Ste«. 116,
V Ljubljani, g petek, dne 3. avgusta 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti:
za celo lelo naprej K 26>— za pol leta „ „ 13 —
za fctrt leta
650
za en mesec „ „ 2'2Q
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10—
/ za ietrt leta za en mesec „
5 — 170
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . za jet ko trikrat
13 h 11
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« ^ Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod Jez
_ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
CJpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188.
XXI. redno veliko skupščino družbe sv. Cirilo in Metoda v Losotcu.
Napredno dijaštvo prepreči udanostno izjavo cesarju.
Po sprejemih in pozdravih dodatno naj še omenimo, da ic gorenjelogaški župan Mul-lei pozdravil prišlecc v imenu gorenjelogaške občine in gospod Smole v imenu ognjegas-nega društva — se podajo skupščinarji k za-jutreku na prost razgovor v restavraciji župana gospoda Lenassija v Dolenji Logatec. Tu se je opazilo, da prevladuje na tej veliki skupščini mladi naraščaj — naprednega in narodno radikalnega dijaštva, ki jc tu preskušal — skoro gotovo kot pripravo za poznejše volitve — svoje moči. Posledica tc agitacije je bilo dejstvo, da se jc morala opustiti vsaka nda-nostna brzojavna izjava na cesarja, ki se jc doslej običajno odposlala. Ta uspeh ie navzoče napredno dijaštvo napolnil z nepopisnim navdušenjem. Čudno se lc zdi, da se jc za protest posebno vnemal bivši predsednik »Slovenije«. Sicer se je pa, in to moramo tu odkritosrčno povedati, pokazala na tej skupščini velika dekadenca in cepitev narodnega dela. Opazovali smo, da se je od strani mlajšega naraščaja ostro postopalo proti vodstvu. Bil jc premišljen in organiziran nastop, ki je hotel na vsak način prodreti s svojimi zahtevami. Kake namene so imeli, povedo kandidatne liste. Šlo se jc, kakor smo videli tudi za prozoren namen, da se »klerikalci« kar možno iztrebijo iz vodstva. Toda o tem pozneje.
Ob 11. uri se otvori zborovanje. Skupščina je bila z ozirom ua prejšnje prireditve primeroma slabo obiskana. Prevladoval je mladi napredni naraščaj. Družbin prvomestnik inons. Tomo Zupan naznani skupščinarjem, da je gdč. Pupisova izročila njenih za družbo 200 kron, katero svoto je nabrala v Logatcu, ker se jc opustila godba. Dalje se zahvaljuje prvomestnik i gosp. nadučitelju Levičniku iz Železnikov za družbi izročenih 52 kron. Pozdravi Notranjce, poda tajniško poročilo mesto odstopivšega tajnika gosp. dekana Zlogarja. Tajniško poročilo smo v bistvu že podali včeraj v svojih brzojavkah. Padi tega opustimo izvajanja gosp. Bradaške.
Koroško šolstvo.
Nato zahteva besedo urednik celovškega »Mira« gosp. Ekar. Zahteva ostro od vodstva precizne izjave kot zastopnik 8 koroških podružnic, kako stališče da zavzema družbino vodstvo glede Št. Jakobskc šole napram onim faktorjem, s katerimi sc vodstvo v tej zadevi pogaja.
Na to interpelacijo odgovarja družbin blagajnik gosp. Aleksander Hudovernik, da družba sv. Ciriia In Metoda nikakor nc more podpirati gospodinjske šole, ker jc to proti druž-binim pravilom, a tudi drugače nc bi bilo v stanu ugoditi dotičnim faktorjem, ker ji denarni položaj tega nc dopušča.
Gosp. Ekar zahteva šc enkrat, nc zado-voljujoč se s tem odgovorom, da mora vodstvo podati izjavo, da niso dogovori pretrgani z onimi faktorji, ki imajo to zadevo na Koroškem v roki.
Prvomestnik odgovori: »Ni že s stala elegance, da bi sc dogovori pretrgali.« Zavrača poročila, ki so se ravno v tej zadevi razširjala po širni Sloveniji. Vodstvo je zavzemalo v tej zadevi svoje znano, že omenjeno stališče in jc s svojo doslednostjo doseglo, da je naposled i časnikarstvo moralo kreniti na pot, na katero je krenilo že preje vodstvo.
(ioriško šolstvo.
K besedi se oglasi i goriški deželni poslanec g. Blaž Grča, ki v tajnikovem poročilu pogreša podatkov o delovanju družbe sv. Cirila in Metoda na Goriškem. Zato poda govornik sam natančno sliko o šolskih razmerah na Goriškem. Iz tega poročila razvidimo, kako velikansko narodno breme da morajo nositi goriški Slovenci. Skupno morajo vzdržavati goriški Slovenci 27 razredov s 23 učiteljskimi močmi. Stroški znašajo čez 30.000 kron. Ker ic to breme razmerno veliko, jc umevno, da goriške podružnice »spe«, ker pošiljajo tc podružnice direktno na svoj »Šolski dom«.
Govornik predlaga resolucijo, da sc naj goriškim Slovencem olajša narodno delo s tem. da se dohodki družbe sv. Cirila in Metoda iz Goriške prepuste »Šolskemu domu«, kakor sc jc to dovolilo istrskim podružnicam.
Prvomestnik obljubi, da sc bo o tem predlogu debatiralo takoj v prvi vodstveni seji.
»Preveč nemščine«!
Akademik Stibler iz Štajerske zahteva pojasnil, zakaj da se v šoli na Muti toliko nem-škutari.
Prvomestnik poroča, da jc to šolo nedavno sam obiskal, a ni slišal niti iedne nemške besede. Pač pa jc bil z vspehi tc šole zelo zadovoljen. Slično poroča i tajniški namestnik Bradaška. Prvomestnik povdarja, da sc je 011 sam povsod in zadnjič tudi proti ve-likovšekniu okrajnemu šolskemu svetu potegoval z vso enegijo za slovenščino. Prosi navzoče. da vsak slučaj nemškutarenja naznanijo in v treh dneh sc bo temu odpomoglo.
»Premalo nemščine«!
Urednik Ekar podarja nasprotno, «Ia na Koroškem slov. šole t*ngonoblja, ker se premalo poučuje nemščine. Stariši zahtevajo, da sc njihovi otroci nauče nemščine, in ako se temu ne ugodi, pošljejo svojo deco raje na nemško šolo. Župnik gosp. Treiber z Koroškega izpove slično. Ker se je glede tega vprašanja pokazalo nesoglasje, prevzame prvomestnik besedo. On sam simpatizira z akademikom Stiblerjem, da naj bodo družbene šole slovenske. Vendar sc bo vodstvo o teh razmerah informiralo in vse potrebno ukrenilo, da sc ugodi resničnim krajevnim razmeram.
Družbin denarničar poroča o denarnem stanju družbe. Poročilo o tej točki je že prinesel včerajšnji »Slovenec«. Po poročilu nastane daljša debata o
jebačinovi kavi.
Železniški šef Podkrajšek interpelira vodstvo, kako .ic to, da ima tvrdka Jebačin velikansko reklamo na Velkavrhovi hiši, v katerej jegosp. Jebačin označen za družbinega zala-gatelja kave, dasi ravno je pogodba že potekla. Vrhu tega zahteva o tej zadevi natančnejših pojasnil, če so diference že rešene, kajti kakor je on slišal, nc gre vse gladko.
Blagajnik Hudovernik pravi, da vodstvu omenjeno dejstvo glede reklame ni bilo znano. Vodstvo bo vse ukrenilo, da se bo dotična-reklama umaknila. Diference same med družbo in gosp. Jebačinom sc bodo pa rešile po pravnih zastopnikih.
Urednik Eekar poroča, da so Korošci radi tega poslali potom »Mira« samo 500 kron, ker so morali zbrati za svoj lastni šolski zavod v Št. Jakobu 75.000 kron, od katerih je nad 72.000 kron zbranih na Koroškem.
Akademik Rekar govori dolgo časa o estetični vrednosti narodnega kolka. Predlaga, da sc sestavi posebni odsek za razširjenje narodnega kolka, da se naj omislijo dru-žbine božične in novoletne razglednice.
Veletržec Ditrich iz Postojne zahteva, da sc mora vodstvo pri oddaji založništva vselej prepričati o kakovosti vzorcev oziroma blaga. Pripoveduje s humorjem, kako je neka pobožna ženica vrgla narodno zavednemu trgovcu Jebačinovo cikorijo v obraz, češ: »Ce delata sv. Ciri! in Metod tako slabo cikorijo, naj jo pa šc sama snesta!«
Legitimacijskl listki.
Akademik phil. Puntar, zastopnik »Danice« .predlaga, da se vodstvo pogovori z akademičnim društvom »Sava« glede prepustitve legit. listkov. Le tem potoni jc možno, pravi govornik, da se razširi poraba legiti-macijskega listka. Prvomestnik opomni, da je vodstvo v tej zadevi že ukrenilo in dobi »Sava« dotični ukrep v najbližjem času.
»Savan« akademik Kljun po »savansko« interpelira, kako to, da vodstvo akademičnim društvom ni — tako.i odpisalo na njihovo ponudbo glede legitimacijskih listkov. »Sava«, pravi patetično, »je z ozirom na tako postopanje vodstva sklenila, da se denar, katerega je skupila za legitirnacijske listke, ne ockla družbi.« (!!)
Prvomestnik s finim sarkazmom zavrne mladega »Savana«. Obžaluje, da se ni ta akademik v šoli učil, kako je naš veliki Prešeren poučil svojo kmečko sestro: »Kadar boš videla, da sc kdo visoko nosi, misli le, da jc neumen, liki ponosno prazno klasje.« Nato trpko: »Nobeden v vodstvu ni ohol. nimamo vzroka. Mi ne odklanjamo niti priprostega delavca, kamo šc akademika, saj v akademični mladeži je naša bodočnost. Odlok na dotično pismo je tu, dobite ga v kratkem, omenil sem to že predgovorniku.«
Šolske torbice.
Župnik Treiber s Koroškega predlaga, da družba založi šolske torbice za deklice in fante s slovenskimi napisi.
Vidrova žitna kava.
Gosp. Podkrajšek hvali na vso moč Vi-drovo kavo. Predlaga, naj sc stopi s to slovansko firmo v zvezo.
Liberalci nastopijo.
Kaplan Lončarič iz Trbovelj ožigosa dejstvo. da sc jc pri poročevanju izkazov • posameznih listov za družbo demonstriralo za »Slov. Narod«. Ker tako postopanje le škoduje skupnemu narodnemu delu vseh strank, zato bi on predlagal, da se pri prihodnjem poročevanju le z zahvalo omenja slov. časopise za storjeno uslugo. S tem bi sc preprečila vsaka narodnemu delu le škodujoča demonstracija.
Ta govor gosp. kaplana Lončariča jc tako uplival, kakor da bi kdo dregnil v sršenovo gnezdo. Nastal je velik umeten hrup. Obče znana skrivnost jc, da liberalci direktno agi-tirajo, da sc darovi za družbo sv. Cirila in Metoda ne pošiljajo direktno blagajništvu, kakor delajo katol. narodna društva in drugi, ampak najpreje upravništvu »Slov. Naroda«. Potem se pa liberalci okrog hvalisajo »toliko pa toliko« .ic »Slov. Narod« nabral.« Čeprav gosp. kaplan Lončarič niti najmanjše ni omenil blagajnika, vendar .ic notar Hudovernik burno vstal in odvračal od sebe sum,-da bi on to demonstracijo provzročil.
Gosp. kaplan Lončarič samo konstatira, da on ni očital blagajniku ničesar, hotel je le v korist skupnega narodnega dela preprečiti vsako neprimerno demonstracijo, s katero sc le nasprotno stranko odvrača od dela in ji jemlje veselje.
Nadzorništvo poroča pismeno, da je vse v redu. — Vodstvu se da absolntorij. Po tej točki vstane družbin blagajnik gosp. notar Hudovernik iu poroča, da jc slov. katol. narodno dijaštvo na svojem sestanku dne 31. julija v Idriji zbralo 28 kron, katere je akad. phil. Puntar pred skupščino oddal v roke blagajniku.
Volitve.
Sedaj preidemo k najvažnejši točki dnevnega reda. Tu jc stopilo v akcijo napredno dijaštvo in nastopalo proti vodstvu tako, kakor da ne bi obstojal iz za narod osivelih če-stitih mož. Razburjenost, ki se .ic tekom skupščine pojavila, je dobila v tem trenotku svoj višek. Pokazal sc je jasen namen navzočih »naprednjakov«, da v odbor izvolijo svoje »mlajše« moči. Kako je nastopalo, je dokaz dejstvo, da je moral prvomestnik opetovano zagroziti, da je primoran urediti volitve po pooblastilih, v katerni slučaju bi volilo k večjemu 30 navzočih. Moral je častitljivi starček apelirati na svojo izkazano liberalnost. Ko sc je dijaštvo potegovalo, da mora na vsak način priti dr. Rybar iz Trsta v nadzorništvo, si tudi notar Hudovernik ni mogel odreči veselja, da nc bi' dalekovidnili akademikov nekoliko »profrocljal«. Nc bod'te no neumni, saj sc vam bo dr. Rybar smejal, ko bo čul, da ste ga v nadzorništvo izvolili. Nadzorništvo nima tako nobenega pOmena, razen tega, da mora nadzornik dvakrat na leto kontrolirati denarno poslovanje. In Rybar bo ravno tako prišel v Ljubljano revidirat, kakor jaz sedaj v Trst. To je vendar nekaj izdalo, izpustili so dr. Rybara iz kandidatne liste. Značilen za cel nastop »mlajših« je bil govor urednika »Mira« Ekarja, ki je izrekel vodstvu skoro nezaupnico! Utemeljeval jc listo »mlajših« s tem, da da rod za rodom iz istega roda slab rod.« Zahteval je prerojenjc vodstva! Kdor noče delati, ven ž njim! Lenobe ne! Morali so sejo prekiniti za 10 minut, da sc živci pomire. Po dolgih mučnih prizorih, ki so sc vršili ob vodstveni mizi, dogovorili so se vendar za zadnjo listo, katero smo včeraj priobčili. Ime Mešič je tiskovna napaka. Spremeni naj se v dr. Ilešič.
Logatčani so sc temu prizoru umevno čudili.
Ob pol 3. uri sc jc pričel banket. Opazilo se je. da leži neka mora na skupščinarjih, bili so pod vtisom prejšnjih prizorov. Še le, ko je dež prepodil težki duhomorni zrak, pričelo se je pri banketu neko življenje. Pri banketu so govorili gosp. učitelj Punčuli, gospod notar Hudovernik, gosp. Luka Svetec, gdč. Grumova, ki je povdarjala važnost žen-stva pri povzdigu človeštva iz mračnega na-zadnjaštva do sinje poti prosvete. Veselica se je vršila pozno v noč.
Najnovejšo liberalna biamažo v Ljubljani.
»Liberalci ne morejo imeti javnega ljudskega shoda v Ljubljani«, je pisal »Slovenec« ob priliki zadnjega razbitega shoda narodno-napredne stranke. »Liberalci nc morejo niti v Ljubljani več imeti shoda niti po S 2.«, rečemo lahko danes, ka.iti včerajšnja udeležba je bila taka, da se liberalci sami sramujejo svoje prireditve. »Vraga, kaj se štulite, samo »štof« dajete »Slovencu«, se je jezil neki liberalec napram Pustoslemšku. Še Predovičevim hlapcem se jc stvar zdela preneumna, ni jih bilo, kakor tudi ne občinskih svetnikov; bilo ni gromovnikov Trillerja, Tavčarja, Hribarja še celo ne.
Včeraj so liberalci pokazali, koliko jc v veliki Ljubljani še tistih, ki se vsedejo na lini »Narodove« klike. Bili so takorekoč sami med seboj in tako se jc to tembolj videlo. Na tisoče vabil »na zaupni shod po S 2.« so izdali; seve pri tem niso »agitatorji« podpisanega sklicatelja Cliama nič upoštevali določil tega paragrafa, ampak so listke kar delili okolu ter niso vpisavali na listke niti imen povabljenih. Tudi takega shoda »po S 2.« liberalci ne bodo več imeli iu sc bodo drugič že morali potruditi, da upoštevajo določila S 2., ker jc menda v Ljubljani še kaka nadziralna oblasti. K nekemu Zalokarju, ki je moral zapustiti tobačno tovarno iz jako čednih vzrokov, jc prišel mestni policijski detektiv s pozivom, naj gre k Cliaiuu, ki mu je potem izročil »vabila na zaupni shod«. To bo tudi zanimiva točka v pritožbi proti postopanju policije! Poleg Zalo-karja jc bil Cliamov podmaršal znani bivši postrešček Kadunc, ki jc radi sleparij pri »presgermu« odsedel par tednov. Na take može se je sedaj oprla liberalna stranka! Ni čuda, če se take družbe iu »Narodove« klike, ki vedno Ic grize okolu sebe, pošteni ljudje vedno bolj izogibajo.
Točno ob 8. uri je korakal Tavčar s sinom proti »Mestnem domu«, a v dvorano ga ni bilo. V veži sta dva mestna uradnika z asistenco par »venbaciteljev* revidirala vabila, a videč, da vabljencev na imena skoro nič ni, puščala sta na shod ljudi, tudi nevabljene, ako le niso bili preveč sumljivi. A tudi to ni pomagalo. Dvorana se ni hotela napolniti, ob stenah so stali posamezniki, zbijajoč šale, češ, danes je polno praznega, po sredi pa se jc sprehajal Pustoslemšek, obupno zroč proti vratom, skozi katera je cepnil tu in tam kak naprednjak, komi, pisar, liberalni študent, sluga. »ogorčene inteligence« ni bilo, narodnega delavstva še manj, razen nekega pijanega in-dividua, ki je v tej puščavi skrbel za malo zabavo. Izmed socialnih demokratov so se shoda udeležili Kocmur, Tokan, Vičič in Brc-skvar, katerim so prišli listki na zaupni shod ondi v roko. Chain in Pustoslemšek čakata do polu devetih, ljudi pa še sto ni, čakata do devetih, niti 200, kvečjemu 150 sc jih je nabralo. Tavčar seveda ni hotel biti priča take bla-maže in jo jc — odkuril! Ker so udeleženci grozili, da pojdejo domov, ako nc bo nič, je stopil Chain na oder. »Ogorčeni narodnjaki« se približajo podiju in se odkrijejo. Chain pozdravi z malodušnini, hladnim glasom navzoče. Pozove navzoče, naj volijo predsedstvo. Nekdo predlaga Chama, čemur nihče ne ugovarja. Dnevnega reda Chain ni povedal. Pove, da je predloga volilnega odseka povod današnjemu shodu in začne razlagati zgodovino volilne reforme. »Ko so Turki 1453 vzeli Carigrad (pridušen smeh), je bila potreba, da se ob Donavi ustanovi država, ki naj zadrži navale divjakov; položil se je temelj Avstriji. Vladarji so stopili v zvezo z Rimom, moč in obseg države sc je večal po ženitvah, dedščinah in bojih .Kasuc.ie so vladarji uvideli, da sc narodi ne dajo niti priženiti, niti podedovati, niti pribo.ievati, in Nemci so naredili kompromis z Ogri, da bodo tlačili Slovane vsak v svoji državni polovici. To jc šlo naprej, in danes imamo volilno predlogo, ki, če sc uzakoni, potisne narode za sto let nazaj, kajti namen ima, narodnost potisniti v ozadje in dati premoč reakciji. Volilna predloga diši po rokah onih, ki so jo ustvarili. Šustcršičevo delo je. Na sebi ima znak klcrikalizma, lopovščine. (Par »ogorčenim« koniijeni to zelo ugaja, kar dajo na znanje z žalostnim »živio«.) tudi nižji sloji morajo priti do omike, veljave, organizacije! (Klic: Saj jo imamo! Pustoslemšek: Socialno-demdok ratično!)
Chain je povedal, da ima »shod« namen, da sc v Ljubljani (!) ustanovi za slovensko napredno delavstvo »Izobraževalno podporno
društvo«, ki bo tisti del slovenskega delavstva (Klic: Predovičeve hlapce, Turke, Pre-doviče in mesarje Crnete s Poljan) izobraževalo in podpiralo (Klic: Liberalci podpirali, to pa žc, to pa to!) in tisti del delavstva podpiralo. ki je bil dozdaj sam sebi prepuščen. (Klic: Mestni pometači!)
Chain želi, naj se voli pripravljalni odbor za ustanovitev »podpornega iu izobraževalnega društva za nižje sloje«. Predlagam sledeče može.« (Klic: Predsednik je in predlagati hoče.) Chain: Ali ima kdo kak predlog? Pu-stoslemšek razvija neki papir. Klic izmed socialnih demokratov: Kaj pa debata? Debata naj se otvori! »Vabitelju« Kaduncu to ne ugaja posebno, klici sem in tje se slišijo.
Chani mora, poučen od socialnih demokratov, otvoriti debato. K besedi se oglasi socialni demokrat Koctnur. Govorniku se zdi, da ima volilna reforma s Turki prav malo opraviti, zato ne bo govoril o tem, kaj so nekdaj Turki okoli Donave počeli. Prvi, ki je znanstveno utemeljil to zahtevo, je bil Ferdinand Lasalle. Kdor nasprotuje volilni reformi je ali lopov ali pa politični otrok. Tudi liberalci se na videz ogrevajo zanjo, ker vedo, da bodo potrebovali delavcev volilcev, kakor se je Cham preje izrazil, najbrže že pri prihodnjih državnozborskih volitvah v februarju 1907. Preje se niso zmenili za delavca, ker ni imel volilne pravice. Sedaj, ko bo tudi volil, jim bo dober statist. Liberalni stranki očita hinavščino in neodkritost. Ob priliki jeseniške stavke je pisal »Narod«, da »narodno-napred-na stranka ni stranka delavcev, ampak ljudi, ki imajo kaj pod palcem«. Vedno so prezirali delavstvo. (Klic pijanega, za »unterholtngo iu frker skrbečega moža: To je resnično, živio!)
Kar se tiče novega društva, se Kocmurju zdi nepotrebno in sicer, ker imamo v Ljubljani že strokovne organizacije. Soc. demokratje stoje na razrednem stališču. Le v strokovnih društvih more delavstvo doseči uspehe v gospodarskem in političnem boju. Poleg tega ima vsako društvo v svojih pravilih tudi, da ima namen člane izobraževati. Zato ima že organizirano delavstvo sijajne dokaze. V Avstriji izhaja 70 listov v 350.000 izvodih na teden, ki širijo prosveto med delavstvom. In delavstvo rado daje krvavo prislužene krajcarje za vzdr-žavanje listov, in tako dokumentira svoje hrepenenje po izobrazbi in žc doseženo inteligenco.
Liberalci naj rajše izobražajo tiste, ki psu-jejo delavstvo z »barabami«. »Nekaj jih bo-dete dobili na lim«, meni govornik, »Bog jih vam blagoslovi! A naprej lahko reče, da bodo ti kaj malo podobni delavcem, ker jih lahko naprej imenuje »boljše«, »narodne« ali če hočete »frakarske« delavce. On meni, da če bi nocoj prišel s takim delavcem v gostilni skupaj in ga vprašal koliko služi,, bo gotovo povedal par goldinarjev več, ker se bo sramoval svoje nizke plače. Takih delavcev vam ne zavidamo, s takim društvom se bodo liberalci še bolj korenito osmešili. Liberalcem ta izvajanja ne ugajajo, ker so pričakovali, da bode Tavčar nocoj ziniel Šusteršiča v moko in otrobe, zato menijo nekateri, da je Kocmur že dosti govoril. Impresario za »unterholtengo in irker« je tudi teh nazorov, zato kliče: Tku ja. Kva bo zmeri jeden laju. (Smeh.) Kocmur je prepričan, da ta reforma ni ideal volilne reforme, a vendar bo boljši bodoči volilni red, kot pa krivični sedanji. Soc. demokrati mislijo, da sedanji parlament, voljen na podlagi privilegijev, sploh ni zmožen kaj boljšega ustvariti. Lahko pa imamo upanje, da bode novi parlament, voljen po pravičnejšem volilnem redu, mogel vstvariti tudi pravičnejšo volilno reformo v bodočnosti in da bo tudi Slovanom pravičnejši. Tudi govornik .ie, dasi socialni demokrat, Slovenec, ker drugega biti ne more. On predlaga resolucijo, da sedanja volilna reforma res ne ustreza vsem zahtevam, vendar da daje poroštvo za boljšo bodočnost nižjih slojev. —
Tem besedam je sledila živahna pohvala socialnih demokratov in tudi razsodnejših navzočih. Cham je sedel ves čas očividno depri-miran poleg socialnega demokrata Kocmurja. Ko temu odgovarja, se izogne vsem stvarnostim in govori le v »Narodovem« tonu. Po njegovih mislih živi Kocmur še vedno v veri, da stoji liberalna stranka še vedno na stališču kot pred desetimi leti. Liberalci so izpremenili svoje stališče (Klic: Saj ga niti nimate ne) in so zagovorniki volilne reforme, a biti mora enaka tudi v narodnem oziru. Soc. demokracija nima povoda razgrevati se, kajti tudi po novem volilnem redu ne bo izvoljen noben zastopnik delavstva. (?) Sicer je pa soc. demokracija izdala slovensko delavstvo, navdušujoč se za vladno predlogo. (Klici sc množe in postajajo vedno burnejši, ko se pomirijo, nadaljuje Cham.) Ta volilna reforma je le v prilog ka-marili iu reakcionarcem.
Ko Cham konča, sc oglasi zopet soc. demokrat Kocmur k besedi. Naj se liberalci še tako razburjajo radi volilne reforme, naj še tako vpijejo radi Korošcev, jasno je, da so liberalci le hinavci. Tudi Cham je hotel mi-stificirati navzoče. Hinavci so! Sicer pa kaže današnji »Narod«, da je volilna reforma liberalcem trn v peti. Govornik čita iz »Naroda« poročilo o agitaciji nemških liberalcev in koscrvativcev za pluralitetni sistem in označuje prikrito veselje »Narodovo«, da sc volilna reforma morda še pokoplje. Za slov. delavce niso poskrbeli mandata, ker so brez zastopstva v drž. zboru, in Adlcr tudi ne more vsega doseči, ker on zastopa nc samo slov. soc. dem. delavcev, ampak tudi nemške, češke, italijanske itd. Ncmci imajo premoč, politično in gospodarsko, ne da sc utajiti. Liberalci sc ne naj se ne bahajo s prosveto. Sami so krivi, ako so Slovenci zaostali. Dokaz eklatanten za to čitamo v včerajšnjem »Narodu«, ko piše o učiteljst\ u. Zakai so gonili
učiteljstvo i7. šole v politični boj? Zakai niso skrbeli, da pride učiteljstvo do tiste veljave, ki mu gre? Zakaj niso poskrbeli za njegovo gmotno blagostanje, ko so.imeli moč v rokah. Narodni socialisti so za nič. Dokazuje štrajk v Plznu. Ako bi bili le še pol ure počakali, bi vse dobili.
K besedi se oglasi Pustoslemšek, ki pravi, da je debata prišla v popolnoma drug tir, kakor bi se morala vršiti. Ne volilna reforma, ampak izvolitev pripravljalnega odbora je na dnevnem redu. Hipoma nastane razburjenje med soc. demokrati, kričanje med njimi iu liberalci. »Kai pa je Cham začel z volilno reformo!« — Razburjenost raste, tako da slednjič tudi Pustoslemšek pride v »drug« tir; nekaj časa maha z rokami proti soc. demokratom in vpije, a vsled hrušča se ga ne sliši, štirje soc. demokrati z največjim vspehom odgovarjajo 150 liberalcem s Pustoslemškom in Chamom na čelu. Pustoslemšek kriči nekaj o narodnem čustvu, ki ga soc. demokratom odreka, in pravi, da so bili slov. soc. demokrati pred 5 ali 6 leti v Celju hujši kot nemškutarji. Pustoslemšek patetično zamahne z roko in za-ničljivo pokaže -1 soc. demokratom hrbet. Hrušč traja dalje. »Impresariu« to ugaja, iu ker meni, da bi on bil najbolj zmožen, voditi tak glasen shod, z vržinko v ustih stopi na oder in sede za mizo. Ze odpre usta, da bi govoril, v tem pa ga konkurent Cham potegne s stola.
Soc. demokrat Tokan se oglasi k besedi, a ne pride do nje. Kocmur se tudi prijavi, a liberalci vpijejo nanj; zato izjavi, da bo govoril k opravilniku. Sedaj pa vzraste »vabi-telj« Kadunc in začne kot besen kričati: »Ven s Kocmurjem! čemur se pridruži s tenkim glasom več golobradcev. Pustoslemšek in Crne-Škerjan mirita Kadunca. A ta si ne da nič dopovedati, sili proti Kocmurju, vihti pesti in kriči: Ven ž njim, ta ni vabljen! Dvakrat je žc dosti govoriti. Impresario navdušeno potrdi, da »jc dost laju«, Pustoslemšek uči Kadunca, da so soc. demokrati vabljeni ali zastonj. Kadunc kriči, ž njim vred še več vro-čekrvnježev, rinejo se k štirim soc. demokratom, ki se prezirljivo smejejo.
Cham zvoni, nekdo pri mizi vpije, »da je dnevni red samposebi umeven kakor parla-mentarično. Konečuo je Chamu komedije dovolj in vpraša, kdo predlaga pripravljalni odbor. Več glasov: Mlinar. Soc. demokrati: Debata še ni končana. Tokan in Kocmur imata še besedo. Cham: Kocmur nima besede. Kocmur: Govoril bom k opravilniku. Hoče govoriti, a liberalci kriče: Konec debate. Kričanje raste: Ven ž njim! Ven ž njim! Cham stopi z zvoncem v roki na stol in da predlog glede konca debate na glasovanje. Sc sprejme. Cham: G. Pustoslemšek predlaga naslednji odbor. Pustoslemšek čita več imen, ko pa imenuje Zalokarja, prašne Kocmur in soc. demokrati v bučen smeh. Liberalci so konster-nirani. Slednjič Pustoslemšek črta Zalokarja in uvrsti Kadunca. Predlog glede pripravljalnega odbora se tudi sprejme. Med »izvolje7 nimi« je Kadunc, katerega izvolijo skoro gotovo za — blagajnika. Proti nihče ni glasoval. Liberalcem se mora take »može« privoščiti. Med izvoljenimi jc tudi znani Verčič. Cham (na stolu): »Zaključujem shod« iu izgine. 150 liberalcev se oddahne, češ, hvala Bogu, da vsaj tega shoda 150 liberalcev niso razbili 4 soc. dem., ki se veselo smejejo. Impresario kakor smo pozneje dognali neki žganjar z Viča — jc zadovoljen z uspehom shoda in da tem čuvstvu duška s tem, da stopi na stol pod svetilko in kriči: »Zivia! Kva bo Kocama-tur! MisI, de u zmeri laju. Nej še drug! Kokopa!
150 liberalcev štirje soc. demokrati, silna agitacija za shod - minimalna udeležba pripravljalni odbor za ustanovitev izobraževalnega in podpornega društva za nižje sloje, — na shodu pisarji, par nižjih uradnikov, komijev, narodnih delavcev nič, le impresario, onemoglost Pustoslemška in Chatna. Kdo se ne smeje »ogorčeni« intclegenci in smešnemu manevru? O priliki poizvemo, koliko je občina dobila za dosedanje liberalne shode ker ie prepustila dvorano. Ce hočete res poznati Ljubljano in če niste samo hinavci proti delaven: Ven z volilno reformo za občinski svet! I ako sc bo ljudstvo najbolj izobraževalo !
Po razpustu rusli stvenne
e Gosudar-flume.
Upori in nemiri v ruski armadi.
Upor v Svaeborgu je končan. Uradno poročajo, da je vstaja v Svaeborgu zadušena. Predvčerajšnjim zvečer so razvili uporniki belo zastavo. Takoj so prenehali streljati iz topov. V Helsingforsu so videli predvčerajšnjim plapolati belo zastavo na svaeborški trdnjavi. O polunoči je gorelo na nekem po upornikih zasedenem otoku. Sveaborške upornike ic vodil kapitan Koch, ki je bil v boju ranjen in so ga zaprle vladne čete. V hclsingforški bolnici jc 200 težko ranjenih vladi zvestih vojakov. Udali so se vsi svaeborški uporniki. Na carjevo povelje jih bo sodilo za to sestavljeno vojno sodišče.
O bojih med uporniki in carju zvestimi vojaki poročajo s I. t. m.: Zveza med trdnjavo Svaeborg in Helsingforsom zopet obstoji. Uporni minerji iu velik del trdnjavskih topni-čarjev jc zasedel tri utrjene otoke. Ponoči so pričeli streljati uporniki iz pušk in topov na trdnjave. Zveste čete so takoj začele streljati na upornike. 31. m. m. je ponehalo streljanje, a ob polu 3. ponoči so zopet začeli grometi topovi. Streljali so do jutra. Zcne iu otroke so vozili s parnimi čolni v mesto. Dne 1. avgusta so nadaljevali boj. Zveste čete so se hrabro borile in osvoiile mestni del Skatodin in osa-
mile trdnjavo Svaeborg. Finski senat je nevo-Ijen na rdeče garde, ki kompromitirajo finsko svobodo, ker simpatizirajo z uporniki. Tekom I. t. m. so pomnožili zvesto trdnjavsko topni-čarstvo s pehoto. Celi dan so dohajale v Hel-singfors nove čete. Dne 31. m. m. sta bila vsled poškodovane proge ustavljena kurirni in poštni vlak, ki vozita med Peterburgom in Helsingforsom.
Splošno sodijo, da je energični nastop ruskih vojnih ladij »Slava«, »Cesarjevič« in križarice »Bogatir« povzročil, da so se udali vstaši in da so odvrinili strašno nevarnost. Bali so se namreč, da potegnejo mornarji z uporniki in da odrinejo v Kronstadt, kjer bi jih bili sprejeli uporniki z odprtimi rokami. Med mornarji v Kronstadtu so se namreč pojavili 1. t. m. novi nemiri, ki so jih pa takoj zadušili. Uprli so se namreč mornarji 4. iu 7. ekipaže, a zveste čete so jih takoj zadušile in pri tem rabile tudi orožje. Ce bi bil proti svaeborškim upornikom odposlani mornarji potegnili z uporniki, bil bi v kratkem v oblasti upornikov tudi Peterburg in Petrov dvorec. Na zvestobo mornarjev je pač vplivalo, ker jih je vodil veliki knez Aleksander Mihajlovič. Splošno sodijo da je svaeborški upor v zvezi s tifliškim in krondstadtskim uporom. Nekatera poročila so trdila, da nameravajo revolucionarji vpri-zoriti ob enem in istem času v več krajih vojaške upore. A ta načrt so preprečili sveabor-ški uporniki, ki so prehitro udarili.
Vojaških uporov v Rusiji ne povzroča morebiti toliko nezadovoljnost z obstoječim dr-žavnim redom, kakor to, da ravnajo častniki jako grdo z vojaki. In to ravnanje razburja duhove. Revolucionarni agitatorji pa izrabljajo položaj in vlivajo olje na žrjavico. Dozdaj je še vedno zmagala vlada v bojih z nezadovoljnimi vojaki. Zgodovina vojaških uporov v Sevastopolu, Kronstadtu, Poltavi in Svaeborgu pa le dokazuje, da je veliko nezadovoljnosti v ruski armadi in mornarici. Carsko samodr-štvo je pa navezano danes le še na armado.
V poročilih o svaeborški vstaji so se pojavile tudi rdeče finske garde. Finske rdeče garde obstoje iz delavcev in socialnih demokratov. Oborožene so in zavezane, da varujejo svobodo in finske ustavne pravice. »Novo Vreme« jih je nedavno dolžilo, da pripravljajo na Finskem odpor za odpad Finske od Rusije. »Rdeče garde« jim pravijo, ker nosijo člani rdeče kape in znamenja.
Skrydlov o nemirih med mornarico.
Admiral Skrydlov sc je razgovarjal z zastopnikom »Peterburške brzojavne posredovalnice«. Poveljnik črnomorskega brodovja se je izjavil, da nemirov v mornarici nc povzročajo gospodarske zahteve, marveč le revolucionarna propaganda in pa, ker število častnikov ni zadostno. Admiral je obiskal 1. avgusta mornarje, ki so obsojeni zaradi november-skili nemirov. Ostal je pri njih sam in jim dokazoval, kako napačno so ravnali, ker niso priznali vojnega sodišča. Ko jim je rekel koncem razgovora bratje, mu je eden zaprtih mornarjev odgovoril: »Nismo več bratje, mi smo kaznjenci.« Skrvdlov jc nato rekel, da razsodba še ni potrjena in da jih zato smatra kot brate, ki so obsojeni, da služijo pri kazenskem bataljonu. Skrydlov se je mudil pri obsojencih od 7. zjutraj do 2. popoludne. Admiral ne upa, da lahko uvede zopet mir v mornarici.
Politični položaj, napadi in umori v Rusiji.
Ministerstvo razglaša uradno, da pomilo-ste veliko političnih hudodelcev ob obletnici razglasitve ustavnega ukaza. Vse brzojavke v notranji Rusiji so zopet podvržene cenzuri. Grof Heyden je izjavil, da je odločno odklonil ponujeno mu ministrsko mesto in je zapustil Peterburg. Varšavski okrožni načelnik Bura-vo je bil napaden in umorjen na odprtem polju. Ustreljena sta bila tudi policista, ki sta ga spremljala.
Herzenstein je bil ustreljen iz zasede z dvema streloma, ko se je izprehajal ob obrežju s svojo soprogo in hčerjo. Napadalec se jc skril v neko grmovje in pobegnil, ue da bi ga bil kdo videl. Oba strela sta ga zadela v prsi, hči pa je bila ranjena na roki. Značilno jc, da so govorili v Moskvi že popoldne, da je umorjen Herzenstein. Neki bivši poslanec dume je celo vprašal telefonično uredništvo »Rieči«, če je res Herzenstein umorjen, ko je Herzenstein še živel. Herzenstein je bil tisti, ki je v dumi sprožil znani agrarni predlog, ki je bil vzrok razpustu dume. - O požaru carjeve palače poročajo, da ie pred nekaj dnevi pogorel le hlev, a ne graščina.
Aladjinova prorokovanja.
Na londonskem interparlamentarnem kongresu je bi! navzoč tudi vodja delavske stranke. Ob svojem odhodu se je izrazil nekemu poročevalcu na sledeči način: »Svet nc bo o tej zadevi1 več dolgo v dvomu. Pred malo leti sem bil jaz sam častnik in tudi pozneje sem živel vedno v tesni zvezi z armado. Torej vem več o revolucionarnem duhu v armadi, kakor moji kolegi. Vojaki, večinoma sinovi kmečkih starišev, imajo do nas isto zaupanje, kakor po vaseh živeči njihovi bratje in stariši. Mnogo poveljnikov nam jc dalo svoje besede, da se ne bodo bojevali s četami proti ljudstvu, ampak zanje. To so obljubili pred nekaterimi tedni in brez dvoma ostanejo obljubam zvesti. Boj, ki smo ga začeli, je boj za življenje in smrt. Mi bomo pozvali vse ljudstvo v armadi iu na morju, iu to se bo odzvalo, ko bo čulo naš klic.«
KAKO ŠIRIJO NEMCI KULTURO V AFRIKI.
Nečuveno škandalozne dogodke poročajo iz nemških afriških naselbin. Kolikokrat kriči iu vpije nemško časopisje o nasilnostih ruske birokracije in o ruski korupciji! A Nemci nastopajo v Afriki tako, kakor so delali svoj čas Turki po naših krajih. Nemci, ki se vračajo iz
naselbin, priobčujejo neverjetne grozovitosti o nemških četah v Afriki. Brez usmiljenja more nemški vojaki zamorke, če nočejo izpovedati, kje so skriti njihovi uporni možje, Marengi. Pa odkrivajo se tudi nečuvene stvari o korupciji med nemškimi častniki v Afriki. Te dni so zaprli nemškega majorja Fischerja. Ovadila sta ga njegova žena in neki sorodnik, ker bi se žena rada rešila svojega čednega moža. Fischerja so zaprli, ker je goljufal, ponarejal listine in sprejemal darove. Majorju Fischer.iu so poverili upravo obleke za nemške afriške čete. Strokovnjakom ni bilo že dolgo časa všeč, ker je Fischer naročal in sprejemal sani obleko. Uvedel je tudi razvado, da je hranila tvrdka Tippelskirch & Comp. sama vojaško obleko. S tvrdko je občeval Fischer jako intimno. Za izredne potrebščine so plačali po njegovem posredovanju višje cene, kakor so bile dogovorjene. Fischer je bil vsak dan v tvornici in ko je postal major, so ga sprejeli s slavnostjo v tvornici, ki mu je dala tudi stalno na razpolago avtomobil. Z načelnikom tvrdke pl. Tippelskirch se je tikal. Tippelskirch je posodil majorju Fischerju tekom let do 100.000 mark. S tvrdko jc imel major Fischer službeno veliko opraviti, ker se je šlo za sestavo nabavnih pogodb. Najbrže se bo moral tudi Tippelskirch zagovarjati pred sodiščem, ker je podkupoval. Tvrdka Tippelskirch je sklenila prvo pogodbo z naselniškim oddelkom leta 1896. Kupčija je šla jako dobro,in solastnik tvrdke je bil tudi general Podbielski, ki je, ko jc postal minister, prenesel delnice na svojo ženo. Tvrdka je zahtevala leta 1903, naj se ji podaljša monopol za nabavo obleke kolonialnim četam do leta 1911. Kolonialni oddelek je pa obljubila vrhutega tvrdki še, da če se tudi vzame uprava kolonij vojnemu ali mornariškemu ministerstvu, da tvrdka obdrži svoj monopol. V nemškem državnem zboru so predlagali marca mesca, naj razveljavijo pogodbe s tvrdko. V debati so dokazali, da zasluži tvrdka 30 do 40% več, kakor zaslužijo običajno trgovci, na leto čez normalni dobiček dva milijona mark. A strožje kontrole niso izvedli, ker je zahtevala tvrdka dva in pol milijona odškodnine, če razveljavijo takoj pogodbo.
JAPONCI V JUŽNI RUSIJI IN SIBIRIJI.
»Odeški list« piše, da dan na dan prihajajo Japonci v Rusijo ter da si prizadevajo, da bi s svojimi izdelki prišli na ruška tržišča. V zadnjem času so bila v Rusiji ustanovljena tri velika trgovska podjetja, ki so nakupila dva tovorna parnika »Dobrovoljne flote« za prevažanje izdelkov iz Japonske.
V Nižnem Novgorodu se nekoliko japonskih eksporterjev pogaja z ruskimi trgovci radi ureditve trgovinskih odnošajev.
Iz Tiflisa javljajo, da so radi pogubonos-nega štrajka, ki vlada v onih krajih, umeli japonski agentje v Tiflisu, Baku in Batumu izposlovati mnogo naročil za japonske trgovske tvrdke, katerih so agentje.
Mnogoštevilno se priseljujejo Japonci tudi v Sibirijo, kar povzroča velikih skrbi ta-mošnjim oblasttiijam.
Iz Moskve javljajo, da tamošnje velike tovarne sukna, platna in papirnatih izdelkov tožijo radi težkega boja, ki ga imajo vzdrža-vati z japonsko konkurenco.
UMORI NA BALKANU.
Nedavno je ušlo iz Ueskibla v Vasojeviče v Crnogoro na počitnice 12 pravoslavnih dijakov. Potoma jih je napadla roparska turška četa pri Silnici in dva od njih ubila in enega ranila. Eden od ubitih je Črnogorec.
Dnevne novice.
X Goriški pripravljalni pododbor za tretji slovenski katoliški shod jc v svoji predvčerajšnji seji razpravljal o različnih zadevah, tičo-čih se udeležbe goriških Slovencev pri tem važnem shodu. Na vsa županstva so se razposlali pozivi, s katerimi sc vabijo vsi župani kakor tudi člani starešinstev, da se udeleže katoliškega shoda v obilnem številu kot zastopniki svojih občin. Pripravljalni odbor prosi vse somišljenike v mestu in na deželi, da z vso živahnostjo delujejo za najobilnejšo udeležbo z Goriške. Sklenilo sc je. da se določi gotov vlak, s katerim sc odpeljejo goriški udeleženci kolikor mogoče skupno v Ljubljano. O tej priliki jc prišla v razgovor tudi IV. resolucija katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, s katero so zaupniki koroški sklenili preklicati napovedano udeležbo pri katoliškem shodu v Ljubljani, ker so slovenski Korošci bili prikrajšani pri volilni reformi. Ne da bi se hoteli vtikati v koroške zadeve in vprašanje volilne reforme, so člani pripravljalnega odbora soglasno izrazili svoje začudenje o navedeni resoluciji koroških zaupnikov, kateri bi vendar mogli in morali razločevati volilno reformo od katoliške stvari, ki je povsem nedolžna na krivici, ki jo trpijo koroški Slovenci v vprašanju voline reforme.
—	Pijonirji delajo vozno pot čez Veršec v Trento za artilerijo. Tako sc nam poroča iz Kranjske Gore. Dne 10. avgusta pojde cela brigada z dvema baterijama čez prelaz med Mojstrovko in Prisankom v Bovec, menda pride tudi nadvojvoda Henrik.
—	Letovičarji na Gorenjskem. Iz Kranjske Gore sc nam piše: Tukaj je že prav živahna letoviška sezona. Med drugimi bivajo tukaj: bivši železniški minister Guttcnberg, gimnazijski ravnatelj Hubad iz Kranja, vse-učiliški profesor Zeliuka iz Cernovic, general pl. Hortstcin, grški konzul Aristides Carncris,
več Cehov in drugih. — Ustanovilo se ie »letoviško društvo«, katero skrbi za olepševanje kraja in daje letovičarjem vse potrebne izvestja zastran stanovanj itd. Napravilo je prav pripravna pota in počivališča, kjer je najbolj zanimivit razgled.
—	Člani »Slovenske krščansko-soelalne zveze« ln »Abstinenta« v Ratitovcu. »Zvezin« in »Abstinenta« predsednik dr. Krek je povabil »Zvezine« in »Abstinenta« člane preteklo nedeljo na Ratitovec. Izleta se je udeležilo lepo število ljubljanskih krščanskih socialcev kakor tudi več sto domačinov iz Sclc, Sorice, Podblice, Danj, Dražgoš in drugih gorenjskih krajev. Celo iz daljnega Bohinja je prihitelo lepo število vrlih naših mož. Pod vodstvom »Zvezinega« in »Abstinentovega« podpredsednika stolnega vikarja L. Smolnikarja in pevo-vodje pevskega zbora »Slovenske krščansko-socialne zveze« g. kateheta Cadeža je pohitel na Ratitovec tudi pevski mešani zbor »S. K.
5.	Z.« (Slovenske krščansko- social. zveze). Ob 10. uri je bila za udeležnike sveta maša z govorom g. Smolnikarja na Prtovču. Prav dobro je prepeval »Zvezin« pevski zbor. Po maši pa na Ratitovec. To so ti gledali preplašeni gamsi, ko se je po strmih ratitovških bregih vila tako velika kača krščansko-social-nih planincev. Gamsi so metali na del izletnikov, ki si je izbral najstrmejšo pot, kamenje, ne da bi bil kdo zadet. Slikovit je bil prizor na pisano množico nad sivimi ratitovški-mi skalami. Pričela se je prisrčna domača neprisiljena zabava. Dr. Krek je v dovršenem govoru pozdravil izletnike vrh Ratitovca, v obližju očaka Triglava. Kazal je na nevarnosti, ki groze našemu domačemu rodu, ker so po novi železnici prodrti naravni branilci našega domačega rodu, na Gorenjskem, Triglavsko in Karavansko gorovje. Poživljal je domačine, naj branijo svojo rodno zemljo proti tujemu navalu, da se ne puste izvabiti najmikavnejšim ponudbam in naj vzdržc svojo zemljo. Po Krekovem pozdravu je pa zapel »Zvezin« pevski zbor več lepih pesmi, peli so tudi domačini. Danjčanjke so zapele neko staro pesem, ki je poslušalcem nad vse ugajala. Splošnega veselja ni motil niti dež, ki je pozdravljal nekolikokrat izletnike. Večina izletnikov je zapustilo ob 4. uri Ratitovec, nekaj /ih je pa ostalo, ki so jo mahnili v ponedeljek s Prtovča na Sorico in Podbrdo, od koder jih je odnesel vlak nove bohinjske železnice v razne kraje.
—	Veselico priredi gasilno društvo v Radovljici v nedeljo, dne 5. t. m. v restavraciji g. Kunstelj-na s sledečim sporedom: 1. Godba na lok, 2. Petje. 3. »Andrej Grabež«, igrokaz v dveh dejanjih, 4. Srečkanje, 5. Šaljiva pošta,
6.	Prosta zabava in ples. Začetek ob 4. uri po-poludne. Vstopnina 60 vin. K obilni udeležbi vabi gasilno društvo v Radovljici.
—	Novice iz Dolenjske. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: Zvonik naše župne cerkve je podrt. Visok kolobar kamenja leži na mestu nekdanjega vitkega stolpa. Toča je napravila ogromno škodo. V soboto, dne 28. julija, je pregledal državni poslanec Pfei-fer po toči poškodovane kraje. Postarni gospod sc ni strašil grudastili pot po naših vinskih goricah. Poseben odsek je pregledoval in cenil škodo. Skoda je cenjena na 140.000 kron. K srečije pas, koder jc klepala toča, precej ozek. Se več so trpele nekatere vasi cateške fare, katerim je toča popolnoma uničila vse poljske pridelke. Po dolinah ležeči travniki so zasuti s peskom in sipo. — »Vzrok toče«. Nekateri babjeverni ljudje po gorskih vaseh domnevajo, da imajo duhovni moč točo narediti. To pot dolžijo unijatskega župnika iz Stojdrage, češ, »pop je točo naredil«. Ubogi stojdraški župnik, ki je sicer vajen svojih divjih gorskih Vlahov, se skoro ne upa v sosedne vasi. — Strah pred Gazicami. Otroci si ne upajo več v šolo in tudi postarne ženice ne več mimo po poti, kajti pod Gazicami straši. Videli so skozi več dni na hrastu ob mostičku prikazni: Jezuščka, napol v rožah skritega. Drugi pot zopet rakev z venci prepleteno, angelje in podobno. Pametnejši so izkušali dognati resnico, toda njih so se prikazni izogibale. Sumijo nekega moža, ki prireja strah, da odvrne otroke od nabiranja gob po tamoš-njem gozdu. Lani je dobil zanje baje nad 100 K.
—	Novice iz Mirne na Dolenjskem. V
Volčjih njivah je padel dne 24. julija posestnik Jožef Kovač s kozolca in si je zlomil desno roko za pestjo. Moral je iti v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. — Tukajšnja nova šola je pod streho. Krita je z eter-nitom, o katerem pravijo fabrikanti, da bo za večno. Bomo videli, čc prej ne umrjemo. Delo je izvršila tvrdka Korn iz Ljubljane. — Pretečeno nedeljo je bilo v izobraževalnem društvu predavanje o namenu katoliških shodov. Govoril jc domači g. župnik. Oglasilo se je 16 mož in mladeničev za udeležbo. Društvo se udeleži katol. shoda z zastavo. Trta jc do zdaj lepo kazala. Bog nas je obvaroval toče in nevihte. Pa zadnji čas sc je začelo grozdje osipati vsled do lani neznane uime. Zopet bo malo vina. Piti bomo morali vodo in tako postati prisiljeni abstinentje. To ni dosti1 prida. — V soboto, 28. julija t. 1. jc peljal neki voznik kamen k vodi Mirni, katera se letos urejuje. Njemu pomagajoči delavec Rok Mcglič iz Praprotnice sc mu vsede na voz. Med vožnjo Meglič po neprevidnosti vtakne nogo v kolo, ki mu jo zlomi. Nesrečneža so odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Upati je, da bo slavni deželni odbor reveža odškodoval za bolečine iu telesno poškodbo.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Šmart-nem pri Litiji priredi dne 5. avgusta t. I. na gostilniškem vrtu gospoda Ivana Robavsa tombolo z godbo in petjem, katere čisti dohodek jc namenjen za napravo še potrebnega Casilnega orodja. Začetek ob pol 4. uri popol-
dne. Cenjeni prijatelji se uljudno prosijo, taistega se s kakim darom oziroma dobitkom za tombolo spomniti ter naj se na načelnika gospoda Ivana Robavsa odpošlje. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Iz Spodnje Šiške. V št. 159. čitali smo v »Slov. Narodu«, kako Spodnja Šiška napreduje. »Slov. Narod« popiše tovarno gospoda P. Keršiča, g. F. Burgarja in g. J. Zelenkata. Res prav amerikanska reklama. Nazadnje pride liberalno hujskanje proti županu gosp. J. Burgarju. V članku smo opazili, da je Markov en napredek pozabil, in to je velika trgovina s kislini zeljem g. M. Lavrenčiča. Markov, ali ni ta trgovina ravno tako potrebna amerikanske reklame, kakor gori omenjeni tovarnarji? V Spodnji Šiški res napredujemo, odkar imamo Markova. Ta res razume, kako se reklama dela, razume pa tudi hujskanje proti našemu županu. Oče župan, odpusti Markovu, saj ne ve, kaj piše!
—	Važno za konjerejce. Ob priliki premo-vanja konj v Št. Jerneju na Dolenjskem dne 1. septembra t. 1. se bodo od posebne komisije nakupovali konji za c. kr. vojno. Ob tej priliki se bode tudi razdelilo več daril onim posestnikom konj, od katerih bode ta komisija mogla konje za vojno kupiti. Konjerejski odsek s tem vse konjerejce obvešča ter jih spodbuja, da ta dan svoje konje, in sicer ne Ic plemenske kobile, ampak tudi druge kobile in pa valahe (skopljence) v Št. Jernej pripeljejo. Naj se pripelje kolikor mogoče veliko konj, da se do-tični komisiji pokaže zanimanje za rejo vojaških konj, ako ima ta resni namen na Kranjskem konje za vojno proti dobri plači kupovati. Konkurence se lahko udeleže vsi kranjski ko-njerejci, ki imajo za vojaštvo sposobne konje iu ne le oni krškega in novomeškega okraja. Zeli se prav mnogobrojne udeležbe.
—	Strela je ubila 1. avgusta ob polu 5. popoldne na polju v Bohinjski Srednji vasi lepo kobilo posestnika Jožefa Prežlja — vredna kakih 500 kron. — Še večja nesreča bi se bila kmalu pripetila nekoliko višje — na senožetih. Zmitkovi senoseki in grabljice so vedrih pod neko smreko. A ker je bil naliv vedno hujši, zbežali so od tam na neke svisli. Par trenutkov pozneje jc udarila strela v smreko in jo razcepila od vrha do tal. Jerbas, ki jc ostal pod smreko, je prevrnila iu osmodila čez jerbas pogrnjen prt. Druge škode, hvala Bogu, ni bilo.
—	Resnica o velikanski kači na Gorjancih.
Piše se nam: Ze v sobotnem »Slovencu« sem omenjal, da so vse o »velikanski kači na Gorjancih« široni po Dolenjski raztresene goro-stasne govorice, le prazne budalostne govorice, ki imajo v najoptimističnejem slučaju le toliko verodostojne podlage, kolikor je dotični mož iz Koroške vasi, ki zatrjuje, da je kačo videl, sam pravil. Poročilo »Slovenca« je spravilo dotične »lažnjive Kljukce«, ki s takimi farbarijami vznemirjajo širšo javnost, zlasti otroke in bojazljive ljudi, v nemalo zadrego. Zbali so se namigovane »uradne preiskave« iu da se vseh eventuelnih posledic še pravočasno izognejo, sc je že v ponedeljek raznesla po mestu in kmalu nato po vsi okolici vest: velikansko kačo na Gorjancih so ustrelili. In sicer ustrelil jo je orožnik s Cerovca. 35 metrov jc dolga, debela kot hlod itd... Torej kače sc ni treba več bati! Tudi ti novici sem skušal do dna priti. Informiral setn se pri tukajšnjem orožništvu, če jc o tem kaj znanega. Gosp. če-tovod.ia Rozman mi ie dal nasvet, naj se obrnem direktno na orožniško postajo v Cerovec, torej tja, kjer naj bi bila kača ustreljena. K sreči so bil gospodje ravno v mestu. Le ti so se ti najnovejši farbariji prav iz srca smejali. Nihče ni videl te kače, najmanj pa je kdo orožnikov nanjo streljal. Sumničili so takoj, da si je pri teh verzijah nekdo napravili »grand špas«. »Ako bi bila res kaka kača iz menažerije všla in bi se jo tu okrog sledilo, dobila bi naša v Gorjancih se nahajajoča postaja gotovo uradno naznanilo in navodilo. O tem pa nam doslej ni ničesar znanega. Da je kača nekemu »komedijantu« ušla spotoma iz Metlike v Novo mesto, jc gorostasna laž, ker tu sploh ni nihče prevažal kakih zverin in če bi jih, bi bil izgubo kače gotovo nam naznanil.« Tako nekako je govoril gospod postajevodja orožniške postaje v Cerovcu, torej »mož postave«, ki bi moral o ti stvari, čc bi bila resnična, največ vedeti. Kai jc potem resnice na celi stvari? To bodi, v kolikor že ni bilo v sobotni številki, v kratkem pojasnjeno. Nekateri hočejo vedeti, da je bilo pred kakimi štirimi tedni po časopisih razglašeno, da je v Bernsdorfu pri Dunaju ušla iz menežarije velikanska kača »Riesenschlange« imenovana; na njo je bila razpisana nagrana. Ljudje so začeli gruntati, kaj ko bi sc kača k nam zgrešila. To je nek šaljivec (baje v Stop-čah) hitro uporabil, in stvar o kači je bila kmalu gotova. Drugi so hitro pridjali, da je bila ta vest celo v »Dolenjskih Novicah«, pa ne za Bcrnsdorf. ampak kača je naravnost na Gorjancih ušla, ko je vozil neki komedijant svoje zverine iz Metlike v Novo mesto. Poleg te kače je ušel tudi velikanski »ris«, ki grozovito tuli po noči ob robu gorjanskih gozdov. Cim dalje je šla govorica, tem več so ji pridjali. Iz 5 metrov, kakor so jo prvi hoteli videti, narasla je do 15 metrov, in na vse zadnje, ko so jo ustrelili, celo na 35 metrov. Vsak razumen človek mora že iz teh diferenc sklepati na — farbarljo. Jenič iz Koroške vasi jc nato res videl veliko kačo v vinogradu. Od tedaj naprej so švigale gorostasne govorice kot požar po celi Dolenjski. — No, ali je Jenič res kaj videl ali nc, o tem nimam povoda dvomiti. Ce je videl kak večji eksemplar, bil jc to — gož, ali gožka, (ne voz) torej popolnoma nedolžna, domača kača, če tudi je lahko jako dolga (morda 1—2 metra) in jako močna in debela. Tudi takozvana »jamska kača« (Hollennatter), katerih je v naših kraških rupah dovolj, ni izključena. Pa o tcin vam morda podrobneje poroča nek drug gospod, ki ve več zanimih po-
datkov o teh mrcinah. Jaz le zaključujem: vsa resnica o velikanski kači na Gorjancih je — fantazija in — laž.
— Iz Begunj (Gorenjsko). Tukajšnje gasilno društvo je hotelo 5. t. m. prirediti veliko slavnost blagoslovljenja gasilnega doma iu petindvajsetletnico, ali zaradi neke zapreke je pa moralo to preložiti. Seveda ni še čas natanko določen, vendar bo najbrže ta slavnost začetkom septembra.
—	Proti mednarodni trgovini z dekleti. Ministrstvo za notranje zadeve je ustanovilo proti trgovini z dekleti „osrednji urad za nadzorovanje trgovine z dekleti v deželah zastopanih v državnem zboru''. Kot tak urad je določeno c. kr. policijsko ravnateljstvo na Dunaju. — Neobhodno pa je potrebno temu osrednjemu uradu v pomoč, da tudi železniško osobje kar najkrepkeje podpira to delovanje, ker pride s potniki v ožjo dotiko. Južna železnica je že izdala cirkular na vse postaje Južne železnice, v katerem se poživlja vse osobje, naj sodeluje v tem smislu, kar posebno velja za obmejne postaje. Sprevodniki imajo vsak bodisi kakorkoli sumljiv slučaj takoj naznaniti postajenačelniku prve postaje, kjer vlak dalje časa stoji. Ti postajenačelniki imajo dolžnost, oblastem to nemudoma naznaniti, oziroma ako jim to ni mogoče obvestiti o tem ono postajo, kateri je mogoče dobiti policijsko pomoč. — Sodelovanje železniškega osobja v tem oziru pa nima nikakor segati tako daleč, da bi se smeli popotniki vznemirjati. Tudi v popolnoma dognanih slučajih je osobje navezamo le na opazovanje, naznanitev, nikdar pa ne sme dejansko poseči vmes.
—	Od kranjsko - primorske meje se
nam piše: Pričakovali smo, da gospodje pri visokem c. kr. namestništvu v Trstu in pri slavnem c. kr. okrajuem glavarstvu v Tolminu vendar ved6, kje se prične ozemlje primorske kronovine; da leži Podbrdo tik kranjsko - primorske meje, ter je hkrati tudi prva postaja na Primorskem, naslanjaje se na dve strani na kranjsko gorovje. Županstva neposredno sosedne Selške doline v Sorici, Železnikih in Selcih bila so tudi tako taktna, da bi se bila po deputacijah na Podbrškem kolodvoru poklonila Njegovi c. kr. visokosti presvitlemu nadvojvodu prestolonasledniku Franc Ferdi nandu, ter mu o tej priliki podala v roko ..memorandum", kako važno bi bilo na mnogo strani, osobito pa v strategičnem oziru, ako bi se železnična proga: Ljubljana-Jesenice-Podbrdo-Trst prikrajšala s progo : Škofje Loka skoz Selško dolino v Podbrdo. Odkrito rečemo: kar osupnili smo, ko smo razvideli, da se je v potnem načrtu Podbrdo čisto prezrlo in da se je glavni pozdrav in poklon na Primorskem ozemiju vršil še le pri sv. Luciji, ki je od Podbrda oddaljena kakih 4 — 5 ur hoda! Da so potemtakem pozdravne deputacije iz Sorice, Železnikov in Selc ostale doma in ne hodile celo dol v oddaljeno sv. Lucijo, je po vsem umevno. Zal, da je tako!
—	Ulom v župnišče so v Lenju na Goriškem izvršili, kakor sc je doznalo, cigani M. Held in tovariši v noči od 9. do 10. julija, ko se je gospod kurat inudil deloma v Lomu, deloma v Borjani pri Kobaridu. Močno omrežje so zlomili z debelim koloni. Odnesli so ven na vrt skrinjico za sv. olje z novimi posodicami, en šapirograt (hektograf), okoli 200 starih krajcarjev, medeno škatljo polno starih razglednic. Vse to so pa zunaj na dežju pustili, ker jc bilo zanje brez vrednosti. Denarja v oni izbi ni bilo. Dekla je menila, da so le strahovi. Dalje tatje niso mogli, ker jc bila soba zaklenjena. Vrata pa imajo zapahe skrite v lesenih votlinah, da jih ni možno od znotraj zgeniti. Škode ni druge, nego, da ic lepa mreža (križ), stara 52 let, zlomljena. Bila je vže sodna obravnava v Kanalu proti že prijetim zločincem!
—	900.000 analfabetov na Hrvaškem. Od 2,500.000 prebivalcev, ki jih ima sedaj Hrvatska in Slavonija, je 900.000 analfabetov. Pač najbolji dokaz, kako jc madžarska vlada skrbela za kulturni napredek naroda!
Najdena je bila med Radovljico in Brezjatni zlata ženska ura. Lastnica naj se obrne na orožništvo v Radovljici.
—	Pastoralna konferenca za dekanijo novomeško se bode vršila dne 13. t. m. v kapiteljskih protorih ob polu li. uri.
—	Pošta v Cermošnjicah. Piše sc nam: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. — Slavno uredništvo! Jaz sem poštna odpravi-teljica na pošti v nemških Cermošnjicah na Dolenjskem. Vaš cenjeni list je v številki 143. z dne 25. junija t. I. pod napisom »Zelo hitra pošta« objavil notico, v kateri sc pošta, katero jaz vodim, dolži, da se pošta redno ne upravlja, da rabi pismo iz Cermošnjice do Rake pet dni in da se taki slučaji ponavljajo. Vse v tem dopisu jc neresnično in je zaslišanje naslovljenca tega pisma po poštni in brzojavni direkciji v Trstu dokazalo, da mu jc bilo pismo dostavljeno v normalnem času. — Prosim torej za popravek navedene notice.
—	Z odličnim spoštovanjem Marija Klemen.
—	Cermošnjice, dne 27. julija 1906.
Ljubljanske novice.
lj The Royal Vio-predstave so jako zanimive. Tudi včerajšnja predstava jc bila izborna in izvrstno obiskana. Vprašamo pa, če bi se upalo podjetje v Pragi ali Zagrebu slike tolmačiti samo nemško in s samo nemškimi napisi? Pri nas se vsako tako podjetje šopiri z nemščino, češ, saj je za Ljubljančane vse i dobro. Mi pa pravimo, kar Cehi v Pragi ne
| trpijo, to tudi ni za nas! Vsi drugi oziri nas čisto nič ne brigajo, mi Slovenci smo tu v ogromni večini in zahtevamo, da se nas tako primerno upošteva.
lj I. odborova seja »Glasbene Matice« leta 1906 7 dne 31. julija. Navzoči: predsednik profesor Štritof, odborniki gg.: Uubad, Kobler, Rozman, dr. Rudež, Šebenik, Zotman, Zebre, dr. Zirovnik in društveni upravitelj g. Juh. Zapisnikar tajnik Šebenik. Predsednik je pozdravil odbornike, vzpodbudil jih k vestnemu delovanju, da se društvu vsekana rana čimprej zaceli, priporočil delitev dela ter izrekel trdno prepričanje, da postane »Glasbena Matica« skoraj tudi glede notranjega poslovanja vzor-društvo. Dnevni red se jc tako vršil: I. Konstituiranje odbora in odsekov. (Se je že objavilo.) Blagajniške knjige z denarjem so se izročile novemu blagajniku g. Rozmanu, kontrolorju deželnega plačilnega urada. Sklenila se je pismena zahvala bivšim odbornikom. — 2 .Pokritje najnujnejših potrebščin: Učiteljske plače za I. avgust in 1. september, zapadla zavarovalnina obeh hiš in mobilijev. nabava drv iu premoga. Poravnanje računa za ravnokar izšle muzikalije in izplačitev nagrad skladateljem se je, ker ni tako nujno, odložilo. •— 3. Asanacijska akcija. Za pobiranje podpisanih mesečnih vsot sc napravi za ljubljanske sub-skribente pola vsak mesec, zunanjim pa se pošljejo čeki poštne hranilnice. Vsakdo dobi pismeno potrdilo. Pridobitev novih subskriben-tov prevzame asanacijski odsek pod načel-stvom sodnega tajnika g. Zcbrcta. — 4. Za razpošiljanje muzikalij za 1904/5 in izvestja za 1905/6 se ukrene vse potrebno .Pošiljatvi bo priložen listek s prošnjo, naj bi driištveniki poleg društvenine za 1904/5 povrnili tudi poštnino Ln prispevali za izvestje po 20 h. O plačani članarini (4 K) dobi vsak član pismeno izkaznico. Vsak nov član dobi tudi vzprejein-nico in pravila. Sklene se, da je z izdajanjem muzikalij še tekom letošnjega lota toliko prehiteti, da ne bomo več zaostajali za eno celo leto, kakor do sedaj, in naroči se artističnemu odseku, da stavi čimprej tozadevne predloge.
5. Priprave za začetek šole. Ker sc dosedanji učitelj za čelo g. Kraus preseli iz Ljubljane, poveri se g. artistični vodja liubad, da poizve za druzega. Druge priprave za začetek šole se odlože na sejo v začetku septembra. Reorganizacija društva. Sklenile so se vse priprave za temeljito spremembo pravil in poslovnika. da se doseže kar najvzomejši red v vsem obsežnem poslovanju in razdelili so se tozadevni referati. Sestaviti jc: a) Načrt za blagajniško poslovanje, b) načrt za sprejemanje. odpravljanje, registraturo in shranjevanje spisov, c) zgodovinski dnevnik, č) koledar za vsa periodična opravila, d) uravnati termin za izdajanje muzikalij in izvestja, c) urediti je knjižnico in arhiv in sestaviti poslovnik za izposojanje, i) določiti je razmerje med pevskim zborom iu »Glasbeno Matico«, g) sestaviti je določbe za učiteljske konference in seje. — 7. Pri slučajnostih sc sklene: a) V svrho do-bitve državne podpore sc predlože vis. vladi izvestje in muzikalije v dveh izvodih, b) obe društveni hiši jc komisielno pregledati in kar treba popraviti, c) odborove seje naj bodo vedno v društveni hiši, in siccr redno od septembra naprej vsako drugo soboto zvečer, ko nc bo slovenskega gledališča. Predsednik nato zaključi sejo, ki jc trajala dve uri in pol.
Ii Redni letni občni zbor deželne zadruge dimnikarjev na Kranjskem vršil sc bode v nedeljo, dne 5. avgusta t. I. ob petih popoludne v gostilniških prostorih gospe Ivane Spitzer-ieve v Ljubljani na Krakovskem nasipu št. 4, z običajnim dnevnim redom. Proti onim gg. zadružnim članom, kise tega zborovanja brez utemeljene opravičbe ne bi udeležili, postopalo bo zadružno načelstvo v smislu S 20 zadružnih pravil.
lj Odbor »Glasbene Matice«. V odborovi seji »Glasbene Maticc« dne 31. julija konstituiral sc je na občnem zboru dne 23. julija izvoljeni odbor tako-le: Občni zbor je volil predsednikom g. Antona Štritofa. Ostali odborniki imajo sledeča poslovanja: Predsednikov namestnik: g. Fran Kobler tajnik: g. Dragotin Šebenik; tajnikov namestnik: g. Ivan Završan; blagajnik: g. Frau Rozman; blagajnikov namestnik in blagajnik pokojninskega zaklada: g. Vekoslav Ravnikar; blagajnika pokojninskega zaklada namestnik: g. Ivan Završan; šolski nadzornik: g. Alojzij Zebre; šolskega nadzornika namestnik: g. Anton Razinger; knjižničar: g. Karol Zotman; knjižničarjev namestnik: g. Ant. Razinger; gospodar in upravitelj društvenih hiš: g. Vekoslav Ravnikar; gospodarja in upravitelja društvenih hiš namestnik: g. Fran Kobler; preglednik poverje-ništva: g. dr. Vladimir Rudež; preglednika po-verieništva namestnik: g. dr. Janko Zirovnik; pravni zastopnik »Glasbene Maticc« sploh bo g. dr Vladimir Ravnihar. Odbornika brez izrecnega poslovanja sta gg. Aleksander Hudovernik in Fran Milčinski. Odseki so bili voljeni sledeči: Artistični odsek; asanacijski odsek, odsek; odsek za evidenco in nabavo novih odsek za evidenco in nabavo novih članov; odsek za upraco pokojninskega zaklada.
Ii Tujci v Ljubljani. Meseca julija t. I. je došlo v Ljubljano 4297 tujcev za 640 več kot meseca junija in za 67 več kot meseca julija lanskega leta. Od teh se je nastanilo v hotelu: »Union« 652, »Lloyd« 558, pri »Slonu« 712, pri Maliču« 440, »Ilirija« 220, »pri avstrijskem cesarju« 233, »Štrukelj« 180, »Bavarski dvor« 206, »Grajzer« 135, »Južni kolodvor« 187. v ostalih gostilnah in prenočiščih 864.
Ij Zopet potrgane telefonske proge. Vsled predvčerajšnjega kratkega naliva je zopet pre-trganih po Ljubljani mnogo telefonskih prog. Kaj pa trgovska in obrtna zbornica?
Naprave na Golovcu. Piše se nam: Kdo bi si bil mislil, da ima Golovec take prednosti in toliko letovičarskih lastnosti na sebi! —■ tako sem vzkliknil, ko sva se te dni spre-
hajala s prijateljem po Golovcu. Zlasti pa me je očaral krasen razgled s Cernivčevega griča. Ta grič se nahaja ravno ob levi strani poti, ki pelje od gradil profesorja Vestra na Golovec, in stoji tako, da je razgled z njega popolnoma neoviran. Ljubljana se vidi, kakor na dlani in z njo vsi okoli stoječi hribi in planine. Gotovo je, da se to uiti z Gradu niti od nikoder tako lepo ne vidi. Zlasti je lep razgled po zimi, ko vzhaja solnce baš za gledalčevim hrbtom, in bleste vse snežne gore v solnčnem svitu kakor ogromni kristali. —Golovec bo postal še velike važnosti, ker se Ljubljana vedno veča. Občinstvo si bo gotovo želelo svežega zraka iu lepega razgleda, in to oboje mu nudi v polni meri Golovec. Prišla bo pri tem v poštcv lepa pot, ki pelje skozi gozd in po vrhu hriba nad dve uri hoda do Laverce in Orlovega in daje mestoma krasen razgled. Zanimivo pa je zlasti, da misli posestnik v Hradeckega vasi Fran Anžič, čegar last je prej omenjeni grič, napraviti zgoraj malo kmetijo, restavracijo in poslopje za letoviščarje, za kar je ta kraj zelo primeren. Po mojem mnenju bo Golovec, ako se sploh le kaj zanj stori, Ljubljani še v ponos in korist. Na omenjenem griču bi se dalo napraviti tudi zdravišče. Spodaj na vzhodu se razprostira temen smrekov gozd, in zelo zdrava voda ie istotam na razpolago. To bi bilo morda večjega pomena za mesto, kakor je videti na prvi hip. Zato je svetovati, da bi se v ta namen kaj ukrenilo.
lj Novi ljubljanski divizionar. generalni major Oskar pl. Dillmann pripada artiljeriji. Rojen je bil 1. junija 1853 v Livornu in je go-ienec tehniške vojaške akademije. Poročnik je postal 1. septembra 1872 v 5. trdnjavsko-top-ničarskent artiljerijskem polku. Majnika 1878 so ga imenovali za nadporočnika v 1. trdnjav -skem artiljerijskem bataljonu. Ko je obiskal višji artiljerijski kurz. so ga prestavili k 8. poljskemu artilerijskemu polku, kjer je ostal do majnika I. 1881. ko so ga oridelili generalnemu štabu. Kot častnik generalnega štaba je bil začetkoma prideljen 2. kavalerijski brigadi v Lincu od 1. januarja 1883 nadalje 49. pehotni brigadi na Dunaju. Stotnik I. razreda v generalnem štabu je postal 1. 1883 in sicer je bil prideljen 1885 do spomladi I, 1890. 17. pehotni diviziji v Velikem Varaždinu in pa krakovskemu trdnjavskemu poveljništvu. Aprila 1890 je postal načelnik generalnega štaba 29. pehotne divizije v Terezinu, kjer je postal novembra major. Začetkom 1. 1893 so prestavili pl. Dill-manna k 5. pehotni diviziji v Olomucu, kjer ie postal novembra 189,3 podpolkovnik. Meseca marca 1894. je bil prideljen divizijskemu artilerijskemu polku št. 20 in oktobra je bil imenovan za poveljnika II. divizijskega artilerijskega polka. Polkovnik je postal majnika 1. 1896. Za poveljnika kornega artiljerijskega polka »Nadvojvoda Albreht« št. 5 je bil imenovan 13. oktobra 1898. kmalu potem je bil pa odlikovan z redom železne krone tretjega razreda in 8. aprila 1902 so ga imenovali za poveljnika 2. pehotne (zdaj 10. ogrske) brigade v Sarajevem. Dne 8. majnika 1902 je postal generalni major.
Ij Pogrešajo že od ,30. junija posestnika Alojzija Simčič iz Reke. Navedenega dne je obiskal na Poljanski cesti neko sorodnico, kateri je rekel, da gre proti Gradcu. Ker se še do zdaj ni vrnil se sumi, da se mu je pripetila kaka nesreča. Simčič .ie 56 let star, močan, nosi sive brke, črno obleko in bel slamnik.
Ij Meteorologični mesečni pregled. Mi-noli mesec mali srpan .ie bil topel in dovolj moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi.ievih stopinjah: ob sedmih zjutraj 16-2". ob dveh popoldne 24 7", ob devetih zvečer 19 1", tako, da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 20 0°, za 0-.3" nad normalom. Največ .30-8° dne 20., najmanj 9-2" dne 2. malega srpana. Opazovanja na tlako-rlieru dado 7.35-8 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za 0'2 mm pod normalom. Najvišji 740-9 dne 18. zjutraj, najnižji 728 dne 6. opoldan. — Mokrih dni je bilo 13, padlo jc pa 86'7 mm dežja. — Nevihto smo imeli ob treh dnevih, meglo enkrat zjutraj. — Med vetrovi je najčešče pihal jugovzhodni, dne 14. dopoldne pa viharju podoben severozahodni. — Tekočega meseca velikega srpana pride luna dne 1. zvečer in 29. zjutraj v Zemljino obližje.
Razne stvari.
Protinemško demonstracijo so priredili Italijani v S. Sebastianu ob bivanju bcrolin-skega profesorja Meyerja. Posredovalo je vojaštvo in orožništvo.
Srebrno in zlato mesto. Iz Mehike poročajo o nekem mestu, v katerem so sezidane vse hiše iz zlate in srebrne rude in istotako zid, ki ga okoli in okoli obdaja. Mesto so sezidali Španci šc v prvih časih in ga krstili Guanajuato, kakor se šc dandanes imenuje. Okrog in okrog n.iega stoje gore, vse napolnjene s srebrno in zlato rudo. Ko so pričeli pridobitvati Španci iz rud srebro in zlato, ni bilo to pridobivanje popolno. Dobivali so ga namreč samo iz takih rud, ki so ga zadržavale v sebi v zelo veliki meri, nc pa od takih, ki so ga imele manj. Teh rud pa je bilo toliko, da so jih pričeli rabiti za zidanje mesto drugega pol srebrno in pol zlato.
Velika dobrotnica — po pomoti. V skrinjico za miloščine, ki se nahaja v neki cerkvi mesta Georgestown v severni Ameriki, je neka ženska spustila dve rabljeni poštni znamki za 2 centa, ki sta bili izdani leta 1850 v angleški Gvijani, našla ju je pa doma v neki stari kuverti. Duhovnik Kanon je te dve marki prodal v korist siromakov in dobil za nje na licitaciji 4100 mark. Bodočega leta sta te dve znamki prišli v roke drugega gospodarja, ki je dal zanji 13.000 mark. Novi kupec jc te dve marki odstopil nekemu nemškemu trgovcu z markami za ceno 15.600 mark, a tisti ju je zopet prodal nekemu bogatemu Rusu za 20.000
mark. In tako .ie siromašna žena sicer nehote poklonila mnogo večji dar, nego morda kateri bogatin.
SomeSčnnom!
Dne 26., 27. in 28. avgusta se vrši v Ljubljani tretji slovenski katoliški shod. 2e pri I. in II. slovenskem katoliškem shodu ste pokazali izredno gostoljubnost in z veliko ljubeznivostjo prenočili na stotine gostov. Tudi to pot se obračamo do Vas s prošnjo, da pripravljalnemu odboru blagohotno odstopite kolikor mogoče veliko število prenočišč brezplačno ali pa proti primernemu plačilu. Gostje iz vseh krajev, kjerkoli prebivajo Slovenci in Slovani bodo prihiteli takrat med nas. Naj jim bodo ure, ki jih prežive v središču našega naroda ob Vaši gostoljubnosti nad vse prijetne.
Prosimo velecenjene meščane, da naznanila o stanovanjih in z opombami ali je stanovanje brezplačno ali pod kako ceno se odstopi, blagovolijo takoj poslati na dopisnici uredništvu »Slovenca«, ustmeno naznanilo pa sprejme trafikant g. Š o u k a 1 nasproti stolne cerkve.
V L j u b 1 j a n i, 28. julija 1906. Pripravljalni odbor za III. slov. katoliški shod.
Telefonska In brzojavna -poročila.
SAMOUMOR V POSLOPJU DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 3. avgusta. Sluga knjižnice drž. zbora Aleksander Kroll se je danes v dvorani knjižnice ustrelil. Vzrok neozdravljiva bolezen.
BOLGARSKI KNEZ V AVSTRIJI.
Karlovi, vari, 3. avgusta. Bolgarski knez Ferdinand se mudi tu.
OGENJ V MILANSKI RAZSTAVI. — ŠTIRI MILIJONE LIR ŠKODE.
Mila n, 3. avgusta. Ob 4. uri zjutraj je izbruhnil ogenj v razstavinem parku. Ogenj je uničil ogrski in italijanski oddelek za dekorativno umetnost •in del italijanske arhitekto-nične dvorane. Vzrok je stik električnih žic. Škode je štiri milijone lir.
VELIK UPOR VOJAKOV V KRONSTADTU.
Kronstadt, 3. avgusta. Predvčerajšnjim sta se v Kronstadtu uprli dve kompa-niji saperjev in 4. in 7. oddelek mornarjev. Uporniki so umorili stotnijskega poveljnika, nekega podpolkovnika, stotnikovo mater in sestro podpolkovnika. Tudi kontreadmiral Beklemišev je umorjen. Uporniki so se peljali s trdnjavsko železnico k utrdbi Konstantin ter prijeli po hudem in vročem boju ta-mošnje častnike. Med uporniki je bilo tudi nekaj civilno oblečenih oseb. Uporniki so si osvojili utrdbo Konstantin in med klici: »Zemlja in prostost« razobesili so rdečo zastavo. Premagali so artilerijo, več častnikov pobili nakar so oddali iz zavzete utrdbe strel iz topa. Garda in artilerija sta pričeli obstreljavati to utrdbo in upornike. Uporniki so najprej odgovarjali s streli, potem je pa nastala med njuni zmešnjava. Ob peti uri se je udala utrdba. Videlo se je ladjo, na kateri je del upornikov bežal. Ladja je bila takoj zasledovana. Med prijetimi uporniki je tudi 15 civilistov. Od včeraj je telefonični pogovor s Peterburgom pretrgan.
Kronstadt, 3. avgusta. Vseh upornikov je bilo 500 vojakov in 150 mornarjev. Mrtvih je osem višjih častnikov in 11 ranjenih. Koliko je med obema vojaškima strankama mrtvih in ranjenih se še ne ve, a število je veliko. Med ranjenimi in aretiranimi je tudi civilist, ki jevodil upor. Dva civilista sta bila na begu v motornem čolnu ustreljena. V Kronstadtu so splošno mnenja, da je to le predigra večjih uporov in da organizatorji včerajšnjega upora le časa niso imeli spraviti artilerijo na svojo stran. Poveljnik kronstadtske trdnjave javlja, da je sedaj ondi mir, a mesto je še silno razburjeno. Vse prodajalnice, vsi hotelj so zaprti. Po mestu tabore čete v bojni opravi, posebno trg pred vojašnico mornarjev je podoben vojnemu taborišču. Vojaški kordon je napravljen okolu celega otoka. Nihče brez potnega lista ne sme ven ne notri. Na mostovih pri parnikih stoje vojaške straže. Prebivalstvo zapušča Kronstadt.
K r on st a d t, 3. avgusta. Nad Kron-stadtom je proglašeno vojno stanje.
UPORNA RUSKA KRIŽARICA.
Peterburg, 3. avgusta. Moštvo kri-žarice »Prujath Aseva« se je v Revalu uprlo, umorilo poveljnika in štiri častnike. Carju zveste čete so upornike premagale ter so 150 upornikov izročile oblastim.
REVOLUCIJONARJ1 V SVETNIKOVI RAKVI.
Peterburg, 3. avgusta. V bližini Moskve so revolucionarji udrll v grad, v katerem leže kosti sv. Trifona. Revolucijonarji so s krste svetnikove pobrali vsa draga kamenja ter so razbili svetnikove kosti. O storilcih ni sledu.
MIR V SVEABORGU.
Peterburg, 3. avgusta. V Sveaborgu je mir. Železnico iz Peterburga v Viborg in vse morsko obrežje straži vojaštvo.
P e t e r b u r g, 3. avgusta. Tu so mnenja, da so uradna zagotovila ruske vlade, da je zadušeno revolucionarno gibanje v Sveaborgu in Helsinglorsu, prezgodnje. ŠE EN VOJAŠKI UPOR V HELSINGFORSU.
H e I s I n g f o r s , 3. avgusta. V stari vojašnici v Helsingsforsu je izbruhnil včeraj upor. Pri cestnih bojih je bilo 7 oseb ubitih in 7 ranjenih.
NAMERA RUSKE VLADE.
Peterburg, 3. avgusta. Ruska vlada namerava del državnih in cerkvenih posestev izročiti kmetom. To bo tvorilo glavno točko novega carjevega pomirjevalnega manifesta.
STRAŽE OB MEJAH.
B e r o I i n, 3. avgusta. Radi dogodkov na Ruskem Poljskem so orožniške straže ob nemški meji pomnožene. Tudi na Ruskem so ob meji pomnožene straže.
Mleteopologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Čai .pa-
Stanje bar.-m.tra n ram
Temperaturi
po Ctiiifn
Votro»(
J i
1 •
2 <». »več '38 0 21-7 sl. svzh. del. obl.
7. ijutr. 2. pop.
7369 735 2
18-0 32 0
sl. jvzh. sr. jzah
jasno jasno
00
Srednja včerajšnja temp. 23 1*, norm. 19-7*.
Borzna poročila.
,Kroditna bank«' v LJubljani.
Uradni kuril dunajske borie 2 avgusta 1906.
ZaIoib.nl papirji.
4'/. majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4'/. avstrijska kronska renta 4•/, , (lata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... 4•/. ,«lata , . . . 4*/. posojilo dežele Kranjske 4V/, posojila mesta Spljet . . 4 V/. . . Zader • • 4 V/, bosn -herc. šel. pos. 1902 . 4*/. češka det. banka k. o. . . 4'/. . , . »o. . . 4V/, »st. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. « 10•/. pr. 41/.*/, zast. pisma Innerst. hr. . t1/«'/. . . ogr.cen.dei.hr. ♦V/. . - > hip. banke. 4 V/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr. 4»/,•/. obl. češke ind. banke . . 4'/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4*/. prior. dol. iel......
3•/. , jui. iel. kup. '/»'/t • 4V/, avstr. pos. la iel. p. o. BreSke.
Srečke od 1. 18601/.....
, 1864 ......
* tizske „ tem. kreditne I. emisije .
H ■ I U* »
, ogr. hip. banke .	. . , srbske i frs. 100 - , .
, turške .......
Basllika	srečke	. . .
Kreditne	,	...
Inomoške	,	. . .
Krakovske	.	...
Ljubljansko	,	. .
Avstr. rud. krlia ,	...
Ogr. , , ,	. . .
Rudolfove	,	< . .
Salcburške	,	.
Dunajske kom. ,	...
D • 1 n I • •.
Južne železnico.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke ....
Ogrske , .....
Zivnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brtiz) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyl.......
Trbovljske premog, družb* . . Avstr. orožne tovr. druibe . . Češke sladkorne druib« . . .
▼ •lat*.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigne .......
Marke..........
Laški bankovci......
RubUl.........
Dnlarll........... .
OCBSf
99 55 99 44 99 60 117 80
94	80 112 90
99 20 100-60 9970 100 25 99 50 99 60 100 lo 104-75 100 — 100 — 100-— 100-— 100-50 99-90 99 60 320 35 100-40
220 — 278 7o 15460 286 _ 287 — 257 — 97 — 162-22 10 <62-78--87 — 56 -48-90 2935 58 — 73— Sil —
164 75 67275 1756- -670 -808 -242-— 713-57725 2744 -571-50 272 — 687 --136--
11-34 19 095 23-4« 23-95 117 275
95	45 250-26
4-84
Blago
99-75 99-65 99 80 118-95--11310 100-20 101-50
100	70
101	25 99 80
100-30 10110 105 75 100 10 10015
100-45 101 —
101-50
322 35 10140
280 75 166 60 293 -295 — 267 -103-25 163 -2410 473-60 84-— 92--6150 50 90 31 35 63-80-621-
166 75 673 76 1766 -
671	— 809 -243 60 723 — 678-25
2754-—
672	60 274 -690 — 137 -
11-37 19*125 23*54 24-03 117-475 9565 J61 — 6 —
Službo
cerkvenika in organista
razpisuje iupni urad Seloa nad Škof jo Loko.	1709 3—3
Nastop takoj. Plača po dogovoru.
tlnnounnii
in sicer eno z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, in eno z 1 sobo, kuhinjo, jedilno shrambo ter pritiklinami se odasta in sicer eno takoj, eno P3 za novembrov termin v Spod. Šiški št. 229, Celovška cesta. V hiši je tudi vodovod. — Več se poizve istotam.
1720 4—1
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba nepozabnega nam
Frančiška Meršolj
posestnika in čevljarja v Radovljici
izrekamo najprisrčnejo zahvalo vsem, ki so ob pogrebu rajniku izkazali zadnjo čast, posebno pa še g. župniku Iv. Trpinu, ki je vodil pogreb, g. kaplanu Ant. Tome^u za njegove obiske in tolažbe do rajnika, požarni brambi, ki se je mnogoštevilno udeležila pogreba, pevcem izobraževalnega društva za lepe ginljive nagrob-nice, vsem darovateljem vencev, ter priporočamo obče priljubljenega rajnika v pobožen spomin in molitev.
Radovljica, 2. avgusta 1906.
1725 Žalujoči sorodniki.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, sestre in tete, gospe
Marije Finžgar roj. Stroj
ki je umrla danes zjutraj ob '/,2. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu svoje starosti.
Pogreb drage rajnice se bode vršil jutri, t. j. v soboto, dne 4. t. m., popoldne ob 5 uri iz hiše žalosti Marije Terezije cesta (Kolizej) na pokopališče k Sv. Križu,
Svete maše zadušoice se bodo brale v raznih cerkvah.
Drago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 3. avgusta 1905.
Žalujoči ostali.
pekarija
v trgu Cerknici se da v najem pod prav ugodnimi pogoji ; je edina v trgu, torej brez konkurence. Naredi se veliko prometa, ker je trg velik in se nahaja ondi c. kr. sodnija in davkarija ter so vsako leto vojaške vaje (manevri) po več časa.
Natančneja pojasnila daje lastnik Ant. Majdi£, Kranj, ali pa v Cerknici št. 62. 1723 3—1
Odd£ se takoj pod jako ugodnimi pogoji lokal za	1721 i
prodajalno
na Jesenicah,
v hiši, kjer obstoji ta obrt že nad 25 let. Leži tik kolodvorskega skladišča in železnice. Zraven je tudi stanovanje in skladišča.
Več se izvd pri lastniku Ivanu Ferjanu na Jesenicah, Gorenjsko.
Oddati je
1715 3-2
prodajalna
v pritličju na Dunajski oesti 20, in
sicer takoj.
Poizve naj se v odvetniški pisarni dr. I. M. Hribarja v Sodnijskih ulicah 2.
Hotel „južni kolodvor"
prej LORBER —--
priredi v soboto, 4. t. in.,
koncert
ljubljanske društvene godbe
pod osebn. vodstvom kapelnika g. Poula. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Obenem si usojam opozoriti na izborno kuhinja ter izvrstna vina iz vinogradov dež. si-d. svetnika Ravnikarja, notarja Vršeča in stotnika Fridol Kavčiča.	Velespošovanjem
A. SEYDEL, hotelir.
1719 1—1
Izdajatelj in odgovorni aredolk: Dr. ItaaclJ Žitnik.
Tlak »Katoliške TIskarne« v LlibllanL
Priloga 176. itev. „Slovenca" dne 3. avgusta 1906.
Štajerske novice.
š Kaplan Rabuza izpuščen. Danes popoldne smo dobili iz Šoštanja brzojavko: »Sodišče je Rabuzo na brzojavno povelje državnega pravdništva danes opoludne izpustilo.«
Pričakujemo nadaljnih poročil.
š V pomirjenje živcev! Štajerski »Naro-dovci« so že taki, da najprej psujejo, obreku-jejo in napadajo, ko se jim pa odgovori ter pokaže bruno v njih lastnem očesu, začnejo javkati in tožiti. Na ta način skuša sedaj tudi celjski Armin spraviti nas do molka, češ, da se vtičemo v njegove zasebne družinske razmere, kar baje nikakor ni prav. Radi priznamo,da ne vlečemo nikdar in nikjer z veseljem zasebnosti v politični boj, nego da sc tega sredstva poslužujemo le v skrajni sili, če se nas na enak način izzivlje. Tudi o Armino-vih zasebnih razmerah nam je došlo toliko pojasnil in dopisov,, da bi ž njimi lahko preccj časa polnili predale štajerskih novic, pa tega nismo hoteli, ampak Arininu samo en svet dali, naj se briga za svojo lastno dcco. Ta stavek jc dal Arininu zopet povod, da napada svojega tovariša Levstika in 11111 očita, da njegove družinske razmere niso takšne, kakršne bi morale biti. Nepristranski bralec naj presodi, kdo je bil bolj oseben, mi ali Armin! Sicer pa povemo odkrito Arininu in njegovim priveskom, da nas taki apeli, priobčeni v »Slov. Narodu«, prav nič ne premaknejo z našega stališča. Kaj boste politično moralo pridigali v »Narodu«, čegar ves političen boj proti Slovenski Ljudski Stranki obstoji le v podlem brskanju po izmišljenih in pikantnih aferah v raznih farovžih ter Marijinih družbah! Tudi celjski dopisniki »Narodovi« so istega kalibra kakor oni s Kranjskega. Ni šc dolgo tega, ko je znan celjski dopisnik nekemu gospodu, v kojeiu je slutil našega poročevalca, v »Narodu« njegove telesne napake očital. Gospod Armin, le pomiriti se, vam se ni zgodila ni-kaka krivica, pač pa vašemu tovarišu gosp. Levstiku, ki ga krivično napadajo. Gospod Levstik nam na odprti dopisnici piše, da mu nasprotniki ne dajo mir, ker ga dolže, da piše članke v naš list in nas lepo prosi, da se izjavimo, če smo dobili od njega sploh kdaj kak dopis v tej zadevi. Drage volje potrdimo gospodu Levstiku, da od njega nobenega podatka in dopisa nc v tej ne v kateri drugi zadevi nismo dobili .Člani uredništva to lahko tudi pod prisego izjavijo. Gospod Armin, ne sinete misliti, da imate v gospodu Levstiku nasprotnika, protivnikov imate ne samo v Celju, v Trbovljah in na Vranskem, kjer vas najbolje poznajo, ampak tudi drugod, in celo med svojimi političnimi somišljeniki vse polno.
š Sodna imenovanja. Državnega pravd-nika namestnika dr. Franc Kočcvar pl. K011-denhcim v Celju iu dr. Maks Gorjup v Gradcu sta postala dcžclno-sodna svetnika. Zadnji je prestavljen k okrajnemu sodišču v Avež.
š Dve železnični progi. Ob svojem času se je nc malo govorilo o železnici Dunaj-Novi. Ta bi vozila z Dunaja skoz Fehring-Radgono-Ljutomer - Ormož dalje proti jugu do kraja Novi. Prostor za tir so 1. 1872 žc merili. In pri tem je ostalo, delo se ni izvršilo. Pred desetletjem so pa iz Spilfelda potegnili železno cesto do Radgone in pa do Ljutomera. Sedaj se ti dve imeni pogosto čujeta, Radgona in Ptuj. Radgona si želi železnice proti Ptuju a Ljutomer v Ormož. Za »Radgono« bi nova proga sedanjo Spilfeld-Radgona-Lju-tomer zapustila pri kraju Poreklja in bi se vijala med vinorodnimi goricami skoz Ptuj v Rogatcc. Za »Ljutomer« bi sc pa železnica podaljšala od kolodvora, cesta bi sc okoli pokopališča zasukala v Zeravnice, ki so knji-ževnpmu svetu znani po Vrazovih glasih »iz dobrave žeravinske«, nadaljevala bi sc vštric okrajne ceste pod Svetinjami do kolodvora v Ormožu. Ta proga bi merila 20 kilometrov in bi stala 1 in pol milijona kron, črta Po-reklja-Ptuj-Rogatec pa bi bila dolga za 80 do 100 kilometrov in bi potrebovala 12 milijonov kron. Bržčas bomo sc iz Ljutomera v Ormož vozili prvlje ,kakor pa iz Radgone v Ptuj. Zadevo Ljutomer-Ormož ima v rokah odbor, ki obstoji iz sledeče imenovanih gospodov: Radgono zastopajo: župan pl. Kodolič, potem Reitter in dr. Kamnikar, Ormož: župan Kautz-liammer, dr. Delpin in Petovar iz Ivanjkovcc, Ljutomer: okrajni načelnik Ivan Kukovcc in občinski odbornik Os\vald Honigmann pa župan Thurn.
š Marija Nazaret. «Katoliško slovensko izobraževalno društvo« v Nazarjih priredi dne 5. avgusta t. 1. v samostanskih prostorih predstavo »Lurška pastarica«. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novega odra. Zato se pre-plačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
š Kazni se je hotel odtegniti 311etni Andrej Kuhar, izdelovalec opeke iz Št. Jurja ob juž. žel. Bil je namreč pri okrožnem sodišču v Celju v preiskovalnem zaporu zaradi tatvine. Kar je obolel, so ga oddali v Gizelino bolnišnico. Tu je pa porabil prvo ugodno priliko, da jc v sami srajci in spodnjih hlačah pobegnil. Spoznati ga jc lahko, ker jc ua levem očesu slep. Najbrže se kmalu čeprav ne pro-stovljno vrne v varno zavetje okrožnega sodišča.
š Slovenska posest. G. notar Franc Stu-pica v St. Lenartu v Slov. Goricah je kupil hišo Vincenca Lorbeka. Tako jc prišla zopet nemška hiša v slovenske roke. Št. Lenart napreduje.
š Umrla je v Stročji vasi pri Ljutomeru soproga veleposestnika Jožefa Vršič. — V Ormožu jc umrl dolgoletni biiježniški uradnik Jakob Luke c.
Iz slovanskega sueta.
si Ruski policijski stroški so znašali leta 1905 27,728.0U0 rubljev. V tekočem letu so žc potrošili za vzdržavanje policije 48,908.000 rubljev in šc poleg tega iz nekega neznanega vira 3,431.075 rubljev.
si Cehi v Budimpešti. Pri letošnjem štetju prebivalcev v Budimpešti sc jc naštelo v glavnem mestu Ogrske 5081 Cehov, tako da Cehi kar število zadene so v četrti vrsti za Mažari; pred njimi so Slovaki in Ncmci.
si Hočejo se učiti slovanskih jezikov. Dr. K. Kovacs namerava v ogrskem državnem zboru staviti predlog, da bi država dajala podporo tistim dijakom, ki bi hoteli neki del svojih študij izvršiti na nekteri slovanski univerzi, zlasti na češki ali poljski, da bi tam poznali1 narod, njegove nazore in si osvojili njega jezik. — Sama misel baje tako ugaja ministru Appony-ju, da jo namerava žc v prihodnjem semestru deloma uresničiti.
si Maturanti iz Belgrada so obiskali tc dni Sarajevo.
si Shod češke duhovščine. V Prcravi jc zborovala dne 31. m. m. češka duhovščina iz Moravske in Šlezije. O položaju cerkve je poročal dr. Hruban, o novem šolskem redu pa župnik Trukal. Sklenili so resolucijo, ki ugovarja, da se morajo učitelji verouka udeleževati učiteljskih konferenc in da nadzorujejo veroučitelje nadučitelji. Sklenili so, da ustanove za oloniuško škofijo društvo za duhovnike. Protestirali so tudi proti načrtom, da sc odstrani iz šole krščanski nauk in proti nameravani razdružitvi zakona .
si Kongres bolgarskih učiteljev sc tc dni vrši. Nastavljene so sledeče zahteve: Osnovna plača začasnih učiteljev mora znašati letno najmanj 1200 levov in največ 1800. Osnovna plača definitivnih učiteljev mora znašati 1500 ievov. Vsake tri leta naraste za 20 odstotkov do maksima 3600 levov. Vsak učitelj, ki uči-teljuje deset let, mora prejemati v slučaju, da zapusti službo, 70 levov pokojnine. Učiteljskemu pokojninskemu fondu mora država letno prispevati.
si Število prestopov h katoliški cerkvi na Ruskem. Po besedah »Cerkv. Ved«, prestopilo jc v holmski eparhiji h katoliški ccrkvi 110.000 pravoslavnih, v litovski 30.000, v minski in grodnenski 10.000, vkup 150.000 pravoslavnih. Ti prestopi so se zgodili od 1. majnika 1905 do danes in sc bodo šc pomnožili, ker, kakor omenjeni list trdi, katoliški misijonarji marljivo delujejo, dočim ruski »batjuške», bolj skrbijo za svoje gospodarstvo nego za svoje ovčicc.
Književnost in umetnost.
* Nov ofertorij jc spisal cerkveni glasbenik don Lorenzo Perosi. Peli ga bodo v siks-tinski kapeli ob oblctnici papeža Leona XIII.
Šopek šolskih pesmi. S posebnim ozirom na narodne iu v narodnem duhu zložene napeve. Izdaja v štirih delili. Priredil in na svetlo dal Anton Kosi. Prvi del. Na podlagi Koprivnik-Majcnove »Začetnice«, Razin-ger-Zumrovega »Abecednika« in »Prvega berila« istih dveh sestaviteljev. Založil izdajatelj
(A. Kosi v Središču na Štajerskem). Cena 90 vin. Drugi del. Na podlagi II. dela Schrei-ner-Hubadove »Citaukc« in Josin-Ganglovega »Drugega berila«. Cena i K. »Dobro blago sc samo hvali«, tako mi jc prišlo na misel, ko sem dobil v roke pričujoča zvezka šolskih pesmi. Zato bi pravzaprav nc potrebovala zbirka druge ocene, kot: »Vzemi in poj!« Vendar pa moram prav posebno pohvaliti srečno misel, da jc g. zbiratelj in skladatelj porabil veliko število narodnih napevov za šolske pesmi. Le šola more oteti poginjajočo narodno pesem. Pač tudi društva lahko mnogo store; pa v društvih sc udeležujejo petja le posamezni člani, javnih nastopov je pa premalo, da bi si ljudstvo moglo pesmi priučiti. V šoli so pa vsi otroci, torej cel narod, prisiljeni, da sc nauče lepili narodnih napevov, ki se jih pa — kar uči izkušnja — kaj radi uče. Morda bo kdo majal z glavo, češ: čemu pod narodne napeve nov tekst? — Pač bi tudi jaz nič nc imel zoper to, ako bi se moglo izvesti, da bi se ohranil tudi tekst. A nc gre, ker besedilo velikokrat ni primerno šoli. Škode pa vendar narodni napev nič nc trpi, ako sc mu podloži novo besedilo, saj narod sam pogosto besedilo izpreminja in pre-nareja: v raznih krajih se na razne napeve pojo razne besede. Pomisliti moramo tudi to, da sc na ta način vsaj napev ohrani in razširi med ljudstvo, čc sc že ne morejo ohraniti besede ... Pa tudi druge skladbice, ki so šc v zbirki od raznih skladateljev, so po na-pevu večinoma prav primerne nežni mladini, tako, da sc bodo gotovo rabile z uspehom. Pevski pouk bo v šoli gotovo postal vsled »Šopka« bolj zanimiv, šolsko petje bo gotovo ■ napredovalo, ako bo učitelj znal zbirati pesmi primerne razmeram. Zato želimo, da g. skladatelj nadaljuje započeto delo in srečno konča v prospeh narodne pesmi in v veselje šolski mladini.	Fr. K.
Darovi.
II. Izkaz milodarov za pogorelce v Starem trgu pri Ložu.
Cč. gg.: Jakob Pavlovčič, župnik, 20 K; Anton Kukel v Sv. Juriju 10 K; Lorcnc Kri-štofič, župnik v pok., 28 K; Podboj Ivan, župnik, 15 K; J. Tavčar iz Šinkovega turna 30 K; G. Vilman, župnik v Ljubnem, 28 K 40 h; Fr. Gornik, dekan, 10 K; Jakob Porcnta, župnik v Stopičah, 18 K 90 h: Andrej Pipan, župnik v Poličah, 8 K:vPr. Kepec, župnik v Cešnji-cah, 7 K; Jože 2agar, župnik v Pečali, II K 76 h; župnik Antončič in župljani ihanski 40 K; Mihael Arko, dekan, 38 K; Franjo Dovgan, prost v Metliki, 47 K; Honigman, župnik v Kropi, 16 K 36 h; gg.: Ludovik Grossman z Dunaja 30 K; Prane Pctrič iz Ljubljane 50 K; Karol Studi iz Prage 30 K; duhovnija Št. Peter 16 K; župni urad v Črnomlju 16 K 40 h; žirovski župljani 18 K; župni urad v Planini 10 K; župni urad v Hotedršici 15 K 64 h; župni urad v Logatcu 28 K: upravništvo »Slovenca« 20 K; župni urad v Bohinski Beli 16 K; župni urad v Kranju 18 K 60 h; župni urad v Hrenovkah 20 K; župni urad v Kamniku 20 K; župni urad v Besnici 22 K; župni urad v Mar. Dev. v Polju 60 K; župni,urad Stara Oselica 25 K: župni urad Brezovica 24 K; župni urad Polhov Gradec 14 K; župni urad Podbrczje 8 K; upravništvo »Slovenca« 18 K; župni urad Studeno 5 K; župni urad Sava 8 K; župni urad Ribno 10 K; župni urad Št. Jurij 4 K; župni urad na Homcu 10 K; župni urad Tunjicc 5 K; sodražki župljani 30 K; župni urad Komenda 22 K; župni urad v Pod-kraju 10 K; odbor »Kmetske posojilnice« v Starem trgu 100 K; »Konsumno društvo« v Starem trgu 65 K; župni urad v Slavini 10 K; župni urad Stranje 6 K: župni urad v Mavčičah 10 K; župni urad v Dolu 8 K; kuracij-ski urad Trnje 10 K; župni urad v Ribnici 51 K; župni urad Škofja Loka 50 K; upravništvo »Slovenca« 5 K.
Bog povrni vsem blagim dobrotnikom stoterno, kličejo nesrečni pogoreci, proseč na-daljne velepotrebne pomoči.
Zupni urad v Starem trgu pri Ložu.
Izjava.
1630 3-3
Na ,,Svarilo", ki so je priobčili v tem listu dne 21. t. m. ljubljanski ta-petniki in dekoraterji, stopim izzvan prvič iz samote (v Soteski št. 8) na javnost in izjavljam nastopno :
Kot samostojen trgovec s pohištvom sem na podlagi svojega obrtnega lista registriran pod št. 276/6 ex 1890 in sem upravičen imeti v zalogi, prodajati in jemali naročila na vsakršne meblje in vse mogoče pohištvo in tudi vse tapetniško blago, med katero glasom sistematskega obrt. zaznamka št. 290 (razpis c. kr. trgovinskega ministrstva od 4. avgusta 1899, št. 29.757) spada opremljanje postelj, vseh vrst matraci in dekorativno tapecirani predmeti in blago, n. pr. zofe, otomani, fotelji, dekoracijski divani in tudi preproge, okenske preproge, rolieauxi, brez omejitve glede na velikost, kakovost in konstrukcijo.
Kateremu tvorničarju, upravičenemu mojstru in zlasti za to stroko, kateremu tapetniškemu mojstru se mi zdi potrebno poveriti izdelovanje blaga, montažo itd., za to pa nisem dolžan nobeni konkurenci, najmanj pa še onim svarilnikom ,,ljubljanskih tapetnikov in dekoraterjev", polagati računa.
Svoje velecenjene odjemalce uljudno opo-zarjaje na ta popravek, se jim prav uljudno priporočam za vestno izvršitev vseh naročil in znamenjam z odličnim spoštovanjem
Fran Ksav. Casper
v Ljubljani, Soteska štev. 8.
Šrbitekt 16,2 4
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster
Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, pr-zidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseli vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Službo dobi
1714 2—2
cerkovnik in organist
pri župni cerkvi na Črnučah pri Ljubljani.
Plačilo in nastop po dogovoru.
Radi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	1649 li)
Tennis- obleke
po
Najfinejša in največja izboia kofekcije za gospode in dame po čudovito trnkih cenah.
Angeško skladišče oblek
4	IB * h- aa srn t «» m i ,
Ljubljana, Mestni trg 5.

■ JB,
prva ljubljanska vele žgal ni ca za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" : (postajališče cestne železnice)	:
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.

1 \ *••> s
nri BHICbBJTM nDllVOI ZDRISŽENHH P0VOVAREN ŽALEC in LAŠKI
MMMJ£»E3$m TRG V Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča svoj«
"" izberno pivo v sodcih in steklenicah.	-
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50-32
3291 188
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kapuja in prodaja th vrste rent, lastavnih pisem, prljorltet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev ln devli.
Promese Izdaja k vsakemu irebanjn.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-
Zamenjava In ekukomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Uirebane vrednostne papirje ln vnovčuj« Zavaruj* sre&ke proti kurzal sapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcijo.
JHT Eakoa.pt ln inltuio m.nI* >1»	ttA Boran. naroilla, mt
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge aprejema
v tekočem računu ali na vloine knjlilc« proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dne vtdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
C. in kr. tntendancija 3. voja k št. 5382 I. 1906.
Aviso.
zaradi zakupne oddale oz. dobave sena, slame, drva in premoga, deloma ovsa za v postajah
Gradec in Felierhof Schattleiten	jO 'C S O- 0 >	vojaško preskrbovališče v	Gradec		6.	
Ljubno, Marein, Bruck 0. M., Judenburg		c. kr. okrajno glavarstvo v	Bruck na Muri		7.	CJ
Maribor, Slov. Bistrica, Strass	. V </) T3 V O >	vojaško preskrbovališče v	Maribor		13.	-a 0 a 0 73
Celje, Ptuj	O C ■O > 0 « 0 0	vojaška podruinlfna zaloga za postelje v	Celje		14.	
Ljubljana			Ljubljana		16.	•E
Celovec, Št. Peter, Št. Vid na Žili Volšperk	gg > c ■S CJ *> !■§	vojaško preskrbovališče v	Celovec	6) C	10.	O) (rt 0) TJ
Beljak, Jezemica, Kotje	6i O a a. N "" «t-:	vojaška oskrbovališčna podružnica v	Beljak	TJ	9.	O
Trbiž, Malborghet in konk. kraji Rabi , „ , Bovec „ „ Smohor	11 > E ^ O) 0 D.	občinski urad v	Trbiž		22.	0 Ov rt V) 3 t«
Trst, Koper	n cj CJ (A		Trst		17.	> rt
Gorica, Gradišče, Ronchi, Kanal, Tolmin	s a u) « O C U	vojaško preskrbovališče v	Gorica		20.	
Pulj			Pulj		21.	
._- i C co
Si:r i S o..H«Ji
Om ^nm ^ o
c .2.
=
c u-
pj t- t" -^J
"bi °-="U
NT! 5 .
0	o.S-5
01	_ _* M
v 0 t, t5
frt .n "U
c o-;
,2,-u 3 &fEl
O. XI ±! rt - T3
J3
=•> g j= ^■sf
S^ol
rt J* XJ J-
>- Krt O.
X) .s 'C
O > rt fc al > o.
2 o S .5, bi "S 3
N o.
V Gradcu, julija 1906.
C. in kr. intendanca 3. voja.
Razglas.
Vinfjar
restavracija Jos.Zumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
Za zabavo jc pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 14
Odvetniški s m m s Koncipijent
z legalno subst'tucijsko pravico, sprejme mesto odvetniškega koncipijenta. 1413 6-t? Naslov povd upravnistvo tega lista.
949 28 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki ,izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
^Katoliška Bukvama"
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum o
p
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za
šolsko leto 1096/7 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje, podprte z uacionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 15. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dnč 31. julija 1906.
Ravnateljstvo trgovske šole. ,698 3-2	Artur Mahr.
o
«3 W M
1SI
2enonad- | stropni »
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	1026 13
Naznanilo!
Usojam si svojim častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu občinstvu najuljudneje naznanili, da sem z današnjim dnevom zopet otvoril svojo
zalogo piva
v Metelkovih ulicah št. 19.
Prodajalo se bode: uležanec, marčno in dvojno marčno pivo v sodčkih po i/8, V4 in V2 hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za častita naročila se priporoča
a)	za kapele in manjše cerkve:
Oblika male četvorke. Velikost 30X22 i/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....
isto z zlato „ „ „ „ .... Oblika četvorke. Velikost 31X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo .............
isto z zlato „ .............
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . isto z drugobarvanimi vložki ..........
b)	za večje cerkve:
Oblika velike četvorke. Velikost 34x25 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo ..........
,, » zlato „ ..........
bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . .
isto z drugobarvanimi vložki..........
Oblika male pole. Velikost 36X25 cm. Črna ve
zava z rdečo obrezo............
isto z zlato „ ............
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . isto z drugobarvanimi vložki..........
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 27 1/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . Ritus benedietionis et impusitionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti-
ficali romano depromptus. Vezano.........
Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano
excerptae. Vezano..............
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . Gradualc de tempore et de Sanctis juxta ritum sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano
Isto rdeč in črni tisek............
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine
cantu eleg. vezano..............
Isto cum cantu eleg. vezano..........
Karton table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele garniture Isto v velikosti 40x27 1/2 cm (stranske 16x27 i/2 cm). Cena cele garniture..............
Missae pro defunetis. Oblika četvorke 31x22'/2 cm
platno, rdeča obreza...........
usnje, „	„ ...........
zlata „ ...........
Isto. Večja oblika 26x25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	v zlata
Kron
2580 2750
3240 34-80 42 — 4920 54-—
35 50 38 — 50 — 53"— 54 —
4320 44-40 5280 5760 60--
384
2-76
375
3360
5-28 7-68
972 15-60
0
1701 10-3
Julij Stare,
posestnik v letu 1818 ustanovljene pivovarne v Mengšu.
Dannerbauer-Pugnet, Praktisches Geschafts-buch fiir den Gurat-Clerus Oesterreichs. Vezano . . .
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe partout robom, velikost 57x44'/2 cm, brez okvirja.
z lepim lesenim okvirjem in šipo.......
Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jegllč-a v isti velikosti in slični izvršitvi
z lepim lesenim okvirjem in šipo
8
8
16-70 16 —
3-48 6 — 696
4-56
7-20
8-40
24-
00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00
00 00 00 00 00 ~ o o
00 00
8
8'-. 15 —