebno proti koncu Brocchiievega govora — prišlo med Cernlutzem, Pjecherjem, Pittonijem Io Chlussijem z ene strani ia ne- 1 5t /.23 *ate-iml člani večine z diuge strani dc ostrih besednih spopadov. Po seji Je prt d mestno palačo čakala večja množica pristašev italijarsko liberalne ctr*nke, ki Je župana demonstrativno po idravljala do namestniške palače, kamor |e šel z obema podžupanoma, da se predstav? namestniku. _ Domače vesti. Smrtna kosa. Predsinočnjim je umrla ia Vfdell (Sv. Ivan) po kratki bolezni gosps Ana Godina, soproga spoštovanega g Uaaa Godine, posestnika in obrtnika ter gbvarica ugledne narodne družine. Žalujočima rodbinama GDdina-MIcheluzzi našt sožalje. Himen. V ponedeljek se je poročil-} v Rojanu gospica Albina Lavrenčičeva, t rodol|ubne družine g. Matije Lavrenčiča. z gospodom Antonom F o r t i č e m, deželnim uradnikom iz L'ubljane. Bog živi novo-joročenca I NibelunŠkl zavezniki! Že nekaj časa sera |e bilo opažati, da se naša nlbelunšk? nemška zaveznica nikakor noče eksponirati ia prestižno politiko dunajskega kabineta. Umaknila se je na tihem lepo v ozadje in «o še pravočasno, ker Je uvidela, da so postale nemške sanje po „Drangu nacb Osten" res samo sanje, katerih ne bo mogoče nikdar realizirati. Na Dunaju so to rezerviranost nemške zaveznice jako bridke občutili, naravnost katastrcfalno pa morr vplivati na Berchtoldo^e možgane dejstvo da je nemški cesar Vlijem v odločilnem trenotku osebno posegel v mirovna pogajanja v Bukareštu in to na način, kl dijametralno nasprotuje „interesom" monarhije. Res bridko razočaranje! Ne naša veča? nasprotnica, toliko blatena Rusija, ampafc Nemčija je lista država, ki prekrižava načrte dunajskega kabineta. V svojem obupu ic ^rezglavosti je Berchtoldovo časopisje ki? čez noč spremenilo Rus jo celo v n2Šo prijateljico in gorečno |o mo:da naprav.j celo za našo zaveznico, nad neubogljivostjo in trmo Berlina pa pretakajo bridke solze. Ntbelunška zaveznica je padla v veliko nemilost na Dunaju in tako se sedaj v svoji naivnosti gospodje na Ballhausplatzu tolaž jo, da bodo s pomočjo sovražeče Rusije, ki st {e seveda sedaj spokorlla in uvidela miro jubno politiko monarhije, dosegli to, pc čemer tako iskreno hrepene in kar se lim je dosedaj še vedno izjalovilo. Kaka ironija! Ali kratkovidni krmilarj! monarhije rer ne uvidijo, da bi Rusija čisto iz drugih vzrokov rada dosegla revizijo bukareške pogodbe, kakor pa si oni predstavljajo. Ali morda mislijo, da se Jim bo ruska diplomacija obesila za frak in podpirala n|ih blainc orotlsrbsko gon|o. Č? niti v Nemči|i nt morejo za te načrte najti podpore in pemeči, potem Je naravnost blazno podjetje, obračati poglede proti Petrogradu, kjer so nam št vedno preskrbeli dolgi nos. Načrti ruskt diplomacije so bili vedno zelo taj'nstveni ir aa Dunaju že morda razumejo zakaj. Rusia bi bila pač vesela, če bi |o Avstrija pod pirala v njenem stremljenju po reviziji kaval-skega vprašanja, za plačilo pa bi dobila monarhija potem, ko bi v Petrogradu do segli to. kar so želeli — dolgi nos, ker bi nas pri vprašanju revizije srbsko-bolgarske pogodbe pustila lepo na cedilu in se nam smejala v obraz. Naši petrograjski poslaniki iti so nekako določeni za bodoče zunanje ministre, se v petrograjski šoli še niso dovolj izučili. Temu lahko odpomoremo. V ulici Stadion št. 7 ima svo'o pekarno neki Luig Covacich, čistokrven Italijan, pravi kalabrež sar se lahko pozna že po pristnem Italijanskem imenu. Mož Je strupen in zagrizen sovražnik vsega, kar Je slovensko in tak/ predrzen, da mu še v prodajalni ne da ži lica miru, da ne bi nesramno psoval slo-slovenskih strank oz. slovenskih služkinj, k« morajo s knjižicami hoditi k njemu pc kruh. Tako nam poroča neka zavedna slo renska služkinja, ki Je poprej služila pr! neki grški rodbiDi, k|er so Jo kot Slovenk; [ako spoštovali, sledeče zanimivosti o izbruhih tega pristnega Italijana: H Covadchu sem biia primorana hoditi po kruh, ker je moja gospodinja plačevala na mesec. Kadar sem zahtevala v slovenskem jeziku, Je takoj zavrela v Covadchu italijanska kri in dovoljeval si Je pri tem na|nesramnejše opazke in psovke, kakor: .Koša la vien far a Tri •este, p.... di sciava", .vadi a časa zapar terra" in drugo. Nikdar mi ni hotel dat? hruha, kadar sem zahtevala v svojem materinem jeziku in tako sem morala go voilti laško. Skrlljanka*. No, Covadcha lahko te bolezni hitre ozdravimo in naj nikar ne misli, da sme Slovenci odvisni od njega. V Trstu je dovolj slovenskih pekov in če n|emu to nI všeč, naj gre prodajat svoi kruh v Tripolis. Lulgl Covac'cha tržaškim Slovencem naj to oleje priporočamo. Se erna Hrvaška« Odkar so uvedli na Češkem komisarijat postaja \hda vedne bolj korajžna in hoče vitv.riti na severu pravo severno Hrvaško. Ii najnovejših od redb kneza Thuna je razvidetl, da hoče vlada dati Čehom dobro občutiti vse prijet aosti avstrijskega komisarijata. Vlada Je Izdala ukaz. da se mora časopisje najstrožje cenzurirati, konfiscirati vsako kritiziranje komisarijata in da se morajo društvene in V Trstu, dne 13 av?u?ta 1913. zborovalae pravice d j Lkiajnosti omejit' Vsako gibanje, oziroma vsak nastop pio i komisarljatu. je treba z vso strogoitjo, če r-drugače tudi z orožjem zatreti. Vlada mi sil t^rej prav resno in ima velik pegam,^ ker morajo za enkrat Cehi molčati. Na češko prihaja torej prava hrvaika praksa, ki se menda polagoma Izvede do vseh podrobnost*, tako da bomo imeli v kratkem v monarhiji tudi na severu svojo Hrvaško. N?. Komisarijate se gospodje na Danaju in v Pešti v resnici dobro razumejo in to je pač 7se, kar znajo. A eno na| si zapomnijo : uvajati madžarsko prakso v Avstrijo |e ri tkanino, ker pač za enkrat še nismo na Madžarskem, četudi je težišče monarhije Jandanes pravzaprav v Pešti. Dvomimo, da i| so zbornica zadovoljila z ex ltx stanjem »a Češkem in to že iz principa ne, kajti vlada okuži s to bclercljo lahko kmalu Še le kako drugo deželo. S tem bi seveda moč greh S.urgkh . In njegove vlade preveč zrastla, kar gotovo ne bi bilo v Interesu ljudske zbornice, že manj pa v interesu avstrijskih narodov, posebno Slovanov. V pojasnilo. Prejeli smo: Pod naslovom „Posnemanja vredno" v š:ev. 219 z d e 9 avgusta Vašega cenj. lista se pritožuje gosp. I. J, da je bila njtgova po-5il;atev dostivljena na napačno mesto. Resnici na ljubo blagovolite objaviti, da )e olta pošiljatev dostavljena na dotlčao postajo, *amor je gosp. I. J. zahteval, to Je: Hrrpelje-Kozina In ne v Pazin, kakor stc|i v erae-ajenem dopisu. Leopold Gerbec, napovedovalec prtljage na državnem kolodvoru. Gledališka predstava o priliki kon gresa narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani. V nedeljo, dae 17. avgusta t. I. ob 2*30 popoldne p:irede igralci ljubljanskega slovenskega deželnega gledališča na-a§č za posetaike kongresa Ii Primorskega ia GorUkega gledališko predstavo na prostem. Tik pri paikhotelu .Tivoli" se prvič ped milim nebom vprlrorl BraniMava Nušič i srOska zgodovinski slika iz robovanja srb '.kega plemena pod turškim nasi stvom .Knez Semberi|ski". Predstava bo trajala ■jlizu poldrugo uro, tako da se morejo vsi gledalci vdeležiti velike veselice, ki |o ljub janske dame prirede na čast vdeležencev kongresa na vrtu „Narodnega doma". Park-aotel „Tivoli" je od „Narodnega doma" oddaljen samo 7 minut. Vstopnina h gledališki predstavi na prostem znaša: za rezerviran sedež 2 K, za atol I K, za sede? na fcljpeh sprednjih vrst 60 vin., za sedež na klopeh ostalih vrst 40 viu., passepartoutkarte veljajo po 20 vin. One so tako skromne, da se more vprizoritve vdeležiti vsakdo. Olsti dohodek se razdeli med ljubljanske slovenske gledališke Igralce, ki so že poldrugi aesec brez dohodkov in brez kruha. Nevročljive poštne pošiljatve C kr. joštno in brzojavno ravnateljstvo nam Je ■ioposlalo seznam onih priporočenih in navadnih poštnih pcšil|atev, ki so bi'e v mesecu juliju v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve odprte, a so |lm cdpošiljatelji iep jznan'. Na deželni gospodinjski šoli v Šml-helu pri Novemmestui ki Je v zvezi s kmetijsko Šalo na Grmu In ki stoji pod vedstvom šclskih sester De Norte Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Šola traja od oktobra do konca julija. Pouk brezplačen. Notranje gojenke stanujejo v zavodu jn plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec. Prošnje ta sprejem in za deželne ustanove je vložiti do 1. septembra t. I. na ved it » o deželne gospodinjske šole v Šm!helu, p. Kandija. Šentjakobski semenj. V nedelo 3 t. m. se Je vrlil na vrtu gostilne »Jadran" pri S/. Jakobu lil. šentjakobski semenj, ki ga je priredila Šentjakobska podružnica družbe sv. Orila In Metoda. Videli smo razne šotore, v katerih 30 go*p!ce proda'ale na ko-rist omenjene podružnice razno druzbino blago, Igrače, sladčice, pijače, cvetlice Itd. V nekem oddelku Je b!!a tudi tehtnica, ki je vsakega pretehtala proti mali odškodnini. Kolo sreče |e luđi delovalo. Na semnju je svirala pridno Prva slovenska narodna godba Iz Trsta, pevska društva „Knlo", „Ilirija" In »Z. J. Z." pa so zapela nekaj narodnih pesmi. Le žal, da je prišla nevihta ter da se je moralo nadaljevanje semnja prenesti. V nedeljo 10. t. m. vršilo se |e nadaljevanje semnja, n2 katerem je bilo živahno vrvenje. Zvečer so se Z2ž!gall krasni umetalnl ognji. Toda zopet nas je na večer obiskal vsakdanji gost. to je dež, ter s tem zaključil letošn|i III. šentjakobski semenj. Prav lepa je bila veselica pretečeno nedeljo na prijaznem hribčku Konkonelu. Priredila Jo Je mlada, a agilna podružnica CMD v Kolocjl. Ne bom tu morda opisovala ves lep program, ki so ga izvajala razna oevska društva v veliko zadovolincst vsem, a pohvaliti pa moram naše dobro okoličan-sko ljudtfvo, ki se v polni meri zaveda dolžnosti napram naši šolski družbi. Vesela sem biia, ko sem vldeia naše domačinke žene, ki so v paviljonu prav pridno prodajale podarjeno, domače, dobro narejeno in V Trstu, dne 13. avgusta 1913. „EDINOST" St. 223 Stran TTT. okusno pecivo in razne druge dobre prigrizke. Naša ljubka vrla dekleta so tekmovala v prodaji raznih srečk, razglednic itd.; zadovoljna sem bia v hitrosti Šaljive poŠte, a žalostna naposled, da Je ona nevihta pokvarila veselo razpoloženje. Ideja Ciril-Metodove družbe prodira vedno bolj in bolj, in to |e vesel znak pri masi našega oreprostega ljudstva. Našim podružnicam CMD pa svetujem, naj le prirejajo svoje ve>ellce tudi v takih krajih, kjer se iste ne nahajajo, kajti s tem se bodri naše ljudi In se jih navdušuje. Vsa čast torej vrlemu odboru novoustanovljene podružnice CMD v Kolonji. Le tako naprej I Kraševka. V Ljubljano I Izlet v Ljubljano se vrši v nedeljo, 17. t. m., in sicer bo odhod s tržaškega Južnega kolodvora točno ob 5 zjutraj. Viak se ustavi na sledečih postajah: Sv. Križ: 5 37, Nabrežlna: 5-56, Prosek: 617, Opčine: 6 28, Sežana: 6 42, Divača: 7 04. Z g. Ležeče: 7 25, St. Peter: 7 48, Prestranek: 7*57, Postojna: 8 10, Ljubljana: 9 20. Na ljubljanski postaji bo sprejem, nato pa obhod po Dunajski, Prešernovi in Stritarjevi ulici z godbo in zastavo NDO v Mestni dom, kjer se vrši velik manifestacijski shod, na katerem nastopijo zastopniki narodnih strokovnih organizacij Za glavnega govornika je določen tov. dr. Josip M a n d i č. Po shodu si ogledamo mesto. Ob 230 gledališka predstava, katero prirede igralci slovenskega ljubljanskega deželnega gledališka na prostem tik parkhotela „Tivoli", kjer se prvžč pod taiUm nebom vprizorl B anislava NušIčj zgodovinska Mika „Knez Šemberijski*, o kateri govorimo na drugem mestu. Ob 4 popoldne pa se udeležimo velike narodne veselice, ki se bo vršila v vrtnih ia vseh drugih prostorih „Narodnega doma", pri kateri sodeluje tudi Oril-Metodova družba. \Jsti dobiček veselice je namecjen narodnim organizacijam slovenskega delavstva in naši šolski družbi. Namen je torej dobrodelen. Iz LJubljane smo se prvotno mislili odpeljati ob 9 48 zvečer; ker pa so se nekaieri pritožili, da je ta ura nekoliko prezgodnja, smo se obrnili na železniško ravnateljstvo na Dunaju ter prosili, da nam urni red iz preraenijo v toliko, da bi bil odhod iz Ljubljane ob 11 ponoči. Če nam železnica ugodi, se odpeljemo iz Ljubljane ne ckoli 10, marveč ob 11 zvečer. Vožnja tja in nazaj je polovična ia bo stala 5 80 vin. Otroci pod 4. letom so vožnje prosti. Narodne dame, ki so prevzele na ljubljanski veselici »Tržaški paviljon", naznanjajo, da se sprejemajo darovi ta omenjeni šotor v uradu NDO, u P. S/. Frančiška št. 2. in sicer od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer, a!i pa pri gospej B i č k o v i v „Narodnem domu*. Zidarska skupina NDO, ki Je kot krono lanskega velikega gibanja razvila o priliki petletnice NDO svojo zastavo, je sklenila, da se udeleži ljubljanskega izleta z društveno modro zastavo. V Ljubljani bosta torej plapolali dve modri zastavi uaie „Narodne delavske organizacije". Za Izlet Tržačanov vlada povsod, zlasti pa v L;ubljani, veliko zanimanje. Š rom slovenskih dežel se vrlo pripravljajo na ljubljansko man festacijo narodnega delavstva. Dospeli bodo tudi slovenski delavci Iz tuž nega Korotana in Štajerske. Ali nam je treba še posebej poudarjati, da zahteva naša narodna dolžnost, da se te velike vseslovenske manifestacije udeležimo tudi mi tržaški Slovenci, ki smo tudi od vseh strani obsovraženi in ki moramo fcU vsled tega hud in oster boj za svojo ekzistenco. Dobro je, da si začrtamo pot, kako v bodoče postopati, da se popolnoma otresemo narodnega in gospodarskega suženjstva. Tržaški Slovenci! V nedeljo, 17. t. m., v kolikor mogoče velikem in častnem številu med naše brate v Ljubljani! Ker je pričakovati zadnje dni pred izletom velikega navala, prosimo, da se vsak, ki se želi vdeležiti izleta, zglasi v uradu „Narodne delavske organizacijeulica Sv. Frančiška št. z, od io do 12 predpoldne in od 4 do S popoldne. Oni naši 2aupnlki, ki so prejeli nabiralne pole za izlet v Ljubljano, nej blagovolijo pole vrniti takoj našim uradom: ulica Sv. Frančiška št, 2, pri Sv. Jakobu, ali pa v Skednju. Zunanje kraje: S7. Križ, Opčine, Na-brežiio itd., opozarjamo, da je nujno potrebno. da pravočasno naznanijo število u lekžencev za izlet, bodisi našim zaupnikom, ćii pa direktno naši dežeicl centrali v Trstu ulica Sv. Frančiška št. 2, telefon št. 27-53. DAROVI. — O priliki poroke gce Albine Lav-reačičeve i g. Antonom Fortlčem se Je na- bralo med gosti K 51-— za ro|ansko podružnico CMD. Srčna hvala darovalcem In nabiraiki 1 — Mesto šopka na krsto pok. Marice Ravbar iz Dutovel| Je darovala družina Turk iz SepulJ podružnici CMD v Dutovljah K 20 —. Tržaška mala kronika. Trst, 12 avgusta« Oskrunjevalec grobov. Že par tednov sem se mnoge stranke pritožujejo, da Jim neznani zločinci oskrunjujejo grobove in kradejo nagrobne okraske, ne da bi Jih kdo mogel zaslediti pri tem brezvestnem delu. Včeraj popoldne se Je mestni policiji vendar posrečilo zasačiti nekega zločinca, ki Je sicer takoj pobegnil, a Je bil kmalu nato v mestu aretiran. Piše se Roman Bastianonl, star 29 let. iz Benetek. Bil |e že parkrat izgnan iz Trsta. DosedaJ Je 7 strank nazna ntlo policiji, da ima|o oskrunjene grobove svojih dragih. Na tramvaju je bil okraden. Ko Je Peter Semenzatti včeraj popoldne skočil pri nekem ovinku na tramvajski progi trg Gol-doni—Sv. Sobota, mu je dosedaj še neznan lopov pri tej priliki ukradel iz žepa denarnico, v kateri Je Imel 255 K denarja. Naznanil je tatvino policiji, ki seda| išče krivca. Tragičen konec surovega očeta. Danes zjutraj Je na katoliškem pokopališču pri S i. Ani, trgovec In posestnik Konstantin Cassab, stanujoč v utfci DomenicD Rossetti št. 67, spil steklenico strupa in bil kmalu nato mrtev. Cassab je bil splošno znan kot skrajno brutalen in surov človek. Tudi s svojo hčerko Je ravnal naravnost nečloveško In Jo mučil, kjer (o Je le mogel. Pred kratkim jo je kaznoval s tem, da je morala držati roko aad žarečlm ogljem, par dni pred samomorom pa |l le zatlačil svojo debelo pest v us!a, rako da ji je pretrgal ustnice. Te dni bi se morala vršiti radi tega pred sodiščem razprava, a Cassab se je umaknil roki pravice s samomorom. Pokojnik je bil tudi lastnik velike, popolnoma nove hiše za četkom ulice Stadion, a je imel vsa stanovanja prazna, ker ni nihče mogel prenašati njegovih šfkan. Ima še enega brata, ki pa le bil izgnan iz Trsta. Cassab Je bil rodom Turk in tudi v Turčijo pristojen. Mica Kovačeva, pila nič plačala. Danes dopoldae je prišel v gostilno „Buf-falo Bili" na Barrieri tuj človek, ki si je hotel privezati dušo k želodcu. Pojedel je štiri Jajca in se napil tudi sladkega vinca, a ko Je bilo treba plačati račun, |e fzJavil, da nima denarja. Gostimičarka ga Je dala tako? aretirati. Na policiji je aretiranec izjavil, da je Lucidno Lucco, 31 let star, z Benetk, trgovec in hišni posestnik in da ima 14 000 K premoženja. Policija Je takoj razumela, de ima pred seboj sumljivega tička, ki le trguje na škodo drugih, kar |e pokazal tud' v gostilni „Buffaio Bili" in je zato malo orei3kaIa njegove žepe. Res je našla pri njem listine, glaseče se na Bernarda Jurisa, kateremu je povratek v Trst prepovedan. Policija je brzojaviia tudi Beneški policij?, odkoder je prišel odgovor, da Je Juriš zelo nevaren človek in fanatičen anarhist. Vtakniti so ga takoj v luknjo. Po turško. Policija Je včeraj radi sleparije aretirala 28 letnega Turka, krojača po poklicu, z Imenom Bahtagloghi. Mož s čudnim imenom se Je hotel poceni odpeljati v svojo blaženo domovino In |e v to svrho v ljudski kuhinji v Gaspari Gozzi ukradei svojemu rojaku Bedejanu Her Ghisu tri turške lire In njegove listine. Mesto v Carigrad so ga radi tega za nekaj časa odpeljali v zapor, da si poprej še malo ogleda jetniške sobe, predno odide v domovino. Ogenj. V stanovanju gospe Mari> Suttina v ulici Torre bianca Je včera| zbruh-nil ogenj in sicer v spalnici, kjer se Je na- Oblastveno dovoljena RODAJALNA ČEVLJEV R. NEUMANN TRST — CORSO ŠTV, 29 — TRST likvidira, ia se prodajo ysi v zalogi nahajajoči se čevlji po Izredno znižanih cenah. Znano da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrste in je s tem vsakomur dana prilika, da se preskrbi z dobrimi in finimi čevlji po izredna nizkih cenah. Potrtim srcem naznanjamo podpisani sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša mati in tašča, gospa AHA GODINA roj. LEVIC sinoči ob 11. uri po kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 13. t. m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti na Vrdeli-Scoglietto 333. TRST, dne 12. avgusta 1913. Žalujoči družini GODINA in MICHELUZZI. Koro r-ogrebao podjetje. Corao 47. KIiETARSTVO pri POBEGIH ▼pisan« zadruga z omejenim jamstvom vabi na Vil. glavno skupščino ki se vrši v sredo, dne 20 avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne v lastni kleti pri Pobegih. DNEVNI RED: 1) Poročilo načelstva in prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Poročilo nadzorstva. 3) Določba porabe čistega dobička. 4) Potrjenje računov za 1. 1912 — 1913. 5) Slučajnosti. K cbi)n«»j udeležbi uljudno vabi _ NAČELSTVO. isasssBsasais^aBsssassš EttiHai9EaBE!iaiaUi!iilfl! Ljudska urarna i BOGOMIL PIM0 Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 (lasproti tntit n. iitou iotcci) Bogat izbor ur, verižic, orratnlh verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene, BBBBBBBBBBBBBBBB ZobotehnlCnl ambulatorij Univ. Edniv« ke Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnik. Trst, ulica Caserma Štev. 17, IL nad*t/ Posebni zavod za umetne zobe brez uatu; ploiće. Plombiranje z zlatom, platinom i« porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrsr nanje krivo rastočih zob. Zmerae cene« Sprejema od 9 do i in od ] do i popoli ANTON SKERL - TRST mehanik, zaprisežen Izvedenec. Tr| Caris Grterf štev tO—Tst 1794 Zartopnik rasnih Utvaro avtomobilov, moto kot« Itd. Generalni ustopnik tovarne avtomobilov „Ford*, Zaloga avtomobilov, motokoles itd. NspeJjara in zaloga električnih zvon£kevj prodna gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnici za popravljanje iivalnih strojev, koles, motokoles itd. — Velika zaloga pripadkov. Vrtita mtakt «•»«•, at*a «« •■oM t*. *•«■! sBh ImMIi rturss ««7. - ST00K ntim goopbzoh (■■ ii>imm)l Amatszu ia posodo po Franjo Stančić Trst - ul.Oti Medla št. 17 - Trst priporoča svojo trgovino jestvin in kolonij alneg-a blaga katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim blagom Podpirajte družbo hajala tudi ženitovanjska bala n|ene hčerke C\| f*|DII Đ IN AA CTAIM11 Bianke. Vse pohištvo Je zgorelo. Na ItcejOV. VJIvILn 111 lUL I UDA! mesta došli rgn|egasd so preprečili razšir- hhh^^h^mb lecje ognja. Šsoda znala 600 K, krita z zavarovalnino. V dobroznani mesnici Vata Dnhi Trst — Piazza Barriera veeehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in ki-štrunovo, Jančje in kokošje meso. Postrežba tudi na dom. CENE ZMERNE, Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Z nožem v rebra. V žganjarlji na Barrieri št. 7 sta se včera] sprla dva žgan-jar|a. Prepir se |e polagoma tako razvnel, da sta se nasprotnika pričela pretepati in {e bil kovač Anton Nagllč nevarno ranjen. a fe po- j Mi Ijijiftiiliiiitf % g & S| fEBfAN zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12. S % 1 I | If #||n Najfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na S Ki IHlIflVIl želodcu, - Steklenica pol litra kron 1-60. % m.--------# DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na |avni dražbi, U se bo vršila danes 13. tm. od 9—12 predp. ter od 3—6 popJ Chiffonier, umivalniki z ogledalom, noč-j ne omarice, divan, mize, ura, planino »Kcch: & Korselt", velika maožlna trliža, caneplna, povlak za obleke, zavese, kosi barvane j svile. Dobro znani in edini narodni urar in zlatar ALOJZIJ POVH naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo št. 26 v novo hišo na trg Barriera vecchia št. 3, ter upa, da s tem zadovolji obči želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo _____-— ALOJZIJ POVH. Senichf Za 12 v li- si dobi Ja ko vsakdo prepričanj e, da nI pametno prati perilo, ne da bi bilo namočeno prej čez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala". Saj se mora tadi sladkor prej raztopiti, predno kavo premešate. Zakaj torej nočete temeljito odmočlti nesnage s pralnim Izvlečkom „Ženska hvala , da odide potem skoraj sama od sebe s Schlehtovim milom in toplo vodo? Stran IV. „EDINOST" St. 223. V Trstu, dne 13. avgusta 1913. Njegov nasprotnik Je takoj po dejanju pobegnil, Nagliča pa so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico, kamor je bil poklican tudi policijski komisar Herman, ki Je vsel vet dogodek na zapisnik. Z voza sta padla. 16 letna Ana Fur-laaič in 11 let a Mari|a Bolf.č iz Spodnjih Škofij sta se peljale na nekem vozu. Ker se voz na nekem kraju nagoti, oziroma stresel, sta padli obe na tla. Che deklici sta zadobili pri padcu več poškodb in so Ju morali odpeljati v bolnišnico, kjer sta dobili po-treono pomoč. Iz policijskega poročila. Včeraj so bili aretirani sledeči »nedolžni' ljudje: 16!etna delavka Marjeta Oblatb, stanu-|oča v ulici Ciistoforo Belii 4, ker Je Tereziji Hrovat za gostoljubaost In razne usluge ukradla več kosov obleke. 28!etni dninar Ovido Maffiali, stanujoč v ulici del Rivo št. 19, ker Je v prosti luki ukradel 3 kg kave in potem, ko ga Je Geki stražnik odpeljal na policijo, pričel srdito razgrajati In se zoperstavljati in Je stražniku tudi raztrgal suknjo. 21 letni zidar Peter Marušlč, stanujoč v Rojanu št. 584, Marij Terboglia iz Skorklje in Lulgl Leghissa z Rojana št. 553 so bili aretirani, ker so ukradli sodček piva in skušali ponovno pobegniti. Nar. delavska organizacija. Številni shodi, ki jih Je priredila NDO pretekio nedeljo, so Izpadli sijajno. Zopet se Je veliko število dela?cev priklopilo naši organizaciji. Vse kaže, da se bodo naše želje uresničile, zlasti zato, ker se pridružujejo našim vrstam navdušeni, zmožni in vztrajni bojevniki. Osrednji IzvrSevalni odbor. Danes, v sredo, ob 8 zvečer, redna odborova seja v društvenih prostorih v ulici Sv. Frančiška št. 2. Odbor zidarske skupine Ima danes, v sredo, ob 6 zvečer važno odborovo sejo. Nal noben odbornik in namestnik ne manjka. Delavci tovarne „Linoleum"! Danes, v sredo, ob 7 zvečer, v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu društven shod. „Zveza jugoslovanskih lesnik delavcev* sklicuje za Jutri, dne 14. t. m., ob 7 30 zvečer Javen društven shod v društvenih prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška 2. Dnevni red: .Reini položaj lesnega delavstva". Lesni delavci, udeležite se v velikem številu tega važnega shoda I _ Vesti iz Goriške. Nekoliko odgovora. V nedeljski številki .Edinosti* se Je g. Vidrih, poslovodja Bratinove gostilne v Ajdovščini, opravičeval radi znane odpovedi dvorane za shod aj- j dovskega delavstva. O. Vidrih se je najprej zaletel v mene kot pisca članka: »Narodnoj delavstvo v Ajdovščini" ter me apcstrofiral s slabim informatorjem, ki je dotični članek v „Edinost" utihotapll. Ve naj, da mi v .Edinosti" nI treba ničesar vtihotapljati že iz enostavnega razloga, ker je rubrika N.D.O. v »Edinosti- za to, da branimo v njej interese delavcev. Izjavljam, da vzdržujem v polnem obsegu, kar sem napisal v omenjenem članku. Upam, da g. V d ih v svojem interesu ne bo refiektJril na to, da za resničnost dotičnega članka nastopim prav temeljit dokaz resnice na prihodnjem shodu ajdovskega delavstva. Drugič se mož zaletava v podpredsednika ajdovske podružnice, natega tovariša Antona Vadnjala. Da bi postavil samega sebe v lepšo luč in ker nima drugega izgovora za svoje netaktno postopanje proti delavstvu, Je naenkrat iztakntl, da je podpredsednik naše ajdovske podružnice — novostrujar. Ne bom tov. Vadnjala branil pred tem očitkom in se tudi ne bom spuščal v razpravljanje tega, če Je ta očitek opravičen ali ne. Samo to naj konštatlram in to si naj zapomni g. Vidrih z drugimi gospodi vred, da Je .Narodna delavska organizacija" strogo narodna strokovna organizacija, ki jI Je politična konfesija posameznika popolnoma irelevantna ia ki tudi po tej politični k o ■ f e s i 11 nikogar ae izprašuje. R«cimo torej, da Je očitek g. Vidriha opravičen in da je tov. Vadnial res novostrujar, kaj je s tem dokazano?" Niči K večjemu to, da si Je izbral g. Vidrih Jalto nesrečen in Jalov izgovor, da opraviči vsaj navidezno svoje čudno postopanje proti de- lavstvu. Za organizacijo je edino merodalno to, da je tov. Vadn|al prijatelj delavstva. Vse drugo nas kot organizacijo nič ne briga. In tov. Vadnjal se je za delavstvo že dosti žrtvoval in že dosti zao|e storil. To Je stvar edino le naših članov. Sicer pa g. Vidrih že stem Izgovorom sam priznava, zakaj |e tako postopal. Zato, ker ga Je tov. Vadnjal ujezil, zato se Je maščeval nad vsem ajdovskim delavstvom. Maščevati se radi enega nad vsemi, to odgovarja morda Vašemu ukusu, g. Vidrih, nikakor pa ne maniram odkritosrčnega delavskega prijatelja. To se ml Je zdelo potrebno odgovori i o interesu organizacije na Val zadnji dopis. Vek. Mrak. Iz Tomaja. Cvetlični daa, U ga jc priredilo pevsko-bralno društvo .TomaJ" v Tomaju, združeno s CM podružalco za To msj in okolico, v nedeljo dne 3. t. m., je ukliub slabemu vremenu vspei ie precej dobro, a mnogo boljše bi bil gotovo, ko bi ne bil prišel dež ravno v začetku veselice, ob treh in pol popeludne, tako, da Je mnogo ljudi zapustilo veselični prostor bežeč pred dežjem v bližnja zavetišča. Prostor ia prireditveni stroški zsaifjo 744 K 40 h. Dohodki pri plesu, na veselici, v paviljonih in cabranih darov skupaj 1089 K 10 h. Čisti dobičeh znaša 344 K 70 h., ki se po sklepu združenega odbora po polovici pošlje Ciril-Mttodovi družbi v Ljubljano, polovica pa ostane domačemu pev. bral. društvu .Tomaj" za pomnožitev časopisov in društvene knjižnice. Posebno zahvalo Izrekamo ob te| priliki g. Antonu Čefutu-Ucmanu za brezplačno prepustitev učne sobe in glasov;rja za poučevanje petja. Dalje g. A. Pupplsu za brezplačno prepustitev veseličnega prostora, ko-nečno vsem darovaljetm boteljrr, cvetlic, peciva in denarja, ter vsem tistim, ki so sodelovali in pomagali pri veselici. Iskrena hvala vsemi Posebnega pomilovasja so pa vredni oni, ki so hujskall proti darovalcem ia Jih smešili, ker bi bili radi zabranili, da bi se sploh ne bilo nič priredilo. A mi smo Šli po začrtani poti dalje in napraviti, kar smo namenili v ponos Tomaju in v korist Cirfl-Metodovi družbi In domačemu pevsko-bral-nemu društvu. Združena odbora. Vesti iz Istre. Iz Dekani. Dne 10. t. m. preminula |e po zelo kratki a mučni bolezni ga. Ana Pi-c'ga roj. Grlžon soproga g. Matije Plciga obč. odb. I dr. Bila le vzor žene In matere, za katero plakajo užaloščeni soprog in 4 cedcrasli otročiči. Lahka bodi Jej domača gruda. B Mali oglasi Prevzel bi oddelek Edinosti. upravljanje hiš po ceni in z jamstvom. — Ponudbe na Inaeratni 1751 Kupim brač I. • Ponudbe na lnseratni oddelek Edinosti pod nBraČ Lw 1752 KVINTET-. - Išće mesto za Tamburaška godba igranje ob sobotah in cedeljeh po um'reni ceni. — V*a dei Capitelli št. 11, V , Vrbnjak Štefan. 1750 V nedeljo 17. t. t vsi v fcftorje na veselico tamošnjega društva. 1753 i Prlporoflltoe tvrtke. 11 Medeni modiljoni rane in iz aluminija, leseni predmeti in Žeieznine za domtčo uporabo, po cenab, da se ni bati konku rei.es. — Obrnite se saato do Umbe.to Cesca, ulica Caserma štv 14. 1682 AplCntO Trat, Via Barners v. 33, vrat« • nlt-QLn} 13. Damska krojafinica. Izdelujt vsakovrstne obleke po anglefikem in francoskem kro n, plesne obleke, obleke za poroke, bluze z* gledališče itd. Cene zmerne. Fotografa Jers?^a : j^*®** bl ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gosposka 4444 v 7nnolro laoi izčeSljane in rezane, kupujem LcIloIlD ICUH po dobri ceni. A. e e b e k po vlasuljar, Trat, via Carducci 9. 186: Odprla se je nova točilnica furlanskega vin«, lastnega pridelka in se prodaja liter po 88 stot., za družino 80 stotink. TRST - ULICA ISTRIA ŠT. 65 - TRST za takojšnjo prirejanje vseh mrslih lomečih pijač, kakor eodovke, limonade, šumečih belih in rdečih vin. kakor tudi umetnih mineralnih vod z dodatkom mineralnih ploičio trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz TRST Restavracija „AlJa Stazione" TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in ca meščane, ker je v bližini južneca kolodvora kraj javnega vrta in kjer ee uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — ToČi se Izvrstno pivo in vino I. vrate. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko :a dota po 96 atot. liter. Domača kuhinja. Ceoe zmerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, bivši vratar Ho- i tela Balkan. Brivska dvorana, Rojana. in okolice, ae priporoča brivske dvorana. ? ol/ci Montorsino 7. Za dobro pc~ atrežbo jamči Štefan Vukomanowjć. brivec Anff|n Tlirlf ee toplo priporoča cen J. slovenskemuob Činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI_2660 ivnoHln lase kupujem ter izdelujem vsasovrnin* IZpaUlD najmodernejša lasna dela. • ANDREJ ROJIO, oL Acquedoto 20. _1752 Kupujem ££ železo, »tare kovine : Anton Ceroact Trst, ulica Olmo St. 12._173C Dnhi&tun in tapetarije po že mnano ni*-lUlllolVU kili cenab, katere se ne dobi drugje. Spalne aobe ia vsakovrstnega lesat rezane od 380 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Nor* zaloga S. BROD, ul. Squero nnovo 7, I. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. 1466 rpAN PIIPMIlf kroja*ki mojsiti, 1»», rnnll nUrnilV, ulica Geppa St. 10. I.a l/niinnuo-7nina ANTON REPENSEK je IMljltJUVUZlIJtcl edina slovenska knjigovez, niča v Trstu, ulica Cecilia št. — Izdeluje vaa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 HELVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19. Vedoo v zaiogl velika izber slovenskih In hrvatskih 0I0ŠĆ od kron 2 50 mprel. Vfdno nove plcSće na^oljše vrste. Gramof tli na obroke. Prva slovenska Izda-lovhlnioa mostnih, živi skih in drugih tehtnic i a tiguvino In o:rt, stavbno in umetna ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki nirazpoligo brezplačno In tranio. Velika zaloga dvokolea ta ilvalalh rtr«j«v, |naifN««, •rkMtraaa* pri B*tJ©l - U, Oarlsb, a ta Is«. »Um at. 2li4 ■•haaKaa daiavniom. — er«—a—t ngtda«. Izbiru iu-hlnja Ii MJiJivlikt pivi (tU fiavHtla). Zmtm mm. Restavracija-Hotel Balkan