LJUBLJANA, MAJ 1975 LETO IX — 5 Združevanje organizacij združenega dela kmetijstva, živilske industrije in trgovine v SOZD Nova ustava, kakor tudi sklepi kongresov ZKJ in ZKS nas usmerjajo v iskanje novih samoupravnih oblik povezovanja združenega dela v gospodarstvu, k organiziranosti, ki naj omogoči ustreznejše vključevanje vseh pridelovalcev, predelovalcev, posredovalcev in potrošnikov v proces reprodukcije. Pričujoče gradivo je v obliki osnutka podana iniciativa sedmih organizacij združenega dela, ki naj vodi k izoblikovanju predloga stališč, kot osnove za izdelavo ustreznih samoupravnih dogovorov in sporazumov med TOZD kmetijstva, živilske industrije in trgovine. Zato naj bo gradivo dopolnjeno v razpravah v TOZD omenjenih dejavnosti in v razpravah v družbeno političnih organizacijah, da bodo izhodišča jasnejša in osnove za sporazumevanje trdnejše. Namen te informacije je v tem, da se na osnovi le-te odločijo še drugi kolektivi za skupno oblikovanje SOZD. Akcijo za izdelavo programov in potrebnih dokumentov ter sporazumov bi pričeli s 1. junijem tako da bi do ustanovitve SOZD lahko prišlo s 1. 1. 1976. Organizacije, ki bi se kasneje odločile (po 1. 6.) za združevanje, bi lahko vključili v drugi fazi. Snujoča se integracija je popolnoma odprta, vendar so na osnovi te informacije še posebej vabljene k razgovorom naslednje organizacije: KZ Cerknica, KZ Stična, KZ Trebnje, KZ Novo mesto, KZ Črnomelj, KZ Metlika, KZ Ribnica, KZ Litija, KZ Žužemberk, KŽK Kranj, Črevarna, Slovenija — sadje, Gruda, trgovske organizacije združene v ABC in druge organizacije s področja prehrambene dejavnosti npr. organizacije združene v HP in druge. I. UDELEŽENCI DOGOVARJANJA 1. V iniciativni fazi oblikovanja novih odnosov nied kmetijstvom, živilsko industrijo in trgovino na Področju prehrane sodeluje 7 organizacij združenega dela: Agrokombinat Krško, Ljubljanske mlekarne, 2ito Ljubljana, Eta Kam-nik, Dana-Mirna, Sadje — zelenjava, Mercator. 2. Eta, Dana in Sadje — zelenjava so organizirane kpt enovite delovne organizacije, ostale organizacije pa sestavlja 52 TOZD. Delavci, ki združujejo de- in sredstva v teh organizacijah, se ukvarjajo sko-Djj z vsemi dejavnostmi, ^i bi jih kazalo tesneje bled seboj povezati za do-z ustavo zadanih ci-ijev. Pri tem omenjene organizacije nastopajo kot 1biciatorji povezovanja in be kot edini nosilci teh delavnosti. 3- Obseg proizvodnje ozi-°rna storitev po osnovnih ejavnostih: Proizvodno sodelovanje s kmeti vključu-Je organizirano pridelova-i.l6 kot plasman 16 mili j. nn „ mleka, govedi 3460 t, Piščancev 732 t, jajc (10 hj. kom), kot tudi sad-n (.280 grozdja (1200 Jagodičevja 180 t, pše- nice 55 t in krompirja 1300 ton. Z vključitvijo ostalih omenjenih KZ bi se obseg bistveno povečal. — Družbena kmetijska proizvodja (AK Krško in Lj. mlekarne) zagotavlja v poljedelstvu proizvodnjo preko 2000 ton pšenice, koruze, ječmena, v sadjarstvu 5000 ton jabolk, hrušk, breskev, ribeza in predelava 4000 ton grozdja na področju živinoreje pa 6 mili j. litrov mleka, 550 ton govedi, 725 ton prašičev in 250 ton piščancev. — Mlinsko pekarski kompleks Žito obsega predelavo 61500 ton žitaric, proizvodnjo 4000 ton testenin in 38.500 ton kruha ter peciva, kar predstavlja preko ene tretjine potrošnje v Sloveniji. — IConditorstvo Žito obsega proizvodnjo bonbonov, čokolade, žvečilne gume in slaščičarskih izdelkov. S proizvodnjo preko 8000 ton se vključuje v celotno jugoslovansko tržišče in krije skoro 12% potreb. — Predelava mleka v Ljubljani, Novem Sadu, Zemunu, Šmarju pri Jelšah, Stični, Velikih Laščah in Kočevju presega 120 mili j. litrov in zagotavlja oskrbo jugoslovanskega tržišča s pasteriziranim, sterilnim mlekom in napitki, jogurtom, smetano, mlečnim sladoledom, mehkimi siri in poltrdimi siri. Klavniške kapacitete in predelava mesa je lokacijsko razdrobljena na Ljubljano, Škofjo Loko, Jesenice, Krško, Tržič, Tolmin, zagotavlja pa oskrbo s 16.656 ton mesa in 8100 ton izdelkov letno. Po vsej Jugoslaviji smo proslavili spomin na preteklost, ki je hkrati zagotovilo in obljuba za naš nadaljnji razvoj, obveza, da bomo zvesto čuvali pri- Proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter predelava sadja obsega proizvodnjo 32.600 hi žganih pijač, 31.200 hi osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, 68.420 sadnih sokov, kakor tudi proizvodnjo koncentratov, baz, past, arom, esenc in destilatov (2000 ton). Potrošno po- dobitve revolucije. Naši kraji so si nadeli prazničen videz, naši občani so s ponosom slavili veliko obletnico. dročje je celotna Jugoslavija. Predelava zelenjave vključuje preko 6000 ton izdelkov od gorčice, vloženih vrtnin, gozdnih sadežev in zelenjavnih konzerv z mesnimi dodatki. Tržišče ni omejeno zgolj na Slovenijo. Nadaljevanje na 2. str. še posebej lepa je bila v majskih prazničnih dneh Ljubljana, mesto-heroj. Prijazno je sprejela borce, stare partizane, politične voditelje, ljudi z aktivno odgovornostjo na vseh področjih družbenega življenja, delavce, vojake, šolarje, toliko mladih. Tako kot pred tremi desetletji seje tudi zdaj zgrnilo v središče Ljubljane stotisoče ljudi in vendar je čisto drugače. Takrat nas je prevzemala jasna misel, da Nadaljevanje na 3. str. Po poteh tovarištva in spominov Po običajni poti v običajnem času in na običajen način je tudi letos prišla pomlad. In vendar, ali ni bila vseeno nekoliko bolj vesela, bolj praznična? Res, to leto ni bila čisto običajna pomlad. Še posebej je bila ovenčana s spomini na pomlad 1945, ko so se utrujeni, lačni in trpeči narodi osvobodili izpod fašističnega škornja. Potonilo je v zgodovino 30 let. 30 naših delovnih, svobodnih let v svobodni domovini. To so bila tudi težka leta obnove, graditve porušene domovine, leta uveljavljanja novih družbenih odnosov, utrjevanja samoupravnega socializma. iv vir? Bratje, podajmo si roke... Združevanje organizacij združenega dela kmetijstva, živilske Nadaljevanje s 1. str. Grosistična trgovina s sadjem in zelenjavo ima osnovo v hladilniških kapacitetah za 1700 ton in skladiščih za 9000 ton v Ljubljani. Pri tej dejavnosti gre za pripravo in plasiranje 8.442 ton zelenjave, 6166 ton domačega sadja in 6162 ton južnega sadja. — Grosistična trgovina se pojavlja tako pri Mercatorju kot pri Ljubljanskih mlekarnah kot tudi pri Žitu, kjer gre za plas-man proizvodov drugih proizvajalcev. Poleg te dejavnosti imajo proizvodne OZD sorazmerno močno razvite službe prodaje lastnih proizvodov s konsignacijskimi skladišči zlasti izven SRS, s številnimi trgovskimi potniki in s prevoznim parkom, ki šteje 420 vozil s skupno nosilnostjo preko 1780 ton. — Maloprodajno mrežo zasledimo pri petih OZD (AK Krško, Žito, Lj. mlekarne, Sadje — zelenjava, Mercator), pri čemer gre za 760 prodajnih lokalov in to vse od blagovnic do posameznih kioskov. Na živila odpade od 60—65 % prometa teh trgovin. — Na področju strokovnih funkcij je organiziranost zelo različna. Tako imajo nekatere OZD del nosilcev poslovnih funkcij organiziranih kot TOZD (Marketing, Investa), del pa kot Skupne službe. Posamezne funkcije se v večji ali manjši meri opravljajo na nivoju TOZD oz. delovne organizacije. Posebnega pomena so porajajoče se službe za AOP, organizacijo in razvoj, ki jim bo tudi v bodoče potrebno posvetiti vso pozornost v DO kot na nivoju SOZD. 5. Vse omenjene OZD poslujejo na enotnem jugoslovanskem tržišču. Oskrba s surovinami je le delno zagotovljena na področju SRS, tako s krmnimi rastlinami, sadjem, zelenjavo, pšenico, živino. Večji del potrebnih surovin kot tudi trgovskega blaga pa zagotavljajo ostala jugoslovanska področja (zelenjava, sadje, žitarice, sladkor, živina). Predelovalne kapacitete so razmeščene v prostoru od Jesenic preko Ljubljanske kotline, Dolenjske do Krškega. V drugih republikah pa v Novem Sadu (Mlekara) in Beogradu (Zemunska mlekara). Poleg teh predelovalnih kapacitet imajo organizacije razvito poslovno sodelovanje s partnerji, ki jim jih nudijo konsignacijska skladišča, Ljubljanske mlekarne pa imajo lastno mrežo skladišč (Zagreb, Rije-ka, Split, Sarajevo, Beograd, Novi Sad, Osijek). Vse OZD nastopajo s svojimi prodajnimi organizacijami na jugoslovan- skem tržišču, kjer obstaja možnost združenega nastopa. 6. Stanje kapacitet in razvojni program: OZD se nahajajo v fazi realizacije razvojnih programov za obdobje 1971—1975. Realizacija teh programov je bistveno odvisna od pogojev poslovanja, ki so se pa v kmetijstvu kot tudi v živilski predelovalni industriji in trgovini z živili v zadnjih dveh letih poslabšali. OZD razpolagajo z interesantnimi posameznimi programi za investiranje v kapacitete, ki bi odpravile ozka grla, omogočile boljšo in večjo izrabo domačih surovin. K izdelavi planov za obdobje 1976— 1980 pristopajo OZD za sedaj še posamezno. Ob tem pa se že postavlja zahteva po skupni celoviti analizi in usmeritvi razvoja prehrambenega kompleksa. Za takšno delo pa OZD .manjkajo skupne strokovne službe, ki bi obenem zagotovile ustreznejšo povezavo z raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami. II. CILJI ZDRUŽEVANJA Z združevanjem v ,SOZD želijo delavci doseči predvsem naslednje cilje: 1. Samoupravno organiziranost v skladu z novo ustavo, ki naj zagotavlja na področju živilstva čim-večje obvladovanje procesa družbene reprodukcije v skladu z zastavljenimi cilji in programi vseh delavcev s tega področja in v skladu s potrebami potrošnikov. Za skupno obvladovanje procesa družbene reprodukcije se bodo udeleženci dogovorili za specializacijo na osnovi delitve dela, združevali sredstva za izvedbo obsežnejših investicijskih projektov, kakor tudi za hitrejšo realizacijo posameznih pro- jektov. Za organiziran nastop v vseh fazah družbene reprodukcije se bodo ustrezno samoupravno povezali, upoštevaje načela branžne povezave (racionalna organizacija dela, delitev dela, razvoj, specializacija), kot tudi načela teritorialne povezave (zadovoljevanje skupnih, kolektivnih potreb). Ob taki povezavi žele sicer ob upoštevanju tržnih načel zagotoviti največjo možno izključitev negativnih efektov tržnega sistema oziroma zagotoviti na osnovi večstopenjske solidarnosti premagovanje rizika v prehrambeni dejavnosti. Istočasno teže za takšno organiziranostjo, ki naj omogoči dogovarjanje io delitvi dela z drugimi pridelovalci surovin, predelovalci ir. trgovci v jugoslovanskem prostoru, ki naj zagotovi ustrezno diverzifi-kacijo proizvodnje in širino asortimana za čimbolj-šo zadovoljitev potreb in želja potrošnikov, ki jih je potrebno tudi vključiti v dogovarjanje. 2. Povezavo primarne kmetijske proizvodnje, tako zasebne kot družbene, a predelavo in trgovino. Primarno kmetijsko proizvodnjo na območju travniškega predela Slovenije, kjer je osnovna proizvodnja govedoreja, je potrebno po eni strani čimbolj medsebojno povezati, po drugi strani pa čimbolj povezati s predelovalno industrijo, kar bo omogočilo racional- nejše iskanje in uveljavljanje optimalnih tehnoloških in organizacijskih rešitev ter razvoj teh dejavnosti v skladu z razvojem predelovalnih kapacitet in potreb trga. Trenutno je primarna kmetijska proizvodnja še vedno precej razdrobljena, talko da nobena obstoječa organizacija ni sposobna proučevati, razvijati in uveljavljati najsodobnejše in ekonomsko najbolj učinkovite tehnologije niti pri razvijanju velike družbene proizvodnje, niti pri razvijanju zasebne kmečke proizvodnje. Z večjo koncentracijo primarne kmetijske proizvodnje na območju travniškega predela Slovenije, kjer so tehnološki in ekonomski pogoji v glavnem enaki, bo s skupnimi močmi (kadri, sredstva) neprimerno lažje uveljavljati produktivnejšo proizvodnjo in hitrejši razvoj kmetijstva. Velika prednost povezave primarne kmetijske proizvodnje s predelavo pa je zlasti v tem, da se s to povezavo primarna kmetijska proizvodnja v celoti razvija v skladu s potrebami predelovalnih kapacitet in tržnimi potrebami, kar zagotavlja sigurne j šo oskrbo s surovinami. Sigurnost v odkupu in nabavi surovin pa bo omogočala večjo specializacijo predvsem v zasebni kmetijski proizvodnji kot tudi v družbeni kmetijski proizvodnji in predelavi. Osnovni cilj združevanja, to je večja specializacija proizvodnje, uveljavljanje najsodobnejše tehnologije ter razvijanje proizvodnje v skladu s tržnimi potrebami bo vsekakor omogočilo bistveno povečanje produktivnosti delovnih organizacij v okviru združenega podjetja. 3. Večjo povezanost živilske predelovalne industrije, za katero je značilna sorazmerno zelo nizka stopnja povezanosti. V svetu dosega koncentracija živilske industrije izredno visoko stopnjo, da so nekatere živilske kompanije med naj večjimi na svetu. Zato je tudi razumljivo, da dosega razvoj živilske predelave v razvitejših državah izreden razmah s številnimi novimi proizvodi s tendenco, da se industrijsko pripravlja za trg s čim višjo fazo priprave (gotova jedila) ter čimbolj kvaliteten in raznovrsten asortiment. Uspešno uveljavljanje naše živilske predelave na tem področju zahteva po eni strani večjo povezanost živilske industrije v okviru posameznih branž (mlekarne, predelava mesa, mlinska in pekarska industrija, kon-ditorstvo, predelava sadja in zelenjave, maščob itd.), na drugi strani pa tudi večjo povezanost med živilskimi branžami. Povezovanje živilske predelave bo prav tako omogočilo večjo specializacijo med proizvodnimi obrati, uveljavljanje racionalnejšega skupnega distribuiranja izdelkov ter koncentracijo sil in kadrov pri razvijanju novih proizvodov, tehnologije ter organizacije. 4. Večjo racionalnost na področju prodaje in distribucije prehrambenih proizvodov, upoštevaje delitev dela med proizvajalci v predlagani SOZD in TOZD izven SOZD in delitev dela med službami za plasma v proizvodnih TOZD ter DO, ki v SOZD opravljajo grosistično dejavnost. Gre za dolgoročnejši cilj optimalizacije stroškov od proizvodnje do potrošnika ob istočasni zagotovitvi najustreznejšega asortimenta, kakor tudi za organiziran aktiven nastop na jugoslovanskem tržišču, ki naj zagotovi optimaliza-cijo proizvodnih stroškov (optimalizacija izrabe kapacitet). Prav distribucija živil pa postaja vse zahtevnejše področje udejstvovanja živilske proizvodnje in trgovine. Povečevanje asortimenta, kvalitete izdelkov in zlasti povečanje stopnje priprave živil za potrošnjo, zahteva nove rešitve v distribuciji, ki so predvsem vezane na sodobna skladišča. hladilni prostor, sodoben transportni park, pa-letizacijo, primeren prodajni prostor, opremljen z vitrinami in drugimi potrebnimi sredstvi za moderno oskrbo potrošnika. Ker se s specializacijo in razširitvijo asortimenta tržni prostor širi, sodobna distribucijska sredstva pa so zelo draga, je neracionalno, da se samo ena branža z nekaj proizvodi vključuje na ves razpoložljivi tržni prostor. S povezovanjem različnih živilskih branž, kjer je tehnologija distribucije podobna, se lahko širi tržni prostor in s tem bolje izkoriščajo predelovalne kapacitete, racionalizirajo se stroški distribucije ter se boljn izkoriščajo vložena sredstva. Na ta način se lahko tudi kompleksnejše ugotavljajo bodoče tržne potrebe ter usmerja proizvodnja v skladu z racio; nalnimi tržnimi zahtevam1 (marketing koncepcija) ter tako povečuje medsebojni vpliv in povezanost proizvodnje in trgovine. Predstavniki OZD, ki se povezujejo v SOZD, na enem prvih sestankov industrije in trgovine v SOZD 5. Racionalizacija maloprodajne dejavnosti, tako v pogledu oskrbljenosti, širine asortimenta kot tudi specializacije zlasti tam, kjer se oskrbna področja prekrivajo in je možna segmentacija potrošnikov, bolj organizirano širjenje maloprodajnih lokalov in racionalizacijo dostave, kakor tudi racionalizacijo na Področju vodenja oziroma organizacije, kjer težimo ha teritorialno zaokrožitev tozd. 6. Racionalno oblikovanje in učinkovitejši razvoj dejavnosti, ki so skupnega Pomena in lahko bistveno Pripomorejo k obvladanju in razvoju posameznih funkcij v reprodukcijskem Procesu. Gre za dejavnosti, ki zahtevajo vrhunski strokovni kader, ki na nivoju TOZD ali DO ni vedno racionalno izkoriščen oziroma take dejavnosti danes skoro ne obstajajo Pri delovnih organizacijah ali pa le pri večjih. Raziskovalna dejavnost ha celotnem prehrambenem področju, od raziskav Potresnih navad, marketinga do tehnoloških pridobitev vključno z usmerjanjem razvojnih oddelkov v delovnih organizacijah in ekonomska obdelava razvojnih možnosti, je že ena °d takšnih dejavnosti. Proučevanje tehnoloških in organizacijskih problemov, skupno projektiranje, postavitev inženiring službe Prav tako pripomorejo k racionalizaciji poslovanja. Pospeševanje informatike s skupnim razvijanjem avtomatske obdelave podatkov in skupnim koriščenjem računalniških zmogljivosti prav tako sodi bjed skupne dejavnosti. Nastop in razvoj na zunanjetrgovinskem področju Zahteva koncentracijo kadrov. Za funkcijo financiranja poslovnega procesa ^ot tudi financiranja investicijske dejavnosti bi bilo Potrebno organizirati interno banko. Na področju trgovsl dejavnosti, ki vključu neprehrambeno blago, Potrebno zagotoviti po\ o van j e s proizvajalci ti Proizvodov v smislu ug Ovijanja dohodka iz pos nieznih linij med trgovii b proizvodnimi OZD, h °r tudi zagotoviti vpl potrošnikov na razvoj t rstne proizvodnje. Spe. i.pbost predstavlja tu i civno majhen delež pos eznega proizvajalca, s ti-ohodkuga 2 % V C6l0tne HI. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ODNOSI ^ri organizaciji nove se-j Pvljene organizacije se baja iz tako organizirano m opremljenih TOZD, p so te operativno po-t Spi usposobljene, med-taVf-A° s? za zagotavljanje ipptične in strateške uskla-nosti razvoja povezujejo v branžne delovne organizacije, le-te pa v SOZD. Pri iskanju učinkovitejših organizacijskih oblik reorganizacije obstoječih delovnih organizacij ne bi smela biti ovira. Sprejemljiva je postopna razvojna transformacija nekaterih organizacijskih oblik, vendar na osnovi vnaprej sporazumno sprejetih ciljev. Pri oblikovanju novih DO nastopajo TOZD oziroma delovne organizacije kot enakopravni soustanovitelji, ne pa kot nosilci branže, katerim bi se druge TOZD oziroma delovne organizacije morale priključevati. Osnove bodoče organizacije in odnosov so naslednje: 1. Delovne organizacije se bodo formirale po branžnem principu. Izoblikovati bi bilo potrebno zlasti naslednje branžne organizacije, ki bi jih osnovale TOZD in DO iz iniciativne grupe, kot tudi ostale OZD, ki bi pristopili k SOZD: — proizvodno sodelovanje s kmeti (povezava kmetijskih zadrug in TOZD za kooperacijo), — družbena kmetijska proizvodnja (Ljubljanske mlekarne, AK Krško, TOZD Posestva Ljubljana, TOZD Posestvo in mešalnica močnih krmil Škofja Loka), — mlinska in pekarska industrija (Žito TOZD Mlini, TOZD Pekarna Ljubljana, TOZD Pekarna Dolenjska, TOZD Pekarna Kranj, TOZD Triglav), — konditorstvo (ŽITO TOZD Imperial, TOZD Šumi, TOZD Gorenjka, TOZD Triglav) (varianta mlin-sko-pekarska dejavnost in konditorstvo ostane ena delovna organizacija), — predelava mleka (Ljubljanske mlekarne, TOZD Mlekarna Ljubljana, TOZD Mlekara Novi Sad, TOZD Mlekara Zemun, TOZD Marketing Novi Sad, TOZD Marketing Ljubljana), — predelava mesa (Lj. mlekarne: TOZD Mesoiz-delki Škofja Loka, TOZD Klavnica Tolmin, TOZD Klavnica Jesenice, Mercator TOZD TMI), — proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač in predelava sadja (Dana-Mirna), — predelava zelenjave in sadja (Eta, Belsad), — trgovina z ustrezno grosistično dejavnostjo, s skladišči in maloprodajo, priprava blaga za prodajo, —■ Mercator brez TOZD TMI in TOZD Investa, Sad-je-zelenjava, ŽITO TOZD Maloprodaja, Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina, — zunanjetrgovinska organizacija (Gruda ali Slo-venija-sadje). če bi se vključili obe organizaciji, bi ena ostala specializirana kot sedaj, druga pa bi poleg svoje specializacije s priključitvijo kadrov iz sedanjih izvozno-uvoznih oddelkov pri Žitu, Mlekarnah in Mercatorju opravljala zunanjetrgovinske posle vseh združenih organizacij z najširšo registracijo. S temi branžami so zajeta vsa glavna področja živilske proizvodnje. TOZD v okviru posameznih branž se bodo čimbolj specializirale in skupno razvijale svoje branžno področje. Temu primerno bodo DO razvile tudi posamezne skupne branžne službe. Kot specifičnost se v prvi fazi zadržita prodajna in distribucijska dejavnost pri proizvodnih DO za njihove proizvode in dopolnilni asortiment, ki to proizvodnjo zaokroža. Prav tako bi grosistično dejavnost zadržali nekateri trgovski TOZD na področju Štajerske, Dolenjske in Gorenjske v obsegu, ki ustreza vlogi teh TOZD v regiji, kjer poslujejo, in z možnostjo dogovora o eventualni specializaciji. Ostalo distribucijsko dejavnost z najširšim blagovnim asortimentom bi opravljala TOZD v okviru trgovske organizacije, in sicer s specializiranimi oddelki za posamezne bla- govne grupe z dvojno funkcijo: — grosistična oskrba organizacij v sestavu SOZD, — grosistična oskrba drugih organizacij izven sestava SOZD v Sloveniji in Istri. Za distribucijsko oskrbo in potniško mrežo na teritoriju vse Jugoslavije v okviru asortimenta proizvodnih organizacij, združenih v SOZD, se bo potrebno odločiti o tem, ali to organizira vsaka proizvodna organizacija sama ali pa se za skupne potrebe vseh organizira posebna organizacija, ki bi združila sedaj obstoječe službe, skladišča (zlasti izven SR Slovenije), potnike in prevozni park. Takoj pa se oblikuje koordinacijsko telo, ki usklajuje nastop na tržišču in prouči možnosti racionalnejšega nastopa vključno z ustrezno reorganizacijo tovrstnih dejavnosti na daljšo dobo. 2. Trgovina z ustrezno grosistično dejavnostjo, s skladišči, pripravo blaga za prodajo in maloprodajo se organizira kot enotna DO, z nekaterimi izjemami, ki se nanašajo na kmetijske zadruge in na specializirano trgovino posameznih proizvajalcev, združenih v SOZD. Težiti bi bilo treba k temu, da bi dosegli bolj racionalno organiziranost trgovskih TOZD in njihovo tesnejšo povezanost s potrošniki, z organi krajevnih skupnosti in občin, in sicer na ta način, da bi se TOZD maloprodaje oblikovale na teritoriju posameznih občin ali širših medobčinskih območjih, ki predstavljajo glede na geograf sko-transportne in druge preskrbovalne pogoje zaokroženo celoto. To pomeni, da bi se prizadete trgovske TOZD, ki imajo prodajalne splošnega tipa in se sedaj teritorialno prekrivajo, dogovorile o medsebojnem prevzemu oz. prenosu trgovin. Izjema naj bi veljala le za specializirane trgovine, ki bi se organizirale kot TOZD ne glede na teritorij (npr. specializirane prodajalne sadja in zelenjave, če bi se vključile v integracijo tudi določene organizacije iz ABC, bi to veljalo za delikatesne trgovine, drogerije, manufakture, prodajalne kemičnih izdelkov itd.). Sledeč tem načelom, bi morali izvesti določeno reorganizacijo pri Mercatorju, kjer gre za ekonomsko neutemeljeno teritorialno prekrivanje. Prav tako bi se trgovine, organizirane v TOZD Maloprodaja Žito in TOZD Trgovine ljubljanskih mlekarn, Nadaljevanje na 4. str. Po poteh tovarištva in spominov Nadaljevanje s 1. str. smo si priborili mir in je vse pred nami, zdaj pa moramo vse sile usmeriti v to, da ta mir ohranimo, naš socialistični mir moramo ubraniti pred vsemi nevarnostmi.. V zdravih, sproščenih in veselih obrazih je naj večje poroštvo, da bomo uspeli. Poklonili smo se spominu na slavno preteklost. 9. maja smo odkrili spomenik narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stanetu. 10. maja je tovariš Sergej Kraigher, predsednik predsedstva Slovenije pozval k odkritju veličastnega spomenika revoluciji. Vse dopoldne so se na novi Trg revolucije zgrinjale množice ljudi, večinoma udeležencev pohoda po poteh tovarištva in spominov. še nikoli nas ni šlo toliko po tej poti. Strnili smo dragocen prstan okrog herojskega mesta, prstan, ki so ga sklenile delovne roke vseh rodov. Kot doslej smo se člani kolektiva Žita tudi letos udeležili pohoda tovarištva in spominov in tudi naša udeležba je bila rekordna. 180 nas je s pesmijo prispelo do cilja, kjer smo prisostvovali osrednji proslavi na Trgu revolucije. V spominih na pomlad pred 30 leti Združevanje organizacij združenega dela kmetijstva, živilske industrije in trgovine v SOZD Nadaljevanje s 3. str. vključile v ustrezne trgovske TOZD po teritorialnem načelu, če pa so ozko specializirane na pretežni asortiment proizvajalcev, bi ostale v sestavu ustreznih proizvodnih DO (pekarne, mesnice, industrijske prodajalne). Glede na krajevne potrebe bi morali širiti mrežo specializiranih trgovin, med drugim tudi tako, da bi določene lokale, ki so sedaj v sestavi splošno trgovskih TOZD, prevzele specializirane TOZD (Sad-je-zelenjava, Delikatesa in podobne), da bi tako dosegli širši asortiment in večjo kvaliteto ponudbe. Novo teritorialno organizacijo trgovine bi izvedli postopno. Na osnovi teritorialno enovite oskrbe trgovskih lokalov, ne glede na pripadnost TOZD, bi delavci v TOZD lahko začeli razmišljati in dogovarjati se glede bodoče organizacije. Osnovno vodilo pri tem so ekonomski efekti, ki jih je z racionalizacijo distribucije moč ustvariti in na katerih bi ustrezno participirali delavci vseh prizadetih TOZD. 3. Poleg branžnih delovnih organizacij predvidevamo izjemno oblikovanje teritorialnih — področnih — delovnih organizacij, ki bi združevale živilske dejavnosti na enem področju. Do takšne organizacijske oblike bi prišlo v primerih velike dislociranosti oziroma nerazvitosti posamezne dejavnosti, t. j., kjer se dejavnost odvija v obsegu, ki še nima pogojev za oblikovanje močne TOZD. 4. Nekatere specifičnosti, ki bi jih bilo treba upoštevati: Kmetijske zadruge, ki imajo v svojem sestavu predelovalne obrate, bi te obrate lahko zadržale (predelava sadja, klavnice itd.), ne glede na branžni princip, vendar bi ti obrati po načelu organiziranja skupnosti TOZD ali skupnosti poslovnih enot obvezno sodelovali z ustrezno branž-no organizacijo, zlasti glede razvojnih programov, delitve dela in specializacije. — Kmetijske zadruge bi zadržale v svojem sestavu trgovske prodajalne, če to želijo, zlasti če gre za specializirane prodajalne ali pa za prodajalne s pretežno oskrbo kmetov z reprodukcijskim materialom. O tem bi se dogovarjale s področno trgovsko TOZD. 5. Za zagotovitev dogovorov o branžnem razvoju tudi pri organiziranju področnih delovnih organizacij se v branžne skupnosti poveže vse TOZD in obrate ene branže. Taka povezava pomeni, da posamezni obrati in TOZD v področnih DO koristijo za svoj razvoj strokovne službe, organizirane pri branžnih DO. Za dogovarjanje na področju kolektivne, skupne in splošne porabe in za ustrezno povezavo z DPS se osnujejo teritorialne skupnosti vseh TOZD in SOZD na področju posamezne občinske skupščine ali pa regije. Preko samoupravnih organov take teritorialne skupnosti bi formirali odnose do občine, krajevne -skupnosti in reševali probleme razvoja posameznih krajev. 6. Dejavnosti, ki so potrebne vsem TOZD oz. DO in imajo pogoje, da se oblikujejo v TOZD, bi v začetni fazi povezali v eno DO z možnostjo, da kas- neje posamezne TOZD prerastejo v DO. Tu gre za TOZD, ki bi prevzeli proučevanje tržišča, koordinacije distribucije in prodaje izdelkov izven dostavnega območja delovnih organizacij, ekonomska obdelava najučinkovitejših razvojnih možnosti, programov in planov, izdelava elaboratov in projektov ter organizacija izvajanja novih investicij (inženiring), izvajanje in razvijanje avtomatske obdelave podatkov ter uvajanje sodobnih informacijskih — poslovnih sistemov v delovnih organizacijah. Te dejavno- sti bi nova delovna organizacija izvajala za potrebe delovnih organizacij v okviru SOZD kot tudi za potrebe drugih delovnih organizacij. Na ta način se bosta lahko učinkovitost in racionalnost dela močno povečali. S posebnim samoupravnim sporazumom se bo zagotovilo, da bodo na upravljanje te delovne organizacije imeli določen vpliv vsi delavci SOZD in da se bo izvajala delitev dohodka, ustvarjenega v tej delovni organizaciji, med vse TOZD, ki so z njo poslovale v skladu z vlože- TABELA I. sedanjih tovrstnih integracij, ki predstavljajo večali manj seštevek prejšnjih delovnih organizacij brez bistvenih kvalitetnih premikov. 8. Funkcije in pristojnosti sestavljene organizacije še niso v celoti predvidene. V dosedanjih razpravah pa se je predvsem pojavljala težnja, da bi se na nivoju sestavljene organizacije usklajevala plan in razvoj posameznih dejavnosti in v ta namen tudi združevala določena sredstva, usklajevalo poslovanje med delovnimi organi- Zaposleni in poslovni uspeh v letu 1974 OZD zaposleni celotni dohodek v 000 amortizacija ostanek bruto dohodka v 000 minimalna v 000 pospešena v 000 Agrokombinat Krško 336 146.739 3.170 854 3.630 Ljubljanske mlekarne 2.598 2,068.213 36.788 14.344 12.449 Žito 1.838 832.061 10.726 17.272 33.995 Eta 271 67.692 1.364 3.917 1.107 Dana 313 113.485 2.568 4.470 2.674 Sadje-zelenjava 340 156.107 1.886 738 2.115 Mercator 4.821 3,786.202 30.404 13.307 66.344 SKUPAJ 10.517 7,170.499 86.906 54.912 122.313 DEJAVNOSTI Proizv. sad. s kmeti 327 191.410 1.446 34 1.360 Družb. kmet. proiz. 619 228.901 11.246 874 4.133 Mlinsko pek. dej. 816 490.609 6.036 9.720 15.557 Konditorstvo 495 184.950 2.787 4.491 14.307 Predelava mleka 1.009 1,223.814 21.269 11.860 18.163 Predelava mesa 847 591.129 6.675 986 2.146 Trgovina 4.824 3,324.417 25.092 12.874 61.016 Deset kilometrov sploh ni bilo dolgih nim prispevkom posamezne TOZD. 7. Skupne službe sestavljene organizacije ne bodo obsežne. To bo predvsem služba za pomoč organom upravljanja in vodstva sestavljene organizacije ter eventualno del finančne službe ter strokovne službe skupne interne banke. Kjub temu se računa, da bo SOZD čvrsta povezava delovnih organizacij s področja živilstva. To bo zagotavljal predvsem ekonomski interes TOZD, povezanih v branžnih delovnih organizacijah ter na ustavnih principih zasnovani ekonomski odnosi z novo delovno organizacijo, ki bo prevzela dejavnosti skupnega pomena za vse delovne organizacije v SOZD. S tem se razvijejo novi kvalitetni odnosi pri združevanju dela in sredstev na področju živilstva, kar je velik korak naprej v primerjavi z večino do- zacijami in urejali medsebojni poslovni odnosi, usklajevala osnovna načela delitve dohodka in osebnih dohodkov, urejal postopek sanacij in način kritja eventualnih izgub v posameznih delovnih organizacijah in podobne zadeve skupnega pomena. 9. Nova sestavljena organizacija bo odprtega značaja, kar bo omogočilo nadaljnje integracijsko povezovanje v okviru branžnih in področnih delovnih organizacij, ki jo sestavljajo. Povezovanja z delovnimi organizacijami in TOZD izven sestavljene organizacije bo tudi omogočeno s formiranjem branžnih skupnosti TOZD (če bo prišlo do predlagane spremembe predpisov), kar bo predstavljalo nadaljnjo stimulacijo povezovanja del®1 in sredstev na živilskem področju. Delo v računskem centru Minilo je leto in pol od instalacije računalnika v kombinatu Žito. V tem času je osebje RC prebrodilo začetne težave ter pripravilo nekaj prvih obdelav na računalniku. Glede na srednjeročni načrt uvajanja obdelav podatkov na računalnik smo začeli z aplikacijo fakturiranja. Potrebovali smo šest mesecev za izdelavo vseh programov za računalnik za to obdelavo ter prav toliko časa za vpeljavo novega načina dela po vseh obratih. Tudi obrati so v tem času že prebrodili začetne težave (glede natančnosti pri izpolnjevanju vhodne dokumentacije), še vedno Pa se pojavljajo posamezni problemi zaradi nerednega dostavljanja dokumentacije za obdelavo (posebno to velja za dobavnice za pekarske izdelke). Videti je, da posamezniki, ki izpolnjujejo primarno dokumentacijo, ne morejo razumeti, da avtomatska obdelava podatkov pomeni industrijsko predelavo podatkov, kjer vsaka izjema in nedržanje dogovorjenih rokov in načinov izpolnjevanja dokumentacije zadržuje obdelavo ne samo za posamezen obrat, pač pa za celotno dejavnost Žita. Mesečno izdamo 15.000 računov, za kar potrebuje računalnik 120 ur dela. Za vnos podatkov iz dobavnic je potrebno mesečno zluk-njati in verificirati 100.000 kartic (oziroma narediti ustrezno število vpisov na magnetni trak — 100.000 kartic je približno 0,5 m3 zavitkov kartic). Ker je za vnos podatkov v računalnik potreben človek, je to najbolj zamudni del celot- ne obdelave. Na vnosu podatkov delajo trenutno štiri operaterke. Da zmorejo vse dokumente prenesti v računalniku razumljivo obliko (kartica ali magnetni trak), mora biti vhodna dokumentacija dobro pripravljena, za kar 'skrbi kontrolni oddelek. Pri tako velikem obsegu dela se dogajajo tudi napake, ki jih sam računalnik ne odkrije, vendar večino napak odkrijejo kontrolorji pri kontroli izhodnih dokumentov. Fakturiranje poteka tekoče (tudi do 3 x dnevno). Če prihaja dokumentacija za obdelavo v enakomernih količinah jo lahko obdelamo v roku 1 — 2 dneh (za primer naj navedem zelo redno pošiljanje dobavnic za mehko pecivo, ki prihajajo tekoče — dnevno v zmernih količinah tako, da jih lahko ob- delamo praviloma še isto noč). Problemi pa se pojavljajo zaradi neenakomernega dotoka dokumentacije za obdelavo. To je deloma posledica objektivnih razlogov (neenakomerne prodaje med mesecem, oddaljenost posameznih obratov ter slabih povezav z Ljubljano), še bolj pa subjektivnih faktorjev (ne-ažurnost oseb, ki izpolnjujejo dokumente). Večje zastoje pri rednem obdelovanju pa povzročajo tudi pogoste spremembe cen posameznih proizvodov ali celotnega asortima-na posamezne dejavnosti. Vsi podatki, ki se nahajajo na računih, se arhivirajo na magnetnih trakovih za mesečne prikaze prodaje z raznih vidikov. Celotna mesečna obdelava statistik prodaje temelji na sortiranju, grupiranju in združevanju teh podatkov. Mesečni izpisi prodaje obsegajo za posamezno dejavnost od 15—20 različnih tabel, ki obsegajo od 10 do 300 listov. Za to delo potrebuje računalnik 60—80 ur neprekinjenega dela (za vse dejavnosti). Ti podatki služijo deloma nadaljnemu knjiženju v blagovnem knjigovodstvu predvsem pa prodajni operativi. V pripravi pa so programi za analitične preglede prodaje, ki bodo poleg tekoče prodaje posameznega meseca podajali še primerjavo s preteklimi obdobji in planskimi količinami. Šele s tem bo prodajna statistika zaokrožena. Za izdelavo vseh programov (50—60) za mesečne preglede prodaje je bilo potrebno 6—8 mesecev dela dveh programerjev in organizatorja. Kot naravno nadaljevanje fakturiranja se pojavlja obdelava saldakontov kupcev (evidenca dolžni- Nadaljevanje na 6. str. S sveta ZK Žito Svet ZK Žito se je sestal 14. maja 1975. Po sprejetem dnevnem redu in obravnavanju posameznih točk so člani Sveta ZK sklenili naslednje: 1. Sekretarji osnovnih organizacij ZK naj nemudoma skličejo sestanke, na katerih naj ocenijo delo vsakega člana ZK, kako se je vključil v družbeno politično delo. Po akcijskem Programu so bili vsi člani zadolženi, da delajo v okolju, kjer žive in kjer so zaposleni. Na naslednji seji Sveta ZK bodo sekretarji Podali poročila. 2. V roku enega meseca Je treba v TOZD Pekarna Kranj sklicati ponoven sestanek, na katerem naj se analizirajo razmere po delovnem načrtu, ki je bil sprejet na prvem sestanku. Sestanku naj prisostvujejo tudi člani ZK in Predstavniki sindikalne organizacije. 3. Združevanje podjetij v SOZD, kot je prikazano v pismeni informaciji, je nujno in Svet ZK žita to Pobudo v celoti podpira. Informacijo in sklep bo-nro posredovali vsem osnovnim organizacijam ZK. vsak posamezen član kolektiva lahko da svoje pri-Pombe in mnenja. 4. Svet ZK se soglasno strinja, da glavni direktor franc Puterle uveljavi svojo osebno upokojitev z ozi-r°m na njegovo zdravstveno stanje in vse izpolnjene Pogoje. Dolžnost glavnega direktorja opravlja do poteka mandatne dobe. Tovariša Puterla je treba razbremeniti določenih del, zara-ni česar je potrebno v Predpisanem postopku sistemizirati novo delovno naesto pomočnika glavnega direktorja oziroma namestnika. Svet ZK Žito namreč ugotavlja, da je dosedanja obremenitev glavnega direktorja in njegovega namestnika prevelika. Svet ZK predlaga, da se tovariša Staneta Aljančiča kot dolgoletnega uspešnega gospodarstvenika v kombinatu razreši z delovnega mesta direktorja finančno gospodarskega sektorja in da prevzame vodilno delovno mesto, ki ne bo vezano na finančne posle. Svet ZK tudi zadolžuje ustrezne organe kombinata za potrebno dolgoročno planiranje kadrovske politike v podjetju, pravilno štipendijsko politiko in več posluha za potrebe družbenega standarda. Pravilen odnos do kadrov, povezan s pravilno politiko nagrajevanja, bo v veliki meri odpravil preveliko fluktua-cijo. 5. Za mlade komuniste in nova sindikalna in mladinska vodstva bo do 10. 6. 1975 organiziran seminar, katerega naj se udeležijo tudi tisti komunisti, ki so se podobnih seminarjev že udeležili po občinah. Ideološka komisija pri Svetu ZK naj izdela program dela in organizira seminar. 6. Pripraviti je treba predlog kandidatov za nove sekretarje osnovnih organizacij ZK, ker je sedanjim potekel mandat. Pri izbiri kandidatov naj sodeluje tudi kadrovska komisija pri Svetu ZK Žita. pSMEjl "'V' v v 1 j v m&mm ' m |4 j JI PJFPgm m Veselo in s pesmijo na ustih po poti tovarištva in spominov Utrinki s parade zmage 1975 v Beogradu V petek, 9. maja je bila v Beogradu parada zmage v čast 30-letnice osvoboditve izpod fašizma. Kot udeleženec te parade bi vam rad napisal nekaj o pripravah in treningih, daje parada uspela. Vaje slovenskega podešelona teritorialne obrambe v katerem sem bil jaz, so se začele že 16. aprila v Mariboru. Tam smo vsak dan vadili paradni korak, dopoldan in popoldan. Prvi teden smo vadili po zarisani stezi v večji meri samo določeno dolžino koraka, naslednji teden pa tudi pazili na ravnanje. Seveda je vse to vadila vsaka vrsta zase, nato po dve in dve in tako dalje, dokler nismo začeli s celotnim podešelonom. Drugi teden smo dobili tudi že glasbo, po kateri je bilo vse delo veliko lažje. Kot veste, je bilo v vsakem podešelonu tudi 12 deklet-bork, ki so prav tako vadile praktično od jutra do večera paradni korak. Po popoldanskih vajah si je vsak želel samo postelje DE«. V taboru je bilo že nekaj drugih podešelonov teritorialne obrambe drugih republik in pa tudi že podešeloni redne vojske. Vse so nas prav prijateljsko sprejeli in nas razdelili po šotorih, ki so bili že postavljeni, čeprav smo bili utrujeni od dolge vožnje, vseeno nihče ni odšel počivat. Takoj smo začeli z urejanjem okolice šotorov, prav tako tudi še naslednje dni. Kaj kmalu je bilo vse naselje zelo lepo urejeno z raznimi napisi in parolami okoli šotorov in kluba. Vsak podešelon je imel svoj klub s TV sprejemnikom, tako smo ga imeli tudi mi, pred katerim smo iz kamna naredili Triglav pod njim pa še republiški grb. Okoli tega pa smo z zemljo naredili še celo Slovenijo. Mislim, da je bil naš tabor najlepše urejen. Tudi v Beogradu smo imeli vaje dopoldan in popoldan in sicer že celotni republiški podešelon. Na cesti je bila postavljena Ne le naporno, bilo je tudi prijetno in ničesar drugega, čeprav bi lahko šli v mesto. Vsi smo bili skoraj brez kondicije in nas je tak tempo popolnoma izčrpal. Vaje v Mariboru so trajale do 24. aprila, ko smo se ob 21. uri odpravili z vlakom na končne priprave v Beograd. V Beograd smo prispeli naslednji dan okoli 15. ure, kjer so nas že čakali avtobusi in nas odpeljali v tabor na Banjici, ki se je imenoval »BRATSTVOM I JEDINSTVOM DO POBE- tudi miniaturna tribuna, na kateri je stal komandant ešelona teritorialne obrambe. Na teh vajah smo se vsi trudili, kar se je najbolje videlo na ocenah, ki so se z vsakim dnem dvigale. Vaje smo imeli do 5. maja, ko je bila že prava generalka. Na tej generalki smo se res potrudili, kolikor je bilo v naših močeh in uspeh je bil zaradi tega tudi lep. Kajti podešelon teritorialne obrambe SR Slovenije je na tej generalki dobil oceno 4,8, katere smo bili vsi izredno veseli. Naslednji dan smo imeli prost, 7. maja pa je bila še zadnja preizkušnja. Tudi na tej generalki smo bili najboljši. Vendar smo bili že vsi malo živčno napeti, saj smo vedeli: še dva dni. In tako je prišel težko pričakovani dan, 9. maj. Vsi smo bili ponosni, da so prav nas izbrali za tako manifestacijo, 300 fantov in deklet izmed skoraj 3 milijonov Slovencev. Za vsakega izmed nas je bilo to še posebno priznanje. Po paradi, smo se zopet vrnili še zadnjikrat v naše naselje, kjer sem spoznal mnogo prijateljev iz cele domovine. Po kosilu so se oglasili zvočniki in zaslišal se je glas komandanta parade generalpolkovnika Doka Jovaniča: »Drugovi i drugarice, učesnici PARADE POSEDE 75! Pohvalju-jem sve podešelone teritorialne odbrane iz svih republika i pokrajina, kao i sve podešelone regularne vojske za vanredno zalaganje na ovoj paradi! Čestitam!« Po takem kratkem sporočilu se je iz naselja zaslišal aplavz vseh nas, kajti bili smo srečni, da se je vse srečno končalo. Nato smo se poslovili od prijateljev in se z avtobusi odpeljali na postajo, od tam pa naprej v Slovenijo. To je bilo le v kratkem opisano življenje udeležencev parade. Vsak dan, preživet v Mariboru, posebej pa še v Beogradu bi bil lahko roman. Toliko lepega smo doživeli, da se pozabi na hude trenutke, ki jih pa seveda ni bilo prav malo. Naj povem le to, da smo na teh pripravah prehodili 600 km, ali razdaljo med Ljubljano in Beogradom. Tisti, ki so že bili v vojski gotovo vedo kaj to pomeni, tisti, ki pa še niso bili, naj vprašajo prijatelja ali znanca. Na »Paradi zmage 75« smo se dobro odrezali, to boste gotovo potrdili, če ste nas gledali preko TV ekranov. Michel Tome Delo v računskem centru Nadaljevanje s 5. str. kov). Po vsebini je ta obdelava veliko bolj zapletena kot izdelava računov na računalniku. Laže pa jo je uvesti, ker je potrebno poučiti le ozek krog oseb o novem načinu dela. Za izdelavo vseh programov, potrebnih za spremljanje dolgov naših kupcev in izpisovanje raznih pregledov stanja dolžnikov, smo potrebovali 6—7 mesecev dela dveh programerjev in enega organizatorja. Za primerjavo naj navedem, da bi veljalo samo programiranje take obdelave od 30—40 starih milijonov. Saldakonti kupcev so tako formalizirani, da glede obdelave ni razlike med podjetji, zato je možno tudi kupiti cele obdelave. Celotna obdelava saldakontov kupcev obsega od 40—50 programov. Za začetek se vrši obdelava mesečno, za kar potrebuje računalnik 50—60 ur dela. Najhujši problem pri uvajanju evidence dolgov kupcev je vnos začetnega stanja v računalnik. Pod tem razumemo luknjanje ali vpisovanje na magnetni trak vse neplačane račune posameznega kupca. Naj-prikladnejši čas za ta prehod je ob začetku leta, kajti tedaj so dolgovi naj nižji in stanje najbolj razčiščeno. To ogromno delo je bilo opravljeno v izredno kratkem času (20 dni za vpisovanje in kontrolo preko 30.000 neplačanih računov). To delo je bilo potrebno opraviti poleg rednega dela v čim krajšem času, kajti s prehodom na računalniško obdelavo saldakontov kupcev se je ukinila dosedanja ročna evidenca (ni bilo možno uvesti vzporednega dela na dosedanji in novi način, kot je to običajno pri tako zahtevnih obdelavah). V naslednjih dvajsetih dneh je bilo potrebno zajeti in obdelati vsa plačila za pretekle tri mesece. Tako smo uspeli v zadnjem hipu dokončati obdelave, kajti naslednji dan je bil že zadnji rok za oddajo periodičnega obračuna v banko. Za knjiženje tromesečnih plačil ter za vnose vseh korektur je bilo potrebno dvanajstdnevno neprekinjeno delo računalnika. Za primerjavo uspešnosti te obdelave naj navedem, da bo le obračun zamudnih obresti kupcem (ki je sestavni del te obdelave) letno povečal dohodke kombinata za 350—400 starih milijonov din, če se bodo izterjale samo od polovice dolžnikov. Vzporedno z razvijanjem osnovnih obdelav smo pripravljali prenos statistike osebnih dohodkov, ki jo že štiri leta vrši Intertrade za naš računalnik. Potrebno je bilo izdelati 15—20 programov. S prenosom te obdelave na naš računalnik se bo povečala ažurnost teh podatkov (dosedaj je bilo potrebno čakati tudi po mesec dni na obdelavo). Poleg te obdelave, ki že teče na računalniku (mesečno potrebuje računalnik 2—3 ure za izdelavo vseh tabel), je v zaključni fazi tudi obdelava »spremljanje normativne in dejanske porabe«. Rezultat te obdelave bo tedenski pregled razlik med dejansko in normativno porabo surovin in osnovnih materialov za konditorsko dejavnost po stroškovnih mestih. Celotna obdelava obsega 20 programov. Iz osnovnih podatkov pa bo možno dobiti kalkulacije proizvodov do direktnih stroškov pri vsaki spremembi cene materialov in surovin. Prav tako bodo osnovni podatki o recepturah in tehnoloških poteh potrebni pri izdelavi programov za letno planiranje optimalne količine proizvodnje (priprave za te obdelave bodo potekale vzporedno z osnovnimi obdelavami). Delo v računskem centru poteka v treh izmenah, tako da je računalnik najbolje izkoriščen. V popoldanski in nočni izmeni se vršijo redne obdelave, v do- poldanskem času pa preizkušanje novih obdelav. Stroji za vnos podatkov (luknjači, verificirka, vpisovalci na magnetni trak) se uporabljajo v dveh izmenah. Če upoštevamo relativno kratek čas uvajanja avtomatske obdelave podatkov v kombinat, smo lahko z zasedenostjo računalnika zadovoljni, ker tro-izmensko delo računalnika pomeni, da smo nabavili pravilne začetne zmogljivosti, ki ne stojijo neizkoriščene (kot je to pogosta praksa v mnogih podjetjih, ki nabavljajo računalnike). Vendar s samimi rezultati dela ne smemo biti preveč zadovoljni, kajti vse dosedanje obdelave so le prenos ročnih obdelav na računalnik. Kajti v vseh dosedanjih obdelavah uporabljamo računalnik le kot stroj, ki hitro sešteva, grupira, sortira, izpisuje razne podatke. Računalnik pa pokaže svoje zmogljivosti šele, ko ga začnemo uporabljati za ugotavljanje optimalnih proizvodnih programov, optimalnih struktur surovin, analiz odstopanj od planskih in optimalnih struktur in količin itd. Vse to pa je v programu za naslednje obdobje, kajti take obdelave zahtevajo mnogo več študijskega kot operativnega dela. Od operativnih obdelav, ki jih bo treba realizirati do konca leta, imamo v načrtu obračun osebnih dohodkov in evidenca osnovnih sredstev. Za naslednje leto pa okvirni program določa pripravo programov za evidenco blaga po skladiščih, evidenco zalog surovin in materialov ter obračun direktnih stroškov ter izpopolnjevanje sistema fakturiranja (za posamezne dejavnosti bomo zajemali že naročila in ne dobavnice). Torej stoji pred nami še veliko dela, pred-no bomo lahko dejali, da imamo kolikor toliko zaokroženo avtomatsko obdelavo podatkov. Ivan Vukman, dipl. oec- . MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU - Vloga mladinskega aktiva v Žitu V obdobju od 1972 —1975 je mladinski aktiv posamezno ali skupno z drugimi družbeno političnimi organizacijami reševal probleme, ki so se porajali na nivoju skupne organizacije ali v posameznih TOZD. Zavedali smo se, da bo uspešnost delovanja aktiva odvisna tudi od informiranja, prav tako samoupravljanje. Informacije morajo biti pripravljene tako, da so vsem razumljive. Sodelovali smo na vseh kadrovskih sestankih, ko smo evidentirali kandidate za posamezne samoupravne organe. Na sestankih smo obravnavali predloge statutov, pravilnikov in dali svoje pripombe. Zadali smo si nalogo, da bi v sodelovanju s socialno delavko rešili stanovanjski problem mladincem, ki živijo v naj slabših razmerah. Izvedli smo anketo in ugotovili, da živijo mladinci iz TOZD Pekarne Ljubljana v sobah brez sanitarij, za te pa plačujejo še visoke najemnine. Zavzeli smo se za načelo, naj se reši najprej te mladince, in pa tiste prosilce, ki imajo manjše osebne dohodke. Strokovnjakom naj se nudijo pogoji nakupa takega stanovanja, ki jim pripada po pravilniku, sicer naj si kupujejo ali gradijo stanovanja s svojimi sredstvi. Od. leta 1970 — 1975 so bila dodeljena stanovanja 8 organizaciji. Pri organiziranju smo se povezali še s Pivovarno Union in Slovenija vinom. Seminarji so bili v sejni sobi DSSS. Pri nas se je vpisalo 18 mladincev. Žal je v rednem roku opravila vse izpite samo ena mladinka. Mislim, da je sedaj opravljen samo del naloge, ker ni dovolj samo vpis v letnik in obiskovanje seminarjev, pač pa tudi opravljeni izpiti. Zato je naloga komisije za izobraževanje, da se poveže z vpisanimi kandidati in jim nudi vse, da čim prej opravijo vse potrebne izpite in si s tem zagotovijo pogoje za nadaljnje izobraževanje in pridobivanje kvalifikacije. Šibka točka mladinskega aktiva je bila na področju družbeno političnega izobraževanja. Ni bilo organiziranih seminarjev za predsedstvo, ampak je posamezen član predsedstva obiskoval politično šolo na občinski konferenci ZSMS. Novi predsednik ZSMS v Žitu je Milan Selan jhladincem, kar je zelo ma-m. saj vemo, da si mladi •m morejo kupovati stano-s svojimi sredstvi, mijno pa je, da živijo v “rejenih razmerah, da lah-vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Druga pomembna naloga, 51 jo je začela reševati mladinska organizacija, je zobraževanje. Ugotovili roo, da je veliko mladih °rez osemletke, s tem jim Je zaprta pot za pridobitev kvalifikacije in je tudi nevestna podlaga za samoupravljanje. Začeli smo azgovore o organiziranju »emmarjev za posamezne razrede osemletke in to ne s°li, pač pa v delovni ORGANIZIRANOST MLADIH V ŽITU V obdobju po kongresu ZSMS bi se morali mladi čimprej organizirati v osnovne organizacije ZSMJ. Pri nas smo imeli veliko pripravljalnih sestankov za reorganizacijo aktivov ZSMS. Nekajkrat ni bilo nobenega delegata na pripravljalni sestanek. Končno smo imeli ustanovno konferenco 7. maja 1975. Na dvorišču Šmartinske 154 so štiri osnovne organizacije ZSMS, ki so povezane v konferenco ZSMS. Vsaka osnovna organizacija je sestavila svoj program dela, ki smo ga na skupnem sestanku vseh osnovnih organizacij uskladili in sestavili enotni program dela za leto 1975. Iz prej enotnega mladinskega aktiva smo 6. maja 1975 ustanovili koordinacijsko konferenco ZSMS Žito za Šmartinsko 154. KK ZSMS povezuje štiri osnovne organizacije in sicer: OO ZSMS TOZD Mlini, OO ZSMS TOZD ŠUMI, OO ZSMS TOZD PEKARNE LJUBLJANA in OO ZSMS DSSS. Namen KK je v usklajevanju, vodenju in usmerjanju akcij, ki so skupne vsem osnovnim organizacijam, kakor tudi, da so naše akcije enotnejše in bolj učinkovite. Izdelali smo tudi plan dela, oziroma bo- lje smernice za naše de- lo. V prihodnjem obdobju se bomo zavzemali za večjo angažiranost in večjo aktivnost mladih, tako v vrstah ZSMS kot tudi v drugih družbeno političnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih, za poživitev kulturne dejavnosti, za večjo informiranost, dodatno šolanje, reševanje stanovanjske problematike mladih, rekreacije in športa, za skrbne j šo kadrovsko politiko, za krepitev ljudske obrambe, za negovanje borbenih tradicij itd. Da pa bo delo uspešneje potekalo, smo ustanovili 6 komisij, ki vsaka zajema svoje interesno področje (informiranje, kultura, šport,...). Delo pa bo vseeno temeljilo na delu osnovnih organizacij, saj je bil naš namen, da z ustanovitvijo mladinskih organizacij po TOZD približamo vodstvo čim širšemu krogu mladih, oziroma ba- zi, kot se temu pravi zadnjih nekaj let. Zavzemati se moramo za močne, aktivne in enotne osnovne organizacije, kajti le tako, bo možno izvesti zadani akcijski program. Koordinacijsko konferenco sestavljajo vsi člani vseh štirih osnovnih organizacij ZSMS. Za učinkovitejše delo pa smo na volilni konferenci izvolili predsedstvo KK ZSMS, ki pa je sestavljena tako, da so v njej enotno zastopani interesi vseh osnovnih organizacij. S tem smo zagotovili učinkovito povezavo osnovnih organizacij, kakor tudi hitro in uspešno pretakanje informacij, usklajevanje akcij, programiranje akcij ipd. Pričakujemo, da se bodo mladi v čimvečjem številu vključevali v naše vrste in s svojim delom doprinesli k večji učinkovitosti mladinske organizacije. Uspehi in načrti mladinskega aktiva TOZD Imperial Krško Mladinska organizacija je v Imperial Krško kljub precejšnji nezainteresiranosti v preteklem letu delovala uspešno. Aktivni so bili zlasti pri organizaciji proslave Prešernovega dne, pri proslavi dneva žena, v kateri je sodeloval pevski zbor DPD »Svobode« Brestanice. Udeležili so se tudi treh pohodov: ob žici okupirane Ljubljane, pohoda na Bohor za Dan mladosti, pohoda XVII. divizije na Silovcu pri Sromljah in proslave domicila Gorjanskega bataljona v čemeči vasi nad Kostanjevico. Tudi športno so sodelovali pri izvajanju občinskih športnih iger. Kot vidimo je bilo lansko leto delo mladinskega aktiva Imperial uspešno. Kaj so pa načrti za letošnje leto? Zaprosili smo predsednico mladinskega aktiva Ro-svito Kuselj, da kaj več pove o celotni organizaciji. Težave so vsekakor predvsem pri organiziranju, nezainteresiranost in pomanjkanje časa. Večina mladincev nima obveznosti samo na delovnem mestu, temveč tudi doma na kmetiji. Za manjšo udeležbo na sestankih je vsekakor krivo tudi izmenično delo. Povezava našega mladinskega aktiva in sindikalne organizacije je vidna. Pomoč sindikalne organizacije je predvsem pri organiziranju in finančni pomoči. Cilj mladinskega aktiva je, da bi vzpodbudi- li vpis mladih k dopolnilnemu šolanju in da vsi dokončajo osemletko, želeli bi zopet organizirati strokovno predavanje v sklopu z Delavsko univerzo, kakršno je bilo že lansko leto. 35-urno predavanje o gospodarstvu, samoupravljanju in dohodku je bilo lepo obiskovano. V načrtu imamo, da izpopolnimo knjižnico in ustanovimo svoj knjižni klub. Športno kot kaže ne bomo mogli napredovati. Gradimo nove skladiščne prostore in je naše igrišče zasedeno. Kupili smo mizo za namizni tenis, tako bomo vsaj do nekje zapolnili vrzel. Tudi letos se bomo udeležili raznih pohodov in prireditev. Želeli bi, da se vsaj enkrat letno sestanemo mladi v okviru kombinata. Mladinske de- legacije posameznih TOZD bi izmenjale izkušnje pri delu — nedelu, se posvetovali, prosili nasvete od drugih bolj izkušenih. Res, da še nimamo povsod organizirane mladinske organizacije, naj jim bi bilo tako srečanje za vzgled in vzpodbudo, da še sami organizirajo mladinsko organizacijo. Lansko leto nas je obiskal Slovenski oktet, letos bi pa želeli, da bi obiskali kako prireditev v Ljubljani npr.: opero, gledališče in podobno. Mladinski aktiv Imperial Krško ima v letošnjem letu lepe načrte, zadali so si veliko dela in želimo predsednici Rosviti Kuselj, da pridobi okoli sebe delovne mladince, da uresničijo vse zadane naloge v letošnjem letu. Udeležimo se II. poletnih športnih iger živilcev Slovenije, 7. junija! Naši tekmovalci bodo uspešnejši, če jih bomo bodrili! Rekreacija v času tedenskega oddiha in na letnem dopustu Potrebe po tedenskem počitku so se bistveno spremenile z uvedbo proste sobote in z množično uporabo modernih prevoznih sredstev. Revolucionarno vlogo imata pri tem proizvodnja in uporabljanje osebnih avtomobilov. To namreč omogoča, da ljudje preživijo svoj tedenski prosti čas v naravi, daleč od mestnega hrupa, slabega zraka, skratka od vseh neugodnih posledic urbanizacije in industrializacije. Potreba po spremembi okolja za krajši čas seveda ne izvira le iz neugodja, ki ga ustvarja urbanizacija, ampak tudi iz človekove notranje potrebe. Erik Fromm pravi o tem, da človek ne more živeti statično, ker ga njegova notranja nasprotja ženejo, da išče ravnotežje, novo harmonijo izgubljene živalske harmonije z naravo. Ko zadovolji živalske potrebe, ga ženejo človeške potrebe, ki se razvijajo vzporedno z razvojem kulture. Delavci se seveda ob tedenskih počitkih ne re-kreirajo le z aktivnostmi v naravi. Velik del jih ostane v kraju bivanja in se tu rekreirajo na igriščih. Tako kot je potrebno urediti ceste, promet, zeleno okolje in vodno naravno površino, da je delavcem dostopna in upo- rabna za rekreiranje, je potrebno zgraditi tudi športne in pomožne objekte ter naprave v večjih mestih ali v njihovi neposredni bližini. Na izletiščih v bližnji ali daljni okolici mest je ob sobotah in nedeljah vedno več posameznikov, družin, prijateljskih družb in delovnih kolektivov. Tu se ukvarjajo predvsem z aktivnostjo v naravi, s plavanjem ali smučanjem, z drugimi aktivnostmi, kot so npr. lov, ribolov. Zanimanje za omenjene aktivnosti je tako močno, da so vse prometne poti in prometna sredstva preobremenjena in zato tudi nevarna. Ljudje se tudi zelo navdušujejo za krajše ali daljše izlete v hribe, gozdove ali turistična središča. Sodobni način dela in življenja pušča človeku sledi utrujenosti, ki je ne more odstraniti v trenutku. Lahko jo le zmanjša, toda prav to kopiči in poglablja napetost, ki potem v daljšem časovnem razdobju izbruhne v razne deformacije, v oslabelost, bolezni ali živčne izbruhe. Z namenom, da do takih posledic ne bi prišlo, dobe delavci dopust; ta se v vse večjem obsegu razvija v obliki turizma. Dolžina letnega dopusta obravnava pri nas zakon o delovnih razmerjih in je odvisno od delovne dobe, delovnih pogojev, delovnih rezultatov in od socialnih pogojev. Jugoslavija je glede letnih dopustov podpisala pri mednarodni organizaciji dela več konvencij in sprejela več priporočil. Zadnja popravljena konvencija, ki govori o naj- krajšem času plačanega letnega dopusta, zahteva 18 delovnih oziroma 21 vseh dni letnega dopusta. Skrb celotne družbene skupnosti je, da delavec ustrezno izrabi letni dopust, zato letni dopust ni pravica, s katero bi lahko delavec ali delovna organizacija svobodno razpolagala. Da letni dopust doseže svoj namen, mora trajati določeno minimalno število zaporednih dni, zato ga razen v primerih, ki so predvideni z zakonom, ni mogoče deliti. Kdaj gre lahko delavec v teku leta na dopust, je pri nas odvisno od mnogih, predvsem proizvodnih pogojev. Nekatere delovne organizacije dajejo kolektivom kolektivni dopust. V tem primeru gredo delavci vsi hkrati na dopust in se dopust podredi izključno proizvodnim nalogam. Navadno je to takrat, ko se zadovole pogodbe naročnikov ali pa ko se konča določena faza dela v proizvodnji. Načelo kolektivnih dopustov je v bistvu nehumano in nedemokratično, ker se pri tem ne upošteva, kdaj lahko dobe dopust drugi člani družine. Tako ni mogoče ustreči posameznim željam. Nekateri si žele na morje, drugi v hribe, tretji spet na smu- čanje, kar pa je odvisno od letnega časa. Kolektivnih dopustov je pri nas malo, razen v šolstvu, kjer so daljše počitnice poleti in krajše pozimi. Največ delovnih organizacij ima dopust urejen tako, da si čas dopusta izbere delavec sam v sporazumu z nadrejenimi v podjetju. Planiranje dopustov je zahtevna naloga. V največ primerih opravi kadrovsko socialna služba, oziroma služba za rekreacijo, kjer jo imajo. V vsakem primeru je treba plan dopustov v delovni organizaciji izdelati že takoj v začetku leta, da gredo lahko tisti, ki žele dopust preživeti na smučiščih, na dopust v januarju, februarju ali marcu, ko so snežne razmere pri nas najbolj ugodne. V svetu in pri nas je vedno več ljudi, ki svoj tedenski prosti čas in letni dopust prežive zunaj stalnega bivališča, v gozdu, na planinah, snegu, na plažah, v turističnih središčih. Turistična središča se vse bolj spreminjajo v središča aktivnega počitka, središča s športnimi objekti in tereni, ki omogočajo, da človek roke, noge, srce in pljuča, da se sprosti vseh tistih pretresov, ki ga prizadevajo v družinskem življenju, v delovnem okolju ali širši družbi. Izboljšajmo poslovanje V zapuščenem obratu TOZD Šumi je gorelo V nekdanjem skladišču gotovih izdelkov v Gradišču je 9. maja letos ob 11.45 prišlo do manjšega požara. S preselitvijo tovarne Šumi iz Gradišča v nove prostore na Šmartinski so prenesli tudi požarnovarnostne naprave. Ukinjena je bila vratarska služba in vsi prazni prostori so bili brez nadzora. Ker prostorov ni nihče več uporabljal, je bil izklopljen tudi električni tok. Del tega prostora pa je začel Šumi ponovno uporabljati za skladiščenje kartonske embalaže. Vodstvo TOZD ni javilo, da bo del prostorov ponovno uporabljalo za začasno skladiščenje. Ker ni bilo električne razsvetljave, so se morali delavci poslužiti sveč. Ni naš namen raziskovati vzroka požara, saj to dela posebna komisija TNZ Ljubljana, vendar nam mora biti ta požar opomin, da je treba naše imetje čuvati in skrbno varovati. Zavedati se moramo, da nam lahko že majhna neprevidnost povzroči nepopravljivo škodo ali celo katastrofo. Nepazljivost se kaj hitro maščuje. Škoda v skladišču v Šumiju bi bila lahko večja V delovni enoti Ljubljansko področje TOZD Mlini so razpravljali na zboru delovnih ljudi o programu ukrepov za izboljšanje poslovanja v tej enoti. Program je sprejel širši družbeno politični aktiv. Program zajema: — izboljšanje organizacije dela, — povečanje produktivnosti dela in delovne discipline, — urejanje normativov, — znižanje stroškov proizvodnje (racionalno koriščenje surovin, repro materiala in čuvanje osnovnih sredstev), — ukrepi varstva pri delu, — higiena prostorov in osebna higiena, — bolniški izostanki, —• administracija, pisarniško poslovanje, — nadurno delo. Načrtov, ki smo si jih zadali s programom investicij za leto 1975 in srednjeročnim programom TOZD, s sklepi obeh kongresov ZK, ne bomo mogli izvesti, če ne bomo na nekaterih področjih ukrepali in sprejeli konkretnih zadolžitev. 1. Za izboljšanje organizacije dela bomo proučili medsebojno povezavo horizontalno in vertikalno, analizirali zasedbo delovnih mest po kvaliteti in kvantiteti. Nosilci akcij so določeni. 2. Resolucije in analize, ugotavljajo, da je produktivnost še vedno na nizkem nivoju, zato moramo angažirati vse sile in dejavnike ravno za povečanje produktivnosti. To bomo dosegli z zaostreno disciplino in racionalnim izkoriščanjem delovnega časa. 3. Normativi morajo biti izdelani za vsa dela, kjer je to možno. Odrediti jih moramo po enakih kriterijih in omogočiti vsem zaposlenim enaka izhodišča. 4. Stroški poslovanja so se v zadnjem času močno povečali. V pakirnicah in polnilnicah ni dovolj pozornosti pri težah, zato imamo dnevno reklamacije. Vsak dan je tudi več razsipa in pometnine pri polnjenju vreč. Tako beležimo za leto 1974 od skupno izdelanih količin samo 91,77 % za tržišče, ostalo je zlom, po-metnina, neuporabno in osušek. Izplen belih mok se mora povečati najmanj za 6 %. 5. Več hujših nesreč pri delu je v celoti posledica nespoštovanja predpisov varstva pri delu in zanemarjanje prevodnosti. 6. Delavci v živilski stroki morajo še posebej paziti na osebno higieno, red in čistočo v obratu. Zaposleni v naši dejavnosti morajo vsaj enkrat letno na zdravniški pregled, na kontrolo kliconošev, vsakih 6 mesecev. 7. V letu 1974 so bolniški izostanki zelo porasli, zato bomo zaostrili kontrolo in preverjali dvomljive staleže. 8. Administrativno in pisarniško poslovanje mora biti ažurno in točno. 9. Nadurno delo se opravlja samo, če narava in obseg dela to nujno zahtevata, nihče ne sme ostati na podaljšanem delu, če nima za to ustreznega naloga nadrejenega. Poslovanje v delovni enoti Ljubljansko področje bomo izboljšali le, če bomo dosledno izvrševali zadane naloge, za katere so zadolženi posamezni delavci. OTROCI IN MI Moj otrok jemlje denar Prosim za nasvet glede problema, ki ga imam z 12-letnim sinom. Sem razvezana, in sicer od 19681. S sinom živiva sama. Zelo sem navezana nanj in zato mu nudim praktično vse. Že od otrokovega 7 leta dalje opažam, da ne zna štediti, nasprotno, zelo zapravljiv je. V prvem razredu je tovarišici v varstvu vzel iz denarnice 50 dinarjev (na straži sta bila dva fanta). Že pred tem je meni večkrat vzel manjše vsote denarja. Najprej sem se pogovorila z njim sama, po dogodku v varstvu pa sem se pogovorila z njegovim očetom, ki ga je močno pretepel. Sedaj pravi, da si ne upa vzeti denarja tujim ljudem, ker se boji, da bi bil še enkrat tako tepen. Še vedno pa, če le more, vzame meni. Nikoli ga ne natepem, vedno mu poskusim razložiti, da mora biti pošten itd. Mesečno mu dajem določeno vsoto za žepnino in kljub temu, da mu obljubim, da mu bom dala prihodnji mesec toliko več, kolikor bo prištedil, ga ne pripravim, da bi prištedil vsaj malo. Če dobi večjo vsoto v dar, moram takoj posredovati in ga prositi, da mi da hranilno knjižico in denar, da ga vložim. Tudi sam je že nesel denar na knjižico, pa vseeno ni zainteresiran, da bi varčeval. Z mojo pomočjo, si je prihranil in kupil smuči (zelo rad smuča), pa ga niti to ni navdušilo. Upam, da sem problem dovolj osvetlila, in da mi boste lahko nanj ustrezno svetovali. Za odgovor se zahvaljujem! Zaskrbljena mati PSIHOLOG POJASNJUJE Žepnina je prav gotovo eden od pomembnih elementov vzgoje vsakega otroka. Z njo naj bi pri otroku dosegli primeren odnos do denarja, že zgodaj naj bi se navadil z njim pametno ravnati, kar Pomeni predvsem načrtovanje raznih nakupov, s tem v zvezi pa hranjenje in odpovedovanje trenutnemu ugodju na račun večjega v prihodnosti. Seveda pa dajanje žepnine ni brez vsake nevarnosti. V Principu naj bi otrok z žepnino razpolagal čim bolj samostojno, kar pomeni, da je treba včasih dopustiti tudi to, da otrok denar zapravi naenkrat in to za kakšno ničvredno stvar. Vendar pa mora ob tem dobiti izkušnjo, da si zaradi svoje »napake« do naslednjega rednega »plačilnega dne« ne bo mogel Privoščiti ničesar več, pa ce si še tako želi in še tako vztrajno prosi. Šele take izkušnje mu bodo praktično pokazale, v čem je smisel načrtovanja in zakaj je vredno denar hraniti- Med starši in otrokom daj bi bil jasen dogovor, katere so tiste stvari, ki si jih otrok lahko privošči |e z žepnino (sladkarije, kino itd.), če je višina ZePnine pravilno določena, Potem dodatne »finančne mjekcije« niso potrebne, lzjem naj bi bilo pa resnično čim manj. Otrok bi sicer dobil občutek, da lahko denar hitro zapravi, saj mu bodo starši prav gotovo dali še več denarja. če ga bo potreboval, tak otrok se ne bo naučil gospodarno ravnati z denarjem in planirati svojih izdatkov. Zlasti je problematično, če starši dajejo mroku vse, kar si ta po-eii. v takem primeru je epnina praktično brez sakega pomena, saj kori- sti, ki naj bi jih prinašala, ne more dati. Še zlasti pa tak otrok ni motiviran za hranjenje denarja. Na željo staršev mora hraniti denar zato, da si bo kupil nekaj, kar bi itak dobil, če bi si le dovolj želel oz. dovolj vztrajno prosil. Hranjenje mu torej ne pomeni nič drugega kot odpovedovanje kupu ugodnosti, ne da bi praktično od tega sploh kaj imel (tisto kolo bi pravzaprav dobil v vsakem primem). Včasih starši pretiravajo tudi v obratni smeri. Otroku sicer dajejo žepnino, vendar mu pa ne dovolijo, da bi z njo resnično samostojno ravnal. Taka vrsta žepnine običajno roma v celoti v hranilnik. Če se hoče tak otrok postaviti pred prijatelji, če si hoče pridobiti njihovo naklonjenost, če jim hoče biti enak ipd., potem je le še majhen korak do tatvine. Seveda pa so lahko vzroki za tatvine denarja v otroštvu tudi drugačni. Morda gre v vašem primeru za neustrezen odnos med sinom in vami. Otrok prav gotovo pogreša očeta, saj mu ga vi kljub najboljši volji le ne morete nadomestiti. Kako vas vaš sin doživlja? Kakšna so njegova pričakovanja do vas in ali so izpolnjena? Si morda na tihem želi, da bi bili več skupaj z njim? Vas morda doživlja kot preveč ljubečo (tudi velika ljubezen lahko utesnjuje!)? Kakšna so vaša pričakovanja do sina? Se morda pretirano bojite zanj in ga zaradi tega preveč omejujete ali pa preveč »komandirate«? Problemi, ki jih nakazujejo ta vprašanja, prav lahko povzročijo v otroku napetost, negotovost ali pa nezadovoljnost in prisvajanje denarja ima v takem primeru pomen protesta oz. maščevanja. Več o problemih v zvezi z denarjem in otroki boste lahko našli v knjižici Otrok in denar, ki jo je napisal Zoran Jelenc in je izšla leta 1968 v Knjižnici za starše. Morda boste v njej našli bolj natančen odgovor na svoje vpraša- PEDAGOG PREDLAGA Psiholog Vas je opozoril na najmanj tri možne vzroke, zakaj otrok jemlje denar. Pa jih je lahko še več. Prva možnost Če se s sinkom nista dogovorila, kako bo žepnino porabil, lahko to še vedno storite. Višino žepnine je težko predlagati, za to bi morale biti znane še druge okoliščine. Dajte mu jo, na primer, pet do deset dinarjev tedensko, morda v soboto. Ko se bo naučil ravnati z manjšo vsoto v krajšem času, mu lahko daste več za daljši čas, morda za dva tedna. Pazite, da žepnine ne boste razvrednotili s tem, da bi mu poleg žepnine izpolnili še celo vrsto želja, na kar Vas tudi psiholog opozarja. Druga možnost Če ste od sina zahtevali, da mora vso ali pa pretežni del žepnine štediti oziroma nalagati na hranilno knjižico, da si bo nekaj kupil, kar bi mu tako ali tako kot skrbna mati kupili, poskusite spremeniti taktiko. Predlagam, da kombinirate prvo možnost (manjšo žepnino za krajši čas) s preprostim kupovanjem tistega, kar potrebuje, na primer, čevlje, obleko, šolske potrebščine itd. Vzgojna vrednost te taktike je v tem, da boste vi razveselili sina. Pazite, da ne boste pretiravali v drugo skrajnost. Tretja možnost Gre lahko za vrsto zapletenih vzrokov. Kljub najlepšim življenjskim načrtom, da si boste ustvarili srečno in popolno družino, je Vam življenje nekaj teh načrtov izvrglo. Nič za to, saj niste edini. Ob tem realnem dejstvu, da sinko nima očeta, Vam psiholog postavlja celo vrsto zelo pomembnih vprašanj. Nanje si boste morali odgovoriti v glavnem sami. Pedagoška stran nekaterih psihologovih razmišljanj pa je takale: Sin nima očeta in Vi mu ga ne morete nadomestiti. Da pa se otroku razumljivo in čustveno dojemljivo pojasniti, da sta se z očetom pač sporazumela, da ne bosta živela skupaj. Odgovarjati na otrokova vprašanja »zakaj«, je že bolj kočljivo. Ker vzroka za ločitev niste navedli, Vam ne morem svetovati konkretnejšega odgovora. Lahko pa bi bil, na primer, da je šel očka k drugi mamici ali kaj podobnega. Glejte, tu je mogoče rešiti še eno življenjsko vprašanje, ki je lahko zelo pomembno za vse matere, ki so ostale same z otroki. Gotovo se ne ravnate po tistem pregovoru, ki pravi, da gre osel le enkrat na led. Naš veliki pesnik, Oton Župančič je namreč menil, da je prav to največje oslovstvo, kajti modrec prvič pade, drugič pa pleše po njem. Z anekdotico sem hotel reči, da bi trpke življenjske izkušnje ne smele vzeti toliko poguma Vam in Vam podobnim ženam, da si ne bi iskale in našle boljše sreče. V takem primeru bi mo, se mu smejimo, gremo z njim na izlet, sprehod, v kino, gledališče itd. Zadnje psihologovo vprašanje o Vašem morebitnem prevelikem strahu za sina, o prevelikem omejevanju, »komandiranju« skriva spet najmanj dve možnosti. Če se bojite, da bi Vam bivši mož kdaj očital, da sina niste dobro vzgojili, Vas to že lahko vodi, ne da bi se zavedali, v pretirano omejevanje. In kaj je prav za prav pretirano omejevanje? Na otroku ne smemo »viseti« neprestano. Modro je treba razdeliti otrokov dan poleg šole še na čas, ko bo z Vami, sam in koliko se naj igra z vrstniki. Če matere, ki so čustveno bogatejše kot očetje, ne morejo porazdeliti svo- Vzgoja brez discipline je mlin brez vode sinku kaj lahko omenili, da si boste poiskali drugega očka, dobrega in skrbnega, ki ga potrebujeta oba. Itd. Hudo narobe pa je doraščajočemu sinu prikrivati novega partnerja, ali pa govoriti nespodobno o pravem očetu. Zelo pomembno je vprašanje, koliko se posvečate fantu. Še bolj kot to pa je pomembno, kako se posvečate. Poleg tega, da ga učite, kako naj to ali ono stvar opravi, je za otrokovo čustveno življenje potrebno tudi to, da se z njim igramo, ga posluša- jega čustvenega bogastva, ga je v celoti deležen pač tisti, ki jim je ostal. Tako nekako tudi sami ocenjujete sebe. Preobilna čustva, prevelika skrbnost duši ali pa razvaja. Predlagam, da nudite Vašemu fantu toliko tega, kot je potrebno za njegov zdrav razvoj in ne toliko, kot je potrebno Vam za Vašo popolno čustveno zadovoljitev. Oba s psihologom bova vesela, če se boste še kaj oglasili. Lepo pozdravljeni! K. N. PRISRČNA HVALA! Uprava TOZD Maloprodaja tudi letos ni pozabila svojih nekdanjih uslužbencev in nam je priredila v prenovljenih prostorih prijetno srečanje ob dnevu žena. Po pozdravnem nagovoru je tov. Hafner, direktor TOZD čestital za praznik in podal kratko poročilo o delu TOZD. Postreženi smo bili z okusnim narezkom in dobro kapljico, ki nas je ogrela. Bili smo prijetno razpoloženi. Potem je sledilo še presenečenje, kajti vsi smo z velikim zadovoljstvom prejeli darilo. Ob slovesu smo se s hvaležnostjo v srcih do kolektiva poslovili z željo, da bi še naprej uspešno deloval pod vestnim vodstvom in nam v prihodnjem letu zopet omogočil srečanje, ki smo ga na jesen našega življenja potrebni. Organizatorju TOZD Maloprodaja in celotnemu kolektivu, ki se trudi in se spominja nekdanjih sodelavcev, sedaj upokojencev, smo zelo hvaležni ter se iskreno zahvaljujemo za to prijetno srečanje. Upokojenci TOZD Trgovine Zdravje — naše bogastvo Z zdravstvenim varstvom se ukvarjajo različni ljudje, različni po stopnji in smeri izobrazbe, po namenu svojega udejstvovanja na tem področju — zdravniki od začetnika do najvišjih naslovov, zavarovanci, ki neposredno plačujejo iz svojega žepa od svojih bruto osebnih dohodkov delež za varstvo svojega zdravja, ekonomisti, ki se ukvarjajo z zdravstveno ekonomiko, politiki, novinarji, psihologi in drugi. Običajno slišimo komentarje, ki prikazujejo problem vsak s svoje plati, pač situaciji in problemom primerno. Zdravstveno osebje govori o slabih osebnih dohodkih, o pomanjkanju kadrov, o neustreznih prostorih in neprimerni opremi, o nerazumevanju širše družbe za pomen zdravstvenega varstva, o prilagajanju zdravstvenega varstva različnim družbenim spremembam, ne da bi upoštevali strokovna mnenja in potrebe (trenutno je zelo aktualna tema združevanje bolniške in izvenhospitalne službe) in drugo. Zavarovanci se pritožujejo nad dolgimi vrstami v čakalnicah, dolgimi čakalnimi dobami pri specialistih in za sprejem na zdravljenje v bolnišnico oziroma na diagnostično obdelavo, nad neažurnost-jo obveščanja o rezultatih. Politiki najdejo marsikatero pikro na račun zdrav- stvenega varstva, predvsem glede notranje strukture, ekonomisti imajo spet svoj pristop. Kdo ima prav? Deloma vsi, v celoti nihče. Od kod denar za naše zdravje in kako se ta sredstva trošijo? 66,9 odstotkov prispevamo delavci, 8,4 odstotkov kmetijstvo, 5,7 odstotkov pride iz sredstev občine. 19 odstotkov prispevajo direktno organizacije združenega dela in zavarovanci s participacijami. Vidimo, da največ prispevamo neposredni ustvarjalci sami in jasno je, da le z večjo produktivnostjo lahko povečamo kos kolača, ki nam pripada od celotnega narodnega dohodka. In kako ta denar potrošimo? 20 odstotkov gre zahra-narine — administracijo (le 2,5 odstotka gre za toliko kritizirano administrativno službo!), od pre- ostalih 80 odstotkov porabijo bolnišnice 51,6 odstotkov sredstev, izvenhospi-talna služba (zdravstveni domovi, dispanzerji, zobozdravstvo in reševalna služba) 30,2 odstotka, 16 odstotkov gre za zdravila, 0,7 odstotkov za ortopedska sredstva, 1,5 odstotka pa za različne preventivne akcije (gripa, koze). Na prvi pogled vidimo, da je problem porabe rešljiv le z ustreznejšo distribucijo. Verjetno je najproble-matičnejša postavka hos-pitalna služba. Težiti moramo k temu, da bi bil diagnostični postopek čim krajši, vplivati na zavest ljudi, zaposlenih v hospi-talni službi, da zaradi nemedicinskih posegov ne zadržujejo pacientov v bolnišnicah, kadrovsko in strokovno pa moramo krepiti izvenbolnišnično zdravstveno službo, tako da bo sposobna čim prej sprejeti pacijenta v nadaljnje zdravljenje po hospitalizaciji. Druga problematična postavka je poraba zdravil. Tukaj si krivdo zavarovanci in zdravniki kar razdelimo na pol. Zdravniki zato, ker smo popustili pod pritiskom pacientov, da delimo zdravila kot ostali potrošni material, ker smo dovolili takšno oceno zdravnika, da le-ta ni dober, če ne predpiše mnogo zdravil in čim dražjih, zavarovanci pa zato, ker doma po predalih kopičijo zdravila, od zdravnikov pa zahtevajo vedno nova. Od vsega tega ima koristi le farmacevtska industrija, škodo pa mi sami. Kakšna je vloga zavarovanca v tej verigi? Najpomembnejša. Ustvarja sredstva, ki so potrebna za varovanje zdravja in je tudi njihov potrošnik. S povečano proizvodnjo bo večji dohodek in ob večjem dohodku bo večji delež za zdravstvo. Vplivamo pa lahko tudi na porabo. Poleg kritičnosti pri porabi zdravil je potrebna tudi poštenost pri zatekanju v stalež zaradi vzrokov, ki z boleznijo nimajo nobene zveze (konflikti na delovnem mestu, različna dela doma, nezavzeto zdravljenje z namenom, da bi podaljšali stalež), ne kličite na dom zdravnika za vsako malenkost in drugo. Verjetno bi lahko vsak zavarovanec navedel kakšno možnost, kako bi zmanjšali nesmotrno porabo sredstev na tem področju. Ne smemo pozabiti tistih skrajnežev, ki odlašajo z obiskom pri zdravniku toliko časa, da je potem potrebno daljše, zahtevnejše in seveda dražje zdravljenje, razen tega lahko nastanejo nepoprav- Delo za rože Kulturna revolucija Kitajske je mimo. Ali zdaj pripravljajo drugo ekonomsko revolucijo? Po besedah premiera Cu En Laja naj bi bila Kitajska ob koncu stoletja med prvimi državami sveta po ekonomski moči. Kakšen je začetek te ekonomske revolucije? V neki moderni tekstilni tovarni v pokrajini Hanan, ki ima 50 milijonov prebivalcev, dobijo delavci za preseženo delo kot nagrado rože. Na primer: skupina delavcev za strojem, katerih je v tej tovarni 2000, so »skrajšali« delovni mesec za osem dni in nagrada za to so rože na stroju. Takih primerov je na Kitajskem iz dneva v dan več. Tekmujejo tudi pri varčevanju s surovinami, da delovne discipline niti ne omenjamo. Uvedli so komunistično prostovoljno delo. Ta akcija je pripeljala do tega, da sami delavci odklanjajo denar za nadurno delo. Zaslužek delavca mesečno je 57 juanov ali 550 dinarjev. Odkar je predsednik Mao razglasil geslo, da je treba proučevati teorijo in krepiti diktaturo proletariata, se je sama akcija razplamtela do take mere, da v omenjeni tovarni že dela v »komunističnem prostovoljnem delu« 40 do 50 odstotkov delavcev, ki prihajajo prostovoljno delat tudi ob nedeljah. Delavec lahko za svoje nadurno delo zahteva plačilo, toda kam jih pripelje taka »buržoazna« miselnost? V takem primeru dobi proces ločevanja izrazit pomen in gotovo je, da bo vedno manj tistih, ki bodo hoteli plačilo za nadurno delo. Pri tem imajo pred očmi dva poglavitna cilja. Predvsem gre za prizadevanje uradne politike, da bi zatrli potrošniško miselnost, drugi razlog in cilj pa je v želji obdržati visoko stopnjo akumulacije. Pot kitajske politike je vsekakor pravilno usmerjena in če bodo nadaljevali v tej smeri, se bodo Cu En Lajeve besede gotovo uresničile. (Po Delu) ljive posledice. Veliko vlogo lahko odigrajo zavarovanci v samoupravnih organih, kjer bi se morali intenzivno zavzemati za drugačno distribucijo in porabo sredstev. Pričakovanja, da je mogoče preko rubrik v časopisu zdraviti, so jalova. Lahko vam le svetujem, kako ravnati, da boste ostali zdravi ali da boste čim prej ozdraveii. Nobeno vprašanje ni neumno, nevredno odgovora, če iz- haja iz resnične človekove stiske. Dragi bralci, postanite aktivni sooblikovalci rubrike! Vaša vprašanja naj bodo jasno opredeljena, po možnosti v kronološkem zaporedju pojavljanja bolezenskih znakov. Spraševale! so lahko anonimni, čeprav to ne kaže posebnega zaupanja, v vsakem primeru pa bodo imena ostala tajnost. Na svidenje! V Bistri je utrujenost po pohodu izginila Obisk na zagrebškem velesejmu Prvi pogled je nepozaben, zadnji utrujajoč. Da si ogledaš vse razstavljene predmete, je nemogoče. Razstavljalo je 1050 tujih in okoli 500 domačih proizvajalcev. Veliko je bilo novih izdelkov, zlasti v lesno predelovalni industriji, gradbeništvu, prehrambeni industriji. Sklenila so se nova poznanstva, novi poslovni kontakti bodo prinesli komercialni uspeh, ki pa se bo pokazal šele kasneje. Izdelki prehrambene industrije so bili prikazani v dokaj velikem obsegu. Precej sta prikazala novosti mesni industriji Emona iz Ljubljane in Gavrilovič iz Petrinje, manj novih izdelkov je v proizvodnji testenin. Predstavniki konditorstva Kandit, Pionir in Kraš so predstavili nekaj novitet, veliko pozornosti so posvetili embalaži, ki lahko precej pripomore k uspehu na tržišču. Tudi nekaj novih nagradnih iger se je začelo. Žito je predstavilo kruhe in nove nagrade za Bazooka Joe. Veliko zanimanje je bilo za Žitove kruhe, predvsem pri domačih potrošnikih, ki so ga zelo pohvalili. „ ■■..-rr7,-T?žcr~r: ; jj r~~— ■»» : - v. Večina se je veselila, nekateri pa... I ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO Seminarji iz varstva pri delu po TOZD Vzgoja in izobraževanje o varstvu pri delu sodi Bled preventivne ukrepe in irna svoje temelje tudi v zakonskih določilih. Z izobraževanjem za varno delo pripomoremo, da delavci z lastnimi prizadevanji Pridobe zavest, ki jih sili in navaja k boljšemu in varnejšemu delu. Kako je poučevanje in vzgajanje Pomembno za varno delo, kažejo podatki o nesrečah Pri delu. Dokazano je, da se 70 odstotkov nesreč pripeti zaradi nepoučenosti o varnem delu, zaradi slabe strokovne usposobljenosti, nesmotrnega in nezanesljivega dela, nediscipline, neupoštevanje varnostnih Predpisov, zaradi pomanjkljivega nadzorstva, slabe organizacije dela, naglice, neuporabe zaščitnih sredstev in podobnega. Da je vzgoja važna in Potrebna, so se zavedale tudi temeljne organizacije združenega dela v žitu, zato so bili organizirani tečaji po vseh enotah. naprav pred nevarnostjo dotika, kdo popravlja električne inštalacije in kdo v nesreči z električnim tokom lahko pomaga ponesrečencu. 5. zdravstveno varstvo in prva pomoč, higiena dela v živilski industriji. Udeležba na seminarjih je bila številna, saj so manjkali le delavci, ki so bili v bolniškem staležu, na dopustu ali sicer upravičeno odsotni. Tiste, ki se seminarja niso udeležili iz neopravičljivih razlogov, bo vodstvo TOZD poklicalo na odgovornost zaradi hujše kršitve delovne discipline po 15. členu republiškega zakona o varstvu pri delu. Predavanja so bila pestra in zanimiva. Delavci so pokazali razumevanje in izjavljali, da so res potrebni in koristni takšni seminarji. Razprave delavcev o njihovih problemih, o raznih ukrepih in |; Znanje o varstvu pri delu je nujno potrebno Na seminarjih so obravnavana naslednja področja !z varstva pri delu: k nova pravna ureditev yarstva pri delu; pravice jn dolžnosti OZD, pravice Jn dolžnosti delavcev, vo-uij dela, pravice in dolžnosti službe varstva pri nelu in vsa druga pravna določila iz področja var-stva pri delu. 2- tehnično varstvo s Poudarkom na varnosti pri proju, ureditvi prostorov n delovnih priprav in naprav, zaščite strojev in uPoraba zaščitnih sredstev. 3. požarna varnost, opis gasilnih naprav v obratu. načini uporabe vseh ch sredstev. Rokovanje z 0garati je bilo izvedeno po 4- nevarnosti zaradi tnčnega toka v ob: acin varovanja stro; izboljšavah delovnih pogojev so poživile tečaj. Naj navedemo primer: v TOZD Imperial Krško so bili delavci zbrani skoraj stoodstotno. Za zanimiva predavanja so slušateljice vse predavatelje nagradile s šopki cvetja. Ker je bil seminar pred praznikom dela, so po zaključku vsi skupaj zapeli. Bilo je prijetno doživetje, delavci so dokazali, da so vzoren kolektiv. Enako prisrčno so bila predavanja sprejeta v TOZD Šumi, TOZD Triglav in TOZD Gorenjka. Na nekaterih seminarjih v ostalih TOZD so delavci prav tako z veseljem sledili temam predavanj, vendar so v nekaj primerih neresni posamezniki skalili vzdušje. Ti bi se morali zavedati, da znanja ni nikoli preveč in da smo se po ustavi dolžni izobraževati za varnejše delo. TOZD so po 15. členu republiškega zakona o varstvu pri delu št. 32/74 dolžne opraviti občasne preizkuse znanja za vse zaposlene. Preizkusi znanja po seminarjih so pokazali, da so bili delavci res zvesti poslušalci. Za večino tečajnikov testne pole s 30 vprašanji niso bile nikakršna težava. Nekoliko bolj so se morali truditi novi delavci iz bratskih republik zaradi nepoznavanja jezika. Odgovori so točkovani, in sicer: od 0 do 55 točk, nezadostno, od 55 do 60 točk, zadostno, od 61 do 65 točk, dobro, od 66 do 70 točk, pr n v dobro, od 71 do 76 točk, odlično, Skupine, ki so že opravile tečaje iz varstva pri delu, so dosegle naslednje uspehe: Za vse skupine, ki so ali še bodo opravljale preizkuse, bodo rezultati, testov poslani v TOZD in obrate za na oglasne deske. Vsi delavci pa bodo dobili potrdila o opravljenem tečaju o varstvu pri delu. Vsem, ki so uspešno opravili teste, iskreno čestitamo in jim želimo varno delo! DOPISUJTE V GLASNIK TOZD Šumi I. skupina — test 18. aprila 1975 1. Petrovič Svetlana 65 točk (db 3) 2. Milenkovič Dragica 70 točk (pd 4) 3. Novak Agneza 71 točk (odi 5) 4. Jamnik Frančiška 63 točk (db 3) 5. Čeglaj Katica 67 točk (pd 4) 6. Tkalec Marija 66 točk (pd 4) 7. Mučič Kristina 67 točk (pd 4) 8. Požun Daniela 72 točk (odi 5) 9. Škec Štefanija 62 točk (db 3) 10. Tasič Zlata 65 točk (db 3) 11. Mohorko Antonija 64 točk (db 3) 12. Pavlov Ruženka 64 točk (db 3) 13. Jarc Vera 61 točk (db 3) 14. Ahmetovič Fatima 69 točk (pd 4) 15. Mikanovič Nada 56 točk (zd 2) 16. Šprah Frančiška 62 točk (db 3) 17. Klavs Francka 61 točk (db 3) 18. Kotnik Marija 66 točk (pd 4) 19. Mrvar Ida 73 točk (odi 5) II. 1. skupina — test 25. aprila 1975 Setnikar Frančiška 72 točk (odi 5) 2. Marn Slavka 64 točk (db 3) 3. Končar Antonija 72 točk (odi 5) 4. Škrbec Ana 61 točk (db 3) 5. Vuzem Marija 61 točk (db 3) 6. Stražišar Ivanka 69 točk (pd 4) 7. Kraner Marija 71 točk (odi 5) 8. Karlica Jovanka 58 točk (zd 2) 9. Pucelj Vera 73 točk (odi 5) 10. Soldat Gavro 63 točk (db 3) 11. Jagarinac Nada 61 točk (db 3) 12. Petrič Marija 66 točk (pd 4) 13. Novak Rozina 66 točk (pd 4) 14. Lampret Mira 75 točk (odi 5) 15. Žumer Emilija 61 točk (db 3) 16. Spremič Svetlana 65 točk (db 3) 17. Benčina Antonija 74 točk (odi 5) 18. Behavac Ivica 47 točk (nez 1) 19. Blaguš Slava 70 točk (pd 4) 20. Arhar Cvetka 71 točk (odi 5) 21. Zadravec Ružiča 55 točk (zd 2) 22. Varošanec Brigita 69 točk (pd 4) 23. Lovšin Tatjana 68 točk (pd 4) 24. Holjavac Marija 69 točk (pd 4) 25. Mitrov Ana 57 točk (zd 2) 26. Čemeriha Jelena 63 točk (db 3) 27. Turk Frančiška 63 točk (db 3) 28. Saje Olga 56 točk (zd 2) 29. Vujanovič Novko 61 točk (db 3) 30. Nikutovič Radmila 56 točk (zd 2) 31. Humar Marta 74 točk (odi 5) 32. Stošič Marija 74 točk (odi 5) 33. Švigelj Angela 64 točk (db 3) 34. Boškovič Koviljka 59 točk (zd 2) 35. Mencingar Hermina 56 točk (zd 2) 36. Armič Ivanka 72 točk (odi 5) 37. Mikanovič Ravema 55 točk (zd 2) 38. Bokal Darinka 68 točk (pd 4) TOZD PEKARNE LJUBLJANA I. skupina test 18. 4. 1975 1. Bojič Stanko 50 točk (zd 2) 2. Savič Ljubica 66 točk (pd 4) 3. Hrvat Miroslav 54 točk (zd 2) 4. žibert Marija 68 točk (pd 4) 5. Korenčič Ivanka 60 točk (zd 2) 6. Bunčič Marko 65 točk (db 3) 7. Vegelj Angela 68 točk (pd 4) 8. Dimitrovič Ivanka 69 točk (pd 4) 9. Kunej Edvard 71 točk (odi 5) 10. Kozičič Drago 62 točk (db 3) 11. Fejzulla Osman 63 točk (db 3) 12. Potočar Alojz 65 točk (db 3) 13. šlat Nikola 59 točk (zd 2) 14. Jurčevič Šime 59 točk (zd 2) 15. Čop Vlado 59 točk (zd 2) 16. Ritmanič Ciril 71 točk (odi 5) 18. Pandžič Fikret 63 točk (db 3) II. 1. skupina test 25. 4. 1975 Salihi Hajdin 65 točk (db 3) 2. Todorovič Do j o 65 točk (db 3) 3. Rus Alojz 67 točk (pd 4) 4. Mazrek Ramiz 59 točk (zd 2) 5. Novak Martin 60 točk (zd 2) 6. Bizjak Marija 56 točk (zd 2) 8. Gartner Milovan 64 točk (db 3) 9. Kahrič Mustafa 68 točk (pd 4) 10. Rustemaj Mursel 62 točk (db 3) 11. Kilofanovič Vojislav 57 točk (zd 2) 12. Mehič Safeta 53 točk (zd 2) 13. Lazarevič Živana 51 točk (zd 2) 14. Kajtna Magdalena 68 točk (pd 4) 15. Jankovič čedomir 61 točk (db 3) Ostale rezultate bomo objavili v prihodnji številki. LITERARNI KOTIČEK — LITERARNI KOTIČEK — LITERARNI KOTIČEK — LITERARNI KOTIČEK — LITERARNI KRVAVO PRIBORJEN POLJUB Človek dela najraje tisto, kar mu pade na pamet, če se zagledaš v lepe noge, hodiš toliko časa za njimi, dokler jih ne dohitiš in hodiš z njimi v štric, če so zato. Če ene pobegnejo pridejo druge in tako naprej. Včasih gr e jo vštric, pa se ne dajo omajati in to je prav tisto kar te podžiga, da vprežeš vse svoje znanje in iskušnje, da bi premagal neznano trmo, ki ti kljubuje, kot breza v razigranem pišu severnika. Še včeraj sem se zaganjal, kot oven v njen zapeljiv nasmeh, da bi si nabrusil roge in tako uspešno razdejal njeno popolnost, naj slednjič ostane nekaj sladkega zame, ki opletam, kot šiba v vodi, kakor, da bi odganjala druge ribe in iskala kraljico med njimi. Čudne reči se človek spomni, da pride do svojega cilja. Moj cilj ni bil zahteven, ali pa, to presodite sami. Želel sem poljubiti dekle, ki mi je bila silno všeč. Nerodnost je bila le v tem, da ji nisem bil jaz všeč. To ni bila stava, fantovska potegavščina ali zdolgočasen nemir, to je bila moja ideja, ki jo bo treba samo spretno izpeljati. Toda kako? Potem so se začela vrteti zarjavela kolesa mojega podstrešja. Poljubi se dekle med prijatelji in sorodniki v svečanih prilikah, za novega leta, ob rojstnem dnevu, če se podeljuje nagrada, priznanje... Toda novo leto je še daleč, moja svetnica pa je že praznovala pred kratkim rojstni dan. Treba bo ustvariti svečan trenutek, toda, kaj, ko sem prej pomislil na zvezdo repatico, kot na kakšno potegavščino velikega kova. Pa ti pride od nekod prijatelj, filmska zvezda, in mi pravi, kako veličastno je bilo pred platnom, ko so igralkam poklanjali šopek rdečih nageljnev in jih poljubljali na še bolj rdeča usta. »Dovolj, dovolj!« sem vzkliknil in tekel brž domov. Imam jo, seveda, idejo imam, nje še ne. Stekel sem torej domov po kamero, peljal dekle na izlet, jo posnel od nog do glave, in jo povabil na premiero. Prišla je v dolgem krilu, pred platnom sem ji izročil šopek in se nagnil po krajšem predgovoru proti njej. In glej, poljubila sva se, potem še drugič in tretjič, občinstvo je ploskalo, midva pa nisva slišala hrupa, kot tudi zdaj ne, ko imava vsak večer premiero. Hvala ti, prijatelj, za idejo in za ženo. NEPOZABNE SLIKE Pred leti je bilo. Lahko pa bi bilo včeraj ali pojutrišnjem. štiri postave so se izluščile iz megle. Gazile so v snegu malone do pasu. Prvi par se je držal za roke, drugi pa je nekoliko zaostal. Čez čas se je tudi prvi par zaustavil in se ozrl nazaj. Drugi par se je valjal v snegu. Slednji še nikoli ni videl toliko snega skupaj, bil je iz velikega mesta, kjer je umazan sneg delal samo nadlego na pločnikih. Prvemu paru se je zdelo smešno opazovanje preko-picanje dveh črnih gmot, manjkalo je samo še zavijanje mačk. Prvi par je bil zaljubljen šele nekaj mesecev, drugi se je že valjal v zakonskem jarmu. Prvi par ni ril po snegu, zanimale so ga vijoličaste barve na obronkih Triglava, zato se je postavil na rob bohinjske kotline. Drugi par jih je zasopihano sledil in od nekod privlekel fotoaparat. Potem se je slišalo: »klik, IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE Med tistimi, ki so poslali pravilno rešeno križanko, smo izžrebali naslednje: Regina Gabriel, Ljubljana, Miško Kranjec, Ljubljana Vlasta Čeh, Ljubljana Marjeta Merhar, Ljubljana Poldka Saje, Ljubljana Tatjana Finžgar-Pelan Ljubljana Joži Milijaš, Ljubljana Pavla Glavan, Ljubljana Darja Marinko, Ljubljana Ivanka Bezjak, Ljubljana Izžrebancem čestitamo! Vsem pa priporočamo, da križanko rešuje vsak sam, kajti opazili smo, da so reševalci iz ene enote na primer delali isto napako, zato sklepamo, da so izpolnjevali kvadratke kar skupaj. Škoda. Nagrade vas čakajo v informativni službi. klik.« Para sta izmenjavala slikovnih. Na sliki so ostali nasmejani obrazi, v ozadju skalnate glave, obarvane zdaj rdečkasto rumeno, zdaj vijoličasto in celo modrikasto. Jezera ni bilo videti, zakrivala ga je megla, posamične krpe so se zajedale proti malemu Triglavu. Krpe megle so se podile tudi po smučiščih, kot bi za konec tedna nalašč hotele izivati smučar- je v rdečih, rumenih in modrih oblačilih, še najbolj podobnih tistim, ki jih uporabljajo vesoljci za svoje polete . Para sta se odpravila v kočo z majhnimi okni, kajti mrak je že jel brisati gazi. Višina nad tisoč metrov jim je vsilila tak tek, da so poleg domačih specialitet naročili še palačinke in še vina. Drugi par je zrl prek bohinjske kot- line, ni se mogel nagledati triglavskih lepot ob zahajajočem soncu, prvi pa je bil preveč zaposlen s samim e seboj, igra senc na obra- ! zih so bile njune gore in doline. V gondoli so tiho peli Drugemu paru je bilo tesno ob pogledu na prepad strmih globočin, prvi pat je prevzel stisk rok. Tomaž Iskra ZA DOBRO VOLJO — ZA DOBRO VOLJO — ZA DOBRO VOLJO Kako razvrstiti osem osmič, da navpični seštevek znese tisoč? Kaj se bo podražilo? Že spet glavo na servis Pa sva le našla, kar sva iskala! BREZ BESED BREZ BESED AFORIZMI V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pisati knjige in v starosti naposled govoriti resnico. Črnogledost mladih sloni na premajhnem znanju, črnogledost starih pa na prevečih spoznanjih. Vsak človek želi dolgo živeti, nihče pa se noče starati. Utrgajte cvet, ker bo ovenel tako ali tako. Tisti, ki ima jezik, ni moški, če z njim ne zna osvojiti ženske. Nebo krasijo zvezde, moškega brki. ženske lasje- ŠALJIVCI, KJE SO VAŠI PRISPEVKI? Moja žena ima rada dr-romane. Moja pa dr. Romana. Izdaja Živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenc — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154 — Tisk: Tiskarna Ljubljana ZA DOBRO VOLJO — ZA DOBRO VOLJO — ZA DOBRO VOLJO