AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. no CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 10TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Anglija je za popolno črtanje mednarodnih dolgov in odškodnin London, 9. maja. Odgovorni vladni krogi Anglije so zavrnili govorice, ki so se razširile v Zedinjenih državah, da bo Anglija Predlagala na Lausanski konfe- Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Bellevue bolnici v New Yorku se nahaja poznani rojak Tone Hrenovec. Pevsko društvo Bled v Cone-maugh, Penna., priredi v nede- renci črtanje vojnih dolgov za procentov, kot — popolno izmišljotino. Anglija nikakor ni Za to, da bi se črtali dolgovi za procentov, peč pa je Anglija Za popolno in absolutno črtanje vseh vojnih dolgov in odškodnin. To palitiko je preteklo soboto minster Chamberlain podrobneje Razpravljal v parlamentu. Izjavi je, da bo kmalu prišla prilika Razpravljati tozadevno, in sicer Se Prej, predno zapadajo obresti na vojne dolgove. Prihodnji rok Za plačilo obresti zapade 15. ju-nija, toda tedaj bo v veljavi še Hooverjev moratorij, in ne bo treba nič plačati. Za tem je pa Prihodnji rok 15. decembra, in dotedaj se bo zgodilo mnogo no-Ve&a. Evropski državniki so prepričani, da edino sredstvo spra-yiti svet zopet v ravnotežje, je crtanje vojnih dolgov in posojil. Pozor, žene, dekleta! Poznani slovenski trgovec, Mr. J°s. štampfel, ki je dolgo vrsto vodil pošteno slovensko trgovino na 6129 St. Clair Ave., Se bo koncem tega meseca preseki iz sedanjih prostorov na 6108 Clair Ave. Predno se predli. nudi slovenskim ženam in ljo, 15. maja izboren koncert z bogatim programom. Na programu je mnogo lepega petja, nakap bo sledila tudi burka "Prvi april." Prireditev se vrši v šolskem avditoriju v Franklin-Boro. Prihodnja seja Zveze društev J. S. K. Jednote se bo vršila v ne deljo, 29. maja v Slovenskem domu v Pittsburghu. V Chicago, Illinois, je dobil razporoko 34 letni Louis Mavrič. Pri pričevanju je povedal, da sta ga žena in njen brat večkrat pretepala. x Umrl je rojak Anton Robaus v Chicagi. Star je bil 54 let, in je bival v Ameriki 29 let. Doma je bil iz Zagorja ob Savi. Zapušča ženo in tri otroke. Petnajstletnico obstanka je slavilo 8. maja društvo "Sestre Slovenije" št. 9 J. P. Z. S. v Milwaukee. Preteklo soboto se je pripetila avtomobilska nesreča rojaku Viktor Miškotu v bližini Fond-du-Lac, Wisconsin. Rojak Miško se je podal v družbi štirih drugih, ki pa niso bili Slovenci, na ribolov v Oshkosh. Victor Pel-ler je vozil avto z naglico 50 milj na uro, je zgubil kontrolo nad deMetom v nakup svoje dobro ^ago po najnižjih cenah, kar jih še bilo v tej okolici. Natančneje zveste v oglasu, toda pove-l*10 vam lahko tu, da dobite ob-'eke za deklice od 35c naprej, 2enske bluze od 25c, svilene ob-jeke od 35c naprej, pralne obleke od 10c naprej, ženske spod-jopice od 5c naprej, moške ^'ajce od 35c naprej, itd. Ro-•'akom. priporočamo to razprodajo. Pridite iz vseh krajev šir-116 naselbine in nakupite blaga Sedaj, ko se vam nudi pol za-štampfelnolva trgovina Je bila vedno poznana kot poštena slovenska trgovina, ki vam je v zadovoljstvo in s pravim, bla-postregla. Miller zahteva Pred finančnim odsekom testne zbornice se je prečitala ^eraj zahteva župana Miller j a, ,1 Pravi, da se mora policistom ln ognjegascem znižati plača z^ Procentov. Tega mnenja je ??stal tudi councilman Hopkins, ^ Je izjavil, da so policisti naj- Kje je Hooverjev vogal, kjer čaka prosperiteta? avtomobilom, in slednji se je prevrnil večkrat v zraku ter obležal razbit sredi ceste, dočim je silni sunek vrgel vse štiri skozi streho avtomobila na cesto. Po čudnem naključju ni dobil nihče resnih poškodb. Novo mašo bodo imeli v nedeljo, 22. maja v Milwaukee, Wis. Pel jo bo Rev. Louis F. Koren, sin družine Mr. in Mrs. Frank Koren. To je prvi Slovenec iz Milwaukee, ki se je posvetil du-hovskemu stanu. Novomašnik je član dveh slovenskih društev. V Milwaukee sta se pretekli teden poročila Mr. Rud. Pezdir in Miss Julija Rihter. Obenem so pa starši neveste praznovali 30 letnico poroke. Suhaški agenti so rogovilili pretekli teden v Milwaukee in West Allis v slovenski naselbini. Aretirali so tri naše rojake. Suhači se bojijo narodnega glasovanja za odpravo 18. amendmenta Washington, 9. maja. Anti-salcon liga v Zedinjenih državah Največji zrakoplov sveta, Akron, prosi potom radia za nujno pomoč San Angelo, Texas, 9. maja. Mornariški zrakoplov Akron, ki se je podal iz Lakehurst, N. J., I na polet proti obali Pacifika, da se udeleži manevrov vojne mor-| narice, je signaliziral danes ob 11:20 ponoči, da želi pristati k je nastopila proti narodnemu glasovanju glede prohibicije. Včeraj je izdala nujen poziv voditeljem obeh političnih strank, da drže svoje prste proč od prohibicije. Dr. Scott F. McBride, I generalni superintendent Anti-j saloon lige, je izjavil, da ker po- tlcm in je prosil za primerno moštvo, da pomaga. Ogromni zrakoplov se je zaletel v električno neurje v zraku med San Antcnio in San Angelo. Prvič je poletel precej nizko nad mestom San Angelo ob 10:30 zvečer, in je potem nadaljeval pot proti za-padu, toda se je kmalu obrnil in oddal signale, da naj pride, če litične stranke v Ameriki niso naredile ničesar, da se je upeljala prohibicija, tudi sedaj nimajo besede, ko se na pritisk "mokrih" skuša odpraviti prohibicijo. McBride je izjavil, da je vsak poskus dati narodu na glasovanje glede prohibcije — politična sleparija. Ako hoče narod glasova- mcgoče vse mestno prebivalstvo na pomoč. Silna nevihta, je vladala v ozračju. Ob polnoči je ogrcmni zrakoplov se nahajal nad mestecem Cristoval, dočim je v San Angelu čakalo tisoč ljudi, da sprejmejo zrakoplov. Ob 1:15 zjutraj v torek so videli Akrcn 48 milj južno od San Angelo. -o- Stroški v uradu šerifa Leta 1925, ko je bil šerif Fred Kohler, so znašali stroški šeri-fovega urada $137,550.00 na leto. Letos pa, ob začetku novega leta, so znašali stroški $252,-330., ali za 83 procentov več. Pri tem je pa pomisliti, da je bilo v letu 1925 povprečno dnevno '230 jetnikov v zaporih, danes j jih je pa/530, in da so obsegali ; zapori tedaj jdvoje njadstropij, danes jih je pa 12. ti o odpravi 18. amendmenta, te-1 daj se mora naj prvo uveljaviti' nov amendment k ameriški ustavi, ki daje narodu tako pravico. Prchibicija je lila ustavno upe-j ljana, potom kongresa in posa- ■ meznih držav, in le potom kon- j gresa in potom državnih postave daj more biti odpravljena. Ustava Zedinjenih držav nikjer ne govori, da bi ljudje imeli pravico glasovati glede odprave te ali ene točke ameriške ustave. --o--- Izjava morilca Paris, 9. maja. Dr. Paul Gor-gulov, ki je ustrelil francoskega predsednika Doumerja, je danes izjavil, da je obstal "zarotniški triumvirat," katerega cilj je bil Tudi primarne volitve imajo svoj važen pomen plačani mestni uslužbenci, ln da je preskrbljeno tudi za pokojnino, dočim drugi niso tega deležni. Mil-,er je izjavil, da mesto ne more alancirati svojega proračuna, a*o se policistom in ognjegascem ne zniža plača. Mestna zbornica £a fii nič kaj pri volji to dovoliti, «er bi se councilmani zamerili Politistom in bi zgubili njih gla-s°Ve pri prihodnjih volitvah. Lepa, uspešna prireditev društvo Jutranja Zvezda, št. t®7 J- S. K. Jednote je imelo predlo nedeljo zelo uspešno in si-•aJno prireditev za Materinski an- Knausova dvorana je bila tlačeno polna in še zunaj so ^0l>ali čakati ljudje. Deklama-'•le> Petje, predstava, vse je bi-p v Počast slovenskim materam. 0 Predstavi pa se je vršila /av animirana domača zaba- šop ključev je Slak> 1153 E- 60th St našel sveženj ključev. Dobi-Se v našem uradu. Prosimo priče! V pondeljek, 2. maja, ob 7:30 zvečer je bil zadet od avtomobila na Addison Rd. in St. Clair Ave, John StojkoviČ, 1390 E. 52nd St. Mož je dobil nevarne poškodbe. Avtomobilist je zna,n, in je očividno njegova krivda, toda priče ni na razpolago. Prosimo torej v imenu prizadete družine, da se zglasijo priče na domu Stojkoviča na 1390 E. 52nd St., kajti več ljudi je bilo navzo čih pri nesreči. Vaš trud ne bo zastonj. Lake Shore Post! Članom Lake Shore Post št. 273 se naznanja, da je nenadoma preminul član Albert Lub-niewski, 6915 St. Clair Ave. Pro-šeni so člani, da mu skažejo poslednji obisk. Truplo ranjkega leži v pogrebnem zavodu Frank Zakrajšek, 1105 Norwood Rd. Obenem so prošeni člani, da se udeleže pogreba v sredo zjutraj ob 9. Vsak naj prinese s seboj legijonarsko čepico, ostalo dobi na prostoru. — J. G. Vargo, poveljnik, R. F. Gregorich, adjutant. * Cene bondom so se zadnje dneve znatno dvignile. Malokdaj je bilo še taka malenkostno zanimanje za primarne volitve kot letos. Političnih shodov je bilo malo in slednji slabo obiskani. Pričakuje se, da se bo komaj 30 procehtov volivcev udeležilo primarnih volitev. Primarne volitve za spremembo osobja v raznih vladnih uradih nimajo pomena, pač pa se odločuje le o posameznih kandidatih raznih strank, ki bodo nominirani, da se podajo v jeseni v politični boj. Kar se tiče nas Slovencev in jugoslovanskih volivcev, nas bi moralo zanimati dejstvo, da kandidira za državnega poslanca Slovenec, odvetnik William Ken-nick, poleg njega pa Hrvat, Wm. Boyd. Imena obeh dobite na demokratičnem stiketu1., Polpg tega je kandidat tudi Mr. Frank J. Lausche, ki kandidira ža namestnika delegata predsedniške konvencije. Ker ni opozicije, bo seveda izvoljen. Mnogo več zanimanja za primarne volitve pa dobimo v Col-linwoodu, kjer kandidira v posameznih precinktih 32. varde 11 Slovencev za precinktne načelnike. Slovenske volivce v 32. vardi, prosimo, da pazijo na ta imena. Nekateri imajo svoja imena na volivnem listku tiskana, drugi pa ne, toda vi imate popolno pravico zapisati ime svojega kandidata na volivni listek, kjer je prostor za to, ali se pa poslužite takozvanih "stickers" in prilepite ime dotične-ga kandidata na odmenjeni pro stor. Slovenci v 32. vardi prihajajo k moči in veljavi, in so prestavili na danes, torek, 10. maja. Urad precinktnega načelnika, je sam na sebi neznaten, toda pride do veljave, če se zastopniki eno struje združijo. Kajti precinktni načelniki izvolijo vardnega vodjo, in ta ima pri stranki prvo besedo, vodi volitve v svoji vardi in odločuje o mnogih važnih lokalnih zadevah. Ravno v 32. vardi potrebujejo Slovcenci večjega priznanja, in prepričani smo, da ga bodo z dobrim organizatoričnim delom polagoma tudi dosegli. Ponovno torej prosimo vse naše volivce v 32. vardi, da pogledajo na volivnem listku za ime slovenskega candidata dotičnega precinkta. Volite zanj, in to je prvi korak, da pridete do večjega upošteva-nja. V Cuyahoga okraju je regi-strjranih nad 300,000 ameriških državljanov za volitve. Volilo jih bo nekako 100,000 ali pa še manj. Volivci bodo nominirali republikanske in demokratske kandidate za governerja, pcid-governerja, državnega tajnika, državnega avditorja, državnega blagajnika, generalnega pravd-nika, zveznega senatorja, dva izvanredna kongresmana in enega kongresmana v vsakem okraju. Vsaka stranka bo nadalje no-minirala 6 kandidatov za državnega senatorja, 18 kandidatov za državne poslance, dva okrajna komisarja, državnega pravd-nika, okrajnega elerka sodnij, šerifa, okrajnega rekorderja, okrajnega blagajnika, inženirja in poštenega moža. Enako tudi nujno apeliramo, da volijo za okrajnega blagajnika William Grcenlunda, in če bo ta blagajnik, se ne bo kradlo in slepari-lo, kot se je zadnja leta pod republikanskim režimom. Volivne koče bodo odprte ves dan torek, od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. Radi obilice kandidatov volivni rezultat ne bo tako hitro znan, toda v sredo zjutraj1 bomo že lahko navedli rezultat in sporočili javnosti. Ko pridete v volivno kočo, vas vprašajo, ako želite republikanski ali demokratski tiket. Voliti morate isto stranko, katero ste volili pri zadnjih splošnih volitvah. ■ i i treščiti rusko vlado boljševikov in i na ta način povzročiti vojno. Splošna vojna je bila sen dr. Gorgulova. Zdravniki so ga preiskali glede njegovega duševnega stanja in sp izjavili, da je popolnoma pameten. Medtem se tudi poroča iz Pariza, da si je tam končal življenje neki ruski izgnanec Sergij Dimitrov, ki je zapustil pismo, v katerem pravi, da je Gorgulov onečastil vso Rusijo, ker je umoril predsednika Državljanska šola Dne 26. maja se zaključi državljanska šola na 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk se bo ponovno pričel zadnji četrtek v septembru mesecu. Kakih 400 učencev in učenk je pohajalo v to šolo od oktobra lanskega leta do danes. 90 procentov teh je že državljanov. Volivcem v pomoč Glavni stan demokratskih yo-livcejv 23. varde bo danes v uradu odvetnika, Wm.: J. Kennick, na 6221 St.' Clair Ave.' V tem uradu lahko dobite vse volivne listke in druge potrebščine za volitve. Istotam se bodo dajala tudi vsa pojasnila glede volivnih listkov, kako jih je treba pravilno zaznamovati. Pozivljejo se tudi vsi oni, ki bi radi delali in pomagali kaj na volivni dan, da se zglasijo v tem uradu. Vsak Slovene^ se prijazno pozivlje, da glasuje danes, zlasti za Wm. J. Kennick in za William Boyd (Boich) za državno zbornico. Dvoje slavnosti Preteklo nedeljo so Poljaki v Clevelandu praznovali 141. obletnico poljske ustave. Poklonili so se pred spomenikom svojega junaka Kosciusko-ta v francoske republike, in. da gre v smrt, da opere to čast! Pogreb I ubitega predsednika se vrši v če-j trtek na državne stroške. An- j glijo bo zastopal prestolonasled-1 nik. To ti je kandidat! John Miške, r e p u b 1 i kanski kandidat za državnega poslanca, je bil včeraj aretiran, ker so pri njem dobili šest galon žganja. j Moa| stanuje na 479.5 Fen-wiqk Av,e. Ker se pa ne spodo- bi, .da ! kot kandidat ostane na .volivni dan v ječi, so njegov slučaj preložili za sodbo na dan 25. maja. Councilman Gallagher je položil zanj bond. In v decembru je bil isti Miške obsojen na $400.00 kazni, ker je okoli prevažal žganje. Mrs. Karolina Breskvar V Emergency bolnico je bila odpeljan?, Mrs. Karolina Breskvar v svrho težke operacije. Prav iskreno ji želimo, da bi čimprej stalno okrevala. Policija brez dela Tekom 15 ur v nedeljo policija v Clevelandu ni nikogar areti- Spor in denar 21,000 oseb se je udeležilo baseball igre v Clevelandu preteklo nedeljo. Vstopnina je znašala $26,000. In 44,000 oseb je bilo navzočih pri konjskih dirkah preteklo soboto. Vstopnice so bile od $2.00 naprej. rala radi tega ali onega zločina. Edino izjemo so delali pijanci, katerih so 15 prepeljali v zapore, ker so bili tako natreskani, da so jim bile ceste preozke, že poldrugo leto ni bilo sicer v Clevelandu tako mirno kot preteklo nedeljo. se pred kratkim, tako moški, kot ženske, začeli močno organizirati. Primarne volitve so letos prišle prehitro, da bi bila organizacija popolna. Navadno se vršijo avgusta meseca, letos so jih pa radi predsedniških volitev in koronerja. Slovenskim volivcem v Cleve-lanku in okolici zlasti priporočamo, da volijo za kandidata za državnega pravdnika Frank T. j Cullitana, velikega prijatelja] Slovencev, obenem pa zmožnega "Akron" na potu Največji zrakoplov sveta, "Akron," je odšel v pondeljek zjutraj iz Lakehurst, N.J., namenjen proti Pacifiku, kjer se bo udeležil manevrov vojne mornarice. Wade Parku. Isti dan so Slovaki v Clevelandu praznovali spominski dan smrti velikega slovaškega generala Stefanika, ki ima spomenik v istem parku. Pri obeh svečanostih je govoril župan Miller. Številni avtomobili Preteklo nedeljo je lepo vreme izvabilo nad 300,000 Cleve-landčanov v nekako 100,000 avtomobilih na prosto. Promet je bil težaven, po vseh cestah si videl avtomobil za avtomobilom, 32 Arabcev Naselniške oblasti so tekom zadnjih par dni aretirali, v Clevelandu in okolici 32 Arabcev, ki so pobegnili iz parnikov v New Yorku in se razkropili po deželi. Vsi bodo deportirani. toda prišlo ni do nobenih večjih nezgod. * Telefonski uslužbenci v Mehiki so šli na štrajk. Avto nesreča Preteklo nedeljo se je v avto I nesreči nevarno poškodoval John iStražišar Jr., 1235 Addison Rd. j Nahaja se v Citizens bolnici v jBarbertonu. Mlademu možu je i pred štirimi meseci umrla mati. Upamo, da čimprej ozdravi od poškodb. Sprememba sej Društvo sv. Cirila in Metoda Št. 191 KSKJ naznanja, da ne j zboruje več v Vojšakovih pro-| ctorih, ampak v dvorani Slov. Doma na Recher Ave. Prihodnja seja je 11. maja, in ker je važna, naj bodo vsi člani navzoči. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. TeL HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 110, Tue„ May 10th, 1932 KAJ JE GOVORIL SWEENEY 0 HOOVERJU Iz kongresnega zapisnika z dne 28. aprila posnemamo zanimiv govor, ki ga je imel poznani kongresman iz 20. okraja v Clevelandu, pred poslansko zbornico kongresa. ,Gpvp-ril je o "Upeljavi ekonomije v narodnem proračunu." V tem govoru je kongresman Sweeney, ki je zelo dobro pognan Slovencem v Clevelandu, prav trdo prijel predsednika Hoo-verja radi njegove napačne ekonomije. Je govoril Mr. Sweeney : "Gospod predsednik, prosim to zbornico za nekaj trenutkov posluha, da pokličem pred našo zbornico pričo, katera, kot se mi zdi, če je odkrita in še ni spremenila svojega mnenja od 2. oktobra, 1930, nasprotuje znižanju ameriškega standard življena. Kličem pred vas Herbert Hooverja, predsednika Zedinjenih držav. "Dne 2. oktobra, 1930, je predsednik Hoover imel govor pred zbranimi bankirji od Ameriške zveze bankirjev, zbrane na konvenciji v Clevelandu. Mogoče se boste spomnili, da predno je prišel predsednik pred to odlično skupino bankirjev, je bila pripravljena resolucija, katere namen je bil narediti radikalno spremembo ameriškega standarda življenja s tem, da se globoko znižajo delavske plače. Hoover je zvedel potom časopisja o nameravanem znižanju plač. Govorilo se je, da je predsednik Hoover na potu iz Wash-ingtona v Cleveland spremenil.vsebino svojega govora, ki se je glasil sledeče: "Iz časopisja je razvidno, da vam je nekdo nasvetoval, da bi se znižal ameriški standard življenja z znižanjem plač. S tem se jaz nikakor ne strinjam. Nikakor ne verujem, da vaša zveza zastopa isto stališče. Ne samo, da se nikakor ljie postaviti na stališče znižanih plač, pač pa zagovarjam stališče, da bi se moral standard življenja med angeškim narodom neprestano'večati z vedno novimi iznajdbami med vsemi našimi ljudmi. "Vsak korak nazaj od ameriške filozofije, da neprestano zboljšujemo standard življenja, je korak proti stalni brezposelnosti in sprejem velike mlakuže revščine za večino naših ljudi. Naš'ekonomski sistem je inštrument družabnega napredovanja ameriškega naroda. To je instrument, s katerim večamo varnost in bogastvo življenja vs'a-kega posameznika. Sicer ta instrument nikakor ne tvčri popolnega namena našega življenja, pa je vendar pčdlaga, na kateri lahko gradimo boljše stvari našega življenja. Ta instrument zboljšati, ne pa poslabšati, mora biti naše prizadevanje....." "Tako je govoril Hoover zbranim bankirjem. In sedaj je prišel predsednik Hoover sam pred to zbornico in zahteval, da znižamo ta standard življenja s tem, da znižamo plače zveznim uslužbencem in ukrademo stotisočim lojalnim zveznim uslužbencem gotove starostne pravice, katere so si pridobili po dolgih letih zvestega delovanja. In to je po mojem mišljenju znižanje ameriškega življenskega standarda, in nikakor v soglasju z govorom, katerega je imel predsednik pred zbranimi bankirji. "Kaj se je zgodilo od 2. oktobra, 1930, da se je predsednik Hoover popolnoma spreobrnil v svojem mišljenju, da pride pred nas in priporoča, da dobijo zvezni uslužbenci letne počitnice, toda ne bi bili plačani za iste. To je občutno znižanje življenskega standarda, pred katerim se je Hoover boril 2. oktobra, 1930. To je zloben načrt, še mnogo bolj zloben kot pa je predlog McDuffie-a, ki ga imamo sedaj pred našo zbornico. Ali so se cene življenskim potrebščinam tako materialno znižale, da je priporočilo za znižanje plač upravičljivo? Meni se zdi vredno pripomniti, da plačujete cianes ravno toliko za par čevljev, za eno . obeko, za rent, zdravila in enako, kot ste plačevali 2. oktobra, 1930, ko se je predsednik Hoover izjavil proti znižanju plač.1 "Pred nekoliko urami je načelnik ekonomskega odseka poslanske zbornice, Mr. McDuffie, povedal članom te. zbornice sledeče: "Možje in ženske korakajo v čredah nad naše sodni je, nad naše prestolice in zahtevajo, da se vladni stroški znižajo. . . "Naj odgovorim odličnemu načelniku ekonomskega odseka, da mnogo tisoč zveznih uslužbencev, to so oni, ki bi bili prizadeti radi znižanih plač, oni, katere boste udarili danes, ko boste skušali znižati njih ameriški standard življenja, da bodo ti tisoči kmalu povečali dnevne obiske naših sodnij v svojih okrajih, ko bodo videli in pričali, kakor se prodajajo njih male domačije radi dolgov in neplačanih davkov. nah, v davkariji in drugod. Z delom, kot ga imamo sedaj, oziroma s časom, ki ga moramo zamenjati za denar za nizko plačo, kot je upeljana, je človek lahko vesel, če obstoji pri svojem in se ne pogreza v dolgove. Tudi tukajšnja tovarna R. J. & Steel, ki je imela nekdaj zaposlenih preko deset tisoč delavcev, jih nima sedaj niti ene tretine tega. Hoče pa, da bi več ljudi delalo in je upeljala šesturni de-lovnik. Tisti, ki je bil brez dela že dlje časa, je vesel, ker bo imel priliko vsaj nekaj zaslužiti. Res, lepo je slišati, ko se govori: "V tovarni, kjer je bilo vposlenih poprej tri tisoč ljudi, jih bo delalo sedaj štiri tisoč, ki bo opravljalo ravno ista dela in za ravno isto plačo kot sedaj." Delodajalci niso s tem nič oškodovani, pač pa so čelo na boljšem, ker bodo imeli na delu svežo moč vsakih Warren, O.—Zopet hočem napisati par vrstic v naši list Ameriško Domovino. Rad čitam dopise iz raznih naselbin in poročila, kako in kaj se tu in tam godi našim ljudem. Kot vidim, dS Se delavske razmere nikakor nočejo izboljšati. Vedno je več nezaposlenosti in dnevni zaslužki so vedno manjši. Vodniki delavstva in načelniki tOVaren So prišli do zaključka, da edina pot da se omeji brezposelnost in prepreči depresija je, skrajšati delavski dan iz osem ur na šest. Bilo bi pač dobro, eko bi se delalo po šest ur na dan in to vsaj po pet dni v tednu. Toda kot se dela sedaj, po dva dni v tednu,, ali samo en dan ali pa celo nič, bo pa posledica, da bo vedno več neplačanih računov po trgovi- šest ur, mesto ha osem. S tem se bo produkcija njih izdelka povečala, ne da bi jih to kaj več stalo. Pri napornem delu se človek upeha, ako dela osem ur neprestano in delavec ni mogel zadnji dve uri toliko producirati, kot prvi dve. Torej je čisto jasno, da bodo kompanije dobile veliko več za ravno isto plačo, ki so jo plačevali do sedaj. In delavec bo moral že itak skromen zaslužek deliti z onimi, ki bodo uposleni na novo. Jeklarski magnati bodo pa vlekli mastne dividende in kljub temu poročali, koliko so na izgubi v teh treh in drugih treh mesecih. Ne vem, kako je to logično, ker ko so plačevali visoke plačo, so imeli sijajne profite za manjšo produkcijo, a sedaj, ko jim delavec izdela mnogo več in skoro zastonj, imajo pa izgubo. Tako, na primer, je tukajšnja izdelovalnica železnih sodov in drugih takih posod, imela pred nekaj leti zaposlehe delavce, ki šo služili od deset do dvajseč'dolarjev dnevno. Sedaj ije pa odslovila moške in jih nadomestila z ženskimi in jim plačuje od petnajst do dvajset centov na uro za ravno ista dela. In z izboljšanimi stroji producirajo ve liko več. <'' 1 ; * ' r "'■■£• ' Torej čegava je krivda, da se je tako daleč zabrfedlo? Ali je to Hooverjev načrt za sijajno pro-speriteto, ali je krivda nezavednega delavstva? Prvi je gotovo "nedolžen" in si umiva roke kot Poncij Pilat, ko je obsodil Kri sta v smrt na križu. V teh težkih časih pa je potrebno ljudstvu tudi malo razvedrila, zato smo tukajšnji Slovenci sklenili, da priredimo za zaključek sezone prav prijetno zabavo. Imeli bomo namreč v tukajšnjem Jugoslovanskem domu za korist istega, zelo zanimivo igro "Trije vaški svetniki." To igro bo uprizorilo dramsko društvo "Anton Verovšek" iz Col--linwooda. To bo nekaj čisto novega za našo naselbino in okolico. Ker se ka.j takega le malo-kedaj vidi na naših odrih, bi ne smel nihče zamuditi te prilike, ki se nam sedaj nudi, ker gotovo bi mu bilo žal pozneje. Hočem v kratkem nekoliko opisati to igro. Igra je v treh dejanjih in vsa prepletena z najboljšim humorjem. Povzeta je iz vaškega življenja in predsta.vlja tri člane društva "Za zaščito javne morale." Vsi trije člani so pa baje nezakonski očetje otroka neke bivše dekle v tej vasi, Črne Lizike." To dekle pa že več let stanuje nekje za hribi in vsi trije plačujejo že devetnajst let po dvajset goldinarjev mesečno za tega otroka. Njih društvo pa dobi končno v roke ljubavna pisma "črne Lizike" in med njimi nastane strah in trepet, če se bodo njih ljubavne razmere razkrinkale. Po raznih zapleti j i? jih pride na dan, da Lizika sploh nobenega otroka ni imela in so "trije vaški svetniki" plačevali ali-mente radi svoje slabe vesti. K temu je avtor dodal še mnogo drugih zanimivih dogodkov: hčerka, učitelj, ženin Jakec jzza hribov ,srečen konec za dva ženina, tako da se poda v prijetnih dogodkih vse vaško življenje gledalcu pred oči. V tej igri je toliko neprisiljene zanimivosti, da je moralo dramsko društvo "Anton Verovšek" igro ponoviti. Gotovo bo tudi nam ugajala, torej udeležimo se je vsi, v soboto 14. maja ob sedmih zvečer v Jugoslovanskem domu na Burton St. Ker ni dovolj prostora, da bi vso igro bolj natančno opisal, je najboljše, da jo vsak osebno vidi in uživa vse veselje in humor, ki ga vam bo dala igra. Po končani igri bo pa prosta zabava in ples. Za suha grla in prazne želodce bo pa tudi vsega v obilici pripravljeno. Torej ste prav prijazno vabljeni vsi rojaki iz te naselbine in od drugod, kot: Niles, Girard, Salem, Sharon in Bessemer, Pa. Pa tudi Clevelandčane prav prijazno vabimo, da pridejo ta večer k nam na pošteno razvedrilo. Vabimo tudi rojake iz Fairporta, O. Ako nas bo več, bo tem lepša zabava in bomo prav imenitno zaključili spomladansko sezono. Zahvaljujoč se že naprej za udeležbo, vas vse skupaj lepo pozdravljam in vam kličem: na veselo svidenje v soboto 14. maja v Jugoslovanskem domu v Warren, O. Frank Ponikvar. Euclid, O.—Kaj bo na 15. maja v Euclidu? Kakor v sanjah smo gledale pred seboj na ta dan, ki se nam je zdel tako daleč, a je vendar prišel. Drage članice podružnice št. 32 SŽZ, zavedajte se, da je dan 15. maja največji dan za našo podružnižco. Tista, ki bo brez važnega vzroka prezrla ta spominski dan, ji bo žal, Zato pa, drage sestre, vsaka naj bo pripravljena, da se udeleži slavnosti ob dveh popoldne in ob 7:30 pa banketa. Saj je nas že vendar nekaj skupaj, pa so vedno ene in iste pri' seji, zato se pa prosi vse, da se vsaj udeleže te važne slavnosti razvitja zastave. Ravno tako se obračam na vsa slovenska društva, da se udeleže te naše slavnosti korporativno. Cenjeni člani in članice vseh društev! Pridite in ne prezrite tega klica. Pridite s svojimi krasnimi zastavami, da bo naša slavnost večja. Cenjena društva, ki ste obhajala take spominske dneve, ste bili gotovo hvaležni vsem onim, ki so se odzvali vašemu klicu. Tudi naša podružnica je razposlala vsem društvom od blizu in daleč vabila. Jako'mi je žal, ko sta se izrazila dva bližnja društva, da nista dobila vabila, dasi so bila razposlana vsem. Prosim vse one, ki se bodo udeležili te naše slavnosti, da se zberejo na 222nd St. pri cerkvi sv. Kristine ob dveh popoldne. Prosi in pričakuje se, da se boste vsi odzvali temu našemu prijaznemu vabilu. Najlepše pozdrave vsem čitateljem tega lista.. Terezija Zdešar. četku maja. Te dni je odpotovalo v Nemčijo z mariborske postaje 500 sezonskih delavcev iz Prekmurja. Znak letošnjih hudih razmer pa je dejstvo, da sta v lanskem letu odšli iz Prekmurja dve skupini že meseca januarja in ena februarja. Iz tega se da že sklepati, da| bo letošnja zaposlitev sezonskih delavcev v tujini daleč zaostala za lansko. Za delo v Franciji se je prijavilo okrog 3000 delavcev. Vse te množice pa ne bo mogoče zaposliti tudi zaradi tega, ker se še od lanskega leta nahaja v Franciji ogromno število prekmurskih delavcev, ki se še niso vrnili, nego so ostali in se upoštevajo tisti delavci in tiste delavke, za katere prosi gospodar po Francoski družbi za vseljevanje. Takih primerov ni malo, kar je pač dokaz za priljubljenosti na šega delavca, ki slovi zaradi svoje poštenosti in prirojene skromnosti tudi v tujini. Prav huda je izbira, koga od poslati v Francijo, ker so pač vsi prosilci potrebni zaslužka. K Francoski družbi za vseljevanje se ne zatekajo samo delavci iz Prekmurja, temveč tudi iz Preloga, čakovca in iz srezov Ljutomera, Ptuja in drugih. "V lanskem letu je odšlo v Francijo 2040 delavcev. Koliko jih bo mogoče letos spraviti tja, je pa še v rokah usode. Vesti iz domovine —Umrl je v. Metliki g. Jože Vukšinič .posestnik, lesni trgovec in gostilničar v Metliki, star 75 let. Lepa doba, toda kar je še več, bil je mož, ki teh let ni zidal le zase. Bil je steber našega zadružništva, ki je (v najbolj kritičnih časjh rešil, našemu, rodu naše zadruge. —V Ljubljani je umrla gdč. Marija Paulin, sestra g. prof. Alfonza Paulina, —Na Jesenicah je umrl splošno znani tovarniški ključavničar Valentin Gašperin, star 82 let. Bili je eden izmed tistih, ki so bili v svojem poklicu pravi umetniki. Tako je rajnki Gašperin napravil žepni nož, ki mu ga je bilo treba iskati para. Značilno za njegovo ljubeznivost napram jeseniški duhovščini je bilo, da je vsakemu novodošlemu kaplanu na Jesenicah napravil tak žepni nož ter mu ga z imenom graviranega prinesel v žup-nišče. —V Preski pri Medvodah je po kratki bolezni umrl daleč na okoli znani Cvajner Andrej. Nad vse lep pogreb je pričal, da je bil umrli zelo ugleden mož. Pokojni je bil predsednik kmetijske podružnice, nad 30 let občinski odbornik, bivši dolgoletni odbornik tuk. hranilnice in po sojilnice, cerkv. ključar itd. —Dvakrat je ušel smrti. Pol ure iz Starega trga Se nahaja parna žaga dedičev Franja Žagarja v vasi Markovcu. Mimo žage teče potok Obrh, ki goni turbino za proizvajanje elektrike za obrat. V skladišču žage so hlodi zloženi 10 do 15 metrov visoko. Pri tem podjetju je med drugimi zaposlen tudi Franc Avsec, stanujoč v Knežji njivi. Ko so delavci v sredo popoldne okoli 13. ure valili hlode na vozičke, s katerimi jih vozijo na žago, se je nenadno kup hlodov začel rušiti. Avsec je baš nesel shranit svojo kanglico, v kateri je imel obed, in je ves preplašen zapazil smrtno nevarnost. Kef se drugače ni mogel izogniti va-lečim se hlodom in neizbežni smrti, je skočil v močno narasli potok Obrh, kamor se je usula tudi večja množina hlodov. K sreči je mož znal tako dobro plavati, da se je po mučni borbi z deročimi valovi naposled srečno rešil iz vodnih vrtincev. Ko je žali na žago ter jo ustavili, da bi voda Avsca, ko se je boril z valovi, ne zanesla v turbino. —Nenadoma je umrl za srčno kapjo Rozman Franc iz Zago^ rice, usnjar v tovarni P. Kna-fliča v šmartnem pri Litiji. Delal je do zadnjega. Ponoči mu 'je naenkrat postalo slabo. Zapušča pet otrok. —U'mrl je v Stražišču Jože Benedik, posestnik. ' Pokojni je bil star 92 let in bil splošno pri ljubljen. —Smrt Prekmurke na zagreb škem kolodvoru. 25 letna Marija žiškova iz čentibe pri Doljni Lendavi je prispela v Zagreb in potožila svoji prijateljici, da je bila v vseh bolnicah, a je niso mogli nikjer sprejeti. Sirota je imela jetiko. Obvestili so njene svojce. Njen svak je prispel v Zagreb ter odpeljal Marijo z avtomobilom na kolodvor. Bila je že tako slaba, da jo je moral odnesti v vagon. Sirota je že v vlaku na kolodvoru umrla. —Trikrat jih je obiskala smrt rta belo nedeljo. Po kratki bolezni je na belo nedeljo zatisni oči g. Anton Koren, logar snežniške graščine in posestnik V Nadlesku, star 74 let. Pokojnik je bil blag mož, vzoren go spodar in skrben družinski oče. Zapušča žalujočo ženo in šest otrok. Zanimivo je, da sta, v družini umrla že prej en sin in ena hči tudi na belo nedeljo in skoro ob isti uri. : ' —S m r t staroste lovcev. V Vrhpolju je umrl okoli 80 let stari Franc Gorenc, vnet ljubitelj narave in starosta tukajšnjih lovcev. Pokončal je rekordno število divjačine in je tudi slovel kot najboljši strelec. —Dne 10. aprila je umrl v Osredku pri Sv. Vidu nad Cerknico Janez Klančar v 80. letu starosti. SLABE NADE PREKMUR SKIH SEZONSKIH DELAVCEV IZ ŽIVLJENJA ROJAKOV V FRANCIJI Ce verjamete al' pa ne. Murska Sobota, aprila. Iz vseh krajev Prekmurja prihajajo delavci v Mursko Soboto, da si izposlujejo delo pri borzi dela ali pa pri Francoski družbi za vseljevanje. Posebno pri poslednji je mnogo povpraševanja po delu zaradi tega, ker je v Franciji boljši zaslužek kakor v Nemčiji. Dve manjši sku- prišel na breg, je še vedno kr' čevito držal v rokah kanglico in bil tako zelo zmeden, da je izgubil vsako orientacijo. Hotel je bežati proti domu, pa je tekel v nasprotno smer. Ostali, ki so bili priča dogodki!, so takoj be- pini delavcev sta že odpotovali v Francijo. V bodočih dneh pa bodo odpotovale tjakaj večje skupine, ker se glavno delo prične šele ob koncu aprila in v za- Combelle-Mines de Brasac aprila. — Tukaj je 20. marca preminula ga. Ana šemetova štiri dni po porodu za zastrup Ijenjem. Pokojnica je bila po ročena devet mesecev in stara šele 22 let. Bila je svojemu rao žu dobra žena. Naj ji bo lahka tuja zemlja. Iz Francije sta bila te dni iz gnana dva rojaka zaradi slabe ga vedenja, žalostno je, da taki siroveži in pretepači uničujejo sicer dober sloves slovenskih delavcev. Tukajšnje podjetje ima svojo kantino, ki je prav lepo urejena in ima prostora za 60 ljudi. To kantino sta imela rojaka Alojzij Krajnc in njegova žena. Zato je dobila ime slovenska kantina. Zaradi neprimernega postopanja z delavci, po večini rojaki, ki so bivali v kantini, je ravnatelj odvzel kantino Krajn-cu. Kantino je dobil sedaj Jože Kovač. Ljudje so z njim zadovoljni; kljub temu, da ima hrano po isti ceni, kakor je bila prej, to je po enajst frankov. Zabeležiti moramo tudi žalostno zgodbo nezveste žene. Nas jugoslovanski rojak Jelenkovič je dobil svojo ženo Vekosavo s tremi otroki pred dvema letoma k sebi. Tu sta dobila še enega otroka. Nedavno pa se je Vukosava zagledala v drugega. Ko je njen mož to opazil, je svojo ženo z otroki lepo odpravil domqv v Srbijo, žena pa ni šla domov, temveč je ostala s svojim ljubimcem v Lyonu. Ko Je-lenkovič ni dobil mesec dni ni-kakega odgovora, je šel v Lyon na konzulat, da -tam pozve, ali jo žena sploh šla domov. Ko je nesrečni rojak dobil tam svojo ženo z njenim ljubimcem, jo je prosil, naj se vrne k njemu. Vse prošnje pa so bile zaman. Tedaj je vzel Jelenkovič tri otroke in se vrnil z njimi v Combelle. Kratek čas nato je zopet šel v Lyon in ponovno nagovarjal ženo vpričo njenega ljubimca k pameti. Nezvesta žena mu je odgovorila, da ga več ne mara, nato pa je pograbila velik kuhinjski nož in z njim možu pre-bodla levo roko. Ves razburjen je Jelenkovič potegnil samokres in ustrelil zapeljivca, ženo pa je sedemnajstkrat z nožem zabodel, tako da sta ostala oba na mestu mrtva. Nato je vzel Jelenkovič otroka in se šel sam javit na policijo, kjer so ga zaprli. V mesecu avgustu bo proti njemu sodna razprava. -o—-— Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. 2. Stotnik zaloti svojega slugo Janeza, ki je pravkar prav pošteno potegnil iz steklenice, v kateri je bil fin konjak. "Kaj, kako si predrzneš piti kar iz steklenice!" ga nahruli stotnik ves razjarjen. "Oprostite, gospod stotnik, nisem ravno mogel najti nobenega kozarčka," se opravičuje sluga. A "Sem slišal, da je tvoja žena zopet bolna. Ali je nevarno?" "Ej, ja! Saj veš, da se ženske nikdar dobro ne počutijo, če niso malo bolne." 'A Pisatelj, poln idealov, vzdihne: Oh, ta današnji svet! Ničesar ni, da bi nam nudilo res pravo, neskaljeno, srčno veselje in zado-voljnosta!" "No, potem pa gotovo niste še nikdar jedli prešičeve glave s hrenom," ga opomni dobrodušen trgovec. A Blizu Ljubljane se vrše vojaške vaje. Pod nizkih gričem leži 17 pešpolk, onstran griča je pa sovražnik, 27. belgijski. Mimo pri j aha major in pokliče enoletnega prostovoljca Pirkerja in £a vpraša: "Znate plezati?" "Znam, gospod major." "Potem splezajte na onole smreko in poglejte koliko ima sovražnik za gričem strojnih pušk." "Takoj, gospod major!" Enoletnik spleza na smreko. Ko je bil na vrhu, mu zakliče major: "No, kaj vidite?" "Ničesar, gospod major!" "Ničesar ne vidite? Kako to, da ne vidite ničesar?" VPokorno javim, gospod major, da zato ničesar ne vidim, ker sem kratkoviden." A V senatni zbornici imajo postavo, ki prepoveduje senatorjem v zbornici kaditi. Toda nobena, postava jim ne prepoveduje brati časopisov ali pa dremat) med zasedanjem. A Mož se odpravlja na daljše p0' tovanje. žena mu pripravi v kov-čeg vse potrebne stvari in mu že naprej žuga, naj se obnaša P° svetu, kot se to spodobi dobrem« in poštenemu zakonskemu možu-Končno mu pa še reče: "Pa da veš, ko se boš peljal domov, se vsedi v prvi vagon na vlaku, da boš prej doma." A žena pride k zdravniku in mu reče: "Gospod doktor! Kaj naj napravim z mojim možem? če b» mi dali kak dober nasvet." "Kaj pa mu je?" vpraša zdravnik. "Sama ne vem, kaj mu je. Kadar mu ni dobro, se opije, a kadar se opije, mu pa zopet ni dobro." A "Ti si bil pri smrtni postelji prijatelja Zmazeta; kaj so Pa bile njegove zadnje besede?" "Sploh ni prišel do tega, ker je bila do zadnjega njegova žena zraven." A "Kaj, tako star se hočeš oženiti s tako mladim dekletom?" "Seveda, če že ugrizneš v ki8^ jabolko, mora biti vsaj to rdeče. A Srce gledališke igralke je tf-ko kot romarski voz: kadar Je najbolj poln, pa je še vedno P*0" stor za enega. A . , Gost podari domači hčerki P° dolarja. Dekletce spravi dena1"' a se pozabi zahvaliti zanj. ti jo ostro pokara: "Ali veš kaJ bi morala storiti? Kaj pa jaz rečem tvojemu očetu, kadar i*11 da denar?" Dekletce premišlja, pa pra^1' "Ti rečeš vedno očku: 'Ali je t0 vse?' " DOPISI U!lHiiiiiiiiiimiiiim!!m?!iiiimiimiiimii Za naše gospodinje immni.......................................... Preprogo iz trave, ki je obledela, nesi na vrt in jo prebarvaj z navadno hišno barvo. DOSLUŽENCI Predsednik Joseph Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John J. Kikol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Joseph Markovič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Andrew Lekšan, Frank Vi-rant. Zastavonoša Joe Skuly. Zdravniki: dr. Kern, dr. Oman, dr. Perme. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida: Frank Brancelj. Zastopnik na delniški seji S. N. Doma, John J. Kikol. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi. Ima nad $7,000 premoženja in plačuje $8 tedenske bolniške podpore. Društvo priredi časten pogreb za umrlim članom z udeležbo vseh članov. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. Nar. Dom. Slovenci in Hrvati od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ Predsednik Math Zupančič, 3540 E. 81st St.; podpredsednik John Kužnik, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, blagajnik Joseph Lekan, 3568 E. 81st S^.; zapisnikar Frank Papež. Nadzorni odbor: Vladimir Voicansek, John Kužnik in Rudolph Kenik. Društveni zdravnik Anthony J. Per-ko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. Nar. Domu. Mal zavojček jagod ne zadostuje za veliko družino, zato jih zmelji in jih polij na kekse ali sladoled. Porabi vsak koček zemlje pri hiši in vsadi cvetlice ali iajla. LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Truden, tajnik John Znidaršič, 6617 Schaffer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Speh Jr., nadzorniki: John Kraševec, John Mlakar in John Ster-le. Društvo zboruje vsako četrto soboto v mesecu v Slov. Nar. Domu, soba št. 4. staro poslopje. Društvo plačuje $200 smrtnine in $1 dnevne bolniške podpore za $1 mesečnine Sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društveni zdravniki so: dr. Omon, dr. Kern, dr. Seliškar in dr. Oman. Zastopnik za Slov. Nar. Dom in Klub društev Slov. Nar. Doma John Žnidaršič. SV. ANTONA, ŠT. 138 K. of O. Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skul, 1074 E. 74th St.; taj-nik-zaplsnikar Joseph Perpar, 5805 DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139 C.K.O. Predsednica Mrs. M. Peterlin, podpredsednica Mrs. T. Kostanjšck, tajnica J. Yelitz, 1096 E. 67th St.; zapisnikarica Mrs. F. Russ, 1099 E. 71st St. Tel. ENdicott 0369-J; blagajni-čarka Mrs. C. Perme, vratarica Mrs. F. Kasunič. Nadzornice: Mrs. M. Peterlin, Mrs. J. Peterlin, Mrs. F. Novak. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo tretjo sredo v messcu v stari šoli sv Vida na 62. cesti. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik, 645 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave.; blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72d St.; zapisnikar Anton Zaje. Nadzorni odbor: Frank Komi-dar, John Martinčič in Frank Lev- SLOVENSKI NARODNI DOM Maplc Hciffht, O. Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Andrew Rsžin, tajnik Anton Gorenc, 5206 Stanley Ave.; blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Mar-tinšek, Louis Kostelec, Ludvik Vrček. Ostali direktorji: Mike Plut, Joe Legan, John Hrovat, Andrew Hočevar, Frank Volkar, Jakob Jemec, Ignac Novak, Anna B. Fortuna. Seje se vršijo tretjo soboto v mesecu na 5087 Stanley Ave. Dvor Mlade Cvetke, št. 1647 C. O. F Nadborštnar Anthony F. Suhadol-nik, podborštnar Anthony Hrovat, bivši nadborštnar Frank J. Shuster, finančni tajnik Ciril Šušteršič, zapisnikar in tajnik John J. Kaplan, 3627 E. 81st St.; blagajnik Anthony Me-ljač Jr. Nadzorniki: Florijan Cesar, Anthony Hrovat in Anthony Stepic Jr. Sprevodltslja Cyril Lekan in Ignatius Okoren. Duhovni vodja Rev. John J. Oman. Vratar Joseph Perko, zastopnik za Slovenski Narodni Dom v Maple Heights: Anthony Hrovat. Društveni zdravnik je dr. Anthony J. Perko, 3493 E. 93d St. Društvo zboruje drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v S. N. Domu na E. 80th St. Nikolaj in Nadja sta se oprijela zadnjih brez, ki so rastle ob bregu, in se sklonila nad vodo. Imela sta tako rekoč neomejen razgled na vse strani. Jenisej je na tem mestu širok več kot podrugo vrsto in teče z velikansko hitrostjo po dveh različno 'širokih strugah. Med njima je več otokov, poraslih z jelšami, vrbami in topoli, človeku se zdi, kakor bi videl v reki zasidrane zelene ladje. Na drugi strani reke se vrste visoki, z gozdovi porasli griči, ki so žareli v škrlatasti jutranji svetlobi. Nikolaj in Nadja sta pregledala reko navzgor in navzdol tako daleč, kakor so nesle njune oči. Nikjer nobene ladje, ne na desni ne na levi strani, ne ob bregovih otokov! Ljudje so odpe-jali ali pa razbili vse, kakor jim je bilo ukazano. Prav gotovo! Ako Tatari ne dobe za most na čolnih potrebnega gradiva od juga, potem se morajo na svojem pohodu proti Irkutsku zaradi neprehodnega Jeniseja zelo zakasniti. Spominjam se," je dejal Mihael Strogov, "da je više gori pri zadnjih hišah v Krasnojar-sku malo pristanišče, kjer se ustavljajo brodovi. Prijatelj, dimo ob reki navzgor in poglej, niso li tam pozabili kakega broda!" Nikolaj je planil v označeno smer. Nadja je prijela Mihaela Strogova za roko in ga naglo vodila za njim. Ako bi našel ladjo ali pa tudi le preprost čoln, ki bi mogel držati kibitko ali vsaj tiste, ki so se z njo pripeljali, bi se Mihael Strogov ne pomišljal niti en trenutek, ampak bi takoj poskusil priti čez reko. Dvajset minut kesneje so prišli. vsi trije do malega pristanišča ,kjer so tik ob vodi stale zadnje hiše kot nekaka vasica pod Krasnojarskom. Toda ob bregu ni bilo nobene ladje, nobenega čolna, prav no-hene stvari, iz katere bi se dal napraviti plav, potreben za tri osebe. Mihael Strogov je vprašal Nikolaja, kako je, in ta mu je odgovoril, da po njegovem mnenju ni mogoče priti čez reko. "Pa. se bomo prepeljali!" je odgovoril Mihael Strogov. Iskali so dalje. Brskali so po hišah, ki so bile prav tako zapuščene, kakor vse v Krasnojar-sku. Siromašne koče, pri katerih je bilo treba samo vrata odriniti, so bile popolnoma prazne. Nikolaj je stikal po eni, Nadja je tekala po drugi. Mihael Strogov sam je vstopil tu in tam in skušal z roko otipati kako stvar, ki bi jo mogel uporabiti. Nikolaj in mladenka sta zaman prebrskala vse koče. Hotela sta že nehati, ko sta zaslišala, da ju kliče Mihael Strogov. Oba sta hitela k bregu in opazila, da je Mihael Strogov sedel na pragu neke koče. "Pridita sem!" jima je zakli-cal. Takoj sta bila pri njem in sta ki je dovolj lahka, da more plavati. Njo in konja bomo z mehovi držali nad vodo." "Dobro si jo pogodil, očka!" je vzkliknil Nikolaj. "Ako nam pomaga Bog, bomo srečno prišli na drugo stran, četudi ne v ravni črti, ker je reka zelo deroča." "Nič ne de," je odgovoril Mihael Strogov, "da le pridemo čez reko. Irkutsko pot si bomo potem že znali poiskati." "Na delo!" je dejal Nikolaj, začel prazniti mehove in jih no siti h kibitki. (Dalje prihodnjič) -o- MALI OGLASI DNEVNE VESTI Kancler Bruening govoril o bankrotu Berlin, 9. maja. Kancler nemške republike, Bruening, je podal jako energično notico v javnost, v kateri povdarja, da Nemčija absolutno ne more plačati obveznosti na vojne dolgove. Obenem je nemški kancler prerokoval, da bo povzročila mednarodna konferenca v Lausanne, ki se snide v juniju mesecu, mednarodno zboljšanje razmer ali pa propad sveta. Kancler je mnenja, da mora biti konec nemških žrtev. Nemčija se bo zgrudila, in z njo vred ostala Evropa. V dobrem mesecu se bo dognalo, kakšna usoda čaka svet v bodočnosti. nila zadnja društvena seja. Katera bo suspendirana, mora krivdo sama sebi pripisati, ne pa društveni tajnici. Upam, da boste vpoštevale vabilo za sejo in opomin, katerih se tiče. S sestrskim pozdravom — tajnica. (111) Pričakuje se več deporta-cij v prihodnjem letu Washington, 9. maja. Predsednik, Hoover je podpisal postavo sprejeto od kongresa, v kateri se dovoljuje za prihodnje fiskalno leto $200,000 za deporta-1 cijo tujezemcev. Letos so porabili samo, $100,000. Še je dovolj romantike pri starcih Wichita, Kansas, 9. maja. 77 letni milijonar Henry Rutter, se je zaljubil v svojo 23 letno bolniško .strežnico. Kar na kratko sta naredila: pobegnila sta in se včeraj poročila. In sedaj sta oba "srečna," kot hitita zatrjevati. Slovenska šivilja se priporoča slovenskim ženam in dekletom za izdelavo modernih oblek. Ravno sedaj smo dobili lepe, najnovejše vzorce. Jako poceni. Ivanka Marinček 975 E. 74th St. (114) V najem se da .jako pripravna grocerijska in mesarska trgovina, z vso opremo, zelo poceni. Nadalje tudi restavrant na zelo dobrem, prometnem prostoru. Jako poceni. Vprašajte pri Mrs. Fink, 17409 Waterloo Rd. (110) Farma naprodaj v Geneva, Ohio. To je ena najlepših slovenskih farm v tem rodovitnem kraju, ki se dobi za ■ najnižjo mogočo ceno danes. Polovico se plača takoj v gotovini, drugo se vzame na prvo vknjiž- " bo. To je lepa prilika za Slo-" venca, ki hoče napredovati na ■ farmi. Podrobna pojasnila do-- bite pri Mr. Frank Beretiču na " Dock Rd., Madison, Ohio, ki vam ■ bo iz prijaznosti pokazal dotič-no farmo. (110) Naprodaj je slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153. (X) Stanovanja se oddajo eno po tri sobe, eno po štiri sobe, eno pet sob. Jako poceni rent. Vprašajte na 1011 E. 64th St. (xlOO) Imenik raznih društev POSLOVENIL DR. A. R.: Telefonska družba mora vrniti denar Harrisburgh, Penna., 9. maja. Državna komisija je odredila, da mora Johnstown Telephone Co. vrniti svojim 5363 odjemalcem svoto $30,000, kar je preveč računala za telefonske klice. Kompanija bo plačala. Si je končal življenje 17 let star Akron, Ohio, 9 .maja. Kenneth Roberts, 17 let star, si je nognal revolversko krogljo v glavo. Bil je takoj mrtev. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ker oče in starejši brat ne moreta dobiti dela, on neče biti v nadlego družini, pa je sklenil [posloviti se od tega sveta. Poročnik Massie z ženo , zapustil Honolulu < Honolulu, 9. maja. Poročnik ' Massie, njegova žena, tašča, oba pomorščaka Lord in Jones, ter odvetnik Clarence Darrow, so zapustili včeraj havajsko otočje in se odpeljali proti San Fran-ciscu. Predno je Mrs, Massie stopila na krov parnika, jo je neki policist hotel zadržati in ji vročiti sodnijski poziv na pričevanje, toda spravili so jo hitro na parnik, ne da bi policist kaj opravil. 100,000 ljudi v paradi za dobro pivo New York, 9. maja. Prihodnjo soboto se bo razvila v New Yorku ogromna parada, katero namen je delati agitacijo za dovoljenje dobre pive. Pričakuje se najmanj 100,000 ljudi v paradi. župan Walker bo sam vo-: dil parado. Naznanilo Članice dr. sv. Cecilije št. 37 S.D.Z. so prijazno vabljene na sejo, 11 maja, ob 8 uri zvečer. Obhajale bomo šesto obletnico našega društva. Po seji se bo pa vršila zabava. Torej ste vse prijazno vabljene, da se udeležite te važne seje. Obenem vas moram tudi opozoriti, zlasti nekatere članice, da redno plačujejo. Vse se preveč zanašate, da se bo za vas zakladalo. Vprašam vas, kje bom pa vzela denar? Ene skrbijo, da imajo redno plačano, druge pa rade odlašajo. Vsem tem bodi povedano, da se odslej naprej za nobeno ne bo založilo iz društvene Magajne. To je bil strogi sklep zadnje seje. Katera v resnici ne more plačati, naj se zglasi na društveni seji, da se znam ravnati, drugače pa se bom ravnala, kot je skle- SELITVENA MARIJA KUMIČIČ Za "Ameriško Domovino" priredil M. U, KER BOM PRESELIL MOJO TRGOVINO NA bom razprodal vso sedanjo zalogo, da se zmanjšajo selitveni stroški. Zato se pa nudi sedaj našim ljudem prilika, kot jo še niso imeli v tej naselbini, da si nakupijo raznega blaga in potrebščin za prav male denarja. Blago bom dal na tej razprodaji dosti pod tovarniško ceno, samo da se zaloga zniža. Poglejte tukaj samo nekaj cen: Svilene ob&ke.za žene in dekleta od $2.75 do $4.50 Bele* oblekce Za deklice______'.„.!.............od 35^ do 65^ Ženska krila--------------------------------------------------25e do 35č Ženske bluze..,......T.T—.......——25^ do 35^ Svilene obleke-za deklice............„J:.od 39^ do $2.35 Pralne obleke za deklice...........................10^ do $1.00 Slamnike za žene in dekleta—...............-25^ in 50^ Nogavice za dečke..........................................in 10^ Ženski in otročji sveatri...;'.---------------...65^ do $2.50 Ženske spodnje jopice......'............................................. SVILENE NOGAVICE PO ZNIŽANIH CENAH Moške srajce--—-........................—..—35^ do $1.50 Moške kape.—........,..................................................-15<> ROČNE TORBICE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. S turi Ctmpermanovl prostori IlEnderson 6798 FRANK ARKO, zastopnik In še več drugih predmetov je na tej razprodaji, ki bodo šli za vsak denar. Torej ne zamudite te prilike in posetite to razprodajo, ker prihranili si boste mnogo denarja. Tako poceni niste še nikdar kupili. 6129 St. Clair Ave POGREBNIK—INVALIDNI VOZ—NOC IN DAN 1105 Norwood Rd. ENdjcott 4735 Zakaj druge cigarete molče glede tega važnega vprašanja? 'X LI vdihavate? Sedem i/.med desetih oseb vdihava. Ostale tri ps} vdihavajo nevede. Vsak kadilec in' kadilka vdiha del dima, ki ga potegne iz cigarete. Ali vdihavate? Lucky Strike si je drznila načeli to važno vprašanje . . . kajti gotove nečistoče, skrite celo v najfinejših in najmilejših tobačnih listih, so odstranjene potom Luckies slavnega čistilnega procesa. Luckies so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo. Ali vdihavate? Pomnite - več kot 20,000 zdravnikov, katerim so bile dane Luckies v preizkušnjo, je temelječ svoje mnenje na izkušnje v kaji, ugotovilo, da Luckies manj dražijo grlo kot druge cigarete. Ali vdihavate? Seveda! Zato pazite. Zaščitite svoje nežne glasovnice! O. K. AMERICA NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 modernih minut x najboljšimi plesnimi koncerti na svetu in slavnimi Lucky Strike novicami vsak torek, letrtek in soboto zvečer po N.B.C. omrežju. ('opr.. 1932. The Alnerirun Tobacuu Cu. Zle slutnje razprodaja Dejstvo, da je Malipi-tero premagal slovitega nemškega sabljača je le poveličevalo njegovo junaštvo in vsi so ve- p deli hvalo Loradanu, ker jim ga je privedel domov s sovražnikovega ozemlja zdravega in žive-ka. Tako so njiju prijateljske zveze postajale le še tesnejše, razlika njiju značaja jih je spajala še krepke je, baš kakor dve različni kovini, ki dajo — stopljene v eno samo — krasen me-taličen zvok. Medtem, ko se je gondola v hitrem teku približevala kopnu, so Loj-edanove oči krožile po svetli površini vode, a njegovo sicer bledikasto lice je zalila lahka ru-dečica tihe radosti nad čarno lepoto vse okolice. "Kak čar, kaka raznolikost barv!" je vzkliknil oduševljeno. Od žarkih trakov solnca ob- 1 sejani valovČki so se iskrili in < trepetali kakor svetli biseri. La- i hka meglica je drhatala nad s močvirnatim biljem, ki je zra- < stlo iz vode, a temno modro ne- < bo je bilo jasno kakor detinska : duša, le tam v daljavi na severni strani se je zvijal okoli sneženih glav alpskih velikanov bel . oblak, gubeč se v neizmernost. Loredan je z očmi sledil belemu oblaku, kako nastaja, kako se dviga in menja obliko in kako se izgublja v neizmerno daljavo, Iznenada je mladenič stegnil roko, njegov lepi obraz se je nekoliko zresnil, ter dejal: "Cateri-no, poglej tkjakaj! Tam. je naše življenje, vse naše želje. Niti ne opažamo, kako se pretvarja, razblinjuje, dokler popolnoma ne izgine." Malipiero je dregnil druga v koleno: "Sanjač! Pesnik! Ne kvari mi užitka tako krasnega dne s tako bledo prispodobo! Še malo časa — in stal boš pred Bianco, najlepšo vseh Grkinj, pred biserom, kakršnega ne hrani nobena benečanska palača. A ti, ti pa misliš na minljivost! Ne išči vedno sence v solncu!" "Oprosti, ker sem tak," je nežno odvrnil Loredan. "Giovanni, tak si bil že v de-tinstvu. čim bi se tvoje utne dotaknile vrča, bi pobledele in zadrhtele, ker tudi v vinu so okušala strup. Celo med ljudmi, veselja norjmi, vidiš smrt. Ne nori vendar, prosim te, ko nisi nor. Vživaj življenje v polni meri, pa samemu vragu proži roko, ako te vabi k mamljivemu plesu! ... Zmaješ z glavo? Kako pa si do-sedaj živel in užival? Ničesar! Stopi tedaj sedaj enkrat za sla-stimi življenja! Prija-telj, stvori si ime, kakršnega sem si jaz, pa boš živel v svojih pravnu kih!" "Ime? Kako naj si ga pribo-rim nakljub usodi?" c "Ha, ha, ha!" se je nasmejal 5 Malipiero. "Tako kakor sem si j jaz zavoj eval svojo tiho srečo, katero čuvam skrito tam preko ] pred zavistjo brezposelnih me 1 stnih brbljavcev." Caterino je z roko pokazal na < neko vilo, ki se je belila izmed i zelenja in vzkliknil: "Bianca, < ljubljena Bianca! . . . Giovan- 1 ni, ali se še spominjaš onega vročega dne, ko smo prodrli v pa- ] šin harem? Kdo se nas ne bi ; bil tedaj prestrašil! Paša je pa- < del, moj oklep je bil pobrizgan f njegove krvi, ki je še curkoma i tekla z mojega meča. Perje na ' moji čeladi je bilo vse poman- i drano. A kdo bi si bil mislil, da ' se v zaprašenem oklepu! ob moji i strani krije, tihi, miroljubni Lo- 1 redan! Ko smo stopili v harem, i so ženske zakričale ter hotele i zbežati, kakor preplašene grlice, Kak metež, kaka zmeda! Istodobno z nami so planili na na- : sprotni strani v sobano pašini sluge, da razsekajo njegove mi-ljenice, samo da ne pridejo nam v roke. Mlada Grkinja, skoro še dete, je tresoč se objela moja kolena. Raztirali smo nemarne .sluge ter si razdelili plen. Zase sem vzel malo Grkinj o. Kaj b; meni zlato?" "Vem," je dejal Loredan, "kako se nisi mogel nagledati onih temnih oči nesrečne deklice, a njena roka te je držala krepke-je kakor železne ukove. Komaj se je še spominjam — ti si je ljubosumno skril človeškemu pogledu. Prekrstil si jo v Bianco? Čemu? Mar nisi nikdai izvedel nje pravega imena, rojstnega kraja, pa, dali ima starše?" "Nikdar," je odvrnil Malipiero, "a tudi nisem poizkušal. A tudi da sem izvedel, ostala bi bila pri meni. Bog ve s katerega oddaljenega otoka so Turčini ugrabili to milo dete. Imenoval sem jo Bianco, ker nisem še nikdar videl tako belih lilij kakor je ona. Ah, Giovanni, tudi nje duša je bela in čista, kakršnih ne najdeš pri naših oholih in živahnih Benečalnkah. A njen glas ..." Loredan se je nasmehnil, nagnil se k prijatelju ter1 dejal: "Caterino, ti si postal pesnik!" "Jaz? Nisem! A ljubim!" "Ti ljubiš?" se je začudil Loredan. "Mar je to v današnjih dneh nedaj nenavadnega med mladimi Benečani?" je šaljivo vprašal Caterino. Loredan se je zagledal v vilo, a po premoru je dejal skrbnim, pritajenim glasom: "Ti ljubiš Grkinjo? ... A ne Lavinijo?".. "0, radi Lavinije si namršil čelo? Hm, kočljivo vprašanj Proveditorjeva hči se je igrala z menoj, ko sva bila še otroka, Ako že hočeš, nu, ona je bila moja prva ljubav. Lavinija je lepa, Bianca lepša! Ono še vedno cenim, mamljiveja je, modrejša, bolj privlačljiva. A mezinec Biance mi je ljubši, nego cela ohola Lavinija!" "Ne bi smel tako na vidik soditi." "Lavinija je: zame le lepa ženska, kakršnih je na stotine v Benetkah." "Poznaš li nje dušo??? ? Dali je ne podcenjuješ" je vprašal Loredan. "Kaj meniš s tem? Mislim, da jo poznam, a ravnotako tudi vem, da me ona, ubožica, resnično ljubi," je dejal polglasno Caterino. "Ali pa veš, da ti bo ona oprostila tvojo nestalnost in tvoj odpad ? že kot otroka sta bila drug drugemu zaoblj ubij ena. Tp vgq Orla - proH dro*l|a|«in - prati kaliju