mmmm HiBrnjeBi ■BmrB BSihBi Z Franc .Mlakar ! * w 1 S F ^ 4 Pacientom, sodelavcem m poslovnim partnerjem želiva prijetne božične praznike ter dobre volje in veselili trenutkov v Izlake IB 61411 IZLAKE tel/fax: 0601/74-088 Bilijona COCIČ, dr.stom. Vlado BARIČ, dr.stom. • UVODNIK • Kadim, se vozim z avtomobilom, največkrat se mi ne ljubi obiti travnika, zato ga kar pomendram, svojemu dragemu včasih podarim na sosednjem travniku odtrgan cvet, ovojček od žvečilnih frcnem mimo koša,... Meni in vsem vam je bil namenjen projekt Naše okolje, ki so se ga udeležili osnovnošolci zasavskih osnovnih šol. Meni in vsem vam je bil namenjen multimedijski projekt Atom. Zdaj vsaj vem, da niso krive le velike elektrarne, cementarne, kemične tovarne,... Naravo uničujemo vsi, čeprav včasih čisto nezavedno, iz navade. Morda je stara gospa Narava dobrega srca in nam bo to oprostila. Če bomo le pokazali, da nam ni vseeno. In ni nam vseeno še za veliko drugih stvari, vsaj nam v Zasavcu ne. Zaradi tega smo spet mrgoleli po Zasavju, zbirali informacije, fotkali in postavljali nadležna vprašanja. Za vas, drage bralke in cenjeni bralci, za koga drugega le. In ne pozabite: 28. decembra letos zadnjič izidemo. Nikar ne zamudite priložnosti. Poleg velikega koledarja, vas čaka še v novoletno naslovnico zavito leto 1995, v sliki in besedi. Za spomin in opomin. V ogledalu: Blanka Šmit Naše okolje Kšefti Hrastniški obrtniki Pogovor: Franc Mlakar Marija in Franc Godek Radeški pihalni orkester Fiatova bravo in brava Najstarejši smučar v Zasavju Anketa: Praznični vrvež IŠKI Dva metra globoki I HHn Hilli • vse, kar ste prešpricali, prespali, zamudili, e vse, kar ste storili, zanalašč ali po sili, • vse, na kar ste se letos jezili, e vse, česar ste se letos veselili. B KOLEDAR DOGAJANJ 12. decembra - Tečejo zadnji šolski dnevi v lem koledarskem letu. V šolskih klopeh postajanapeto, saj sespraševanjainpisanjatestov kar vrstijo. Glave si ne belijo le tisti, ki se učijo sproti in snov obvladajo, drugim pa teče voda v grlo. Pa še zima s svojimi snežnimi vabili je zunaj, pa kup prednovoletnih prireditev. 13. decembra-Zagorski Občinarji so pohiteli. Spet so prvi pripravili celoletno analizo delo vanj a, no vinarj em nanizali vse svoj e u spehe, se pohvalili, da zgodbe o uspehu še ni konec, in da bodo skrivnosti, kakršne imajo v načrtih, predstavili takoj po novem letu. 14. decembra - Zdravniki in zobozdravniki, združeni v Fides, stavkajo po vsej Sloveniji in tudi v Zasavju. Bolniki, čeprav jih v tem "viroznem" času ni malo, stavko z razumevanjem sprejmejo in p.odporo izrazijo tudi lako, da so čakalnice enostavno prazne. Tudi bolnišnic ne zaprejo in bolnikov ne vržejo ven, temveč oddelčni utrip ta dan spominjananedeljski ali praznični dan. 15. decembra -OZTrbovljepraznuje 10 let samostojnega obstoja in čelrt stoletja stanovskega združevanja. Na osrednji proslavi jim bo sam predsednik OZ Slovenije izročil priznanje dan kasneje, v soboto. 16. decembra - Vrstico tega dneva Koledar dogajanj posveča še eni od trboveljskih prireditev za otroke pred novim letom. Spet se v DD zberejo otroci in starši, ki prisluhnejo glasbeni delavnici Rudija Grahka in se poigrajo z odkrivanjem skrivnega gosta. 17. decembra-Zagrizenih smučarjev niti odjuga ne zmoti. 18. decembra - občinski svet v Trbovljah še zadnjič letos zaseda na redni seji. Mateja Grošelj UJAdllOOV BLANKA Blanki Šmit je življenje v vseh ozirih naklonjeno. Astrolog bi zanjo rekel, da ji rojeni v sončnem znamenju raka, s podznakom v levu, ne gre skrbeti, kako bo usklajevala bogato notranje življenje in vedno temperamentno, urejeno zunanjost. Morda ima prav zaradi tega tako rada morje in sonce. Pravzaprav redko naletiš na človeka, ki toliko pozornosti, kot je potrebuje, tudi daje. O sebi pravi, da rada joka, ker se pusti prizadeti, rada pa se tudi smeji. In takšna, nasmejana, tudivednoje, čeravno smehljajepravi, daje v vsaki družabnosti malce blefa. Družinsko življenje ji ne dela preglavic, navdušena je nad triletnim sinčkom Timom, njena tiha želja pa je, da bi bila dobra mati in žena. Prijateljstva - za ta omeni, da izhaja iz, za današnje razmere, številne družine (ima še dva starejša brata), zato soji najboljši prijatelji domači in ostali sorodniki, v katerih vedno najde uteho. Menda je sicer letnik 1963 ambicioznejši od nje, čeprav je na delovnem mestu vodje oddelka za družbene dejavnosti na zagorski občini, zelo zadovoljna, saj je to manj birokratsko in bolj kreativno delo. Nemarajo jedo tjapripeljaprav tis ta pot iz osnovnošolskih klopi, ko je nastopala pri vseh proslavah, bila kasneje aktivno udeležena pri raznoraznih recitalih v Delavskem domu Zagorje, pela pri MPZ Vesna in Dekliškem oktetu, igrala klavir, sodelovala pri Valvasorjevih igrah na Izlakah s tamkajšnjo gledališko skupino, veliko prebirala dela naših in tujih pisateljev in se vsebolj zanimala za kulturno področje. Sprva seje zaposlila na Samoupravnih interesnih skupnostih v Zagorju, z reorganizacijo pa so tako ZKO kot DPM pod okriljem občine, zato ima sedaj tam tudi delovne prostore. Kot je povedala, je svoje kulturno poslanstvo našla prav v tem, da povezuje kulturne skupine, ki jih sploh ni malo. Ljubiteljske kulturne skupine, zbori in drugi izvajalci imajo tako kontaktno osebo, na katero se lahko obrnejo v organizacijskem smislu ali za finančno podporo, usmerja jih tudi na razne izobraževalne programe. "Posluh občinske vlade za kulturna dogajanja je precejšen," je še dejala, "in veseli smo, daje dejavnost vokalnih in gledaliških skupin tako pestra in živa." Naposled sodi v njeno dejavnost republiška revija MPZ, ki vsaki dve leti poteka v Zagorju, kjer nastopajo v vlogi organizatorja, pa tudi prireditveob novem letu, letos poimenovane s skupnim naslovom V eseli december. Novost na njenem področju je vsekakor težnja k neformalni obliki delovanja, brez statutov in pravilnikov. Kakor kaže, seji bo v prihodnosti uresničila tudi želja glede izobraževanja, saj bi rada dokončala VB. stopnjo. Naj bo to, poleg zdravja, ki seji zdi neprecenljivo, naša želja v novem letu. ________________________________Pptra RaHnvir B "Jingle beliš, jingle beliš..." Foto:Jure Nagode Multimedijski projekt Atom V sredo, 13. decembra, je na OŠ Trbovlje potekala multimedijska predstavitev o projetku Atom - pretresljivi pogled v svet cepitve atoma in njegove alternative. Pripravili sojo predstavniki Greenpeacea za Slovenijo s predstavniki Greenpeacea iz Avstrije ter predstavniki Global 2000. Multimedijski film Atom so prikazali s šestimi video projektorji na 4 metre visokem platnu, kar je dajalo sami predstavitvi še večji občutek resničnosti. Film se je pričel z razlago o nastanku teorije a atomu. V filmu so prikazali tudi jedrske nesreče. Najbolj so poudarili nesrečo v Černobilu leta 1986, ki je povzročila številne žrtve, degeneracij ske posledice ter veliko materialno škodo. Leta 1993 je bilo registriranih 81 dogodkov: trije 3. stopnje, dvanajst 2. stopnje, enaindvajset 1. stopnje, druge pa so izven mednarodne lestvice jedrskih dogodkov. V filmu je bila prikazana tudi možnost nesreče v JE Krško. Film se konča s predstavitvijo Greenpeacea in Global-a 2000. Predstavili so alternativne vire porabe energije s pomočjo sonca, vetra.., in ne z jedrsko energijo, saj ta ni varna in ne poceni. Srečanje SEG - EK0S V četrtek, 14. decembra, so sc v prostorih Slovenskega ekološkega gibanja v Ljubljani sestali predstavniki Zasavske ekološke skupine - EKOS Zasavje ter predstavniki SEG-a. Pogovarjali so sc o novoletnem projektu Konference o okolju, ki bo potekala v Frciburgu. Predstavniki EKOS-a Zasavje in SEG-a bodo na konferenci zastopali Slovenijo. Generalni sekretar SEG-a Karel Lipič, je izrazil željo, da bi v začetku prihodnjega leta v Trbovljah odprli Center za ekološke dejavnosti SEG-a, za kar so se zavzeli tudi člani EKOS-a. Člani SEG-a so predstavili trenutno delo gibanja, zasavski ekologi pa njihovo tekoče delo ter nekaj načrtov. Naslednji projekt, ki ga bodo skupno pripravili, bo ekološki seminar za srednješolce in učence, ki bo potekal februarja prihodnje leto v Trbovljah ali Idriji. Pripravljajo pa se tudi na uradno otvoritev Zasavskega ekološkega centra. Načrti EKOS-a Vodstvo Zasavske ekološke skupine je predstavilo program aktivnosti za prihodnje leto. V letu 1996 bodo delovali na naslednjih področjih: organizacija spomladanskega in jesenskega ekološkega seminarja, izpeljava morsko-biološko raziskovalnega tabora v Piranu na MDP in gorsko-ekološkega tabora v Bohinju, organizirali bodo tudi delavnico ob svetovnem dnevu zemlje, 22. aprila. Pripravili bodo tudi štiri večja predavanja na ekološko tematiko, prav tako pa se bodo poskušali posvečati pereči ekološki lokalni problematiki. V letu 1996 načrtujejo sodelovanje z nevladnimi ekološkimi organizacijami v Sloveniji, pomoč pri tem pa je že ponudilo Slovensko ekološko gibanje iz Ljubljane. Aleš Matko Boljši premog? V slovenskih rudnikih, kar je še od njih ostalo, dobro vedo, da kmalu ne bodo nič več štele tone izkopanega goriva, marveč bo pomembna njegova kvaliteta. Ne rečemo, da že doslej marsikaj ni bilo tako, vendar premalokrat. Prihodnjeleto bo kakovost v prvem planu. Celoten orkester bo uglašen na to struno; bolj manj, pa tisto dobro. Pravijo, da naj bi leta 1996 nakopali okoli 860.000 ton, v glavnem energetskega premoga. Letošnja produkcija pa bo dosegla kakih 960.000 ton. Še posebej naj bi poskrbeli za premog boljše kakovosti, ki ga odpremljajo za potrebe ljubljanske toplarne, kar pa ne pomeni, da bi zanemarjali skrb za kvaliteto poslanega premoga za potrebe domače termoelektrarne. Prijetno je slišati tudi, da se letos niso tako zelo ubadali s plačilno nesposobnostjo. Sicer jim te tegobe niso bile prihranjene, vednar vsaj zadnje letošnje mesece ugotavljajo, da se je likvidnost vsaj nekoliko izboljšala, zato malce laže "dihajo". Ali bo temu tako tudi v letu, ki prihaja, je dmgo vprašanje. Zagotovo pa z manj zaposlenimi in z manjšim obsegom gospodarjenja resnično utegne biti manj težav tudi z zagotavljanjem denatja, tako za plače, kot za materialne in druge stroške. Državno podjetje Rudnik Trbovlje-Hrastnik, kot se zdaj imenuje, bo začelo novo poslovno leto z znatno manj zaposlenimi. Ostalo jih bo kakih 1.750, vendar, kot se sliši, je tudi to preveč za nameravano produkcijo. Nekakšen še dosegljivi ali mogoči stalež naj bi se vrtel tam pri 1.500 zaposlenih, kar pomeni, da se bo kolektiv tako zelo osul, kot nikoli doslej. V rudniku resno računajo na postavitev nadomestnega objetka TET 3. Brez tega premogovniku ni zagotovljena nobena perspektiva. Žal so se izjalovila vsa pričakovanja, da bi še letos gradnja nove termoelektrarne prišla na dnevni red parlamentarnega odbora oziroma še prej na nekatere seje dmgih teles, kaj šele v državni zbor. Milan Vidic l -j Minuli petek so sev zagorskem Delavskem domu na zaključni prireditvi zbrali sodelujoči v projektu Naše okolje, njihovi starši in prijatelji. Projekt sta vodili predsednica Društva za varstvo okolja v občini Zagorje Natalija Vidergar ter Tatjana Podbregar, vodja Oddelka za oko ljein prostor v občini Zagotje, literarni natečaj pa Jadranka Kačič. Projekt so podprli Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Urad RS za mladino, občini Trbovlje in Hrastnik, Studio Modema, IGM Zagorje in Zasavc, organiziralo pa gaje Društvo za varstvo okolja v občini Zagorje. V projekt so bili vključeni učenci višjih razredov vseh zasavskih osnovnih šol, tako z rednim kot tudi s prilagojenim programom. Mladi likovniki in literati so ustvarjali na temo narava, najboljši pa so se s svojim nanovo pridobljenim znanjem o okolju in naravi pomerili na regijskem kvizu na sami prireditvi, ki stajo vodila Karmen Pograjec in Marko Planinc. tirom, 7. b OŠ T. Okrogar,n, Mateja Hote, S. b m M,(j« Hočevar S. a. obe OŠ I. K.'«,.™« hovlje; Ztvana Zagorjani Strokovna komisija T.P. foto:Tomo Brezovar Hrastničani, in Trboveljčani a imeltiisei mm ®ts@§M& ustmeaH Marjan Hlastanje dobri mož Iz Trbovelj, bi lahko rekli. Čeprav seje s petnajstimi leti preselil v Celje, na rodni kraj ni pozabil. Je velik ljubitelj otrok. To dokazuje tudi njegova dejavnost v okviru baptistične cerkve. Pred leti je navezal stike z Američani, ki so bili pripravljeni zbirati darila za otroke. Darila deli otrokom širom Slovenije. Vsaj za trenutek pa je osrečil že tudi veliko otrok iz nesrečne dežele - Bosne. V ponedeljek, 18. decembra, je s svojimi ameriškimi prijatelji prišel v Trbovlje. S seboj so pripeljali 640 darilnih paketov, ki jih je s pomočjo aktivistov Rdečega križa, Zveze prijateljev mladinein učiteljic iz vrtca in osnovne šole delil otrokom. Kot pravi sam, je Trbovlje nekakšen zakoten kraj v tem smislu, da se tu nič ne dogaja. Zato se je odločil, da razveseli tudi trboveljske otroke. Kot misijonar je deloval v Makedoniji in na Nizozemskem. Pred dvajsetimi leti je kot prvi krščanski glasbenik v Jugoslaviji posnel ploščo. Takrat je tudi navezal prve stike z Američani, bolje rečeno z organizacijo Samaritan's Purse, ki ga finančno podpira pri njegovih delih. "Biti kristjan ne pomeni samo govoriti, ampak predvsem nekaj storiti za človeka," pravi Marjan Hlastan. Razdeljevanje paketov v Delavskem domu Trbovlje je bilo v dveh delih. Najprej so bili na vrsti otroci iz vrtcev, nato še osnovnošolski otroci. Pred razdelitvijo daril, ki so bila zavita v raznobarvni papir, (darila so bila razdeljena glede na starost in spol otroka, vrednost posameznega paketa pa je bila od 20 do 80 dolarjev), so si otroci lahko ogledali Marjan Hlastan je v Trbovlje pripeljal 640 daril za otroke. nastop dveh deklic in fanta, ki baje prihajajo iz Havajev. Zavrteli so jim tudi risani film, ki govori o Kristusovem rojstvu. Daril so bili najbolj veseli predvsem najmlajši med njimi. Na podelitvi jebil tudi trboveljski župan Janez Malovrh, ki je prijatelj Matjana Hlastana. Tudi on je pripomogel, da je prišlo do te obdaritve. Marjan Hlastan pravi, da pričakuje nekaj denarja tudi od občine. "Vesel bi bil, če bi občina nakazala vsaj kakšnih 30 do 40 tisoč tolarjev za kritje stroškov prevoza." Tekst in foto: Jure Nagode DESIDERIO DELLE TUE MANI NELLA PEN0MBRA DELLA iti SAPEVANO Dl R0VERE ESj^j Dl M0RTE. ANTICO INTERNO. Trg svobode IT«, 614: Litija - Prejšnji torek je imel občinski svet občine Litija že trinajsto letošnjo sejo. Svetniki so po daljši razpravi sprejeli rebalans proračuna. V nadaljevanju je, ker j e bili nezadovoljen s predlaganim rebalansom, Anton Kovič predložil: Država je zagotovila za komunalne naprave v litijski občini 94,2 milijona tolaijev. Občina pa je dala komunali le 83,2 milijona tolaijev. Zato je predlagal, naj se razlika, 11 milijonov tolaijev, upošteva v proračunu za leto 1996. Fran Čeme je dejal, da se na ta način problemi le prenašajo iz letošnjega v naslednje leto. Joža Ocepek je vprašala: Kdo je dobil 40 milijonov tolaijev, namenjenih družbenim dejavnostim,in 1,6 milijonov tolarjev, ki bi jih morala dobiti litijska knjižnica za nakup novih knjig. Marija Tomšič je menila, da bi takšen proračun prejšnja občinska oblast, s katero se ta svet na veliko ukvaija in o čemer ima sedanja koalicija veliko slabega povedati, zavrnila. Stane Černe je še dodal, da litijska občina nima nikakršnega programa za naslednje leto, kar je v naslednjem obdobju lahko pogubno. Rebalans proračuna moramo vseeno sprejeti, saj nas od novega leta loči manj, kot mesec dni. Po končani razpravi o proračunu so svetniki sprejeli še odlok o zaključnem računu občine. Nato so v prvem branju obravnavali osnutek odloka o javnem redu ter odlok o gospodarskih javnih službah. Spregovorili so tudi o določitvi volilnih enot za bližajoče se volitve v krajevne skupnosti, za katere pa še ne vedo, kdaj bodo, saj je potrebno prej sprejeti odlok o njihovi izvedbi. Že na prejšnji seji pa so svetniki pooblastili župana, da se poveže z ustreznimi organi na državni ravni za pridobitev dodatnih sredstev za sanacijo magistralke ob Savi. Državni zbor jim je namreč v ta namen odobril le deset milijonov tolarjev. Litijski svetniki pa so se dotaknili tudi zdravstvenih ambulant v Gabrovki in na Dolah. Ambulanti, ki sta bili ponovno odprti na željo občanov in po politični odločitvi 22. septembra letos niso dale željenih rezultatov, glede na število obiskovalcev - pacientov. Ker j e obisk v obeh ambulantah zelo majhen, bosta obe odprti isti dan in to v Gabrovki 2 uri in na Dolah 3 ure vse do 15. januarja 1996. Svet bo po prejetju vseh željenih podatkov iz zdravstvenega doma po 15. januaiju razpravljal o nadaljni usodi zdravstvenih storitev v Gabrovki in na Dolah. Za letos litijski svetniki načrtujejo še eno sejo: seznanili naj bi se z osnutkom občinskega proračuna. M.Š.in R.F. Trbovlje - Trboveljski svetniki so se 18. decembra sestali na svoji zadnji letošnji seji, kjer so obravnavali osem točk dnevnega reda. Razpravljali so o reba-lansu proračuna občine Trbovlje za leto 1995 in o začasnem financiranju javne porabe v občini. Javne dražbe za prodajo Doma revirskih in savinjskih borcev na Vrheh sta se udeležila dva ponudnika, in sicer Bojan Praprotnik iz Medvod in podjetje KUM iz Trbovelj. Izklicna cena je po pogojih razpisa znašala 5.066.867,30 tolaijev, po46. ponudbi dražiteljev pa je bila izlicitirana zadnja ponudba Bojana Praprotnika, ki je znašala 7.600.000,00 tolarjev. Svetniki so na seji spregovorili še o izdaji soglasij k statlitu Stanovanjskega sklada in statutom osnovnih šol. Predsednik trboveljskega sveta Slavko Potrata 1 ta T.P. Zagorje - Minulo sredo je bila letna tiskovna konferenca občine Zagoije. Na njej so župan, tajnik občine, predsednik občinskega sveta in občinski strokovni sodelavci spregovorili o uspešno in manj uspešno izpeljanih aktivnostih v letu 1995. O njih smo sproti že poročali in vsekakor jih ni bilo malo. Poleg večjih projektov (tržnica, nova telovadnica, prizidek pri domu starejših na Izlakah in v OŠ Ivana Kavčiča, nova knjižnica na Izlakah,...) soletos ogromno postorili tudi na področj u ceštne in komunalne infrastrukture. Sicer pa se v občini še vedno spopadajo s programom o zapiranju rudnika Zagorje, obveznostmi iz obveznic in splošnega razvoja regije. V slednje seje Agencija za razvoj. Miro Majcen skrbi za razvoj cestne infrastrukture s programom Phare aktivno vključila T.P. Sanacija ozračja Trbovlje - V preteklem letu je trboveljska občina v mnogočem uspela izvesti projekt sanacije ozračja, in to kar na dveh ravneh: na področju priključevanja porabnikov na ogrevanje iz mestnega toplovoda ter sanacije toplarne in s tem zamenjave kuriv. V letu 1995 je bilo oz. še bo na toplovodno omrežje priključenih okoli 250 stanovanjskih enot. Občina je tako sofinancirala zunanje razvode in toplotne postaje v stanovanjskih objektih Opekama 4,4a, 4b ter na Ulici 1. junija 34, 4a, 34b. V teku priključevanja so tudi objekti na Gimnazijski 22, 22a. Načrtujejo, da bodo v marcu na toplovod priključili še Novi dom 46, 47 in 48. Vrednost vseh del znaša okrog 35 milijonov tolaijev. R.F. Trbovlje - Poleg širjenja toplovodnega omrežja se je občina Trbovlje posvetila tudi modernizaciji same toplarne, kjer so zamenjali osnovne kotle. Tako v toplarni dva kotla že obratujeta na plin, dva (ki sta še na trdo gorivo) pa sta pripravljena za hladno rezervo, ob tem ko načrtujejo še manjšega, potrebnega za ogrevanje vode v poletnem času. Celotna investicija je bila dokončana s kreditnimi sredstvi, njihove anuitete pa sedaj močno obremenjujejo tako redno poslovanje Javnega komunalnega podjetja kot tudi sam občinski proračun. Zato v prihajajočem letu na tem področju predvidevajo le najnujnejša vzdrževalna dela, kajti prihraniti bo potrebno sredstva, obenem pa pripraviti dokumentacijo za dokončno rekonstrukcijo Toplarne Polaj - najveijetneje v letu Trije kilometri Mii n.še - Pred kratkim so v KS Mlinše asfaltirali prve tri kilometre ceste Vidrga - Ravne skupaj s še štirimi odcepi. Krajani so ustanovili gradbeni odbor, ki je uspešno sodeloval skupaj z županom. Zahvaljujejo se mu za izpolnjene obljube, da je bila cesta asfaltirana še letos; hkrati pa tudi vsej občini, ki je pokazala velik interes na krajevnem področju. Krajani (ki so pred samimi zemeljskimi deli pridobili podpise z lastniki zemljišč in sodelovali s projektantom pri izdelovanju načrtov) so prispevali okrog 9 tisoč kubičnih metrov peska, ostalo pa je primaknila občina. R.F. Šesta seja Čemšenik - V ponedeljek je v KS Čemšenik potekala šesta redna seja sveta krajevnih skupnosti. Med drugimi sta se je udeležila tudi zagorski župan Matjaž Švagan ter načelnik oddelka za gospodarske Ulični okras 'ililll»i»‘-;:;.^M uresničiti vsaj tega. javne službe Ivo Vrtačnik. Seznanili so se z načrti, ki sojih uspeli uresničiti v letošnjem letu. Tako so ugotovili, daje zelo aktivno delovalo prosvetno in turistično društvo (pogrešali pa so gasilsko in športno društvo). Seznanili so se s prizadevanji za pridobitev projektne dokumentacije za gradnjo mrliške vežice. V pregledu uresničenih planov pa je še postavitev spomenika ostalim žrtvam druge svetovne vojne pa sanacija ceste od Žage do Rov (z občinsko pomočjo) in asfaltiranje ceste od Brezja do Šentgotarda ter razširitev ceste od Krivica do Gamberka. Ugotovili so, da so krajevne ceste sedaj dosti bolje vzdrževane, tudi z zimsko službo ni nikakršnih težav. R.F. 330. leto šolstvo v Šmartnem Šmartno - Začetki šolstva v drugem največjem kraju v litijski občini - Šmartnem segajo vleto 1665, ko je začela delovati enorazredna šola v zasebni hiši. Leta 1868 je takratni šolski nadzornik Josip Burger ustanovil prvo šolo v prostorih šmarske mežnarije. Po osmih letih, leta 1876, pa so odprli novozgrajeno šolsko poslopjew v stavbi sedanje pekarne in je služila svojemu namenu vse do leta 1964, ko so se učenci preselili v novo moderno šolo. Zaradi vsako leto večjega števila učencev so sedanjo šolo že trikrat dozidavah in je še vedno premajhna. Danes je na šoli 22 oddelkov s 530 učenci. Na osrednji slovesnosti ob 330-obletnci šolstva v Šmartnem je poleg šolskea pevskega zbora, ki ga vodi Janko Slimšek, nastopil tudi Slovenski oktet z enim od zadnjih nastopov pred prenehanjem delovanja, in recitatoiji. Po proslavi so si vsi povabljeni lahko ogledali razstavo učencev v novo prenovljenih šolskih prostorih. M.Š. Novo stanovanja Trbovlje - V letu 1995 so v Trbovljah uspeli zgraditi trinajst neprofitnih stanovanj skupaj s poslovnimi prostori na Savinj ski cesti 9; obenem so uredili tudi dovoz in parkirišča. Prav sedaj pa je v teku še gradnja nadzidave stanovanjskega objekta Rdeča kapica, kjer naj bi pridobili štiri nova stanovanja. Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo zgradili triindvajset neprofitnih stanovanj v stanovanjsko - poslovnem objektu Gimnazijska 22. S tem bodo tudi zaključili stanovanjski kompleks Vrtnarija -OR 75, IBT. R.F. Večnamenska hala Trbovlje - Kmalu bodo stekle priprave za gradnjo večnamenske športne hale v Šuštarjevi koloniji. Na občini predvidevajo, da jim bo v prihajajočem letu uspelo pridobiti vso projektno dokumentacijo in investicijski program. Želijo in prizadevali si bodo, dabodoz gradnjo pričeli v letu 1997; poprej pa bodo morali, kar se dotika komunalne opremljenosti načrtovanega objekta, pripraviti še samo lokacijo. R.F. Vodovod v prihodnje Trbovlje - V Trbovljah predvidevajo, da bodo v letu 1996 nadaljevali z rekonstrukcijo vodovoda od Zveznega rova do vrtin ob magistralni cesti za Savo. Hkrati naj bi tudi sestavili program pridobivanja novih vodnih virov na področju Partizanskega vrha, pri katerih črpanje (ker gre za gravitacijske vode) ne bo potrebno. Na tem področju pa je predvidena tudi gradnja vodovodov za oskrbo zaselkov s pitno in požarno vodo. V Trbovljah so položili okoli sto kilometrov vodovodnega omrežja, njegova povprečna starost je med dvajset in trideset let. Načrtujejo, da bi vsako leto opravili za vsaj dva kilometra oskrbovalnih del. R.F. Uspešno naprej Turje-Gore - Predsednik KS Tuije-Gore Edi Dominik ugotavlja, da je bilo letošnje leto za njihovo krajevno skupnost zelo uspešno. Vse krajevne ceset so pogramozirali, asfaltirali pa tisto proti Kopitniku in v Fračjem dolu. Nekaj težav imajo le z zimsko službo, ki po besedah krajanov, ne deluje po njihovi volji, čeprav opravlja svoje delo po programu. Pluženjein čiščenje javnih površin je namreč razdeljeno po treh prioritetah, kar pa večini v KS ne ugaja. Za naslednje leto načrtujejo, da bodo asfaltirali odsek od šole do pokopališča (s tem namenom je potekalo v ponedeljek tudi srečanje predsednikov krajevnih skupnosti) ter levo stran ceste iz Turja proti Kopitniku. R.F. Malo načrtov Podkraj - V KS Podkraj na prihajajoče leto ne gledajo s prevelikim optimizmom. Finančnih sredstev za leto 1996 namreč še niso prejeli, imajo celo nekaj neporavnanih dolgov. Tako načrtujejo le nadaljevanje posodobitve krajevne ceste Kajič - Kreže. Ker gre za finančno zelo zahteven projekt, bodo krajani zadovoljni, če jim bo uspelo Nova komunalna inšpektorica Trbovlje - Občina Trbovlje je znova uvedla mesto komunalnega inšpektorja. To mesto je z 20. novembrom letos zasedla JušaBuija, ki je bila pred tem dolga leta zaposlena pri Medobčinskih inšpekcijskih službah v Trbovljah. Vrsto in obseg njenega dela določajo zakonski predpisi, občinski odloki, pa tudi sklepi občinskih organov. T.L. Avtopralnica T rbovlje- Pred kratkim jena ulici Dom in vrt pričela obratovati nova avtopralnica. Uredil jo je Dušan Kajzer. Odprta je non-stop. T.L. ' ------------ Seminar na SŠEG Zagorje - Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo iz Zagorja je skupaj s Srednjo strojno šolo Trbovlje preteklo soboto pripravila seminar za učitelje strokovnih predmetov. Pomembna naloga je bila zaupana prav tej šoli zato, ker je trenutno druga tehnično najbolj opremljena v Sloveniji. R.F. -L Upravičene zagorske zahteve Danes utegne slovenska vlada na svoji redni seji razpravljati tudi o predlogu sklepov k programu zapiranja treh slovenskih premogovnikov, med njimi tudi zagorskega. Pravzaprav bi morali te predloge uvrstiti na dnevni red seje že prejšnp četrtek. Ker pa so v Zagorju za omenjene predloge k sklepom zvedeli takorekoč tik pred zdajci, so bili prisiljeni prav tako hitro oblikovati nekatere bistvene pripombe, ki so jih posredovali ministrstvu za gospodarske zadeve, ki je bilo predlagatelj omenjenih predlogov sklepov k programu zapiranja, zato je bila točka umaknjena iz seje vlade prejšnp teden. Bistvozagorskihzahtev bitakole povzeli: ovrednoteni program zapiranja premogovnika znaša okoli 15 milijard tolarjev. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pa je sodilo, da bo zadoščalo 8,8 milijarde tolarjev, kar jekomoj nekajvečkot polovica predloganegazneska. Pravzapravso v ministrstvu nekako obšli sredstva za sanacijo in razvoj. Zalo ne preseneča oster protest zaraditega. Ne gre pozabili, da so v tej občini od vsega začetka zahtevali sredstva za sanacijo zaradi rudarjenja uničenih in močno poškodovanih površin in vsled tega niti ne preseneča ugotovitev, da bi neupoštevanje tistega dela programa, v katerem je črno na belem zapisano, koliko denarja bo za vse to potrebnega, povzročilo občini izjemno hude posledice. Kdo ve, če ne bicelotna strategija sanacije in razvoja šla rakom žvižgat, pravzaprav bi kar lahko zatrdili, da bi Zagorjanom ostal le zaprt rudnik in nič več. Spričo tega je razumljivo, da z dokajšnjo nestrpnostjo pričakujejo izid današnje vladne seje. Če bo, kot smo dejali v uvodu, problematika prišla no dnevni red. Ugotovimo še to: v torek sta župan in predsednik komisijeza spremljanje procesa zapiranja rudnika naredila še en korak v Ljubljani v zvezi s tem. Zato upajo, da vlada ne bo gluha za utemeljene zahteve Zagorjanov. Milan Vidic Lions klub V petek, 15. decembra, so v trboveljskem Lovskem dvorcu pripravili klubski večer Lions kluba Trbovlje, katerega predsednik jeJurij Kolenc. Greza prvo leto njihovega delovanja.Kot je povedal prof. dr. Stojan Plesničar je osnovno načelo lionizma služiti narodom, ljudem, ki so v stiski, ki s svojimi napori ne morejo zadostiti potrebam življenja. Končno, vsako dobro delo človeka plemeniti. Tokrat je o zdravstvenem stanju prebivalcev Trbovelj in Zasavja spregovorila dr. Bosiljka Mičovič. Kot je ugotovila, so še vedno najbolj pereč problem bolezni dihal (čeprav se je ekološka situacija izboljšala) in Trgovina MONTEKUKUU Majcenova 4, Trgovina in usluge Del.čas.: 7.30 -19.30, ned.,praz. 8.00-12.00 Vsem BraIcem voščImo veseI Božič 24., 25. In 26.dECEMbrtA bo ruqoviNA odpRTA od 8.00 do 1 2.00 ure. Trgovina DEŽMAN Trbovlje JE OD 4.12.1995 DALJE ODPRTA VSE DNI V LETU OD 8.00 DO 21.00 URE. bolezni srca. Ugotovilo je, da je v Zasavju večja umrljivost, prav tako pa manjša rodnost glede na slovensko povprečje. Podatkisozastrašujoči, zatosibopotrebno prizadevati, dasebosituacija izboljšala. Trboveljske "leve in levinje" čaka še veliko dela, tokrat so za aktivno delo priznanje podelili kiparju Stojanu Batiču. Petra Radovič VIESIEILIE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO VOŽNJO V ČETE) 1990. > 1 ':S .. k .i ir i**'"-"«* fr*......fr*: ' fr* fr*.......fr* .......fr* :fr:j TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahlu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 ■Sv ::fr...... i M M i i M ; 'lit.......Hi........m...........;1........II..........iif.......m..........jg;.........t.........ji..........M.........M .ir pd.. ir PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji Vsak dan od 700 do 19“, ob sobotah 700 do 13” i... bi...m vi m...........m m............b Is;..........m :gj.......... - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - ban/e akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI L i;...m 'd...t mm. m d........mi - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina ..... ................................................................. ..........______________■■■'■......... AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 i* programa * TV SPREJEMNIKI, VIDEOREKORDERJI *HI-FI KOMPONENTE, GLASBENI STOLPI * HI-FI ZVOČNIKI * AVTOAKUSTEKA - brezplačna montaža ________znanih proizvajalcev SOOT, TUCHKICSJ, niBox, itimvooh DEMONSTRACIJA: DOLBY SURROUND PROLOGIC UGODNI KREDITNI POGOJI! M or cator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, T RG FRANCA KOZARJA 1 zmzanje cen avtomateriala! V BLAGOVNICI ETAŽA 2 el >■» ZA VSE REZERVNE DELE ZASTAVA, YUGO, LADA. , potečim STP HRASTNIK RENT - A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV JI Roman Kržišnik s, 'elo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Želimo vam prijetno praznovanje in srečno novo leto 1996. 4% sklada ZPIZ-a. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopispritimnenja bralcev o živfiehjydn dogajanju v Zasavjtvjčrpoiipisanih pisem ne objavljamoTjBolžLna pisem je zafiiai prostora omejena na največ30-tipkaniIrv^sticAIredništvy AXkn-:ti«-;v«>>flot I DAR # j »* > <** I ■ • >(«•/•> •»;/>«•«• 1 IGM INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA p.o. 61410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 Telefon: 0601/64 244; fax: 0601/64 284 Telefon prodaja: 0601/64 446; fax: 0601/64 023 Vsem sodelavcem, občanom m poslovnim partnerjem želimo v prihodnjem letu zdravja, uspehov in dobre volje. 25 LET BI 110 Z/A d.d. ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 7 PODJETJE ZA PROIZVODNJO DELOVNE, ZAŠČITNE IN OSTALE KONFEKCIJE ŽELI VSEM BRALCEM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1996. Kolektiv vas prijazno vabi v svojo industrijsko prodajalno, kjer vara poleg vseh vrst trikotaže, pletenin, perila, frotirja, ženskih bluz in oblačil za prosti čas nudi po ekskluzivno nizkih cenah tudi delovna oblačila kot zelo domiselna in praktična darila Božička ali dedka Mraza. "SSgr L Ul,. To je čas, ko nam v ušesih že odzvanja srebrno trkanje silvestrskih čaš. novih načrtov’ in dobrih želja, zaobljub za leto, ki prihaja. Naša zaobljuba je prijazna in zanesljiva pošta vseh 365 dni v letu! lil!. ■“ VESEL BOŽIC IN SREČNO 1996! y v v, vnsn posta .IIIII11111P**"' SS&S’:':'v POŠTA SLOVENIJE W E I «11111 pllllillll pgil i|Se’ . :$SK pl"'' I SKSŠB E lili iijir ii W Jr ElEls . ::x:: || Iplsllllllp ipillp r i Ilir: Vaša voščila bomo na velikih poštah dostavili vašim najdražjim in naj ljubšim tudi v nedeljo, Z4.decembra! Sponzor: VIDEO Zalokar, Trbovlje ZNAK PRED EPILEPTIČNIM NAPADOM AVSTRIJSKI ARHITEKT SLPESNICA ŠKERL SREČKO KOSOVEL SLPESNICA ŠKERL ANGLEŠKI PISATELJ (CHARLES) KIP VELIKAN BAT, TOLKAČ IGRALEC HANKS ANGL.DRAM. JONSON DRUGI RIMSKI CESAR, ZMAGOVIT VOJSKOVODJA AMERIŠKI LOVEC NA KOŽUHARJE TANJA RIBIČ KOŽNO VNETJE SLED STOPALA REKAV GRUZIJI, PRITOK ČRNEGA MORJA POGAN, VELIKAN STOLČEK BREZ NASLONA DEVET MANJ ŠTIRI MADŽARSKI SKLADATELJ KALMAN LANTAL PLATINA PAKROŽNO TELO ORGANSKO VEČANJE MESTO V FRANCIJI SLOVENSKI PESNIK (VINKO) KDOR IMA PRAVICO DO OPCIJE KRAJ V SEVERNI NEMČIJI SLOVENSKI SLIKAR (MATEJ) VRSTA ŽITA IT.FILMSKA IGRALKA PODESTA JEZERO NA FILIPINIH RUSKI, KOROBAČ ČREVESNI KATAR PISEC TRAGEDU TORIJEC KEMIČNA PRVINA BAJKA, ZGODBA STRUPENO RAZKUŽILO ZELENA VLAKNATA RUDNINA RIMSKI STENOGRAF ERNEST HEMINGVVAV SOPROGA MIHAILA GORBAČOVA DUŠIK VNEMA, IBSENOVA POLET DRAMA LIDUA OSTERC OBRSKI VLADAR PRVI M (TOL. LETALEC JAHAČEV •SEDEŽ" ST.GRŠKI SODNIK V PODZEMLJU RDEČE BARVILO FINSKI TEKAČ (LASSE) OTOK ČAROVNICE KIRKE IGRALKA GARDNER BOŽJI LES RADIJ STARO- RIMSKI BOG LJUBEZNI RODOVITNA POKRAJINA V FRANCIJI NAMEN, ZVIJAČA SL.GLED. IGRALEC (IVAN) ENRICO CARUSO NAMEN, ZVIJAČA SL.GLED. IGRALEC (IVAN) JAPONSKI PISATELJ (AKINARI) TROJANSKI JUNAK ANTON PETJE GRŠKA ČRKA JEZERO V ETIOPIJI EGIPČ.BOG VARUH ROKODELCEV IN UMETNIKOV MOČNA ALKOHOLA PIJAČA LUDOLFOVO ŠTEVILO GLAVNO MESTO KENIJE ŽE UMRLI SLOVENSKI ŠPORTNI NOVINAR (STANE) PROMETNI OBJEKT MESTO NA JAPONSKEM (ZOI L. 1972) PRISTANIŠKO MESTO V JUŽNI FRANCIJI GRŠKA MATI BOGOV EGIPČANSKO SONČNO BOŽANSTVO (DALJ. OBLIKA) METRIČNI POUDAREK V jetnišnici Upravnik zaporov je jezen, da se kar bliska. Iz kaznilnice j e pobegnil j etnik. "Ali J vam nisem zabičal, da morajo biti vsi izhodi najstrožje zastraženih" se hudeje nad podrejene. Paznik: "Že, že, ampak ušel je pri vhodu!" V operi Košir pripoveduje Juriju, kakšen tepec je komandir policijske postaje: "Pomisli, —1 zadnjič sem šel v opero in ga srečam v f*" ^ kopalkah. Je rekel, da gre gledat Labodje . jezero." "A ti si bil tudih Kaj ti pa je bilo najbolj všečh" "Najlepše je bilo na koncu, ko so delili plašče. Jaz sem vzel kar dva." ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva .3. tel.: 0601/22 436 H Vesele božične pnanike in srečno- mvo :leta \ \\v iggči S \ i i i i ji i ODSLEJ TUD! PRODAJA VIDEOREKORDERJEV /N KAMER. V tej številki so pred vami, dragi bralci in bralke, tri nagradne križanke: božiča križanka, katere sponzor je LB Zasavje d.d., Trbovlje, na sedmi strani je križanka, katere sponzor je Videoservis Zalokar iz Trbovelj, na deseti strani pa je križanka, katere sponzor je Lisca iz Sevnice. Vse rešitve pošljite do 31.12.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Božična nagradna križanka", "Križanka video Zalokar" in "Križanka Lisca" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: Božična nagradna križanka: 1. nagrada: 30.000 SIT 2. nagrada: 20.000 SIT 3. nagrada: 10.000 SIT Nagradna križanka (video Zalokar): 1. nagrada: Walkman 2. nagrada: 2 krat videokaseta 3. nagrada: 1 krat videokaseta Nagradna križanka (Lisca Sevnica): 1. nagrada: Komplet spodnjega perila 2. nagrada: Komplet spodnjega perila 3. nagrada: Nedrček Rešitve in nagrajenci bodo objavljeni v 1. številki v letu 1996. Veliko užitkov pri reševanju vam želimo! Sponzor: LISCA, Sevnica PREBIVALEC V OKOLICI PTUJA (PRLEKIJA) GLASBILO V OBLIKI ZABOJČKA Z ROČICO ŠVEDSKO MESTO POD GOROVJEM NORRBOTTEN VESOLJSKO PLOVILO OPREMLJENO Z ZAŠČITNIMI NAPRAVAMI ZA VAREN POLET DRŽAVNI PRAZNIK (1.MAJ) DEJANJE ORGANA VIDA ZNIŽANJE PETER PAN ITALIJANSKA SMUČARKA (ASTRID) llililll PRIVRŽENEC BOGOSLOVJA SOBNI GRELNIK PRI CENTRALNI KURJAVI FRAN.MESTO J OD LILLEA Z ŽALOSTJO POTOČENA SOLZA ORGANIZAC. ZA ZDRUŽENJE ARABSKIH DRŽAV SESTAVIL DAMJAN KOVAČ RISBA JK SNOV, TVARINA DIRIGEN- TOVA PALICA IT.MESTO JV OD MILANA STARO- EGIPTOVSK1 BOG ZEMLJE POŠKODBA ODŽAGAN KOS DEBLA NAPLAČILO, PREDUJEM JUHI PODOBNA JED IZ MESA IN ZELENJAVE FR.PISATELJ (CLAUDE) TOMAS IRIARTE LUKA OB VHODU V JEČE MORJE ARGENTINSKO MESTO NA VZHODNI STRANI MONTEVIDEA (ZNANO PO KAVI) ITAL. MESTO UŽNO OD BARIJA OTOMA R BAMBERG DEBLA SEBASTIAN MUNSTER NEVARNA ČREVESNA BAKTERIJA LAHEK KONENIK TINCA STEGOVEC TIPHVUNDAI- EVEGA SERGEJ PAHOR POLJSKEM AVTOMOBILA ČLAN VEDE O NEJASNIH, SKRITIH STVAREH KAJNOV BRAT MOČAN, KRATKO- TRAJEN SPODNJI DEL NOGE OTON SAJOVIC GOVEJI HLEV NA PLANINAH FRANCOSKI DIRKAČ FORMULE 1 OKLEPNO VOZILO MAVADNO MODRE BARVE Z DVEMA VRSTAMA GUMBOV SPOR, PREPIR PUNT, VSTAJA ŠVIC.MESTO NEDALEČ OD ZURRICHA POVRŠINSKA MERA VEČERNA PLESNA PRIREDITEV PISATELJICA PEROCI GARDNER PRINCESA IZ ČEŠKE MLA-DINSKE NAD. SKRAJNO SV MALEZIJSKO MESTO ZNAK ZA SLOVENSKA REŽISERKA ŠPORTNIH IN ZABAVNIH PRIREDITEV PERNATA PODROČJE S SKUPNIMI LASTNOSTMI PRIZNANJE VREDNOSTI, VELJAVE DOMAČA INTEGRAL AVTOBUSNI PROMET IN TURIZEM ZAGORJE d.o.o. Q/e±ele (jožičnz jixazni(zE in i.xEdno cd\fouo /sfi Jdtazo Hzto Htiža (zondni jioitaji, ™č. dahošetefosiz&l dvoma, da se testa -akokaseta 1 trknil televizor je njegov naslov, v trgovinah lahko preberete v eni naših pri hodnjih številk. srnrsrrsr: T0M^- marsikoga. Prav tako so nas (z njihovim prvim) --- razveselili člani Letečih potepuhov. Ičpmv gg — —■ /leiBSii** r* §■ sau,° »prem.jvvama ^upma Zgoraj ■ ^mvnjcneg;, .Vliju. se je. sevedt, krepko mv.il. Jonasova izbranka Metka Albreht j ‘ Kljub temu, daje zadnje čase v javnosti o skupini Victory slišati bolj malo, so fcljuf) temu zelo dejavni. Trenutno snemajo novo pesem, /n kalero /a(rfujejo, da bo vehk hrt. Več o tem vam (še) ne smemo-zaupali, Lahko pa vam povemo, ozimma sferno še to, ria pa vam povemo, (tiroma zaporno še to, da : pripravljaj., nov videospot. Pasneli ga bodo n™ kratkem. Sicer pa jih že letos lahko ujamete na Še malo, pa bomo začeli žurati na novo. Vsaj koledarji nas vztrajno prepričujejo, da je to res. Sicer pa kdor žurira, si srečo kuje. Mogoče se res malo ponavljamo, vendartuleje vašazadnjašansa, da se odločite za kakšen žur. 2Z decembra - Zgaga strikes again. Tokrat so na vrsti Pet ambulance in Velenja, K-Sound XXX in Kočevja in šus večera Dicky B. Hardy iz Ljubljane. Na Stavbah ob 20.00 uri. Orleki pa isti dan igrajo v Trbovljah. 26. decembra - Pero Lovšin. Predskupina po vsej verjetnosti Razvaline. Dom svobode Trbovlje. 28. decembra - veselica pod šotorom z Orleki in še s kom. V Zagorju. J.N. _QJ 1 S 3 V Litiji je vsaj enkrat mesečno kakšen dober žur. Slika je iz koncerta ...A je to. SBBB m m n 7-. - -. Novoletni srednješolski žur V petek, 22. decembra, se za vse srednješolce pričnejo novoletne počitnice. Marsikdo že sedaj kuje načrte, kako bo preživel teh nekaj dni, kaj vse bo prehodil, ušpičil,... In če hočete v počitnice zakorakati na kar najboljši način, se v petek zvečer "primajajte" v Mesečino, kjer so ponovno organizirali mladinski žur. Tam bo seveda tudi ekipa Zasavca, ki bo vsedogajanjespremljala z budnim očesom in vam o vsem poročala drugo leto. Verjetno pa vas bodo najbolj zanimali ljubezenski zapleti in razpleti vaših prijateljev. Na to bomo krvavičniki še posebej pozorni. To jeres najboljši recept za uspešne počitnice, kajti prav gotovo vam je že znano, da so srednješolski žuri res nekaj norega! Torej pridite, ne bo vam žal! Seveda pa kupite tudi zadnjo letošnjo številko Zasavca, ki bo zares noro novoletno obarvana -28. decembra! Saša Premočna zmaga V četrtek, 14. decembra.jebilv športni dvorani TVD Partizan v Zagorju prvi kolo Šolske košarkarske lige, med gostujočo ekipo Strojne šole Trbovlje in domačo s Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo. Zmagali so prvi, z razliko polnih deset košev; ob koncu je bil tako rezultat 41:31. Do polčasa smo gledali zelo zanimivo izenačeno tekmo (po polovici igre je bilo namreč 17:15 za goste), toda po odmoru so Trboveljčani zaigrali na vso moč (predvsem po zaslugi najboljšega strelca Deželaka, kijev nasprotnikov koš natrosil kar 17 žog), domači pa nekako niso našli moči za uspešno nadaljevanje. Vzdušje na sami tekmi je bilo fenomenalno; igro si je ogledalo trideset gledalcev vseh starosti, pogrešali smo le navijačice. Rado Fele Novoletni nasveti: Prav gotovo si bo za novo leto vsakdo pripravil noro zabavo, se veselil skupaj s prijatelji in proste dni preživel kar se da razburljivo in zanimivo. Vendar pa vedno pride prav tudi kakšen koristen nasvet in zato sem se odločila, da vam jih nekaj tudi sama napišem. -Na zabavah sega nikar ne napij te preveč, kajti prevelika količina alkohola ima lahko mnogo posledic (najbolj boleča in seveda tudi najdražja je gotovo spiranje želodca). - Najboljšim prijateljem, staršem, bratom in sestram kupite skromno darilo, kajti tako si boste pridobili kakšno "plus točko" pri njih, poleg tega pa bo verjetno iz njihove denarnice "padel" tudi kakšen tolarček, katerega boste v teh dneh pravgotovo "krvavo" potrebovali. - Ne udeležite se najdražjih zabav, ampak se raje pozanimajte, kje se "odvijajo" kakšni mega, poceni,... srednješolski žuri. - Če pripravljate novoletno zabavo, se s prijatelji domenite, da naj vsakdo prispeva kakšen tolarček za jedačo in pijačo. Drugače boste vi ta mesec prav gotovo bankrotirali. - Kakšen dan si privoščite obilo spanca, da boste lahko "prekrokati" vse dolge in nore noči. In to seveda brez slabe volje, ki je velikokrat prisotna (sploh pa takrat, kadar človek ni dovolj naspan). - Nikar se ne potepajte vse dni in noči in včasih namenite toplo besedo in se ponudite za kakšno delo tudi svojim staršem, ker bodu drugače konec praznikov prav gotovo "popizditi"... - Kakšen dan vzemite v roke tudi šolske knjige, saj bodo po praznikih naši učitelji neusmiljeno spraševati in sestavljati kontrolne naloge. Lahko bi vam napisala še tisoč in en nasvet, vendar se bo prav gotovo vsakdo ravnal po svojih pravilih. Mnogi pa tudi teh ne boste upoštevati. S.G. prav tako pa" >i še vei Mladim Zasavcem : NajdeU- prhnem v .sestavku Maria Japrča? ■!;: | Strah Ko sem bil še čisto majhen in še nisem znal razločno govoriti, sem se zelo bal dedka Mraza. Ves prestrašen sem sedel v maminem naročju in opazoval veliko drugih otrok, ki so tudi čakali na darila dedka Mraza. Otroci so mi bili še kar zanimivi, ampak pogled na veliko vrečo je v meni zbujal velikanski strah. Mamica se še danes smeji, ko pripoveduje, da sem bil od strahu čisto bled, tako, da še dihati nisem upal. Drugače sem bil zelo živahen in nemiren otrok. Ko sem z mamico pristopil k dedku Mrazu, sem se tako glasno zajokal, kot da bi me napadel roj čebel. Še druge otroke sem prestrašil tako da so še oni začeli jokati. Vsi skupaj smo bili kot nekakšen jokalni orkester. Nič več me ni moglo potolažiti, niti mamica, niti darilo dedka Mraza. Mario Japič, Litija Super dedek Matjaž gre z dedkom v gozd. Dedek je našel torbo, v kateri je pisalo: popij napoj in postal boš Super dedek. Dedek ga je takoj popil. Kar naenkrat seje stara obleka spremenila v rdeč dres z modrim ogrinjalom, na sredini dresa pa je pisalo SD, kar pomeni Superdedek. Matjaž je nekaj časa gledal, potem pa ga je super dedek nesel v višine, da je lahko gledal na svet iz zraka. Super dedek je na svetu končal vse vojne, premagal nasilje in tako je še danes na svetu mir. Potem seje dedek zbudil in videl, da ni več Super dedek. Sebastjan Leskovšek, 4. a Dol Klovni Predstava Klovni mi je bila zelo všeč. Dogajala se je v razredu. Učenci so bili štirje klovni: Slinček, Vidra, Pepe in Čopek. Meni je bil najbolj všeč Slinček. V si ti učenci so učitelju zelo nagajali. Zelo smo se smejali. Barbara Kosmač, 5. b Pri klovnih so mi bili najbolj všeč njihovi gibi. Bili so zelo duhoviti. Všeč mi je bilo žongliranje, prav tako tudi njihove igre. Špela Palčič, 5. b Najbolj mi je bilo všeč na koncu, ko so igrali na instrumente in ko so brcali žoge po gledališču. Alan Jančič, OŠ I. Cankarja Polona Polona je prijazno in pametno dekle. Hodi v 3. razred. Velikokrat sva istega mnenja in se dobro razumeva. Ima kratke, svetle lase, plave oči in prijeten nasmeh. Po drevesih plezazelo spretno in si najde najboljše prostore. Medtem, ko jaz iščem kam bi se usedla, ona že sedi. Tudi pozimi je skoraj v vsem najboljša. Spretno se vozi s sanmi in obvlada lopatko. Vedno je nasmejana. Če se skregava, se ne kuja dolgo. Skoraj z nobeno stvaijo si ne dela skrbi. Rada bi ji bila podobna. Tjaša Majdič, 5. a OŠ I. Cankarja Primere: - Spomin je sladek kakor pesem. - Rdeče kakor večerna zarja. - Brat, ki me je vodil, se mi je zdel kakor črn birič. - Spreletelo meje čudno, kakor strah pred grehom. - Videl sem jo, vso belo, kakor od milosti božje ožarjeno. - Moj glas mi je bil, kakor tenka bel nit med Ljubljano in menoj. - Učitelj mi je predel svoje cukrane besede, kakor priliznjen maček. - Tam je življenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s cvetjem. - Bela ozka lica so prežeta s svetlobo in toploto, kakor da gori v njenem srcu tiha luč. - Prav tako mi je bilo, kakor da bi mi ob lepem dnevu curjalarumena lužica v čevlje. - Cingljajo kakor zvončki. - Moja selitev v Ljubljano je bila kakor bajka. Poosebitve: - Ustnice boža smehljaj. - Zasmeje se mlado sonce. - ZelenaLjubija sanja svoje tihe sanje. - Pravljice so nam šepetale na uho. - Pozdravljeni Močilnik, koliko sanj počiva v tvojem naročju. - Nerazločne pesmi včasih zapoj o v duši. - Budne besede so bile preglasne, bolele so me in bal sem se jih. - Velika mesta so se sončila nekje v praznini, onkraj sveta. - Rumene luže so se nabirale na poti. - Cesta je spregovorila, polje je zapelo. Le kaj je ubogi muci navihani Tonček obesil na rep? Pl 23. mednarodni karate turnir "Trbovlje '95" Trbovlje - v soboto m nedeljo. 16. m 17. decembra je Več kot odlično pa so se domači tekmovala odrezati v telovadnici Ob Revirski borci v Trbovljah potekal 23. v nedeljo, ko so bik na sporedu discipline za mlajše mednarodni karate turnir "Trbovlje '95", ki ga je starostne kategorije. Že v izvajanju kat pri fantih, letnik civiliziral m izvedel Karale klub 'TI K A “Trbovlje rojstva ’S2;:in '81 je bil prepričljivo najboljši domačin Turnirja sešjjri v obeh tekmovalnih dneh udeležilo Miha Kovačič, ki je v finalnem nastopit premagal vse rekordno Številu nastopajočih iz. 54 klubov iz. Češke, nasprotnike in tako osvojil 1. mesto, Trbovci jetnika ida Slovaške. Nemčije, Italije, Hrvaške. BiH ter iz.SIovenito. Dedič pa || bita v izvajanju kat pri dekletih čema, V 7: v spomnit borbah 1 n V izvajanju kat v posamičnih športnih borbah je bil Miha Kovačič v kategoriji fantov konkurencah je v soboto ir, nedeljo nastopilo 50V mtd 50 kg odličen tret ji, prav tako pa je 3. mesto osvojil tekmovalcev in tekmovalk v 612 disciplinah. Tekmovanje tudi domačin Mitja Štruc v najtežji tvžm.sim kategoriji si je ogledalo 500 gledalcev, ki so imeli priložnost videti za fante, letnik rojstva J980. 1979. Izredno dobro je na precej atraktivnih potez v borbah, zanimivi pa so bili tudi borišču nastopil nuli Edin Salkič, ki je svoje nasprotnike nastopi v kat ah, saj so nastopajoči izvajali katc iz več vse do polfinalne borbe prepričljivo premagoval, v borbi raznih karate stilov. Tudi domačini, člani Karate kluba za vstop v finale pa ga je nasprotnik z. nekontroliranim TIKA Trbovlje so na fumiju v obeh tekmovalnih dneh nožnim udarcem v glavo spravil z nadaljnega tekmo vanja. nastopili v dobri, tako šicviienijkotmdi kvalitet ni zasedbi,:: V konkurenci dečkov, roj. i. 1983 in mlajši v kategoriji V soboto, kri so bile na sporedu discipline v kutah in nad 40 kg je domačin Poldi Herman na koncu kategoriji športnih borbah za starejše, starostne, skupine, je pri osvojil odlično 4. mesto. ženskah v izvajan ju kal domačinka Alja Pergar osvojila Izvedba tega mednarodnega turnirja, ki je bil tokrat v zelo dobro ||mesto. Prav laka 5. mesto pa je v kutah tekmovalnem koledarju Svetovne karate organizacije, je zasedel tudi član KK TEKA Borut Markošek. Isti bila odlična, za kar so poleg organizatorja v veliki meri tekmovalec je v športnih borbah v konkurenci članov v poskrbeli sodniki z odličnim sojenjem. kategoriji do 78 kg osvojil odlično 2- mesto. nastopa Lilijana v dresu ROKOMET Odločil Čop Rudis Rudar - Fructal 26:24 (12:15) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babič (Domžale). Rudis: Lesjak, Podbregar 2. Medved 5, Maček, Teržan 1, Vrbnjak 3, Kosec 1, Senčar 2, Čop 7, Voglar 3, Čater 2, Randželovič. Fructal: Turk, Pajntar 8, Boršo 5, Deržek 1, Vunjak 4, Ku rbanovič, Žvokelj, Kovšca, Rozman 2, Vidmar 1, Kranjc 3, Ostojič. V zadnji domači preizkušnji v letošnjem letu in prvem delu prvenstva so igralci Rudisa Rudarja s precejšnjimi težavami premagali zadnjeuvrščene Ajdovce. Trboveljčani so začeli dobro in v 13. minuti vodili s 7:4. Gostujoči trener Vidmar se je takrat odločil za minuto odmora, po kateri so igralci iz mesta sadnega soka zaigrali kot prerojeni, dosegli 5 zadetkov zapored in povedli z 9:7. V 21. minuti so gostje vodili z 11:8. Z enako razliko so Primorci vodili tudi ob odmoru. Domači trener Bašič je vseskozi menjal in iskal pravo sedmerko, tako da so v prvem delu na parket vstopili prav vsi prijavljeni igralci. V nadaljevanju je bilo pričakovati domači "juriš". V 40. minuti je vodil z 18:14, v 42. pa z 19:15. Takrat so domači vendarle "stisnili" v obrambi, Lesjak je ubranil nekaj strelov, "delovati" pa so začeli tudi protinapadi v katerih je bil v glavni vlogi Medved. Točno 14 minut pred koncem je bil tako izid izenačen na 19:19. Vrbnjak je 5 minut pred koncem iz 7- metrovke izenačil na 22:22, sicer nerazpoloženi Randclovič pa je na drugi strani ubranil najstrožjo kazen Borša. Takrat se je ajdovska ladja začela potapljati, vse niti v svoje roke pa je vzel Čop, ki je dosegel zadnje štiri Rudarjeve zadetke. Sila pomembni so bili predsem prvi trije s katerimi so "radarji" povedli s 25:22 in tako vendarle dosegli načrtovano zmago. Toda igra je bila znova vse prej kot dobra, medtem ko so zadnjeuvrščeni Ajdovci presenetili, za uspeh pa jim je manjkalo le malo več zbranosti v zaključku tekme. S. F. kar. Krško: Imperl, Božič, Iskra 2, Špende 3, Bogovič 5, Urbanč 5, Kukoviča, Škof, Deržič 2, Mašič 5, Cvijič 5, Levičar. Srečanje, ki je zaradi Krškega povzročilo nemalo zanimanje med rokometnimi privrženci v Litji, so veliko bolje pričeli gostje in v 4. minuti vodili s tremi goli razlike. Domači, ki so tokrat nastopili močno oslabljeni brez Verbajsa, zanj je prvi del prvenstva že končan in B. Kogovška, torej dveh krilnih igralcev, nikakor niso mogli zaigrati v obrambi. Gostje bi si lahko priigrali celo večjo prednost, saj sta dva strela Špendeta zletela čez gol. a mu je na dragi strani vrnil Bilbija. Šarbki so prvič izenačili v 10. minuti in dve minuti kasneje z igralcem manj prvič vodili. V 21. minuti gostje ponovno vodijo s tremi goli. Minuta odmora na domači strani je stvari bistveno spremenila. Precej boljša obramba domačinov in delni izzid 4:1 v domačo korist je pred pričetkom dragega delaje postavil ekipi v neodločen položaj. Gostje se kljub boljši igri domačih niso predali in v 37. minuti srečanja sta bili ekipi ponovno poravnanani. Naslednjič minute so popolnoma pripadle domači ekipi, ki je z borbeno igro v Bleda zmaga ■ Inženiring Šarbek -Krško 31:27 (15:15) Litija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Malenšek in Povalej (oba Ce). Šarbek: Ulčar, Dobravec, Bilbija 2, Privšek 4, T. Kogovšek 2, Papež 8, Gradišek 5, Lubej 6, Kralj, Sotenšek 3, Mandelj, Doble- M- V prvenstvo z okrepitvami Zagorje - Nova uprava NK Zagorje ne počiva. Sicer je odpadel L sestanek, ki so: ga zaradi nezadostnega števila članov, ki tirat, dosegljivi, preložili. Sicer pa je trenutno najbolj dejaven novi direktor kluba Smiljan Toinae, M nam je povedal nekaj več o morebitnih okrepitvah kluba: "Vsekakor še imamo namen okrepiti. V ta namen nam je trener Dimilo Bantan oddal spisek igralcev, ki jih želi imeti v svojem klubu. Tu so Danijel Rcpovž, Borrvuj Grden, Zoran Poglajen, Bahrija Hadžič, Rudi Uranič in Audžclko Pctrušič. Koilkn-tnc razgovorom sem imet / vsemi naštetimi igralci.razen s Pcimšičem. Igralcem .sem razložil, kako je kitih začel delovati. Vendar je glavni problem še vedno zaupanje klubu, a kot kaže. bodo pogovori uspeli." Nogometaši naj bi sicer s pripravami predvidoma začeli 5. januarja ob 18.00 uri. ko ho sestanek z upravo. P.M. ■■s Znova VIP turnir Kisovec - Znani športni zanesenjak in vse bolj uspešen menadžer Gintcr Kržišnik iz Kiso vcabo v soboto znova pripravil VIPsre Čanje. Znani gospodarstveniki, politiki in športniki bodo loparje tokrat vihteli v teniškem centru As v Litiji. To bo že 4. letošnje srečanje zelo pomembnih osebnosti (kar kratica VIP pomeni). Maja je namreč Kržišnik podobno prireditev pripravil v Portorožu, julija v Zagorju, oktobra pa v Umagu. Po njegovih besedah bo enak razpored turnirjev, za katere vlada veliko zanimanje med sodelujočimi in sponzorji, tudi prihodnje leto. S.F. ~ ' ------------------------------------------------------------- obrambi v 45. minuti vodila z najvišjo prednostjo na srečanju - 24:19. Zadnjih nekaj minut smo tako spremljali igro brez pravih obramb in se ob tem nagledali še toče golov, ki so padali, kot po tekočem traku. Da pa le ni bilo vse nezanimivo, sta poskrbela Lubej in Mašič, ki sta se v nenevarnem duelu sekundo pred koncem malce grdo "pogledala" in bila nagrajena z izključitvijo. Potem sta še od blizu videla rdeči karton tokrat solidnih celjskih sodnikov. Pohvaliti velja obe navijaški skupini, ki sta športno srečanje popestrili prav tako s športnim navijanjem. S. K. KOŠARKA Odličen mladi Mario Japič Iskra Litus - Smelt Olimpija 62:73 (34:46) Iskra: Bassin 7, Kand Žič 2. Japič 4, Ivanovič 23, Bošnjak 10, Šetina 11, Šiško 5 Olimpija: Jeklin 2, Daneu 9. Reed 6, Hauptman 9, Tušek 7, Milič 4, Gorenc 20, Teheran 8, Nestorovič 8. Oslabljena ekipa Iskre Litusa, ki še ni prebolelo visokega poraza v Polzeli, je gostila slovenskega državnega prvaka Olimpijo na čelu z Litijanom Hauptmanom. Po začetnem vodstvu gostov so domačini izenačili in v 2. minuti srečanja celo povedli. Toda vodstvo niso mogli dolgo obdržati. Že v 15 minuti srečanjaje Olimpija izenačila - 8:8 in v 6. minuti povedla. Od tu dalje državni prvaki vodstva niso več izpustili iz rok. Razigrane igralce Olimpije z Hauptmanom na čelu so z uspešnimi akcijami polnili litijski koš. Najvišjo razliko so gostje dosegli v 19. minuti - 16 točk (30:46). V 2. polčasu je na igrišče stopil mladi, komaj 16-letni •topič, ki je zamenjalBassina. Hri Olimpiji pa je ostal na klopi Hauptman, kar je dalo Litijanom nove moči za izredno dobro igro. Ko je-v 23. minuti Japič zadel trojko, zaigrajo domači kot prerojeni. Iz minute v minuto zmanjšujejo razliko iz prvega dela, najnižja razlika je bila v 35. minuti - 55:60. V zadnjih 5 minutah je najprej Daneu zadel dve zaporedni trojki, domačini pa le delno izkoriščajo proste mete. M.Š. Izgubljena priložnost Ježica - Zagorje 80:59 (39:32) Ljubljana, športni park Ježica, gledalcev 100, sodnika Tomas (NM) in Špendl (Mb). Ježica: Kovač 1, Zorko 12, Božič 12, Deležan 8, Ravnikar 5, Maček 33, Bojovič 6. Zagorje: Draže vič 8, Galič 26, Čop 2, Rojko 8, Mlakar, Kofol 1, Koren 13, Poznič 1, Krajnc. Na začetku so bili eni in drugi zelo pozorni na najboljše strelce. Toda vseeno so domači igralci prihajali do meta na koš, kjer se je izkazal Zorko. Večje prednosti si niso mogli priigrati, ker so napravili preveč napak pri prenosu žoge in organizaciji napada. Izkušeni Ježičani so s trdo obrambo vsako nepazljivost kaznovali z odvzemom žoge in s hitrim protinapadom. Pri tako čvrsti obrambi je bil rezultat zelo nizek, saj so v 14 minutah gostje dosegli le 16 točk, domači pa 19 točk. Nato so Zagorjani nekaj napadov zapovrstjo zadeli in povedli. V zadnji minuti prvega polčasa so želeli Zagorjani oditi na odmor s prednostjo, vendar zaradi nezbranosti se je zgodilo ravno obratno. V nadaljevanju so Zagorjani prevzeli pobudo z željo po zmagi. To jim je zelo dobro uspevalo uspevalo, saj so Ljubljančani v 5 minutah dali samo dva koša. Toda težko pridobljeno žogo so gostje hitro vrnili domačim igralcem. Domači so dobili krila in zadeli dva meta za 3 točke, tehtnica pa se je vse bolj prevešala na domačo stran. Tako so Zagorjani zopet zapravili lepo priložnost za zmago. Verjetno po novem letu boljše bo. D.G. KEGLJANJE V vodstvu Bizjak in Sinovičeva Trbovlje - Na kegljišču Rudarja so se začele kvalifikacije 3. odprtega prvenstva Trbovelj. Letos je prijavljenih več kot 400 kegljačev in kegljavk, tako da je trboveljski turnir letos najbolj množičen v Sloveniji. Do 19. januarjabodo nastopili vsi najboljši slovenski kegljači, svoj nastop pa so napovedali tudi nekateri hrvaški reprezentantje. Trenutno je med moškimi v vodstvu član nemškega Freiholza Darko Bizjak, pri ženskah pa Zagrebčanka Sinovičeva. Vrstni red - moški: 1. Bizjak (J&M Šport) 944, 2. Pintarič (Gradis Norik) 924, 3. Jerše (Hidro) 920, 4. Uršič (Proteus) 913, 5. Izgoršek (Dadas Rudar) 912,6. Novak (Litija) 894, 7. Blaha 887, 8. Zorman (oba Gradis Norik) 878, ženske: L Sinovič (Je-dinstvo Zagreb) 438,2. Šuštar (Eta Kamnik) 412, 3. Podjed (Elektro Ljubljana) 406. S. F. Stoklas drugi Trbovlje - Kegljača Dadas Rudarja Uroš Stoklas in Bogdan Hribar sta odigrala že pet krogov kvalifikacij za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Pragi. Uroš Stoklas se zaenkrat odlično drži, saj je uvrščen na 2. mestu. Po 5. krogih je pred njim le Kranjčan Vane Oman, za njim pa Stoklas zaostaja 23 kegljev. Za Stoklasom je na 3. mestu Ljubljančan Pintarič, 4. pa je trenutno Bogdan Hribar, ki za svojim klubskim tovarišem zaostaja vsega 25 kegljev. S. F. Saša Burja v vodstvu Trbovlje - Urošu Stoklasu in Bogdanu Hribarju se je v odličnih nastopih v kvalifikacijah za uvrstitev v državno reprezentanco pridružila tudi Saša Burja. Trboveljčanka je bila najuspešnejša na 1. krogu kvalifikacij v Slovenj Gradcu. Zrušila je 842 kegljev in ima 8 kegljev naskoka pred Kranjčanko Ribičevo ter 15 pred Cerkničanko Medenovo. S.F. Marela najvišje Zagorje - V Zagorju se je tudi letos pričelo tekmovanje v kegljaški trim ligi. Doslej so odigrali 3. kroge v kegljanju "borbeno”, ko moštvaigrajo le na "čiščenje". V uvodnih krogih je bila najuspešnejša Restavracija Marela, ki ima kar 62 kegljev prednosti pred Avtoplastiko Koželj, na 3.mestu pa je prva ekipa Trefa. Sledijo: 4. Tref II, 5. ETI Elektroelement 1,6. TE-VE Varnost, 7. Alnex, 8. ETI Elektroelement II, 9. Buldožer in 10. Udarnik. S.F. PIKADO Le Condor v gosteh Trbovlje - V zasavski ligi v elektronskem pikadu so odigrali predzadnji krog prvega dela prvenstva Edino gostujočo zmago je tokrat dosegel kisovški Condor, ki je premagal zadnjeuvrščeno Jevnico. Najbolj tesna odločitev je bila v Zagoiju, kjer je Gambrinus s težavo odpravil Viktorijo, Gostišče Rajka, Jolly bar, Okrepčevalnica Zupan in vodilni Mojčin hram pa so zlahka zmagali. Rezultati: Gostišče Rajka - Čipo 10:6, Gambrinus -Viktorija 9:7, Jolly bar - Bar 91 11:5, Okrepčevalnica -Amadeus 11:5, Jevnica -Condor 3:13, Mojčin hram -Mane bar 12:4. Lestvica: L Mojčin hram 19, 2. Jolly bar 17, 3. Condor 16, 4. Okrepčevalnica Zupan 14,5. Bar 91 11,6. Viktorija in 7. Gambrinus 9,8. Gostišče Rajka 8, 9. Mane bar in 10. Amadeus po 6, 11. Čipo 5, 12. Jevnica 0 točk. Danes (četrtek) bo na sporedu zadnji krog jesenskega dela prvenstva. Vse tekme se bodo pričele ob 18. uri, derbi pa bo v Kisovcu, kjer bo dvoboj med Condorjem in Mojčinim hramom. Zasavski mojstri elektronskega pikada pa bodo letošnje leto uradno zaključili v soboto, 23. decembra, ko bo v Gostišču Rajka v Kisovcu na sporedu zasavsko prvenstvo registriranih igralcev pikada. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri. S.F. ŠAHOVSKE NOVICE Zmaga Kotnika Trbovlje - V ŠK Rudar Trbovlje je 14. decembra 1995 potekal šahovski turnir v pospešenem tempu za posameznike. Z odlično igro je Franci Kotnik premagal vseh 7 nasprotnikov in osvojil 1. mesto. S 6 točkami je bil Hinko Jazbec drugi, 14 -letnik Aljaž Dušak je s 5 točkami osvojil odlično 3. mesto. Sledijo: Oto Krajnc st., Polde Knez, Martin Tomažič, Rado Bajda, Andrej Novak, Damjan Zdole, Dušan Crnomarkovič. Na tumiiju je sodelovalo 21 igralcev. Turnir je bil eden izmed najmočnejših v Trbovljah. U.Z. Prvenstvo šole Trbovlje - OŠ T. Čeč in ŠK Rudar Trbovlje sta v petek, 8. decembra organizirala šahovsko prvenstvo OŠ T. Čeč. Na turnirju je sodelovalo 22 učencev. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Marko Žagar s 5 točkami in tako postal prvak OŠ T. Čeč za leto 1995. Drugi je bil Edo Čauševič s 4 točkami,tretji pa Robi Ahlin, ki je zbral 4 točke. Sodelovali so še Jure Vodeb, Bajro Dedič, Bojan Cankar, Dejan Kneževič, Robert Murko, Kristijan Omahen, Safer Smajlovič, Haris Sačič in Inire Skrinar. Zmagovalec je prejel šahovsko garnituro, drugi in tretji knjižno nagrado, vsi trije pa še diplome in medalje. U.Z. Prvenstvo OŠ Trbovlje - V soboto, 9. decembra je bil šahovski turnir OŠ Trbovlje. Turnir sta organizirala OŠ Trbovlje in ŠK Rudar Trbovlje. Pri dekletih je sodelovalo 5 igralk. Šolska prvakinja je postala Jasna Gabrič s 4 točkami, druga je bila Ivana Ševerdija s 3 točkami, trettja je bila Janja Gabriel z 2 točkama. Sodelovali pa sta še Andreja Ričko in Edita Gabrič. Pri dečkih je kljub nesigurni igri postal prvak OŠ Trbovlje Aljaž Dušak s 6,5 točkami, drugi je bil Primož Vozelj s 6 točkami, tretji pa Igor Nikolič s 5 točkami. Sledijo: Marko Kolenc, Omer Mujezinovič, Uroš Bricelj, Gorazd Milinovič, Klemen Resnik, Berto Kolar, Sašo Vincek. Oba zmagovalca sta prejela pokal, prvi trije so dobili medalje, prvih pet pa priznan-ja. Nagrade sta podelili ravnateljica OŠ Darinka Kostanjšek in pomočnica ravnateljice Mira Kovačič. Pospešeni šah Trbovlje - ŠD Ponikva je v nedeljo, 10. decembra ob 10.00 uri organiziralo odprti šahovski turnir v pospešenem šahu - PONIKVA ’95. Nagradni sklad je znašal 100.000,00 tolarjev in deset praktičnih nagrad. Na tekmovanju je sodelovalo preko 100 igralcev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje je končalo 96 igralcev, od tega dve ženski. Prepričljivo je osvoji! prvo mesto MM Robert Zelčič iz Hrvaške z 9,5 točkami in zato prejel 30.000,00 tolarjev denarne nagrade. Na solidnem 22. mestu s 7 točkami je bil Uroš Zalokar, 34. mesto je s 6 točkami osvojil Franc Kotnik, 73. je bil Bojan Kuzmič iz Sevnice s 4,5 točkami. Najmlajši udeleženec na turnirju je bil Marko Žagar iz Trbovelj, ki je osvojil 90. mesto. Luka T rcbežnikpaje z 2,5 točkami osvojil 95. mesto. Udeleženci iz ŠK Rudar Trbovlje so z rezultati zadovoljni. V prihodnje bodo še bolj aktivno delali z mladimi in se udeleževali čimveč turnirjev, na katerih se bodo izpopolnjevali. U.Z. Ekipno prvenstvo Trbovlje - ŠK Rudar Trbovlje je v sredo, 13. decembra organiziral ekipno prvenstvo Trbovelj. Slabo vreme in gospodarska kriza v Trbovljah sta vplivala na majhno število udeleženih ekip. Zmagovalec Trbovelj za leto 1995 je ekipa TE Trbovlje zli meč točkami. Za ekipo TET so igrali le 3 igralci: Uroš Zalokar, Hinko Jazbec in Franc Kotnik. Drugo mesto je osvojila ekipa IBT Trbovlje z 10 točkami, trteja pa ekipa Upokojenci 1 z 8 meč točkami. Prva tretjina državnega malonogometnega prvenstva je za nami. Komentarjev o nastopih ekipi, statistiko in vse ostalo, kar spremlja to panogo, smo v zadnjem času lahko spremljali v izobilju in v kvalitetnih poročilih. V tem obdobju je ob trenerskem delu v klubu pridno beležil podatke tudi selektor slovenske malonogometne reprezentance Dušan Razboršek, torej pravi človek za kratek pogovor. "Sam pričetek lige in njen dosedanji potek smo si pravzaprav lahko samo želeli. Seveda gre tu največ zaslug komisiji za mali nogomet pri NZS in konkretno gospodoma Damišu in Golobu. Povsod sem zasledil zelo dobro organizacijo tekem, pa tudi pogoji za igro so bili do sedaj kar v redu. Mogoče sem v nekaterh dvoranah pogrešal nekaj več gledalcev, vendar pa sem mnenja, da se bo tudi to izboljšalo, samo da se stvar končno "prime". Poudaril bi tudi, da so srečanja zelo športna in fer, pa tudi odnos med samimi igralci na igrišču v posameznih ekipah je na zadovoljivem nivoju. Trenutno doseženi rezultati in uvrstitve na lestvici so nekje po pričakovanju. Veseli pa me, da so tudi preostali, nižje uvrščeni klubi, pričeli kazati "zobe", saj bomo na ta način vsi skupaj samo pridobili." Na kvalifikacijah za EP je bil kriterij precej strožij, pa tudi nekaj novih pravil se je pojavilo? Dosedanje sojenje lahko ocenim po mojem mnenju kot zadovoljivo. Mislim pa, da bi bilo potrebno na nekem skupnem sestanku uskladiti kriterij sojenja in pravila, vse pa v dobrobit malega nogometa. Kaj pa reprezentanca? Kvalifikacije v Belgiji so bile velika izkušnja, ki jo je potrebno maksimalno izkoristiti. Pri te pa paziti, da kopiramo samo pozitivne stvari v smislu igre kot tudi organizacije. Se je v tem času pojavilo kakšno novo ime za tvoj seznam? Liga sama je pokazala mnogo zanimivih imen, katere moramo sedaj spremljati tudi v naprej in jim ponuditi priložnost. Po načrtu naj bi imeli že v mesecu febmarju medsebojno kontrolo srečanje kandidatov. To naj bi v naslednjih mesecih dva do trikrat ponovili. Šele nato pa bomo sestavili reprezentanco na malo daljši rok in jo seveda dopolnjevali in dograjevali po potrebi. Torej še vedno ostajaš na vročem selektorskem stolčku? Vse govorim, kot da bom selektor ostal tudi vnaprej, čeprav v to nisem več prepričan, da tako tudi bo, čeprav mi je to včasih v veliko čast in veselje. Moje pravilo v nogometu je bilo vedno, da se pred sezono regulira vse medsebojne obveznosti, katere naj bi se potem spoštovale. Na komisijo za mali nogomet oziroma NZS sem naslovih nekaj vprašanj glede svojih obveznosti in svojega statusa. In mnenja sem, da na odgovor čakam že predolgo. Že v naslednjih letih se bom dokončno odloči, kako bo z mojim delovanjem v reprezentanci. Kaj reči za konec? Mogoče se ozreti na zadnje Dušanove besede. Torej regulirati njegov status pri opravljanju selektorskega dela. Nenazadnje, seveda tudi s pomočjo drugih sodelavcev je zaoral ledino v malonogometno reprezentanco. In prvi nastopi ter ocene so vsekakor dobri. Svojo sposobnost pa ob reprezentanci dokazuje tudi v klubu, kjer je uspešen trener že nekaj časa. S. K. V' ¥ " PIVOVARNA UNION loščimo Q/am vgggI ^ogič ten 2/tGČG, uspehov in gacfovo^stva v novem Mu 1996. Promet Trbovlje - 16. decembra je S.L. zaradi prehitre vožnje po Vodenski cesti zapeljal na pločnik in trčil v hišni žleb. Drsel je ob celotni stavbi, nato pa čelno trčil v hišo. V vozilu so bili šofer in trije potniki. Dva sta se lažje poškodovala, tretji pa si je hudo poškodoval lobanjo. Hrastnik -18. decembra je voznica V.N. zaradi nepravilnega vključevanja v promet v Črdencu pri Dolu trčila v vozilo, ki ga je vozil K.E. Škode je za 300.000 tolarjev. P0TT09TT0BDM Da hrastniški policisti niso samo za "kasiranje", temveč da s svojimi rokami in težo tudi konkretno pomagajo v prometu, dokazuje tale fotozgodbica. B.K. Foto:Branko Klančar Kradejo kot srake Trbovlje - 11. decembra so bili policisti obveščeni, daje nekdo vlomil v trgovino Tara. Ugotovili so, da gre za S.B., ki je iz trgovine odnesel nekaj suhomesnatih dobrot. Trbovlje - 15. decembra so iz trgovine Vezenina sporočili, da jim je neznani mlajši moški ukradelkavbojke, srajco in bundo v vrednosti 31000 tolarjev. Trbovlje - 15. decembra je O.S. vlomil v Biser bar in si "sposodil" tri litre vina. Ker je O.S. tuj državljan, so ga policisti izročili preiskovalnemu sodniku. Kisovec - V noči iz 14. na 15. december je neznanec vlomil v vrtec Ciciban. Odnesel je glasbeni stolp, televizijski aparat in videorekorder. Policisti so stolp in rekorder našli zakopana v snegu, televizor pa še iščejo prav tako kot vlomilca. Aufbiks Še malo in zadnja možnost za uvrstitev na lestvico aufbiksa bo zamujena. Nič hudega. Se bo pa januarja malo bolj delalo in tako zazihralo, da njihova dobra dela ne bodo utonila v pozabo. V Trbovljah je 12. decembraizkoristil eno izmed zadnjih možnosti A za objavo v Aufbiksu D.N. Zasačili so ga pri oviranju prometa. Ker se je zbal, da to ne bo dovolj, je policiste še malo žalil, j)'. Š.U. pa je šel na sigurno. Trinajstega je brez razloga prebunkal J.G. in si s tem prislužil poleg snidenja s sodnikom za prekrške kakopak tudi tele vrstice. 16. decembra se v Hrastniku že pospešeno pripravljajo na A najdaljšo noč. Živ dokaz je R. A., ki je ob enih zjutraj nabijal glasbo. Sosedje niso bili navdušeni nad polnočno serenado, zato so poklicali službo za utišanje nočne glasbe. --------- ---------------------------------------^ 2«^ Podjetje za svetovanje, in eniring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611: fax: 64 660 CD ROMI S0NY CDU 77E,4X,IDE 21.600 PANASONIC CR581,4X IDE 20.800 PANASONIC CR504B,4X, SCSI 25.800 MITSUMI FX400,4X, IDE 21.500 TOSHIBA XM 5302B, 4X, IDE 24.400 TOSHIBA XM 531 OB, 4X, SCSI 34.200 TEAC CD-56A, 6X, IDE 37.200 X. v ZVOČNIKI AKTIVNI 8W 2.400 AKTIVNI 15W 4.700 AKTIVNI 80W 8.300 AKTIVNI 120W 9.500 lil ZVOČNE KARTICE SB DIAMOND 16MCD 11.800 SB AWE 32 IDE 39.000 SB 16 PRO IDE 19.100 m x,w MULTIMEDIJSKI KOMPLETI COMPRO MUK-572-1 30.952 COMPRO MUK-574-1 42.857 COMPRO MUK-504-1 46.429 COMPRO -504-1 41.000 COMPRO -574-1 36.000 Avtoservis Špajzer iz Trbovelj, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila citroen in fiat, je v soboto 9. decembra predstavil najovejšo Fiatovo ponudbo - avtomobilski par bravo in brava. Žal avtomobila nista bila na voljo za testne vožnje, zato so si ju lahko radovedneži le podrobno ogledovali in preizkušali udobnost sedenja v enem in drugem. Istočasno predstavljeni italijanski novosti stasi v mnogočem podobni in v mnogočem povsem različni. Podobnost brava in brave je razen po imenu takoj vidna tudi po prednji maski; identični sta armaturni plošči, ki pa imata različno oblikovane merilnike; enaki so trije od štirih možnih motoijev; enako sta oblikovani podvozji. Naj večja razlikuje karakter obeh vozil. Če je brava žensko elegantna, daljša, mehkeje vzmetena, skratka družinsko naravnana, je bravo moško močnejši, trši, športni tip. Par, ki s svojo podobnostjo znižuje proizvodne stroške tovarni in s svojo različnostjo streže večjemu številu kupcev. Na koliko novih lastnikov brava ali brave upajo nam pri Avtoservisu Špajzer niso želeli izdati. Pri Auto Makar d.o.o. (ekskluzivnemu uvozniku fiatov za Slovenijo) pa računajo na okrog 2000 prodanih hravov in brav v letu 1996. V Trbovljah sta bila na ogled najcenejša brava (1.4 S, cena do reg. 25.409.686 ITL) in bravo iz sredine ponudbe (1.6 SX, cena do reg. 27.450.953 ITL). Najcenejši iz para pa je bravo 1.4 S (cena do reg. 24.613.921 ITL). V si motorji so sodobni agregati s po štirimi ventili na valj, v bravi pa bo na voljo tudi 1.9 li terski dizelski motor. Osnovna oprema vseh vozil vključuje po višini nastavljiv volan in voznikov sedež; avtoradio, ki je del sredinske konzole; tonirana stekla; hidravlični servo volan (razen pri izvedbi 1.4 S, kjer je doplačljiv) in še kakšno malenkost. Od najbolj skope opreme (S) proti najbolj bogati (bravo HGT) v serijsko opremo vstopajo še merilnik vrtljajev, centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, meglenke, ABS zavorni sistem, zračna vreča za voznika,... V vseh izvedbah pa so doplačljivi zračna vreča za sopotnika, električna pomična streha, klima s protiprašnim filtrom, kovinska barva, alarmna naprava,... Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. Od letošnje pomladi na Trojanah, ali natančneje na Zavrhu pri Trojanah, potekajo avto-rally-cross tekmovanja, kot je to zvrst poimenoval glavni in edini organizator, Andrej Prvinšekz Zavrha pri Trojanah. Po domače pa bi lahko opisali tovrstno početje tudi kot "uničevanje odsluženih avtomobilov v zabavo voznikov in gledalcev". Andrej Prvinšek pravi, da seje začelo kot zabava v krogu prijateljev v bližnjem kamnolomu. Kmalu seje krog interesentov, ki so želeli "dirkati" čedalje bolj širil in tako so na Zavrhu letos tekmovali več kot desetkrat. V nedeljo 17. decembra, je potekala zadnja letošnja "dirka". Zanjo seje prijavilo šest tekmovalcev. Najprej j e vsak tekmovalec po "letečem startu" prevozil dva kroga in si s časom vožnje priboril štartno mesto. Vozniki in tudi njihova vozila so se morali dokazati v dveh vožnjah po pet krogov in še v finalni vožnji, ki je trajala osem krogov. O zahtevnosti proge (in odsluženih vozilih) priča podatek, da sta do cilja finalne vožnje pripeljali le dve vozili od šestih, ki so stala na štartu prve vožnje. Okoli tristo gledalcev je lahko videlo poleg klasičnih trkov vozil še nekaj "snežnih zaritij", eno prevračanje vozila, nekaj manjših "tehničnih okvar" in eno prednje kolo, ki seje uprlo voznikovemu mučenju in odpadlo... Če na takšni tekmi komu kaj pomenijo tudi rezultati, je v skupni razvrstitvi zmagal Olaf Grabnar z vozilom, ki je bilo včasih fiat ritmo, drugi je bil Danilo Čop z zastavo 101 in tretji Andrej Dolinšek prav tako z zastavo 101. Če bi siradi ogledali ali celo sodelovali na takšni "dirki"; naslednja bo 28. januarja ob 11. uri. J.R.jr. Prijetni in zanimivi pogovori z Antonom Jerinom so mi spet razkrili staro, že znano resnico: sleherni človek predstavlja zgodbo zase. Jerinova pa je vredna cele knjige. Ne le zato, ker je najstarejši smučar v Zasavju. Bil je prvi predsednik samostojnega smučarskega kluba Rudar Trbovlje. Pravi ljubitelj smučanja je bil prisoten skoraj na vseh tekmovanjih pred in po vojni. Bilje tekmovalec, učitelj smučarskih veščin in dolgoletni športni delavec pri SD Trbovlje. Naravno in preprosto mi je pripovedoval o zanimivostih svoje smučarske poti in o svojih dosežkih ter omenil imena velikih smučarjev svojega časa. Pripovedovanje dogodkov je prijetno obarval njegov smisel za humor. Leto pred prvo svetovno vojno se je rodil v zahodni Nemčiji, kjer je bil njegov oče rudar. Med vojno sta se z materjo vrnila v Slovenijo. Priselila sta se v Bukovec, od koder je Tone (tako ga kličejo prijatelji) hodil v šolo v Šmartno pri Litiji uro in pol. Konec januarja devetnajstega leta je iz vojske prišel njegov oče in dve leti zatem se je družina preselila v Trbovlje. Sedem let je bil star, ko je smučal s ... čevlji. V tretjem razredu je z drugimi otroci začel smučati na deskah. Uporabljali so stare doge ter sami izdelovali okove. Pozneje so uporabljali jesenov les. Da se je les skrivil, mu ga je mati "skuhala". Tako narejene lesene smuči so po dolžini obrobili z železjem. Na vrhu so naredili luknje in skoznje napeljali vrv. Večkrat so se pasi raztrgali. Poskusili so tudi fiksirati peto, pa je bilo nevarno, saj bi si lahko zlomili nogo. Kasneje si je seveda kupil prave smuči. Ima jih sedem parov. Z najstarejšimi se vsako leto udeležuje tekmovanja starejših smučarjev. Ko je Tone Jerin v Zagrebu služil redno vojsko v letalstvu, se je udeležil tudi sanitetnega tečaja, kar mu je pozneje vedno prišlo prav. Takrat se je direktno iz nočne izmene ter smučal kar v istih čevljih. "Med vojno ni bilo skoraj nič smučanja, ker nismo smeli v hribe," je naprej pripovedoval, "še smuči so nam pobrali! Meni so vzeli smučke, ki sem jih kupil." Pritožil se je, a niso jih več našli. Dali so mu druge, skoraj nove, vojaške smučke. Štiriinštiridesetegaleta se je pridružil partizanom. Po vojni je hodil v rudarsko šolo v Ljubljano. Čez tri leta je postal "obersteiger". "Kaj je to, če denarja ni bilo," pravi, "še inženirji niso imeli denarja!" Devetinštiridesetegaleta seje smučarska sekcija Rudarja Trbovlje osamosvojila in poimenovala v Smučarski klub Rudar. Tone je bil do štiriinpetdesetega leta prvi predsednik. Bil je najstarejši član in tekmovalec v klubu. Skupaj z Jožetom Repom sta se tudi edina iz Zasavja udeležila svetovnega kongresa smučarskih učiteljev v Badgasteinu. Vodil je smučarske tečaje za šolarje na Mrzlici in Kalu, na šolah v Čečah, pod Planino in na Dobovcu. Po letu 1965 je v okviru šole v naravi poučeval Anton Jerin kot smučarski učitelj na Mizlici počasi!" Ko sem ga vprašala, kam namerava za božič in novo leto, se je potopil v svoje misli." Za novo leto... ne vem," mi je čez nekaj časa odgovoril. "Hčerka je poročena na Primorskem. Te dni je bila Med planinci na Čemšeniški planini "Vstal je, upognil kolena in nazorno pokazal plužno tehniko." včlanil v smučarsko društvo Kum, ustanovljeno štiriintridesetega leta. Uveljavil se je kot tekmovalec in je bil eden najhitrejših smučarjev. Pripovedoval je, daje bil Tine Mulej štiridesetega leta na Mrzlici zmagovalec že tradicionalnega tekmovanja v slalomu in smuku. "Mulej je bil as v svetovnem merilu," poudari. Oči se mu smehljajo: "Ko sva takrat skupaj tekmovala, vendarle nisem bil čisto zadnji," pravi. Pravzaprav se je dobro odrezal, bil je drugi. Takrat je šel na tekmovanje cele generacije učencev petih razredov osnovne šole. "Plug je pri smučanju najbolj pomemben za začetnike," pravi, "brez tega tečajnik ne more iti skozi." Vstane, upogne kolena in mi nazorno pokaže plužno tehniko. "Tako, počasi. Ampak, danes hočejo vse vsi na hitro. Kot ta zadnji pohod na Mrzlico," še doda. Tone je že dolga leta član PD Trbovlje. "Ob pol osmih so bili že vsi gor. Jaz sem prišel ob devetih zvečer. Počasi sem šel in sem vmes počival. Ha, ha, ti mladi! Ne morejo iti 7PMZ pri meni. Vnuka imam v Trbovljah. Sicer imam prijateljico...". Lahko bi se dolgo pogovarjalaz njim, saj dogodki slikovito oživijo, ko jih opisuje. Leše eno vprašanje sem mu zastavila. Če pri triinosemdesetih še kaj smuča. "O, ja!"je odgovoril. "Če bom le mogel, se bom v januarju udeležil že tradicionalnega tekmovanja veteranov." Ghislaine Seifelislam iti m "Kje boste praznovali?" je vsekakor največkrat izgovorjeno ali slišano vprašanje, namenjeno naključnim ali bližnjim znancem, kijih tedni srečujete po ulicah. Nekateri boste že "razvpite" božično-novoletne praznike proslavili tako, kotželite. Morda v družinskem krogu ali pa vas mikajo družabna slavja. Drugi spet, se nikar ne jezite, če vam denarnice ne dopuščajo, da bi s tem potratili veselje ob božiču ter najdaljši noči v letu. Če že odštevate, potem veste, da bijejo poslednji dnevi leta 1995 - teh deset dni si imate čas pravljično orisati, vnesti kar največ veselja in sreče v praznične dni. Saj veste, sreča je v majhnih trenutkih. Razveselite se z dobrim počutjem, skuhajte imenitno kosilo, povabite se na obisk k prijateljem, odenite se v najlepšo obleko,... Mimoidoče Zasavce smo povprašali, koliko pozornosti sploh namenjajo prazničnemu slavju. Tekst in foto: Petra Radovič rajši imam čakanje novega leta, ko se tudi obdarimo. Sicer bolj iz navade, a vseeno. Gre za to, da se kaj dogaja.” Željko Romih, uslužbenec iz Hrastnika: "Božič bom praznoval z družino, saj je to izrazito družinski praznik. Vsemu navkljub, vsako leto malce drugače proslavimo. Za letos nimam nobenih načrtov, tudi za novo leto ne, ker so še druge zadeve, ki so pomembnejše." Rajmond Hočevar, dijak iz Hrastnika: "Božič je zame manj pomemben praznik, ki ga praznujemo le v ožjem, družinskem krogu. Dosti Janoš Teršek, dijak iz Hrastnika: "Božič praznujem, čeprav ne pripravim jaslic, temveč grem le k polnočnicam. Meni je ljubši praznik novo leto. Kot ponavadi, nič ne planiram, kje in s kom bom praznoval, saj je vedno tako, da več, ko se meniš, slabše je. Ce bo denar, bom poskrbel še za darila." ’ - Jožefa Premec, upokojenka iz Hrastnika: Tako za božič kot za novo leto bom doma, z družino, ob televiziji, saj ni denarja za kam drugam. Ob tej priliki okrasimo smreko, pripravimo jaslice, prijetno pa je tudi, da smo vsi domači skupaj." Andrej Kosmač, medicinski tehnik iz Zagorja: "Za božič bom doma, soj je to družinski praznik. Za večerjo in okrasitev jelke sicer poskrbi mami, k polnočnicam pa grem. Zame lepši praznik je novo leto, čeprav bom morda takrat v službi.” Petra Lesičar, študentka iz Trbovelj: "Za Božič bomo skupaj vsi domači, privoščili pa si bomo slavnostno večerjo. Soj je običajno, da je to drugačen dan. Za novo leto se obdarimo, tudi kakšno jelko pripravim in vse, kar spada zraven." Dolores Ličar, dipl.ing. tekstilne tehnologije iz Trbovelj: “Malo praznujem, če pa že, potem v družinskem krogu, saj takšen praznik božič je. Pripravimo bolj slovesno večerjo, že prej okrasim tudi jelko, k polnočnicam pa ne gremo. Za novo leto še ne vem, kako se bodo stvari odvijale." Mateja Klandšar, dijakinja iz Zagorja: "Božič mi ne pomeni veliko, ker nisem verna, je pa lep praznik. Novo leto bom morda praznovalo s prijatelji, pa tudi v družinskem krogu se bomo zbrali in si nazdravili. Z darili še ne vem, kako bo." Stane Kovač, prometnik iz Zagorja: "Za božič se bomo domo pogostili s kakšno ekstra večerjo. Slavnejše je novo leto, ko je vse za malenkost drugače, bolj veseli smo, kakšen deci vina več spijemo, zraven seveda spada tudi novoletna jelka in kakšno darilce tudi. Kje bomo praznovali, pa še ne vem." Janez Uštar, brezposelen iz Trbovelj: "Božič praznujem skupaj z družino, novo leto tudi. Ker po sva oba z ženo brezposelna in se vsi skupaj "prebijamo” iz meseca v mesec, z obdarovanjem verjetno ne bo nič. Težki časi, pač, a voščili si bomo vseeno." Saša Kovač, pripravnica iz Zagorja: "Božič je lep običaj, več pa praznujem novo leto, ker je bolj svečano. Letos bom praznovala skupaj s prijatelji na Kalu, tudi obdarili se bomo. Upam, da bo veselo." Dva metra globoki, en meter široki, pravilni robovi, so naši grobovi... Tako nekako prepeva kantavtor Adi Smolar v eni izmed svojih hudomušnih pesmi. Vendar je v večini primerov smrt preresna stvar, da bi se iz nje norčevali. Misel na smrt nas spremlja od rojstva. Filozof je o smrti zapisal: "Ko sem jaz tu, One ni. Ko mene ni, je Ona tu." Mogoče ne veste, vendar je trboveljsko pokopališče eno izmed najbolj urejenih v Sloveniji. Zimska podoba pokopališča je sicer zaradi kupov snega dokaj klavrna. Pa vendar. Urejenost okolja samega prav tako kot urejenost grobov tvorijo spokojno sliko zadnjega počivališča mnogih Trboveljčanov. Ko so v začetku sedemdesetih let začeli graditi novo pokopališče je bilo jasno, da je edina prava in možna lokacija Gabrsko na samem robu Trbovelj. Arhitekturne zasnove novega pokopališča se je lotil arhitekt Ratko Blažič. Za svoje delo je kasneje prejel tudi prvojunijsko občinsko nagrado. Ureditev in vzdrževanje pokopališča sodi v pristojnost komunalnega podjetja. Iz pietete do umrlih je navada, da se staro pokopališče lahko spremeni v park po dvajsetih letih mirovanja. Tako so začeli leta 1993 premeščati posmrtne ostanke iz starega na novo pokopališče. Uredili so tudi grobišča borcev, ki so padli v 2. svetovni vojni. Tudi na vernike niso pozabili. S soglasjem občine je katoliška cerkev na desni del pokopališča postavila in uredila svoje simbole. Leva stran, kije bila urejena najprej, je bila zasnovana za žarne pokope, prav tako kot za klasične. Vendar se je v zadnjih letih število žarnih pokopov močno povečalo. Zato so uredili dodatne prostore za žare. V letu 1991 so uredili tudi poseben prostor za posipanje pepela pokojnih. Darja Tauzl, ki je skupaj z Milanom Žnidaršičem prijazno posredovala informacije o trboveljskem pokopaliču pravi, da so do sedaj opravili štiri takšne pogrebe. Trboveljski pogrebci opravijo na leto več kot dvesto pokopov. Na pokopališču je šest mrliških vežic, vendar dve niso v uporabi. Hiter ritem življenja se pozna tudi pri pokopih. Pokojnike pokopljejo hitro. Letno pa izkopljejo od dvajset do trideset novih grobov. Ostale pokopljejo v družinske grobove. Če se bodo grobovi širili s tako hitrostjo, bo pokopališče zadostovalo do leta 2040. Vsaj tako predvidevajo na trboveljski občini. Poleg urejenih parkovnih površin in grobov, ki dajejo pokopališču lep in urejen videz, je lepo urejeno tudi parkirišče za vse tiste, ki obiščejo umrle svojce in prijatelje. Parkirišče so uredili tik pred L novembrom letos. Kljub nekaterim pomislekom med ljudmi se je parkirišče izkazalo za ustrezno. 1. novembra ni bilo pretiranih zastojev. Ob parkirišču stoji tudi cvetličarna in svečarna, ki marsikomu, posebej starejšim, olajša obisk pokopališča, saj ni treba cvetje in sveče nositi na avtobus. Z modernizacijo pa naj bi pridobili tudi hladilnice in ozvočenje celotnega prostora. V Trbovljah so poleg pokopališča v Gabrskem še tri pokopališča. Tisti na Dobovcu je z leti postal premajhen. Zato predvidevajo njegovo širitev in ureditev prostora za žare. Na pokopališču na Planini pa opravljajo pokope samo v družinske grobove. Širitev tega je skoraj nemogoča. Tretje, mogoče najbolj zanimivo pokopališe v Trbovljah, je naj starejše pokopališče. To pokopališče, ki je na tako imenovanem Kobacovem travniku oddaljeno nekaj sto metrov od župnije, trenutno žal propada. V pripravi je namreč zakon, ki bo urejal grobišča vseh vrst. Vsekakor pa je to pokopališče zanimivo zaradi svoje starosti in sodi pravzaprav že v kulturno in zgodovinsko dediščino Trbovelj. Trboveljčani se s tem, da je pri njih eno izmed naj lepših pokopališč, verjetno res ne morejo pretirano hvaliti. S takšno stvarjo se pač ne hvali. Vendar si lahko rečejo vsaj, da bo kraj njihovega zadnjega počitka lep. Če je že dolina, v kateri živijo, umazana. Tekst in foto: Jure Nagode M M) TRGOVINA VAM IN ZA VAS VSE PRAZNIČNE DNI TRGOVINA '»miv VABI K NAKUPU VSE LETO IN TUDI V PRAZNIČNIH DNEH OD 8. - 21. URE S CELOTNO PONUDBO MED PRAZNIKI - VSE DNI SVEŽE PEČEN KRUH MED PRAZNIKI - DOPOLNJENA PONUDBA SLADKIH IZDELKOV IN KOZMETIKE MED PRAZNIKI - TRADICIONALNA BOGATA IZBIRA BUTEUČNIH VIN MED PRAZNIKI - VSE DNI PRODAJA SVEŽEGA MESA IN DELIKATESNIH IZDELKOV PO ŠE VEDNO IZJEMNO NIZKIH CENAH. BOGO ŠPORT \ Trgovina z mešanim blagom 61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c telefon 0601/22 165 VSE ZA ZIMO smuči RONSSIONOL ELAN ATOMIC okovje MARKER TIROLIA čevlji ALPINA ATOMIC-ESS SALAMON SALAMON KOFLACH oblačila in dodatki NA ZALOGI gamaše dereze, cepini hlače SCHOELLER za pohodništvo in plezanje SKRATKA VSE _T Blagajna IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORJE odprto 7.30-14.30 64-058 sobota 8.00-11.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-616 sobota ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje oh Savi 61411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 DEJAVNOSTI - zbira hranilne vloge in depozite občanov in pravnih oseb - vodi žiro račune in tekoče račune občanov in ciilno pravnih oseb - opravlja plačilni promet (položnice) - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun ustanoviteljev, bank in drugih finančnih organizacij - opravlja menjalniško poslovanje. UGODNOSTI - v vseh trgovinah KZ IZLAKE lahko plačate blago s hranilno knjižico ZASAVSKE H KS. Pri takšnem nakupu nad vrednostjo 500,00 SIT vam nudimo POPUST v višini 4% od vrednosti nakupa - opravljamo najcenejši plačilni promet (vplačilo občanov, društev in civilno pravnih oseb na žiro račune podjetij s splošno položnico) - UPOKOJENCI lahko prejemajo pokojnino preko H KS - najugodnejši menjalniški tečaji ZA HRANILNE VLOGE JAMČI REPUBLIKA SLOVENIJA! VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS! I I \ »JJ.K iil '' _______________________ '______________________________________ t \ ~ K ivljl _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i I™ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I I besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le -I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I ^akrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321. PRODAM 3,6 ha zemlje, hišo, kozolec in hlev na deželi ob cesti, tel.: 061/882-228 PRODAM garažo v centru Zagorja, tel.: 74-183 PRODAM 6,6 m dolgo, 4,2 m široko in 2,39 m visoko garažo z urejeno dokumentacijo, nad Strojegradnjo v Trbovljah, tel. popoldan: 26-233, int. 285 AVTOMOBILI, DELI PRODAM Z 101, bele barve, dobro ohranjeno, reg. do 10/96, za 1.800,00 DEM, tel.: 21-785. PRODAM osebni avto Audi 50, 1. ’75, tel.: 24-797. UGODNO prodam skoraj vse dele za "Fičota", moj naslov: Branko Hohkraut, Podkraj 92, 61430 Hrastnik RAZNO PRODAM kompresor z raznimi priključki, tel.: 75-134. PRODAM ali zamenjam snežne verige, nove. št. 7 in št. 6, tel.: 41-052 UGODNO prodam zamrzovalno skrinjo Korting 1201,prtljažnik zasmuči (se zaklene) in otroško posteljico z jogijem, vse lepo ohranjeno, tel.: 22-092. PRODAM el. štedilnik - 2 plin, 3 elektrika, za 5.000,00 tolarjev, moj naslov: Branko Hohkraut, Podkraj 92, 61430 Hrastnik PRODAM daljnogled 20x60 z etuijem ter klavirsko harmoniko Welt-meister, tel.: 71-553. PRODAMO tri butare smrekovih drv, tel. 26-092. PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri. PRODAM poročno obleko za visoko, vitkooseboindvazimskaplašča, oba skupaj za 15.000.00 SIT, tel.: 76-321. PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. PRODAM dve postelji (lmx 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332. IŠČEMOklaviaturista, tel.: 64-285. INŠTRUKCUE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri ter slovenski jezik, MA in FI za 1. letnik srednje šole, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in za 1. in 2. letnik srednje šole ter nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12. - 14. ure. INŠTRUIRAMangleškijezikzaOŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671. SREČANJA IŠČEMprijatelja do 501et za občasna srečanja in prijeten klepet, pisma na šifro: "Novo leto". STORITVE NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624. RENT A CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386. Odprt vsak dan od 9. do 19. ure, v petek, 22.12., od 9. do 20.ure in soboto, 23. decembra, od 8. do 19. ure. Organizator: ZASAVC d.o.o., Zagorje o/S. 7pm: SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE TRBOVLJE Trg Revolucije 28 61420 TRBOVLJE S®p TRBOVLJE JAVNI RAZPIS za oddajo del: Pridobitev dveh novih stanovanjskih enot izobstoječih klubskih prostorov v objektu Kolonija 1. maja 10/A v Trbovljah. Razpisna dokumentacija, iz katere je razvidna vsebina del, se lahko dvigne v prostorih Splošno obrtnega podjetja Trbovlje, Trg revolucije 28, Trbovlje. Orientacijska vrednost razpisanih del je cca 3,500.000,00 tolarjev. Rok za pričetek del je takoj po podpisu pogodbe, najpozneje do 31. decembra 1995 in rok dokončanja 29. februar 1996. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika se upošteva sorazmerniodnos med kvaliteto del in ceno ter pogoji plačila. Pisne ponudbe je potrebno oddati do 27. decembra 1995 do 14.00 ure v zaprtih kuvertah z oznako: PONUDBA ZA PRIDOBITEV DVEH NOVIH STANOVANJSKIH ENOT IZ OBSTOJEČIH KLUBSKIH PROSTOROV V OBJEKTU KOLONIJA 1. maja 10 a v Trbovljah," na naslov: Splošno obrtno podjetje Trbovlje, Trg revolucije 28, Trbovlje. Odpiranje ponudb bo 28. decembra 1995 ob 8.00 uri v prostorih SOPTrbovlje. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 5 dniod dneva odpiranja ponudb. KRONA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.o.o. LJUBLJANA Tržaška 116, 61111 Ljubljana Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA" še do 31.12.1995 VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA PIVOVARNA Laško CEMENTARNA Trbovlje LEK Ljubljana SVILANIT Kamnik MLINOTEST Ajdovščina KOLINSKA Ljubljana ... Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi. Pokličite, pridemo tudi na dom. 1 MED1CUSCURAT, NATURA SANAT ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška cesta! 63270 Laško BliŽA se NAjdAljŠA noč v Ietu. VaBImo Vas, dA jo z VašImI NAjdnAŽjmi !n VašImI pnijATElji pREŽiviTE skupAJ Z NAM j V ZdRAvilišču Lvško. PoSTREtjU VAM boMO Z dobROTAMi NAŠE kuhiNJE. V NOVO Leto boMO ZAplESAli Z ANSAMbloM KRISTALI. I*. ...... ; InFormacIJe In rezervacIJe po teI. št. 06? 771 776 Gladez 32, IZLAKE z,r:krrflruarju* Pisne prijave poslite na gornji naslov do 51.12.1995. INDUSTRIJSKO PODJETJE MEHANIKA TRBOVLJE d.d. Prijetne praznike in srečno Novo leto kolektiv Mehanike ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do .18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodrvja kontaktnih leč, optika in ligoW6it'drobno d.o.o. VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem sc zahvaljujemo za zaupanje. —V,,.V.V.V,,A^. ............_________________________ Rešitve: SRČNANEVROZA,PORAZDELITEV,ROTOR.RENOME,ES, SANOK.LN,RUM,MET, AS, KAJAKAŠI, SVAT, RAČUNAR, KIŠ, TELO, TARTINI, VLAGA, REA, KUŠTER, OTROK, IS, ASKARI, VENLO, OBI, ČUD, ELEONORADUSE, ILINDEN,DROGA, TL, KARTUM, KIKLA, TIL, AGA, KIMON, EPIRKE, RAC, TRIGA, RASKAR. Nagrajenci iz 44. številke: 1. nagrada: Darilni paket v vrednosti 4.000 SIT, Vivod d.o.o., Novko Kolobarič, C. 3. julija 11, Hrastnik; 2. nagrada: Darilni paket v vrednosti 2.500 SIT, Vivod d.o.o., Zdenka Hribar, Partizanski vrh 4, Trbovlje; 3. nagrada: Darilni paket v vrednosti 1.500 SIT, Vivod d.o.o., Janez Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Anagram 1 Slovenci imamo odličnega o r o d nega telovadca,ZALPA NJEGA nismo videli v finalu nedavnega svetovnega prvenstva. Anagram 2 Borut je pri zajtrku po nerodnosti ZMOČIL ANJO - s katero pijačo? Anagram 3 Mornarji so imeli dan čiščenja, vsak je bil zadolžen za svoje področje in imel svoje orodje. Katero orodje sta dobila tista dva, ki STA IMELA KROV? •upam UAOjpts '£ ‘ouomij z fep -z ‘uuSad zu(jv 'I ^aiisa^ M Vsi televizijski kabelski sistemi si pridržujejo pravico do spremembe programa RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 21.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, ! 8.00 VIDEO STRANI,20.00 PRELUDIJ-CESTm GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p.o. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE se vam zahvaljuje za iztazano zaupanje ter vam voščimo VESEL BOŽIČ IM USPEŠNO MOVO LET01996 z željo, da boste tudi v letu, ki prihaja, naši zvesti gostje. Obenem vas obveščamo, da imamo še nekaj prostih mest za silvestrovanje. Cena z večerjo je 4.800 sit, cena brez večerje 2.200 sit. Rezervacije v recepciji hotela Rudar , telefon št. 26-733. RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF UX mm vtmim m®wm& Teni a car 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 JPr' MOBITEL: 0609/61 0057 JUVAN 2ztimo vam crsie/e | Ijožičnz jiTazrulzE in iiedno novo [tio vw transporter, mercedes benztt Mi TRBOVLJE Galerija S Design, ljubiteljski slikar Bogdan Barovič. DOLIK na Jesenicah, člani Reli k Dadasa. VESELI DECEMBER ZAGORJE Delavski dom: 21.12. ob 8.30in 10.30PekarnaMišmaš, ob 16.00 ples osmošocev z ansamblom Hiša; Dvorana Izlake: 21.12. ob 8.30,10.00 in 11.00 Kako je bilo potem; Knjižnica Zagoije: 21.12. ob 17.30 Čudežne sani; Pred Živo: 21.12. ob 16.00 Živ žav; Delavski dom: 22.12. ob 10.30 Sneguljčica; Dvorana Izlake: 22.12. ob 8.30,9.30 in 10.30 Pepelka malo drugače; Delavski dom: 23.12. ob 19.00 Božično novoletni koncert Glasbene šole; Delavski dom: 25.12. ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra Svea; Pod šotorom: 27.12. ob 15.30 Novoletni Miš maš z vrtcem in Snoopyjem; HRASTNIK Športna dvorana: 22.12. ob 16.00 novoletno rajanje s Hajdi in dedkom Mrazom; Dol: 23.12. ob 15. uri glasbena pravljica in srečanje z dedkom Mrazom za otroke od 3. do 6. leta; Športna dvorana: 23. 12. ob 16. uri novoletno rajanje z Mojco in dedkom Mrazom. 7,1 JR & KONCERT Svoboda Trbovlje: 22. 12. Orleki Svoboda Trbovlje: 26. 12. Pero Lovšin novim letom ogromno dela. Sodelavci pripravljajo posebne oddaje ob božičnih in novoletnih praznikih. V ponedeljek si bodo gledalici ETV Zasavje lahko ogledali posebno božično oddajo. Letos bo o božiču spregovoril izlaški župnik Franc Kuster. Marko Planinc in Tomo Brezovar sta za praznik pripravila dokumentarec o zagorskem orglarju in skladatelju Ivanu Arhu. Spregovoril je o svojem življenju, ki je bilo izjemno Spanje "No gospodična, po zdravilih in mojih nasvetih sedaj gotovo bolje spite?" "Oh seveda, gospod doktor!" "Torej štejete ovčke, kot sem vam svetoval?" "Ne ovčke, gospod doktor, pastirčke, pastirčke!" Vprašanje Žena vpraša moža: "Povej mi, ali sem fejst, ali sem grda?" Mož: "Oboje - fejst grda!" Hipnotizer V neki dvorani nastopa izreden hipnotizer. Ukaže: "Vstanite!" in vsi vstanejo kot vojaki. Ukaže: "Smeh!" in občinstvo poka od smeha. Ukaže: "Jok!" in občinstvo se topi v solzah. Nato gre preko odra po nek rekvizit, pri čemer se spotakne in zagodrnja: "Sranje!". V enem tednu so komaj skidali dvorano. Jecljanje Gospod, ki malce preveč jeclja, kliče ljubljansko komunalo: "H-h-alo, v n-nas-s-i u-u-lic-c-i j-j-e c-c-crkn-n-jen k-k-konj. A b-b-i g-ga p- p..." Komunalec (se mu ne da več poslušati): "Ja, ja gospod, ga bomo prišli iskat. V kateri ulici, pa je to?" Gospod: "V p-p-..." Komunalec: "A v Prešernovi?" Gospod: "N-n-ne, v p-p..." Komunalen je zadosti in vrže slušalko dol. Naslednji dan gospod ponovno pokliče: "H-h-h-alo, v n-nas-s-i u-u-lic-c-i j-j-e c-crkn..." Komunalec: "Ja, crknjen konj, v kateri ulici?" Gospod: "V p-p-p-..." Komunalec: "A v Prešernovi?" Gospod: "N-n-ne, v p-p-p..." Komunalcu je zadosti in spet vrže slušalko dol. Naslednji dan gospod ponovno pokliče: "H-h-h-alo, v n-n-nas-s-i u-u-lic-c-i j-j-e c-c-crkn..." Komunalec: "Ja, crknjen konj, v kateri ulici?" Gospod: "V p-p-p-..." Komunalec: "A v Prešernovi?" Gospod: "J-j-ja s-s-smo g-g-ga t-t-lja p-p-p-prest-t-tavili." Utopljenec Napol mrtvega človeka potegnejo izreke. "Kaj ne znate plavati?" vpraša reševalec. "Znam, samo tukaj stoji tabla PREPOVEDANO PLAVANJE." Naša bodočnost 11. 12. :Marjeta Bantan, hči Anja; 12. 12: Lidija Martinčič, hči Meža;Polona Romih, hči Helena; Cvetka Podlesnik, sin Teo: Nataša Grošelj, hči Tina; 13. 12.: Sabina Šuster, sin Kevin; Špela Železnik, sin Matic; Irena Baloh, hči Anja; 14.12.: Mihaela Simončič, hči Mateja; Brigita Marčen, sin Rok;Darja Bolčina, hči Larisa. 15. 12.: Alojzija Kmetič, hči Tanja. zanimivo. Že v mladosti se je spoznal z orglami, se s pomočjo čemšeniškega župnika šolal v Ljubljani, vojno vihro preživel kot mobiliziranec širom Evrope, po vojni je pretrpel preganjanje nove oblasti in v Zagorju vsa povojna leta opravljal dela orglarja in mežnarja. Preko praznikov pa se bo zvrstilo nekaj posnetkov zanimivih prednovoletnih prireditev. Prihodnji torek. 26. decembra, bomo objavili posnetek novoletnega koncerta Pihalnega orkestra SVEA. V četrtek, 28. decembra, si bodo mladi gledalci lahko ogledali posebno novoletno oddajo Mini pet. Starejši pa verjetno ne bodo zamudili novoletnega Zasavskega magazina. Prvi dan novega leta se obetata novoletni oddaji 3-2-1 START in KULT & URA. Naslednji dan, 2. januarja, pa bomo zavrteli posnetek novoletnega koncerta Mladinskega pihalnega orkestra VIV A Glasbene šole Zagorje. Televizijci ETV Zasavje želijo vsem svojim zvestim gledalkam in gledalcem obilo sreče in zadovoljstva v novem letu 1996. OVEN Z lahkoto se boste razburili in takrat bodoprizadeti vsi okrog vas, najbolj pa vi sami. Nemirni in nervozni boste. Poskušajte se pomiriti, saj ni razloga za agresivnost. Št.: 14. BIK Težave so za vami. Lahko, da boste občutili še kakšne majhne posledice prejšnjih problemov, vendar se bo v kratkem situacija povsem umirila. Št.: 11. DVOJČKA Težko se boste izognili problemom in spremembam na ljubezenskem področju. Partner se je trmoglavo odločil narediti po svoje, čeprav vam to ne odgovarja. Št.: 1. RAK Mučile vas bodo razne skrbi, še najhuje pa tiste, ljubezenske. Počutili se boste nemočne, vendar počakajte. Čez nekaj tednov bo vse drugače. Št.: 24. LEV Takoj se posvetite delu! Resno se boste morali podvizati, če želite resnično narediti tisto, kar ste načrtovali. V ljubezni pa vas čaka lepo presenečenje. Št.: 7. DEVICA Počasi boste začeli popuščati, čeprav je pred vami še nekaj težkih dni. Poslušajte svoj notranji glas in vedeli boste kako naprej. To ne bo tako težko. Št.: 27. TEHTNICA Odnosi v družini ne bodo ravno rožnati. Morali boste izgovoriti nekaj odločnih besed in tudi stati za njimi. To bo za vas prava preizkušnja. Št.: 30. ŠKORPIJON Sprostite se in uživajte. Vsi problemi se bodo rešili, kot s čarobnim izrekom, eden za drugim. Najprej poslovni, takoj za tem pa še ljubezenski. Št.: 5. STRELEC Posvetite se delu, igrajte pogumno, blefirajte, tvegajte. Razširite posel, vlagajte v nove projekte. Pred vami so zelo zanimivi delovni dnevi. Št.: 15. KOZOROG Ne razmišljajte preveč, saj boste imeli za posledico le glavobol in nič drugega. V sak nov dan vam bo prinesel popolnoma nove ideje, le občutkom ne boste preveč zaupali. Št.: 10. VODNAR Malo časa vam bo ostalo za družabna srečanja, saj se boste morali posvetiti delu. Prosti čas ne trošite s sedenjem pred TV ekranom. Čim več se razgibavajte. Št.: 23. RIBI Delajte samo tisto, kar želite in se ne preobremenjujte z dolžnostmi. Posvetite se sebi, spremenite garderobo, frizuro, glejte se v ogledalo in ponovno odkrijte, kako ste lepi. Št.: 2. HRASTNIK: 21.-24.: BUTEC IN BUTEC (am. kom.), čet., sob. in ned. ob 15.00 uri; 21.-24.: RANGOON (am. akc.), čet., sob. in ned. ob 17.00 uri; 21.-24.: DOLORES CLAIBORNE (grozlj.), čet., sob. in ned. ob 19.00 uri;22. in 25. : NI KINO PREDSTAVE; 26. : NEBEŠKA BITJA (am. drama - FILMSKO GLEDALIŠČE); 27.-28.: ČUDEŽ V 34. ULICI (am. božični), sre. ob 17.00 in 19.00 uri, čet. ob 17.00 uri; DOL PRI HRASTNIKU: 23. : DOLORES CLAIBORNE (grozlj.), sob. ob 18.00uri; 24. : BUTEC IN BUTEC (am. komed.), ned. ob 10.00 uri; TRBOVLJE: 21.: POCA-HONTAS (ris.), čet. ob 17.15 uri; 21.: CORRINA CO-RRINA (drama), čet. ob 19. uri; 22. - 25.: BOŽIČEK (kom.), pet., sob., ned. in pon. 17.00 uri; 22.-25.: APOLLO 13 (akc.), pet., sob., ned. in pon. ob 19.00 uri; 26.in 28.: OBLEGANI 2 (akc.). tor. in čet. ob 17.00 in 19.00 uri;27.: NI KINO PREDSTAV; ZAGORJE: 21.-26.: APOLLO 13 (am. drama), čet. in pet. ob 19.00 uri, ned., pon. in tor. ob 17.00 uri; 23.: NOVOLETNI KONCERT (Glasbena šola Zagorje), sob. 19. uri; 25.: KONCERT PIHALNE GODBE SVEA ZAGORJE, pon. ob 19.30; 24.-26.: MOJE ŽIVLJENJE (am. drama), ned., pon. in tor. ob 19.15 uri; 27.: JOHNNV MNEMONIC (grozlj.), sre. ob 19.15 uri; 28.: NOVOLETNI KONCERT (Mladinski pihalni orkesterVIVA); čet. ob 19.00 uri; IZLAKE: 24.: APOLLO 13 (am. drama), ned. ob 19.30 uri; ^^awwwwnwwwro ”\ Petarde ^ Policaji bodo zadnja dva letošnja tedna in prvega v prihodnjem letu vsakomur, ki jim bo prinesel petarde, nagradila z darilcem. Če bo akcija uspela, lahko v prihodnje pričakujemo še darila za tiste, ki bodo vozili trezni, pa za one, ki bodo prečkali cesto po zebri, pa za tretje, ki bodo spoštovali semaforske luči in raznorazne omejitve. Redakcija jetmic predlaga, da v času darilnih akcij policajišapke zamenjajo zdedekmrazovskimikučmami, pendreke z miklavževskimi palicami, namesto siren pa naj si prednost v prometu utirajo z božičkastimi kragulj čki. V Hrastniku so obnovili svoj bazen. Čeprav se kljub dobrim namenom kdaj zgodi, da pri takšni naložbi komu spodrsne, so Hrastničani vnaprej rešili tudi morebitni tovrstni problem. Vse so obložili z nedrsečo keramiko. Vlada Če bodo na oblast prišli socialdemokrati, sicer ne bomo imeli več ministrskega predsednika, bomo pa imeli ministrico za delo, družino in socialne zadeve. Ministrica bo nesojena trboveljska županja Aleksandra Forte. Na veliko presenečenje minister za šolstvo in šport ne bo postal Alojz Pavlovič. Če hočejo socialdemokrati tudi v Zagorju dobiti vsaj kak glas, mu morajo že zdaj jasno obljubiti vsaj položaj državnega sekretarja za lokostrelstvo. Stavke Tudi pri organizaciji stavk smo večji profesionalci. Včasih seje stavkalo petnajstega, če plače tisti dan niso bile prave ali jih pa sploh ni bilo. Danes se ve, da se stavka takrat, ko se s stavko doseže najboljši možni učinek. Železničarji so tako stavkali, ko sta zima in sneg že itak razredčila možnosti prevoza. Zdravniki so nase opozorili takrat, ko je vsak drugi Slovenec kašljal, kihal in se držal za glavo ali trebuh. Šolniki o stavki še razmišljajo: če se bodo zanjo odločili, bo verjetno med novoletnimi in zimskimi počitnicami. Po modrosti, ki jo izkazujejo borci za pravice določenih poklicev, lahko pričakujemo malce pred novim letom stavko trgovcev in gostincev, po novem letu jim bodo sledili bankirji, na svoj položaj bodokultumiki opozorili v začetku februarja,cvetličarji pa pred marčevskimi prazniki... Se droben nasvet. Če tudi po dveh, treh dneh vaše stavke ni opazil nihče, je morda pametno stavko prekiniti. Redakcija jetrnic "Katr verjeti rte morem, v Litiji praznujemo že 110 let čitAlništvA, pat je še toliko nepismenih." J. V. iz Litije ^STpet bomo stanovali 1Vjed:seštnajstnnro'bčinamr,-ki-sa-se-trvrstili~5alT5torgobiJtniČbv'''-' ugodnih stanovanjskjh.p_Qsojil.za.gradnjo stanovanj, so tudi trii rje. V Hrastniku bodo pozidali štiri strmovanjav-v-Trbovljah ijih bo||o dvaindvajset prenovili, "vŽagorju pa podstreha spravili sedemnajst nb vib. r/ Bolestno Hrastničani so najbolj bolni Zasavci. Vsaj dokler hodijo v službo. S 7,4 odstotno odsotnostjo iz zdravstvenih razlogov so se v državi uvrstili takoj za Velenjem in Črnomljem. Oktobrske plače so bile v naših krajih tolikšne: Litija 61.880 SIT Hrastnik 65.749 SIT Trbovlje 71.762 SIT Zagorje 66.979 SIT Za primerjavo še vrh z90.243 SIT v Ljubljani Center in podenj s 57.585 SIT v Mariboru Pesnici. Najbolj razvite Trbovlje so svojo premoč tudi že praktično demonstrirale. Odločili so se za solidarnostno pomoč manj razviti Ljubljani: med prvim ducatom podpisnikov pisma o nameri za sovlaganje v gradnjo Fakultete za družbene vede je tudi trboveljski rudnik. 1 ■£ leseni Mnogi se za rentno zavarovanje odločijo takrat, ko sredi poti pogledajo naprej. Kaj še skriva življenje? Kakšne radosti me še čakajo? Si jih bom znal vzeti? Si jih bom lahko privoščil? Z rentnim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav so odgovori na ta vprašanja jasni. Rentno zavarovanje vam daje premišljeno možnost, da povečate svojo pokojnino in zato brezskrbneje pričakujete prihodnje dni. Dni prijaznega počitka, sproščenega veselja, zanimivih stvari, za katere danes nimate časa. Pričakovanje jeseni. Zakaj ne bi bilo to pričakovanje bogate jeseni? ttftf ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav SSSSSSS v^v ji$S M II iiS /O Celje - skladišče Banka Zasavj0^ 6/1995 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.c 5000002442,45 m I S 1 1 COBISS o Gas je prazen prostor, ki ga izpolnijo šele dogodki, misli in občutja. (Da bi bili le-ti čim lepši v prazničnih dneh in v prihajajočem letu IQQČ vam želimo. % v sredstva, mmm za vse mDiviDUflLfie česnTise POSLOvnm partnerjem, bO bflmsfl ZASAVJE NAMENILA ZA NAISUP MAMOORAEA bOLNlSNICI TRbOVLJE. Povprašajte na okencih Banke Zasavje - banke, ki dela z ljudmi - za ljudi i! 1 I 11 I