AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 60.
CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, M ARCH 13th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXI1.
Zanimive slovenske vesti Upljivni državljani zahte-iz raznih naselbin Ze- j vajo, da se manager dinjenih držav	načrt vlade ohrani
Pred kratkim je umrl v Lead-ville, Colo., rojak Frank Metko-vich, star 34 let, doma iz Poljan v Beli Krajni. Ranjki ni imel sorodnikov, niti ni bil član kakega društva. Umrl je za jetiko. Ker ni zapustil nikakih sredstev, so dobrosrčni rojaki izbrali svoto denarja, da so ga spodobno pokopali. Rev. Truk je opravil brezplačno vse potrebno. V istem mestu je umrl rojak Josip No-sak, star 39 let. Bil je član S. N. P. J. in Z. S. Z. Zapušča ženo in tri sinove.
V	Milwaukee, Wis., i m a j o kontest za nove delnice za ta-mojšni Slovenski Narodni Dom. Kdor pridobi družbi 175 novih delnic mu plačajo vožnjo v stari kraj in nazaj. In kdor pridobi
, 90 novih delnic, mu plačajo vožnjo v staro domovino. Za pridobitev 40 novih delnic dobi delničar $50.00 nagrade.
V	La Salle, 111., je umrla Mrs. John Novak, ki je bila zelo priljubljena med rojaki v La Salle, kar je pokazal tudi njen pogreb.
župljani slovenske župnije v Milwaukee. Wis., so priredili svojemu novemu župniku Rev. Gladeku banket, katerega se je udeležilo 300 oseb.
V	Milwaukee, Wis., so sledeči rojaki dobili težke poškodbe v avto nesreči: Jos. Gorenjšček-1 predsednik dr.. Sloga, štev". 15, Frank Uršič, bivši tajnik istega društva ter Frank Kokole.
Slovenski čevljar v Milwaukee, M. Potočnik, je dobil od zvezne vlade kontrakt za izdelovanje ortopedičnih čevljev za vojne invalide. Mnogo Ameri-kancev se je potegovalo za isti kontrakt, toda zmagal je Slovenec. čestitamo.
V	Port Washington, Wis., je umrl za srčno hibo rojak F. Potočnik, doma iz Ljubnega v Savinjski dolini. V Ameriki je bival 30 let.
V	St. Joseph Valley. Wash., je umrl 87 let star rojak Andrej Peternel, po domače šekov oče. Zapustil je 8 odraščenih in dobro preskrbljenih otrok. Ranjki je bil rojen v vasi Zgornje Gorje pri blejskem jezeru. V Ameriko je prišel pred 52. leti in sicer v Minnesoto, leta 1889 se je pa izselil v Washington.
V	Mount Harris rudniku, Colo., je ubilo rojaka Jos. škuf-ca, starega komaj 22 let.
Pretekli teden je bil v Chica-
. gi ubit rojak Albert Potokar, star 26 let, sin znane Potokar-jeve družine na 8149 Ogden Ave., Lyons, 111. Na križišču na Lawndale Ave. in 47th St., je trčil v njegov avto neki drugi a v tomobilist, ki je bil aretiran. Potokar je bil na mestu mrtev. -o-
Predsednik Hoover ima tudi svoje skrbi in težave
Slovenski radio program v soboto v Chicagi
V soboto med 9. in 10. uro zvečer se bo menda lahko slišal slovenski radio program, ki bo oddajan v Chicagi, tudi v Cleve-landu. Oddajala ga bo postaja WCFL, ki je močna 5000 wats in se dobi na 970 kilociklov ali na najnovejših aparatih med številko 31 in 32. Na tem radio programu sodeluje odlični pevec g. Svetozar Banovec. Rojake opozarjamo na to. Program priredi "Amerikanski Slovenec" s pomočjo trgovcev. Ako bo kdo slišal, je prošen, da nam sporoči. Vsebino programu lahko citate v današnjem oglasu A. Gr-dina & Sons.
Odbor obstoječ iz upljivnih državljanov v Clevelandu, ki je imel že več sej, je pretekli torek večer glasoval s 17 glasovi proti dvema, da se obdrži manager sistem vlade v. Clevelandu. Dva člana tega odbora, Wm. Boyd in Wm. Stinchcomb, ki sta bila že oba županska kandidata, sta z vso vehemenco priporočala, da ostane manager sistem vlade. Harry E. Davis, zamorec, član civilne komisije, je izjavil, da je tudi on za ta sistem, toda bi rad videl, da se število councilmanov j zviša od 25 na 36. Seveda, da bi i potem še toliko več zamorcev dobili v mestno zbornico. Naš councilman John L. Mihelich je izjavil, da je tudi on še vedno za manager sistem vlade, kar je vzbudilo nekoliko z a č u denja, kajti Mihelich in Danim sta bila vedno prijatelja in politična tovariša, in je znano, da se je Mr. Damm pred kratkim izjavil proti manager sistemu in povedal, da bo začel boj proti temu sistemu. 2 člana čarter komisije, ki sta glasovala proti manager sistemu, sta James J. Hoban in David H. Jenkins, oba zastopnika o r g a niziranega delavstva. James Hoban, zastopnik delavstva, se je izjavil: "Z velikim sumom zrem na manager načrt vlade. Ta sistem je, zgrešen, ker je vlado umaknil proč od naroda. Jaz sem za strankarske volitve. Potrebno je, da vzbudimo med državljani zanimanje in spoštovanje do vlade. P%rva dolžnost vlade je, skrbeti, da ljudje dostojno žive, denarne zadeve pridejo šele na drugo mesto." In John Mehelich je izjavil: "Jaz ne verujem, da ljudje v Clevelandu nasprotujejo manager načrtu. K nesreči pa je bil pri vseh volitvah glavna točka manager sam, osebno, ne pa manager sistem."
-o-
MacDonald dobil prvi resni poraz
London, 12. marca. Delavska vlada ministerskega predsednika MacDonalda je danes dožive-a svoj prvi resnični poraz v poslanski zbornici parlamenta, ko je bil njen predlog glede premo-?arjev in brezposelnosti zavržen večino osmih glasov, člani, ki pripadajo liberalni stranki so se '.družili s člani konservativne stranke in skupno glasovali ter tako porazili vladni predlog. Med liberalci in konservativci je takoj po glasovanju zavladalo silno veselje. Slišali so se klici "Odpovejte se vladi!" Vendar je MacDonal izjavil, da se ne name rava odpovedati, dokler ne bo poražen pri kakem bolj važnem predlogu. Manjšina vlada v državi Ohio
Državni senator Bender je včeraj v nekem govoru izjavil cla prebivalstvo države Ohio ni ma pravilnega zastopstva v državni postavodaji. Državne poslance se po sedanji ustavi voli tako, da če ima na primer en farmerski okraj le deset volivcev, da so slednji upravičeni do enega zastopnika v zbornici, do-čim v rfiestih le 57.000 volivcev izvofi enega zastopnika. Ni torej čuda, da vlada manjšina državi Ohio, namreč, da delajo postave zastopniki farmerjev v škodo mestnih prebivalcev. Spremeniti bi se morala ustava države Ohio, da se odpomore temu zlu.
Šestnajsti slo-Oenski radio program h) nedeljo 16. marca
Predlog, da se stroga Jones! Vlada sveto je farmarjem, profiibicijska postava j da posejejo letos 10 pro-olajša v kongresu centov manj pšenice
Težko se bo kdo dobil, komur ne bo ugajal slovenski radio program, ki bo razposlan po radio postaji WJAY v nedeljo, 16. marca. Program je jako pester, zbran, in prvo vlogo bo zopet imela mladina. V Collinwoo-du imajo že več let izvrsten mladinski orkester, ki je nastopil pod vodstvom Mr. Novaka že pri številnih prireditvah ter je vedno žel lepo priznanje. Izvrstni pevki, sestri Baraga, ste tudi po-nani daleč naokoli po resnično lepem petju, poleg tega pa nastopi še znani Uletrio, ki je eden prvih v Collinwoodu glede igranja. Program bo sestavljen kot sledi:
1.	"Kovinski mož," koračnica, igra Mladinski orkester.
2.	"Mazurka," igra Mladinski orkester.
3.	"Elsa," polka, igra Mladin ski orkester.
4.	"Majhen vrtec bom kopala," narodna, pojeti v duetu se stri Baraga.
5.	"V dolinci prijetni," narod-rodna, pojeti v duetu sestri Baraga.
6.	Polka, Ulle Trio.
7.	Valček, Ulle Trio.
8.	Posebnost: "žvižganje pesmi," Josie Baraga.
9.	"Mož v košu," dvospev, sestri Baraga.
10.	Ulle Trio, polka.
11.	Ulle Trio, valček.
12.	Jugoslovanske pesmi, igra Mladinski orkester.
13.	"Sanje" polka, igra Mladinski orkester.
14.	"Milka ima," valček, igra Mladinski orkester.
15.	"Stari očka," polka, igra Mladinski orkester.
16.	"Stari Dunaj," koračnica,
igra Mladinski orkester. 17. Običajni trio. Program se razpošilja v nedeljo, 16. marca, potom radio postaje WJAY. Začetek ob 2:30 popoldne in traja eno uro. Vodja glasbenega dela programa Mr. Primož Kogoj, oznanjevalec v
slovenščini Mr. oznanjevalec v John J. Grdina.
Ralph Danilo, angleščini Mr.
Od avto zadet
Na Public Square v Clevelandu je bil zadet od avtomobila Joseph B a z n i k, 5713 Prosser Ave. Dobil je večje poškodbe na glavi.
Card party
V soboto večer, 15. marca, p r i r e d i Community Welfare klub v Mervarjevi dvorani, lepo card party. Čisti dobiček te prireditve se bo porabil za do brodelne namene. Rojaki in ro jakinje so vljudno vabljeni, da se udeležijo v velikem številu te prireditve.
Prijetno presenečena
Povodom 60. letnice rojstva znane rojakinje Mrs. Ivanke Pe-lan, so njene prijateljice Mrs. John Gornik, Mrs. Frances Lau-sche in Mrs. Modic priredile zadnji torek večer na domu Mrs. Modic prijetno presenečenje za slavijenko. Povabljenih je bilo tudi okoli 50 drugih naših žen ter ožjih prijateljic Mrs. Pelan. Ko je Mrs. Pelan prišla nepričakovano med zbrano množico, je bila prijetno presenečena in do solz ginjena. Prijateljice so ji izročile v dar spominsko darilo. Navzoča družba se je prav dobro zabavala. Mrs. Pelanovi želimo še mnogo zdravih* in srečnih let!
Dolga doba
V soboto bo minulo 37 let, odkar je preminula mat" Eve Poni-lcvar, in 31. decembra je minulo 46 let, odkar ji je umrl oče. V spomin obeh se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže v obilem številu.
Komunisti so krivi
Na Common Pleas sodniji v Clevelandu je vložila tožbo za $13,000 odškodnine Mrs. Laura Hammett, 3212 E. 137th St. Ona trdi, da je dobila dne 6. marca, ko so komunisti razgrajali na Public Square, večje^ poškodbe, ko so policisti preganjali komuniste, pa so njo udarili po nosu, ki je ponosna Amerikanka, ne pa boljševiška komunistka. Neka stara postava pravi, da mora država plačati odškodnino osebam, ranjenim v javnih puntih. Ampak sodnija bo prej govorila.
Dolgovi butlegerjev
Razni butlegerji v Clevelandu dolgujejo mestni vladi $60,000 na neplačanih kaznih. 235 oseb se nahaja na svobodi, ki ne morejo plačati kazni naložene od sodni je radi kršitve prohibicije. Kdor ne more plačati, ga pošljejo v zapor, kjer ga pa tudi ne morejo dolgo držati, in ga v nekaj dneh navadno spustijo, a dolg zapišejo v knjigo. Navadno ti dolgovi niso nikdar plačani.
Na operacijo
Soproga poznanega rojaka Mr. Frank Matoha, 756 E. 162nd St., je bila v sredo odpeljana v Cleveland Clinic bolnico, kjer se bo morala podvreči težki operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Washington, 12. marca. Kon-gresman Stobbs je vložil v poslanski zbornici kongresa predlog, ki povdarja, da se za gotove slučaje ublaži takozvana "Jones 5 & 10 postava," ki pravi, da morajo biti kršitelji prohibicije, ako so več kot dvakrat spoznani krivim, obsojeni na 5 let ječe pri trdem delu in na globo $10,000. Predlog je prišel na pododsek sodnijskega o d s e k a poslanske zbornice, kjer je bil ugodno sprejet in bo kot tak najbrž sprejet od kongresa. Po sprejetju te postave male kršilce postave in male butlegerje ne bodo več kaznovali s 5 letnim eaporom in $10,000 kazni, pač pa k večjemu z zaporom do 6 mesecev brez trdega dela in z globo $500.00. Originalna Jones postava pa bo še v veljavi za butlegerje, ki kršijo prohibicijsko postavo na debelo. Dalje je tudi ugodno priporočan predlog kongresmana Christofersona, ki spreminja sodne obravnave malih kršilcev prohibicije. Dosedaj je moral kršilec iti pred porotnike. V bodoče bo pa lahko zvezni komisar manjše prestopke prohibicije sam obravnaval brez porotnikov, ako obtoženi tako želi. če pa zahteva porotnike, tedaj jih mora seveda dobiti, kajti ameriška ustava to jasno določa.
-r-c—j-
Žena toži, ker ima mož preveč otrok
New York, 12. marca. Ko je Mrs. Margaret Sheri-ife postala žena bogatega farmarja James Sherife, je bila mnenja, da ima farmar le dva otroka. Mož in žena sta se spoznala potom neke posredovalnice za ženitev. In ko ie novo pečena ženica prišla v hišo farmarja, je našla kar deset otrok. To je bilo za njo proved. Nemudoma je vložila tožbo za ločitev zakona.
Foster drugič aretiran v enem tednu
New York, 12. marca. William Foster, vodja komuni-;tcv v Zed. državah, ki je bil danes oproščen pod varščino iz zaporov, je bil nemudoma zopet aretiran. Obtožen je bil kriminalnega napada. Prvotna obtožba se je glasila, da je prekršil mestno postavo, ki določa, da se ni dovoljeno zbirati brez per-mita.
škrlatinka narašča
Devetnajst novih slučajev škr latice je bilo naznanjenih zdrav stvenim oblastim v Clevelandu pretekli torek. Videti je, kot bi bila bolezen epidemična.
Zopet v Clevelandu
V	naselbino se je povrnil Mr. Jerry Mohar, ki se je mudil v Santa Monica, Cal. Mr. Jerry Mohar stanuje na 6101 St. Clair Ave.
Bums je pošten
V	Cleveland se je vrnil detektiv Paul Buckey, ki je bil poslan v Chicago, da dožene, če je clev policijski saržent v resnici ime pred nekaj tedni banket z raznimi chicaškimi banditi. Buckey poroča, da je bilo poročilo izmišljeno.
Vreme
Pretekli torek smo imeli glede vremena vse, kar nam more darovati nebo: dež, sodro, meglo, oblačno, jasno, vedro, sneg, nevihto, gromenje, blisk, blato, sušo in — prohibicijo.
Washington, 12. marca. Pred-s e d n i k vladnega farmarskega odbora je razposlal vsem gover-nerjem držav, v katerih se pri-d e 1 u j e pšenica, da opozorijo ameriške farmarje, da letos posejejo za 10 procentov manj pšenice kot lansko leto. Vlada ne more zagotoviti farmarjem pomoči za ceno pšenici v prihodnjem letu, ako bo letos ravno toliko pšenice pridelane kot lansko leto. Na koncu tega leta bo preostajalo v skladiščih najmanj 100,000,000 bušljev pšenice, katere se farmarji ne bodo mogli znebiti, in bo položaj še toliko slabši, ako se letos pridela enako število bušljev pšenice kot lansko leto. Pšenica se letos prodaja ceneje kot se je prodajala v zadnjih 15. letih.
-o-
Krava, katero bi rad ime! vsak farmar
St. Louis, Mo., 12. marca. — Na farmi državnega seminarja za učitelje imajo kravo, ki je pač edina svoje vrste. Je to krava Holstein pasme, ki je v letu, po prvi otelitvi, dala 10.534 funtov mleka, in leta 1923 celo 15.-085. Danes je krava stara 13 let, pa daje povprečno na leto še vedno do 7000 funtov mleka. Tekom svojega "življenja" je prochicirala 129.577 funtov mleka, po 10c funt, kar znaša vrednost $6.478.85. Poleg tega je tudi vrgla 14 lepih telet.
Republikanski klub zoper prohibicijo
New York, 12. maja. — Narodni republikanski klub je imel tu svoje zborovanje, pri katerem se je z 461 proti 345 glasovi sklenilo, da Republikanski narodni klub pozove kongres, da odpove prohibicijsko postavo. Suhaei v vseh krajih dežele so sedaj vsi iz sebe, ker se je kaj takega zgodilo.
» ■ -
Učiteljica, ki je tepla dekle, pred poroto Elyria, Ohio, 11. marca. — 3anes bi se morala začeti obravnava proti 22 let stari učiteljici Mrs. Mylta Bradley, ki je dne 24. februarja v vaški Šoli v mestecu Oberlin pretepla šest let staro učenko. Zagovornik učiteljice pa je danes izjavil, da Mrs. Bradley ne želi obravnave pred mirovnim sodnikom, pač pa zahteva porotno obravnavo. Sodnik je zahtevi ugodil, učiteljica je položila novo varščino, in v aprilu mesecu enkrat jo bode porotniki sodili.,
Councilmanka trdi o pijači pri volitvah
V sršenovo gnezdo je sunila councilmanka Mrs. Susa Keb-hahn iz 4. distrikta. Povedala je v enem svojih govorov v torek zvečer, da v 4. distriktu na volivni dan se spije dosti pijačo. Krčme so takoj v bližini voliv-nih koč, in volivni uradniki od časa do časa hodijo v te krčme, kjer pijejo po mili volji. Ko so o tej trditvi councilmanke slišali ostali councilmani iz 4. distrik, ta, so izrazili svoje začudenje. Sulzmann je dejal:. "Jaz nisem še nikdar slišal o kaki krčmi pri volivnih kočah." Župan Marshall je izjavil: "Kaj takega pa res ni mogoče." Councilman Bohn je pa rekel: "Jaz ne samo, da nisem slišal o kaki opojni pijači v bližini volivnih koč, pač pa je tudi videl in pokusil nisem!"
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Z« Ameriko, celo leto----..»8.5C i Z* Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
S» Ameriko, po! lata--»Ml | Za Cleveland, po po«ti, pol leta $3.50
Z a Cleveland po rasnašalcth: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vs4 pisma, dopise in denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, __«11? St. Clair Ave- Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second clans matter January 5th, 1909, at the Post Office fit Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.
PREGANJANJE SLOVENSKEGA AMERIK AN-SKEGA TISKA V ITALIJI Vsi složno v boj proti fašizmu!
83
No. 60. Thu. March 13th, '30.
Ali smo prepočasni?
V Clevelandu imamo prav gotovo 500 slovenskih in hrvatskih trgovcev, in ti trgovci zastopajo vsako trgovino, ki je le sploh mogoča med nami. Saj narod brez svojih trgovcev sploh ne bi poznal nobenega napredka.
. Poleg naših trgovcev ima slovenski Cleveland svoje profesioniste, to so naši slovenski zdravniki, zobozdravniki, odvetniki, inženirji, duhovniki, učitelji, bankirji, uredniki, slikarji in drugi naši ljudje, ki so posvetili dolga leta študijam, da so se izobrazili, da svojemu narodu lahko postrežejo, kadar narod zahteva ali potrebuje njih pomoči.
Cleveland je v tem oziru silno napredoval .zadnja leta. Česar nimajo druge slovenske naselbine v Ameriki v tako obilnem oziru, vse to dobite v Slovenskem Clevelandu. In nas ni treba biti prav nič sram naših ljudi. Namesto, da bi nam postregli tujci, na katere se ne morete zanesti ob vsaki priliki, imate v svoji sredini svoje lastne ljudi, na katere sp vedno lahko zanesete.	*
Kolika je naših slovenskih očetov in mater, ki so dali študirati svoja sinove in hčerke, da bi se v življenju povspe-li do boljšega poklica! Mnogo jih je. In ti očetje so bili delavci, ki so leta in lete. trdo delali v tovarnah, da so si prihranili toliko, da so lahko plačali obilne šolske stroške za svoje sinove in hčerke.
In kaj je dolžnost naših ljudi w tem oziru? Naša narodna dolžnost je, da podpiramo svoje ljudi, kot se to reče po domače, namreč, da se v vseh zadevah, kadar potrebujemo zdravnika, odvetnika, zobozdravnika, učitelja, inženirja in drugih profesionistov, vselej obrnemo na sina našega naroda.
Toliko smo povedali, kar se tiče duševnega dela in po moči v naši naselbini. V tem ozifu imamo obilico naših inte iigentov, ki so vam na razpolago vsak čas, in na katere.se lahko vedno zanesete. Pa vendar prihajajo rojaki od časa do časa v naš urad in tožijo, da so jih tujci odvetniki, tujci zdravniki, tujci učitelji spravili na napačno pot, da jim niso tako postregli, kot so jim obljubili.
Na«i ljudje so krivi sami, ker so prepočasni, da bi-že vendar spoznali, da se morejo zanesti edino le na svoje domače ljudi. Ako je kaj narobe z domačim človekom, tedaj ga vselej poznate, se vselej lahko pogovorite z njim, imate ga pred seboj vsak čas, dočim se s tujcem ali ne razumete, ;ili pa vas on ne razume, in tako nastanejo zmešnjave in nesporazumi, radi katerih boste vi vedno trpeli.
Mnogo naših ljudi, je še mnenja, da slovenski profe sionist ni toliko zmožen kot kak židovski ali sicer kdo dru gega rodu. Prosimo, da naši rojaki pomnijo staro prislovi-co, katero je zapisal naš Vodnik, ki je dejal o Slovencih, da so "za uk. prebrisane glave," in to je v polni meri resnica.
Edino, kar potrebujemo, je to, da smo nekoliko bolj hi tri pri spoznanju naših lastnih zmožnosti in aktivnosti. Nadalje potrebujemo nekoliko več medsebojnega zaupanja. Vsak zaupa v sebe, da je zmožen tega ali onega, in če vsak toliko zaupa sam sebi, zakaj ne bi potem skupaj zaupali svoji narodnosti. Če vsak o sebi misli, da je zmožen in dober, zakaj torej narod, ki ima tako misleče sinove, ne bi bil dober in zmožen za skupni napredek.
Le otresimo se enkrat predsodkov, češ, da je ta ali oni odvetnik, ki je druge narodnosti, bolj zmožen kot naši slovenski pravdniki. Slovenci so bistrega uma, in mnogo sijajnih tožb je bilo v Clevelandu zadnja leta dobljenih po slovenskih odvetnikih, ki vas tudi odrli ne bodo, ter se lahko z njimi sijajno razumete in vsak čas razložite svoje gorje in težave.
Spoznati se moramo med seboj, ne smemo biti prepočasni v tem oziru, zaupati moramo eden drugemu bolj kot danes zaupamo, preženimo nevoščljivost in zagrizenost od nas, spoznavajmo se medsebojno, in vsa naselbina, vsak posameznik bo imel od tega manjši ali večji dobiček in napredek.
Fašistovska strahovlada, ki tlači tretjino slovenskega naroda v zasužnjenem Primorju, je potom svojih konzulatov in raznih špijonskih central brž do-znala, kaka sovražna čuvstva goje napram fašistovskemu režimu ameriški Slovenci. Ni ga slovenskega lista iz Amerike, ki bi smel prihajati na Primorsko. Vse jih zapleni stroga poštna cenzura. Le tupatam dobi kak izrezek naših časopisov kaka oseba, ki ima sorodnike v Ameriki. Celotnemu slovenskemu časopisju v ameriških Zedinje-nih državah je treba priznati, da vedno močno in odločno žigosa vsa fašistovska nasilja, ki se vrše nad našim narodom v Primorju. Saj je tudi precejšen del slovenskega živi j a v Severni Ameriki iz krajev, ki pripadajo sedaj Italiji. Premnogi naši slovenski Amerikanci so s Pivke na Notranjskem, iz Tolminskih gor, iz gorenje soške doline in s Krasa, odkoder so se še pred svetovno vojno izselili v Ameriko. Tudi prva leta po vojni se je marsikateri naš Primorec, ki e slutil bližajočo se vihro nasilnega fašizma, še pravočasno rešil na ono stran morja, na svobodna tla velike Unije. Omejevalne odredbe o naseljevanju tujcev v U. S. A., so predvsem udarile Italijo. Naše ljudi pa so ameriške oblasti, naravno, smatrale za Italijane, ker so italijanski državljani. Zato se ni mogel nobeden naš Primorec, ko je bila enkrat določena stalna kvota za Italijo, izseliti v Ameriko, ker so Italijani dajali prednost le svojim ljudem. Val slovenskega primorskega ljudstva, bežečega pred fašistovskim nasiljem in gospodarskim polomom, je zato pljusknil v sosedne države, zlasti v Jugoslavijo, a največ v Argentino, kjer jih je danes že okoli 20.000. Po raznih poizkusih so ustanovili ti naši emigranti v pretečenem letu v Buenos Airesu svoj dober tednik "Slovenski Tednik." — To je po vzoru severoameriških Slovencev, ki so jim vzor xdela, snujejo- razne prosvetne organizacije ter grade tudi neke vrste podporne enote. Gmotno in socijalno se pa nahajajo približno še na isti stopnji kot Slovenci v Severni Ameriki pred 30 leti. So torej še zelo šibki, a kljub svoji šibkosti pa vršijo potom svojega lista in tudi drugače odločen boj proti fašizmu. 'Ne morejo pa pomagati s ^reclstvi pri reševanju tolikih in tolikih političnih, socijalnih, prosvetnih in gospodarski težkoČ, v katerih tone sedaj nesrečna Primorska pod fašistovsko _ sekiro. Tudi primorska emigracija v Franciji, Belgiji in na Holandskem se nahaja na jako primitivni soci-jalni stopnji, opravlja najtežja, najnižja in najslabše plačana dela po rudnikih, pri kanaliza-
Barberton, O.—Prosim, ako bi priobčili nekoliko vrstic v nam priljubljenem listu Ameriški Domovini. Nimam sicer kaj posebnega poročati, rad bi samo poročal, kako je s tukajšnjimi delavskimi razmerami.
Kar se tiče dela, je tukaj prav slabo, slabeje kot je bilo o Božiču. Ravno te dni je tukajšnja družba, ki izdeljuje parne kotle,, odpustila večje število delavcev. Po drugih tovarnah pa tudi ni dosti bolje.
Sedaj imamo, kar smo hoteli imeti, namreč Hooverja in pro-speriteto. Toliko, kar se tiče de la.
Dalje sporočam, da vsako nedeljo s lanimanjem poslušamo
slovenski radio program. P r i meni se zbere vsako nedeljo polna soba rojakov, ki komaj čakamo, da se začne slovenski radio program. Tako smo poslušali tucli zadnjo nedeljo izborile pevce dr. Cvet. Posebno se nam je dbpadla pesem "Bodi zdrava domovina," ki jo je zapel kvartet želel bi, da bi ta ali oni pevski zbor zapel "Hej Slovani, kje so naše meje." Lepo je igral tudi orkester šole sv. Vida. Sploh so bile vse točke programa iz-vrstne. Zato se vsem pevcem ir> pevkam, godbenikom in vodstvu programa, kakor tudi tistim, ki za to stvar gmotno žrtvujejo, le-po zahvaljujemo, posebno pa moja žena in jaz.
ciah in podobnem delu.
Edino primorska emigracija v Jugoslaviji, delujoča pod okriljem Jugoslov. Matice v Ljubljani, se pač kolikor more moralno in gmotno skuša zoperstavlja-ti uničujočemu fašistovskemu pritisku na rojake v Primorju. Celotno slovensko prebivalstvo v Sloveniji, brez razlike stanu in strank, ji pri tem pomaga z globokim umevanjem, V teku desetletnega obstoja in dela Jugo-slovenske Matice je položil mali slovenski narod milijone dinarjev prostovoljnih darov za zasužnjene brate v Primorju. Toda vsi ti darovi in vse te žrtve so komaj kaplja v morju velikega in ogromnega zatiranja in trpljenja. Tudi ameriški Slo venci niso stali ob strani pri podpiranju naših bratov, borečih se proti fašizmu. Posamezne skupine so zbirale večje ali manjše ■dolarske zbirke ter jih darovale posameznim prosvetnim društ vom v Primorju, da so si nabavila ali harmonij, ali knjižnico, ali kaj drUgeg, potrebnega za prosvetno delo.. Pokrajinska centrala JugosloVenske Matice Ljubljani je celo ustanovila Clevelandu podružnico, da bi ta sistematično razvijala svoje de lovanje med ameriškimi Slovenci v prid Primorja. Niso nam znani vsi razlogi, zakaj da Ju-goslovenska Matica v Clevelan du ni mogla razviti uspešne de lavnosti. Jasno je pa to: Le ■ skupnim naporejm slehernega Slovenca, celotnega slovenskega naroda, onega doma ter onih v inozemstvu, bo mogoče zajeziti val italijanskega fašizma, ki preti uničiti tretjino slovenskega naroda. Kot doma v Sloveniji, tako morajo tudi v tujini vse struje naših izseljencev, časopisje raznih naziranj, strumno in sistematično podpirati delo Ju-goslovenske Matice. Le tako je mogoč uspeh. Italijanska društva Dante Alighieri, Italia Re-denta, fašistovške organizacije Dopolavore (neke vrste prosvetnih društev), Balilla (mladinske organizacije) itd., mečejo vsako leto milijone lir za stotine otroških vrtcev, italijanskih knjižnic, športnih igrišč, da bi poita-lijančile slovensko mladino v Primorju, jo napravile nevedno, analfabetsko ter jo socijalno zasužnjile.
Zato je dolžnost nas vseh, da se ob vsaki priliki, na piknikih, športnih prireditvah, koncertnih zabavah, družinskih slavno-stih vedno spominjamo nesrečnih primorskih Slovencev, da takrat vsaj z malim darom Ju-goslovenski Matici pripomore-mo. da se slovenska fronta ob Soči in Jadranu ne zruši. Skušaj mo zato poživeti tudi delovanje podružnice Jugoslovenske Matice v Clevelandu in v vseh drugih naših centrih ustanoviti tudi druge.
SMRT SLOVENSKEGA VELEINDUSTRIJCA
V Ljubljani je umrl 21. februarja, g. Peter Kozina, veleindu-strijec, mož krepke in nepremagljive volje, ki je s svojo vztrajnostjo in pridnostjo povzdignil čevljarsko obrt v Sloveniji tako visoko. Ta mož, ki je bol vzor pridnega obrtnika, ima tudi v Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance, zato posnemamo članek . iz ljubljanskega "Slovenca," ki na lep način opisuje trpljenje in borbo. rojaka-
stanovanju v lastni palači, nekdanji Cojzovi hiši na Bregu, slovenski veleindustrijalec Peter Kozina.
Smrt uglednega Petra Kozine pomen j a za slovensko gospodarstvo in slovensko industrijo veliko izgubo. S Petrom Kozinom je odšel v večnost mož med Slovenci do sedaj še neznane energije in podjetnosti, ki se je priboril iz najnižjih socialnih plasti in iz skromnih začetkov do
obrtnika, ki je dal s svojo krep-.
ko voljo življenje, novi obrti, ki p^jjčjega slovenskega industrije postala po njegovem neumor-
nem trudu svetovoznana. *
Ljubljana, 21. februarja. Davi ob 9 je umrl v svojem
Prihodnje leto se bo glede te stvari mogoče kaj drilgače ukrenilo, da ne bodo samo eni priza, deti pri stroških.
Za enkrat naj Zadostuje, se bom pa še drugič oglasil. Pozdrav vsem: j0hn Ujčič.
jalca in podjetnika. Peter Kozina se je rodil 1. 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je bil njegov oče kmet in gostilničar. Peter Kozina se ie posvetil v mladosti trgovini. Leta 1003. se je osamosVoj.il in ustanovil v Ljubljani z družabnikom Hietz-lom tvrdko za ekspoiH izdelkov domače industrije, tako slamnikov, glavnikov, ■ zobotrebcev in čevljev. Napredovala mu je posebno kupčija s čevlji, tako da je
cmalu po ustanovitvi t v r d k e osnoval v Tržiču lastno delavnico, ki se je tudi ugodno razvija-a. Povpraševanje za čevlji je }ilo vedno večje, in tako se je Peter Kozina odločil, ustanoviti Tržiču, kjer je čevljarska obrt domača industrija, lastno tovarno za čevlje. Boril se je dolgo, da ai dobil potreben kapital, in posrečilo se mu je šele, ko je pridobil za svoje ideje pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Ta mu je preskrbel pri Gospodarski zvezi kredit pol milijona zlatih kron. Peter Kozina seveda za to posojilo ni mogel nuditi drugega jamstva, kakor lastno poštenje in pa znanje. Leta 1908. je pričel z zgradbo tovarne v Tržiču nasproti kolodvora. T r ž i š k i mestni zastop mu je kot zavednemu Slovencu zelo nasprotoval. Dosegel je, da mu je oblast trikrat ustavila zidanje stavbe. S pomočjo dr. Kreka je premagal tudi to oviro, nakar so nasprotniki dosegli pri tedanji deželni vladi, da je prisilila Gospodarsko zvezo k odpovedi njegovega kredita za pol milijona zlatih kron, češ da je bilo dovoljenje tega industrijskega kredita proti zadružnim pravilom. Tovarna je bila tedaj že v sirovem stanju dograjena. S pomočjo pokojnega dr. Evgena Lampeta pa je Kozina našel izhod. Zbudil je za svoje podjetje zanimanje mož, ki so mu preskrbeli potrebni kredit. Tovarna je pričela z obratom leta 1911. Kmalu nato je padla tržiška občina v slovenske roke. Tovarna se je s svojimi izdelki zelo hitro uvedla, tako da je bilo podjetje že pred vojno aktivno. Vojne razmere so dale podjetju novega razmaha in omogočile Kozini, da je leta 1916. izplačal vse svoje družabnike in postal edini lastnik tvrd-ke Peter Kozina & Co. Napravil je ob Bistrici betonirane nasipe, krasno gospodarsko poslopje z velikimi delavnicami, že zunaj Tržiča pa veliko stanovanjsko poslopje s 16 stanovanji za svoje uslužbence.
Povojne razmere in inflacijska doba so' prizadejale'njegove-mu podjetju marsikatero škodo. Večkrat so mu ljudje svetovali, naj podjetje likvidira in uživa sadove svojega truda. Bil pa je socialno čuteč človek in je vzdrževal svoje podjetje na ljubo svojim delavcem tudi v letih, ko je bilo podjetje deficitno, ter je tako izdal za svoje podjetje vse, kar je imel. Tovarna je potrebovala novega razmaha. Kozina je vedel, če hoče napraviti svojo tovarno zopet aktivno, da jo mora povečati in modernizirati. Kljub težkim finančnim razmeram se je leta 1922. odločil za povečanje in moderniziranje. Dogradil je še tri nadstropja in tovarno opremil z najnovejšimi stroji, tako da ima sedaj tovarna kapaciteto 1500 parov čevljev dnevno. Glede kvalitete se more tovarna po vsej pravici primerjati z najimenitnejšimi v vsej Evropi. Velike investicije so zahtevale tudi. velikega kapitala. Priskočili so mu tedaj na pomoč domači denarni zavodi.
Produkcija tovarne se je v zadnjih treh letih več kot podvojila. Prav tri tedne pred smrtjo Petra Kozine je podjetje sklenilo odpreti še enjast novih prodajaln v državi. Smrt je torej Petra Kozino iztrgala prav tedaj, ko je bil na vrhuncu svojega dela.
Pokojni je bil še pred dnevi popolnoma zdrav. V Belgradu si je zastrupil z nekakšno ribjo jedjo želodec, nakar je obolel za septično pljučnico, za katero ni vedel noben zdravnik pomoči. Pokojnik je živel v Tržiču in v Ljubljani, vendar pa je ves čas potoval t>o državi in sklepal nove trgovske zveze. Bil je velik ljubitelj umetnosti in je imel razvit smisel za lepoto, kar dokazujejo tudi njegovi vrtovi v Tržiču in y Ljubljani. Krasno je prenovil tudi nekdanjo Cojzo-vo palačo. Pokojnik ni bil ože-njen in zapušča šest bratov in sester.
Pokojniku, prvemu slovenske-
mu industrijcu velikih svetovnih potez, neprimernega dela in organizacijske zmožnosti bo v zgodovini slovenskega gospodarstva ohranjen trajen spomin. -o-
TROCKI šE VEDNO UPA NA POVRATEK
Trocki, ki živi sedaj na Prin-cipskem otoku pri Carigradu, je razvil živahno literarno delo. Veliko pozornost je vzbudil z nedavno objavljenim lastnim življenjepisom, kjer na 650 straneh ne samo opisuje svoje življenje, ampak izpoveduje tudi svoje politično prepričanje. Če se čitatelj vživi v to knjigo, more dobiti vtis, da Trocki pripravlja teren za svoj morebitni po-vratek v politično življenje sovjetske Rusije. Trocki se trudi, da bi dokazal, da je Ljenin edino njega smatral za vrednega naslednika v diktaturi, toda proti Trockemu je spletkaril Stalin, spletke so uspele in on je moral odstopiti. Cela knjiga je napisana v smislu, da dokaže to. List "Svetoduja", ki izhaja v Rigi, piše sledeče: Izbrana dejstva, dogodki, osebnosti, vse to nas potrjuje v tej veri. Dogodki, popisani v knjigi, so vsi prikrojeni po vidiku samohvale. Trocki še vedno upa, da njegova politična kari j era še ni končana. Njegovi spomini so nov korak na mostu, po katerem se želi vrniti na vlado. Radi tega in pa radi znanega Trocki j evega temperamenta se ne smemo čuditi, da je pisec tako obziren pri opisovanju onih pojavov v boljševizmu, ki odkrivajo pravo lice sedanje družabne in državne ureditve v Sovjetski zvezi.
Ko Trocki opisuje nečuvene razmere med političnim uradom, GPU in njim samim, se niti z eno besedo ne spomni na ona načela, ki so utelešena v delu teh dveh ustanov. Sistem brezpravnosti in terorja Trockega ne zanima. Omenja ga le v toliko, v kolikor je pri njem on sam kot velik začetnik in organizator revolucije udeležen.
Sedaj, ko je Stalin okrenil svojo politiko na levo in ko je v praksi začel izvajati to. kar je učil Trocki, ki ga je Stalinova skupina obsodila radi "levičar-stva," Trocki triumfira. Samo politična mržnja, ki je vedno vladala med Trocki jem in Stalinom, je kriva, da ne storita potrebnih korakov za pomirjenje.
Ce verjamete, al' pa ne...
5000 LET STARA EGIPT-SKA GROBNICA
Egiptski starinoslovci so našli blizu velike sfinge staro egipstovsko. grobnico, ki je ena največjih in tudi najstarejših. Iz napisov je razvidno, da gre za ogromen nagrobni spomenik velikega egiptskega svečenika Ra Overa. Nagrobni spomenik obstoja iz 80 malih sobic in 30 prostorov za kipe mrtvih. Mumije velikega svečenika še niso našli, pač pa so našli mumije nekaterih njegovih služabnikov. Našli so v grobišču tudi mnogo draguljev in dragocenosti, katere so Egipčani nosili ob svečanostih. Nagrobni spomenik izvira iz leta 2730 pred Kristusom.
Ako zaupate
v nas, se ne boste kesali, ker mi bomo storili vse, kar je v naši moči, da vam ustrežemo in izvršimo vaša naročila po vaši volji tako, da boste z našo p«-strežbo zadovoljni.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIK 3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420 V NEWBURGU
KONEC.
Pa kaže, da bo lepa nedelja danes, si mislim. Bom pa še kar Eisenhardtove počakal. Doma tako nimam nobene pijače, se bom pa kar tukaj prislonil. V' tem se je pa Mr. Petkovšek poslovil in naju je povabil, naj ga prideva kaj obiskat z Jakatom, saj smo skoro sosedje. Potem smo nalili vode v Lovrencovo mašino in poslovili smo se.
Z Jakatam sva šla pa nazaj v hišo, kjer sva izpraznila nekaj kozarcev ohajčana, da sva lož je čakala. Pa so se kmalu pripeljali Lorainčanje: Mr. Tone Ei-senhardt, velik kot gora, rakov-ska kost, soproga Pepca in'hcer-ka Angelca. Pripeljal jih je mladi slovenski fant, Fr. Tomšič, ki nosi lase po sredi počesane, kar se je meni posebno do-padlo. Začeli smo ga od kraja in jaz sem bil čisto pozabil na kosilo. Joj, bo ropot doma, sem si mislil, ampak obiski niso vsak dan, pijača pa tudi ne.
Kar nas je bilo moških, smo modrovali z ohajčanom, šoferju smo točili po malem, da ne bi vozil po dveh kolesih, kakor Jaka, kadar gre v Lorain. Točili smo: Trikrat nam, enkrat šoferju. Tako zapoveduje postava.
ženske so šle pa v gornji "štuk," da si ogledajo mlado princezo, ki so jo dobili pri Ja-katovih za božično darilo, že pozno popoldne smo videli skozi okno Franceta Jakšiča, ki se'je peljal mimo z družino. Jaka je skočil ven, da ga povabi, pa je France tako naglo vozil, da ga ni bilo mogoče ustaviti. Jaka je nekaj godrnjal o "frdamani oliki," češ, da ljudje mimo vozijo, pa še ustavijo se ne, da bi rekli halo. Tako naglo je vozil Jaklič mimo, da se ni skoro nič drugega videlo, kot tista njegova cigara.
Le prehitro je minilo popoldne in Lorainčanje so se odpravili proti domu. Tone je bil tako vesel, da je začel kaditi cigarete in je tako prelomil svečano obljubo, ko se je bil zaklel, da je ne dene v usta nikdar več. še enkrat good bye in odpeljali so se. Na dvorišču sva stala sama z Jakatom. On se je opiral ob hišni vogal, jaz sem se pa držal ograje pri stopnicah. Ker je bila že trda noč in sem bil skoro gotov, da danes ne bo več obiskov, sem se tudi jaz poslovil. Doma sem dobil lep sprejem od žene, ki mi je jako vljudno rekla:
"Če češ žrt, pa si pogrej. Na šporgetu je župa, v peči je pa meso. Uh, pa kakšna bo ta jed zdaj ! že od poldne stoji. Drugikrat mi pa povej, da te ne bo. Ti bom napravila senvičev, da jih boš vzel sabo, kraVa!" Zadnjo besedo je povdarila s klicajem, in jo debelo podčrtala, da se ja ne bi preslišala. Jaz nisem pa rekel besede, ker vem, kedaj je treba molčati in kedaj ne. Ker nikdar ne bom pozabil zlatega očetovega nauka, ko je rekel: ne draži sršenov v gnezdu.
Sedaj, ko bo lepše vreme, mislimo napraviti na Rožniku volitve za mestne urade. Kandidat-je se že pridno priglasujejo in bodo najbrže vsi izvoljeni. Kadar bomo s pripravami gotovi, razpišemo volitve.
Tista lampa, pod katero je Jaka prvič počival, je bila razstavljena na bazarju fare sv. Kristine. Ker so videli, da je licitacija zanjo prinesla lep denar, je niso hoteli dati nobenemu in bo še enkrat prišla na vrsto. Mislim, da enkrat tje po Veliki noči.
Družabni klub "Zaspane" priredi v kratkem dobrodelni koncert s sodelovanjem naše mestne godbe "Trobenta." Vstopnina bo dva centa, čisti preostanek tega koncerta bo za dom za onemogle marjašarje, ki ga mislimo zidati na Rožniku.
Torba z Rožnika.
SVETLOBA IN SENCA
?	Povest
Obrnil se je najprej do Gašperja in Janeza, ki ju je dobil zvečer oba skupaj. Začel je zlepa, naj ne bosta tako čudna, da bi tlačila Rozmana v nesrečo, ki ni nič hudega mislil; če bi ljudje slutili, da jih za vsako besedo kdo prime, kdo bi še kaj govoril? če ni sosed varen pred sosedom, ne prijatelj pred prijateljem, kdo bo še komu kaj zaupal? Ko to ni izdalo, je začel strašiti, da naj dobro pazita, da ju Rozman ne prime zaradi krivega "pričevanja; zakaj človek se lahko zmoti in misli, da je kaj videl ali slišal, česar ni ne videl, ne slišal; on, Tetrev, da ima dobra ušesa in dober spomin in se vendar ne spominja, da bi bil Rozman govoril katerikrat kaj žaljivega o Tonetu; marnji, kakršne govori ves svet, vendar niso žaljenje; Rožman da si bo najel najhujšega odvetnika in gorje jima, če porečeta kaj preveč; Gašperjevo pričevahje pa da sploh ne more obveljati, ker je on pod Tonetovim varuštvom; za svojega variha bi marsikdo pričal. "Zatorej, Gašper, varuj se! Priče so bile že tudi kaznovane; pred sodišče je prišel marsikdo kot priča, ostal je pa tan? kot zatoženec."
"Nič se ne trudite, Tetrev!" je dejal Gašper. "Jaz bom izpričal ne samo, da je Rožman res govoril, kar je govoril; ampak bom tudi prisegel, da ni res, kar je govoril."
Tetrev je odšel poročat Rozmanu, kako da je opravil. Janez pa je začuden vprašal Gašperja, kako da on ve, da Rožman ni resnice govoril.
"Ker vem, kdo da je ubil Miha," je dejal Gašper.
"No, kdo?"
."Svojega očeta vprašaj! Ta je meni povedal. Klančar je ne-, dolžen, in resnica naj pride na dan."
Janez je povedal doma očetu, kaj da mu je bil Gašper zaupal, in stari Bric se je zelo prestrašil. Vest ga je spekla, da je ravnal brez Tonetove vednosti. A kdo si je mogel misliti, da bo 1'ant tako brezobziren proti svojemu očetu in proti samemu sebi! Dvomiti pa se ni dalo, da ne bi njegova trma izvršila, kar si je vtepla v glavo. Bric je premišljeval, kaj bi bilo storiti. Da mora Tone zvedeti, kaj da se pripravlja, da ne bi pred sodnikom osupel nepremišljeno govoril, to mu je bilo jasno. Neute-goma se je odpravil h Klančarju.
Tone se je res hudo razsrdil na svojega prijatelja, ki je brez njegovega dovoljenja in brez resnične potrebe izdal skupno skrivnost.
"Jaz tega ne bom izpričal; to ti povem, /Bric," se je hudoval "Jaz ne bom izpričal."
"Gašper je bral tudi tisto pisanje," je dejal Bric.
"Kakšno pisanje?"
"Kar je bil podpisal Gašper na smrtni postelji."
"Oh, ti nesrečni človek!" se je udaril Tone ob čelo. "Kaj ti je vendar v glavo padlo! Oh, da sem pustil jaz pisanje v takih nepremišljenih rokah! Ti, Bric, takoj mi prinesi tisti list!"
Bric je šel, in Tone je razburjen preudarjal, kaj da bi bilo ukreniti. Da ne sme grozna novica na. dan, mu je bil neomajen sklep; a kako preprečiti nesrečo? Takoj je poslal po Gašperja.
Hkratu sta prišla Bric in Gašper. Tone je iztrgal Bricu list iz rok in vprašal Gašperja, če misli res ogrditi spomin svojega lastnega očeta pred sodiščem.
"Res," je dejal Gašper in stisnil usta. ".Vas sem obdolžil po krivem; zato bom zdaj govoril resnico."
"A v kakšno ime spraviš očeta in sestro in sebe, v kakšno ime!"
"V pravo. Če bi bil jaz zakrivil, kar je moj oče, bi obdolžil
sebe."
"Ti si pa res dober sin svojega očeta."
"Dober ali nedober; za mene je oče to, kar je; naj potem izve svet še kaj o njem ali nič."
"Usmili se vsaj svoje sestre!"
"Jaz in sestra si nisva izbirala očeta."
"Poglej, Gašper, ta list!" je dejal Tone.
"Poznam," je prikimal Gašper. Tone je vžgal žveplenko in sežgal zmečkani papir.
"To pričevanje,je v kraju," je dejal, "in jaz tudi ne bom pričeval."
"Ali mislite, da Vas ne bodo potem ljudje še huje sumničili?"
Tone in Bric sta silila v trmastega fanta, naj ne ravna tako brez glave, da bi se moral kesa-ti vse žive dni. Gašper se ni dal preprositi; stričevo ravnanje je le še utrjalo njegov sklep; tako lepo, tako plemenito se mu je videlo; stric žrtvuje svoje dobro ime tujemu; da bi njemu in njegovemu očetu prizanesel, prenaša grda sumničenja; nobene besede ni črhnil o tem, kar je vedel; on je dolžil strica, stric njega zagovarja; kako bi mogel on nositi tolik dolg vse življenje na' svojih ramah!
Gašper se je zaprl doma v sobo, skril obraz v klobuk in se razjokal od jeze nad samim seboj ; njegovega sklepa ni mogla omajati nobena moč.
Bric in Tone pa sta se posvetovala, kaj da bi bilo st6riti v tej stiski. Da bi res sum ostal na Tonetu, če bi kar tako umeknil tožbo, o tem sta bila oba prepričana; potem bi se šele razvezal) jeziki.
Kakor nalašč je prišel Tetrev poskušat svojo srečo kot posredovalec pri Tonetu, ko je bil pri Gašperju pogorel.
"K tebi sem namenjen, Tone," je dejal.
"Glej ga!" je dejal Bric. "Jaz sem pa zmeraj mislil, da ti nikoli ne veš, kam da si namenjen."
Tetrev je takoj načel svojo zadevo in menil, da je semtertja dobro ljudem jezike zavezati, sicer bi obirali človeka kakor čreš-njo ob cesti; ampak krščanska ljubezen da je tudi lepa čednost.
"Torej, Tone, kako sta z Rož-manom?' Dajta no, poravnajta se no! Kratka sprava boljša ko dolga pravda, in sosed je le sosed. Danes potrebuje on tebe. jutri ti njega. Ali ni res?"
Tone je pritrdil, da je to že res, na kar se je Bric vmes vtek-nil/ ki se je zbal, da pojde vse pregladko in da bo Tetrev zasledil, kako da stvari stoje. Bric je menil, da eden mora biti obsojen in kaznovan, da se drugi oplaše; da je njegov sin še marsikaj slišal, kar je Rožman žaljivega govoril in da se utegne to tudi pred sodišče spraviti. "In tudi ti, Tetrev, nisi tako nedolžen, kakor se delaš."
Tetrev se je rotil, da se on ne spominja, cla bi bil katerikrat kaj žaljivega govoril.
"če se sam ne spominjaš, ti bodo pa drugi pomagali," je dejal Bric, tako da je bil Tetrev kmalu zadosti voljan in še bolj vnet za kratko spravo. Toliko so se dogovorili, da umakne Tone tožbo, ako prekliče in obžaluje Rožman s.vojo žalitev v tistih novinah, ki leže pri njem na mi zi.
"In kako rad bo preklical!" je dejal Tetrev, ko se je odpravljal. "Vidva ne vesta, kako se mu ti' ste široke hlače tresejo."
Tetrev, ki je bil tudi za sebe v strahu, je napel vse strune, da je spravil Rozmana v potrebno ubranost. Pripovedoval je, kako silno se je trudil in mučil, da je hudega Toneta vendar toliko omehčal, da se je nekoliko vdal. njemu, Tetrevu, naljubo, ki je Gašperju sorodnik. Pripeljal je skesanega Rožmana sam h Klan čar ju, preden so še mogle poseči vmes s svojimi jeziki domače žeiiske. Preklic se je sestavil tako, da se je oziral na obe strani. Potem so si prijateljski segli v roke.
"Trdo je šlo," je dejal Tetrev, ko je spremljal Rožmana proti
domu. "Hvala Bogu, da sva to zdraho skupaj zbila! Razpoke se morajo pa še zaliti, pravijo kleparji. Kaj, Rožman? Ampak doma nikar ne pravi, kako da smo se pogovorili, in o preklicu molči!"
XIII.
Dnevnik je imel naročen v vasi samo Rožman. Brali so ga domači ljudje navadno le ob ne-d e 1 j a h; žandarji, eksekutorji, agentje, kadar so hodili skoz vas. Rožman je tuhtal in računal, kdaj bi utegnil izit list z njegovim preklicem. Okoli tistega dne je začel safh hoditi na pošto, češ, da ima tudi drugih opravkov. Dvakrat je šel zaman; v tretje je pa prestregel novine, in pogrel ga je natisnjeni preklic, še brati ga ni hotel do konca; napisa in podpisa je imel do grla dosti in kar hitro je izrezal tisti kos. Doma je vrgel novine zaničljivo na mizo, češ, da ni notri nikoli nič, same čenče, katerih še stare babe ne verjamejo, in da je škoda vsakega krajcarja zanje. Pepe pa je rad bral, in posebno mu je ugajalo, če so se nasprotniki prav lasali. Kdo pa posluša mirne ljudi, in naj se še tako modro razgovarjajo! če >se pa začneta dva psovati, dere vse vkup.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
KONJI IZGINJAJO IZ ARMADE
Koliko časa še in tudi po naših mestih bo konj redka prikazen. Spominjam se, da sem pred mnogimi leti, okoli leta 1900 nekje videl sliko velemestnega trga, na katerem je bilo vse polno samih motornih vozil, od nekod pa je pripeljal kmet z enovpre-žnim vozom in od vseh strani so drveli ljudje vkup ter kričali: Konj, konj, glejte konja." Zdelo se mi je takrat, da bo to nemogoče, pa naj se avtomobil še bolj razvije, a vendar, po dobrih tridesetih letih je ie tako daleč. Otroci v Newyorku, Londonu, Parizu itd. bodo kmalu poznali konja le še iz menežarije. — Posledica razvoja tehnike je, da izginja konj tudi iz armade, že v zadnji svetovni vojni ga je pričela izpodrivati, vendar se je še držal, dasi n. pr. avstrijskega generala že skoraj nisi drugače videl kakor v avtu. Ob koncu vojne je imela v novembru 1918 angleška armada 735.000 konj. Danes so že skoraj vse vojaške edinice na Angleškem brez konjske uprege, ker se je vse prevr-glo v mehanizem t. j. v avtomobil. še v zadnji vojni si ni bile mogoče misliti, da bi avtomobil povsod mogel nadomestiti konja in kdor bi to nameraval izvesti, bi naletel na najhujši odpor. V Južni Afriki, kakor znano, s konjem niso mogli doseči in morali so uporabljati za uprego vole in mezge. Ravno tako med vojno v Egiptu ni bil konj upora ben in armada, ki se je tamkaj bojevala, je imela nič manj kakor 72,500 kamel v svoji oskrbi Danes pa je z motornim vozilom priti mogoče tudi že skozi puščavo. Iz teh razlogov sledi, da v nekaj letih ne bo konja videti drugje kakor — na konjskem dirkališču.
GOBE, PRILJUBLJENA JED
Nikjer na svetu se menda ne povžije toliko gob, kot v Zedinje-nih državah. Pa naj bodo že to sveže gobe, ali prezervirane gobe, v steklenicah. Največ svežih gob se použije v New Yorku, dnevno do 30 ton. New York je tudi največji trg za gobe v Ze-dinjenih državah, še nedavno smo jedli samo gobe, ki se jih je nabralo po gozdovih in pašnikih, danes je pa že razvita lepa industrija z gobami, katere umetno goje. V Zedinjenih državah se pridela letno do 7,500 ton gob. Največja industrija gob je po v vzhodni Pennsylva-niji. človek te doma pridelane gobe brez skrbi uživa, medtem ko so one, nabrane po gozdovih, nevarne, posebno če jih človek dobro ne pozna.
SLOVENSKI RADIO PROGRAM
Naša tvrdka je naročila oglas v Slovenskem Radio programu, ki se bo izvajal v Chicagu v soboto večer, 15. marca, na naš čas od 9. do 10. ure. Program tega slovenskega RADIA bo bogat slovenskih pesmi. Sodeloval bo tudi Svetozar Banovec.
Program je sledeč:
1.	Orkestra: Naprej zastava Slave!
2.	Svetozar Banovec:
a)	Kje je moj mili dom?
b)	Metuljček.
c)	Tja čez jezero.
3.	Orkestra: Koračnica.
4.	Moški kvartet:
a)	Stoji v planinci vas.
b)	Sijaj, sijaj sončece.
c)	Dolenjska.
5.	Orkestra: Pomlad prihaja; valček.
6.	Svetozar Banovec: Pri Mariji.
7.	Ulinka Zakrajšek in Mary Šinkovec: Tiha luna.
10.	Svetozar Banovec: Selekcije iz oper.
11.	Svetozar Banovec in Lud-vig Skala: Jaz bi rad rudečih rož.
12.	Mešani kvartet:
a)	Tam na vrtni gredi.
b)	Naša zvezda.
13.	Orkestra: Polka.
14.	Svetozar Banovec:
a)	Ponočni pozdrav.
b)	Sem fantič iz zelenega šta-jerja.
c)	Vsi so prihajali.
15.	Orkestra: Polka.
V Clevelandu se ga bo slišalo lahko: na one radio, ki imajo na kilo cycles, bo na št. 970, na druge p;j med 31 in 32 št. Na Chicago postaji bo oddajano na črkah "WCFL" na naš čas med 9. in 10. uro, chikaški čas med 8. in 9. uro.
čikaška postaja ima 5000 wats moči in se dobi na 970 ki-, locycles. Priporočamo, da pazite v soboto večer med 9. in 10. uro na izvanredni slovenski radio program, ki bo zadostoval glede širine po celi Ameriki.
A. Grdina in Sinovi
Trgovina s pohištvom in pogrebni zavod. Prodajamo Radio aparate in plošče. — HEnderson 2088. Vsak čas in za vsako potrebo.
Pastor ubit v divjem političnem boju
Chicago, 12. marca Rev. William Slaughter, star 30 let, pastor in politični delavec, je bil danes ustreljen tekom nekega političnega argumenta v neki vo-livili koči« Pastor se je v volivni koči prepiral z nekim Italijanom, če ima neka zamorska žena pravico-registrirati se. Medtem je padel strel, in se ne ve, ali. je streljala zamorka ali Italijan. Oba so aretirali.
V JUGOSLAVIJO
S.N.PJ.
Obiščite staro domovino in se pridružile velikemu izletu, katerega priredi IZLETNI URAD
AQUIT ANI A
28. maja
Izletniki bodo zapustili New York (via Cherbourg) na dveh največjih CUNARDO-VIH BRZOPARNIKIH
MAURITANIA
28. junija
Na poti boste tudi lahko videli Pariz. Izletnike bodo spremljali izkušeni vodniki, kateri bodo skrbeli za vašo prtljago, potni list itd., in preskrbeli vam bodo dovolj zabave, ko se boste nahajali na parniku. — LEPE ČISTE KABINE, IZVRSTNA HRANA IN VLJUDNA POSTREŽBA.
Za nadaljna pojasnila se zglasite pri
John L. Mihelich Co.
6419 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO
Cunard Line
1022 CHESTER AVENUE CLEVELAND, OHIO
*	Ogenj je uničil v Mt. Clemens, Mich., bančno poslopje škode je $350.000.
*	Policist Patrick Mahon je bil v sredo ubit v Chicagu od banditov.
*	Umrli bivši predsednik Taft je bil leta 1903 ameriški poslanik v Rimu.
MALI OGLASI
Dve hiši naprodaj
Ena je za eno družino in se nahaja na Ormiston Ave. Druga je za dve družini, ter se nahaja na Delavan Ave. Obe hiši sta fino izdelani z najmodernejšimi napravami. Kdor misli kupiti svoj dom, ima tu zelo lepo priliko, ker dam hiše zelo pod ceno. Oglasite se pri Franku Poje, 613 E. 185th St. Tel. Kenmore 3260-W.
(60)
Soba
se da v najem za 1 fanta. 5801 Prosser Ave.	(6)
Jos. Demshar in Siti
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vain postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
I	
	
-	
I	
i	
I	
i	
=	
Ž fc	
	
71 let skušnje
naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni.
The Yates Coal Co.
HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900.
Thur.-Sat.-Tue.
Priporočilo!
Slovenska grocerija se vljudno priporoča. Slovencem in Hrvatom za obila naročila svežega grocerijskega blaga po jako zmernih cenah. Vsa naročila se razvažajo tudi na dom. Lahko tudi telefonirate.
Jos. Modic
1033 E. 62nd St. Tel Endipott 8905.	(Fri. Tue.68)
V najem
se da eno stanovanje, obstoječe iz 6 sob in kopališča, vse moderno, na 1084 E. 67th St., spodaj. Eno stanovanje ob stoječe iz treh sob in kopališča. Vprašajte pri Nick Vidmar, 1145 E. 60th St. ali pokličite Kenmore 2307-M.
(Mar. 11. 13. 15.)
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
(Thu.)
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite
Florida 4312-J (Thur.x)
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj usodna pot » potovanje na osromnih parnikihi
Paris ........ Mar. 21, Apr. 11 ,
b r. m.
Ile de France Mar. 28 Apr. 18
B P. M. 7 r. M.
Najkrajia pot po želeinict. Vsakdo Je 1 v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna fran- i coska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpraiajte kateregakoli
pooblaščenega agenta ali '
FRENCH LINE
26 Public Square, Cleveland, Ohio.
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot, kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market itojnica 18—20.
_•	(Thu.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna »»log« oblak in vs« oprema ia nara-
ata In družic«
Beauty Parlor
Vadno na)moderne]il ianakl klobuki.
Trievlaa aaprta vsak« iri4t Hl< akaad cela lete.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(U. Thu. S.)
Razprodaja
Lepih, svilenih in pralnih oblek. Te obleke so izdelane po najnovejšem kroju. Imamo jih v zelo poljubnih barvah, mere 16 do 44.
SVILENE OBLEKE
Cena 16.75, sedaj ._,„r......9.95
Cena 10.50, sedaj .............7.95
Cena 6.50, sedaj ...... .... 4.95
Nekaj oblek, katerih cene so bile 6.50, 7.75 in 9.00, sedaj samo ..................................3.oo
PRALNE OBLEKE
Barve teh oblek so garantirane cena . ...............................1.95
KOTENINA ZA RJUHE
81 palcev široka
Cena 75c, sedaj .... ........63e
Cena 55c, sedaj	_______ I2c
VELIKE BRISAČE
Turkish Towels, 11x22
Vredne o0c, sedaj na razprodaji ...........5 za 1.00
Znižane cene na tem bfogu ostanejo samo do pondeljka 17. marca.
Se vam priporočam
JOS.ŠTAMPFEL
6129 St. Clair Ave.
Direktorska seja
Direktorij Slovenskega Doma na Holmes Ave., naznanja, da se vrši direktorska seja v petek ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je več važnih zadev za rešiti. Potrebno je, da ste navzoči. — Tajnik.
V najem
se da dep Rrostor, pripraven za zdravniški urad, na 326 E. 156. St. Poleg tega tudi zraven hišo za epo družino. Lepa prilika. Pastor je dobro poznan v okolici. Tel. FAirmount 9263-M.
(62)
AJ.Budnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M .	(Thti. F.) t<
Collinwood Dry Gleaning & Dyeing Co.
LEO KAUSEK in FRANK KOVACH, lastnika.
Fino čiS^enje, likanje In popravljanja oblek.
lSaiO SARANAC RD. Glenvill« «740. _______	(Thu.)
ti;
Velika noč se bliža. Gotovo boste svojce v stari
domovini najbolj razveselili, če jim za PIRUHE poš-
/
ljete ameriške dolarje. Pošljite dolarje polom vaše slovenske North American Trust banke. Dobili boste
tam nizke cene, točno in prijazno postrežbo. Pošljete lahko v dinarjih, lirah, markah, ali v dolarjih. , V par tednih vam pošljemo po pošti potrdilo, da je bila vaša denarna pošiljatev res izplačana na pravem naslovil, točno in hitro.
Po naši banki lahko pošljejo tudi zunanji rojaki izven Clevelanda, če nam pošljete bančni ček, ali Money Order ter naslov, kam naj ta denar pošljemo. Naša banka ima izvrstne zveze s staro domovino, zato so naše pošiljatve jako točno izplačane.
PODRUŽNICA 15601 Waterloo Rd CLEVELAND, O.
Cleveland, 0., 8. marca, 1930
Sli*
Spisal GABARIOU
za "AmerlSko Domovino' A. ŠABEC. t,
Kmalu po teh dogodkih sta odpotovala Mussidan in Dijana v Pariz, kajti Dijana se je namenila, da za vedno odide iz Bev-rona in da se za stalno naseli v Parizu. Pred svojim odhodom pa je vdinjala v službo neko žensko, ki je bila prej uslužbena pri Mariji de Puymandour, sedanji Norbertovi soprogi, in od te ženske je Dijana izvedela, da je Marija pred svojo poroko z Nor-bertom ljubila George de Croi-senoisa. čim je Dijana to zaznala, je bil njen sklep gotov, da bo to svojo skrivnost izrabila v bodočnosti kot orožje, da zada ž njim smrtni udarec vojvod' Norbertu de Šamdusu.
XIII. POGLAVJE
Maščevalna spletka Zakon Norberta in Marije dc Puymandour je bil skrajno nesrečen, kajti ledeni zid, ki ju je ločeval, je postajal z vsakim dnem debelejši in močnejši. Nobenega ni bilo, ki bi skušal ublažiti razmerje med obema zakoncema; prepuščena sta bila sama sebi s svojimi težavami. Po smrti svojega očeta se je Norbert odločil, da se za stalne preseli v Pariz, kar je njegov tast takoj odobril, zakaj sklenil je, s privoljenjem svojega zeta, napraviti si šamdusov grad za svojo rezidenco.
Kmalu po svojem prihodu v Pariz, je mlada vojvodinja iz-previdela, da je ena najnesreč-nejših žen na svetu. V Parizu ji je bilo vse tuje in neznano. Tudi Norbert sam bi se ne mogel udomačiti tu. da ni bilo njegovega zvestega služabnika Jea-na, ki jima je uredil dom. Vse, kar je bilo mogoče dobiti za denar, je zdaj krasilo šamdusovo pariško palačo. Po sobanah so bili razpostavljeni služabniki in lakaji v sijajnih uniformah, v kuhinji se je kretal štab najboljših kuharjev in njihovih pomočnikov, v hlevih so rezgetali prekrasni, iskri konji, katere so oskrbovali hlevarji in kočijaži.
Kljub vsej tej grandezi, ki jo je obdajala, pa se je čutila mlada vojvodinja osamljeno in zapuščeno. Imela ni žive duše, ki bi ji mogla zaupati in potožiti. Norbert ji je prepovedal ponovno obnoviti prijateljstvo ž njenimi starimi pariškimi znanci, katere je smatral prenizkim in preneznatnim, da bi občevali v njegovi hiši. In v tej njeni osamljenosti so ji misli več kot enkrat zablodile k njenemu mladostnemu prijatelju, George de Croisenoisu. Če bi ji bil njen oče dovolil, bi bila danes njegova srečna žena, in roko v roki bi šetala ž njim pod sinjim, južnim solncem gorke Italije. On bi jo ljubil, dočim Norbert --"
Norbert pa je pričel v Parizu živeti ono divje, nebrzdano življenje, ki ima samo dvojen smoter — materijalen ruin ali samomor. Izvoljen je bil takoj kot član nekega najbolj eksklu-zivnega kluba, v katerem so bili včlanjeni samo aristokratje najstarejšega francoskega plemstva. .Kjerkoli se je prikazal, so ga sprejemali z odprtimi rokami; vse ga je častilo in mu kadilo. Ker vsled pomanjkanja uglajenosti in kultiviranosti ni mogel sijati z duhovitostjo, je sklenil sijati v družbi s skrajno brezobzirnostjo, in sarkastičnim cinizmom. Svoj denar je razsipal z obema rokama na vse štiri strani sveta; nabavil si je najboljše konje-dirkače, uprizarjal je sijajne dirke in pri vseh svojih transakcijah je bil neverjetno srečen. Gibal se je v svetu galantnosti in neprestano ga je bilo videti v družbi pariških demimondk, krasotic dvomljivega kova i;', pariškega polsveta, Svoje dneve je preživljal na hrbt
tih konj, v dvoranah, kjer se jc sabljalo in mečevalo, noči pa je prepil, prekvartal in prespal v objemih znanih pariških kurti-zank. Njegova žena ga je komaj še kdaj videla, kajti kadai se je vračal domov, se je navadno delal dan, in* tak rat je bil ali pijan, ali pa do skrajnosti divji in sirov radi izgub velikih svot pri igralni mizi. Jean, stari, zvesti služabnik, je bil skrajno žalosten in več kot enkrat je opominjal svojega mladega gospo darja:
"Mislite na svoje ime, vojvoda, na čast svojega imena!"
"In kaj zato," je odgovarjal Norbert ob takih prilikah, "če živim hitro in naglo življenje! čim prej dogori moja sveča, tem bolje zame. . ."
Na njegovem temnem nebu je zdaj svetila samo še ena, velika in svetla zvezda — Dijana de Mussidan. Naj je delal karkoli, njena podoba mu je neprestano lebdela pred očmi. Njer obraz je videl na,dnu čaš penečega se šampanjca, v prešuštnih objemih elegantnih pariških kur-tizank je zrl liki skozi prosojni pajčolan njeno podobo; ona se mu je odražala kakos visok svetal steber v temi njegovega razvratnega živyjenja. Ko je živel tako življenje že polnih šest mesecev, je nekega popoldne na bulvarju Elizejskih polj ugledal sijajno kočijo, v kateri je sedela dama, ki mu je smehljaje pomahala z roko v pozdrav. Misleč, da je to ena izmed mnogili igralk, s katerimi se je poznal, je takoj obrnil konja, ki ga je jezdil, proti kočiji. Toda, ko je dosegel kočijo, je spoznal \ svoje; največje začudenje, skoraj z grozo, da je elegantna, v dragoceno krzno in soboljevino zavita dama — Dijana de Mussidan. Vendar se ni obrnil, marveč vzpodbodel konja v lahen dir poleg kočije. Dijana je bila prav tako razburjena kakor on sam; in za trenotek ni nihče njiju izpregovoril besede. Njiju oči so bile uprte drug v drugega, ko sta sedela vsak na svojem me stu: ona v kočiji, on na hrbtu svojega rjavca, ne da bi si upa la dahpiti. Končno je Norbert videl, da mora prekiniti ta fa talni molk, kajti kočijaž in lakaj sta se pričela že začudeno ozira ti po njem.
"Madame, vi tukaj, v Parizu?" je vprašal, skrajno razbur jen.
Dijana je zdaj potegnila iz ogromne mase krznine svojo ozko, krasno oblikovano, orokavi-čeno roko, katero mu je podala in' nežno odgovorila:
"Da, mi živimo zdaj tukaj in upam, da bomo poslej prav tako dobri prijatelji, kakor smo si bi li nekoč. Zbogom, dokler se zo pet ne vidiva."
Kakor da so te njene besede dogovorjeni znak, je kočijaž nalahno švrknil po konjih, in sijajna ekvipaža se je v naglem tempu oddaljila po široki aveniji. Norbert ni prijel v svoji raz burjenosti roke, ki mu jo je ponudila Dijana; šele zdaj se je zavedel, in, zasadivši z divjo silo ostroge konju v bok, je v divjem diru planil po bulvarju pro ti Slavoloku zmage.
"Ah," si je rekel ter se bridko nasmehnil, ko je čutil, da ga je zbodlo v srcu, "moj Bog, še vedno jo ljubim in čutim, da ne bom razen nje nikoli več nobene na svetu ljubil. In če je to moja smrt, videti jo moram spet! Tudi ona me ni pozabila ! To sem čital v njenih očeh, to sem razbral iz njenega glasu. Toda bo li ona pozabila razžaljen je, kate ro sem ji -prizadel?"
Tega večera je odšel V svo.j klub z namenom, da poizve ne-
koliko glede Mussidanovih. Naslednjega dne je spet srečal na Elizejskih poljih madame de Mussidan, in srečal jo je še naslednja dva dni. Vsak dan sta izmenjala nekaj besed, dokler se ni končno Dijana udala njegovim prošnjam te,r mu obljubila, da bo drugi dan izstopila iz kočije, ko se sestaneta v gozdiči' Bloisu.
Madame Mussidan mu je obljubila sestanek ob treh popol dne, toda Norbert je bil na me stu že ob dveh.
"Ali sem to res jaz," se jc vpraševal, "ali sem to jaz, ki pričakujem Dijane. kakor sem jo tolikokrat pričakoval v Bevron skeni gozdu?"
In koliko se je izpremenilo od tedaj! Danes ni nič več pričakoval gospodične Dijane de Lau rebourg, marveč grofico de Mussidan, ženo drugega moža, dočim je bil on sam mož druge žene. . . Zdaj ni bilo med njima nič več ukaza ekscentričnega starca, ki bi ju držal narazen; zdaj ju je držal vsaksebi ukaz zakona, ča sti in sveta. . .
"Toda čemu naj se pokoriva umetno prikrojenim zakonom socijalne družbe," se je vpraševal trpko; "čemu ne bi žena zapustila svojega moža in mož svoje žene?" Norbert je nestrpno pogledoval na u r o. "Ah," je vzdihnil, "in če je sploh ne bo?" Komaj je to izrekel, ko se je bližini ustavil izvošček in iz njegove preproste kočije je izstopila dama, ki je naglih kora-ov pohitela proti njemu. On ji je stopil naproti, in ko mu jc-ona naglo segla pod roko, sta hitro in brez besede odšla proti gaju Bloisa. Prejšnjega dne je deževalo in poti so bile razdra-pane in blatne, toda madame de Mussidan ni menda tega niti opazila.
"Pojdiva naglo dalje, je rekla, "dokler si bova svesta, da naju ne more nihče s ceste videti Vse sem že pripravila. Moja
kočija in služabniki me čakajo pri St. Philippe du Roule; toda kljub temu naju lahko kdo opazuje."
"Svoje dni niste bili tako previdni."
Takrat sem bila svoja lastna gospa, toda na svoj poročni dan sem prevzela sveto dolžnost: čuvati moram čast moža, ki mi jc dal svoje ime."
"Tak me več ne ljubite?"
Ona se je nenadoma ustavila in ga pogledala s pogledom, ki ga je znala tako dobro izražati ter rekla:
"Slabega spomina ste. Vse. kar mi je ostalo od preteklo,sti je samo gotovo pismo, ki ste mi ga vi pisali."
"Odpustite," je zaprosil Nor bert. "Prav gotovo bi mi odpustili, če bi vam bila znana vsa groza kazni, s katero sem bil kaznovan. Takrat sem bil bla zen, slep in obupan in nisem vas ljubil tako, kakor vas ljubim danes."
Okoli krasnih Dijaninih ust je zaigral smehljaj, kajti Norbert ji ni povedal ničesar, kar bi že sama ne vedela; hotela je to slišati samo iz njegovih lastnih ust.
"Moj Bog," je zamrmrala, "ne morem vam odgovoriti ničesar, kot samo to: Prepozno! "Dijana!"
Norbert jo je hotel prijeti za roko, toda ona mu jo je naglo odtegnila.
"Ne imenujte me tako," je rekla; "k temu nimate pravice Ali ni dovolj, da ste onesrečil; življenje mlade deklice? Hočete sedaj pohoditi še čast žene? Morate me pozabiti; razumete? Samo zato sem danes tukaj, da vam to povem. Oni dan, ko sem vas prvikrat uzrla, sem za hip izgubila glavo. Moje srce jc burno utripnilo, ko sem vas zagledala, in jaz, neumnica, sem dovolila, da ste vi to opazili. Toda prosim vas. ne gradite nobenih varljivih nad ha mojo ta-
kratno slabost. Rekla sem vam: bodiva prijatelja. To so bile blazne besede nepreudarnosti. Midva ne moreva nikoli biti prijatelja, zato je bolje, da sva drug drugemu tujca. Ali ste pozabili, da so me umazani jeziki v Bevronu označili kot vašo pri* ležnico? Ali mislite, da to obrekovanje ni doseglo ušes mojega soproga? Nekega dne, ko je bilo v moji in njegovi navzočnosti imenovano vaše ime, sem vi-»i
dela, kako so v divji jezi in smrtnem sovraštvu vzplamtele njegove oči. Moj Bog, če bi on ob mojem povratku sumil, da je moja roka počivala v vaši, bi me zapodil od sebe kakor gar j eve-ga psa! Vrata našega doma vam morajo ostati za vselej za prta. Jaz sem slabotna, priznavam. Toda vi bodite mož, če je ostala v vašem srcu še iskrica nekdanje ljubezni do mene. Do-kažite to s tem, da me ne bostr skušali nikoli več sestati." —Ko je izgovorila te besede, se je obrnila ter naglo odšla, pu-steča v Norbertovem srcu straš-nejši strup od onega, ki mu ga je dala, da bi zastrupil ž njim svojega očeta. Ona je natančne poznala sleherno struno, ki jc vibrirala v njegovem srcu. in poljubno je lahko ubirala te strune njegovega srca. Dobro je vedela in čutila, da bo čez mesec dni zopet njen suženj, in da bo poslej lahko še mnogo bolj uveljavljala nad njim svojo voljo in svoj vpliv, kakor ga je doslej. In to je hotela tudi doseči, kajti sklenila je, da mora on sam postati orodje njenega maščevanja.
(Dalje prihodnjič.)
Oglasi v "Ameriški Do movini" imajo vedno dober vspeh,
tamauttmatasamtmnnmjtmmnmi:
Tužnega in žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo, koso ter pretrgala nit življenja našemu sinu, oziroma bratu
Blagi Josip je umrl 21. februarja, 1930, na -svoj 21-letni rojsnti dan; rojen je bil tu v Clevelandu, tukaj zapušča žalujoče starše, šest sester in dva brata. Vzrok smrti je bil ponesrečen od avtomobila.
Tem potom se najlepše zahvaljujemo Rev. Matija Jager, Rev. Andrej Audrey in Rev. Albin Gnidovec za cerkvene obrede. Hvala Rev. Matiju Jager za govor ob krsti ter za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala Mr. Peter Srnovršniku za krasne žalostinke tel' pogrebniku Mr. L. Ferfolia, ki je bil ob času žalosti ves čas nam zelo naklonjen v vseh ozirih ter za lepo vodstvo pogreba.
Hvala za naročene sv. maše: Družini Tomaž Mer-var, družini Branisely, družini Peterlin, družini Louis Luzar, Mr. in Mrs. Dan Kasteljc, Mr. in Mrs. Frank Barle, Mr. in Mrs. John Zaverl, Mrs. Anton Kmet, Mr. John Kmsovec, Mrs. Louis Hlad, Miss A. Gale, Mrs. Anton Papež, družini George Gregorčič, Mrs. Theresa Kmet, Rev. Albin Gnidovec, Mrs. Mary Pevec, Miss Mary Glinsek; Mr. Joseph Pulz, Miss Amelia Mesec, Mrs. Agnes Nose, Mr. Frank Dercar, Mrs. Frank Mihelcic, Mrs. A. Macerol, Mrs. Rosalin Zamik Mrs. Rose in Pauline Mertic, Mr. Frank Sraj, Mrs. John Gregorich, Mr. Frank Peterlin', Miss Eva Peterlin, Miss Alice Ballinger, Mr. in Mrs. Spelleck.
Iskrena hvala za darovane vence: Mr. in Mrs. John Potokar, družini Vopatich, družini John Bregar, družini Slapich, Mr. in Mrs. Angelo Vidic, The Collection Department of The Union Trust Co., Mr. in Mrs. Frank Kosir, Mr. August Brunswick, Mr. Stepan Yarrow, Mr. John in Joseph Kostanek, družini Tomaž Mervar, The Girls from The Ohio Bell Telephone Co., Eddy Exchange; Miss Bertha Yoger, C. G. Hussey Co., družini Menart, društvu sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ; Miss Frances Peterlin, Mrs. Mary Novak, Mr. Joseph Novak, Mr. Sammy Rector, Mr. Frank Palcich, Mr. Rudolph Medves, Mr. Jack Zaverl, Mr. Alex Kopec, Mr. Stanley Mahnich, Mr. in Mrs. A. Macerol, Mr. in Mrs. Frank Skuk, Mr. in Mrs. Palcic in the Boy friends/ Pete, Tonie, Chuck, Yanks, Lace, Lawyers, Skinners, Tommy, Tony Laurie, Glavie, John, Lou, J. Zgonc, Rose, Jennie, Ann in Rose, in the Welds Division of The General Electric Co.
Iskrena hvala onim, ki so darovali avtomobile brezplačno, to so: Mr. Kmet, Mi'. Skuk, Mr. Zaverl, Mr. Gale, Mr. Azman, Mr. Snyder, Mr. Peterlin, Mr. Menart, Mr. Stonebrener, Mr. Debelak, Mr. Toner in Mr. Jernejcic.
Prav srčno se zahvaljujemo članom društva sv. Lovrenca, ki so čuli pri pokojnemu ter vsem onim, ki so prišli ranjkega pokropit in molit za pokoj njegove duše in ki so nam tako lajšali težko stanje skozi vse dni žalosti. Hvala Rev. Albin Gnidovcu za obilne obiske v bolnišnici ter Mr. Peterlin, ki je naznanil, da se je nam nesreča zgodila in trudil z nami ter nas peljal v bolnišnico.
Ti pa, nepozabni sin in brat, počivaj mirno v rodni grudi.^ Prezgodaj si nas zapustil, toda Tvoj spomin ostane med nami do zopetnega snidenja. Saj križ nam sveti govori, da vidimo zopet se nad zvezdami!
V grobu tihem tamkaj snivaš večno spanje že sedaj, v miru božjem le počivaj^ večna luč Ti naj sveti.
Žalujoči ostali:	(
Mihael in Antonia Gnidovec, starši. Mcllie, Pauline, Antonia, Anna, Christina, Josephine, sestre; Mike in Lovrenc, brata.