Ljubljana, sobota, 24. oktobra 1953
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE!
II. IZDAJA
Leto XVIII.
Stev. 267
DIKBKTOB .BOHbi. VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODOOVORNI UREDNIK IVAN S I B L UREJA UREDNIŠKI ODBOR •
List lzba)a vsak dan razen Detka — Cena 10 dinarjev
cw/m
1
GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
.(.JODIKA PBAVICA.
USTANOVLJENA 4. OKTOBHA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT M-DNSVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1091 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA. ZA SLOVENIJO
ODGOVORI MARŠALA TITA DOPISNIKU AGENCIJE FRANCE PRESSE
»Zahteve Italije ne le do cone A, marveč tudi do cone B in celotne Istre so trajna nevarnost za mir na Balkanu«
je izjavil predsednik republike g. Phillipu Daudyu
V krosih ZN so neugodno sprejeli Duilesovo izjavo o trojni konferenci
Beograd, 23. okt. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel včeraj direktorja beograjskega biroja agencije FP 8- Phillipa Daudyja in mu dal odgovore na več vprašanj.
»Ali sodite, da so rezultati konference treh ministrov v Londonu za Jugoslavijo zadovoljivi?«
»Rezultati konference treh ministrov v Londonu za Jugoslavijo niso zadovoljivi, ker niso bile Upoštevane pripombe Jugoslavije Proti Izvedbi sklepa z dne 8. oktobra pred konferenco in ker pri sedanjem položaju še vedno omenjajo ta sklep, s katerim se cona A prepušča Italiji.«
»Kakšna »katastrofalna reakcija« bo po Vaših lastnih besedah, ali kakšna »katastrofa« bo po besedah gospoda Moše Pijade nastopila v Jugoslaviji, če bi italijanske čete vkorakale v cono A pod zaščito An-gloameričanov? Kaj razumete pod tem izrazom?«
»Ko sem dejal katastrofa, sem imel pred očmi to, da bi bilo ogorčenje ljudstva v naši državi Proti takemu sporazumu zahodnih sil tolikšno, da bi bili naši napori, da bi sodelovali z zahodnimi silami v najvažnejših problemih, onemogočeni. Z drugimi bespda-'nl> kot posledico tega bi morali Proučiti našo dosedanjo politiko, ki je temeljila na zaupanju v zahodne zaveznike kot iskrene prijatelje brez skritih namenov.«
»V intervjuju, ki ste ga dali pred kratkim, ste izjavili, da bi imel sklep z dne 8. oktobra, če bi ga izvedli, velikan• ski vpliv na stabilnost Balkana in da ne morete naprej vedeti, kako se bodo dogodki razvijali v Vaši državi glede odnosov med Vašimi narodi in zahodnimi državami. Ali lahko natančneje pojasnite to izjavo?«
»Ko sem dejal, da bi Imela Izvedba sklepa z dne 8. oktobra Proti naši volji velikanski vpliv na stabilnost Balkana, sem imel Pred očmi to, da bi bil Trst še naprej žarišče ostrega spora med Jugoslavijo in Italijo, ker Italija ne skriva svojih zahtev ne le do celotne cone A, pač pa tudi do cone B in do Istre. To pomeni tlečo nevarnost za stabilnost ml ru na Balkanu.«
»Če bi bilo načelo konfe renče štirih ali petih sprejeto, ali boste dovolili, da bi le-ta proučevala ne le sedanjo napetost, pač za tudi bistvo tržaškega problema?*
»Cc bo to načelo osvojeno na način, ki bo za nas sprejemljiv, to je da bomo govorili o sedanjem položaju v zvezi s Trstom, ki je nastal zaradi sklepa z dne 8. oktobra, sodim, da ni izklju Čeno, da bomo govorili tudi o bistvu tržaškega problema.«
»Ker je g. Pella večkrat potrdil, da odklanja sklicanje četverne konference, dokler se ne izvede sklep z dne 8. oktobra, na kak način bi po Vašem mnenju taka konferenca vendarle lahko bila?«
»Ce g. Pella ne bo spremenil svojega nepomirljivega in pretiranega stališča, konferenca seveda ne bo mogla biti In odgovornost za posledice bo padla nanj.«
»Ce konferenca štirih ali petih ne bi mogla biti, kaj bi tedaj predlagala Jugoslavija?«
»Ce konferenca ne bo mogla biti, tedaj nimamo nobenega novega predloga, razen da še enkrat predlagamo italijanski vladi, da bi to vprašanje pretresali med zastopniki Italije In Jugoslavije in tako skušali najti izhod. Za primer, da Italija ne bi privolila niti na to možnost, bo to pred vsem svetom dovolj Jasen dokaz, da ne želi, da bi se to vprašanje rešilo na miren način, pač pa, da z izsiljevanjem skuša pridobiti zahodne sile, da bi ji s svojo močjo pomagale za-
dovoljiti imperialistične težnje do naše države.«
»Ce bi ZDA in Velika Britanija v določenem trenutku pustile Italiji upravo in zasedbo cone A, ali boste ostali pri Vašem sklepu o oboroženi intervenciji?«
»Na to vprašanje lahko dam naslednji odgovor:
Če bo Italija zasedla cono A, ostanem v tem primeru pri svojih prejšnjih izjavah, t. j., da bo v cono vkorakala tudi Jugoslavija. Po mojem mnenju Italija sploh ne more zasesti in upravljati cone A, ker upravljajo po mirovni pogodbi cono A anglo-ameriške čete, cono B pa jugoslovanske, dokler ne začno veljati določbe mirovne pogodbe o Svobodnem tržaškem ozemlju. Ce bi torej zahodne sile Izročile to ozemlje Italiji v upravo, bodisi da italijanske čete vkorakajo ali ne, za nas je to ista stvar, kajti tu ni bistveno vkorakanje italijanskih čet, pač pa izročitev tega ozemlja Italiji, do česar nima pravice, v tem primeru sc ne spremeni naša odločenost, da bodo naše čete vkorakale v cono A, ne le, da bi zaščitile mirovno pogodbo, pač pa tudi upravičene koristi naSe države.«
»Zakaj ste se v Leskovcu odrekli Vašemu prejšnjemu predlogu o internacionalizaciji STO in dali nov predlog o dveh avtonomnih enotah, od katerih bi bila ena pod suverenostjo Italije, druga pa pod suverenostjo Jugoslavije?« »Prvemu predlogu se sploh ni sem odrekel, namreč predlogu o internacionalizaciji Trsta, ki sem ga izrekel na Okroglici. Ker sem videl odklonilni odziv na ta predlog tako pri zahodnih silah kot pri Italiji, sem dal še en predlog za ustanovitev dveh avtonomnih enot, meneč, da je to končno vendar predlog, ki bi po mojem mnenju lahko zadovoljil tudi Italijanske zahteve, t. j. da pride mesto Trst pod njeno suverenost.
Sodim, da sta oba predloga, ki računata predvsem s prebivalstvom STO, zlasti pa predlog o internacionalizaciji, lahko še vedno predmet razgovorom med Jugoslavijo in Italijo.«
»Ce bi Angloameričani sprejeti »status quo«, ali bi jugoslovanska vlada umaknila svoja ojačenja v coni B in odpoklicala svoje čete z italijanske meje?«
»Tu ne gre za »status quo«, po katerem bi Italija dobila pravico do uprave v coni A, gre za »status quo« kot dokončno rešitev, pri čemer bi bilo treba vsekakor rešiti še nekatere probleme, tako etnično — ozemeljske In gospodarske kot manjšinske narave.«
»Mar niste mnenja, da bi utegnile pomeniti sedanje koncentracije čet tako na italijanski kot na vaši strani, še večjo nevarnost, da bi prišlo do oboroženega spopada?«
»S koncentracijo čet proti naši državi ‘ so začeli Italijani že pred poldrugim mesecem. To je bilo storjeno z zelo sumljivo utemeljitvijo, da hoče baje Jugoslavija priključiti cono B. Na to koncentracijo nismo odgovorili s koncentracijo svojih čet, ker smo se hoteli izogniti zaostritvi, jasno pa je, da je bila koncentracija Italijanskih čet premišljena poteza, katere smoter je bil pritisk na našo državo. To je bilo agresivno ravnanje, na katerega zahodne sile na naše začudenje niso od govorile kot na ravnanje, ki ogroža mir v tem delu. Na naši strani smo začeli s koncentracijo čet skoraj poldrugi mesec pozneje, ko se Je jasno videlo, da želi italijanska vlada s silo, žal tudi s pomočjo zahodnih zaveznikov, zasesti cono A. Naše čete smo koncentrirali, prvič, da bi preprečili tako nasilno dejanje, dejanje agresije proti naši državi in njenim koristim, in drugič, da bi zaščititi nedotakljivost našega ozemlja vobče.«
Nem York, 23. oktobra. Vsaka sprememba taktike v State De-purtementu naleti na ustrezen odmev v tukajšnjem tisku. Stališče do tržaškega vprašanja ni v tem oziru nikakršna izjema. Nasprotno, ko so objavili sklep z dne 8. oktobra, ameriški tisk preprosto ni mogel razumeti, kako je mogoče, da mu more kdo nasprotovati. Nekateri politiki so celo zahtevali, da bi ustavili sleherno pomoč Jugoslaviji. Glavni argument za tako stališče je bil: »Mi Amerikanci smo to sklenili, Jugoslovani pa so se uprli, torej so proti nam.«
To je dokaz popolnega nerazumevanja pravice države in ljudstva, o čigar usodi so se dogovarjali, da izpodbija njihovo preroško in nezmotljivo prodajo jugoslovanskih nacionalnih koristi interesom italijanske ekspanzije.
Predsednik Tito častni meščan Trebinja
Beograd, 23. okt. Predsednik republike Josip Broz Tito je danes opoldne sprejel ljudske predstavnike okraja in mesta Trebi-nje, ki so mu sporočili, da je izvoljen za častnega meščana mesta Trebinja. Ob #ej priložnosti je pozdravil predsednika Tita v imenu članov delegacije in ljudstva trebinjskega okraja, Srbov, Hrvatov in Muslimanov tega dela Hercegovine z nekaj prisrčnimi besedami tajnik okrajnega komiteja CK Bosne in Hercegovine za trebinjski okraj Ceda Kapor.
Člani delegacije tega kraja so prosili predsednika republike, naj sprejme več daril skupno z listino in prisego tovarišu Titu, ki so ju sprejeli na slovesni seji okrajnega in mestnega ljudskega odbora, in v katerih imenuje ljudstvo Trebinja in trebinjski okraj — trebinjsko komuno.______________
Druga, prav tako dolarska reakcija, je bilo popolno nerazumevanje dejstva, da si mala Jugoslavija lahko privošči, da se odločno upre velesilam. Tisk, se pravi State Departement, se nikakor ni mogel prepričali o tem, da je Jugoslavija zares pripravljena preprečiti prihod italijanskih čet v Trst, če to žele ali ne žele ZDA in Britanija skupno. Šele, ko so bili prisiheni, da so se spomnili izkušenj z ane 27. marca in leta 1948, so se začeli izogibati utvaram o tem, da mala država jugoslovanskega kova ne bi bila sposobna braniti svoje neodvisnosti tudi proti nedotakljivim sklepom velikih.
V razvoju gledanja na tržaško vprašanje in še v večjem razvoju argumentov, ki jih vsvojoobram-bo navajajo vodilni krogi ameriške politike, so iz tiska v ZDA v glavnem izostali tako prvotni pozivi za ustavitev pomoči, torej pozivi h gospodarskemu pritisku, pa tudi drugi »argumenti«, da imajo Italijani večino v Trstu, da bi prihod italijanskih čet v cono A »izenačil« položaj Rima v odnosu do Beograda in pripeljal do ravnotežja v tržaškem vprašanju, da bi italijanska vlada padla in da bi togliattijevci prišli na oblast, če zahodne sile ne bodo plačale cene za članstvo Italije v atlantskem paktu in evropski obrambni skupnosti — z jugoslovanskimi ozemlji. Najnovejši argument je sentimentalni poziv Jugoslaviji, da nima smisla, da se ukvarja s tako malenkostjo kot je cona A, ker gre za »velike cilje obrambe«.
»Dobro,« mi je dejal neki prijatelj novinar, »če veUa to za vas, zakaj ne velja tudi za Italijo?«
Toda, če ostaja od vseh argu-
mentov edino ta praktični politični argument skupnih obrambnih koristi, potem ima Trst v obrambnih načrtih edino naravno mesto v Jugoslaviji, ne pa v Italiji. Tega ne poudarjajo le jugoslovanski krogi v New Yorku, temveč tudi številni nevtralni v tem sporu.
Kratek čas, ki še ostaja za sprejetje edinega možnega izhoda, konference z dovolj širokim dnevnim redom ali brez njega — bo morda pripeljal do treznejših zaključkov v State Departementu. V tem oziru je opaziti med opazovalci precej pesimizma, ne manjka pa tudi optimizma. Opazovalci vprašujejo, če je mogoče, da bo ameriška vlada vztrajala pri nemogoči rešitvi proti koristim Jugoslavije, ker bi tako ravnanje bolj škodovalo zahodnim silam, kot pa bi z njim pridobili v Italiji. Konec koncev, pravijo ti krogi, kakšno korist naj bi od Italije tudi pričakovali?
Jaša Leot
Naše bralce obveščamo, da bo »Ljudska pravica — Borba« vsako soboto na 3. strani izmenoma objavljala članke Vladimira De-dijera in Veljka Vlahoviča.
Sprejemi pri dr. Beblerju
Beograd, 23. oktobra. — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, ki zastopa odsotnega državnega tajnika za zunanje zadeve, je danes sprejel na protokolarni obisk novega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra LR Bolgarije v FLRJ g. Ljubena Angelova.
Dr. Aleš Bebler je razen tega dopoldne sprejel avstrijskega poslanika v Beogradu dr. Walterja Wodaka.
Državnega podtajnika za zunanje zadeve je dopoldne obiskal tudi veleposlanik Zvezne republike Nemčije dr. Hans Kroll.
V sredo bodo v britanskem Spodnjem domu razpravljali o Trstu
Od stalnega dopisnika »Borbe«
London, 23. oktobra.
Prihodnjo sredo bodo v Spodnjem domu obravnavali vladno stališče glede tržaškega vprašanja. Razpravo bo začel Eaen, v imenu opozicije pa bosta odgovarjala laburistična poslanca Dal-
Dr. Bleš Bebler ob Dnevu Združenih narodov
Beograd, 23. okt. Na slavnostni akademiji ob Dnevu Združenih narodov, ki je bila na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu, je imel državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler referat, v katerem je očrtal pomen ustanovitve te svetovne organizacije, poudaril napore, ki jih je bilo treba storiti za očuvanje le-te in njeno nadaljnjo krepitev ter poudaril zvestobo Jugoslavije načelom ustanovne listine OZN.
Na začetka svojega referata je dr. Aleš Bebler poudaril, da ustanovitev takšne svetovne organizacije ni bila samo izraz modre politike vlaid svetovne demokratične koalicije, marveč tudi posledica razvoja svetovnega demokratičnega javnega mnenja, posledica visoke demokratične ravni mednarodno-pravne zavesti večine človeštva.
Svet je v našem stoletju postal majhen in ozek, ker je razvoj gospodarskih sil tesno povezal vse celine in vse narode. Od tod izvira, kot pravi dr. Bebler, ta zgodovinska novost naše dobe, da je vse postalo »svetovno«: gospodarske krize in gospodarska prosperiteta, napetosti in pomiritve, pa konec koncev tudi svetovna vojna, tisto najhujše zlo, s katerim je naše stoletje »obogatilo« zgodovino človeštva.
Zatem je dr. Bebler poudaril, da se je sočasno s takšnim razvojem objektivnih razmer v svetu razvijala tudi mednarodno politična zavest narodov in da je bila pri tem vodilna misel, da povezanost usode narodov zahteva od njih večjo mednarodno solidarnost in večje skupne napore, da bi odstranili nevarnosti, ki groze posameznim narodom. Zatem je dr. Bebler razčlenil razlike med prvo mednarodno organizacijo, Društvom narodov, in OZN. Poudaril je, da so Združeni narodi zajeli mnogo več narodov, kot Društvo narodov; da so od
začetka v njej vse velesile, pa tudi tiste, ki niso bile včlanjene v Društvu, in da so države članice OZN sprejele mnogo težje obveznosti kakor države članice Društva.
Glede pripomb, ki jih je v zadnjih letih Često slišati na račun Združenih narodov, češ da so razočarali, ker jim ni uspelo
v praksi bistveno spremeniti mednarodnih odnosov, in da OZN ni odstranila virov mednarodne napetosti in vojne nevarnosti, je dr. Bebler dejal:
»Takšno sklepanje je napačno, ker je napačna njegova izhodiščna točka. Ustanovna listina Združenih narodov ni podoba sedanjih mednarodnih odnosov. To je vsota določb o mednarodnih odnosih in pravil glede ravnanja v primeru kršitve kršenja teh določb. To je mednarodno javno pravo, strnjeno in uzakonjeno v 111 členih. Z izdajo takšne vrste zakonika se seveda niso avtomatično spremenili odnosi med dr-
zasedanje
Je bilo
Hunter pri Londonu,
žavami, kot se tudi znotraj držav zakoni ne menjajo avtomatično. Ustanovna listina Združenih narodov je izrazila stopnjo sedanje mednarodne zavesti in zdaj nadalje nanjo vpliva. V tem pa je ravno pomembna.«
Kot dokaze za to je dr. Bebler navedel mednarodne dogodke zadnjih osmih let. odkar je bila ustanovljena OZN, in poudaril, da je lahko vsakomur, ki nepristransko gleda na to dogajanje, jasno, da bi bil mednarodni položaj slabši in da bi morda prišlo tudi do nove svetovne vojne, če Združenih narodov ne bi bilo.
Dr. Bebler je navedel dva primera: jugoslovanski in korejski.
»Jugoslavija se je znašla leta 1949/50 pod hudim pritiskom skupine držav, med katerimi je bila tudi ena velesila. V svojem pravičnem odporu temu pritisku Jugoslavija ni ostala brez podpore OZN. Dvakrat — z izvolitvijo Jugoslavije v Varnostni svet in kasneje s posebnim priporo Čilom Generalne skupščine — so se Združeni narodi postavili na našo stran, olajšali naš položaj in zmanjšali nevarnost spopada na Balkanu.
Na Koreji je prišlo do odkritega spopada. Združeni narodi ga niso mogli niti znali vnaprej preprečiti. Toda izkazalo se je, da je bila njihova akcija po izbruhu oboroženega spopada učinkovita. Ce pustimo ob strani naša nesoglasja z večino Združenih narodov o načinu in obliki te akcije, je poudaril dr. Bebler, je treba priznati, da je le-ta preprečila razširitev spopada na druge države in da se ji je posrečilo skrajšati trajanje te vojne, tako, (Nadaljevanje na 7. strani)
ton in Noel Baker. Sodijo, da ni izključeno, da bo prišlo tudi do glasovanja. To razpravo so sklenili začeti na Attleejev predlog, ko so razpravljali pretekli torek o tržaškem vprašanju v Spodnjem domu. Takrat je Eden tudi dal svojo znano izjavo.
»Manchester Guardian« je danes v izvlečku objavil izjavo predsednika Tita dopisniku agencije AFP. Zlasti poudarja tisti del, v katerem govori predsednik o predlogu glede avtonomnega Trsta, dobesedno pa navaja njegove besede, da bodo, če Italijani okupirajo cono A, tudi jugoslovanske enote vkorakale vanjo.
Predstavnik Foreign officea ni komentiral predsednikovega predloga, češ da pomeni ponavljanje že izrečenega predloga.
Edenova izjava v Spodnjem domu in njegovi odgovori na vprašanje opozicije so tu okrepili prepričanje, da je pobuda za sklep z dne 8. oktobra prišla iz Londona. Dejstvo, da nihče niti uradno niti neuradno ni demantiral dopisnika »Manchester Guar-dia.na«, ki ie objavil trditev wa-shingtonskih uradnih krogov, da jc bil angloameriški sklep inspi-riran iz Londona, je samč potrdilo prejšnja ugibanja.
Redne tiskovne konference v Foreign officeu so se spremenile v toliko, da novinarji zastavljajo manj vprašanj glede Trsta, ker jim položaj sam ne nudi dovolj možnosti, da bi jih formulirali. Glede odgovorov se ni nič spremenilo. Se vedno so isti: bodisi Foreign office ni obveščen, bodisi poudarjajo tisto, kar je bilo že rečeno.
Časniki objavljajo zelo malo člankov o položaju glede Trsta. Na temelju tega bi lahko napačno sklepali, da se za tržaško krizo ne zanimajo več javno mnenje in politični krogi Dejansko pa se je tisk znašel v zelo težavnem položaju, saj mora spremljati položaj, ki se razvija za zaprtimi vrati. Londonska konferenca, čeprav se je zaključila s skopim sporočilom, je nudila tisku široke možnosti za ugibanja.
B.P
Prihodnji teden bo hončono izbiranje kandidatov
V	Sloveniji je že potrjeno 24 kandidatur za zvezno in 96 kandidatur za republiško skupščino
Ljubljana, 23. oktobra. V Sloveniji nlna; del okraja Marlbor-okolica: Zoran Polič, član Izvršnega sveta LRS,
Je za Zvezno skupščino doslej potrje' nih že 24 kandidatov lz 46 volil, okrajev, kolikor bo Slovenija volila poslancev v oba zbora Zvezne skupščine. Prav tako so od 122 volilnih enot za poslance v Republiški zbor do danes izbrali svoje kandidate že v 53 volilnih enotah. Za Republiški zbor proizvajalcev pa od 72 delegatov, kolikor jih bo Imel ta organ, 43 kandidatov iz 31 volilnih enot.
Zadnje dva dni so volilne komisije potrdile naslednje kandidature: V Zvezni zbor: v okraju Murska Sobota II., Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS, Ljubljana; v okraju Ljutomer, Ivan Kreft, publicist, Ljubljana; v okraju Celje I., Helena Borovšak, delavka, Celje; v okraju Maribor I„ Franc Simonič, sekretar OK ZKS, Maribor; v okraju Maribor II., Maks dr. Snmlerl, univerzitetni profesor, Ljubljana; v okraju Krško, Zlvko Bemot, podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije, Ljubljana; v okraju Radovljica, Franc Perovšek, nameščenec, Ljubljana.
V zvezni odbor proizvajalicev: Ljub-ljana-okolica I: Janko Rudolf, predsednik Zveze sindikatov Slovenije; Ljubljana-okollca II: Viktor Klobučar, avtomehanik, Vrhnika; okraj Ljutomer, Ptuj ln Murska Sobota: Stanc Benčič, finomehanik, tovarna aluminija, Kidričevo; Celje Mesto: Albin Lesjak, delovodja, Celje; okraj Ljutomer, Ptuj ln Murska Sobota: Janko Markežlč, zadružnik lz Ptuja ln Ko-loman Korblč, mali kmet, Ceplncl.
Potrjene kandidature za republiško skupščino:
V republiški zbor:	okraj Celje okolica: Norbert Natek, kmet, Pondor, del okraja Celje okolica: Nina Pokorn, gospodinja, Gornje Zreče ln Gvjdon Mraz, mesar, Slovenjska Konjice; del okraja Celje-okollca Ivan Godovnlk, nameščenec, Laško; del okraja Krško: Mile Nunčlč, pomočnik javnega tožilca v Ptuju in Jakob Demač, ravnatelj nižje gimnazije, Artiče; del okraja Maribor-oko-llca: Franc Černe, sindikalni funkcionar, Ljubljana; del okraja Marlbor-okolica: Zalka Božičnik, sekterar odbora SZDL, Slovenjska Bistrica ln Drago Kolarič, tajnik občine Jare-
LJubljana; del okraja Maribor-okoll-ca: Gabrijela Vrbovšek, gospodinja, Pekre pri Mariboru; del okraja Marlbor-okolica: Stane Skof, predsednik OLO, Marlbor-okolica in Franc Hojnik, predsednik vinarske zadruge, Poljčane; del okraja Radovljica: Mirko Zlatnar, nameščenec, Radovljica; del okraja Radovljica:	Ivan
Bertoncelj, nameščenec, Radovlijca; del okraja Radovljica:	Albin Jen-
sterle, nameščenec, Radovljica; del okraja Celje-okollca:	Miran Cvcnk,
predsednik OLO Celje-okollca; del okraja Celje-okollca: Vinko Sumrada, sekretar OK ZKS, Celje-okollca; del okraja Celje-okollca: Viktor Avbelj, predsednik Glavne zadružne zveze LRS ln Stanko Lesjak, kmet, Slivnica pri Celju; del okraja Celje-okollca: Franc Lubej, podpredsednik OLO Celje-okollca; del mesta Ljubljane: dr. Marjan Brecelj, podpredsednik Izvršnega sveta LS LRS: del okraja Ljubljana-okollca: Miha Berčič, pred-
vame »Stol«, Duplice ln Anton Bleje, čevje; del okraja Ljubljana-okollca: direktor tovaine »Trnk«, Mengeš; del Franc Bergant, tajnik Republiškega okraja Ljutomer: Aleksander Plrher, odbora Sindikata živilske in tobačne učitelj, Ljutomer ln Marija Levar, industrije, Ljubljana ln Viktor Grom, upravnica Doma onemoglih, Gornja strojnik, Vrhnika; del okraja Ljub-Radgona; del okraja Ljutomer: Bo- 1 ljana-okollca: Slavko Kovačič, tajnik gomir Vcrdev, predsednik OLO LJu- OSS Ljublj.; del okraja Ljubljana-tomer In Stefan Joba, podpredsed- okolica: Janez Kermaver, obratovodja,
nlk OLO, Ljutomer; del okraja Murska Sobota: Boris Kocjančič, sekretar Izvršnega sveta LRS, Ljubljana; del okraja Murska Sobota:	Franc
Kimovec, član Izvršnega sveta LRS, Ljubljana; del okraja Novo mesto: Alojz Murn, kmet, Podgrad ln Miha Počrvlna, direktor Zavoda za socialno zavarovanje, Novo mesto; del okraja Novo mesto: Nilco Sillh, drž. sekretar za notranje zadeve, Ljubljana; del okraja Radovljica: dr. Miha Potočnik, sekretar Sekretariata za zakonodajne zadeve, Ljub.Jana; del
Črnuče in Janez Benedik, direktor predilnice, Litija; del okraja Ljublja-na-okolica: Franc Habjan, strojevodja, Domžale; del okraja Ljubljana-okollca: Rudolf Ganzittl, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, Ljubljana; okraj Sežana: Jože Leben, delavcev, Sežana; del okraja Šoštanj: Edvard Herman-lto, sektretar LIP, Nazarje.
Iz druge skupine, to Je lz skupine kmetijstva pa so predlagani naslednji poslanci: okra) Črnomelj in Kočevje: Feliks Razdrih, predsednik Re-
okraja Sežana: Alojz Grmek, direktor tovarne Pletenin, Sežana; dej	I publiškega odbora sindikata kmetij-
okraja Sežana: Ervin Dovgan, sekre-	skih ln gozdnih delavcev, ln Ing. Jože
tar OK ZKS, Sežana; del okraja Se-	Bcrkopec, direktor »Kmečke knjige«,
Žana: Anton Ovčarlč, podpredsednik	Ljubljana; okraj Kranj, Radovljica
sednlk OLO Ljubljana-okollca; del , OLO Sežana.	I in Tolmin: Anton Hafner, predsed-
okraja Ljubljana-okollca: Stane Bob- Za republiški zbor proizvajalcev: ! nlk OZZ, Kranj; okraj Ljutomer: nar, sekretar OO SZDL Ljubljana-1 del mesta Celje: Ivan Golia, name- . Anton Truden, predsednik OZZ LJu-okollca; del okraj Ljubljana okoli-	ščenec, Celje ln Franc Brlstnan,	po-1	tomer, ln	Matija	Ratek,	zadružnik,
ca:	Ivan Novak, Ljubljana; del	slovodta Celje; del okraja Celje-oko-!	Ivankovci;	okraj	Slovenj	Gradec ln
okraja	Ljubljana-okollca:	Alfred	lica: Drago Preskar, rudarski tehnik,	Šoštanj: ing. Ivan Saksida, direktor
Janko,	Kamnik	In	Franc	Zore,	name-	Rečica; okraj Kočevje, Jože Žagar,	Znanstvenega zavoda, Radomlje ob
ščenec, Kamnik; del okraja Ljubija-	pomočnik direktorja drž nos^-	tva,	Dravi in	Franc	Jeraj,	predsednik
na-okollca: Ivan Semen, sekretar to-	Kočevje ln Karlo Grm, rudar,	Ko-	OZZ Šoštanj.
DNEVNA KRONIK A
Potrjena je kandidatura tovariša E. Kardelja
Ljubljana, 23. oktobra Volilna komisija v Ljubljani je danes popoldne potrdila kandidaturo podpredsednika Izvršnega sveta LS FLRJ Edvarda Kardelja za kandidata v zvezno skupščino. Edvarda Kardelja so
Maršal Tito boter devetemu otroku bosenskega kmeta
Sladno, 23. okt. Po članu Izvršnega sveta Ilill Muhadinu Begiču je tovariš Tito botroval devetemu otroku kmetu Avdije Muj-kanoviea iz vasi Sladno pri Gra-čanici.
Obletnica timoškega punta
'Aaječar, 23. okt. V začetku prihodnjega meseca bo ljudstvo za-ječurskega, timoškega, boljevaške-ga in sokobanjskega okraja proslavilo 70-letnioo timoškega punta, ko se je tedanje crnoreško okrožje uprlo absolutizmu Obrenovieev. Osmega novembra bodo odkrili spomenik na Kraljeviči in položili vence na spomenik postreljenih udeležencev timoškega punta. Na dan proslave bodo odprli novo šolsko poslopje v Zaječaru, v mestnem muzeju pa bodo odprli oddelek, v katerem bo razstavije-
predložlli volirvci 197. volilne ____ ___________ _______
enote vzhodnega dela mesta j no gradivo iz teh puntarskih dni Ljubljane.	I	srbske	minulosti.
Na industrijsko najmočnejšem volilnem področju Ljubljane bodo kandidirale tovarišice
V severnem delu Ljubljane bodo organizacije SZDL predlagale zborom volivcev, da bi jih v zvezni skupščini zastopala Vida Tomšičeva
Ljubljana, 23. oktobra.
Na predvolilnem zborovanju v kinodvorani »Litostroja«, ki so se ga udeležili sinoči člani SZDL iz terena »Litostroj«, »Hinko Smrekar« in »Stadion«, je govoril Tomo Brejc. Njegov govor 60 volivci čestokrat prekinjali z vzkliki maršalu Titu, naši vojski in enotnosti jugoslovanskih narodov za obrambo skupnih teritorialnih in nacionalnih pravic pred oživljajočim italijanskim fašizmom.
Potem so govorili o kandidatih. O tem so že razpravljali na vseh teren, organiz-acijuh SZDL. Za zvez. poslanca bodo kandidirali tov. Vido Tomšičevo. Ta sklep organizacij SZDL vseh terenov zapadnega dela mesta so tudi sinoči z navdušenjem pozdravili vsi navzoči. Eden izmed govornikov terena »Hinko Smrekar« je omenil, da je samo čast, da lahko kandidirajo ženo, ki je toliko žrtvovala in toliko delala za stvar socializma, ženo, ki je po-
kazala tolike organizacijske sposobnosti in energije, ženo, katero so vse članice AF?. Jugoslavije kot najboljšo med najboljšimi izbrale za svojo predsednico.
Tudi za poslanca republiške skupščine iz njihove 44. volilne enote bodo predlagali vsem zna
Volivci Miklošičevega terena so izbrali kandidate
Ljubljana, 23. oktobra Včeraj je bil v Domu sindikatov zbor volivcev Miklošičevega terena. Volivci so navdušeno pred lagali, naj bi v njihovi volilu enoti kandidiral za poslanca i zvezno skupščino med ljudstvom priljubljeni podpredsednik Izvršnega sveta FLRJ tov. Edvard Kardelj. Za kandidate v republiško skupščino so volivci predlagali tov. Dušana Boleta, Ado Klanjščkovo, Franceta Strleta in Franca Sitarja. Kandidacijska komisija je lz teh predlogov izbrala samo prva dva kandidata. Neka teri volivci s tem niso bili zadovoljni, ker so smatrali, da bi bilo demokratičnejše, če bi namesto samo dveh kandidirali v republiško skupščino trije, ali celo vs! štirje predlagani kandidati, da bi imeli volivci večjo izbiro. De' lovni predsednik zbora volivcev je dal ta predlog na glasovanje pri čemer pa se je večina navzočih volivcev odločila za to, <1 a naj kandidirata v republiško skupščino v njihovi volilni enoti samo tov. Dušan Bole in tovarišica Ada Klanjšček.
M. Z.
Deveta obletnica osvoboditve Dubrovnika
Dubronnik, 23. okt. Te dni je Dubrovnik slovesuo prdslavil deveto obletnico osvoboditve. Mestni ljudski odbor je ime] svečano sejo, priredili pa so tudii akademijo v čast osvoboditve Dubrovnika.
Plenum sindikata državnih uslužbencev
Sarajevo, 23. okt. V Sarajevu bo 24. in 25. oktobra VIII. plenum Centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije. Predsednik Pokrajinskega odbora sindikata LR Makedonije tov. Vera Smilevskn bo poročala o barbi sindikalnih organizacij za očuvanjc socialistične zakonitosti. Razen tega bo plenum razpravljal o strokovni izobrazbi državnih uslužbencev in o mednarodnih stikih.
Plenum sindikata železničarjev o samoupravljanju na železnici
Na plenumu Centrulncga' odbora sindikata železničarjev Jugoslavije v Beogradu so poudarili, da je dosedanja razprava o osnutku uredbe o organizaciji, poslovanju in upravljanju jugoslovanskih železnic pokazala, da osnutka ne bo treba bistveno spremeniti. Zato plenum priporoča sindikalnim organizacijam železniških kolektivov, naj pravočasno prieno s pripravami za izvajanje delavskega samoupravljanja na železnici, ker je rok za izpolnitev te naloge po sprejemu osnutka uredbe zelo kratek. Pred-3 loženi osnutek uredbe je treba e | čimbolj pojasnjevati, da ni žolez--1 niški delavci in uslužbenci pra-
škega samoupravljanja. Ta naloga sindikalnih organizacij Je tem pomembnejša zato, ker se bodo oblike delavskega samoupravljanja na železnici zaradi posebnosti in razširjenosti železniškega prevoza razlikovale od oblik samoupravljanja v drugih gospodarskih panogah.
Plenum nadaljuje delo.
Generalni direktor Mednarodne letalske federacije obiskal Novi Sad
Nool Sad, 23. okt. Generalni direktor Mednarodne letalske federacije g. Ilarold Guiimain je obiskal včeraj v spremstvu generalnega tajnika Letalske zveze Jugoslavije, podpolkovnika Mi-hujia Velirniroviča aeroklub »Heroj Pinki« v Novem Sadu in njegovo letališče. Na letališču je gosta pozdravil predsednik Pokrajinskega odbora letalske zveze polkovnik Milan Popovič.
Predvčerajšnjim je g. Guilman obiskal pančevsko letalsko tovarno »Utva« ih izjavil, da je zelo zadovoljen z odlično kakovostjo njenih izdelkov.
V Novem Sadu je obiskal tudi delavnico za generalno revizijo letalskih motorjev »Jastreb«. Iz Novega Sada je odpotoval z letalom v Borovo, kjer si bo ogledal ondotno letališče.	A.	V.
»Pozornost« in »storitev« Tovariš uredniki V Malem Idjošu je bil med oojno za župnika Mihajlfi Janoš, ki je po osvoboditvi zbežal v Avstrijo. Leta 1948 je navezal stike z duhovniki in nekaterimi verniki o Malem Idjošu. In takoj so začeli prihajati paketi. Najprej so jih dobivali samo duhovniki, pozneje pa tudi »revni« verniki, ci pa imajo po več oralov zemlje. Toda pakete je bilo treba plačevati. Kdor je paket dobil, je moral plačati ustrezno vsoto duhovniku v vasi, razen lega pa je moral z oso družino prisostvovali maši in vsi so morali k obhajilu. O tem so pošiljali duhovniku o Avstriji ootrdila. Paketi so prihajali, duhovniki so si zadovoljno meli roke, »kupcijat je dobro napredovala. Razen tega pa je delovala tudi sovražna propaganda.
Ta trgovina je šla tako daleč, da je treba o enem primeru spregovoriti. Upravitelj šole o tej vasi se je spomnil, da bi bilo treba prepleskali šolske table. Slugi Lorincu, ki je na debelo posredoval v nedovoljeni duhovniški trgovini, je naročil, naj kupi barve. Sluga je naročil barve iz Avstrije, od upravitelja pa je dobil 1500 din, ki jih je izročil pa-
no ženo — borko gelco.
Ocepek An- I vilno razumeli spremembe, ki jih K. M. |bo prineslo uveljavljenje delit v-
filan! Socialistične zveze, delovni kolektivi, podjetja, zadruge, ustanove in vsi državljani, prispevajte v volilni skladi
Predvolilna	pomenki
Ovatje selo. Kup gosto zgnetenih hiš, zmetanih na kup brez načrta, krasi rdeče jesensko listje divje trte. Vmes tu pa tam ruševine iz prve in druge svetovne vojne. Na koncu vasi široka betonska plošča, kjer je naš odred leta 1945 in 1946 imel kulturne prireditve. Ta naš odred je bil simbolični predstavnik partizanske vojske v skupni zasedbi »spornega« ozemlja s takratnimi zavezniki.
Kje so danes ti zaveznikiP Zdaj nam zanikajo pravico do teh tal. Dober streljaj od vasi in tja čez doberdobsko goričavje pa se sedaj šopirijo o vojni premagani napadalci.
To je dežela trnia in kamenja. Visoka Doberdobsko planota » krvjo prepojena zemlja, kakor jo opisuje Prežihov V orane, je videti tako blizu, da bi lahko skoraj stekel tja. Res je le dobro uro hoda pred nami.
* *
Predvolilno zborovanje ni bilo dolgo. Govoril je France Bevk. Med govorom je bilo ose tiho, tako da se je slišalo padanje polsuhega orehovega listja pred odprtim oknom. Po tem se je sprožil najprej en sam vzklik, za njim pa plaz navdušenih besed:	»7.ivel
naš Zvezni poslanec«, »Živela naša armada«, >Naj živi naš Trst«.
Možaki so posedli za mizo. Začeli so se gospodarski pomenki.
»Trst, Tržič, Gorica,« so začeli. »To so bili naša središča. Takrat smo delali moški o tržaških tovarnah, tržiških ladjedelnicah. Zdaj pa nas je krivična meja ločila od teh središč. Koliko naših žuljev je o Trstu, Gorici, Tržiču...»
Gospodarski pomenek se premakne na domače probleme. Govore o kamnolomih, o kvaliteti
kamna, ki si je že zdavnaj utrl i Potem smo odšli na drugo pot čez široka morja. Tudi zdaj | zborovanje v Temnico. Cesta se prihajajo kupci iz Amerike, An- serpentinasto vzpenja med zidov-glije, Avstralije. Pripovedujejo,* jem in pustinjami. Vsenaokrog kako so hodili v kamnolome, kjer | trnje, kamenje in zopet kamenje
je zdaj zaposlenih že nad slo delavcev. Tik Opatjega sela lomijo beli tnarmor, v bližnji Novi vasi imajo črni marmor, prav takega lomijo tudi v Temnici, medtem ko sta pri Kostanjevici ležišči mešanega marmora z belimi in črnimi lisami, v drugi jami pa ležišče rdečega marmora.
Drugi govore o izdelovanju bi-čevnikov. ?.e od nekdaj je bila tod razvita ta obrt. Poseben les, najboljši za bičevnike, raste edino o teh krajih in še v okolici Kanala. V začetku tega stoletja je bilo v Opatjem selu 6 delavnic za bičevnike. Njihovi proizvodi so šli daleč o svet.
Okolica Opatjega sela je pose jana z rdečimi grmiči, rujom. rastlino posebne vrste, od katere imajo prebivalci prav tako nekaj dohodkov. V jeseni obirajo listje ruje. Iz njega izdelujejo tanin. Samo v Opatjem selu so ga to jesen nabrali okoli 50.000 kg. Zadruga ga je nabiralcem plačala po 18 din za kg. To je predvsem zaslužek za žene.
Med razgovor vpletajo načrte za v bodoče. Nekdo pravi, da bi bilo prav, če bi zgradili nekje na Kraku tovarno tanina, saj bi potem lahko še več rujinega listja spraviil v promet. Drugi govori o gojenju sviloprejke. V okolici ra ste precej murv in tudi svilogoj-stvo v teh krajih ne bi bila nova stvar. Le razširiti bi ga bilo treba.
Še v mnogih stvareh so govorili in to s tako prizadevnostjo in
in trnje. In vendar s kolikšno Iju beznijo govore ti ljudje o svoji zemlji, pravzaprav le o bornih krpah zemlje, ki se skrivajo med skalami in kamenjem.
Iz Temnice je videti široko svetlo progo. To je Jadransko morje. Dolge srebrne lise zalivov in močvirju med Tržičem in Gra dežern se zajedajo v črno celino Dolga svetla proga proti severu to je struga Soče. Vse tod biva slovenski rod, čeprav je tu in tam tujec hotel ustvariti svoja raznarodovalna središča. Vendar je še slišati tam slovensko besedo, še mnogo ljudi je tam. ki sicer še nikoli niso občutili, kaj se pravi biti svoboden o svobodni domo-
Ali ljudska oblast ne za takšno, po mojem mnenju nedovoljeno trgovinoP Mislim, da je pri vsern tem najbolj žalostno, da se nihče ne bori proti sovražni propagandi, zlasti med učenci.
Vladimir Jankovič Novi Bečej
Naše ljudstvo ni »drhal« in »množica«
Te dni sem poslušal oddaje BBC in »Glasa Amerike«, v katerih so demonstrante na naših ulicah imenovali »drhal« in »množico«.
Kdo demonstrira v naši državi? Ali nekakšna plačana pustolovska drhal, ali ponosno ljudstvo, ki se je kot en mož vzdignilo v obrambo svojih narodnih koristi in svoje neodvisnosti?
V teh oddajah so trdili, da jugoslovanski narodi ne sodelujejo v demonstracijah, temveč le nekakšna »drhal«. Morda so za t° gospodo naši narodi slepa nezavedna množica. S tem pismom jim sporočamo, da je tukaj ponosno ljudstvo socialistične Jugoslavije.
Komu so namenjene te od-
škemu župniku. Potlej so ^ljudje daje? jih naši ljudje poslu-iz tega »trgovinskega omrežja« in	s0 ogorčeni spričo takih ža-
ri jihoin svojci sprožili med otroki ^tev agitacijo o duhovnikovi veliko-,
dušnosli.	1	Jevre	Rakič,	študent
Kako bi bilo treba urediti štipendiranje študentov
S sestanka Centralnega odbora Zveze študentov
Centralni odbor se je strinjal glede tega, da bi morale tudi fft' kultete dajati štipendije najboljšim študentom. Najvišja meja le-teh bi znašala 3000 din in dodeljevali bi jih posebni odbori, sestavljeni iz profesorjev, staršev in študentov.
Beograd, 23. oktobra. Predvčerajšnjim je bila v Beogradu seja Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije, na kateri so razpravljali o političnem delu Zveze, o vprašanju absolventov, o osnutku uredbe o štipendijah ter o zdravstveni in socialni zaščiti študentov. \
Vprašanje absolventov na naših fakultetah je Zelo rešim in pereče. Izmed skupno 55 tisoč študentov je 17 tisoč absolventov, ki iz raznih vzrokov ne morejo študija pravočasno končafi. Zveza študentov je zahtevala od pristojnih organov, naj bi povečali absolventski staž, vendur so ta predlog odklonili z obrazložitvijo, da bi se v tem primeru študij na fakultetah na sploh podaljšal.
Centralni odbor je sogLšal glede tega, da ie treba zahtevati izdajo uredbe, ki bi oiiemogočilu stalne spremembe učnih načrtov, ki so v marsičem ovirale absolvente, da niso mogli pravočasno zaključiti študij. Prav tako so sklenili, da bodo predsednikom republiških izvršnih svetov razložili sedanji položaj in da bodo poslali anketni komisiji Ljudske skupščine, ki obravnava vprašanje šolstva, o tem vprašanju izčrpno gradivo.
Na sestanku so razpravljali tudi o štipendiranju študentov. Centralni odbor se je strinjal, da je predvidena ukinitev otroških doklad za študente v bistvu pravilna. Toda zuio je treba omogočiti, da bi okrajni in mestni ljudski odbori dajali štipendije študentom, katerim so nujno potrebne. toda brez obveznosti, da se morajo le-ti po zaključenem študiju zaposliti v okrajih, ki so jih štipendirali. Okrajni in mestni odbori bi prav tako lahko dali posameznim študentom, zlasti za tiste znanstvene panoge, katerih strokovnjake najbolj potrebujejo, tudi večje štipendije in z nji mi sklepali posebne pogodbe.
Sklenili so, da bo o vsem teni Zveza študentov poslala predlog Zveznemu izvršnemu svetu.
J UGOSLOVANSK A LOTERIJ A
POROČILO
o žrebanju srečk 47. kolo
PoztirI Od tega kola dalje bo izplačevanje dobitkov od vsakega 26. v mesecu.
Premije so zadele srečke: din	1,000.000,—	štev.	238.324
din	500.000,—	štev.	916.730
din	300.000.—	štev.	394.844
din	200.000.—	štev.	264.839
Po 100.000 din so zudele srečke št. 149.379, 699.013, 848.806, 917.457, 065.262, 016.189, 685.522. 190.321.
»o zadrle dohiteli din
Sre£ke, ki »e konču-čujejo s Številkami
Maršal Tito pokrovitelj kongresa za hidrokliinutologijo
Predsednik republike
Josip
. . „ .	,	...	.	n?\	Broz	'lito	je	sprejel	pokrovitelj-
ni. a vendar čutijo, da so del S{vo Mednu roti n ega kongresa zu slovenskega narodnega telesa. .................................... n
Obala je mirna. Pod Devin-
hidrokllmatologijo in talasolcrn-pijo (zdravljenje z mineralno in
kini hribom so zagorele prog, morsko vodo) ki bo prihodnje luči. Trst je na levi, za hribi in . leto od 8. do 16. ma ja v naši ga ni videli.	državi. Kongres organizirata zve-
Iz teh kraških vzpetin gledajo I™ zdravniških društev J ugnala vi-ti trdi, od iivljonia utrjeni ljudje | ]e ln. ^e(jna|*()”na federacija za na svoje morje. Rod za rodom se' ’."n!. 10 1,1 klimatično zdravije-
bori s sušumi, težavami, bori se proti tujim osvajalcem. Rod za rodom škropi to kamenje s svojo krvjo, gnoji ga s svojimi kostmi in iz stoletja v stoletje ti ljudje svoje kraje bolj ljubijo, Kraška burja in srdite vojne vihre od Atila do Rimljanov, Germanov do najnovejših imperialistov, ose se je valilo in hrumelo čez to zemljo, ljudje pa so in bodo ostali vedno
nje, katere sedež je v Badenu v Švici.
Zn ta kongres je veliko zanimanje med medicinskimi strokovnjaki vsega sveta. Sodi jo, da se ga lio udeležilo kakih 600 tujih delegatov.
Organizacijske in znanstvene priprave zu ta kongres vršijo že dve leti naši ugledni znanstveniki na področju medicine. Med drugim pripravljajo gradivo o vplivu
klime na razne bole
zmagoviti. To je nepremagljiv
zavednostjo, da bi jih užalil r«ak.1 rod, tako kot je nepremagljivo n ' morske	.
ki bi podvomil o njihove na- j viharjih ojeklenelo življenje teh zlasti na zdravljenje kostne tu-črte...	Ikraških tal,	^	jberkuloze, krvnega pritiska bi bo-
*	Karel	Makuc	llezni srca.
0
0160
7790
04270
07130
47110
264840
31
61
601
8441
1511
4491
59151
46871
916731
3342
3442
9573
3783
81723
99223
26323
394843
238323
44
2534
85664
51364
69164
66945
258325
394845
0516
11856
7
98 138 7748 264838 89 019 259 5569 7159 2919 37889 916729 Sl;u nno 255.656
100.—
5.100,—
5.100,— 20.100.— 20.100.— 20.100— 10.100—
300—
300—
2.000—
3.000—
5.000— 8.000—
30.000—
40.000— 10.300—
5.000—
8.000—
3.000—
5.000—
20.000—
30.000— 7IT000.— IQ.000.— 20.000.—
1.000—
10.000— 20.000—
30.000—
40.000—
40.000—
20.000— 10.000—
3.000—
50.000— 100.— 400,—
1.200.—
3.000.— 10.000.—
500.— 1.200,— 1.500,—
3.000.—
8.000.—
10.000—
50.500____
10.000,—
ibitkov
in 4
■cinije v vrednosti 67.000 000 din.
Žrebanje je bilo v Cačku. Dobitke izplačiliemo samo po uradni žrebni listi. Vezani dobitki so že sešteti. Srečke 48. koln so v pro-| daji z današnjim dnem.
ŠIRŠA OBZORJA
VLADIMIR DEDIJER
Zadnja tržaška kriza, njeni odmevi v svetovni javnosti s tako očitnim priznanjem tistih, ki so naši prijatelji, in tako iz zadrege izvirajočim molkom tistih, ki niso, vse to je znova pokazalo, da se ugled in pomen Jugoslavije poraja iz njenega trpljenja in boja, in sicer prav iz boja za enakopravnost med državami. Svet je postal še »premajhen«, da bi na njem mogli in smeli nadaljevati nevarno igro z usodo narodov in držav. Zato je diktat z dne 8. oktobra ko strela iz jasnega zadel človeške duhove na raznih kontinentih, glas protesta pa se je hkrati razlegal iz ust angleških laburistov in burmanskih borcev za svobodo.
Iz zadnjih dogodkov lahko povzamemo različne izkušnje. Med drugim se je utrdilo, da naši živi stiki z zunanjim svetom zaostajajo za dejanskim političnim ugledom, ki ga uživa Jugoslavija po svetu. Se zmerom premalo poznamo svet, v katerem živimo, premalo ga proučujemo. Se več, v takšnem trenutku je res podoba, da so naši napori na področju analize teh vprašanj v glavnem na stopnji improvizacij. Nimamo dovolj širokega obzorja, ne gledamo dovolj daleč predse. Nekatere pojave proučujejo včasi v širšem krogu aktivistov, ki se ukvarjajo z raznimi področji mednarodne problematike, na podlagi zastarelih sklepov, premalo se poglabljajo v tisto novo, kar človeštvo vsak dan prinaša na svoji poti.
Edini namen pričujočih misli, spočetih v zvezi z velikim povodom, je, da opozore na nekatera na videz drobna vprašanja, v katerih so izraženi našteti pojavi. Rad bi podprl pričujoče sklepe z nekaj primeri iz našega dela v zvezi z: a) učenjem tujih jezikov in spoznavanjem kulture drugih narodov, b) dejavnostjo Inštituta za proučevanje mednarodne problematike in c) metodo naših ljudi V obravnavanju mednarodnih problemov.
Dejstva, ki nas vsak dan bodejo v oči, še zmeraj niso ugodna: naše delegate na mednarodnih kongresih navadno ovira neznanje jezikov. Naši pisatelji komaj kaj objavijo zunaj naših meja, čeprav bi lahko spregovorili za sodobno družbeno misel in kulturo marsikatero zanimivo besedo. Od česa pa je odvisno odstranjevanje teh pomanjkljivosti? Po mojem mnenju tiči vzrok v tem, da jih naši rodovi premalo čutijo in da naša kulturna politika ni prav usmerjena in dovolj daljnosežna.
Jasno je, da problematike drugih dežel ne moremo solidno proučevati, če ne poznamo njihovih jezikov. Naša orientacija v tem vprašanju pa je takšna, da ne upoštevamo teh elementov kot posledice položaja, ki ga ima zdaj nova Jugoslavija na svetu. Ce pogledamo lektorate na posameznih naših fakultetah, bomo videli, da imamo še staro orientacijo, le nekaj glavnih evropskih in slovanskih jezikov. Število študentov, ki se uče posameznih jezikov, nevarno pada. V tem padanju so tudi elementi starih polkolonial-nih nazorov. Po vojni smo imeli močan val učenja ruščine, po letu 1948 močan val učenja angleščine, namesto da bi se že od leta 1945 učili obeh jezikov, in ne samo teh dveh. In ne samo to. Ali se kak Jugoslovan uči arabščine v Egiptu ali turščine v Turčiji? Koliko Jugoslovanov se uči hinduškega, bengalskega, burmanskega, kitajskega, japonskega jezika? Dobesedno nihče. Zakaj nimamo lektoratov za grščino, španščino, bolgarščino, albanščino? Kako nesmiselne so zdaj teorije o nadprodukciji intelektualcev (čeprav jih skrivamo za pretvezo o pomanjkanju poslopij in podobno), teorije o tem konservativnem strahu, da mladine ne bi smeli puščati na univerze, ko pa potrebujemo toliko intelektualcev na naših gimnazijah, kjer namesto profesorjev še vedno predavajo učitelji, pa tudi za potrebe v stikih s tujinol
Zahodnim narodom po pravici očitamo, da ne poznajo naše kulture, da ne poznajo naše literature, da ne prevajajo naših del. Skratka, da nas imajo na kulturnem področju za quantitete negligeable. Vprašajmo pa se, kakšen je odnos našega založništva n. pr. do kulturne Indije? V tej deželi, ki predstavlja polovico človeštva, je kakih 20 velikih jezikov z bogato literaturo, mi pa od vsega tega v osmih letih nismo ničesar prevedli, čeprav je del te literature preveden v angleščino. Naše knjigarne pa so Polne samo, Hemingwaya (o, ko bi bil samo Hemingwayl) in
Podobno.	govorimo	o	razširitvi naših kulturnih obzorij, se
ne smemo slepiti, da opravljamo s tem nekakšno pionirsko delo. Odkar sta osemnajsto in devetnajsto stoletje s svojim humanizmom in kozmopolitizmom vrnila čar vzhodne kulture za oči kulturnega Evropejca, je postal svet tako nedeljiva kulturna celota, da se mora vsako nerazumevanje tega bridko maščevati. Toda Čemu bi šli tako daleč v pojasnjevanju takšnih nalog, ki jih je kot otipljive resnice poznala že srbska liberalna buržoazija, že pred njo pa Ilija Garašanin, in za katera je celo mala kneževina Srbija zmeraj znala iz svojega bednega kmečkega gospodarstva Izločiti potrebna gmotna sredstva. Torej: kje smo? Poučno je spoznavati tudi kulturna obzorja rodov, ki so živela pred sto leti
Da preidemo na drugo vprašanje na delo inštitutov v Jugoslaviji ki se ukvarjajo z mednarodno problematiko. Inštitut za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu je v glavnem namenjen operativnim nalogam tajništva za zunanje zadeve. Ta inštitut se ni spremenil, kakor smo pričakovali ob njegovi usta-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Avtohtono prebivalstvo Trsta
se je vedno borilo proti italijanski okupacij ker se zaveda, da mu prinaša samo oropaš«
je izjavil novinarjem Julij Beltram, ugledni politični delavec koprskega okraja
Koper, 23. oktobra.
V razgovoru z dopisniki »Borbe«, »Nina«, »Oslobodjenja« in Radia Jugoslavije je sekretar okrajnega komiteju Zveze komunistov in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije koprskega okraja Julij Beltram odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z nastalim položajem v »nglo-ameriški con; po sklepu zahodnih sil z dne 8. oktobra.
Kakšni so po Vašem mnenju glavni razlogi, zaradi katerih se je razen Slovencev tudi velikanska večina tržaških Italijanov uprla izvedbi anglo-ameriškega sklepa z dne 8. oktobra?
Avtohtono prebivalstvo Trsta, tudi prebivalstvo italijanske narodnosti, se ie vedno borilo proti italijanski okupaciji, ker se zaveda, da mu prinaša zanesljivo propast. Dokaz za to je propadanje gospodarstva med prvo in drugo svetovno vojno, ko je prvikrat v zgodovini prišel Trst pod italijansko okupacijo in ko je bil odrezan od svojega naravnega zaledja. Zato so Tržačani odločno proti vrnitvi pod okupacijo Italije.
Kakšno je Vaše mnenje o trenutnem položaju v zvezi s tržaškim vprašanjem, ali se je spremenil d primeri s položajem z dne S. oktobra in po njem in v kakšni smeri?
Preveč zahtevate od mene. Lahko rečem samo, da je: »Tra il rlire e il fare e mezzo il marec (med besedami in dejanji je morje) ... morje naših ljudi, pripravljenih, da se z vsemi silami upro novim krivicam. Spremembe so nastale v tej smeri, da so naposled začeli tudi med »velikimi« razmišljati, za kaj gre in razumeti naše narode.
Med tržaškimi kominformi-sti je prišlo do nesoglasij v
Čedalje hujša gospodarska depresija v Trstu
Koper, 23. okt. Trža&ko gospo darstvo čedalje boli občuti posledice nasilnega vključevanja v italijanski gospodarski sistem in usmeritve na italijansko tržišče. V mnogih podjetjih je proizvodnja občutno nazadovala. Ladje-delnifca »Sveti Marko« je izkoristila svoje naprave meseca aV' gusta s 54,4 %, tovarna mostov z 72,3 %, tovarna strojev pri Sv. Andreju le s 23,3 % in ladjedelnica Sv. Rok s 23,8 %,
Iz ladjedelnice »Navale Giu-liano« ao doslej odpustili 100 začasnih delavcev. Ladjedelnica Sv. Rok bo dobila nova naročila šele čez pet mesecev. Delavci ladjedelnici Sv. Marko še vedno čakajo na gradivo, potrebno za gradnjo ladij.	M.	P.
obravnavanju tržaškega vprašanja. Kateri so po Vašem mnenju osnovni elementi, ki so pripeljali do teh nesoglasij?
Osnovno je spoznanje o očitnem razočaranju. Vodstvo inform-biroja v Trstu je varalo svoje pristaše, da baje ni na istih pozicijah kot Togliattijevo vodstvo v Rimu, ki je že glasovalo za priključitev Trsta Italiji, pri čemer so prigovarjali tako v Rimu kot tudi v Trstu rimskemu imperia-izmu, naj se odreče coni B.
Če govorimo o nesoglasjih, tedaj moramo govoriti o nesoglasjih v vodstvu, ki zahteva ustrezne
i i i	L:   : x „ l „  :.. '
Vodstvo kominformistov skuša s plehko in lahko propagando zadržati z novim izmotavanjem nezadržno razpadanje svojih vrst, ki nikakor nočejo Italije.
V jugoslovanski coni STO se je prijavilo p JLA v zadnjih nekaj dneh več tisoč prostovoljcev. Kakšno je Vaše mnenje o tem?
To je popolnoma normalna posledica ogorčenja in odločnosti naših ljudi, da z vsemi sredstvi branijo svojo državo in svoje pravice. To je prehod od besed k dejanjem. To je dokaz zavesti na-
oblike — da bi prepričalo svoje Si-h ljudi, da imajo prav in da so pristaše, da je lahko komunist tu- j dolžni aktivno prispevati k pra-di naijvečji nacionalist in imperia- vilni ter pravični rešitvi tržaškega
naijvečj list kot n. pr. Togliatti.
vprašanja.
-
Angleški vojaki v Trstu razprodajajo svoj inventar
DANES PO SVETU
RAK
Od predsednika vlade Južnoafriška unije g. Malana smo doslej slišali mnogo Izpadov proti Združenim narodom.
V propagandi proti OZN je zlasti aktiven tik pred in med zasedanjem Generalne skupščine OZN, ki že nekaj let razpravlja o položaju Indijske manjšine v Južnoafriški manjšini. Indijci so postavljeni diskriminatorski politiki. V istem položaju pa J« tudi vse ostalo temnopolto prebivalstvo te dežeie — to se pravi večina. Na vse pozive OZN naj spravi svojo politiko v sklad s temeljnimi naCell ustanovne listine OZN, je g. Malan odgovarjal z obtožbo, da so ti pozivi le nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve njegove države. G. Malan se ni omejil le ta no. temveč je zahteval, naj se OZN likvidira, ker J® dejansko »nevarnost za svetovni imir«.
Fo poročilih britanske časopisne agencije Reuter je g. Malan v govoru v Radfonteiu označil OZN , kot »raka, ki zastruplja svetovni mir ln javnost«. Dejal je, da jc prišel čas, ko Je treba izvršiti radikalne lzpre-membe v OZN ali pa OZN popolnoma odpraviti.
G. Malan Je navedel tudi vzrok, na katerega temelju zatrjuje, da Je OZN »rak, ki zastruplja svetovni mir ln varnost«. Ta vzrok je: »čedalje jasnejše protikolonlallstično stališče OZN. Po vsej Afriki so nemiri, OZN pa so sprejele stališče Indije, naj dobe vsi narodi, ne glede ali so za to dozoreli ali ne, lastno samoupravo.« Zaključil je, da se Je OZN prav s sprejetjem načela o samoodločbi narodov Izpre-menila v »raka, ki zastruplja svetovni mir ln varnost«.
G. Malan Ima prav, ko pravi, da v sedanjem svetu obstaja »rak, ki zastruplja svetovni mir ln varnost«. Toda ta »rak« ni OZN. Prav nasprotno. OZN Je tista sila, sl se bori proti raku. Rak pa je rasizem, diskriminatorska politika, bela supremaclja , vseh vrst, racionalni šovinizem, kolonializem, ekspanzionizem, agresivne težnje, politika vsiljevanja volje drugim narodom Itd., Itd. To so rakaste i rane, ki zastrupljajo svetovni mir in I varnost.
Izjava g. Malana Ima svojo dobro stran, ker odkriva, da postaja sve-1 tovna skupnost dnjavnejša v boju proti temu zlu.
J. S.
(Nadaljevanje * 1. ttrani)
da je bil napadalec zavrnjen na
svoj izhodiščni položaj.
To je najpomembnejši uspeh Združenih narodov od ustanovitve OZN in najpomembnejši uspeh miroljubnih sli na svetu v njihovi borbi za očuvanje in utrditev miru nasploh,« je dejal dr. Bebler.
Zatem je poudaril, da je postalo očitno, da so Združeni narodi postali močno orožje miroljubnih sil, njihov primeren inštrument in pomembna zapreka zoper nevarnost nove svetovne vojne. Dr. Bebler je nadalje poudaril, da je zato dolžnost vseh tistih, ki sl iskreno žele miru in razvoja miroljubnega sodelovanja med narodi, da čuvajo Združene narode.
Te napore bi bilo treba izvajati v treh smereh:
Prvič, Združeni narodi bodo toliko močnejši in uglednejši, kolikor bodo zajeli več držav. Ustanovna listina pravilno predvideva, da morajo Združeni narodi
postati univerzalni, se pravi, da morajo zajeti vse države.
Drugič, Združeni narodi morajo ustvariti čim učinkovitejši mehanizem za pobijanje napadalnih teženj in napadalnosti same, in sicer v obliki primernega sistema kolektivnih ukrepov.
Jugoslavija storila vse, kar je dolžna storiti kot država, ki iskreno želi, da bi dokončno zmagale miroljubne sile na svetu in da bi se načela ustanovne listine tudi uresničila.
Jugoslavija je bila tem načelom zvesta v svojih odnosih z 7, „,oni -..--j« drugimi državami. Nikdar ni pori mLh	cn)i:	i	vzročila	napetosti proti katerikoU
državi. Jugoslaviji je bila vedno tuja zamisel tako imenovanega »svetovnega egoizma«, ki je za-
Z VSEH STRANI SVETA
FLRJ
Koča Popovič bo te dni odpotoval iz New Yorka
Beograd. 23. okt. (Tanjug). Izvedelo se je. da bo vodja Jugoslovan-ske delegacije na osmem zas^uanju Generalne skupščine OZN, državni tajnik za zunanje zadeve Kofca lopovih te dni zapustil New York tu odpotoval v domovino.
Prepovedano razpečavanje dven številk tednika »Time«
Beograd, 22. okt. Državno tajništvo za zunanje zadeve je na temelju zakona o tisku prepovedalo uvažanje in razpečavanje v nasi arzavi dveh številk tednika »Time«, ki izhaja v Ameriki. V številki z dne 14. septembra in 5. oktobra j® ta revija objavila članke, ki žalijo jugoslovanske voditelje in Jugoslovansko ljudsko armado.
V članku z dne 5. oktobra imenuje ta revija Jugoslovansko armado med vojno »tolpo raztrganih partizanov«, o zadnjih manevrih JLA pa pravi, da so bili burka, čeprav so jih naši in tuji opazovalci ocenili kot zelo uspele.
ZDA
Dulles sprejel iranskega veleposlanika
Washlngton, 23. okt. (AFP). Ame-riški zunanji minister Dulles jo včeraj sprejel novepa iranskega veleposlanika Nasrolaha Entezama, ki bo pozneje izročil svoja akreditivna pisma predsedniku Eisenhoweriu. Ob tej priložnosti je Dules izrazil upanje, da bo Iran kmalu napredoval, ker so z novo Zahedijevo vlado neredi onemogočeni. Nato je govoril o zaupanju, ki ga predsednik vlade general Zahodi uživa pri ameriški vladi, in dodal, da so za ameriŠ*ko pomoč Iranu že odobrili kredit v višini 45 milijonov dolarjev. Dulles je *kel, da je to »konkreten dokaz prijateljstva, ki ga ZDA goje do Irana.«
Izjave ameriških vojakov, bivših korejskih ujetnikov
Washliiiit<>n, 23
anketnega odbora
okt :AFP). Člani predstavniškega
doma za raziskovanje protiamoriške dejavnosti so včeraj na tajni rt*1 ji zaslišali voč ameriških vojakov, kd so se nedavno kot ujetniki vrnili iz Koreje v ZDA.
Republikanec Harold Welde, ki predseduje sejam tega odbora, je izr-javil predstavnikom tiska, da želi odbor od ameriških vojakov neposredna obvestila o motodah, ki jih je kitajsko-severnokorejsko poveljstvo uporabilo, da bi vplivalo na ameriške ujetnike, naj ostanejo ali pa da bi jim vsilijo svojo ideologijo. Odbor ni povedal nobenih podrobnosti o izjavah ujetnikov.
Japonsko-ameriška
pogajanja
Wasblngton, 23. okt. (AFPl). Posebni odposlanec predsednika japonske vlade Hajato Ikeda, ki bi se moral v ZDA pogajati o gospodarski in vojaški pomoči Japonski, je danes izjavil, da je zahteval od ZDA gospodarsko in vojaško pomoč ter vztrajal zlasti pri gospodarski pomoči. Po poročilih zanesljivih virov pa so ZDA pripravljene nuditi predvsem vojaško pomoč.
V razgovoru s predstavniki ZDA je Ikeda Izjavili, da zaradi ustave, ki ji prepoveduje ponovno oborožitev, Japonska zdaj misli le na povečanje kopnih sil in da še ne ne pripravlja formiranja mornarice in letalstva.
Vlada ZDA namerava v proračun za 1. 1954-55 vključiti tudi vojaške kredite
TVashlngton, 23. okt. (AFP). Iz dolro obveščenih krogov se je zvedelo, da namerava Ei8enhowerjova vilada vključiti v neko postavko proračun za leto 1954-55 tudi vojaške kredite, ki so namenjeni ameriškim oboroženim silam in zaveznikom ZDA. Menijo, da bodo s tom poudarili »vezo med obrambo ZDA in obrambo svobodnega sveta.
Ib istih krogov se j« izvedelo tudi, naj bi ta ukrep preprečil, da ne bi kongres izrekel pripomb proti preveč visoki ravni ameriškega programa poaaoM tujini.
SVEDSKA
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo
Stockholm, 22. okt. (AFP). švedska medicinska akademija je danes sklenila, da razdeli Nobelovo nagrado za medicino ih filozofijo za 1953. leto med profesorja ameriške univerze v Harwardu dr Fritza Lippmana in profesorja britanske univerze v Sheffieldu dr. Hansa Crebsa za njuna odkritja v fiziološki kemiji.
ANGLIJA
Stavka šoferjev v Londonu
London, 23. okt. (AFP). Menijo, da bodo vse črpalke v garažah in skladiščih bencina na področju 50 km oikrog Londona kmalu prazne. Vzrok tega je stavka šoferjev kamionov -cistern londonskega okrožja. Stavka se je tako razširila, da je britanska vlada sklenila, da bo za preskrbo prestolnice in njene okoilice poklicala čete na pomoč, če se stavkajo6i ne bodo kmalu vrnili na delo. Ta sklep so izdali na sinočnjem sestanku britanskega komiteja, ki so se ga udeležili načelniki generalštabov mornarice, vojake in letalstva.
ITALIJA
Velike poplave v Južni Italiji
Regglo dl Calabria, 23, oktolra. (Reuter). Na planinskem ozemlju Južne Italije je spot velika poplava, druga v zadnjih dveh letih. Predlanskim so reke in potoki preplavili velike površine zemlje, pa tudi mnogo vasi in mest ter povzročile veliko gmotno škodo. Potopilo se je tudi mnogo ljudi Sedanjo poplavo je povzročilo dvodnevno močno deževje. Doslej je poplava zahtevala že nad 70 žrtev. Med Catanzarjem in Meli-tom — mesti na jugu Italije — so hudourniki porušili mnogo mostov in preplavili stotino hektarjev rodovitne zemlje. Vse mostove, ki so jih zgradili po predlanskih poplavah, so reke spet porušile Porušile so se tudi vse vaške hiše, ki so bile poškodovane že od prejšnjih poplav. Središče poplav je pri Reggio dl Calabria enem izmed največjih mest južne Italije. Hudournik je pretrgal vse telegrafske ln telefonske lice ter zagradil
poti in železniško progo. Voda je pritekla že do središča tega mesta in preplavila mnogo hiš.
IZRAEL
Šaret: Naša neodvisnost ni naprodaj
Tel Avl v, 23. okt. (AFP). »S hva-ležnostjo bomo sprejeli vsako pomoč ZDA, če nam jo bodo ponovno ponudili, toda naša neodvisnost ni naprodaj,« je včeraj izjavil izraelski minister zunanjih zadev Moša Saret na konferenci cionistov v Tel Avivu ob sklepu ameriške vlade, da se delno ukine gospodarska pomoč Izraelu. V zvezi s tem je Saret nadaljo dejal: »Zdaj ie napodili trenutek, ko morajo vsi Židje tega sveta povečati pomoč Izraelu in pokazati svojo solidarnost z našo državo.«
IRSKA
Na volitvah je zmagala probritanska unionistična stranka
Belfast, 23. okt. (Reuter). Na današnjih volitvah v severnoirski parlament je zmagala probritanska unionistična stranka, ki je na oblasti že od 1921. leta. Ker ob dnevu predložitve kandidatske liste 21 članov vladne stranke ni imelo protikandidatov, so bili avtomatično izvoljeni v parlament. Med njimi je tudi predsednik vlade, čigar stranka je vodila predvolilno kampanjo za nadaljnje vzdrževanje stikov z Veliko Britanijo, čemur ni nihče nasprotoval. Da ni dosegli absolutno večino, bi morali vladni kandidati dobiti le šest mandatov. Dosegli so jo, še preden je bilo objavljenih prvih deset rezultatov. Drugi štirje kandidntje unionistične stranko niso imeli nasprotnikov, tako da so na današnjih volitvah glasovali dejansko ie za 23 mandatov od skupno 52, kolikor jih je v parlamentu.
Največje začudenje je povzročil poraz podpolkovnika Homsona, namestnika predsednika parlamenta in bivšega ministra za prosveto ki ga je premagal neodvisni unionist For-ter.
rajo dvigniti mednarodno solidarnost na višjo stopnjo, zlasti kar zadeva mednarodno gospodarsko pomoč nezadostno razvitim deželam.
Četrtič, Združeni narodi si morajo odločneje in hitreje prizadevati, da bi dosegli suverenost nesamoupravnih ozemelj in ozemelj pod skrbništvom, se pravi, odvisnih narodov.
Petič, Združeni narodi niso in ne morejo biti samoživi, ne morejo stati izven in nad narodi in sodobnimi državami. Niso in ne morejo postati nekakšna nad-država. Dandanašnji lahko koristijo samo kot organizacija suverenih in enakopravnih držav-članic.
Dr. Bebler je v zvezi s tem poudaril, da vlada v OZN čedalje bolj demokratičen duh. Vloga malih držav čedalje bolj raste. Male države čedalje bolj vplivajo na smer dela posameznih organov Združenih narodov in logično je, da čedalje odločneje zastavljajo vprašanje edine prednosti velesil, ki je še ostala — pravice do veta v Varnostnem svetu.
Dr. Bebler je zaključek svojega referata posvetil odnosom Jugoslavije do Združenih narodov ter dejal: »Mi Jugoslovani smo lahko ponosni na to, ker je naša država zvesto članica OZN, ker globoko spoštuje načela ustanov ne listine: pravico narodov do samoodločbe, enakopravnost velikih in malih držav, gojitev do-brososednih odnosov z drugimi državami, nevmešavanje v njihove notranje zadeve itd.
Jugoslavija je kot članica Združenih narodov znatno prispevala pri izpolnjevanju nalog OZN. Jugoslavija je za univerzalnost OZN in je dosledno stala na stališču, da je treba sprejeti v OZN tudi tiste države, kot so n. pr. nekateri naši sosedi, katerih politika proti Jugoslaviji ni bila in ni dobronamerna. Aktivno je sodelovala pri izdelavi sistema kolektivnih ukrepov in bila ter ostane med prvimi državami, ki se bore za ustanovitev mednarodnega sklada OZN za pomoč nerazvitim državam.
Na koncu je dr. Bebler tudi poudaril, da mednarodni dogodki, ki potekajo izven okvira ZN, močno vplivajo tudi na OZN in da je od njih močno odvisna usoda Združenih narodov. »V tem smislu vsaka težnja v zunanji politiki neke države ali skupine držav, ki učvrščuje mir in mednarodno sporazumevanje, učvrščuje tudi OZN, in obratno, vsaka težnja, ki mir spodkopuje, slnbi tudi Združene narode.
Utemeljena je trditev, da je
njo vedno pomenil opravičevanje nasilja. Jugoslavija je mirno in dostojanstveno prenašala napetost, ki so ji jo vsilili drugi. Vedno je branila samo svoje neizpodbitne pravice in povzdignila svoj glas samo v obrambo svoje nedotakljivosti, svoje suverenosti in svoje enakopravnosti v skupnosti narodov.
Zdaj, ko je na njeni zahodni meji nastala nevarnost, da bodo njene pravice poteptane, spet kaže isti mir kot vedno, in ko odločno brani svoje pravice, hkrati zastavlja tudi največje napore, da bi te svoje pravice zagotovila z mirnimi sredstvi in s pomočjo neposrednih pogajanj v duhu ustanovne listine OZN odstranila sedanjo nevarnost. Jugoslavija je za normalne in demokratične odnose z vsemi državami, ki dejansko žele takšne odnose z njo, ne glede na krivice, ki so ji jih v preteklosti prizadeli.
Ni dvoma, da je še daleč do popolne zmage načel ustanovne listine OZN, da je še daleč od popolne mednarodne stabilnosti, ki bi dovoljevala, da bi se vsi narodi lahko posvetili samo graditvi svojega gospodarstva in kulture. Na tej poti je še dosti klancev, ona drži mimo prepadov, mimo pečin, ki razpadajo. Še veliko truda in žrtev bo potrebno, preden bo končni cilj dosežen.
Prav tako pa ni dvoma, da zgodovina teče v tej smeri in da se omenjenemu cilju vendarle približujemo. Obstoj in delo OZN odločilno pospešujeta napredek v tej smeri.
Zato naj živi, naj se razvija in čedalje bolj uveljavlja OZN! Naj živi mirno sodelovanje vseh narodov sveta, temelječe na enakopravnosti in spoštovanju med narodi!
Ratifikacija sporazuma o reševanju obmejnih incidentov z Madžarsko
Beograd, 2'5. oktobra (Tanjug). Jugoslovanska vlada je danes z noto obvestila madžarsko vlado, da je Zvezni izvršni svet ratificiral sporazum o raziskovati j n incidentov na jugoslovansko-tnadžar-ski meji; ki so ga podpisali 28. avgusta v Baji. S tem je začel z današnjim dnom veljati ta sporazum, ki določa ustanovitev mešanih komisij za raziskovanje obmejnih incidentov.
ZADNJA POROČILA
NEW STATESMAN AND NATION O TRŽAŠKI KRIZI
PELLA NA UNIJI SING MAN RIJA
»Spectator«: Tudi če bi Pelli sledilo res kaj hujšega.
Zahod ne sme popustiti njegovemu izsiljevanju
London, 23. oktobra (Tanjug). Angleški tisk se še vedno intenzivno bavi s tržaškim vprašanjem in posebno s krizo, ki je nastala po anglo-^ameriški deklaraciji z dne 8. septembra.
»New Statesman and Nation« ugotavlja v svojem komentarju, da je jugoslovanska vlada sestavila že nekaj jkonstruktivnih predlogov za ureditev tržaškega vprašanja. Angleži in Američani so s svojim sklepom »podkupili« Italijo, da bi se pridružila Evropski obrambni skupnosti. To dejstvo potrjuje tudi okoliščina, da je italijanski ministrski predsednik Pella, ki je dejal, da bi italijanska vlada padla, če bi zahodni sili umaknili svoj sklep, in da bi njen umik pomenil pojav informbirojevskega režima v Italiji. Pella je na ta način ubral pot Sing Man Rija, ki mu daje Washington vse, kar hoče, že na samo grožnjo z bodočnostjo. Kakor v Koreji tudi v Italiji ni nobenega razloga ne znamenja, ki bi kazala na to, da se bodo take grožnje izpolnile in da bodo Imele take posledice.
Mar v Foreign Officeu, vprašuje list, res niso vedeli, kaj čutijo Slovenci nasproti italijanskemu režimu po vseh grozodejstvih iz druge svetovne vojne. Mar je v ameriškem zunanjem
vem zaledju že samo za večjo, anglo-ameriški sklep o prepustit-vsoto dolarjev na račun pomoči j vi cone A STO Italiji. Italijani iz Amerike?«	I	sedaj zahtevajo Trst. Ce ga bodo
Konservativni »Spectator« pa j dobili, potem je konec naše vere pravi v svojem članku, da je i v mednarodno moralo. Italija ni prvi ukrep, ki je v sedanji situ-1 imela povoda za zadnjo vojno.
aciji potreben, le-ta, da se za-: Sedaj pa za toliko zla zahteva	,	.
interesirane države zberejo okrog nagrado. Nasprotno, Italijo bi! ameriški veleposlanik pri jugo-
Povratek Koče Popoviča
Ncw York, 23. okt. (Tanjug). V nedeljo odpotuje z letalom iz New Yorka v Pariz vodja jugoslovanske delegacije na VIII. zasedanju Generalne skupščine OZN, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Iz Pariza bo nadaljeval pot v Beograd.
VELEPOSLANIK RIDDLEBERGER NOVEMBRA V BEOGRADU Washington, 23 okt. (UP). Novi
mize, kjer nemara niti ne bo1 bilo treba kvečjemu kaznovati, tako težko najti ustrezno rešitev, i Italijansko sodelovanje na liniji Kaže, da se taki konferenci še rimsko-berlinske osi v drugi sve-
najbolj upirajo v Rimu, Pella terja popolno izpolnitev anglo-ameriške deklaracije, še preden bi pristal na konferenco. Poleg toga pa še izjavlja, da se Italija ne more odreči svojim zakonitim pravicam do vsega Tržaškega ozemlja. Toda politične situacije v Italiji pravi list ni mogoče zboljševati s takimi akcijami v zvezi s Trstom. Pa čeprav bi bila res nevarnost, da bi se namesto Pelle v Italiji pojavil kdo, ki bi bil Zahodu še bolj v škodo, zahodni sili ne smeta popustiti spričo takega izsiljevanja. V sedanjem trenutku, zaključuje list, morajo angleške in ameriške oborožene sile ostati v Trstu. Ostati morajo, dokler ne bo ustrezno rešeno vsetržaško vprašanje.
NAGRADA ZA —
OS RIM—BERLIN
Atene, 23. oktobra (Tanjug).
ministrstvu le kdo »zares mislil, | Vladni »Proinos Tipos« obiavlja da bodo Jugoslovani spremenili članek bivšega poslanca Mnlin-svoje stališče o Trstu in njego- dretosa, ki v njem ostro obsoja
ANGLO-AMERIŠKI SKLEP Z DNE 8. OKTOBRA
Politična in psihološka napaka
London, 23. okt. (Tanjug). — I ravnavatl tržaško vprašanje kot Predsednik izvršnega odbora brl- problem, ki zadeva zgolj nacio-
tovni vojni ni bila samo »na-pdka«. Takih napak bi mogoče pri Italijanih našteli premnogo.
Sedaj Italjani terjajo plebiscit v Trstu. Lep predlog! 25 let so imeli Trst v rokah in so v tem času spremenili narodnostni sestav prebivalstva. In sedaj zahtevajo plebiscit. Krivic nad ljudmi in stvarmi na Tržaškem ozemlju ni mogoče nagrajevati s plebiscitom, zaključuje Malin-dretos.
slovanski vladi James Riddleber-ger je bil danes pri predsedniku Eisehovverju v zadnji avdijenci pred svojim dohodom v Beograd. Odpotoval bo prihodnji teden s parnikom v Evropo. V Beograd bo prispel prve dni meseca novembra.
TARCHIANI PRI DULLESU
VVasliington, 23, okt. (R). Nocoj je bil italijanski veleposlanik Tarchiani pri zunanjem ministru Fosteru DullesU. Razgovor je trajal pol ure. Nanašal se je na tržaško krizo.
VLADIMIR DEDIJER V SKOPLJU:
ne pa, da bi služil obrambi pred napadom
Skoplje, 23. okt. (Tanjug). Sekretar komisije za mednarodne zveze pri zveznem odboru SZDLJ Vladimir Dedijer je imel danes v delavskem vseučilišču v Skoplju predavanje o anglo-ameriškem sklepu in mednarodnem javnem pravu. Predavanje je poslušalo mnogo ljudi.
Ce smatramo sklep z dne 8. oktobra, je dejal, z vidika mednarodnega prava, moramo ugotoviti, da je bilo mednarodno pravo kar v več točkah prekršeno. Predvsem je sklep enostranska odločitev enega dela podpisnikov mirovne pogodbe. Prekršeno je bilo eno izmed najosnovnejših načel mednarodnega javnega prava, to je načelo o enakopravnosti narodov. Ce vzamemo v poštev načela, ki so bila izražena ustanovni listini OZN, je jasno, da sta angleška in ameriška vlada prekršili tudi ta načela. Pre-
VIETNAMSKA KRIZA FRANCOSKE VLADE
Francija bo izgubila v Indokini
pa naj se vojna proti Ho Ši Minhu konča kakorkoli
tanske liberalne stranke Phillip Fothergill je sinoči grajal enostranski anglo-ameriški sklep o izročitvi cone A STO Italiji. Govoreč na sestanku nacionalnega kluba liberalne stranke je dejal, da je anglo-amerlfika odločitev »velikanska politična in psihološka napaka«. »Trojna deklaracija lz leta 1948 ostane osupljivo opozorilo, da je surova naglica najslabši možni temelj za uspešno zunanjo politiko«, je pripomnil liberalni prvak. »Dve stvari sta jasni, je nadaljeval, In sicer predvsem, da je sklep z dne 8. oktobra mrtev in da ga je treba nujno in nemudoma pokopati. Zavezniki pa imajo večjo obveznost kot prej, da obdrže svoje čete na tem področju, dokler ne bodo našli kakšne rešitve«.
Phillip Fothergill je na koncu poudaril tole: »Napak bi bilo ob-
nalni ugled. V marsičem dokazuje, da je treba zastaviti nove in še večje napore, da bi Trst postal svobodno pristanišče pod mednarodnim nadzorstvom. Prvi korak pa naj bi bil, da Velika Britanija in ZDA pridejo iz nemogočega položaja, ki so ga
(Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 23 okt. V pariških krogih je napravila sinočnja šahovska poteza francoske vlade, ki je sklenila prijateljsko in zvezno pogodbo z Laosom, svojevrsten vtis. Opazovalci se ne morejo odreči domnevi, da je pogodba poleg drugega služila tudi današnjemu spoprijemu vlade z zbornico, ki je pred dnevi La-nielu prizadejala moralen udarec, ko ni hotela za daljši čas odgoditi svojo indo-kitajsko razpravo, da bi vladi omogočila medtem urediti to zamotano vprašanje, ki ga je še bolj zapletel zadnji sklep vietnamskega nacionalnega kongresa, da se suvereni in neodlvisni Vietnam ne bo kar tako vključil v sedanjo Francosko unijo.
S pogodbo je Francija razgla-
ustvarile tako zase kot tudi za I sila, da je Laos neodvisna in su-svoje zaveznike in prijatelje«. I verena država, Laos pa je po-
Boj za tuniško neodvisnost
v političnem odboru Generalne skupščine OZN
New York, 23. akt. (UP). Generalna skupščina OZN je danes soglasno imenovala poseben odbor za dobre usluge, ki naj omogoči sprejem novih članov. To vprašanje se že 7 let ni premaknilo z mrtve točke. V odboru so
Ko se že govori o kompromisu
Kompromis	je beseda,	ki jo	ne konference	pričakujemo še
ja zadnje dva	dni zelo	pogosto	kaj več kakor	samo preklic ne-
siiSati v tujih	političnih	krogih,	spametnega	anglo-ameriškega
ki se zanimajo	za rešitev	tržaške	diktata, a se pri tem zavedamo,
krize, nastale spričo anglo-ame-: da je za uspeh konference neiz-riške deklaracije. Z zanimanjem bežno potrebno ugodno ozračje in nekim zadovoljstvom so tudi in zbližanje stališč. Konferenca v ameriških polslužbenih krogih se ne more zaključiti brez spo-sprejeli izjave, ki jih je dal pred- razuma. Prizadevanje zahodnih sednik Tito agenciji AFP. Pri, sil, da najdejo kompromisno re-lem širi AFP od ondod vesti, da i šitev, razumemo v tem smislu, se sedaj prizadete vlade posvetu- Toda prav pri tem se po-
zastopniiki Egipta, Nizozemske In Peruja.
Politični	odbor	Generalne
skupščine je danes popoldne nadaljeval razpravo o tuniškem vprašanju. Iraški zunanji minister Abdulah Baker je ugotovil, da je položaj Tunisa nevzdržen, da je OZN dolžna posredovati za miroljubno	rešitev	tuniškega
vprašanja ter pripraviti Francijo, da se odpove svoji sedanji kolonialni politiki. Spričo bojkota francoske delegacije je Franciji očital, da	ureditev	tuniškega
vprašanja le še otežuje. Tunis je utonil v terorja. OZN mora pomagati tuniškemu ljudstvu.
Podobno je govoril tudi pakistanski delegat Zafrulah Kan, ki je terjal neodvisnost Tunisa. Seja je bila prekinjena za dve uri in se je ponoči nadaljevala.
trdil, da se prostovoljno vklju- I sklm vprašanjem in je snočl br-čuje v Francosko unijo. Pogodbo zojavno pozvala Bao Daja, naj sta podpisala predsednik re- j pove, kam s svojim nacionalnim publike Auriol in laoški kralj | kongresom meri. Terjala je, da Ci Sa Vong. Auriol je napravil : jasno pove, ali sprejme ali za
še simbolično gesto in je laoške-mu kralju izročil zlati laoški pečat, ki so ga hranili že od konca preteklega leta v arhivih francoskega zunanjega ministrstva, ki so' ga hranili v zunanjem ministrstvu še od konca preteklega stoletja, ko ga je prinesel v Pariz neki francoski raziskovalec. Pečat ima težo 6 kg in obliko
vrača določbe 8. poglavja fran coske ustave, ki govori o viet namski pripadnosti k Francoski uniji, pa da tudi razloži svoje namere z nadaljnjimi odnosi do Francije po obnovi miru v Indokini. Ali bo Bao Daj razveljavil sklepe svojih pristašev ali pa se bo znašel v neposrednem sporu s Francijo. Posledice za nadalj-
klečeče kamele: simbol vazalskih nji razvoj vojne v Indokini bodo odnosov laoških kraljev do kitaj- j nedogledne,
skih cesarjev. Auriol se je v svo- j Medtem se je danes popoldne jem govoru spomnil tudi zadnje J francoska zbornica sestala in pri-odločitve vietnamskega nacio- čela razpravljati o Indokini. Go-
jejo, kako bi našle formulo, ki bi bila sprejemljiva za Rim in Beograd in ki bi lahko p ostala izhodišče za pogajanja na napove-
stavlja vprašanje: kakšen kompromis? »Neto York Times« n. pr. pravi, da je edina alternativa ta, da se izognemo spopadu,
dani konferenci petih držav. Ta in da bi bil »najboljši kompro posvetovanja naj bi imela po teh mis, ki bi ga mogli sprejeti Ita-vesteh naslednje naloge: 1. pre- lija in Jugoslavija, ne da bi ne prečiti nadaljnje razvnemanje ena ne druga izgubila na svojem javnosti tako v Jugoslaviji kakor dostojanstvu, le-ta, da bi se or-v Italiji, 2. prepričati Rim in ganiziral plebiscit pod nevtralnim Beograd o potrebi, da se najde nadzorstvom«. Naravno je, da kompromis, in 3. prepričati Ju- moramo podvomiti o objektiv-goslavijo, katere pomembno vlo- nosti in dobri volji lista, ki tudi go Washington ceni, o dobri volji v tem primeru spet tako drastič-zahodnih sil.	no zastopa stališče rimske vlade,
Kolikor te namene v medna- 0 katerem smo že tolikokrat porodnih krogih pametno tolmačijo,^;	prejemljiva	in
utegnejo zanimati tudi nas, saj je prav naša vlada od vsega po-četka predložila konferenco štirih neposredno prizadetih dežel, da bi se odvrnila nevarnost, ki se je pojavila spričo anglo-ameriškega sklepa. S posebnim zanimanjem pa bi radi končno videli, da zahodne sile ukrenejo, da ne bo novega, še večjega ogorčenja med našimi ljudmi, pa da prično tudi konkretno delovati tako, da bomo občutili njihovo dobro voljo nasproti Jugoslaviji. Predvsem to dvoje bi morala biti prva pogoja za uspeh konference, oziroma za razčiščenje v resnici nevarnega stanja, ki je nastalo prav spričo pomanjkanja dobre volje nasproti naši deželi in njenim narodom.
Pri vseh neštetih poskusi h. da bi se dosegel z Italijo sporazum o Trstu, je na jugoslovanski strani nenehno veljalo načelo, da je treba najti kompromis, ne glede na zavestno pripravljenost za velike žrtve, ki jih Jugoslavija pri tem sprejema. Od napoveda-
demolcratično. Ce je res komu do kompromisa (za katerega se naenkrat za čudo zavzemajo tudi glasila rimske vlade, ki so očitno spoznala, da z vikom in krikom lahko le še manj dosežejo). tedaj je treba z vso resnostjo pretresti jugoslovanske predloge. Vzemimo le poslednja dva. Mar ne pomenita kompro-
nalnega kongresa (Bao Dajevih pristašev), in sicer »onih, ki lahkomiselno, nehvaležno in iz-siljevalno nočejo priznati Francoske unije«.
Pravzaprav te ostre besede
francoskega državnika izražajo vse napeto vzdušje in nerazpolo-ženje, ki so ga Bao Dajevi ljudje izzvali v Parizu. Vietnamski kongres je spričo takega vtisa sicer že prvi dan pohitel popravljat svoj sklep in dodal, da v Francosko unijo »v njeni sedanji obliki« Vietnam ne mara biti vključen, toda ogorčenje v Parizu se spričo tega ni poleglo.
Nemara odnosi med Francijo In Vietnamom v vseh zadnjih štirih letih, ko je Francija Vietnamcem spet postavila Bao Daja za cesarja še niso bili tako kritični. Francija si je prizadevala, da bi Bao Dajeve fevdalne In kapitalistične elemente angažirala v borbi proti Ho Si Minhu,
mraku "razdejanja"	£	sfda.1 ?a 31	eler*entl	P?"
Knjucjuuja	u	gtavijajo pogoj, ki v svojem bi-
stvu terja vietnamsko ločitev od Francije. Ni izključeno, da je Bao Daj našel potuho pri — Američanih.
Francoska vlada se je zadnje dni nenehno bavila ,s vietnam-
Priprave za velika volilna zborovanja na Hrvatskem
Beograd, 23. okt. (Tanjug). Po poročilih, ki jih je prejela zvezna volilna komisija, je bilo do nocoj potrjenih nad 200 kandidatov za poslance v obeh svetih Zvezne skupščine. Potrjena je bila kandidatura predsednika Izvršnega sveta BiH Djura Pucar-ja-Starega, ki kandidira v Sarajevu. V Ražnju in Soko Banji kandidira narodni heroj Desimir Jovanovič-Clča.
Na Hrvat=kem so se predvolilni sestanki v posam^' 'ih krajih domala zaključili. SZDLH mi. stahiberg'je bil prost
koncert norveške simfon čne glasbe
pripravlja sedaj velika predvo lilna zborovanja in mitinge, ki jih bodo organizirali po vseh mestih in občinah. Tudi poslanski kandidati so se že pričeli sestajati z volivci.
Smislov prvak v Curihu
Curlh, 23. okt. Rezultati zadnjega kola:	Tajmanov : Reshevskl remi,
Euwe : Uoleslavskl prek., Szabo : Kotov prek , Averbah : Gcller remi, Petrosjan : Smislov remi, Naldorf : Keves remi, Gligorič : Bronstein re-
vorila je vrsta govornikov. Glede na to, da iz Saigona še ni odgovora na sinočji ultimativni poziv francoske vlade In stvari še niso popolnoma jasne, je zbornica po dveh in pol urah odgo-dila svojo razpravo do torka.
M. Vltorovlč
kršili sta jih predvsem s tem, da sta negirali njene določbe o enakopravnosti narodov.
Nista pa to edini določbi, ki sta bili s tem dejanjem prekršeni. Prekršeno je bilo tudi načelo o neodvisnosti naše dežele, kar konkretno pomeni kršitev miru v tem delu sveta. Dedijer je pozoril tudi na koncentracijo čet na naši meji. Z njo so hoteli izsiliti naš pristanek na sklep z dne 8. oktobra. To je bila nadaljnja neovržena in flagrantna kršitev 34. člena osnovne listine OZN. Kolikor gre tu za sklep angleške in ameriške vlade, je prekršitev načel OZN toliko težja. Kako huda je bila, kaže odpor, ki je nastal proti anglo-ameriškemu sklepu po vsem svetu.
Nemara v vsem razvoju naše revolucije, je dejal, nismo bili deležni tolike podpore svetovne javnosti kakor po 8. oktobru. In svetovno javno mnenje ni podprlo le nacionalnih aspiracij Jugoslavije, marveč je predvsem priznalo, koliko je Jugoslavija prispevala k obrambi miru in načel o enakopravnosti narodov. Bil je to upor proti metodam diktata. V Aziji je nastala domala prava vstaja vsega javne-da mnenja. Isto se je zgodilo v vrsti malih evropskih dežel, pa tudi v nekaterih velikih, kakor v Franciji in tudi Veliki Britaniji. Zato tudi tako huda in pravična kritika laburistov, vse laburistične stranke, njene desnice in levice.
Ce po sklepu z dne 8. oktobra presodimo ves značaj Atlantskega pakta, je bil ustanovljen, da bi služil obrambi pred napadom, smo sedaj spoznali, čemu pravzaprav služi. Kje so lepo zveneča gesla o obrambi pred agresijo? S sklepom z dne 8. oktobra naj bi Atlantski pakt postal instrument za podporo agresiji, za pomočnika italijanskemu imperializmu preko Trsta proti Balkanu.
Predavanje je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Potem je Dedijer odgovoril še na vrsto vprašanj o rezultatih londonske konference in o odporu svetovnega javnega mnenja proti samovolji ZDA in Velike Britanije v tržaškem vprašanju.
Včerajšnji drugi Izredni slmfo- Je ponekod skoraj zašel v 'golo na-nlčni koncert orkestra Slovenske tuiallstično slikanje. Bogata In moC-> n j ,	,	,	,	.	i	filharmonije je obsegal J. S. Svcnil- no doživeta ritmika že omenjenih I
mis. Jugoslovanska Vlada pred- | Benovo Simfonijo Štev. 2 v B-dufu plesov in posebna razpoloženja, ki laga internacionalizacijo mesta, ' op. 15, H., Saeverudovo suito Peer jih ustvarjajo harmonsko-zvočnl do-rln Untprrnn i mn nnnnlvn nrmiirn *»ynt op. 28 in Simfonijo štev. 5 mislcki in presenetljiva instruinen- i no Katerega ima popotno pravico. (Quas, una fantasla) op 16 v enura taclj:l; nam dokazujejo, da iiaraid
Ali se Več. jugoslovanska Vlada stavku istega skladatelja.	Saeverud danes ni samo vodilni nor-!
■predlaga ustanovitev dveh za- I Svendsenova Simfonija izhaja Iz vcškl skladatelj, ampak da postaja! Časnih avtonomnih področij | dr,,Bc polovice 19. stoletja. Sklada- tudi vodilni skandinavski skladatelj.
Mesto bi prišlo začasno pod i ta- kilVnl'C"emTn7enbv ^ivThnV^rltmlkV,	n^posr,?d"e	"s,tv;r-
lijansko suverenost. Kaj je sploh , toda melodiki in harmoniji sc pozna	?	J	*	^a*e
J *„	i,----------------vpliv nemških romantikov. Dirigent nl,a- *tev.- 5!.kl nosl °d leta	ko
mogoče še bol) kompromisnega rahtevati od Jugoslavije?
Jasno je, da nobena druga vot ne more in ne bo prhtcljala
Samo Hubad le skladbi 'nodal vso ie JuK°slavU« topila v vojno, vzde- , samo HuDad je skladni podal vso yek ,slmfonlja odpora« _ H. saeve-
P°troesbrne°dnjrrto7ka,n kC^Ta Je bi. £ ^nfrn11^,
S	Kn,mra0n±t0stlmP0,;0emsk,aXdVb0.Cn?,
.	^	H’	oknrn 1 hi r*»klt clllcnh nrlvnrih In nritmičnim uuiu-iustnn se SKlIHlDa V,
do kompromisa. Naimanj pa ti- j davkih, nam zelo ‘piisUCno prikazu-	m11?0	raz_
sta,	ki	naj	bi	izhajala iz anglo-	Je:	nori ples na ženttovanju,	ples	čL izrubc	na	^v%T razvoti?l
ameriške	deklaracije	z dne 8. ok-	:	B°rskih bitij, celo	eksplozijo	Peer	nosti ’	j
_t uti~	Oyntove Jahte pa zopet Solvcjglno
tobra. Zakaj po njej ni bilo mo-	hrepenenje, Anltrln ples med	be- 1 Harald Saeverud Je	obe svoji
goče doseči kompromis rnolj mod	dulnl, pogreb — in kontno tudi	sni-	kompoziciji tudi lisi.cSno	dirigiral.
anolo-nmprifleim. rimlitnm irt	denje Peer Gynta in Solvejge.	Vse	Orkester Slovenske fllli-	lonije je
ito podaja vendarle	v primerni	glas-	pokazal	dosti	m.umevanH in vneme
italijanskim ekspanzion mom.	benl obliki, Čeprav se nam ob	en-	pri podajanju norveške	simfonične
V. Teslič	I	kratnem poslušanju	morda zazdi, da	glasbe.	'
ŠIRŠA OBZORIA
(Nadaljevanje s 7. strani) novitvi, v organizatorja proučevanja mednarodnih problemov, v ustanovo, ki bi urejala dokumentacijsko gradivo in zbirala okrog sebe vse ljudi, ki se ukvarjajo z mednarodnimi stiki. Jadranski inštitut v Zagrebu se je v glavnem omejil na probleme pomorskega prava, Orientalski Inštitut v Sarajevu pa na zgodovinoslovje. Kako smo zaostali na tem področju, nam pokaže tudi dejstvo, ds premalo proučujemo celo lastno minulost, naše stike s sosednimi deželami v 20. stoletju. V Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo smo ukinili prav dve sekciji' jugoslovansko (za proučevanje stikov Jugoslavije s tujino in tujine z Jugoslavijo) in diplomatsko.
Tretje vprašanje, ki bi se ga rad tu dotaknil, je vprašanje šablone v presojanju dogodkov v tujini. Šablona je predvsem posledica nezadostnega proučevanja, premalo pazljivega spremljanja tistega novega, kar se dogaja v vseh deželah. Tako je človek primoran nasloniti se na posamezne abstraktne dogme in skušati izluščiti iz njih stvarnost. Poglejmo samo primer naših izkušenj, pa bomo videli, kako nevarna je šablona Ko bi se bili leta 1941 držali resolucije Kominterne in Stalinovih tez o dveh fazah revolucije, bi se nam bilo godilo tako, kakor se je godilo Francozom ln Italiji, in z našo revolucijo ne bi nikoli nič bilo Poglejmo samo, koliko nevšečnosti smo imeli vse do leta 1953 zaradi šablone teorije o kolhozih.
To suženjsko oklevanje dogem na področju zgodovinskega materializma smo čutili tudi ob zadnji razpravi zgodovinske skupine v »Novi misli«, ko je bilo sproženo vprašanje znanstvene metode, uporabljene v delu za knjigo »Zgodovina narodov Jugoslavije«. V tej razpravi se je ponovil, kdove kolikokrat v naši dosedanji praksi, tisti čudni položaj, ko črka ideologije nastopi proti njenemu delu in ko se človeku zdi, da so vsi odnosi nenadoma postavljeni na glavo: vsi so videti bolj revolucionarni od tistega, ki je resnično revolucionaren. Kaže, da je neogibno, da gre revolucionarni proces v svoji konkretni praksi zmeraj znova skozi takšne nesmiselne mene. Res ima prav stari Hegel, da se iz zgodovine nihče, nikoli in ničesar ni naučil.
Na praktičnem področju mednarodnih stikov poglejmo samo, kako nns je leta 1948 ovirala kominformovska šablona v presoji razvoja družbenih odnosov v posameznih zahodnih deželah. Mi smo na naši praksi videli, kako daleč je ta šablona od naše stvarnosti, razvoj v tujini pa smo stalno presojali pod vplivom te komlnfor-mistične šablone, čeprav smo si prizadevali, da tega ne bi storili. V to nas je sililo pomanjkanje resnega in izvirnega proučevanja.
Zdaj mislim, da bi se nam utegnila nakopičena šablona iz ml-, nulih petih let v odnosu do vzhodnih dežel znova maščevati. Kaj vemo o Kitajski? Koliko je pri nas v Jugoslaviji v teh petih letih izšlo publikacij ali člankov, ki bi skušali prikazati razvoj Kitaj-;ke? Koliko je naš dnevni tisk objavil najpreprostejših informacij > notranjem življenju Kitajske? Nekaj podobnega je tudi s šablono v presoji razvoja družbenih odnosov v Sovjetski zvezi in Irugih vzhodnih deželah v zadnjih šestih mesecih, kar velja zlasti ■.a našega povprečnega človeka. Tu še mnogi naši ljudje niso poznali nekaterih glavnih elementov, ki nastajajo v razvoju druž-ienih odnosov v teh deželah Ta proces človek res težko opazi, •.er je počasen, vendar pa dokazuje, da se v tej državnokapitali-tični strukturi nekaj premika. Razen tega mi te procese često ;tovetimo. misleč da so v vseh deželah enaki, da gredo vse dežele onec koncev po Isti razvojni poti, ne da bi upoštevali razredno Irukturo teh dežel, vlogo in razvitost delavskega razreda, stopnjo •izvoja proizvajalnih sil v posameznih deželah.
V pričujočem članku nakazani problemi niso samo stvar, s ;itero naj bi se ukvarjali znanstveniki In publicisti, marveč so ■redvsem tudi praktično politično vprašanje. Ali ne bi tudi naš lovi parlament obravnaval nekatere izmed njih?
Teh nekaj v pričujočem članku nakazanih ugotovitev je samo lel problema, ki sodi v okvir teme »Širša obzorja«.
Vladimir Dedijer
LJUDSKA PRAVICA - BORBA
5
Barvaste kovine - naše bogastvo
Po osvoboditvi smo odprli 9 novih rudnikov svinčenocinkove rude — Sedemkrat več svinca kot pred vojno
Ena Četrtina vsega našega izvoza je lani odpadla kov koncentrat. Zaenkrat prede- zdaj izvažamo, razen tega pa še
na barvaste kovine. Po vrednosti se je izvoz barvastih '"s	■	-	...	............
kovin navzlic nižjim cenam na svetovnem trgu dvignil od 16,() na 18 milijard din. V tem izvozu zavzema posebno važno mesto svinec, saj se je naša država v evropski proizvodnji svinca povzpela daleč na prvo mesto.	F
Bogastva svinčenocinkovih rud pred vojno nismo znali prav izkoristiti. Rudniki so bili v rokah tujega kapitala (Trepča, Zletovo, Mežica), ki je izkoriščal le najboljšo rudo, kar mu je spričo sramotno nizkih delavskih mezd navzlic pomanjkljivim napravam, zlasti glede mehanizacije, omogočilo velikanske dobičke. Šele po osvoboditvi smo prelomili s kolonialno prakso stare Jugoslavije, ki je izvažala predvsem rude in koncentrate. Rudo smo začeli v velikem obsegu topiti doma. Začeli smo pridobivati srebro in bizmut kot postranske proizvode. Uvedba sodobne tehnike pa nam je ob primernih investicijah omogočila tudi izkoriščanje slabših rud.
lujemo ta oinkov koncentrat v cink le v celjski Cinkarni, ki ji je s povečanjem in modernizacijo naprav uspelo povečati svojo proizvodnjo cinka od predvojnih 4900 na 14.500 ton, se pravi na trikratno predvojno količino. — Kmalu pa bomo proizvodnjo cin-
Rezultat teh prizadevanj je otvoritev devet novih rudnikov svinčenocinkove rude, zgraditev 5 novih flotacij ter velike topilnice svinca v Trepči. Čeprav se je proizvodnja svinčenocinkove rude povečala le od predvojnih 775 tisoč na 1,250.000 ton (od tega v Sloveniji od 110.000 na 238.000 ton), pridobivamo danes sedemkrat več svimerf kakor pred vojno, ker rudo doma predelujemo, namesto koncentratov rude pa izvažamo svinec. Leta 1939 je znašala proizvodnja svinca 10.650 ton, lani 67.200 ton, letos pa bo-^o, upoštevajoč dosedanjo proizvodnjo, dosegli okrog 73.000 ton. Tako se že tesno približujemo planirani največji proizvodnji svinca (75.000 ton), ki smo si
jo postavili glede na naše ugotovljene rudne rezerve.
SEDEMKRAT VEC SREBRA
Se bolj kakor proizvodnja samega svinca pa se je povečalo pridobivanje postranskih proizvodov, zlasti plemenitih kovin srebra in bizmuta. Pred vojno je znašala naša letna proizvodnja srebra komaj 1300 kg, lani pa je dosegla 80.150 kg in bo letos narasla na 93.000 kg. Bizmuta, ki ga pred vojno sploh nismo izločali, pa bomo letos pridobili že Skoraj 100.000 kg.
TUDI
CINKOVEGA KONCENTRATA
NE BOMO VEC IZVA2ALI
Vzporedno s svinčenim koncentratom pridobivamo tudi cin-
Javno so se razgalili
Posamezniki iz vodstva gasilskega društva št. Lovrenc so hoteli ovirati predvolilne priprave
Pomembni družbeni dogodki so hkrati sito in rešeto, v katerem se posamezni Škodl jivci kakor pleve od klenega zrnja ločijo od ljudskih množic. Takšno družbeno sito in rešeto so tudi dosedanje predvolilne priprave, med katerimi ljudstvo odstranjuje iz svoje sredine elemente, ki so doslej mor-. le skrito, potuhnjeno rovarili ,n pikali izza oglov, ob tej ali oni Priliki pa jim je padla maska iz °»raza, da se je takoj moglo prepoznati njihove nakane.
Tako se je zgodilo tudi v Št.
Lovrencu pri Preboldu v celjskem okraju. Tamkajšnja organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi Je napovedala predvolilno zborovanje svojega članstva. Zborovanje naj bi bilo v gasilskem domu, kamor vaščani običajno zahajajo na sestanke. Tisto popoldne pa je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo priredilo v domu vaje, potem pa so ljudje iz vodstva društva dom zaklenili in odšli pit v gostilno. Pred gasilskim domom So se v tistem času začeli zbirati vaščani, ki so prišli na predvolilno zborovanje. Ker je bil dom zaklenjen, je predsednik občinskega odbora stopil v gostilno do poveljnika gasilske čete Privška, da bi dobil ključ. Poveljnik in nekateri drugi člani vodstva gasilskega društva, ki so bili že vinjeni, pa ključa namenoma niso hoteli izro-Citi. Ko so ljudje, ki so čakali pred zaklenjenim domom, to zvedeli, so začeli ogorčeno obsojati vodilne funkcionarje gasilskega društva, ki so preprečili predvolilno zliorovanje. Sestanek so morali preložiti na drugi dan.
Poveljnik gasilske čete Privšok >n še nekateri drugi vodilni funkcionarji prostovoljnega gasilskega društva so s svojim zlonamernim, protidružbenim početjem grobo kršiili tudi načela in pravila svojega društva. Društvena načela in pravila naročajo namreč med poglavitnimi nalogami tudi sodelo-vanje društva z množičnimi organizacijami in vzgajanje gasile*v
Lep uspeh Litostroja v inozemstvu
Litostroj, ena naših največjih 'tovarn, je pričel že preteklo leto iskati stike z inozemstvom. Ugodna priložnost se je ponudila najprej v Indiji, ker je vlada razpisala licitacijo za dobavo žerjavov za opremo novih tvor-nic. Kmalu je prodajni oddelek Litostroja poslal prve ponudbe in prijavil svoje sodelovanje na licitaciji.
Med 42 ponudniki, ki so na licitaciji zastopali številne svetovne, ugledne tvrdke, se je indijska vlada odločila za naš Litostroj in mu zaupala izdelavo 30 mostovnih žerjavov. Tako je Litostroj prodrl na svetovni trg in v vrsto najuglednejših tvrdk na svetu. Delovni kolektiv se bo potrudil, da bo to prvo veliko naročilo čimbolje izvršil. It.
v zveste graditelje in čuvarje domovine.
Posamezniki iz vodstva št. lovrenškega gasilskega društva pa niso samo to pot pokazali, v kateri zvon potrkavajo, saj si tudi s svojim prejšnjim delovanjem niso pridobili najboljšega glasu. Pro-stovljno gasilsko društvo v Št. Lovrencu ima na pr. dovolj opreme in orodja, ki drugim društvom zelo primankuje, vendar se niso uvrstili med dobra društva, ker je vodstvo zanemarjalo svoje naloge, tem raje pa je ponujalo gasilsko zastavo na razne cerkvene in podobne slavnosti. Posebno jasno pa je to vodstvo pokazalo svoj odnos do družbene stvarnosti v sedanjih predvolilnih pripravah, s čimer si je eamo pomagalo do javne obsodbe. Vprašati pa se kaže tudi, ali društvo, čigar vodstvo je grobo prekršilo društvena načela, sploh še lahko nadalje obstaja, dokler ne poskrbi za to, da bi odstranilo dosedanje škodljivo
v: •
Dimnik topilnice v Trepči je med najvišjimi v Evropi
ka povečali na 25.000 ton letno, in sicer brž ko bo začela obratovati elektroliza cinka v Sabcu, ki jo gradimo iz sredstev posojila Mednarodne banke m obnovo. Ta elektroliza nam bo dala na leto 12.000 ton čistega elektrolitične-ga cinka, ki bo imel trikratno tržno vrednost ustrezajoče količine cinkovega koncentrate, ki ga
Pridelek vina v Prekmurju
40 ton redke kovine kadmija in
22.000 ton žveplene kisline.
S tem pa še ne bodo izkoriščene vse možnosti proizvodnje na osnovi svinčeno cinkove rude Samo v Trepči odpade dnevno okrog 1500 ton jalovne, ki vsebuje 24 % žvepla, 33 % železa in 2,5—3 % mangana. Iz te jalovine lahko pridobivamo na leto okrog
70.000 ton žvepla (oz. 230.000 ton žveplene kisline za proizvodnjo superfosfata), nadalje 100.000 ton železa in 10.000 ton mangana. Take jalovine pa se je v dveh desetletjih nabralo že 3,8 milijona ton. Zato zdaj pripravljajo načrte za izkoriščanje tega odpadnega materiala, ki je tako rekoč zastonj in zato obeta velike koristi.
Kako si nekateri v kamniškem kotu zamišljajo demokracijo
Streli na Mali planini — Zgodba o avtomobilu št. S 2259 — Kako vneti pater Perc iz Stranja rešuje »brezbožne« demobilizirance
V Kamniku se pogosto zbere Čedna družba pri partiji taroka. Vmes, med igro, člani te zaključene družbe tudi kaj pokramljajo. Tako se Je ta družba tudi pred nedavnim zbrala, toda pogovor, ki Je tekel med Igro, ni bil Cisto navaden. Spominjal Je na nekakšno zaroto, na dogovor, ki ga običajno sklenejo osumljenci pred razpravo, Ce Jih, denimo, na sodišču ali v zaporu po pomoti spravijo skupaj na varno. Ton tega pogovora Je bil namreč precej zaskrbljen, vsebina pa približno takšna:______Ce bomo sku-
paj držali in se ujemali v izpovedih, nam ne bodo mogli ničesar dokazati ...
Da, tako Je tekel ta pogovor, medtem ko je planšar Slevc tičal v zaporu in premišljeval o kazni za storlon zločin. Za kakšen zločin? In v kakšni zvezi naj bi bil Slevčev prestopek s tajinstvenim pogovorom »častitljive« družbe?
One 19. avgusta t. I. so na kamniški Mali planini padli streli. Oddal Jih je iz pištole Valentin Slevc, plan-
prideleik je bil tam, kjer teren ni
ravno prikladen za vinogradništvo in zato goje pretežno samorodnice. V okolici Lendave je bil pridelek grozdja precej pod povprečjem, vendar v primeri z ostalimi kraji še kar dober. Najslabši je bil v kraljih med Dobrovnikom in Bogojino, kjer so mnogi vinogradniki nabrali le desetinko grozdja, kot ob povprečni letini. Nekoliko boljši pridelek je bil na Goričkem.
Majhen pridelek vina v Prekmurju pa se ne bo mnogo čutil v gostinstvu. Mnogi vinogradniki so kmetje, ki imajo razen
uresničevanje demkratičnih društvenih načel in pravil.
M. Z.
Celje, 23. oktobra Zavodi za socialno zavarovanje lahko izpolnjujejo svoje finančne obveznosti do zavarovancev le tedaj, če tudi zavezanci (t. j. podjetja, obrtniki itd.) v redu in pravočasno vplačujejo svoje prispevke. Toda medtem ko podjetja več ali manj to upoštevajo ter prispevke za socialno zavarovanje v redu plačujejo in s tem Skrbijo za interese svojih delavcev in uslužbencev, pa tega žal ni mogoče trditi za nekatere privatne obrtnike.
Sezimo po primerih iz Celja in okolice. Franjo Pešec, krojač iz Celja, dolguje Zavodu za socialno zavarovanje prispevkov za 71.226 din, mizar Jakob Novak 34.726 din, dimnikar Metod Krof-ljič 27.200 din. To so nekateri »navadnic dolžniki celjskega Zavoda za socialno zavarovanje, ki dolgujejo prispevke delno še za predlansko in lansko leto. Razen teh so še težje ribe. Mizar Franc Jurič dolguje 86.000 din, mizar Letošnja trgatev v Prekmurju Karel Štukljek 309.000 din, stav-je bila pozna in slaba. Grozdje Ibenik Karel Jezernik 1,176.048 din, še vedno ni bilo dovolj zrelo, ker ! najtežji dolžnik pa je kamnosek je zaradi spomladanske slane po- Anton Šumečnik, ki dolguje So-časi zorelo. Iz strahu pred slabim 1 cialnemu zavarovanju 3,420.080 jesenskim vremenom, pa so ga po-1 dinarjev.
brali že skoraj povsod. NafboljSi • Mestni ln okrajni zavod za so-
Ui’ 4“~ u;~ 1----------:	cialno zavarovanje v Celju je te
dolžnike že po večkrat opominjal, vendar ti zavlačujejo plačila i najrazličnejšimi za lase privlečenimi izgovori. Eden najmočnejših celjskih (in hkrati slovenskih obrtnikov) Anton Šumečnik, ki je lastnik kamnoseških delavnic v Celju in Laškem, si je razmeroma v kratkem času nabavil en osebn in en tovorni avto ter razne stroje. Njegova »uboga prazna« blagajna je pred štirinajstimi dnevi, ko so posamezni premožnejši Celjani planili po živežu v trgovinah, premogla tudi toliko denarja, da si je kupil v poslovalnici trgovskega podjetja »Potrošnik« na Mariborski cesti 100 kg moke, 50 kg soli im 50 kg sladkorja v kockah. Na opomin zavoda za socialno zavarovanje, naj plača
Celjani se čudijo...
Anton šumečnik, eden naj močnejših celjskih obrtnikov, trdi, da ne more plačati socialnega zavarovanja za svoje delavce
dolžne prispevke, pa je Šumečnik odgovoril, naj Zavod terja njegove odjemalce. T o njegovo ponudbo so — na začudenje celjskega Zavoda — odobrili celo v pisarni Republiškega zavoda, odkoder so svoj pismeni pristanek sporočili Šumečniku, celjskemu Zavodu pa — v vednost.
Pomanjkljivost je tudi v tem, da zavodi za socialno zavarovanje pri sedanji zakonodaji nimajo izvršne moči, da bi izterjali prispevke pri zaostankarjih, kakor je bilo to pred vojno. Stvar kaže slej ko prej primerno urediti, za zdaj pa je treba takšne dolžnike enostavno iztožiti brez vsakega odlašanja. S tem, ko Šumečnik (in z njim vred njemu podobni privatniki) ne plačujejo pravočasno svojih obveznosti, zadržuje zase milijonska sredstva, ki, recimo, pri 5 % obrestni meri od glavnice
3.400.000 din vržejo letno nad
170.000 din obresti, medtem ko morajo zavodi za socialno zavarovanje ravno zaradi takšnih za-ostankarjev najemati kredit in plačevati od njega znatna sredstva za obresti.
Kako dolgo se bodo torej Šumečnik in njemu enaki smejali?
Miro Zakrajšek
grada, da pridelujejo vino za domačo potrebo. To pa zaradi tega, ker zemlja ni prav primerna za gojitev žlahtne vinske trte.
šar z Male planine. Preiskovalni organi so ugotovili, da Je Slevc streljal v vinjenem stanju na delavce, ki so znašali skupaj les za gradnjo doma sindikalne podružnice »Induplati« iz Jarš. V preiskavi se je Slevc zagovarjal, da je hotel delavce samo oplašiti; streljal Je nanje zato, ker je kmet Anton UalantiC, Cigar živino Je na Mali planini pasel Slevc, na nekem sestanku pozival planšarje, naj se upro gradnji novega doma na zemljišču, ki Je bilo last planšarske zadruge. Njemu Je Balantič na samem posebej zabičeval, da se je za zemljo treba boriti. »In jaz sem razumel to borbo tako, da je treba streljati,« se je zapletel v protislovje planšar Valentin Slevc.
Kakšne so bile pobude za incident na Mali planini in od kod so prlšle7 Planšarska zadruga na Mali planini je bila ustanovljena pred vojno; v njej so bili včlanjeni kmetje iz Stahovice in s kamniških planinskih pa-robkov. Kmalu so v njej prevladali močnejši kmetje, kakor predsednik to zadruge Anton Balantič in Stele, ki sta tudi pokupila večino deležev. Planšarji so bili njihovo poslušno orodje. In tudi Incident, ki ga je povzročil avgusta na Mali planini Valentin Slevc, je izraz hlapčevske podrejenosti mogotcem iz planšarske zadruge.
Zemljišče te zadruge Je bilo tik po osvoboditvi podržavljeno ln ta državni pašnlški svet je že nekaj časa kamen spotike za velike kmete iz nižine ln za nekatere cerkvene nestrpneže. Le-tl so vsemu navkljub hoteli že leta 1948 postaviti na bližnji Veliki planini, prav tako na državnem svetu, kapelico. Razumljivo je, da se ta rovarska nakana, kateri je botroval predvsem goreči pater Martin Perc iz Stranj, ni obnesla. Vendar so to prepoved bivši klerikalci, ki bi se radi priljubili pri resnično pobožnih, preprostih ljudeh, izkoristili za podpihovanje naivnih, preprostih planšarjev, kakršen je n. pr. Valentin Slevc.
»Zemljo je treba braniti,« geslo, s katerim so napotili v zloCin in v zapor Valentina Slevca, je postalo nekakšen idejni program klerikalne druščine, ki ima svoje »ude« v Kamniku, Stranjah in Stahovici. Sedež te druščine Je Kamnik, njena običajna družbena krinka na sestankih partija taroka, njen idejni politični program pa zelo širok. Poleg zemlje, »ki Jo je treba braniti«, si je ta druščina zapisala na prapor tudi reševanje »duš«, pri čemer s pridom opravlja svoje misijonarsko poslanstvo vztrajni ln goreči pater Perc. V njegov delokrog spadajo poleg podpihovanja preprostih planšarjev tudi Cisto duhovne akcije, kot so n. pr. obiskovanja demobiliziranih vojakov po domovih in vsesplošno pridobivanje izgubljenih ovčic za »mater ecclesio«. Sloves tega posvečenega vojščaka cerkve je tolikšen, da je segel celo onkraj kamniškega kota. Pred njegovim osamljenim svetiščem se poleg duhovne tolažbe potrebnih pešcev ustavljajo tudi moderne limuzine, iz katerih kdaj pa kdaj poleg čisto navadnih zemljanov izstopajo ugledni ljudje iz socialističnega sektorja gospodarstva. Ljudje iz Stranj so postali pozorni zlasti na čisto nov Opel-Kapit/in št. S 2259. Ta avtomobil Je že nekajkrat pripeljal s Koroškega v Stranje na poroko ljudi, ki bi po vsej priliki, kdo ve zakaj, radi v
Razpečavanje blokov volilnega sklada je v prvi vrsti
nnlnirn el n nov nrllmrnv r»n sv03em kraju obdržali v tajnosti svoje !. .C	.	oooorov	po	| versko prepričanje. Tako je ta avto
litičnih in družbenih orga- EripfiJa'v str,an}sko cerkev k p°rokl
...	1-i-v	•	|	|	•	Romija Žagarja in rudarja Dominika
nizacij ter politično najbolj Cverleta. Kdo je posojal državno vo-
razgledanih ljudi' lzll° za motorlzirana r°">anja?
N. 2.
IZ LJUBLJANE IN OKOLICE
V Ljubljani so začeli misliti na združenje za gradnjo stanovanj zainteresiranih
podjetij in posameznikov
Huda stanovanjska stiska, ki nas i Ljubljani, se je MLO odločil že pred tare že vsa povojna leta, je dobesed- več meseci, da poveri posebni komi-no prisilila naše delovne ljudi po | siji, v kateri so mnogi strokovnjaki,
naj prouči vse tehnične ln ekonomske probleme gradenj ter najdo možnosti za novo obliko organizacije, s katero bi pocenili gradnjo stanovanjskih lilš.
Čeprav komisija vsega dela še ni opravila, pa so tu nadvse zanimivi zaključki. Ko je komisija Iskala tehnične oblike, kako poceniti gradnje, Je postalo očlvldno, da bi se stroški pri dobri organizaciji dela znatno znižali.
Ustanovili naj bi organizacijo ali bolje nekak družbeni organ nazvu.i n pr. »Gradbena zveza. Njeni strokovnjaki, ki bi se specializirali /.a gradnjo stanovanjskih hiš, bi preštudirali standard stanovanj z ozirom na sedanjo In perspektivno gospodarsko zmogljivost. Projektlranjo bi koordinirali s proizvodnjo gradbene-
mcstlii, da so začeli, kadar je bilo ln kadar ul bilo mogoče, slediti apelu: graditi, graditi vedno nova stanovanja, da olajšamo neznosno stanje.
Za gradnjo lilš sc je odločila množica podjetij In res smo že doslej po naših mestih zgradili razmeroma precej novlli blokov. Ker pa so se gradenj lotevali najrazličnejša podjetja in ustanove, ki so po svoji stroki zelo daleč od tega, da bi poznali gradbeno dejavnost, je imela ta sproščena, v ničemur ne organizirana pobuda, tudi nekaj slabili posledic. Poglejmo Jim mirno v oči, da bomo laže z njimi obračunali.
Podjetje je ustvarilo višek ln se odločilo, da zgradi stanovanje za najpotrebnejše člane kolektiva. Podjetje je postalo Investitor, no da bi Imelo možnost, čas ln strokovnjake, ki bi proučili posel, ki so sc ga lotili Največkrat so mirne dušo predali delo gradbenemu podjetju ter v končnem naročilu ni bilo važnejše postavko kot to. do kdaj naj bo stavba dograjena. Gradbeno podjetje Je postalo gospodar milijonov, 110 da lil se balo sitnih vprašanj, koliko bodo znašali stroški ln zakaj Jo postavka tako visoka. Ce Jo denarja zmanjkalo ter podjetje ni moglo dobiti več kredita. Jo stavba ostala nedograjena če Jo bilo denarja preveč, so ga čestokrat uporabili za nepotreben luksus. Ce se je Izkazalo, da prvotnega projekta ni mogoče uresničiti, ker ni na tržišču gradbenega materiala, s katerim so računali, Je bilo treba naročati In plačevati nove načrte, Itd.
NE KAZE V It ECI PUŠKE V KORUZO. TEMVEČ SE JE TKEBA STVAItl LOTITI NA NOV NAČIN Ker je bilo nič koliko takih primerov anarhične graditve tudi v
graditve. Zato se prav čestokrat zgodi, da denar, ki lil ga eventuelno namenili za dvig standarda, porazdele ali porabijo za kake druge namene. »Uradbena zveza« lil zbirala denarna sredstva na bančni račun v lirauil nlcl od slehernega podjetja, ki bi bilo včlanjeno ln ki lil se odločilo za gra dltev. Z vsakim podjetjem posebej lil so potem pogovorili bodisi za posojilo, ki bi ga dala »Gradbena zveza« ali pa za dodelitev stanovanj v blokih, ki bi jih gradila Zveza In to na osnovi vloženih sredstev.
Gotovo bodo končni zaključki komisije zanimivi za številne naše delovno ljudi. Taka organizirana oblika gradenj lil vzbudila pri mnogih Inte res za štednjo. Ze pri manjših vsotah bi zajamčila kolektivom določeno število stanovanj, rešila bi nešteto probleme, ki Jlb i majo sedaj posamezna podjetja z nabavljanjem kreditov, določanjem lokacij Itd. Komisija, ki je sedaj z delom tnko daleč, da že pripravlja osnutek pravil, bo javnost o svojih dokončnih izsledkih še podrobneje Informirala. Njene zaključke bomo lahko koristno uporabili že prihodnjo gradbeno sezono, rtelo »Gradbene zveze« pa bo še toliko liolj plodno, kolikor se bodo kolektivi pridružili In podprli to zamisel. M. N.
ga materiala, na katero bi tudi odločno vplivali, če bi bilo treba uvesti kakšne nove lzdelko. No glede, če bi njeni člani — Investitorji — sami prevzeli skrb za gradnjo, ali Jo poverili »Gradbeni zvezi«, bi le-ta opravila zanje vse pravne posle, pripravila projekte, prevzem zemljišč, lokacijo Itd. Odnose med njo In člani pa bi uravnaval zelo širok pravilnik.
To združenjo gradateljov. pravzaprav nokaka skupščina pa lil razen določanja najbolj ekonomskih gradenj In kontrole nad gradbenimi podjetji. prevzela še eno važno nalogo.
MNOGE ŽULI VPRAŠANJE, KJE DOHITI DENAR ZA GRADITEV STANOVANJSKIH HlSf Tudi tu bi »Gradbena zveza« lahko pomagala. V Ljubljani je n. pr. nekaj tisoč podjetij, kjer lil bili delavski sveti voljni zgraditi stano-	      .
vanjska poslopja, vendar pa njihova I rok v Ljubljani 147. 118 porok jo bilo denarna moč ni tolikšna, da lil sc v tnkili, kjer jo Mio stalno prebivali-današnjlh pogojih lotili, samostojne I Sčo žonina v Ljubljani.
mm
.IMS
'i .P :
Gibanje prebivalstva Ljubljane v septembru
V septembru j0 bilo v Ljubljani rojonih 223 otrok, 12B mofikoga spola in 107 žonskega Vseli umrlih je bilo v septembru 8*1, od tega domačinov •15. Med njimi je bilo 31! moških in 29 žonsk. V starosti do prvega lota je umrlo 8 otrok. Nasitne smrti »o »ile tri. Soptombra je bilo vseh po-
Pred kratkim je MLO v Ljubljani prevzel gradbišče na Komenskega ulici nasproti učiteljišču, kjer bo dogradil trinadstropno stanovanjsko hišo. Tu jc že pred meseci začelo kopati temelje podjetje »Usnje«, vendar zaradi denarnih težav stavba še dolgo no bi bila dograjena. Zato je podjetje po dogovoru prepustilo stav-blšče mestnemu ljudskemu odboru, ki bo stavbo dogradil z denarjem mestnega posojila. Tako bo denar, ki so ga vplačali Ljubljančani za gradnjo stanovanjskih hiš, že sedaj, čeprav dokončna vsota še ni zbrana, koristno naložen, saj namerava Rajonsko podjetje Moste, ki je delo sprejelo, spraviti stavbo še pred zimo pod streho. Delali bodo v dveh izmenah, do kraja pa bo stavba dograjena že prihodnjo gradbeno sezono. V njej bo pet dvo- in tri enosobna stanovanja.
Tudi za ostale stavbe, ki jih namerava MLO zgraditi z mestnim posojilom, so sedaj načrti pripravljeni, z gradbenimi podjetji pa sklenjene pogodbe ter bodo lahko začeli z delom še to jesen.
Ob volitvah borno enotni
kakor smo ob vprašanju Trsta
Delo za mir bi lahko bilo uspešnejše, če bi se vsi držali našega načela
V Slovenski Bistrici je bilo v četrtek na trgu pred mestno občino veliko predvolilno zborovanje, ki se gaje udeležilo okrog 2.000 ljudi iz mesta, pa tudi iz okoli«'; iiz Poljčan in Oplotnice so prišli peš in s kamioni, z zastavami in godl>o, da bi poslušali tov. d,r. Jožeta Potrča. Tov. dr. Potrč je govoril o raznih vprašanjih naše zunanje in notranje politike. Poudaril je, da je delavsko samoupravljanje prav taka zgodovinska nujnost kakor mir in da jugoslovanskemu zgledu bolj ali manj odločno slede tudi številni drugi narodi. Dandanes delavski razred pre-nekaterih dežel ne zahteva samo demokratičnih pravic govora, tiska, združevanja in zborovanja, ne zahteva več samo politične demokracije, ampak tudi ekonomsko demokracijo. Mi smo na poti do tega vzvišenega cilja dosegli že lepe uspehe, ki jih priznavajo delovni ljudje tudi izven meja naše socialistične domovine. Nadalje je obsodil brezumni italijanski nacionalizem in končno pribil, da bi bilo delo za mir lahko uspešnejše in celo zmagovito, bi se vsi držali našega načel »tujega nočemo, svojega ne damo!«	F.	B.
Okoli Titn se nismo strnili samo zaradi Trstal
V sredo je govoril v Trbovljah tov. Regent okrog 3.000 ljudem. Dejal je, da bi morali na naših predvolilnih zborovanjih obravnavati predvsem naša notranja vprašanja, vprašanje gospodarskega sistema, izgradnje socializma itd. Da so pa nastale stvari, mimo katerih ne moremo in je prav, da se o njih pogovorimo, da pokažemo naše pravilno stališče in povemo svoje mnenje. Tovariš Regent je s tem mislil predvsem T rst, o katerem je tudi obširneje govoril. Nato je dejal, da bi bilo odveč prigovarjati ljudem, naj glasujejo za tistega, ki bo najbolj vreden njihovega zaupanja, in ki bo najliofje zastopal njihove težnje. Pri volitvah naj ljudje pokažejo isto enotnost, ki so jo pokazali glede Trsta. Poudaril je, da bomo pravzaprav z volitvami dokazali, da ob Trstu nismo bili slučajno enotni in da se nismo strnili okoli tov. Tita samo zaradi tržaškega vprašanja. Enotni moramo biti zaradi vsega, kar moramo v Jugoslaviji narediti v našo korist.	R,
Mestni zbor proizvajalcev naj bi obravnaval kmetijska vprašanja
V Šentvidu so bili te dni zbori volivcev za volitve v mestni zbor proizvajalcev. Ob tej priložnosti so bile dokaj živahne razprave o naših političnih in gospodarskih vprašanjih. Kmetje v Šentvidu in v Mednem so na zboru po uvodnem referatu izrazili željo, da bi v mestnem svetu in zboru proizvajalcev obravnavali vprašanje
ske proizvodnje in s tem v zvezi mehanizacijo; vprašanje plemenske živine in gojitve potrebnih kultur. Na zboru volivcev so kmetje protestirali proti pavšalnemu pisanju, da kmetje povzročajo potrošniško mrzlico. Dejali so, da je trelm take ljudi imeno-
tov. Milka Goršič in tov. Miha Kojc. V zvezni zlmr proizvajalcev so predlagali tov. Staneta Benčiča, v republiški pa tov. Staneta Bizjaka. Po kmetijski liniji so zbori proizvajalcev kandidirali v zvezni zbor tov. Janka Markeži-ča in Kolomnna Korpiča. V re-
ma omenjati in jih ožigosati, pa j publiški zbor pa tov. Milana Lac-naj bodo kmetje, delavci ali pa ka in Antona Plavoa. Volivci že-uradniki. Za kandidate v mestni zln>r proizvajalcev so postuvili 1 Alfonza Šilca iz Tacna in Jo-
tov.
žeta Filipiča iz Dravelj. Zbore volivcev so imeli tudi v podjetjih, v SKIP, Bombažni tkalnici in Telekomunikacijah. Tu so govorili predvsem o samoupravljanju podjetij. Iz vseh zborov so poslali protestne resolucije proti krivični odločitvi glede Trsta. V. K.
V Ormožu so končali s predvolilnimi pripravim
V nedeljo je bil v Ormožu zaključni sestanek volivcev. Z njim so predvolilne priprave v občini Ormož končane. Kandidirali so sledeče ljudi: zvezni kandidat je tov. dr. Jože Potrč, republiška pa
lijo, da bi priredili velik sestanek. na katerem bi spoznali tiste kandidate, ki jih še ne poznajo.
II.
★
V Dravogradu ie pred dnevi govoril na predvolilnem zborovanju tovariš Vlado Majhen, sekretar ZK mesta Maribor. Govoril je o Trstu in o pomenu volitev.
K.
+
V Cerknici so zborovali predstavniki množičnih organizacij, trgovsko osebje, predstavniki gospodarstev, učiteljstvo in drugi. Sklenili so, da bodo na množičnem predvolilnem sestanku predlagali tov. Regenta za zveznega poslanca, za republiškega pa to-vuriša Matevža llaeeta. G. L.
gg;
rnMmm
mmM
V Dolnji Kašanl so z združenimi močmi zgradili lep kulturni dom, kakršnega ni daleč naokoli. V njem Imajo dvorano z odrom, pevsko sobo, sobo za tamburaški zbor, knjižnico, pisarno, stanovanjc za hišnika, zadružno trgovino s skladiščem in okrepčevalnico s prostorom za balinanje. Te dni je Kašance obiskal tov. Ivan Regent. Pri njih se je zanimal za vse, posebno pa je povpraševal po delu kulturno-umetniškega društva. Vaščani so bili zelo veseli obiska in poslovili so se od tovariša Regenta v prepričanju, da jih bo večkrat obiskal.
0L0 Postojna je podelil precej štipendij
Novomeški modelarji — prvaki Dolenjske
Novomeški Aeroklub je nedavno organiziral na letališču v Prečni pri Novem mestu tekmovanje modelarjev. Nastopali so z jadralnimi modeli, z modeli nordijske katerogrije, z začetniškimi mogeli in z modeli na eksplozivni pogon Nekatera dolenjska društva modelarjev se tekmovanja niso udeležila, vendar je tekmovanje v celoti uspelo, zlasti lep napredek so pokazali marljivi novomeški modelarji, ki so dokazali, da bodo na zletu male aviacije Slovenije častno zastopali novomeški Aeroklub-
Na Veliki planini grade dom
TD Partizan iz Jarš gradi na
Bralci nam pišeio:
ABONENTI V NOVI GORICI SE UPRAVIČENO PRITOŽUJEJO ZARADI PREMALO IZDATNE PREHRANE
Nedavno so bili abonenti menzo v Novi Oorici kaj začudeni, ko so izvedeli da namerava menza podražiti hrano. Ker v tej nameri ni uspela je v zadnjem času bila hrana v menzi slabša. Da bi ugotovili, kje je vzrok, je Okrajna higienska postaja v Novi Oorici odvzela za pregled kosilo, ki je bilo abonentom servirano 4. okt. Izvid Živilsko kemičnega laboratoriju Okrožnega higienskega zavoda v Novi Oorici je pokazal, da vsebuje obrok kosilo le 731,5 kalorij. Odrasel človek potrebuje dnevno 8000 — 5000 kalorij. Koliko pa jih prejmu gost v tej menzi, si je lahko predstavljati, če znaša
Veliki planini za svoje člane nov vrednost glavnega dnevnega obroka le dom, v katerem bo prostora za 30 n6kai nad 700 kalorij. V menzi se gostov. Dom bo stal v bližini iz- hrani razen uslužbencev tudi ve« hodiščne postaje žičnice z lepim fizičnih dolavcov, za katere je hrana razgledom proti Ljubljani. Grad- 8e manj izdatna.
n ja lepo napreduje in bo dom i Gostje povsem upravičeno zahto-kmalu pod streho.	|	vajo, za enako ceno enako dobro in
ŠOLO BODO ZGRADILI samo prostora še niso določili
V	Dragatušu poučujejo kar v treh zgradbah. Zato so prebivalci občine sklenili, zgraditi novo šolo, ki bo ustrezala modernim zahtevam. Projektivni zavod iz Ljubljane je napravil načrt, ki predvideva, naj bi nova šola stala izven Dragatuša, in sicer na primerni ravnici. Zgradili bi tri šolska poslopja: šolo, telovadnico in poslopje za učiteljstvo. Nekateri pravijo, naj bi šola stala na najvišjem delu v Dragatušu, in sicer v centru. Kako se bodo pomenili, bomo videli, zaenkrat še ni nič določenega. Pribijemo lahko samo to, da bo Dragatuš dobil
prej zgradili cerkev, kakor šolo. Toda napredne sile v Dragatušu vedo, da je dobra vzgoja mladini potrebna in zato bodo gradili šolo.	D
Od vsepovsod
Janiju letos so začeli v Črnomlju graditi postajno poslopje. Delo je kar lopo napredovalo. Vendar bo treba hiteti, da bo do desete obletnice prvega zasedanja SNOS pojiolnoma urejeno. Zdai bo poslopje v surovem stanju kmalu dograjeno. Gradi ga Okrajno gradbeno podjetje in bo le-ta ustrezalo vsem higienskim predpisom.	D.
V	Šmihelu pri Novem mestu jo v
kmalu novo šolo, čeprav so se ^Med^Ido °*6S'a kri?U dr' V°d nekateri potegovali za to, naj bi fuzije.
pomenu in vlogi trnns-D.
V Domžalah	ra
nad dve
V septembru je OLO Postojna podelil nad 250.000 din štipendij. Vendar do zdaj še niso rešene vse prošnje. Komisija, v kateri so zastopniki OOZB, OOZVVI, Sveta za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje, ima stalne težave s tem, ker so prošnje pomanjkljivo opremljene in tudi nekateri občinski ljudski odbori se ne »upajo«, vsaj tako se zdi, napisati objektivnega, pravičnega mnenja. Ko prošnje potrjujejo, najraje napišejo kar takole: »Pošiljamo prošnjo v nadaljnji nostopek in menimo, da jo ugodno rešiteI« Med občinami, kjer so prošnje pregledovali in tudi napisali, koliko naj Okrajna komisija prisodi temu ali onemu, je najDoljša begunjska, kmetijstva in to kot aktualno j Šestnajst dijakov iz begunjske vprašanje obrobnih predelov, občine bo prejelo 45.000 din, 9 di-Obsegalo naj bi vprašanje držav-1 jakov iz ilirskobistriške občine nega, zadružnega in privatnega 123.000 din, 10 dijakov iz Loške sektorja. Vprašanje dviga kmetij- doline 22.200 din, 9 dijakov iz
premske občine pa bo prejelo 23.200 din in kakor je že rečeno, v enem mesefcu bo okrajni ljudski odbor podelil nad 300.000 din štipendij. Komisija je sklenila, da bo zahtevala od vodstev šol ob
V	kamniškem okolišu pridelajo zelo veliko sadja, zlasti okoli Tunjic, kjer goje tudi najlepše sorte sadja. Za njim pridejo na vrsto Domžale z Dobom, Moravče, Lukovica, Radomlje, Šmartno v Tuhinjski dolini itd. V vseh teh krajih uspevajo jabolka: boskop-ski kosmači, porenski krivopecelj, carjevič, orjaški bobovci, jonotan, ontario, gorenjska voščenka in kanadka. Od hrušk pa: pastor-jevke, boskopske čutarice in kleržo. Vse to je nazorno prikazano na sadjarski razstavi, ki so jo odprli v soboto popoldne v dvorani godbenega doma v Domžalah. Razstava bo odprta ves teden. Nad 230 razstavljalcev iz 20 kmetijskih zadrug kamniškega okoliša razstavlja na tej razstavi nad 850 izbranih vzorcev. Med drugim vzbuja pozornost tudi domači kostanj iz Lukavice, kjer je samo na enem peclju 21 lepih kostanjev. Izmed vseh razstav
polletju poročilo o delu štipendi-! ljalcev imata največjo in najlepšo stov, tako da bo potem vsem ti- izbiro v sadju brata Okršlan iz stim, ki se slabo uče, podporo Domžal, ki med drugim razstav-ukinila.	L.	1 ljata tudi lepe mamutske in kra-
Razgovor s prosvetnimi delavci
izdatno hrano kot v drugih menzah, in zato imajo prav, ko se v sedanjem času ne strinjajo s tem, da bi jim menza podražila obroke. Menza bo morala v bodoče svoje težave reševati drugače. Abonenti menijo, da so v menzi previsoki režijski stroški, ki jib veča preveliko število uslužbencev, medtem ko je upravnik preveč zaposlen z drugim delom, tako da menzi ne more posvetiti potrebne skrbi.
n.
Na Trati naj bi odprli šolo, saj je poslopje že , pripravljeno
V	lesnoindustrijskem podjetju »Jelovica« v Škofji Loki so v zudnjeiu času precej napredovali. Delavci bo soglasno sklonili, ves presežek sklada plač vložiti v investicijo. Zgradili bo novo veliko tesarsko delavnico ter ju opremili s stroji. Za napredek ima veliko zaslug direktor podjetja, Franc Stegnar in so ga delavci za' radi tega predlagali! za kandidata za okrajni zlor proizvajalcev.
Delovni kolektiv »Jolovica«, ki J® številčno zelo močan, je na nedavnem zborovanju zahteval, da na Trati odpro osnovno šolo. Za njo ima podjetje že pripravljeno poslopje, začeti je treba le poučevati, saj morajo njihovi otroci hoditi 3 km daleč v Loko. Tej zahtevi se pridružujejo tudi drugi delovni kolektivi na Trati* ki jih ni malo.	D.
Kaj je z nabavo rešilneg« avtomobila v Gor. Radgoni
2o tri leta deluje v Gor. ltadgoni reševalna postaja, ki jo je ustanovil že bivši OLO in jo bila prvotno namenjena za vse okrajno področje. Postaji so namenili večje vozilo — avto znamko »Austin« — katerega preureditev je stala mnogo denarja. Vozilo jo med obratovanjem pogosto pokvarjeno, ker je zelo težko doliti nadomestne dele. Tako je avto, ki bi moral brezhibno voziti, v zastoju in je ta vrzel zelo občutna, ker je okoliš radgonskega okraja zelo oddaljen od bolnišnic. 2o prej obljubljenega ro-šilnega avtomobila pa k'ljub obljubam ni in bi bilo potrebno, da OLO Ljutomer — Oddelek za ljudsko zdravstvo In sociali no politiko posveti več skrbi za nabavo avtomobila, kar je v in-
gujevačke kutine. Na razstavi je poseben oddelek, kjer so prikazane razne bolezni sadnega drevja in vsa škropiva, ki jih sadjarji toresu reševalne zdravstvene službo Uporabljajo V boju proti Škod- zlasti zaradi pomanjkanja zdravniško ljivcem. Za razstavo je veliko za- pomoči, saj bi v Gor. Radgoni potre-nimanje in si jo je samo v nede- bovali še enega zdravnika, saj sta ljo ogledalo nad tisoč ljudi. O. i bila tudi pred vojno dva.	R.
Star ženin in mlada mati
Mladim Mariborčankam ni treba biti v skrbeh, da J>i se zaradi pomanjkanja moških ne poročile
V	sredo zvečer je imel tovariš Boris Ziherl, član Izvršnega sveta LRS, v zgornji dvorani sindL-kalnega doma v Kranju skoraj dve uri pomenek s prosvetnimi delavci okraja Kranj. V razgovoru je podrobno razpravljal o politično družbeni vlogi prosvetnih delavcev, ki imajo nalogo, pravilno oblikovati napredno za-
vest našega naraščaja. Govoril je tudi o družbenem upravljanju prosvetnih ustanov ter o novem šolskem sistemu, ki bo precej drugačen od sedanjega. Nad 200 udeležencev je izvajanja tovariša Ziherla pazljivo spremljalo ter ga spraševalo o tem in onem, kar jim je tovariš Ziherl sproti tolmačil.	O
Znano je, du je na svetu manj moških kakor žensk in tudi pri nus gre na splošno to razmerje v škodo žensk. Vendar lahko rečemo, da se bo položaj že v kratkem spremenil v obratno smer — seveda če se stvari spet ne zasučejo v drugo smer. To nam nazorno potrjujejo podatki o gibanju prebivalstva v Mariboru za teden od 10. do 17. oktobra. Kažejo namreč, da ni več daleč čas, ko bodo moški imeli vedno manj možnosti pri izbiri življenjskih družic. To mnenje potrjujejo zlasti podatki o rojstvih in porokah.
V	omenjenem tednu je bilo v Mariboru 58 novorojenčkov, med njimi 35 moškega in 23 ženskega spola. Njihove matere so bile stare od 17 do 44 let. Najmlajša med njimi je bila poljska delavka Rozina Kunej, kj je rodila deklico, najstarejša pa gospodinja Roza Mavrin, ki je rodila fantka. Največ mater je bilo starih 20—30 let, in sicer 44. mlajših od 20 let je bilo 5 .starejših od 30 let pa 9
Poročilo se je v tem času 28 parov. Starost ženinov in nevest se je sukala od 19 do 73 let. Zanimivo je da je bila med novoporo-čenej v sedmih primerih,' to je v četrtini porok, nevesta starejša od ženina. Kakor pri rojstvih, tako tudi pri porokah šteje največ žensk v dobo od 20—30 let, med 28 novoporočenkaini pa je tudi 6 devetnajstletnih. Najmlajši ženin v tem tednu je imel 20 let, najstnrejši pa 73, medtem ko je bila najstarejša nevesta 70 let stara.
V	tednu od 10 do 17. oktobra je v Mariboru umrlo 19 ljudi, in sicer 12 moških in 7 žensk. Naj-stareiši pokojnik je imel 82 let, najmlajši pa 5 mesecev. Podatki kažejo, da je med otroki še vedno velika umrljivost. Umrlo jih je 8. in sicer do prvega leta starosti 6, do petega 1 in do desetega t V starosti do 40 let sta v tem času umrla v Mariboru dva, do 50 let trije, do 60 eden, do 70 dva, do 80 dva in do 90 let eden.
34
Lahko, lahko, prav lahko napišem ta naslov.
Tudi o veselju lahko pišem. Nemoteno nadaljujem...
Vidim in slišim — po poti prihaja deček, sam, zamišljen in tiho prepevajoč pesem o puški: »Puškica bij, bij...« Njegove ustnice so suhe, glas hripav.
Nemoteno nadaljujem: vse trpljenje in vse tegobe so lažje, puška je v dobrih rokah. Drži jo pošten sosed iz tvoje vasi, tvoj tovariš iz tovarne, moj tovariš iz šolske klopi. Boj vodita Komunistična partija in tovariš Tito. Tudi maščevanje bosta vodila. 1 Z*rto je tudi kmetica iz Banije, potem ko je videla tovariša Tita, rekla: »Mislila sem, da bi ga le videla, potlej pa bi rada umrla, zdaj, ko sem ga videla, pa bi rada še dolgo živela, ker vem, za kaj živim.«
Naša vojska dela zdaj čudeže. V vihri sovražne ofenzive se oborožuje z najboljšim orožjem.
Zelo hudo je, a spet je vsak dan dan velike zmage. Vsi ponavljamo draga imena ruskih in ukrajinskih mest, ko da so naša rodna — Leningrad, Kijev, Krim.
Vsi razigrani se veselimo — pogin fašizma je blizu.
Mi pač imamo s čim stopiti pred napredno človeštvo...
Na zemljo že lega tema.
. ..2ene Jugoslavije se junaško bore, junaško se branijo — gre glas po vsem svetu — naj bi ta glas nikoli ne utihnil...
Končati moram, tema je že, luč pa slaba. Razhajamo se z mitinga, nobene žene na poti ni več videti.
*
Zadnjo številko »Borbe« tiskamo na poljani v dolini Rame, osemindvajsetega februarja. Poročamo o zmagi pri Prozoru, poročamo, da italijanske divizije Murgie ni več, da se bijejo srditi boji na progi Sarajevo—Mostar, na Ivan-Sedlu, pri Bugojnu.
Po Rami plavajo nabrekla italijanska trupla.
Vtem ko se ukvarjamo s tiskanjem na poljani, nad nami nenehoma letajo letala, ki korak za korakom spremljajo ranjence. Beguncev je čedalje manj, v vojski so ali pa so se porazgubili nekje po cestah in vaseh. Samo dolina Rame je svobodna, ozek pas za prehod ranjencev. Nemci napadajo od Vakufa, skupaj s četniki od Konjiča, z legionarji od Ravnega, Italijani s četniki od Duvna. Prebijamo se proti Neretvi. Prva proletarska je v zaščitnici. Treba je spraviti na varno štiri tisoč ranjencev. In pegavica se širi. Z njo imamo največje preglavice.
Ves dan iščem ob cesti varen kotiček za naše stroje. Milušič in Ante se nista vrnila, odšla sta iskat primerno mesto bolj naprej. Katero mesto je zdaj spredaj? Ničesar ne vemo. Onadva pa se nikoli več ne vrneta. Ostala sem sama pri strojih. Vsi so že odšli v enote, Pavle in Solomon, Bajiča, Albert, Dušan, Jaša, Mara, Mira, Sofija, Sabljič, vsi. Vlado je izračunal vse, kar smo v tem času natiskali. Zelo mnogo. Tudi Vlado je odšel v centralno bolnišnico, da bi ponvigal organizirati prevoz ranjencev. Tudi jaz pojdem kmalu nekam, samo da bi kje zakopala stroje.
Na hitro roko, kajti kolikor še lahko do polnoči ostanemo tu, bomo izkopali ob cesti veliko jamo, ker ni več ljudi, da bi šli še naprej. Globoko ne bodo kopali, ker nimamo dobrega orodja. Mar kar ob cesti? Vozil nimamo, moramo. Morda, tolažim sebe in tovariše iz tiskarne, morda sovražnik naših strojev sploh ne bo našel, ker so tako blizu ceste, tako blizu jih ne bo iskal.
Presadili bomo tudi kako drevo.
Pomlad je na pragu, vse brsti, vse klije. Na travniku ob potoku, v njegovem žuborenju, v stopinjah na mehki vlažni stezi in na soncu, na katerem se že lahko ob mlinu na Rami nekoliko pogrejemo. Znotraj, v tem mlinu, sede tovariš Tito in komandanti, in vsak hip prihajajo od ondod drugi.
Ko pa bo vse ozelenelo, bodo ostala suha samo drevesa nad našimi stroji. Kaj vse se bo še zgodilo do pomladi?
Polnoč je, treba je odriniti na pot. Drevesa smo posadili. Kakor nad gomilami. 2al nam je strojev.
Tema je gosta, le kdaj pa kdaj zažari fosfor v očeh vpreg, ki vlečejo našo municijo in težko orožje do Neretve.
Ob razmetanih, praznih zabojih čakamo drug za drugim na prehod čez most na Neretvi, naš most, pravkar zgrajen, tam, kjer je bil prej most, ki smo ga malo prej porušili — krasen most, segajoč, kakor se zdi človeku, ki ga gleda od zgoraj in če se je treba vzpenjati po njem, tja gor do grebena, do samega neba.
To je bilo nekako okrog osmega marca,	ali prav	tega	dne.
Tretja vojna pomlad me je zazibala šele	v vaseh	Jeleču	in
Govzi, in znova sem se vključila v brigade.. .*
| ■   1
* Poglavje «V uredništvu ,Borbe' je v knjigi Mitre Mitrovič objavljeno
I pred tem ln naslednjima poglavjema. Ml pa smo ga pomotoma objavili prej, | kar pa celote ne moti.
■ |U.kB	*	—	•	•*	IIBIIMbUJM
Jožek noče v italijanski vrtec
Jo/ek je oclšcl zdoma. V pesti »Čemu pa govorite italijan-|e trdno stiskal tistih nekaj lir, sko?«
ki mu jih je dala mati, da bi I »Saj to je vendar jezik našega fc vpisal v otroški vrtec. Že ne- naroda...«
kaj mesecev je mami neprestano Prigovarjal, naj ga vpiše. Tako Je menil tudi njegov oče. Toda očka ni mogel zaslužiti tistih nekaj lir, ki so bile potrebne za vpis. Jožek pa je vedno, kadar Je odšel po kruh, obstal pred slovenskim otroškim vrtcem in dolgo dolgo gledal, kako se otroci ■grajo, kakšne žoge imajo...
Zdaj -se gre tudi on vpiisat v otroški vrtec. Njegova davna želja se bo uresničila. Veselo je Poskakoval po ulici, in niti izložb si ni ogledoval, kakor je b;la njegova navada. Ilitel je proti vrtcu.
Hipoma je obstal. Saj tu pred *edmimi dnevi ni bilo vrtca. In °troci se niso igrali. Kaj bi moglo *o biti? Mar se ni tisti vrtec prebil semkaj? Toda ne. Saj 'tu ne Vldi nobenega znanega obraza, °n pa dečke in deklice iz vrtca Prav dobro pozna. Nekateri so ;Udi iz njegove ulice. Včasih se je z njimi pomenkoval, kako se ^rnjo...
Gledal je skozi ograjo.
, »Malček, kaj pa gledaš?« ga J° vprašala gospodična po italijansko. »Se hočeš igrati? Hajdi, samo vstopi...«
Jožek le bil presenečen. Naj Vstopi? Iztušnjava je bila huda. Joda, zakaj govori italijanski?
»Čigav vrt je to?« je vprašal Jožek ...
»Otroški,« je odgovorila gospodična. »Kdor hoče, lahko pride ln se vpiše.«
Našega naroda? Jožek je bil zmeden. Saj so mu doma vedno govorili, da je Slovenec. Ravno
»No, ali hočeš vstopiti?« Gospodična je postajala nestrpna.
»Nočem, to ni naš vrtec,« je odvrnil Jožek, in odšel je v ulico, kjer je bil slovenski vrtec.
Zagledal je desko, na kateri
sinoči mu je oče pripovedoval, Je pisalo: »Zaprto«, kako so zaprli slovenske šole. In Toda Jožek ni znal brati. Zato s sosedom je govoril o tem, kako .je vprašal starčka, ki je stopal teptajo pravice tržaških Slovencev. < tod mimo:
Golar Manico:
Naš medo
*Medo, medo, kaj razgrajaš zopet! Oh, nikar s črnilom se ne maži! yt-<uiko si raje v rdke vzami n nam črko u in i pokaži.
Eh, fo črka a je, medo, slišiš!
.rka u je tam na desni strani. {Pitne, ti lenoba! Sram te bodi! ™ar so tak učili te o Ljubljani?
Zdaj o Ljubljano booa brž pis&la. Stričku, to se De, da ti bonbone Pošlje. — A kako držiš pisalo?!
* o pero je, medo, ne oralo!
Pravljica o velikanu in deci
Vrt imel je velikan sredi ilnate ravnine, gledal d njem je dan na dan lepo sliko pokrajine.
Decn je hodila vanj, tam vse dneve se igrala. Polna samih svetlih sanj lepim rožam se smehljala.
Zloben ves orjak nekoč razjezi se v svoji vili in spodi vso deco proč, nič, prav nič se mu ne smili.
Kmalu je prišla pomlad, pokrajina je cvetela, toda vrt je bil brez nad, ko da smrt bi ga objela.
Gledal vanj je velikan, težko čakal je pomladi, toda čakal je zaman, mrtvi bili so nasadi.
Spremeni se mu obraz, kes močan srce obide; deco kliče na ves glas,
»Kaj piše tu? In zakaj se otroci ne igrajo?«
Starček mu je odgovoril, da so Italijani otroški vrtec zaprli. Jožek je pokimal z glavo. In odšel domov.
»Nočem v italijanski vrtec,« je dejal materi, »Našega so pa zaprli.«
A. Otovič
PRIMORSKI
Oj Istra, Trst, Gorica, kaj nam kalite spanje? Zakaj greniš, krivica, mučencev smrtne sanje?
Cuj žive zemlje klice, čuj morje, ki nam peva!
Od Istre do Gorice kri naša prekipeva:
— Kako naj zapustimo, kar naše je življenje?
Kako naj pozabimo naš cilj in hrepenenje?
Kri naša tod je tekla, naš znoj gnojil je njive, stoletja so pretekla — krivice so še žive!
To morje nas prešinja, s to zemljo smo prežeti; brez Trsta, gmajn in brinja ne moremo živeti.
S. Vinšek
Petelin m mumU
Živela sta dedek in babica. Imela sta petelina in mačka.
Neikega dne sta se sprla in sklenila, da se ločita. Dedek vzame mačka, babica pa petelina.
Petelin reče babici:
»Babica, v svet grem, iskat sreče za oba,« in se napoti v svet.
Šel je, šel in že prišel do neke reke. Reka je bila zelo velika, tako da ni mogel čez. Zato začne piti in spije vso reko-
Šel je, zopet šel in sreča volka.
»Kam pa, petelin?« ga vpraša volk.
»Srečo grem iskat.«
- »Jo ž« imaš!« reče volk in skoči na petelina, da bi ga pojedel. Petelm pa zine itn požre volka.
Tako je prišel na cesarski dvor.
Skočil je na okno in za vpil:
»Kikiriki, cesar, daj mi zlato!«
Cesar, ki je še spal, se razjezi in ukaže prijeti petelina ter ga vreči v Stalo, da ga konji poteptajo.
Ko so ga vrgli v štalo, je petelin samo zinil In' iz ust mu je
Tudi nas najmlajše je prizadel krivičen sklep o Trstu
Pretekli teden se je zgodila strašna nezgoda. V četrtek zvečer som poslušala radio. Nenadoma sem zvedela, da hočejo imeti Italijani Trst. Rila sem zelo presenečena. V petek sem vstala, pozajtrkovala in še brala časopis. l’udi v šoli smo govorili o Trd hi. Razobesili smo gesla, da Trsta ne damo. Tudi na cestah so bila zborovanja. Poslušali smo maršala Tita, ki je rekel, da bo šla tudi naša vojska v Trst, ako bo hotela tja priiti italijanska vojska. Mi ine damo Trsta. Mi smo se tu boril] že prejšnjo vojno.
Najbolj grdo so ravnali Angleži in Amerikanci, ker so se odločil!, da prepuste to ozemlje Italiji.
Tito, Trst te kliče!
Dolenc Marija III. razred osnovne šole Ljubljana, Ledina
skočil volk ter poklal vse konje.
Spet je skočil petelin na okno:
»Kikiriki, cesar, daj mi zlato!«
Sedaj ukaže cesar vreči ga v razbeljeno peč-
Komaj so vrgli petelina v peč, je ta zinil in iztekla je vsa reka ter pogasila ogenj.
In zopet je zapel na oknu:
»Kikiriki, cesar, daj mi zlato!«
To pot ukaže cesar vreči ga v zakladnico.
»Pa brez hrane, naj se naje zlata!« je še ukazal.
Zaprli so petelina v zakladnico, ta pa je začel zobati zlatnike: zobal je, zobal, da je vse pozobal. Nato se je v legel -in se delal, kot bi bil mrtev.
Čez tri dni so prišle sluge in ker so mislili, da je mrtev, so ga vrgli na smetišče.
Petelin je vstal in šel k babici.
»Babica,« je dejal, »vzemi peresce in me požgečkaj po kljunu!«
Babica ga je ubogala in petelin je izbruhal velik kup zlatnikov.
Vse to je gledal dedek in sklene poslati mačka v svet, sreče iskat.
Ker ni mogel drugače, je maček šel. Ni hodil dolgo, zavlekel se je v stani mlin, kjer je bilo dosti miši. Ves dan jih je lovil in ko se je najedel, je bil srečen. Zatto sc je vrnil k dedu.
»Dedek, jaz som srečen,« mu je dejal.
Dedek sc je spomnil, kako je babica s peresom žgečkala petelina po kljunu, pa še on poskusi mačka. Toda namesto zlatnikov, je maček izbljuval miši.
POPRAVEK
t V pesmi »Noke no<Si« Andrejo Lav-renfllfi je bilo nekaj neljubih tiskarskih napak. Izpuščeno je bilo tudi posvetilo malemu Veljku Strnadu.
Zdajci, medo, malo fizkulture.	.	,	..
firž na glavo spretno se postavi! naJ na ^ njegov spet pride. Strašno! Oh, nikar, nikar se tak nerodno spet ne onegavi/«
ftes ima naš Marko z medom neprestano slabe, hude čase.
>A bo bolje*, resno pravi dečko, *ko nam medolinček Delik zrase!€
Deca vrne se nazaj, ljubko lica ji žarijo; spremeni se pusti kraj in spet rože v njem cvetijo.
V. Taufer
Zakaj iistie odpada
Listje odpada, ker se narava ! Iglavci vse leto ol>drže svoje prilagodi letaim časom. Drevo! iglice, ker imajo veliko manjšo izhlapi prek listja mnogo vode, j površino in zato izhlupevajo ve-
poleti n. pr. 40 litrov dnevno. Bukev izhlapi tudi 100 litrov, breza pa celo 150 litrov dnevno. To vodo nadomešča drevo iz vlažne zemlje. Toda pozimi mraz onemogoči, da bi drevo dobilo zadosti vode. Zato kratkomalo odvrže listje in tuko preneha z izhlapevanjem. Če bi listavce presadili v kraje, kjer ne poznajo zime, bi bili vse leto zeleni in listje ne bi odpadlo.
liko manj vode.
Zanimivo je, da drevje odvrže listje že takrat, ko je zemlja še dovolj vlažna. Hladni dnevi nastopijo šele nekaj mesecev zatem, ko je drevje že obletelo. Pa vendar listje že v poznem poletju spremeni barvo. Čemu drevje v svoji modri opreznosti tako zgodaj začne izgubljati listje, je še vedno nerešena uganka narave...
Preden drevo list odvrže, potujejo koristne tvarine, kot beljakovine in škrob, iz lista v pecelj in se zberejo v popku ter počakajo, da prihodnje leto vzbrsti. List ne »proizvaja« več listnega zelenila (klorofila) in zato postane rumenkast, kasneje pa siv. Celice izumirajo in na koncu peclja nastane tanka plast, ki loči list od drevesa. Zato le-ta ob vsaki sapici odpade.
Iste vrste dreves ne odvržejo vedno hkrati listja. List na prisojni strani prej potemni in odpade kot na osojni. Drevje v gorah prej obleti kot v dolini. Listje odpade prej, če je jesen lepa in suha, ker je zanj važna suša, ne pa pomanjkanje toplote.
Tune Črnigoj:
INTERVJU
Tisti maček, ki sijajne brke nosi preko ust, zbasal cajne svoje bajne, šel je k morju na dopust.
Davi v strgani opravi je brez brk prišel domu, pa se k njemu v dom odpravim: »Prosim kratek intervju/«
In mi pravi: *Tu napiši:
Pasja noga tak dopust!
Je že bolje v naši hiši, kjer so miši blizu ust!
Tam je vroče, nemogoče, vsa reklama — prazen dim! Le pogle j in e« — in zajoče — z kaj brez brk naj zdaj storim/«
Jaz pa sodim, da v tej stvari je zadel resnico muc, saj ni kakšen lari fari kakor tisti — naš Stefuc!
Hlinim   mit i »n     mm  	 iiuimm^...................................
Vasa Popovič:
Izmed viseh otrok na svetu i Prav gotovo najbolj ljubim svojega sina, toda prav tako ga po-niilujom kot vse druge otroke v mestu, kajti moral bi imeti bujno domišljijo...
Kaj pa naj mu rečem, ko me prosi: »Očka, kupi mi živega konja.«
Vsak dan peljem svojega sina ▼ park, tekam za njim po trati in nerodno mi je pred ljudmi, kadar odtrga listič perunike.
»Ne trgaj cvetja, kazen bova morala plačati!«
»Zakaj bova plačala kazen, mar nimaš denarja, očka?«
»Kako... seveda ga imam!«
»Očka, kupi mi majhen park.«
Vsak dan peljem svojega sina za uro ali dve v park. Kmalu bo star štiri leta, že tri žoge je predrl, če se prav spominjam, trobento skrivil, tricikel j pokvaril in razne igračke - saj se več ne spomi-njim, koliko jih je bilo. Toda ni mi žal... Odtrgal bi mu zvezdo z neba, ko bi se sinko mogel z njo igrati. Seveda mu zvezde ne morem odtrgati. In zato me pogosto sprašuje: »Očka, kaj pa so to *vezae?<
Stanujemo visoko, na podstrešju. Ob vedrih večerih lahko vidiva skozi okroglo okence našega go-lobnjaka stotine zvezd.
»Zvezde,« mu pravim, »so negibna telesa ... Poznamo zvezde stalnice, zvezde, ki jih imenujemo komete, ti drvijo preko neba, pa zvezde planete, ki so taki kot naša zemlja — na tisoče in tisoče jih je.«
»Ena, tri, pet, deset!« pravi sinko. »Očka, deset zvezd je,«
| «Ne, sinko, na milijone jih je,« mu pravim.
I »Očka, tri, pet, deset, deset 'zvezd je, in zelo majhne so. Kaj so to zvezde?«
»Zvezde, to so...« rečem. »Zvezde so lučke na nebu in svetijo. To je njihova naloga. Zdaj ipa zaspi, sinko.«
I Zgodaj zjutraj odidem na delo, moj sin pa ostane z mamo v kuhinji, vleče po tleh šal in vpije:
! »Mama, tu-tu-tu, umakni se, mama!«
I Ko mu mati odvzame šal, zgrabi naš fant kuhinjsko krpo in jo ovije nad štedilnikom, da cvrči in j šušti: ššš, r.rr, vlak vozil I Mati mojega sina, moja žena
in tovarišica, je vsak dan znova vsa srečna, ko se vrnem z dela.
»Dragec, pojdi malo v park.«
Pogosto hodim zato s svojim sinom v park. Kadar je lopo vreme, je v parku mnogo otrok. Otroci pa so kot odrasli — zelo različni so ...
Vsi otroci so dobri! To vem; toda otroci so majhni ljudje in se med seboj lahko zelo razlikujejo. Nekateri otroci v parku so zamišljeni, nekateri na moč živahni in veseli. Vsak dan vidiva nekega malčka v mornarski obleki, ki ga vodi mama za roko, sam pa hodi kot na steklenih nogah in sramežljivo pogleduje otroke, ki sc igrajo na pesku. Otroci mu radi podstavijo nogo, to pa ni lepo-
»Zakaj ste tako grdi s tem dečkom?« jih vprašujem.
»Nismo grdi. Mi smo vsi... igramo se! Zakaj tale stoji?« mi odgovarja sin. Nekateri otroci imajo trobento, drugi žogo, kanglico, lopatico, igrajo se s peskom, delajo predore in vodnjake, smejejo se, včasih se spro, tudi stepejo se kdaj...
»Zdaj se pa spravite im poljubite!« pravi neka mati in otroci se spet složno igrajo.
V	našem parku je nek deček, — morda ima okrog pet let. Šele nedavno sem ga opazil. Rad drvi po stezicah na majhnem pravem kolosu. Kolo je popolnoma novo, rdeče, pološčeno, bele gume ima, povsem bele in pisano zastavico;
mojemu sinku govori — mali, beži stran! — kolo pa mu je najbrž kupil očka. nek očka pač, ki potuje daleč, ali pa mu ga je morda poslala teta iz Amerike...
Ko ta dečko pride v park, polovica otrok pusti svoje lopatke, žoge in prekope v pesku in gleda njega in njegovo kolo; kdo izmed otrok tudi pohiti za njim, pa obstane, kajti ta drvi, moj sin pa položi glavo na kolena in gleda.
»Očka, kaj pa je to kolo?«
»No, saj menda vidiš, kaj je... Kaj se delaš, kot da ne veš? Dve kolesi, drvi!«
»Pa je kje še kakšno takšno kolo?«
Ne vem, kaj naj mu odgovorim, pa rečem: »Ni ga!« On pa spet vpraša: »Zakaj ga ni?«
»Peljal te bom k stričku na
vas,« mu rečem, »saj poznaš strička, pa boš pni njem jahal živega konja!«
Moj sin se smehlja, toda okrog malega kolesarja, ki je zaostal in se pretvarja, ko da popravl ja pedal, so se zbrali otroci in ga gledajo, pa tudi moj sin je stekel t ja .. Mali kolesar se je važno zagledal v sprednje kolo, ga naenkrat malo dvignil in naglo a-sukal. Kolo je zažvižgalo.
»Pusti tudi nam malo... da poskusimo!« je dejal nek deček.
Mali kolesar se je delal, kot da ga ne sliši-
»Pusti tudi natn ... da tudi mi poskusimo!« pravi spet tisti deček.
»Koj pridi sem!« je vzkliknila mati malega kolesarja in deček je pohitel s kolesom k materi.
»Jaz l>orn pa jahal na živem konju!« je zaklical za njim moj sin.
»Kdaj? Je to res?« so povprašali drugi otroci.
»Res je,« je dejal moj sin. »Haj-di, vprašajmo mojega očko...
Očka pa mi bo kupil tudi lučko, zvezdo!«
... In od takrat pripovedujem vsak dan v parku otrokom, tovarišem mojega sina, resnične /godbe:
»Še malo, pa boste jahali na živih konjih in vozili prave pravcate avtomobile!... Se malo... Veliko tovarno imaint), tam, zdi se mi v Sloveniji, kamione dela, velike, in avtobuse in traktorje in avtomobile, potnike boste vozili!«
A na večer, če je nebo jasno, gledava jaz in moj isin skozi okroglo okence našega golobu jaka in jaz pripovedujem o zvezdah; na milijone jih je!
»Kdo pa šteje, očka. te zvezde?« vpraša sin.
»No, ljudje pač,« rečem jaz. »Mojstri za zvezde, zvezdoslovei, velike daljnoglede imajo in / njimi vidijo mesec... kot zdajle jaz tebe!«
»Očka, mar bom tildi jaz gledal skozi te daljnoglede?«
»Seveda boš, sinko... Prav gotovo! Št' malo, pa boš sani izbiral: če se ti bo zahotelo daljnogledov — lahko! če boš hotel jezditi — lahko! Če boš hotel voziti traktor — lahko, sinko... Zdaj pa pojdiva spat!«
»Govoriš resnico, očka?«
»Resnico!« pravim jaz.
»Očka, pridi da tc poljubim. Lahko noč.«
i
Korejska pokrajina ob 38. vzporedniku
imtiM &. ■Vk\u,.itiw
Težaona in draga obnova Koreje
Samo v Južni Koreji je ostalo brez strehe devet milijonov ljudi
Vojna vihra na Koreji je utih- rej stvar Združenih narodov, ki nila. Sovražnosti 60 prenehale in so zaupali skrb za to generalne-miroljubni narodi so si oddahnili, mu direktorju za obnovo Koreje ker je v tem delu sveta vsaj za j Johnu Thurstenu. Organizacijski nekaj časa nevarnost nove vojne okvir te velike naloge so že pri-minila. Za Korejo pa so se začele pravili. Doslej je bila preskrba nove težave. Porušenih je kakih korejskega prebivalstva z živili, 500.000 hiš in brez strehe je osta- zdravili in drugimi potrebščina-lo nad 9 milijonov ljudi. Mnogi mi skupna stvar južnokorejskih so ostali kar doma, čeprav so mo- oblasti in tako imenovanega rajo stiskati po zasilnih barakah UNCACK (United Nations C ivil in Šotorih, drugi pa so bežali. Že Assistance Command* Korca), to kaže, da si Koreja brez pomoči Vtem pa ko je bil UNCACK no-od zunaj ne bo opomogla, da ne posredno podrejen 8. ameriški bo mogla zaceliti ran, ki ji jih je armadi, je po sklenitvi premirja zasekala vojna.	skrb za obnovo prevzela nova
Obnova Južne Koreje bo to- organizacija, ki se imenuje
Najsevernejša pošta
Na NorveSkem, na 97. stopinji kraju. Upravnik najsevernejše
severne širine, stoii najsevernejša pošta na svetu. Njen naslov se glasi Ni Alesund, SvalbaTd Spitz-bergi. Sredi krasne pokrajine, v dolgem temnomodrem fjordu med zelenimi griči stoji ta krai, v katerem je premogovnik edini vir dohodkov. To je majhno naselje, ki ima samo nekaj lesenih hiš in skromnih barak z bolnišnico, šolo, knjižnico, kinematografom in pošto. Cerkve, policijske postaje in carinarnice pa sploh nima.
Pošta v Ni Alesundu obs samo 20 m* in pozimi jo upora ljajo za šolske prostore za kakih 12 učencev, kolikor jih je v tem
ega
■ab-
M A L I
LEKSIKON
Vprašanja:
Za čigavo sabljo so Turki med Karadjordjevo vstajo ponu j ali% toliko zlata, kolikor je tehtala?
Kako je umrla Hipatija, najslavnejša matematičarka starega veka?
Zakaj velja 1. januar za prvi dan leta in od kdaj?
Kateri naš človek je ustanovil zvezdarno v Milanu?
Odgovori:
Med prvo srbsko vstajo so uporniki na Mišaru izbojevali ego svojih največjih zmag. V tej bitki je padel cvet vojske ter večina turskih oficirjev in ag. Med padlimi sovražniki je bil tudi najhrab-rejSi TurČin Bosanske Krajine Kulin Kapetan, čigar smrt je slikovito opisana ? naših narodnih pesmih. Sablja padlega Kulina Kapetana je pripadla voditelju upornikov Milenku Stojičeviču. Turki so mu ponujali zanjo toliko kolikor je tehtala. Milenko pa je zahteval od njih, naj za sabljo vrnejo vse srbske suinje, kar so jih odgnali iz Sabačke Nahije. Turki sužnjev niso mogli zbrati, ker so bili že razprodani po vsem cesarstvu. Po plemenitem pojmovanju vojvode Milenka StOjičeviča Turki niso imeli protivrednosti, ki bi ustrezala v suženjstvo odgnanim Srbom, in zato je Kulinovo sabljo obdržal.
*
Hipatija, hči aleksandrijskega matematika Teona, je bila ena najslavnejših žensk starega veka, sloveča po svoji učenosti, lepoti in govorništvu. Odpovedala se te zakonski /.vezi. da d! se posvetila znanosti. V Aleksandriji je imela katedro filozofije in napisala je več znanstvenih del s področja matematike, astronomije in filozofije Sodelovala je tudi v javnem življenjn Aleksandrije. Ker
S a ni bila kristjanka, so aleksan* rijski duhovniki nahujskali na to vplivno poganko sfanatizirano množico ki je Hipatijo na ulici napadla in raztrgala, ostanke njenega trupla pa sežgala na grmadi.
V rimskem koledarju, ki ga le zdaj uporabljamo, se je leto začenjalo z marcem. S tem datumom je bilo v Rimu povezano imenovanje konzulov, najviSjih državnih funkcionarjev. Leta 154 pr«d našim štetjem pa so se narodi na področju seaanje Španije UP“’ rimskim osvajalcem in rimski Senat je moral spričo nevarnosti imenovati novega konzula, ki bi popeljal rimsko vojsko pMti upornikom in vstajo zatrl. Kor pa se je zelo mudilo, niso mogli čakati do začetka marca. Zato je senat imenoval konzula že t. januarja in od takrat se koledarsko leto začenja s 1. januarjem.
*
Sloveči dubrovniški matematik, filozof, fizik in zvezdoslovec Fu dier Boškovič (1711-1787), je pre živel malone vse svoje življenje v tujini, z Dubrovnikom pa jr imel redne stike. Prepotoval je mnoge evropske dežele in se mudil celo v Aziji, uajdlie pa je bival v Milanu. Bil je znanstve nik svetovnega slovesa in častni doktor več akademij znanosti. Nekoč ga je celo papež povabil v Rim, da bi zvedel za njegovo mnenje o popravilih na kupol, cerkve *v Petra. V Milanu «o po njegovih načrtih leta 1765 *Jra dili zverdnruo, v kateri ?e Hoško vič kot upravnik delal od^ leta 176* do 1772 Umrl je v Milanu in tam ie tudi pokopan.
pošte ima naslov »odpirač pošte«. Vsako leto v maju pripluje iz Harstada ladja, v novembru pa odpluje iz pristanišča zadnja ladja. Upravnik ima mnogo dela samo poleti, ko v Ni Alesundu kar mrgoli turistov iz vseh krajev sveta. Upravnik si seveda prizadeva, da bi napisali čimveč pisem in razglednic, ki gredo * žigom najsevernejše pošte na vse strani.
Anekdota
DVOBOJ
Potem ko je kritik Francisque Sarcey odšel iz uredništva >Fi-garat, je izdajatelj Villemessant naročil svojemu sodelavcu Aure-lienu Schollu, naj vsak dan napiše napad na Sarceyja. Scholl je to vestno delal, dokler nekega dne ni prekoračil meje, da ga je Sarcey pozval na dvoboj. Ville-messant je stavil 20 cekinov, da se Sarcey ne bo dvobojeval, in Sarcey je stavo sprejel. Ker pa je bil dvoboj v Franciji prepovedan, sta se odpeljala nasprotnika o Belgijo. Komaj pa so bile priprave končane, sta prišla dva iandarja.
Nasprotnika sta se morala odpeljati na Badensko. Spotoma je bil Sarcey pripravljen pobotati se s svojim nasprotnikom, Scholl pa ni hotel stave izgubiti. Prišlo je do dvoboja in Sarcey je bil lahko ranjen. Potlej pa sta nasprotnika spet zadovoljna sedela pri čaši vina.
*Ali so pri vas dvoboji pogostiP« je vprašal Sarcey krčmarja.
*Dvobojev pri nas sploh ne poznamo, ker so pod smrtno kaznijo prepovedanit, mu je odgovoril krčmar.
Sarcey in Scholl sta po tem odgovoru pustila vino in se urno odpeljala,
UNKRA (United Nations Korean Recunstruction Agencv).
UNCACK je že zadnje leto, ko se je bila fronta nekoliko ustalila, mnogo storil, da bi v zaledju vsaj za silo obnovil, kar je vojna razdejala. Večino stroškov za obnovo, in sicer 65 % so prevzele ZDA, Velika Britanija pa kakih 11 %. Ostale stroške so razdelili na druge v Združenih narodih včlanjene države. Za popolno ot>-novo opustošene Koreje pa bodo potrebni še mnogo večji napori. Samo za obnovo gospodarstva bodo potrel>ovali v našem denarju kakih 400 milijard. Predvsem bo treba obnoviti ceste, šole in hiše. Stroški za to obnovo pa niso vračunani v stroške za obnovo gospodarstva. Če pa pomislimo, da so čete Združenih narodov samo v enem letu porabile na Koreji za kakih 700 milijard municije, je jasno, da finansiranje obnove Združenim narodom ne bo delalo velikih težav.
Obnova Južne Koreje se je že začela. Sezidali so že mnogo stanovanjskih hiš, ceste so v glavnem obnovili in tudi šolstvo si je že doka j opomoglo. Na j večje težave pa imajo z gospodarstvom, kajti Koreja je še zmeraj in bo
Južne Koreje so dali zadnji denar, da so svojim otrokom omogočali šolanje. Hkrati z obnovo šol bodo reorganizirali tudi vse šolstvo. Južnokorejska vlada je sicer odredila, da so v osnovnih šolah abecedo poenostavili, časniki in tudi uradni akti pa še zmeraj iz-
najbrž še dolgo razdeljena v dva dela. V severnem delu je večina rudnikov in elektrarn, Južna Koreja pa nima skoraj nobenega izvoznega blaga. Težko bo torej obnoviti gospodarstvo tako, da bosta lahko oba dela vsaj za silo živela. Vendar pa upajo, da bodo s petletnim gospodarskim načrtom dvignili gospodarstvo Južne Koreje vsaj na predvojno stopnjo.
Hude skrbi imajo tudi z obnovo šolstva. Dobra četrtina vseh šolskih poslopij je bila med vojno popolnoma porušena, mnoga poslopja pa so čete Združenih narodov zasegle in se v njih nastanile. Vzllc temu šolsiki pouk med vojno ni prenehal. Večkrat so se morali otroci stiskati med poukom pod razvalinami. Celo pozimi šol niso zaprli. Prebivalci
Tvrdka Deilmann v Benthei-mu bo v kratkem začela iskati nafto v Jemenu ali »Tibetu Arabije«, kakor pravijo tej deželi. Na tem področju so baje v zemlji zelo bogati vrelci nafte, ki jih cenijo strokovnjaki na 7 milijard ton. Naftni vrelci naj bi se razprostirali pod vso jemensko puščavo. Zato imam Mohamed Ha-mid ud Din upa, da bo kmalu tako bogat, kakor je arabski kralj Ibn Saud, kateremu že dolgo njegovo pravljično bogastvo zavida. Z Ibn Saudom se še nikoli nista dobro razumela. Odkar pa je arabski kralj razen političnih dosegel tudi presenetljive gmotne uspehe, ko je sklenil zelo donos
hajajo v kitajski pisavi, ki obse- I ne pogodbe z arabsko-ameriško ga kakih 2000 base d in podob. I petrolejsko družbo »Aramco« in
Tako otroci, ki so končali osnovno šolo, še zdaj niti časnikov ne morejo brati.
Mnogo denarja bodo potrebovali tudi za obnovo cestnega omrežja. Do premirja so bile vse ceste Južne Koreje pod vojaško kontrolo. Težiki kamioni so jih večinoma taiko razdejali, da niso več uporabljive. Isto velja za mostove. Uporabnih je le še nekaj, promet vzdržujejo na mnogih Jerajih samo z zasilnimi mostovi ali s splavi. Tudi južnokorejsko policijo čaka težavna naloga. V gorah se .je namreč banditetvo zelo razpaslo in kriminalni zločini se čedalje bolj m nože.
postal tudi najbogatejši mož na svetu, so se nasprotja med njima še poglobila.
Jemenski imam pa zavida tudi kuvajtskemu šejku njegove pravljične dohodke iz trgovine z nafto. Kuvajtski šejk po bogastvu ne zaostaja daleč za Ibn Saudom, razen tega se jemenski imam jezi na šejka Sulmana din Hamada, kalifa na Bahrenskih otokih, in na šejka Alija na polotoku El Katr ter na sedem tako imenovanih »šejkov premirja« na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Se pred nekaj leti so se vsi ukvarjali z morskim roparstvom, zdaj pa se vozijo v razkošnih
Nikjer ga ne puste na suho
Odiseja Michela 0’Briena, ki se že 14 mesecev nepretrgano vozi po morju
Na pomolu v Trstu se je nedavno zbralo mnogo novinarjev in radovednežev, ki so čakali na prihod francoske ladje »Bre-tagne«, čeprav med potniki ni bilo nikogar, ki bi vzbujal pozornost javnosti. Ko je ladja pristala, je kapitan dovolil nekaterim novinarjem, da so prišli na krov. Drugi oficir jih je odvedel v arestantsko kabino. Na modernih ladjah imajo tudi takšne prostore. Vprašal je, ali bi bil 0’Brien pripravljen sprejeti novinarje in jim odgovarjati na razna vprašanja. Odgovor iz kabine pa se je glasil: »Vrag z njimi!«
Michel 0’Brien se s to franco-
sko ladjo že četrtič po vrsti vozi i seveda na račun lastnikov ladje, čez Atlantski ocean. Če pristani- ] Paroplovna družba je že vložila ške oblasti v Brazjiliji svojega odškodninsko tožbo proti ženev-stališča ne bodo spremenile, se ski komisiji za izseljence; za vsa-bo še kar naprej vozil po morjih.! ko vožnjo zahteva 115 dolarjev. Zmeraj pa mu ni treba sedeti v Brž ko se ladja »Bretagne« bliža arestantski kabini. Vanjo ga za- , kakemu pristanišču, zapre kapi-pro samo kadar službujoči oficir tan 0’Briena v arestantsko kabi-s kapitanskega mostička zagleda no, ker se boji, da bi skočil v celico. Čudno 0’Brienovo potova- morje ali poskusil kakorkoli priti
ameriških avtomobilih in iztrejb ljajo na pol divje beduine. M področju njihovih emiratov s° namreč našli v zemlji bogate petrolejske vrelce, ki so jih sejK dobro prodali, in to jemenskem imamu ne da spati. Zato je let9^ v februarju poslal na potovanj po Evropi svojega ministrskega predsednika in podkralja Seif a Islam al Hasana, da bi spravn v denar naftne vrelce na področju njegove dežele.
Najdlje se je jemenski podkralj mudil v Nemčiji, kjer se Je zanimal zlasti za naftna področja na Saškem. Zdaj so sadovi njegovega prizadevanja znani. Tvrdka Deilmann v Bentheimu J® sklenila z Jemenom pogodbo o Izkoriščanju naftnih vrelcev. — Prvikrat po letu 1912, ko 60 Nemci gradili bagdadsko železnico, je nemški kapital na pod" lagi te pogodbe spet prodrl na Bližnji in Srednji vzhod in sklenil eno največjih kupčij naših dni. Kakšen bo uspeh, bo pokazala prihodnost. V Jemenu namreč še niso našli nobenega petrolejskega vrelca. Tvrdka bo iskala vrelce 5 let. Če jih v tem času pod puščavskim peskom ne bodo našli, bo pogodba avtomatično razveljavljena, če pa jih bodo našli, kar je zelo verjetno, bo nemška tvrdka udeležena pri izkoriščanju s 25 odstotki.
Ta pogodba pa še zdaleč ni tako ugodna, kakor pogodba, ki jo je sklenil arabski kralj Ibn Saud z družbo »Aramco« in šejk Abdullah al Šalim as Subah kuvajtski z družbo »Kuweit Oil« ali šejk Bahrenskih otokov ter ostali južnoarabski puščavski šejki z raznimi delniškimi družbami. — Približno polovico izkupička z3 nafto spravijo v žep šejki, drugo polovico pa delniške družbe. Vzlic temu je družbi »Aramco« ostalo od milijardnega dobička še toliko, da je postala v desetih letih največja petrolejska družba na svetu, družba »Kuweit Oil4 pa druga največja.
če bodo v Jemenu našli petrolejske vrelce, bo vprašanje preskrbe Zahodne Nemčije z nafto in njenimi derivati rešeno. V tem primeru bi Zahodni Nemčiji ne bilo več treba uvažati nafte iz drugih dežel. Jemen je najmanj znani del arabskega sveta. Tam še zdaj žive ljudje, kakor so živeli pred 3000 leti, ko je kraljica Sabo v razkošnih palačah in svetiščih razvijala sijaj svoje države in njeno moč. Morda ni daleč čas, ko bo med razvalinami te nekoč mogočne države pognal iz tal cel gozd vrtalnih in črpal-nih stolpov.
Pogled na Hongkong
HITROST ŽIVALI
Najhitrejša žival na kopnem je leopard, če »starta« z mesta, lah*-ko v 20 sekundah doseže hitrost 72 km. Na klasični progi 100 m je dosegel že hitrost 113 km na uro.
Zanimivo je, da v vodi žive še hitrejše živali. Ljudem se doslej še ni posrečilo zgraditi ladje, ki bi bila hitrejša od vozil na kopnem. Poznamo pa ribe, ki se gibljejo s hitrostjo od 130 do 160 km na uro, n. pr. suličarka. Če se zaleti, lahko zaradi svoje hitrosti prebije 33 cm debelo hrastovo desko, okovano z bakrom, čeprav je njena »sulicae sicer mani odporna kakor baker. Tun se lahko gib-
37 km, na daljši pa po 10 km na uro, za kar potrebuje 1000 konj-kih sil. Ribe iz družine saemoni-dov dosežejo hitrost 29 km, postrvi pa 16 km. Večina ostalih rib ne zmore nad 6,5 km na uro.
Težko bi bilo navajati hitrosti vseh rib, ker jih danes v zoologiji poznamo že nad 20.000 vrst.
»Napad na puščavo«
Indijsko vojno letalstvo je priredilo nedavno velik »napad na puščavo« v pokrajini Radžiputa-na. Letala so vrgla na puščavska tla kakih 12.000 gramov semen rastlin, ki prenesejo sušo in zbirajo vodo. Cilj te velike akcije je
Ije s hitrostjo 1500 m v minuti. .	-	4
30 m dolg groenlandski kit lahko j vzgojiti v puščavi novo vegeta-
__ doseže na kratkih progah hitrost cijo.
nje se je začelo pred 16 meseci, ko je bil še lastnik bara v Hongkongu. Med drugo svetovno vojno se je mudil na Kitajskem, kjer je izgubil potni list. Bil je ameriški državljan.
Mednarodna pomožna organizacija mu je potem izdala potni list, kakršne imajo ljudje brez državljanstva. Junija 1952 se je odločil za kratek izlet z ladjo iz Hong-konga v Makao, kjer je hotel poskusiti srečo v igralnici. Tam pa ga na obalo niso pustili, ker ni imel vizuma. Tako je ostal na ladji In zvečer se je odpeljal nazaj v Hong-kong. Tam pa ga je čakalo drugo presenečenje. Angleški uradniki, ki pregledujejo potne liste, ga namreč niso pustili na obalo. Najbrž so se hoteli moža brez državljanstva na lep način odkrižati. Napoditi pa ga niso mogli. Naposled se je vdal v svojo usodo in ostal 11 mesecev nepretrgoma na ladji, ki vozi med Hong-kongom in Makaom. Vsak dan je spal povprečno po 12 ur, potlej pa se je Izprehajal po krovu in sprejemal prijatelje. Vsak dan so prihajali k njemu novinarji, da bi govorili z »možem med obalami«.
Končno je zvedela za 0’Brie-novo usodo Mednarodna komisija za izseljence v Ženevi in mu izposlovala vizum, da bi odpotoval v Brazilijo. Tako je lahko zapustil ladjo. Pod policijsko stražo so ga odpeljali na hongkongško letališče. Letos v avgustu je pri spel v Rim, od koder se je odpeljal v Genovo in se vkrcal na francosko ladjo »Bretagne«, da bi odpotoval v Brazilijo. V Rio de Janeiru pa ga je spet čakalo neprijetno presenečenje. Brazilska policija je dobila iz Hongkonga o njem neugodne informacije, češ da se ukvarja z tihotapstvom mamil in s trgovino z dekleti. Tako mu tudi v Braziliji niso dovolili stopiti na obalo, čeprav je imel vizum.
In 0’Brien se že spet štiri mesece nepretrgoma vozi po morjih. 2e štirikrat je na tej francoski ladji prevozil Ocean,
na obalo. Če bi se to zgodilo, bi imela paroplovna družba velike sitnosti in stroške. Posebno pozorne so pristaniške oblasti na francoskih in severnoafriških obalah, kajti 0’Brien je rekel, da bi rad vstopil v francosko Tujsko legijo, da bi si tako zaslužil pravico po tolikih mesecih spet stopiti na suho. Ze na 17 držav se je obrnil s prošnjo, da bi mu dale vizum, pa nobena njegova prošnja ni bila uslišana Tako se že 14 mesecev nepretrgoma vozi med obalami Afrike, Evrope in Amerike in še ni nobenega upanja, da bi se smel kjerkoli izkrcati.
— Ob koncu mcseca naredimo to z vsakim, ker se dogaja, da gostje uidejo, ne da bi plačali zapitek
Križanka
Vodoravno:	1. francoski maršal, luninega koledarja, 3. rakitova šiba,
upravnik Napoleonove Ilirije. 7. sol- 4. kratica za »opus«, 5. največja ptica, na rastlina, 13. vrsta pesmi, 14. po- 6. rt v južni Španiji, kjer je padel doba osebe, Ki bistvo, 17. suknjič, 19. angleški admiral Nelson, ko je pre-' vdolbina v zemlji. 20. umetniško ‘ime magal francosko in gansko floto našega znanega baletnega mojstra, (1805), 7. s sekiro razdvojiti, 8. izrek, 21. zvijačni prijemi, 23. zvišana glas- : pregovor, 9. inicialke slov. pisatelja bona nota 24. nagrada pri športnih I (»Cvetje v jeseni««, »Janez Sonce«), prireditvah, 25. Puccinijeva opera, 26. i 10. stanovanje, prostor, kraj (tujka]), stara Ljubljana. 27. kraj na Gorenj- 111. ozka odprtina v steni, 12. vrsta »kem znan po umetniški železarski j otoka, 15, enofttevil&no število, 18. obrti. 29. lošč, 31. lok, krivina, 34. 1 zemeljski utrdbi, 20. človeška lastnost, vulkanska masa. 35. inserat, 37. go- j 22. fjord na Islandiji. 24. zemeljski spodinjska potrebščina, 38. ljubljan- tečaj, 27. del rastline žitarice, 28. ski športni klub, 39. kipar, 41. staro- | rastje. 30. ka.kor, kadar (nem). 32. vr-cerkvenosiovanski glas, 42. zaganjač sta plina, 33. glasbeni znak, 35. med-pri avtomobilu, 43. država v ZDA. , met. Sli. sorodnik, 39. inicialke znanega beograjskega violinista, kot so-Navplčno: 1. slfiži za prehod pre-1 list gostoval tudi v Ljubljani, 40. ko reke, 2. šesti mesec židovskega različna soglasnika.
3f ULTURMI-0RZ0R N=1 H~
Pet miout s švicarskim muzikologom
(Pogovor s prof. A. E. Cherbuliezom iz Ziiricha)
To ilnl Je v l.Juliljanl predaval znani Švicarski muzikolog dr. An-tolne ICIis6e C h e r b u 1 1 e z lz Ziiricha, redili profesor za glasbeno znanost na tamošnjl univerzi. Pri nas je imel na povabilo Akademije za glasbo in Društva slovenskih skladateljev dve predavanji, prav tako pa bo predaval tudi v Zagrebu na puvabllo tamkajšnje Glasbene akado-miJe in Kluba kulturnih delavcev. l*ror. Clierbullez Jc avtor vrste biografij o Hacini. Hlindlu, Cajkovskcm. Chopinu Verdiju lu Griegu, napisal je zgodovino Švicarske glasbe in posebno zgodovino glasbene vzgojo v Svicl. Pred 20 leti jo ustanovil muzlkološki seminar na ziirlSkl univerzi, ki ga vodi tudi dane«. Profesorja Chcrbullcin Jo obiskal naš sodelavec in ga naprosil, naj mu za naše brulco odgovori na nekaj vprašanj.
»Kakšen Jc smoter Vašega prl-
Iioda v Jugoslavijo? In Vaši vtisi,
gospod profesor?«
»Ne smete misliti, da sem v Vuši domovini šele prvič. To je že moje drugo bivanje v Jugoslaviji. Prvikrat sem obiskal Vašo deželo lota 1951, ko sem se kot predsednik udeležil mednarodne folkloristične konference v Opatiji. Doživel sem šest dni nepozabnih vtisov, ko sem večer za večerom gledal folklorne skupine iz vseh Vaših šestih republik. To je bil zame čudežen svet, tako neposreden in čist. Tedaj sem obiskal tudi mimogrede Dubrovnik.
Moie sedanje bivanje je neposredno povezano s švicarskimi ljudskimi visokimi šolami. V Švici imamo 22 kantonov, ki eo v svojih kulturnih zadevah popolnoma samostojni. Eden od teh Kantonov je mesto Ziirich s svojimi 400.000 prebivalci, kar je nekako desetina vsega prebivalstva Švice. Naše šolstvo pozna poleg običajnih treh tipov, to je poleg ljudskih šol, gimnazij in univerz še četrti tip šole — ljudske visoke šole. One so sredstvo za izobraževanje odraslih, vsem dostopne in spominjajo na danske visoke ljudske šole. Na njih predavajo univerzitetni docenti in drugi strokovnjaki vseh panog znanosti, od matematike in jezikov, zgodovine, literature itd., globoke resnice v preprosti obliki. Samo Ziirich ima n. pr. 6000 takih slušateljev, medtem ko imajo po deželi različne tečaje ljudske visoke šole. Kot Vam je znano, je potovanje eno najbolj dobrodošlih sredstev za izobrazbo. S tem namenom je ljudska visoka šola v Ztiricliu
Vaše dežele, tako da je visak slušatelj že prinesel s seboj najnujnejše znunje o deželi, ki jo je imel pred seboj. V spremstvu naših slušateljev pa sta bila še dva umetnostna zgodovinarja, en geograf, en zgodovinar, jaz kot glasbenik in seveda zdravnik.
... rt
Prof. E. Chcrbuliez
Tako smo potovali od Trsta do Budve, videli smo livar in Split ter Dubrovnik, Šibenik, Trogir in na povratku seveda Postojnsko jamo, ki se ji nismo mogli načuditi. Videlj in občudovali smo Dioklecijanovo palačo, v umetnostno zgodovinskem pogledu smo zlasti opazili mešanico stalno se ponavljajočih dveh elementov — gotskega in romanskega, videli bizantinske vplive,
organizirala tudi potovanje v Ju- posebno zanimiv je bil zn nas goslavijo. Švicar pa je natančen muzikalni vtis vzhoda in orienta. in tudi za tp potovanje smo se Dober vtis jc napravilo na nas temeljito pripravili. Za ta izlet Vaše ljubeznivo in mirno ljud-Se je prijavilo 100 ljudi. Prerl stvo. Sicer pa — da ne bom pre-odhodom smo imeli za udeležen- obsežen, na povratku s tega po-ce izleta kratek tef-aj iz zgodo- tovanja sem našel stik z Vašimi vine, zemljepisa, kulture itd. glasbenimi krogi. Po posredova-
I
Ob dvajsetletnici „PR0TEUSA“
IzSla je prva številka letošnjega , Strokovno zelo dobor je prispevek 1C. 'letniku poljudno-prirodoznanstvo- | Ivana Uakovoa: »Iz razvojno agodo-ne revije »Proteus«. »Proteus« praznuje lotos pravzaprav dvajsetletnico svojega obstoja, kajti mod drugo svetovno vojno ni izhajal. Za slovensko revijo jo to Je kar lepa starost, zlasti Co upoštevamo, s kakšnimi težavami so je lorila v prvih letih svojega izhajanja. To nam urednik dr.
Lavo Čermelj 'lepo opisujo v uvodniku te številke.
Izredno pa se je »Proteus« razmahnil po osvoboditvi. Naklada se je zelo povečala, danes znaša 9000 izvodov. llazvesoljivo je, da je proko 70% naročnikov iz vrst mladino, predvsem dijakov in študentov.
Omenjena številka »Proteusa« vso-bujo štiri daljšo članke. V prvem od njih nam poroča Božo Skorij svoja zapažanja s potovanja po Zapadu ZDA: »Na obisku pri Indijancih Ari zono«. Sestavek o značaju in življo-nju indijanskih plemen je privlačen
viae kvartarnih konj«. Kakšno težave povzročajo našim raziskovalcem krožkih jam pri njihovem dolu vodni smrkl ali sifoni, zvoš v razpravi Ivana Michlerja. Nič manj zanimiv ni sestavek Viktorja Petkovška o kompasnih rastlinah.
»Protous« poroča v rubriki Odmevi o dolu prirodoslovnih krožkov na šolah v Sloveniji. Mnogo zanimivega čtiva najde braloo tudi v ostalih rubrikah; Mladi pri rodoslovec. Za bistre glave, Drobne vesti. -J-
Gledališča v Parizu so še vedno zaprta
(Od stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 22 okt. Štiri 1'ranoosika državna gledališča so šo vedno zaprta, kor francoska vlada vztraja pri svojem sklepu. Včeraj in danes jo vso idminlstratlvno in tehnično osebjo
nju muzikologa profesorja dr. Dragotina Cvetka, s katerim sem se spoznal na mednarodni konferenci za glasbeno vzgojo v Bruslju, sta me nuto Društvo slovenskih skladateljev in Akademija za glasbo povabila, naj bi imel pri vas dve predavanji. Odkar sem tu, sem obiskal že Vaš Etnografski muzej, glasbcno-narodopisni institut, muzikalni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice in Akademijo za glasbo. Bil sem pri rektorju univerze dr. Zwittru in predsedniku Zveze skladateljev Jugoslavije M. Bravničarju ter videl med drugim odlično predstavo »Rigo-letta« z dirigentom Švaro.«
»Kakšna je danes organizacija
glasbenega življenja v Svicl?«
Pri nas v Švici se že s prvini ruzredom osnovne šole začne obvezno poučevati glasba. To se nadaljuje tudi skozi vso g.mna-zijo, povsod dve do tri ure na teden. To je potrebno, kajti vsaka vzgoja potrebuje solidne temelje. Na gimnazijah se razen tega poučujejo tudi instrumenti, ti sicer neobvezno, vendar je ta pouk zelo popularen. Mnoge gimnazije imajo lastne šolske orkestre. V nekaterih kantonih uporabljajo kot pomožno učno sredstvo na g mnazijah tudi flavto. Zelo živahno je izvenšolsko zborovsko življenje, saj je Švica klasična dežela zborovskega petja. Mnogo je tudi godb na pihala in podobno. Tako imamo kakih tristo godb na pihala, ki so na primer letos v juniju nastopila na festivalu v Fribourgu. ludi orgelska glasba je močno razširjena in na visoki ravni. Pri nas obstoji tudi posebna zveza, ki vključuje 120 amaterskih orkestrov, ki imajo lastno glasijo.
Za poklicno glasbeno vzgojo in umetno glusbo skrbi predvsem čez 20 glasbenih šol in konservatorijev v Baslu, Ziirichu, Bernu, Ženevi, Luusanni itd. Poklicni simfonični orkestri, ki dajejo redne abonmajske koncerte, delujejo v Baslu, Luzernu, Ženevi. Nadalje imamo šest stalnih opernih gledališč v Baslu, Bernu, Zu-richu, St. Gallenu, Luzernu in v Ženevi. Repertoar naših oper obsega v glavnem klasična in romantična dela od Mozarta do Wagnerja, razširjajo pa ga tudi s slovanskimi (Janaček, Borodin) in prav modernimi deli (Hinde-mith itd.). Negujejo pa naša operna gledališča tudi klasično opereto. Na univerzah so seveda tudi stolice za muzikologijo, najstarejša je v Baslu. So pa še take stolice na univerzah v Frihour-gu, Bernu in Ziirichu.«
»Kaj sodit« o sodobni evropski
glasbi?«
»Jaz sem optimist. Produkcija nikakor ne upuda in to bi utegnilo govoriti, da so tudi med sodobnimi skladatelji močni talenti. Vendar se mi zdi, da živimo v času, ki kaže na krizo sodobnega glasbenega stila. Vidim pa mnogo možnosti, da bi na primer ravno operni stil lahko obogatel z ljudskimi glasbenimi elementi posameznih narodov, slovanskih, nordijskih in drugih Osebno tudi nimam strahu pred dodekafonijo, ki ima sicer mnogo nasprotnikov. Prav tako smatram, da so tudi v jazzu !e-menti, ki utegnejo prispevati l.ek delež k umetni glasbeni tvorbi. Tu mislim predvsem na ritmične
Žirija zn peto podelitev Levstikove nagrade
Letos decembra bo založba Ml \ dinske knjige petlfi podelila I.cvsti kovo nagrado. V žirijah za nagratie
J o bilo odpoved. Izvzeta jo le »kupina ^	O	tem	8,601	Ž6	in	bofll
najpomembnejših Igralcev, ki so nekakšni zadružniki ali delničarji Co-mfollo francaise. Osebje bo angažirano Sele po novi kolektivni pogodbi. Dotlej pa bodo ostala pariška državna gledališča zaprta. Osebje francoskih državnih gledal 1*6 fte nadalje
so a) za književnost: Mile Klopčič, vztraja pri svoji zn 1»♦ t vi, naj jim Venčeslav Wlnkler ln .van Potrč (kot j |)U|5e puvc5ajo M 15%> M vitorovlč
član rcdakclje založbe), b) za llustra cljo: France Mihelič, dr. Stane Mikuž. In Zorka Peršič (kot član redakcije založbe), c) za poljudnoznanstveno književnost prof. Ludvik Gabrovšek, dr. Jovan Hadži In Ciril Trček (kol član redakcije založbe). Z.rija ta Iz redno Levstikovo nagrado, ki Je bila razpisana za petletnico Levstikovi' nagrade, bo1 ista, kot Je za književnost. Za tretjo razstavo risb in izdaj založbe letošnjega leta Jc izbrana žlrlla: France Miheli«, Maksim Sedej in Zorka Peršič (kot član redakcije založbe).
Bibliografija jugoslovanskih založi)
Ernest Homlngway: Sneg na K limamlžaru. Izdalo »Novo pokolonte Beograd 11)33 Str SOI. Cena 1841 din
Oscar VVilde: Slika Poriana Gray» Izdala Zora. Zagreb 1053. Str. 2fi.i Cona 360 din.
Vaso Pelagič; Zgodovina hosen sko - liercegovinske vstaje Iadala »Svetlost«. Sarajevo 1953 Str. 80H Cena 250 «iln.
Vatroslnv Jaglč; Članki I* »Knji ževnika« III (lKfifil Izdala Jngoslo vanska akademija znanosti in umet nosti. Zagreb 11)53. Str. 176. Cena 745 din,
Josip Broz-TItot Boj zn socialistično demokracijo V. Izdnila »Kultura«. Beograd 1953. Str. 582. Cona 300 din.
še govoril na svojih predavanji te dni.«
Zahvalil sem se prof. Cherbu-liezu za ljubeznive odgovore in se poslovil, kuj ti manjkalo je samo nekaj minut do začetka njegovega predavanja v zborni'' ljubljanske un:verze.
Francc NovSnk
Z RAZSTAVE V MODERNI GALERIJI V LJUBO ANI
C
ŠP0BT IN TELESNA VZGOJA
ZMAGOVALEC TURNIRJA KANDIDATOV
Smislov bo igral z Botvinikom
Vasilij Smislov
Ne glede na izid zadnje partije s Petrosjanom nihče od sodelujočih velemojstrov ne more več prehiteti vodečega 32-letnega Vasilja Smislova, ki ima pred zadnjim kolom 17,5 točk. Te mu zadostujejo za zmago na veleturnirju kandidatov In pravico do Igranja dvoboja 25. partij s sedanjim svetovnim prvakom Botvinikom.
Sovjetski velemojster Smislov Je pokazal na turnirju od vseh naj-stalnejšo Igro. Je močan v vseh fazah Igre: igra svojstvene otvoritve, Je globok kombinatorik in mojster vsen vrst končnic. Smislov ne gradi svoje partije za šahovske teoretike, temveč se trudi doseči težke pozicije, ki povzročajo nasprotnikom številne nevšečnosti in težave, katere s svojim talentom odlično zmaguje.
Od 27. odigranih partij na turnirju J« 9 dobil, 17 remiziral, izgubil pa je s Kotovom. Po dve zmagi Je dosegel proti bivšemu svetovnemu prvaku dr. Euwe1u, Keresu ln Gellerju. Po ena In pol točke z Reshevskym. Stahl-bergom ln Gllgorlčem, po dva remija pa s Tajmanovim Najdorfom, Aver-bahom, Szabom, Boleslavsklm ln Bronstelnom. Smislov je vsestranski športnik. Zato je sorazmerno lahko zdržal napore tega edinstvenega turnirja v svetovni šahovski zgodovini.
Rolen je bil 24. marca 1921 v Moskvi. Sah ga je naučil oče, ki Je bil sam dober Igralec Kot sedemnajstletni mladenič Je zmagal na prvenstvu Moskve. Na XII. šampionatu SZ 1940. leta Je osvojil prvenstvo, leta 1941 pa je dosegel naslov velemojstra. V letih 1942, 1943 Je osvojil prvenstvo Moskve, leta 1944 pa je bil drugi za Botvinikom, Njegovi ostali glavni uspehi so: leta 1945 Je v Gr:>ningenu dosegel tretje mesto, 1947 Je delil v lienlngradu 3. do 4. mesto, v Varšavi i. do 5. mesto za Gligorlčefa. Na zadnjem turnirju za svetovno prvenstvo v Haagu ln v Moskvi Je dosegel drugo mesto. Iz dosedaplih srečanj proti Arnerlionu JleshevBlcirrtu je Smislov dosegel' štiri zmage, pet remijev ln en poraz.
TURNIR KANDIDATOV PRED ZAKLJUČKOM
OB ZADNJEM KOLU
Ziirich, 23. oktobra. Finii turnirja kandidatov za svetovnega prvaka Jo prinesel našim ljubiteljem šaha hudo razočaranje, ker Je v zaključnem delu tekmovanja GUgorič doživel nov zlom. Ko je po XXV. kolu naš velemojster na lestvici toliko napredoval, da je s Petrosjanom delil sedmo ln osmo mesto, smo verovali, da se je začel sloviti Gligorlčev finiš. Na žalost se pričakovanja niso Izpolnila ln iz naslednjih štirih partij je rešil samo pol točke, tako da Je zdrknil na 12. do 13. mesto. Proti Gellerju Je imel kmeta več, toda v končnici Je slabo nadaljeval ln utrpel poraz. Proti Keresu Je imel realne možnosti doseči remi, vendar se mu to ni posrečilo. Skoraj gotovo zmago proti Reshev-skemu Je spremenil v poraz. Tisti, ki poznajo nadarjenost našega velemojstra in njegove velike uspehe, ne morejo razumeti, kaj se Je z njim zgodilo. Mar je mogoče, da on, ki je vedno z izredno točnostjo umel realizirati položaj, če Je bil v premoči, v zmago, ali remizirati, če Je bilo potrebno, mar Je mogoče, da Je tokrat storil toliko grobih napak? Potek partij priča, da dosega najboljše velemojstre na svetu sl pribori često boljši položaj, zatem pa skoro vedno zapravi v šibkem trenutku vse, kar Je gradil. Neko nerazložljivo duhovno nerazpoloženje mu onemogoča, da bi dosegel uspehe, ki Jih po svoji Igri zasluži.
Jugoslovanski šahlsti so prepričani, da bo Gligorlčeva kriza minila ln da se bo njegovo Ime v naslednjih letih spet zableščalo v mednarodni
šahovski areni. Saj je zdaj star šele 30 let, šahovski velemojstri pa dosežejo vrhunec moči navadno okrog 40. leta. Se bodo tekmovanja za svetovno prvenstvo, na katerih bo GUgorič v boljši duševni kondiciji zasedel mesto, ki mu pripada.
*
Pred zadnjim kolom je stanje na lestvici takole: 1. Smislov 17,5, 2. do
4. Bronsteln, Keres ln Reshevsky 15,5,
5. Petrosjan 14,5	6. do 8. Geller, Kotov ln Najdorf 14, 9. Tajmanov 13,5, 10. Averbah 13, 11. Boleslavski 12.3. 12. do 13 Gllgorlč ln Szabo 12, 14. dr. Euwe 11,5, 15. Stahlberg 8.
V zadnjem kolu so bile na vrsti tele partije: Gllgorlč — Bronsteln, Tajmanov — Reshevsky, Najdorf — Keres, Petrosjan — Smislov, Averbah — Geller, dr. Euwe — Boleslavski ln Szabo — Kotov. Stahlberg je bil prost.
Osvojitev drugega mesta daje nekatere prednosti, na primer neposredno udeležbo na prihodnjem turnirju kandidatov v primeru, če bo Smislov v dvoboju premagal Botvi-nlka. Ce pa Smislov ne bo uspel, bo morda leto dni kasneje drugoplasiranl Igralec turnirja kandidatov igral dvoboj z Botvinikom. V zadnjem času sploh več govore o tem, da bi moral svetovni prvak igrati Se kak dvoboj, razen tistega s prvakom turnirja kandidatov. Zato je lahko razumeti, kakšen pomen ima drugo mesto.
Jutri, v soboto dopoldne bodo nadaljevali prekinjene partije zadnjega kola. Tem bodo sledile zaključne svečanosti. .
SABLJANJE
KAKO KAŽE SLOVENSKIM TEKMOVALCEM NA DR2AVNEM PRVENSTVU
RAZGOVOR S TRENERJEM ODREDA INZ. PENGOVOM
Danes prične v Beogradu letošnje sabljaško prvenstvo Jugoslavije. Slovenijo bodo zastopali le ljubljanski sabljači. V moštvu Odreda bo 11 tekmovalcev, med katerimi nekateri posamezniki precej obetajo na prvenstvu.
Naš sodelavec Je obiskal trenerja Inž. Pengova (eden najbolj znanih slovenskih In jugoslovanskih predstavnikov tega športa) tn izvedel nekaj zanimivosti o letošnjem začetku sabljaške sezone.
MLADI SO DOSTOJNO ZAMENJALI STAREJŠE TOVARIŠE
Medtem ko so bili slovenski tekmovalci pred vojno v Jugoslaviji skorajda brez konkurence. Je po osvoboditvi nastopila med našimi sabljači nekakšna stagnacija. NI bilo namestnikov za prekaljene borce dr. Koršiča ln tovarišel Sele mlada generacija, ki Ji pa seveda še manjka potrebne tekmovalne rutine, obeta, da bo v doglednem času Sloveniji spet priborila prvenstvo v državi. Pred kratkim Je prevzel vadbo ljubljanskih, sabljačev inž. Pengbv ln nam o svojih učencih povedal tole:
»Formo tekmovalcev ocenjujem na podlagi njihovih uspehov Jn borb na nedeljskem tekmovanju za Hanžičev memorial v Mariboru, kjer Je Odred zopet premočno osvojil prvo mesto. Od vseh ml je bil najbolj všeč Jure
PRED DEVETIM KOLOM ZVEZNE LIGE
Partizan: Hajduk
na/uažne/ša tekma
Danes igrat« Cfrvena zvezda in BSK — Vojvodina in Dinamo največja favorita — Na ostalih tekmah tekmecem enako kaže
Minila sta dva najzanimivejša do- I godka za ljubitelje nogometa: Izredna skupščina Nogometne zveze Jugoslavije in tekma s Francijo.
Najzanimivejša tekma IX. kola zvezne lige bo v nedeljo v Beogradu med Partizanom ln Hajdukom. Kosala se bosta dva kandidata za prvo mesto. Partizan Je začel precej slabo, potem pa Je prebrodil krizo ln se povzpel na tretje mesto Hajduk doslej ni pokazal kake posebno lepe Igre, toda odlično se Je boril ln osvajal točke.
V nedeljski tekmi je favorit Partizan, če bo njegovo moštvo igralo kot na zadnjih tekmah Ne smemo pa pozabiti, da Splitčani tudi takrat, ko niso favoriti znajo zmagati.
V prvenstvenih tekmah sta igrala Hajduk in Partizan dvanajstkrat.. Partizan je zmagal petkrat, Ha.i*uk' štirikrat, tri tekme pa so se zaključile neodločeno.
Danes bosta v Beogradu Igrala Crvenn zvezdn In BSK. To bo dc-Innsko drugi birokratski derby Na papirju je favorit državni prvak Vendar je težko reči komu na tej tekmi
bolje kaže. Kajti Crvena zvezda ni v formi. To je potrdil tudi nepriča-] kovani poraz v Ljubljani proti Od-I redu. Toda niti plavi niso v formi. Potemtakem za oba kluba enako kaže glede zmage.
Nasploh bodo značilne za IX. kolo ostre borbe klubov Iz spodnjega dela lestvice. Pet ali šest kandidatov Imamo, ki bi lahko Izpadli lz lige Zato bodo borbe ogorčene.
Lokomotiva, ki Je zdaj na zadnjem mestu. Ima priložnost zabeležiti prvo zmago. Res da Je Odred z zmago nad Crveno zvezdo napravil veliko presenečenje, vendar Je v slabšom i položaju kot Lokomotiva.
1 Sarajevo bo Igrtdo na svojem Igrišču z Vardarjem ln Je favorit, zanimiva borba bo v Oslleku med Pro-loterjem in Spartakom. Čeprav Je slednji boljše moštvo, bo vendar težko odnesel obe točki Iz Osijeka
Volvodlna je najveMl taborit tega kola. RadnlCkl. ki le Izgubil že tri | tekme zapovrstjo,. nii"» mnogo možnosti, da bi prekinil vrsto porazov. I
Baumgarten, ki ga odlikuje zrela taktika, Izvrstna koncentracija in velika borbenost. Tudi Grahor, ki sicer neka) časa ni vadil, kaže, da bo kmalu dosegel staro formo. Za Klopčiča lahko rečem, da mu v tehniki v Sloveniji, da, celo v državi, ni nihče kos. Ti trije skupaj z Brčičem ln Mezgoličem (ta se Je v Mariboru posebno Izkazal) bodo nastopili v Beogradu.
MAJA MIHELIČ — VELIK VPRAŠAJI
Državna mladinska prvakinja žal ni resno trenirala. To se je opazilo tudi v Mariboru, saj JI Je manjkala predvsem kondicija Toda Maja Mihelič Je borka z veliko rutino in morda (upajmo!) bo prav v Beogradu presenetila. Ostale članice so dobro pripravljene.«
Tako je delal naš znani sabljaškl pedagog. Na tekmovanju želimo slovenskim predstavnikom kar največ uspehov.
KRATKE VESTI
Odbojkarska zveza Jugoslavije Je za uspahe v letošnjlji mednarodnih dvobojih Javno pohvalila naslednje reprezentante: Budišlna, Mlklno, Milosavljeviča, Popoviča. Skerbineka, Stojmirovlča, Berganta, Stitiča, Stefanoviča, Djordjevlča, Mandartča, Ante-koloviča, Požarja, Jošta, Soldatoviča ln Zarkovlča. Zveza Je tudi pohvalila trenerja Sirotanovlča in voditelja priprav Stojadinoviča.
•
Boksarska zveza Jugoslavije je Javno pohvalila člane naše reprezentance, ki so dosegli velik uspeh v dvobojih z Zahodno Nemčijo, najboljšo Evropsko amatersko ekipo.
•
Mladinsko odbojkarsko državno prvenstvo bo 6. ln 7 novembra v LjubUanl. Na prvenstvu bodo sodelovali republiški prvaki v moški In ženski konkurenci
*
Iloograd, 23. oktobra. Včeraj se Je začelo IV mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. Ze prvi dan so bila presenečenja: mladi Barlovlč Je. premagal "Selferta (Zah. Nemčija), Kovač (Spartak) pa Petroviča ih Plenerja (oba Partizan).
*
Milano. — Znani kolesar Glno Bartall se je hudo ponesrečil. Avtomobil, v katerem se Je Bartall peljal na kolesarske dirke v Luganu. se je prevrnil na spolzki cesti. Ponesrečenega kolesarla so takoj prepeljali v milansko bolnišnico kler so ugotovili, da ima zlomi leno nogo ln poškodor vano hrbtenico Po operaciji Je Bartall že toliko okreval, da Je lahko že sprejel obiske med drugim tudi svojega večnega nasprotnika Coppija.
BOKS
0!son premagal Turpina
New York, 2_3. oktobra Včeraj Je v dvoboiu za ‘ svetovno prvenstvo srednje kategorije Havaje:1 Olson premagal v 15 krogih po točnah angleškega boksarja Randolpha Turpina.
Danes lihoi v P!an'ci
7
as
r, m.
Otto Pankok: Podrta sinagoga
Danes bo delovni kolektiv, ki je ,. .dll veliko planiško skakalnico, imel svoj llkčf Vsa glavna in veliki dela so na srečo končana še pred prvim snegom. Poleg skakalnice so ogradili še 26 m visok stolp, ki bo 'užil za sodnike novinarje, radijske reporterje In filmske repo<terje Ta •tolp bo preglednejši od rekdanjega, ker je v primerni oddaljenosti od kakalne mize In Je tudi višji
Za skakalce so pripravili posebno točo. V koči bo pečica, kar bo omo-<očalo, da bodo skakalci tudi v naj-liujšem mrazu ln vetru dobro ogreti. Znana Je namreč Izkušnja, da Je pre-mražen skakalec nesposoben za bliskovito borbo proti ra/novesnlm motnjam v hitrosti 100 km na uro.
• ,
Z delom na veliki planiški skakalnici so začeli že lani. Najprej so vso leseno konstrukcijo odstranili ln postavili železobetonske stebre, visoke ponekod do 12 m Na te stebre so v teku letošnjega leta zgradili zaleti šče. odskočno mizo !n doskočišče, ki le ponekod strmo 41*.
Tako bo letos pripravljenih v Planici kar pet skakalnic, katerih zmogljivost znaša od 20 m do 120 m. Dejansko še ne vemo točno, kakšni ■;kok! bodo možni na obnovljeni »ve-Ikankl«, nedvomno pa je, da bodo kakalcl njen rekord (120 m leta 1948) ponovno dosegli in morda celo prekoračili. Ker leži Planica na višini 1000 m nad morjem ln Ima ugodne snežne razmere vse od decembra do marca, so podani vse pogoji za stalno skakalno šolo.
Vse od leta 1034 do 1950 Je uživala znamenita planiška skHkalnlra sloves tiajvečje smučarske gradnje na svetu, j Na njej so dosegali svetovne rekorde v skokih na smučeh od vsega začetka pa do 1950. leta, ko so zgradili Nemci v Oberstttorfu še večjo skakalnico.
Ogromna, 154 m visoka lesena konstrukcija pod Poncaml le začela v letih po vojni prhneti Obstajala je nevarnost, da se bo porušila Zato so smučarji sklenili, da jo bodo obnovili Načrte Je spet Izdelal inž Stanko Bloudek, ki se Je tokrat lahko opiral na bogate Izkušnje, vrh tega pa Je »velikanka« v Planici lz leta v leto izboljševal.
•
Komite Planica, ki mu predseduje dr Danilo Dougan, je že pred dobrim mesecem začel s pripravami za proslavo 20-letnlce Slavnostni dnevi bodo od 11. do 14 marca. Na začetku novembra bo dotlskan večbarvni plakat, ki prikazuje planiške skakalnice z Jalovcem v ozadju Pripravili sta ga Turistična zveza In Smučarska zveza. Razposlali ga bodo po vsem svetu ln bo služil za zimsko turistično propagando v Sloveniji in za Jubilej v Planici.
Jubllelne tekme v smuških poletih v Planici bodo tem pomembnejše, ker jih prireja Smučarska zveza Slovenije v sporazumu s FIS. Na podlagi mednarodnega sporazuma letos ne bo sličnih prireditev niti v Oberstdorfu niti v Kulmu, temveč samo v Planici. Da bi zagotovili udeležbi odličnih tekmovalcev s severa, bo obiskal delegat Komiteja Planica Se pred zimo Norveško, Švedsko ln Finsko smu-čarfko zvezo.
Za pripravo naših skakalcev bo prispel v Jugoslavijo decembra norveški trener. Njegova glavna naloga bo sicer pripravljanje olimpijskih kandidatov za zimske olimpijske igre leta 1956, vendar smo prepričani, da mu bo poverjena tudi priprava skakalcev za Planico To bo letos Izredno potrebno, kajti ne bi bilo ugledno za naš smučarski šport če ne bi nastopilo primerno število Jugoslovanov na jubilejnih skakalnih tekmah v Planici.
Komite Planica bo imel prihodnji četrtek Izredno sejo v Planici, kjer bo v sporazumu s predstavniki Radovljiškega okraja ln Krajevnega ljudskega odbora ukrenil vse potrebno glede prometa, parkiranja vozil, prenočišč, tehnične opreme skakalnice itd. Prav zato. ker so letos začeli s pripravami pravočasno, pričakujemo, da bodo potekale jubilejne prireditve v Planici v splošno zadovoljstvo naših in Inozemskih udeležencev.
D. U.
Norveški in finski trener prideta v Jugoslavijo
V Jugoslavijo prideta decembra dva tuja smučarska trenerja. Profesionalni finski trener Niemlnen bo treniral nnše tekače od 10 do 25. decembra. Skakalce pa bo treniral mesec dni norveški skakalec Thjrness, ki je amater tn član norveške skakalne reprezentance Alpski smučarji pa bodo odšli decembra na trening v Avstrijo, kjer bodo trenirali skupaj z avstrijskimi reprezentanti.
VA2N1 NASLOVI V LJUBLJANI
0redm6tvo •Ljudske pravico Borbe«, uikJiii urednik Ima teleronuk« it. »261
UeAevutua postaja ZaloAka 2i> tel. 22-444 Porodmsuica Šlajmerjev« t.
tel 20-215 OtroAka klinika DUca Stare pravde 4. tel 20-975 Dežurna lekarna PreAernov trti it. 5. tel 20-115 Zavod Za socialno zavarovanje, MikloAlAeva 20, tel. 23-081-083 Zdravstvena dežurna služba.
Miklošičeva 21) t«l 28-081 DOZ. Miklofilfieva 19. tel 21-77« -Notranja uprava, Prešernova tel 21-10(1 ln 21 -200
Gasilska milica. Krekov trg.
tel 23 555 Dežurni tajništva za notranje zadeve Ljubljana mesto telefoni 21 100 21 200. 21 «00 21-700 Dežurni za prometne neereie tol. 20 6(13
Putnlk. Tltuva 3/1 . tol. 20-47i Elektrarna, Magistrat, tel 22-121 Plinarna Resljeva 28. tel 20-555 Vodocod. Krekov trg 10 tel 20-554 Železniška postaja Trg OF.
tel. 20 768 Avtobusna postaja Masaryko-va. tei 23-085 Jug aerotra-nsport JAT Mlklo-SiOeva 12 tel 20-845 Hotel »llnlon«. MlkloAl&eva i.
tel 20-570 Mestni avtotak«! Slomškova 6 tel 21-576 Kurivo. Masarykova eesta 15. tel 20-570
Veleblagovnloa NA MA. LJul> IJana:
uprava — sekretariat. 22-568 komercialni oddelek, 22-571 računovodstvo, 23 059 oentralno skladišče 22-550 poslov pri »Pošti«. 21-066 posl pri »Tromostovju* 22-551 poslov »Pohištvo« 20 496 Trg podj »Usnje«. Ljubljana Woliova l/Il.i direktor 20-042 komerc. 22-364
Grosistlflni oddelek za usnje. Trubarjeva 41. 2^28]
Detajlne poslovalnica »a usnje »IJsnje«. Trrubarjeva 41. tel 22-281
Detajlna poslovalnica za usnje »Koža«. Trubarjeva 16. 23-058 Grosistični oddelek aa obutev Gradišče 10, 20 517 Trg podjetje »Volna«. Ljubljana tel 22-562 Prodajalna »Volna«, Ljubljana. Nazorjeva 3. tel 20-683 Prodajalna »Korotan«, Ljubljana, Celovška 71. tel 22-4183 Slovenija - lmpex. trg agen tura za Izvoz In uvoz Beethovnov« 14/1., tel 23,915 Galanterija, trg grosistično podjetje, Ljubljana! direktor, 23 273 komerciala, 23-271 skladišče. 23-275 računovodstvo. 28-27*
Trg. podjetje »Izbira« Ljubljana, Wo4fova 1/1 ' uprava.dlreKtor, 23-521 komeroialni odd 20-235 skladišče Mestni trg 21. 21-195 poslovalnice: »Perilo«, Miklošičeva 12 20 123 - »Manon«, Prešernov trg 8, 21-572 — »Moda«, Nazorjeva S. 20-255
— »Okras«, Ctfpova 54, 21-149
— »Vrvarna«- Trubarjeva 81. teL 20-441
Agrotehnika - export-lmport. Ljubljana tel 20 143 direktor. 21 -446 oddeiek za »vo» ln prodajo 21-778, 20-647
oddelek za lea »1-058. 18-048
20-377
oddeiek za 11 vino, 20-365 oddelek za tehnično službo. 20-1 »H. (Int 19’
oddelek z« posredovanje In kmetijske p-idelke. 21-K2« odd za servisno službo, 21-305 trgovina. Gosposvetaka o- S tel. 21 658 Mestno prevozno podjetje »Meprom«<
uprava - mehanične delavnice. karoserijska deJavnlca, tapetniška delavnica, ličarska delavnica, vulkantzerska delavnica — tel 21-392 Prometn pisarn« - Prevoz) (garažai — tel 20-823 Špedicija - Ljubljana, podjetje za tu/emske ln mednarodne transi»OTte uprava Titova 83 tel 21-392
direktor tel 20-851 kosovna odprava Metelkov« St. 4 tel 21 719 avtodlRponenca tel 31-690 avtogaraža. 8redl*ka 1 23-290
DANES IN JUTRI
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA
Sobota, 24. oktobra ob 20: Linhart: Matiček se ženi. Izsun in za podeželje. Znižane cene od 60 dinarjev navzdol.
Nedelja, 25. oktobra ob 20: Mollfere: Žlahtni meščan. Izven in za podeželje. Znižane cene od 100 din navzdol.
OPERA
Sobota, 24. oktobra ob 19.30: Delibes: Coppelia. Balet. Abonma red K.
Nedelja, 25. oktobra ob 11: Predavanje dirigenta Lovra Matačlča o Masscnetovl operi »Werther«, s sodelovanjem opernih solistov: Souč-kove, Patikove, Francla ln Smerkolja. Izven. Vstopnice po enotni ceni 20 din pri operni blagajni.
Ob >19.30: Puccini: Madame Butter-fly. Izven in za podeželje. Cene od 150 din navzdol.
Ponedeljek, 2G. oktobra: Zaprto.
Torek, 27. oktobra ob 19.30: Massenet: VVerther. Premiera. Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža
Sobota, 24. oktobra ob 20: M. G. Sauvajon: Trinajst jih bo. Izven.
Nedelja, 25. oktobra ob 20: Aristo-fanes: Lisistrata, Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom, Ljubljana
KOROŠKA BELA) Ameriški barvni i napoved in točen čas — 16.45—17.00 film »Bamby«.	Zabavna glasba, vmes objave — 17.00
KRANJ — »STORŽIČ«: Jugoslovanski do 22.30 Prenos sporeda Radia LJub-film »Sinji galeb«. — »SVOBODA«: I »Jana — 22.30—23.00 Pol ure zabavne
Ameriški film »Podvodna četa«. MURSKA SOBOTA:	Francoski	film
»Pariz poje«.
LJUTOMER:	Ameriški barvni film
»Plamen ln puščica«.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA SOBOTO, DNE 25. OKTOBRA 1953 Poročila:
5.30, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00
5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci — vmes ob 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 7.00—7.05 Odgovori gospodinjam — 12.00 Opoldanski orkestralni spored — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Novi filmi — 13.10 Hrvatska narodna glasba — prenos lz Zagreba — 13.45 Jezikovni pogovori — ponovitev — 14.00 Od melodije do melodije — vmes ob 14.30—14.40 Radijske reklame — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Za pionirje — Vladimir Nazor: Veli Jože (ponovitev) — 16.00 To ln ono z vseh strani — vmes pester glasbeni spored — 17.10 Skladbe Ivana Matetiča Ronj-gova — poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatiča — 17.30 Pred volitvami — 18.10 Slovenska lahka orkestralna glasba — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame —	20.00 Ob dnevu
Združenih narodov — 20.15 Pisan sobotni večer — 22.10 Kaj bo prihodnji
Sobota. 24. oktobra ob 20: I Tavčar- teden na sporedu? - 22.20 Klavir v
  oo *>n nn nHHaio to nacf>
Marinc: »Otok in Struga««, romantična igra z godbo. Premiera ob 30-letnici smrti dr. Ivana Tavčarja. Red premierski. Vstopnice tudi v prodaji.
Nedelja, 25. oktobra ob 20: I. Tavčar-Marinc: »Otok in Struga«, romantična Igra z godbo. Izven.
Ob tridesetletnici velikega slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja je Šentjakobsko gledališče pripravilo po njegovi istoimenski noveli dramatizirano igro »Otok in Struga«. Nastopili bodo: Gorjupova, Murkova, Petrovčičeva, Perova, Ponebškova, Gnidovec, Lombar, Moser, Penko, Škerlj, Vizjak in ostali. Predprodaja vstopnic V Mestnem domu, rezerviranje tel. St. 20-923.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 24.	oktobra	ob	17:	Taufer-
Novy: »Mojca in živali«.
Ob 20.30:	Pocci:	»Čarobne gosli«.
Za odrasle.
Nedelja, 25.	oktobra	ob	11:	Pengov-
Simončič: »Zlata ribica«.
Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 25.	oktobra	ob	17:	Karsch:
»Težave PeterSiljčkove mame«. Ponedeljek, 26. oktobra ob 15.30: Gostovanje v Gorenji vasi.
Torek, 27. oktobra ob 15: Gostovanje v Črnučah.
Sreda, 28. oktobra ob 13. in 19.: Gostovanje v Moravčah.
Opozarjamo odrasle ljubitelje lutkovne umetnosti na današnjo večerno predstavo »Čarobne gosli«, ki so v pretekli sezoni žele velik uspeh, ki pa bodo v kratkem odstavljene z repertoarja.
Prodaja vstopnic od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži In pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
KINO
Oglašuj v »Ljudski pravici-Borbi«
KINO »UNION«:	Švedski	film »Ple-
sala je eno samo poletje«. Tednik: Filmske novosti št. 42. Predstave ob 16., 18. in 20. url.
KINO »KOMUNA«:	Ameriški film
»Krvna osveta« Tednik. Predstave ob 16., 18. ln 20. url.
KINO »SLOGA«: Francoski film »Sola na prostem«. Brez tednika. Predstave ob 16., 18. ln 20. url.
KINO »SOCA«: Ameriški barvni film »Plavajoče gledališče«. Tednik. — Predstave ob 16.,	18.« in £0. url.
Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10. do 11. ter od 15. ure dalje.
KINO »SlSKA«: Mehiški film »Can-tiflas mušketir«. Brez tednika. — Predstave ob 16., 18.30 ln 21. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje
KINO »TRIGLAV«:	Francoski film
»Frizer za dame« Tednik. Predstave ob 18. in 20. url. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
CELJE — »UNION«:	Angleški film
»Trenutek obupa«.
CELJE — »DOM«:	Avstrijski film
»Potepuhi«.
BLED:	Angleški	film	»Izobčenec
otokov«.
KAMNIK: Francoski film »Panika«.
ZADOBROVA: Angleški film »Rumeni metulj«.
VEVČE: Avstrijski film »Eva podeduje raj«.
DOMŽALE: Ameriški film »Podvodna četa«.
JESENICE — »RADIO«: Ameriški film »Sužnja preteklosti«. — »PLAV2«: Angleški film »Mreža«.
ritmu — 22 30—23 00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m — 23.00 do 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba).
MARIBORSKE VESTI
Poroke: Zupanič Stanislav, 23 let, priučeni strojnik — Gregorinčlč Marija, 27 let, kuharica, Bolinski Henrik, 31 let, mizar — HSchtl Ana, 39 let, gospodinja; Flašker Ferdinand, 47 let, strojemazec — Klančnik Marjeta, 33 let, pregledovalka blaga: Vizjak Franc, 22 let, varilec — Flis Marta, 20 let, predlca; Struger Bogomir, 24 let, kovinostrugar — Kušar Loti, 23 let, tkalka; Hojnik Janez,
23 let, natakar — Anželj Pavla, 19 let, natakarica; Stoper Bogomir, 24 let, strugar — Bombek Matilda, 19 let, strojna delavka; Križman Vladimir,
24 let, učitelj — Sirec Marija, 25 let, učiteljica; Poljak Ciril, 23 let, priučen ključavničar — Jus Jožefa, 19 let, predlca; Mlakar Mirko, 22 let, oblikovalec — Svagelj Miroslava, 24 let, pletilja; Šalamun Karel, 26 let, slaščičarski pomočnik — Plohl Terezija, 20 let, bolniška strežnica; Cussigh (Kusič) Rudolf, 36 let, šofer — Lončarič Jožefa, 25 let, knjlgovodklnja; Kovačič Peter, 24 let, strojni tehnilk
— Kovačec Ida, 21 let, nižji komercialist; Škorjanc Stanko, 27 let, kurjaff
— Sarlah Marija, 33 let, gospodinja; Rožmarin Jožef, 24 let, pekovski i>0-močnik — Kramberger Frančiška, 26 let, sekretarka; Kajzer Jožef, 25 let, elektromehanlk — Frančeškin Vanda, 24 let, vdevalka; Samardžija Dragutln, 20 let, strugar — Blažič Marija, 19 let, šivilja; Kos Ivan, 31 let, trgovski pomočnik — Jankovec Julijana, 22 let, tlskarniška vlagalka; Absenger Mihael, 25 let, zidar — Žunko Ida, 20 let, gospodinja; Ritter Martin, 22 let, kinooperater — Berllč Slavica, 24 let, predlca; Rltonja Milan, 23 let, mizarski pomočnik — Stlcl Milica, 19 let, oplementlka; Kroflč Stanislav, 25 let, pom. železniški delavec — Florjanič Angela, 24 let, predlca; Medvešček Božidar, 28 let, kovinski brusač — Plohl Rudolflna, 24 let, predlca; DJO-kič Maksimiljan, 22 let, strojni ključavničar — stefanič Emilija, 20 let, predlca; Kokolj Stanislav, 26 let, livar
— DJoklč Marjeta, 23 let, predlca; Glažar Jožef, 22 let, čevljarski pomočnik — Uršič Valbttrga, 19 let, predlca; Ferlan Anton, 23 let, mizarski pomočnik — K?tvaš Matilda, 22 let, administratorka: Jug Avgust, 73 let, upokojenec — Koser Olga, 70 let, gospodinja.
Smrti: Kocbek Jožef, 77 let, upokojenec; Cerer-Henrik, 43 let, šofer; Novak Franc, 60 let, delavec; Zalar Vida, 5 mesecev, otrok; PurgaJ Ema, 39 let, gospodinja; Kosi Alojz, 64 let, upokojenec; Marin Franc, 39 let, tkalski mojster: Kalin Amalija, 73 let, upokojenka; Kenc Milica, 8 mesecev, otrok; Šiftar Stefan, 5 let, otrolc; Bračko Ivan, 10 let, otrok; Lorbek Zvonko, otrok; Kozar Roman, 5 mesecev, otrok; Seničar Ferdo, 43 let, delavec; Lešlč Kristina, 1 leto, otrok; Lah Alojzija, 82 let, gospodinja; Satler Neža, 46 let, posestnica; Premelj Marjan, 1 leto, otrok; Kogoj Andrej, 6i let, strugar.
DEŽURNA LEKARNA
Sobota, 24. oktobra: lekarna »Tabor«, Trg Armade 3.
RADIO MARIBOR
12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16,00—16.20 Koncert po Željah poslušalcev — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska
glasbe — 23.00 Zaključek oddaje.
KINO
»PARTIZAN«:	Italijanski	film	»Tri
prepovedane zgodbe«.
»UDARNIK«; Jugoslovanski film »Ciganka«.
»POBREŽJE«: Francoski film »Vsi smo
morilci«.
»STUDENCI«: Ameriški film »Tereza«.
Umrli so v Ljubljani
Stcr Franc, delavec. Pokopan bo v Kranju.
Dihlberger Avgust, delavec. Pokopan bo v Semiču.
Gorišek Janez, sluge. Pokopali so ga včeraj v Ljubljani
Novak Marija, upokojenka. Pokopali so jo včeraj v Ljubljani.
Zalokar Anton, mizar. Pokopan Je bil včeraj v Ljubljani.
Triler Franc, sin delavke. Pogreb bo v soboto ob 14.30 z Zal.
Gregorič Ivan, direktor Narodne banke v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 11. uri z Zal.
Vremensko poročilo
hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 23. oktobra ob 7, uri:
Področje visokega zračnega pritiska z Jedrom nad Ukrajino se počasi pomika proti jugovzhodu ln dovaja skupno s slabotno depresijo nad srednjim Sredozemljem v srednjo Evropo toplejše zračne mase, ki že povzročajo pri nas nestalno vreme.
Napoved za soboto, 24, oktobra: Pretežno oblačno vreme, od časa do časa še manjše krajevne padavine, predvsem v zahodni Sloveniji. V popoldanskih urah izboljšanje. V vzhodni Sloveniji spremenljiva oblačnost. Temperatura ponoči od 4 do 10' C, podnevi od 8 do 15“ C.
DROBNI OGLASI
KAMION »OPEL BLITZ«, 1,5 tone, v dobrem stanju, proda Zadružno trgovsko podjetje »Zadružnik«, Jesenice, sedež Radovljica.	1192
4 SPIRALNE ZADNJE VZMETI za avto Mercedes-Benz 230 kupimo. Ponudbe na nabavni oddelek tovarne INTEKS, Kranj.	1194
KOMERCIALISTA s popolno srednjo šolo ali njej enako in FAKTU-RISTKO s popolno srednjo šolo ali njej enako z znanjem najmanj nemškega Jezika sprejmemo v službo. Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru Prvenstvo imajo samci. Pismene ponudbe poslati na ' Steklarno »Boris Kidrič«. Rogaška Slatina. Nastop takoj.	1183
TEHNIČNI VODJA, Ki pozna tehnološki proces pivovarne ln Ima tudi dolgoletno prakso v pivovamištvu, dobi službo v prllepskl pivovarni. Nastop takoj, plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na podjetje »Crveni steni« — Prilep.	4410
SVET ZA GOSPODARSTVO PRI MLO LJUBLJANA MESTO
razpisuje mesto
ekonomista
z večletno upravno-gospodarsko prakso.
Prošnje z vsemi osebnimi podatki ln opisom dosedanjega dela Je poslati na Tajništvo MLO (odsek za personalne zadeve), MLO Ljubljana, Mačkova ulica.
V nedeljski Številki našega lista bo objavljen kupon, katerim imajo njegovi imetniki pravico do
brezplačnega malega oglasa
v našem listu od 26. oktobra do 31. oktobra 1953.
SPREJMEMO
inženirja-tehnologa ali metaluiga
za šefa oddelka tehnične kontrole (kontrola kakovosti proizvodov in vodstvo kemičnega in metalografskega laboratorija)
V poštev prihajajo inženirji, ki poznajo to
stroko, ne glede na njihov staž
r
Nastop takoj, stanovanje zagotovljeno. Vsa pojasnila daje
Rudnik in železarna Vareš
4569
m
101«»
BEOGRAD — JEVREJSKA
TELEFONI 26-491, 23-664, 20-203
32
PRODAJALNA — KNEZ MIHAJLOVA 35
TELEFON 24-502
ZARADI PRENEHANJA POSLOVANJA S KEMIČNIM BLAGOM NUDIMO PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH:
# vse vrste oljnih barv in lakov
0 veliko Izbiro anilinskih barv kakor tudi baru za prehrambeno industrijo
0 vse vrste zemeljskih barv
0 brusilni papir in platno domačega in tujega izvora
0 vinsko kislino, čisto ocetno kislino, oksalno kakor tudi druge kisline
0 natrium benzoat za konserviranje
0 razne kemikalije kakor: parafin, cerezin, salmijak, karbid, čisti in tehnični aceton, čisti terpentin, zeleno pasto za poliranje, rumeno in belo bronzo, kalium cianid (uvoženi), salalkalij, čevljarski vosek
4544
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V SENTI
telefon 145, lok. 8 — Senta
razpisuje
ofertalno licitacijo
za izdelavo pontonskega mostu čez Tiso pri Sentl
Licitacija bo dne 5. novembra 1953 ob 10. uri v poslopju okrajnega ljudskega odbora v Senti, soba št. 17.
Predračunska vsota znaša 27,600.000 dinarjev.
Tehnične in ostale podatke lahko dobite vsak delovni dan pri okrajnem ljudskem odboru v Senti, soba št. 17.
4525
Zatemnitev
Roman o nacističnem
vohunstvu v Angliji med drugo svetovno vojno.
Lij
I. B. PRHESTLET
42
RETLEYJU
ILUSTRIRAL SABAHADIN HODZlC
»Ne bojte se«, je dejala svečano, »zelo diskretna sem.«
»Prepričan sem, da to drži», sem dejal, ko da sem navdušen.
»Ali želite še eno čašo whiskyja?« me je vprašala smeje.
Zdelo se mi je, da bi se me rada odkrižala. Ker bi ji bil rad ustregel, sem odgovoril, da ne bom več pil. Brž ko sem vstal, je tudi ona vstala. Spomnil sem jo, da bo jutri večerjala z menoj, ona pa me je spomnila, da sem ji obljubil, da pojdem z njo na miting.
»Oditi morate skozi zadnja vrata«, je rekla. »Ker to ni tako preprosto, pojdem z vami, da vam odprem vrata.«
Tokrat je osvetlila stopnice s svečo, ne pa z električno lučjo, in odšel sem za njo po stopnicah skozi majhno skladišče za trgovino. Ko je odklenila vrata, se je za hip obotavljala, preden jih je odprla. Sveča je ugasnila in obstala sva v temi drug poleg drugega. Tokrat me je prehitela in poljubila prva, ko da izkuš-njave ni mogla premagati. To je napravila zelo dobro, nisem si pa mogel kaj, da se ne bi čudil.
Razmišljal pa nisem dolgo, ker sem se spomnil, da je mali
Hippodrom takoj za vogalom. Po kratkem tavanju v temi, po vzporednih ulicah sem našel vhod za igralce. Vprašal sem po Larryju. Odgovorili so mi, da je na odru, da pa kmalu pride, da se preobleče za končni nastop.
Odvedli so me v njegovo garderobo. Bila je tesna, smrdljiva luknja, kjer so se preoblačili trije igralci. Podobna je bila skladišču starinarnice. Vedel sem, da je za to sobico kot predzadnjo Fifina kot zadnja. Vedel sem tudi, da bo morala Fifine, če se ne motim v času, kmalu nastopiti v svoji točki.
Čakal sem na pragu odprtih vrat Larryjeve sobice v upanju, da bom videl FLfine, ko pojde mimo. Slišal sem, kako se prireditev razvija, njen šum se je razlegal do mene, toda slišati je bilo, ko da se odigrava več kilometrov daleč. Hodnik je bil prazen, mračen in zapuščen. Spominjam se, kako čudno praznega in otožnega sem se čutil ko duh, ki tu nekoga pričakuje.
Tedaj je Fifine, ogrnjena s pisanim, toda umazanim šalom, prišla iz svoje sobe. Zaklenila je vrata za seboj, Nisem se umaknil, marveč sem buljil vanjo z bebastim smehljajem na obrazu in izbuljenimi očmi, ona pa me je mimogrede zaničljivo pogledala. Zadišalo je po šminki, segretem telesu in laseh. Bila je starejša kakor je bila videti na odru, in izredno žilav ženski tip.
Menda so Larryju povedali, da ga nekdo išče, ker je prihitel izza vogala v trenutku, ko je Fifine izginila.
»Mislil sem, da ste vi,« je rekel ves zasopel in pod svojo kozmično masko nekam čudno svečan. »Druga dva iz te sobe prideta vsak čas. Ali hočete poskusiti priti v njeno garderobo?«
»Hočem, toda le če bom mogel odpreti vrata,« sem odgovoril. »Bolje bi bilo, da bi se midva pogovarjala pri njenih vratih, ko prideta onadva. Potem pa bosta morala pač nekako stati na straži, ko se boste preoblačili.«
Odšla sva po hodniku do njenih vrat, tako da sem lahko za hrbtom otipal ključavnico. Cesto sem moral odpirati tuja vrata in Odsek mi je že zdavnaj priskrbel
majhnem sveženj orodja, ki mi je omogočalo v kratkem odpreti malone vsaka vrata. Stoječ tako naslonjen na zid, vtem ko me je Larry, tudi naslonjen, zakrival, ko da se pomenkujeva o nečem zaupnem, sem skušal odkleniti vrata. Larryjev partner, tisti človek srednjih let, in še nekdo tretji, sta prišla in naju začudeno pogledala, pa takoj vstopila v sobo.
Lis« izdala časopisno založniško podjetje »Borba, v Beogradu Kardeljeva ul 81 telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana Kopitarjeva ul. 6111 tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni urednik .Ljudske Dravlce - Borbe« IvaD Šinkovec - Uprava Ljubljana Kopitarjev« ulica 2. telefon 23-261 do 23-64 - Telefon za naročnino ln oglase 21-030 - Mesečna naročnina za naio državo 250 din za tujino
600 din — Čekovni račun pri NB 8011-T-19, poštni predal «3 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini