Listek. Oče in sin. Poslovenil Ivan V—nk. Anton Morgun in njegov sin Daniel živela »ta v majhni vasi; svojo majhno posestvo obdelovala sta pridno. Mati Daniela umrla je takoj po porodu. Ta udarec je britko občutil stari Morgun. Od sedaj je moral skrbeti še za majhnega otroka. Ko je Daniel postal večji in močnejSi, pomagal je rad in pridno pri vsakemu delu. In tako je postal sčasoma desna roka pri hiši. Kaka dva streljaia proč, stanovala je pridna vdova Lucija Sobodika. Njen mož umrl je pred nekolikimi leti za sušico ter zapustil nepreskrbljeno ženo s sedemletno hčerko Angelo. Z varčnostjo in pridnostjo ter s pomočjo soseda Morguna, prihranila si je toliko, da je zamogla sedaj brez skrbi živeti. Svojo hčerko vzgojevala je v strahu božjem. Angela razvila se je kmalo v deklico, katera je bila ponos v okolici. Z Morgunovimi živeli ste v vedni složnosti in prijateljstvu. Drug druzemo so pomagali iz stisk in nadlog; in ni čuda, da sta se mladi srci privadili tako, da sta bila kakor brat in sestra. Ta bratovska ljubezen izpremenila se je pozneje v vročo mladeniško; obljubovala sta si večno zvestobo in ljubezen. Ker sta bila pa Se oba mlada in Daniel ni bil vojaSčine prost, ni bilo misliti na zakonsko zvezo. Pa tudi za to skrivno ljubezen napočili so temni dnevi. Daniela so potrdili v vojake in sedaj je prišel čas, da vzame siovo od Angele in rojstnega kraja ter se poda daleč proč v mesto. Grenko je bilo slovo ljubečih src. Strastno se ga je oklenila Angela ter britko plakala in tudi Danielu stopile so solze v oči. Akoravno sam potreben tolažbe, tolažil je plakajočo deklico, katera se dolgo ni dala utolažiti; nazadnje se vendar premaga ter poljubi Daniela v slovo, rekoč: «Idi v božjem imenu, ter služi zvesto eesarju in domovini in povrni se zdrav in vesel v naročje tvoje ljubeče Angele*. Še jeden poljub in krepek objem in ločila sta se. Angela šla je v sobo ter jokala; Daniel pa je korakal zamišljen po praSni cesti v mesto. Od sedaj hodila je Angela otožna okrog. Le kadar je dobila kakSno poročilo od Daniela, razjasnilo se ji je za trenutek bledo obličje. Večkrat dvomila ie o njegovi liubezni: <bo li ostal zvest svoji obljubi», dejala je sama pri sebi. Tako in jednako mislil si je tudi Daniel o Angeli. Leta so potekla. Daniel je zopet doma pri očetu in ljubimki. Pa tudi sedaj so se mu začele staviti zapreke, katere je bilo z težavo odstraniti. Ubožec ni opazil, da hodi njegov oče pogosto v vas k vdovi in tudi Angela tega ni opazila. Angelj ljubezni zmotil je oba, da nista zapazila črnih oblakov, kateri so se zbirali na njunima glavama. Enkrat je omenil Daniel k očetu, da želi vzeti Angelo za ženo. Očetu se obraz zatemni in jezno zakriči — nad mladeničem: «Še imaš čas, čakaj!» potem se obrne in odide — k vdovi. Daniel maje z glavo ter hoče to reč brez očeta izpeljati. Še ta večer se poda k župniku. «Kaj prineseS dobrega raoj sin?» nagovori ga duhovnik. <2elim častitega nekaj vprašati, in le to vas prosim, da zamolčite vse mojemu očetu». «2e prav! povej kaj ti teži srce!» »Prosim častiti, rad bi Angelo, hčer vdove Sobodike poročil*. «Je li to vse?» «Da, častitljivi*, odgovori mladenič. <Še enkrat prosim, očetu ničesar omeniti». «Hm, čudno!> mrmra župnik in piSe. <In kedaj naj bo poroka ?» «V jednem tednu». Komaj je Daniel odšel, že potrka stari Morgun na vrata. «O'—o! Bog te živi, Anton! Zelo me veseli, da me enkrat obiščeS —», zakliče župnik, odpiraje mu vrata. «Imam nekaj na srcu, častitljivi. Nekaj kar morebiti ni za mojo starost. Pa glavna reČ je, da moj sin ničesar ne izve. Z jedno besedo, jaz se hočem ženiti —» <No to ni nič posebnega. Res }e, da že nisi več mlad, ter bi bilo boljSe, ako bi skrbel za svojo dušo —. Zakaj pa hočeS sinu ženitev prikriti? «Po poroki hočem mu vse razodeti, le sedaj ne, prosim vas, le sedaj ne. «Naj ti bo!» «Hvala lepa, častiti! Zbogom!» »Potrpi, potrpi! Glavno reč si pa pozabil. Kako se imenuje nevesta?* »Vdova Lucija Sobodika*. Duhovnik maje začujeno z glavo in molče zapiše. Nekega dne delal je Daniel sam na polju, ko prihiti Angela vsa zasopla k njemu. «Oh, ljubi Daniel, kaj vse sem ravno prej učakala!* «Kaj pa ljuba?» vpraSa na pol Saljivo na pol radovedno Daniel in oko mu zatemni. Kaj, ko bi oče izvedel o njegovi nakani, misli si mladenič. «Ko grem po vodo>, govori žalostno Angela, «zagledam pod jednim drevesom stati tvojega očeta in mojo mater. Držala sta se za roki ter se ljubeznjivo pogledavala*. Dekle začne jokati. «0 Bog, kaj bo iz naju, ako se stara vzameta*. Daniel jo tolaži: <Le na Boga zaupajva, bo že vse dobro izšlo*. Od sedaj sta opazovala očeta in mater na vseh potih. Prišla je jesen in ž njo čas, ko se ljudje ženijo in možijo. Tudi čas poroke za Danielovega očeta je prišel. Stari Morgun oblekel se je praznično ter hotel oditi v cerkev. «Kam pa oče?» vpraša Daniel. «K sosedu grem!» »Dobro oče, jaz grem s teboj». ddi sam, jaz ostanem doma», odgovori nevoljno starec, ter se preobleče. Oba se vsedeta na klop ter molčita, le jezni pogledi, katere sta poSiljala drug druzemu, govorili so dovolj razločno, kaj se je godilo v prsih. Čez nekaj časa vstane starec ter gre k studencu. Daniel ga molče spremlja; od studenca se napoti v klet, ali Daniel ga ne izpusti iz oči. V kleti vpraSa oče sina: »Zakaj laziS vedno za menoj?» «Rad bi videl, so li vsi sodi polni —» odgovori Daniel. «Čuj Daniel, si li ti moj sin ali ne?» «Oče, si li ti moj oče ali moj nasprotnik ? Ti si že star, jaz pa Se mlad. Zakaj mi jemlješ srečo; vedi, da ljubim Angelo hčer taiste, s katero se ti hočeš poročiti*. Molče zapusti starec klet in se napoti k Luciji. «Čuj Lucija, jaz sem si premislil; midva se nemoreva poročiti. Pustiva srečo najnima otrokoma». Solze polijejo ugledno ženo; prav govori, misli si sama pri sebi; boljSe je, da se mladi ženijo, kakor stari. Potem si zbriSe solze rekoč: <Pridita danes z Danielom k meni!» Zakaj se ni babica učila pisati? Poslovenil Ivan V—uk. Bilo je v nedeljo popoldan. Ne daleč od neke majhne vasice stoji temea gozd in nekoliko na stran na majhnem homolcu se vidi že od daleč stara hišica. Da bišica ni zapuSčena, pričajo lepo pobeljene stene in lepo sadno drevje okoli poslopja. Pred vrati na klopici sedi, kakih 9 let star fantič ter piSe šolsko nalogo. Od vasi sem čuje se petje veseljakov, kateri svoj težko prisluženi denar zapravljajo. Globok vzdihljej prikrade se dečku iz prsi in željno gleda na vasico, iz katere se sliši petje. Med tem pride dečkova babica iz hiše in ko zagleda dečka, stopijo ii solze v oči. «Ubogi deček* mrmra polglasno ter mu gladi Iase. «Niti danes na dan Gospodov ti ne dajo miru». Deček se otožno ozre po babici. «Moj Bog», toži dalje starka, «kaj vse se dandanes od otrok ne zahtera?! Ne znam pisati ne čitati in vendar sem doživela sivo starost. Zakaj li je za kmetske otroke ta učenost?« Deček jo začuden pogleda: «Vi neznate pisati, babica?» «Ne, drago dete», odgovori babica. Nekaj časa oba molčita. «Ali še ni bilo tedaj, ko ste Se majhni bili, Sole in učiteljev?> vpraša radovedni vnuk. «Seveda, da je to vse bilo», odvrne babica. «Jednega učitelja smo imeli; pa 3e kakšnega? Deset božjih zapovedi in drugih naukov nas je učil tako izvrstno, da je katehet, kadar nas je skušal, podobice delil. 0 to je bil učitelj, da malo takšnih. Da se pa nisem pisati učila, bil je še drugi vzrok*. Deček ni skoraj dihati upal, tako zvesto je poslušal babičino pripovedovanje. «Da ne znam pisati, imam se zahvaliti mojej materi, Bog jej daj nebesa; ona tudi ni znala in ravno to jo je enkrat rešilo iz nevarnosti: Ko se je moja mati možila, živela sta z možem od začetka zelo revno. Oba sta se trudila od zore do mraka, da sta si prislužila vsakdanji kruh. Necega dne šla je v gozd po drva in ravno tedaj bilo ji je zelo hudo pri srcu. Britko je začela plakati. Naenkrat stoji gospod v lovski obleki in s petelinovim perjem za klobukom pred njoj. Zakaj plakaš tako, da bi se te lahko kamen usmilil, vpraSa gospod in ko mu ona potoži svojo revSčino, se nasmeje in reče: Iz te nadloge ti hočem pomagati, hočem te storiti bogato, da lahko celo življenje brez skrbi živiš. Na to izvleče iz žepa rudečo knjižico in svinčnik ter poda oboje materi: Tu sem se podpisi! v tej knjižici je že mnogo podpisanih, katerim sem že pomagal. Moja mati prime z veseljem knpgo, ker pa ni znala pisati, naredi samo križ. Naenkrat postane knjiga v njeni roki žgeča kakor ogenj. S krikom vrže jo na tla in knjiga se takoj spremeni v pepel, tujec pa je izginil. Mojo mater spreleti mraz in naglo je zbežala domov ter ni dolgo mogla besedice izpregovoriti —.> «Kedo pa je bil ta tujec», vpraša radovedno deček. • Babica se prekriža in reče: «Ta tujec ni bil nigdo drugi kakor hudobni duh sam. Križee, katerega je naredila v knjižico, reSil je njeno duSo pogubljenja. In tako je sklenila, da nobeden njenih otrok ne sme pisati znati. In ako bi bilo po mojem, se tudi ti ne bi smel tega rokodelstva učiti, ali sedaj je drugače, kakor v slarih dobrih časih». Tako je pripovedovala babica ter poslala staremu času globok vzdihljej. Tudi deček je vzdihnil. V njegovem srcu se je vzbudila želja, zakaj ni jedno stoletje prej rojen ter bi najrajsi vrgel tablico po hribčeku, da bi se na koščeke razdrobila. Strah pred strogim očetom odvrnil ga je tega naklepa. Hvala Bogu, da takih nespametnih babic ni več na svetu^  Smešničar. Nenasiten. Gost: »Natakar, plačat!« Natakar: >Imate juho, meso, telečjo pečenko s salato, morebitiSe kaj?« Gost: »Da, grozen glad!«